Številka 183 TRST, v soboto 4. julija 1908 Tečaj XXXIII IZHAJA VSAKI DAN »odi ob nedeljah in praznikih ob 5-, «b ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih »obakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.). OGLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 at. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po 20 gt. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti*. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Sdinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko* V edinosti je moč I NAROČNINA ZNAŠA ?,vsao sa vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■arooalna sa n četi." — Govornik je podal kratek historijat naše borbe iz zadnjih let in je konetatiral za naše razmere veleznačilno in za državno upravo sramotno dejstvo: da od leta 1904 že leži akt na namestnifitvu, ker si ga vlada ne upa vzeti v roke, da bi ga rešila in prisilila občino da stori svojo dolžnost. Ker pa smo jo z naše strani vedno nadlegovali, j e slednjič sedanji min. predsed se dni k obljubil, da našo šolo po-državi. Ko je naš sedanji namestnik princ Hohenlohe leta 1906 postal ministerskim predsednikom, je govornik urgiral rešitev in PODLISTEK. /Aoja smrt. — Francoski spisal EMILE ZOLA. (Prevel J. K.». 15 moje bolezni mi je bila zrasla brada in lica = so mi bila upadla, sam sebi sem se zdel ves drug človek. Ravno ko sem se usedel za mizo, sem zagledal gospo Gabin z lončkom, s katerim je prišla po za dva su-a juhe ; stala je tam in govorila z blagajničarko. Jaz sem po - i slušal. Hiša je ležala tu na sokcu Da, bila je No," je vprafiala blagajničarka. „Uboga ' v kateri sva bila vze a z Margareto Bta-!^ ^ * ^ *7aditropja se je novanje, takoj ko sva došla v Pariz; spoznal vendfir odločila?u tem jo po mah restavraciji, ki se je naha-j _ . n . jala v njenem pritličju. Od tukaj sva si pu-!. t J^odvrnila gospa Gabin. „Kaj pa stila prinašati kosilo in večerjo gor v sta ]e hotela storita? Gospod Simoneau ji je izrivanje i kazal toliko prijateljstva!... Srečno je opravil Pogledal sem kvišku in poiskal z očmi sv?Je P°9le ~ l"1?. ?e dvigniti bogato ded-poslednje okno na levi tretjega nadstropja. fič;n° ~ m. zd*J J1.1® Vpnadil da jo vzame Bilo je na široko odprto in naenkrat se je 8eboJ v SV°J domači kraj, kjer bi njegova prikazala v njem mlada ženska s temnoko-,teta raTD0 potrebovala druzabmee... drasto glavo, s površno zapeto jutranjo jopo ;: Blagajničarka se je nekam porogljivo smehljaje se je naslonila vun in zadaj za njo zasmejala* Jaz sem skrival obraz za časopi-le stal mlad mož in jo je poljubil na tilnik.' som, roke so ce mi tresle, in čutil sem, da Ne, to ni bila moja Margareta ! Nisem se čudil, da so stanovali tu drugi sem prebledel. A gospa Gabin je nadaljevala: „Seveda ljudje ; zdelo se mi je, kakor da sem vse se bo stvar končala s poroko, a prisežem to sanjal in še marsikaj drugega, kar še Vam, moja častna beseda, d* nisem videla izvem«. j nič nespodobnega. Vboga gospačka je objo- Nekaj trenutkov sem stal neodločen na j kavala svojega soproga in mladi mož se je ulici in sem premišljeval, ali naj bi šel gor! vedel popolnoma korektno. Včeraj sta se od-in povprašal zaljubljeni par, ki se je se vedno1 peljala. Kadar bo žalno leto pri kraju, pa tam zgoraj na solncu smejal in ljubkoval. j lahko storita, kar se jima ljubi." A slednjič sem se odločil, da stopim* V tem trenutka so se dvoriščna vrata rajši v malo krčmo v pritličju. j lokala na stežsj odprla in Dede se je prika- Težko da bi me bil spoznal kdo; za zala na pragu. otvoritev šole ie bila sklenjena stvar in je bil dotični odlok že podpisan. Ali nesreča ie hotela, da je princ Holien'obe po 4 tednih demhijoniral. S tem je bila že izbojevana rešitev zaustavljena. To js storil sedanji naučni minister Marchet. (Ob tej prijavi je navstd hrup, kakoršnjega nismo 2lepa čuli.) Ko je govornik došel kakor poslanec, je zopet pritiskal iu dozna!, da se v tem letu vsaj deloma Stvar reši, tako, da prevzame država vsaj nekaj učiteljev v svojo oskrbo. V ta namen je stavljenih 20.000 K v proračun. Temu ni nikdo prigovarjal ne v proračunskem odseku, ne v parlamentu. Proračun je vspre* jet in samoobsebi umevno je, da se to, kar je dovoljeno, tudi porabi v določeni namen. Ali vlada ima zopet pomisleke in zopet nima korajže. Zopet je naučni minister, bi je prvi poklican, da povspešujc Šolstvo, vseučiliščni profesor, ki bi moral biti najbolj vnet za širjenje fresvete, že zopet je Marchet, ki nam odreka šolo! (Tu so se zopet ponovili prejšnji hrupni prizori in vskliki, ki jih ne smemo zabeležiti). Stvar sklenjena, denar je dovoljen, ali Marchet noče dati! Govornik 6e je držal nekako v rezervi vse leto in ni govoril ne v javnosti ne v parlamentu — razun par interpelacij — o tem vprašanju, ker se mu je vedno govorilo: imejte potrpljenje! Toda sedaj smo s tem na koncu, kajti bojimo se, da se bodo ponavljali prizori iz lanskega leta, ker naša šola je prenapolnjena, a na državnih šolah žeaedaj n o č e j o v s p r e j e m a t i n a -š i h otrok (Velik hrup.) Naši stariši bedo vsi obupani prihajali zopet k. nam svojimi otročiči: Storito, ukrenite kake korake ! Nu, govornik obljublja, da bo v teh par tednih, kolikor bo še trajalo zasedanje drž. zbora, poskušal vse možno, da izposluje ugodno rešitev. (Frenetičen aplavz). Ministerski predsednik je bil dal častno besedo. Ako je mož, jo mora držati. Nerad, sli moral je te stvari spraviti v javnost, ker našega potrpljenja in obzirnosti je sedaj konec. Danes se moramo domeniti za nadaljno postopanje. Zborovalci Miha Barič, Miha Hrvatiti in Miha Kreševič so izražali svoja maenja o načinu nadaljnjega postopanja, da izsilimo rešitev šolskega vprašanja. Zbor. S). Š k r 1 j, ki je menil: Že četrtsto-letja ubiramo strune potrpljenja; sedaj treba ubrati druge strune. Do danes nismo vedeli, da so Nemci tako brutalni. Zahtevajo od nas naj se žrtvujemo za interese celokupno8ti in res smo zaostali kulturno radi Avstrije ! Sedaj pa, ko zahtevamo sredstev, da bi zamujeno dohiteli, nam država noče dati niti ene šole 1 Ko vidimo, da ne gre z lepimi sredstvi, poskusimo z grdimi. Začnimo enkrat skrbeti za-se in postavimo se na stališče : kdor nam kaj da, mu damo tudi mi! (Pohvala in pritrjevanje.) R. Može se je zgražal na današnjem razkritju dra. Rybafa. To so stvari, ki še b3lj ogorčajo. To je plačilo za našo kri, prelito na italijanskih bo* j i š č i h ! (Frenetično odobravanje.) Dr. Gre gor in. To je naš križevi pot. Mi že ne vemo več, kaj bi rekli o tej šolski mizeriji. Govorilo in pisalo se je dovolj, sedaj treba — delati. (Odobravanje). Naša naloga — je vskliknil govornik — je pri kraju, sedaj polagamo stvar r vaše roke. Mi smo nalctali na gluha ušesa, sedaj zahtevajte vi. A'i vprašanie : kiko? ! To treba dobro premisliti. Vsakako moramo zahtevati z dejanji. Govornik je menil, naj se izvoli odsek, ki naj bo sklepal o načinu postopanja. Ako se odločimo za veliko man testacijo pred na-mestništvom s stariši in otroci, treba s primerno organizacijo zagotoviti impozanten vspeh. Ako bo naših otrok tisoč iu več. to ne more ostati brez utiša na Oado in na Italijane. Ako imajo le m a 1 o b r c a, 'mora jih ganiti pogled na mile obraze otročičev. (Frenetičen aplavz). Dane3 te je omenjalo tudi, da je poslopje naše šole pri sv. Jakcbu nedostojno tacega ' velikega zavoda. To je čista resnica, ali družba ni kriva na tem. Ona stori, kar more. Osobito temeljito bo moral odsek rfczmisljati o eventuvelnem šolskem štrajku. To si moramo dobro zapomniti: nikdo 'nas ne more siliti, da pošiljamo otroke v privatne šole. Ce nam ne dajo občinskih, je dolžnost države, da nam ona preskrbi svoje šole. Če ima država stotisočakov za nekoliko priseljenih Nemcev, mora imeti 1 potrebnega denarja tudi ?a Slovence. Re=nici na ljubo pa moramo priznati, da se je princ Hohenlohe toplo zavzel za našo 'zahtevo. Njega nc zadevlje nikaka krivda. Ne smemo torej demonstrirati proti njemu, 1 ampak proti osrednji vladi, ki jo on zastopa. 1 Niso hoteli ga poslušati. Tu se moramo 'spomniti dogodka, (ki se ga je dotaknil že dr. Rybar) izza čaBa boja za volilno reformo. Tedaj so zapirali pot mnogi nujni predlogi v 'parlamentu. Med temi jih je bilo tudi nekaj ' tedanjih slovenskih naprednih poslancev. Tudi !na njih je pritiskal ministerski predsednik Beck, da bi umaknili svoje predloge. Oni so pri-' volili pod gotovimi pogo]i, med katerimi je bil tudi ta, da država ustanovi v Trstu slovensko šolo. Dotični slo• venski poslanci so se obrnili tedaj do govornika in on se je izjavil za to. In ministerski predsednik se jeobvezal !s častno besedo za slovensko šolo v Trstu, garancijo pa je prevzel tudi na razgovoru navzoči češki poslanec dr. Kramar. (Senzacija). Čakali smo, da ministerski predsednik izvrši dano častno brsedo. Danes pa vidimo, kako avstrijski ministerski j predsedniki drže besedo (Silen hrup. Vskli-kanje). D r. Rvbaf : Danes ne vemo več, kako naprej, ker izerpili smo že vse možne korake. Naj bo vse jasno in javno, sedaj stopite vi ! na naše mesto. Pri nas ne do&eza niOesar, kdor je ponižen. Pač pa tisti, ki je predrzen, ki razbija. Jaz vas s tem noeem pozivati, da j razbijajte okna ali morda glave, ampak le I konstatirati sem hotel notorično dejstvo. Tisti, ki so najbolj puntarski, tudi največ Idosezajo (glasno odobravanje). Mačjjari, ki so se puntali in celo cesarja odstavili, bo postali gospodarji ne le na Ogrskem, ampak tudi pri nas. Če pojde tako naprej, dobe še redno armado v roke, ki bi mogla tedaj marširati 'tudi proti — Dunaju. (Vsklikanje). Dokler 'se prosi z lepa, imajo na Dunaju gluha ušesa, še le ko se prihaja 7 batinami, začenjajo razmišljati. Dokler so poštni in željeznični uslužbenci le prosili po deputacijah in spo-'menicah, niso nič dosegli, ko pa so zastavili s pasivno rezi3tenco, potem je imel tinaučni „Mama," je vpila. „Ali ne greš gor ? njene tihe žalosti tam v domačem kraju, kako Počakam te tukaj, prili brž." jo je njeno enolično in tiho življenje dolgo- „Precej, le pojdi, ne jezi me/ je odvr- časilo in jo delalo nervozno. In pri tem je nila mati. bila ta ljuba, draga žena vedno dobra z A otrok je ostal in pokušal, kar sta go- menoj, in četudi ni objokavala v meni Iju-vorili ženski, z ranozrelim izrazom pariških bega, je vendar žalovala po meni kakor po poni čnih otrok. bratu. Zakaj naj sem ji šel pokvarit njeno novo „In veste," je nadaljevala gospa Gabin, življenje ? Mrlič ni ljubosumen, „odkritosrčno moram povedati, da se rajni V takih mislih sem stopal vedno počasi nikakor ni smel primerjati z gospodom Si* naprej, in ko sem slednjič vzdignil sklonjeno moneau. Meni se takoj ni dopadel, ta slabič, glavo, sem videl pred 3eboj velik javen vrt. vedno je imel kaj javkati in stokati, poleg Stopil sem vanj in se usedel na klop na tega je bil reven kakor cerkvena miš. Ne, v solncu. Mislil sem dalje svoje misli in ob£la resnici, takšen mož ni nič za polnokrvno me je neizmerna mehkost. Mislil sem ca žensko... dočim je gospod Simoneau, da, to Margareto, v duhu sem jo gledal v majhnem je mož, lep, bogat, močan kakor Turek...u mestu na deželi, bila je jako srečna, od vseh „O," ji je segla tu Dede v besedo, „jaz češčena in ljubljena. Bila je lepša, vse bolj sem ga videla enkrat, ko se je umival, o — cvetoča. Gledal sem jo veselo gospodinjo, vsepolno dlake ima po rokah... ' srečno mater.., „Ali se mi ne spraviš prće !M je zaroban- Bilo je v resnici prav od mene, da sem tila stara in jo buknila po hrbtu. „Povsod umrl, in nisem hotel biti tako krut in priti vtikaš svoj nos, kjer bi ne smela.u zopet. . . . In nato se je obrnila zopet k blagajni- Ne, ostal sem mrtev. čarki : „Vidite, mož ne bi bil mogel napra- (--— —--— — — — — — — viti nič boljšega nego da je umrl. Za srčkano Od tistega časa sem veliko, veliko po-gospačko je to prava sreča !M tova! in sem videl skoro ves svet. Ostal som --------------srednje vrste človek, ki se v ničemer ne od- Ko sem bil zopet na cesti, sem stopal likuje od drugih, delal sem in jedel sem svoj počasi, kakor bi me noge ne mogle nositi skromni krub, kakor ves svet. več. Vendar nisem trpel prehudo, in ko sem Smrti se ne bojim več, samo zdi ae mi, zagledal svojo senco na solncu, sem so celo da me ne mara več, odkar je izgubila za*me nasmehnil. BU sem v resnici zelo slaboten in vsako grozo in odkar nimam vzroka živeti, bila je res čodna ideja od mene, da sem Sel Zdaj se bojim samo eno: da bi utegnila poročit lepo Margareto. In spomnil sem se pozabiti na-me! (Konec). fetrjii II »EDINOSTc Stv. 133 V Trsta, dne 4. julija 1903 iniaister tolika stotisočavkov, kakor poprej baje ni imel niti goldinarjev. Tu je pripovedoval govornik, kako debelo je gledal nemsko-nacijonalni poslanec Stranski, ko mu je pojasnil naše razmere in je slednjič pri-poznal: Če je tako, potem Vam gre šola!! Tako je sodil celo nemški radikalec ! A kako postopajo naši ministri ?! ! (Hrup in kričanje). Govornik se je skliceval na letošnja poročila državnih šol, torej na uradno statistiko, ki dokazuje, da je v Trstu slovenskih •olskih otrok najmanje 1600. A koliko jih je, ki niso označeni kakor ki obiskujejo mestne število ?! Te svoje slovenski! Pa vsi oni, šole?! Kdo ve njih otroke jim mo- ramo enkrat pokazati. To bodo morali upoštevati. A pokazati načinom, da bodo videli, da smo tu in da smo civilizirani! £Saj pri Lsliih smo že mnogo pridobili na spoštovanju. To moramo pomnožiti, a ca strani vlade moramo še le izsiliti (Vsestransko pritrjevanje. Klici: V tisočih pojdemo v Bprevod — otroci, očetje in matere!) Ko še zbor. Gr. Fornazarič izrazil avoje pomisleke radi šolskega štrajka in sta se sklicevatelj R. Može in predsednik Iv. H rastja zahvalila zborovalcem na nepričakovano veliki udeležbi, na u zornem vedenju in na velikem zanimanju za naše pereče šolsko vprašanje, je bil zaključen ta znameniti shod. V pripravljeni odsek, ki pa se more po potrebi pomnožiti, so bili izvoljeni: Z'dar Gregor, Primožič Fran, Bačer Valentin, Praček Martin, Prah Josip, Sešek Fran. Vouk Valentin. Polom avstrijske politike na Balkanu O tem žalostnem poglavju smo se bavili vče raj. Danes se moremo sklicevati tu na izvajanja nekega avstrijskega industrijalca v du--Information", ki potrjajo popolnoma naše trditve o propadanju avstrijskega gospodarskoga in političnega vpliva na Balkanu, Do-tičnik se je ravnokar povrnil s potovanja po Balkan'i. Ni potoval ;v kupčij ske svrhe, ampak, da se pouči in prouči razmere. V svojem poročilu pravi: Kupčije so slabe in nade na boljše čase za avstrijsko eksportno industrijo so le male. V Srbiji je položaj še vedno negotov in tam se ne more napraviti nikake kupčije. V Bolgarski pričakujejo mirno carinske vojne z Avstrijo. Najve-čih poboljUc Blogaraka ne dovoli Avstriji, razum, ako bi ta poslednja spremenila svojo trgovinsko politiko. Tega pa ne more, ker se protivijo agrarci. Ali kdor pozna razpoloženje v balkanskih deželah, kdor ve kako se pripravljajo. da sc popolnoma enianc ipirajo od Avstrije: ta bo torej umel ravnodušnost naših interesiranih krogov. Stoletja stari ednošaji se pretrgujejo, Avstriji sovraino razpoloženje se širi bolj in bolj, in v vrzeli stopajo druge dežele, ki niso direktne sosedinje balkanskih narodov. Avtor se ne more i znebiti moreče skrbi, da je avstrijsko postopanje tudi s političnega gledišča v visoki meri nevarno. Prosimo, tega in tako ne pile morda kak slovenski šoven, ali proti avstrijski kon-spirator na Balkanu — tako piše avstrijski in morda celo nemški interes na Balkanu. Sam 6e je jjuveril na licu mesta in na svoje oči, da naša gospodarska moč na Balkanu pojema in žnjo propada tudi avstrijski politični vpliv. S pravico smo rekli včeraj, da ima to propadenje avstrijskega vpliva in ugleda nekaj tragičnega na sebi. — In to tem bolj, ker smo sami krivi. Naši državniki se ne morejo izviti iz službe za nemške interese, ne morejo so ali nočejo emancipirati od be-rolinskib vplivov, saio se pa slovanski narodi na Balkana eniancipirajo od avstrijske države! Moč vseh nemških bajonetov nam ne more dati ravno tega, česar bi najbolj potrebovali na Balkanu — simpatij narodov! — To nam potrja sedaj tudi zaupnik lista, katerega tendencija — inkarnacija avstrijstva. Ogrska. Preganjanje narodnih učiteljev v Ogrski. Upravni odbor bibarske Županije se sklenil staviti pod disciplinarno preiskavo 8 gr-ško-katoliških in 47 pravoslavnih učiteljev, češ, da so ščuvali otroke proti madjarski dr-ž a vi. _ Šolske otroke ščuvati proti državi!! Ce bi ne bilo v postopanju Madjarov toliko be-stjalizma in brutalizma, bi se človek moral smejati taki oslariji!! Slovaki za žrtve v Crnovi. Slovaki so za žrtve v Černovi nabrali — ou.000 kron. S tem denarjem bo kupili ylip-tovski županiji neko posestvo, ki je bodo parcelirali in je potem razdelili med vdove in sirote žrtev. Državna zbornica. BUDIMPEŠTA 3. Zbornica je nadaljevala generalno debato o eksekucijski noveli. Pravosodni minister je predlogo zagovarjal, nakar je bila ista vaprejera za podlago specijalni debati. Prihodnja seja jutri. Jezik narodnosti na državnih učitoijiičib. „Nauka'*, glasilo ogrskih Malorusov poroča, da ie ogrski naučni minister izdal odlok, glasom katerega mora vsak učitelj znati jezik ljudstva, katerega otroke poučile. V sled tega se bo v prihodnje na državnih učiteljiščih predavalo tudi takozvane narodoostne jezike. O maloruskem jeziku se bo predavalo ▼ marmarškfim učiteljskem seminarju in sicer Ako napravi vsaki svojo dožnost, ne ba no- brezdvomno začetkom decembra t. 1. Po pr;i-kakor obligaten predmet v vseh razredih, ali beden trpel škode. viiih (jj 3) 6e članarina plačuje v prvi polo- samo dve uri na teden, lista mnogo premalo. kar je po mnenju Hrvatje na Hrvatska. vsesiovanskem predkongresu Pragi. r . I Slovenca, z vidnim namenom, da nas sramote, SVoje tnumfe. Približno 10 tisoč V seslovanskega predkongresa v Pragi, Ici j nI Slovenec, ampak Nemec dokaz temu je ne3ia Javnost ki so jo priredili jo vršil 12. t. m., se od hrvatske strani, tudi njegov laško-nemški napis. j kljubovalno*« radi slovenskih dirl Mimogrede bodi omenjeno, da minulo ne- vici vsakega leta. Lani več členov ni meglo deljo niso bile odprte samo nekatere proda* dobiti knjig, ker so se prijavili, ko je bilo jalne Slovencev, ampak tudi Lahov, in da g, število naklade davno že določeno. Ako se Matej Millonig, prvi ki je imel v mestu svojo pošlje členarioa po določbi pravil, so gg. členi prodajalno odprto in katerega so laški listi, in Matica zavarovani neprilik. neizvzemši „Lavoratore*4, označili strastnega Lega Nazionale slavila je te dni v Gorici kron je do- se bo vršil 12. t. m., se od hrvatske strani j tudi njegov laško-nemški napis. ; WjubovalnoštTVadi"sloVensb7b dirk. ^ st sfiK vsa ^stsasssstsRi- Telesa. Že zjutraj sem zasedel svoje kolo in 8V0J° zavednost, &voj ponos, svojo požrUoval-malinil sem jo na naš Kras, kjer sem koIo-,no3t» ko Sre za naše svetinje, vratil ves dan s kolesom cd vasi do vasi.! Ta dan pokažimo, da znamo ceniti delo-Slučaj je nanesel, da eem se tega dne vozil vanie na5e šolske družbe, ki deluje n* polju tudi skozi Sežano; mikalo me je videti, kakoš- prosvete in omiko že čez 20 let. Prestala je na da je „kraška metropola", ko si nadevlje v tem času blldih bc,Jev in knz a Tedno aPa" paradno obleko. Žal, da sem bil iznenadjen! Jo£a in močna ter nikoli omahujoča,. Zbernno — neprijetno. Pričakoval sem, da mi stopi,8e torej vsi v lepih prostorih „Narodcega Sežana pred oči okrašena samo s slovenskimi! domau pri sv. Ivanu. Vabljeni so vsi brez trobojnicami ; pa kaj sem videl? Ob cesti So'razlike stacu in mišljenja. Vabimo tudi naSe plapolale s hiš vsakovrstne zastave in seveda brate Srbe in Hrvate, naj pokažejo tudi med temi tupatam tudi slovenske, a kar 0111 8 sv°j° navzočnostjo, da so z nami, ua je glavno — čuj in strmi slovenski svet — 'se smemo zanašati vsikdar na njih pomoč najviši SežanČan, sivi cerkveni stolp je nosil m m o ■č. . tega dne zastavo, ki ni bila slovenska narodna 0b zvoklh ubrane godbe in lepega p-tja Surmin. Burna županijska skupščina. V Gospiću se je teh dni vršila županijska skupščina, ki je bila vrlo burna. Ko je prišlo na dnevni red poročilo podžupana, je1 ustal dr. Jovanič, da poda izjavo. Podžupan mu je zabranil govoriti, ali vendar jo dr. Jo-varič izjavil, da on in njegovi tovariši nimajo zaupanja v današnjo vlado in da se vsprej-mejo poročila podžupanovega na zanje. Srbi so na to izšli iz dvorane. Frankovci so pa ostali v dvorani. Seveda, kjer gre za to, da se podpira mndjaronski zistem, ostajajo Frankovci na licu mesta f Imenovanje hrvatskih škefov. Neki budimpeštanski list javlja, da je vprašanje imenovanja hrvatskih škofov za sedaj povsem 8tavlj eno z dnevnega reda in R au-chovi predlogi pridejo na dnevni red še le te daj, ko pride na Dunaj novi nuncij, kar se zgradi baje na jesen.. Drobne politične vesti, Z inomoškega vseučilišča Nemški svobodomiselni dijaki so na vse svoje somišljenike v Avstriji poslali poziv, da se v čim večem številu na jesen upišejo na ino-moško vseučilišče in tako preprečijo njega klerikahziranje. Nezaupnica M a s a r y k 3. Neki češki listi javljajo, da je češka napredna stranka v Moravski zahtevala od profesorja Mazarvka, da z obzirom na glasovanje za Wolfov predlog v parlamentu položi mandat. Wolf je namreč — kakor znano — predlagal, da se v Pragi osnuje posebna nemška umetniška akademija. Novi vojni tajnik Združenih držav. Iz Wa&hingtona javljajo, da je dosedanji ameriški poslanik v Tokiju, Luka \Vright nastopil svojo službo namesto Tatta, ki kandidira za predsedništvo. Dnevne vesti. Cinizem „Slovenčev". K včerajšnji aotki o breztaknosti, ki jo je zagrešil ljubljanski „Slovenec" s smešenjem župana Hribarja radi „kadenja" v trnovski župni cerkvi v Ljubljani, nam pišejo : Ta „Slovenčeva" breztaknost je morala napolniti z nevoljo ne le vsakega trezno in dostojno mislečega človeka, ampak tudi vsa kega razsodnega vernika. Cinizem, ki je narekoval ono notico, občutimo sosebno živo ravno mi Tržačani. Saj vidimo, kako se v naši tržaški baziliki sv. Justa ob vsaki primerni priliki počeščuje tržaške župane na isti način — kadi se jih in daja se jim poljubljati evangelsko knjigo in križ — kakor 6e je to zgodilo z županom Hribarjem. Pri tem pa treba še posebno uvaževati dejstvo, da so tržažki županje navadno vse drugačni liberalci nego je župan Hribar ter da je stranka, k kateri pripadajo tržaški županje, očitno cerkvi sovražaa. Ta čast se seveda ne izkazuje osebi, ampak dostojanstvu, ki je predstavlja župan. Zato ni pri nas v Trstu doslej Še nikomur, ne katoliku ne brezvercu, prišlo na misel, da bi se izpodtikal na tem, ali celo smešil ta čin. Tem odijozneje je, ako li3t, ki hoče biti katoliški in branitelj verskih in cerkvenih običajev, smeši obred, ki ga predpisuje Na tem slučaju vidimo, trobojnica. Jaz kakor ptujec ne vem, kedo je pre-skrbel na stolp ta okrasek, ali cerkvena ali občinska uprava, mislim pa, da ne zgrešim, če trdim, da se je kupilo to zastavo za denar. katerega so zložili naši Kraše~ci in se jo je obesilo na zvonik, ki stoji na čisto slovenski zemlji in ki so ga postavili naši slovenski predniki s svojimi žuljavimi rokami. Ko bi se bili tega dne prebudili ti kmečki trpini in bi vstali za trenutek iz svojih grobov, gotovo bi se bili zelo prestrašili, ko bi se bili ozrli na zvonik — dete njihovega truda — bali bi se, da jim zakliče nasproti z ostrim i a sonornim glasom : „ Ali heil Njihovi obrazi, ki so bili v življenju vedno jasni in veseli, postali bi takoj mračni, in s čemernim, karajočim glasom bi zaklicali seda njemu, pomehkuženemu rodu : „Potomci naši ne delajte nam sramote! — Proč s ponižnostjo in klečeplaztvom ! — Povzd.gnite nekoliko svoje narodno zaspane glave in poglejte v bližnjo tržaško okolico ! Tu boste takoj videli, kakoŠna zastava naj diči v bodoče naš zvonik !" Zato se je tudi meni srce Širilo, ko sem dospel na svojem kolesu zvečer na tržaško ozemlje, kajti svest sem si bil, da bivajo tu moji 8orojaki, ki se s ponosom zavedajo svo^e slovanske krvi in s tem ponosom v srcu otre-sajo od sebe eno najžalostnejših svojstev našega naroda : suženjsko ponižnost. Pozor!. Narodni kolek družbe sv. Cirila in Melodija se dobiva v uradu „Delalskega nad. ure podp. društva" ul. G. Galati št. iS, I. od 8 ure do 12 pred pol ud ne in od do 7 popol. Jubilej zavarovalnice goveje živine y Bazovici. Iz Bazovice nam pišejo : Lefeos je nekako leto jubilejev. Saj bomo tudi mi v Bazovici slavili svoj jubilej. Naša prekoristna zavarovalnica bo slavila dne 12. julija desetletnico svojega obstanka. Sleherni razumni človek — inteligent in priprosti kmet — umeva veliko potrebo in korist te ustanove za našega kmeta-trpina. Marsikateri kmet se še spominja časa, ko pri nas še ni bilo te zavarovalnice. Kupil je kravo od prekupčevalcev za visoko ceno, posebno pa še, ako ni imel dovolj denarja na razpolago, ali je celo Barko vi j ah. Posebno pa se zahvaljuje spošt. hočemo poskušati svojo srečo pri srečelovu in čakati večernega mraka, ko začno švigat: umttalui ognji, ki bodo naznanjali daleč okolo, da slave Slovani svoji veliki dan. Zaietek ob 5 uri pop. Vstopnina 50 st. Preplačila se Lua-ležco vsprojem&jo. Po programu bo v dvorani ples. — Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva v Ljubljani V službo se sprejme: 1 poslovodja, 0 kontorist 3 pomočniki mešane stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 1 pomočnik manifakturne stroke, 0 pomočnika železnarske stroke, 1 kontori3tinia, 5 prodajalk, 5 učencev. Službe iščejo: 3 kontoristi, -i knjigovodji. 18 pomočnikov mešane stroke, 5 pomočnikov špecerijske stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomočnika železninarske stroke, 2 pomočnika modne in galant. stroke, 16 kont^-ristinj, 9 blagajničark, fc> prodajalk. Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za. delojemalce proti rual: odškodnini. Računske listke so naročile 3ledeče p> n. tvrdke v Ljubljani : hot'A ..SeidP, gostilna ..Pri lipi", restavracija Sanžek, hotel Štrukelj gostilna TratDik, Narodni dom, meščanska pivovarna, Frančiška Hostnik, gostilna pri Zupanu, kavarna Europu, gostilna „Pri levu", gostilna „Novi svet", iz druzih \ Vidrch Jos. Ajdovščina, Filip Oerne, Tomaj, gostilna Dei-riager Skofja Loka, H. Lončar Tržič. Norodoi dom. Gelje, Fr. Spacapan, Ozeljan, Kališek, gost. Fužine. Kaiolina Žitko, Senožeče, Anton Rustija pek. mojster Ajdovščina, Francka Legat Lesce, Podružnica Vubred, Antonija Cvar restav. Ortenek, hotel Grič pri Brežicahi Al. Rože goat. na vagi. Sežann. Milka Korenčaa, Vrhnika, _ Anton Urbančič Čatež, pri Vel. Loki, Fani S'aipab, Vel. Lok* Ant. gost. sv. Lucija ob Seči. Mar. ( ap, Zi-ovnica, Gorenjsko, Ivau Glušič, Gorica, An:. Revšek, Vič, hotel Ll0yd, Ljubljana. Zahvala. Podpisani se najprisrčaeje zahvaljuje vsem, ki eo na kakoršensibodi načm pripomogli k tako sijajno vapeli predstavi „Lepa Vida" ki se je vršila minolo nedeljo v kupil na „puf/ Vsaj za polovico je moral preplačat'. Bila je nesreča za njim, a često tudi pred njim. Ako mu ie namreč pozneje žival poginila. Kaj mu je bilo storiti, ko mu ie V8abnil v mnogih slučajih edini vir dohodkov?! Šel je fzopet milo prosit k svojemu] rite v", g. Mihajlo viču, g. Šoaucu, g. P>žarju in prekupčevalcu za drugo kravo na isti načini g, Jakliču. Nadal;e s!, pev. dr. „Kolo" za gospe Starčevi, cenj. gospodičnam : V. Zeleznikovi. K. Polarjevi in M. Kapunovi; g. režher;"u Starcu, ki je poleg spretnega režiranja, tudi brezplačno preskrbe! potrebščine za vprito- se in zašel je v pogubne dolgove, iz katerih blagohotno sodelovanje. Nar. del. organizaciji revež ni inogel več rešiti. ! šentjakobski Čitalnici, rojanski nar. Čitalnic rim ni Altotol i ! Trt ifl vil 10 9ivO roenim ! C« ,1- VnKia't < -» Pniann i .1 PIHH _ ___ Dragi čitatelj! To je bila živa resnica,'in pev. dr. „Zarja* iz Rojana, za časten dokler niso človekoljubni možje jeli razmiš-j obisk in slednjič si. ..Obrtnijskem in kons. društvu v Barkovljah za blagohotao prepustitev dvorane. — Odbor tambur, odseka kako v uredništvi ** bi priskočili ljudstvu na. pomoč v strast in osebno sovraštvo udušujete vsaki \ „Kolo', priitenf^da se^ tsriidraScin£monf utrjTVeraH » * PTl ^ 6ut in širi spoštovanje do cerkvenih obredov! P^1001 teh človekoljubnih moz je bil naduči- do 27. julija Be je i Nikakor ne. ^Slovenec" piše, kakor da se je tclJ * ^sip Pertot sedaj v Rojanu ki si je 39 parov. Rodilo 8e je ll9 otrok) h sicer župan Hribar ,dal" kaditi. Ali ni pisec one r°g° P"26*6™1' da ^ uvel ređ v na>e Pre" moških in 64 žen.k ; od teh 21 nezakonskih, vesti nič slutil, kako poniževanje cerkvenih! koristno društvo ! Umrlo je 96 oseb. in to 51 moških ia 45 obredov in ceive same je v tem, ako se! . ?5>akl,.!. )abimo ™ torej, da^ pridete, žcnsk. od teb 29 izpod enega !eta. in umrljivost. Oi 21. mestni občini poročilo dščenja Iz trgovskih krogov. Včeraj so imeli trgovci jestvinčarji sestanek z edino točko dnevnega reda: nedeljski počitek. Po dolgem raz* pravljanju je bila vsprejeta resolucija, ki naj -dne 12. julij k nam v Bazovico, da boste vi-, , , , . , . .... j! t".. . . 1 __^ ! Jake suše kakor je letos, ni bilo v oaaiu v krajih že od leta 1834. rare^ovTtktštn^^e^p" ^ ^ ^ ^o se bo delila sreča med srečne na narekovati kaka cescenja v cekvi. . \ __ tomboli zavarovainici Da korist. Vse - svetlih kronicab. To bo nekaj za kratek čas: Slovenska knjigoveznica v Trstu, in korist, a za za zabavo bodo posebej skr- | naznanjeno, otvoril je te dni v Trstu, bela pevska društva „Slovan- iz Padrič" in v ulici bela pevska društva „Lipa" iz Bazovice, Cecilia št. Anton R e p e n š e k, bivši .. . . , „Slovan* iz Padrič" in „Slovenska straža" iz vodja knjigoveznice A. Gabrščeka v Gorici se jo potom deputacije dostavi na pristojno Gropade> siedojič bj ,.za likof" — ples.; ia8tno knjigoveznico, v kateri izvršuje vsa t meBto nastopne veebine: „Slovenski trgovci j vflpored bo objavljen pravočasno. i to stroko spadajoča dela. Slavnemu občinstv i tcs^^lav™^^' Polkovn, slavnost. Kako se , obae euje,'-itop.eje priporočamo to „0,0 narodno po,-izda ukaz, da bodo trKovine z jestrinami!"»» davnort 25-Ietnega obstanka domačega 1«t]e. in aličnim ter trgovine z svinjino ob nedeljah pešpolka »tev. 97 „Baron aldstatten" krasno S«>J' k STopm. ves dan zaprte, in aicer 4 mesece,, po^s; "^ti. Zanim^e » to ^t^or^ p^j^^ |ju|javna trage. " i____-__- nnil iTKndnm « rtn/lati A HI prvo nedeljo junija do zadnje nedelje bra geijevi restavraciji" pod gradom v nedeljo 5. Na sestanku je padla marsikatera ojstra^1 juUj« t. L ob 4. uri popoladne, obsega kakor , opazka na naslov tistih tovarišev, ki so kršiU smo čuli: koncert godbe tega polka, pod vod-, Poročali smo v včerajšnji številki o dvoj m skupen sklep in so radi par kronic priprav- »tvom kapelnika, gos. Teplega, streljanje in ljubavni tragediji, ki se je vršila ob 2. z^u-ljeni onemogočiti ves dogovor, kateri je stal tali-1 kegljanje na dobitke, šaljivo posto, pleam ven-, traj v „bosco dei pini^. Naš reporter je na-ko truda in samozataje vanj a, ki je pa v korist' ček in umetalen ogenj. Pričakuje se mnog > bral sledeče podatke : gospodarjem in njihovim pomočnikom in ki, številnega obiskane uamo se strani nekdanjih | Nikolaj Vascotto, dvajsetleten mladenič je bil od obeh strank tudi vsprejet. Prosimo vojakov tega polka, ampak tudi družeča do- 8impatične zunajnosti, pnšol je sem r Trst iz slav. tovariše naj ne delajo sramote samim! mačega občinstva. ; svojeg^ rojstnega kraja Pirana in bije zla- sebi in slov. imenu, ter naj od jutri naprej j Matica Slovenska. Knjige Matica Sloven- tar pntvrdki Dusuch. V Piranu je ljubima > držijo svoje prodajalne ob nedeljah zaprte, ske za 1. 1908 so se začele tiskati in izidejo val z nekim dekletom, imenom Adnjana vi- V Trstu, dne 4. julija 1908 »EDINOST« štv. 183 Siraa IIT dali, a katero je bil celo v intimnem razmerju, tako da je ista sedaj celo v blagoslovljenem stanu. Kljubu temu razmerju se je on v Piranu smrtno zaljubil v 19 letno Nikolino Fragia-como, tudi iz Pirana, krasno in postano blondinko. Ali cče Nikoline, ki biva v Piranu (in ki je sedaj, ko je izvedel o tragediji, obolel od žalosti), je hčerki prepovedal nadaljno lju bimkovanje s Vascottom, ker ni bilo razmerje med istim in Vidalijevo nikaka tajna ; vrhu tega pa tudi zato, ker sta Vascotto in Fra-giacomova bratranca prve stopinje. Nikolina pa je začela prisrčno ljubiti Vascotta in je, ne da bi oče kaj vedel (mati ji je zdavnaj umrla), nadaljevala ljubavno — toda vedno platonično — razmerje s svojim bratrancem. Pred 15 dnevi je Fragiacomova prišla v Trst in šla stanovat k svoji poročeni sestri, Alice Sar tori. v ulici Dante Alighieri št. 10 na pritličju. * Nikolina, ki je bila tudi ljubosumna, je uovedala vse svoji sestri, katera spomnivši jo na nesrečno, zapuščeno Vidalijevo, jo je svarila, naj preneha z njim vsako zvezo. Ali zaman ! Nikolina se je celo večkrat izrazila, d* ako ne privolijo, da se onadva vzameta, pa umreta skupaj ! Včeraj popoludne je Nikolina izšla, rekši sestri, da gre iskat dela v nekem zavodu za likanje. Povrnila se je ob 6 in pol. Bila je vznemirjena. Morda jo je mučila ljubosumnost. Ob 8. z?ečer je zopet izšla. Zjutraj je namreč izvedela, da je Vidalijeva prišla v Trst. Hotela se je prepričati in videti, ali sta se njen ljubimec in ona se>Ia. A srečala je kmalu Vascotta. samega. Ta jo je povabil na skupni izprehod. Ona je pritrdila. Sla sta v smeri proti ».borovjemu gozdiču" (bosco dti pini). Ostala sta tam v samoti sredi zelenja do pozne ure. Vroči izrazi mladeniča, ki ji ie prisegel večno ljubezen, so jo premamili. Govore o svoji ljubezni Bta se sprehajala cb luninem svitu do ene ure ponoči. Tedaj sta s 3 napotila proti mestu, a kmalu se vrnila v „borovji gozdič". Outila sta še potrebo dajati izraza STojim čustvom ; saj noč in narava in aamc-ta priklenjata ljubeča srca. Ob enem pa je bržkone že tedaj tlela v duši mladeniča usodna nakana ! Prišla sta zopet nazaj na mesto, kjer sta se mudila zvečer. Pal je govor na nasprotstvo njenega očeta proti njuni zvezi. To ju je ožalostilo in Vascotto je dal izraza s7oji žalosti z besedami, ki so zrcalile asodepolno tjegovo nakano. Sestra, ki je včeraj zjutraj obiskala ra-njenko, nam je povedala, da ji je i6ta s slabotnim. komaj slišnim glasom razložila, kako se je vršila tragedija. ..Utrujena po dolgem sprehajanju — rekla ji je — sem se usedla na travo, tam v gozdiču. Poleg mene, objemljajoč me, je stal Vascotto. Počasi sem skoraj zadremala, po onih žalostipolnih bededah Vascottovib. Na enkrat močan strel in skeleča bolečina v prsih me je pretresla ! Vascotti je izvrševal ono, kar sva si večkrat prisegavala : da ako ue pri-voljujejo v najino zvezo, se ubijeva ! Mojemu kriku je odgororil drug strel in blisk iz sproženega revolverja. Vascotto se je zgrudil poleg mene ,..!■* Ko so pritekli ljudje, privabljeni od onih 3trelov je Vascotto ilitel od bolečin; Fragiacomova je bila brez zavesti. In-jpektor komisarijata ulice L. Ricci ie prihitel na lice mosta in je telefoniral na zdravniško postajo, od koder je urno prišel dr. Bolmarclch. Uvidevši nevarnost slučaja je dal oba prenesti v bolnišnico. Tukaj so zdravniki konstatirali, da je Vaecottu prodrla krogla v srčno votlino, ne da bi pa ranila srca ; bržkone pa je obtičala v levih pljučah, 'ascottovo stanja je bilo bolj nevarno, nego ono dekleta. Tej-Ie je projektil prodrl med obema nedrijama. Niso n3 izvlekli krogelj iz ran, ker sta prodrli precej globoko in s e ni niti moglo ugotoviti, kje sta obtičali. Jutri ali pojutršnjem, ako bosta oba še živa, česa se pa zdravniki ne nadejajo, ju preiščejo potom Rontgenovih žarkov. Nahajata se v IV. oddelku. Včeraj zjutraj so prihiteli k postelji uboge devojke vii njeni tukajšnji sorodniki. Sestra Fragiaconiovke je bila tudi pri Vascottu, rav-notako njegov brat. ki je prišel sem iz Pirana. — Vascotto umira: njegove oči so skoraj -osieklenele. Praša veduo — komaj ga je mogoče razumeti — kako se godi njegovi Iju-b*ci. Pravi, da se ne spominja ničesar. Ravnotako povprašuje zaporedno Nikolina o njegovem stanju. Včeraj popoldne so prišli iz Pirana njegovi stariši; v kakem duševnem stanju, ni treba povedat5. Na komisarijatu ulice Ricci nahaja se revolver, s katerim je streljal Vascotto; bil ]e zaplenjen na licu mesta. V žepu dekleta 30 našli pismo z datumom predvčerajšnjega dne, s katerim prosi sestro in očeta naj jim odpustita usodni korak. Dokaz to, da sta že poprej mislila na žalostni konec. Vest o tragediji je napravila globok vtis na tržaško in piransko prebivalstvo. Tržaška mala kronika. Slavni svedrovci! Važne aretacije n* Reki. Čitatelji 6e gotGvo še spominjajo dunajske aretacije onega Korena, ki je bil procesiran in ob-ojen radi ubojstva. Tedaj so prišli na to. da je bil Koren kolovodja onih slavuih ulomilcev, ki so toliko časa strašili po naiem mestu in po deželi. Potem je bila •7 Zadru zaplenjena škrinji*, kjer so bila orodja .svedrovske stroke". Bili so tudi v Zadru aretirani drugi prijatelji Korena in preiskava je sedaj v polnem teku. Tukajšnja oblast pa je znala, da vsi člani slavne družbe, ki je bila bržkone jako mnogoštevilna, niso bili še v njenih zanjkah, in poizvedbe so tozadevno nadaljevale. Inspektor Kari Titz, ki je te dni izvedel, da so se nekateri členi 6vedrovske bande nahajali na Reki, podal se je tja in se lotil dela (ali privatno, kajti v Reki nimajo avstrijski policisti nikake oblasti). Delo je bilo kronano z vspehom : predvčerajšnjim sta bila radi sokrivde v tatvinah bande Koren & C.o aretirana dninar Jakob Jedrejčič, star 26 let. in krčmar Nikolaj Harabalja, star 35 let. — Predana eta bila deželnem sodišču, ki jih bo zaslišal. Preiskava je, če se ne motimo, v rokah preiskovalnega sodnika v Zadru. Med kuharjem in pomivalko. Aretiran je bil včeraj kuhar gostilne „AU' antica Bonavia*. Jakob Ferrari iz Como, ker se je skregal s pomivalko Marijo Hald. ji vrgel v obraz krožnik in jo lahko ranil. Nezgoda. Alojzij Vodnjak, star 44 let, težak v Lloydovem arsenalu, je bil včeraj sprejet v javno bolnišnico radi težke rane na glavi. Padel je nanj med delom težek komad železa. Smeinioa. — Oče: To Vam pa takoj povem, moja hči ima svojo lastno voljo ! — Snubač: Tem bolje! Potem bom jaz imel tudi lahko svojo ! Koledar in vrame. — Danes : Urh 5koj. — Jutri : IV ned. po Bink. Ciril in Metodij, ' slovanska blagovestnika. Temperatura: včeraj ob 2. uri popoludne -f 28° Cels. Vreme včeraj : lepo. — Vremenska napoved na Primorskem: Oblačno spremenljivo. Zmerni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. Društvene vesti. Danes popoludne bo v „Konsumnem društvu" v Rojanu otroška veselica tamošnjega otroškega vrtca v proslavo godu naših blsgo-veatnikov. Začetek ob 6. uri popoludne. Po veselici priredi pevsko društvo „Zarja" zabavni večer. Opozarja se slavno občinstvo na to narodno prireditev — z nadejo do obilnega obiska. Vstopnina prosta. Vsi oni členi „Delalskega podpornega društva", ki imajo na posodo knjige iz društvene knjižnice, naprošeni so, da jih nemudoma vrnejo in to radi tega, ker se knjižnica izpopolni z novimi knjigami. Objedaem se naznanja, da bo knjižnica radi tega zaprta do 1. avgusta. TOVARNA FOHIŠTVA Aleksand. Levi Minzi Crst — ulica delta Cesa št. 46. Zaloge: Pfazza Rosarlo štev. x. Ulica Lazzaretto vecchio štev. 36. Trajna zaloga pohištva: ulica della Sanita štev. 14. Pisarna: ulica Lazzaretto vecchio štev. 33. Katalogi, načrti in proračuni na zahtevo. Telefon: 6-70 ; 6-58. (Za informacije vprašati 6-70). A. SEMULIC Bogata izbera pohištva in tapecira r. delalnica Trst, trg Belvedere Stev. 3 Najboljši malino« -SIRUP je sedaj oni lekarnarja PICCOLhuB c. i. k r. dvom. zalagatelja in zaia-telja njegove 8vetosti. Prodaja se v Trstu v buteljkah približno 1 kilogram po Kron la80 :■: v mirodilnicah Brusadin, Cillla. ulica delle Poste; Rizzolli, ulica S. Michele; Zernitz. ulica Stadion. — Postni zavoj K 5 30 V sodih od 10—10O kg po K 110 kg pošilja po postnem povzetju G. PZCCOZ.I — LJubljana. ■ □□pnaoDacigriGlac o,c o evo o n jfova tržaška črevljarnica TRST, ulica Giosue Garducci 15 {ex Torrente) vis-a-vis Volti di Chiozza. ~ POLETNA SEZONA Izbera črnih in baruanlh čevlleu za gospe, gospode In dečke ; blago prve Trste, najnovejše oblike in barve; delo solidno in natančno. Platneni črevlji in pestoli v veliki izberi Vse po zmernih cenah. leTN Taloga \i- in inozeMm vin, špirita in likerja in razorodaja na dobolo in drobno TRST. — JAKOB PERKAUC — TRST Via dell'Acque Stv. 6. (BBSpiOtl MB Ceatiaiil-Vrl^k izf>or francoskega Sampiurca, penečih dezertnJh talijs n širin IZ Rvatro-c~:;£:h vin Bordeaur. ?lor-£iir.der. renskih vin, JMosella in Chianti. — ftnro-! oDjak, razna žganja ter pu2?bni pristni tropinovec. alivovec in brinjevec. — Izdelki 1. vrrte, dc51i i* dotičnih kiajev. Vsaka naročba ee takoj izvrSi. Ea2 pošilja se po povzetju. — Ceniki os zahtevo in franko. — Razprodaja od pol litra naprej. Zaloga vina istrskega In dalmatinskega Tropinovec lastnega izdelka. Nar. delav. organizacija, j P. L. VALENTA i ZALOGA: TRST SKLADIŠČE: Zaupni shod se bo vršil v dru3~venih prostorih v torek dne 7. t. ob 71/* zvečer ozirom na ustanovitev konsumne zadruge. Pridite vsi ! __ Darovi. Ciril - Metodijov dar moški podružaici družbe sv. Cirila in Metodija v Trstu so nadalje poslali p. n. g£».: Ante Bjgdano?ić 10 K, Jos, Gorenjec 10 K, Kobleglavski 10 K, A. Kobal 5 K, V. Piesničar 2 K. A. Jerkič 2 K, vsi v Trstu, J, Urbanfrč v Bazovici 5 K, Ant. Miklavec pri Sv. Mar. Madg. 1 K. Srčoa hvala ! Za srečolov je podarila podružnica sveto-ivanska tri preostale darove. G.a Ponikvar dve sobici, ga. Germek dve galanteriji. Vesti iz Goriške. x Goriški municipij in mestni učitelji. — Nek mestni učitelj je stopil po dosluženih letih v pokoj, na njegovo mesto se je imel povišati v 1. plačilni razred drogi učitelj. Mestni šolski svet je za to predlagal najstarejšega učitelja v 2. plačilnem razredu, namreč Josipa Vittori, učitelja na slovenski mestni šoli v Starigori, ki ?e v tem razredu n<;-Ie samo nsjstarojši mestni učitelj, marveč je kaker tak tudi na svojem mestu in pri-poznan kakor izvrsten predagog. V mestnem šolskem svetu pa sedi tudi znani političen razgrajač dr. Achille Vecier; ta ee je že v ul. Majolica št. 8 Prosta luka I S t I! I Valentin Zorzini ur&r in dra gotlna grst, ulica jtfuda vccchia št. 1 (Za ložo) I zljor zlatih in srebrnih predmetov zlatih in srebrnih ur po najzmer. cenah. Spre jme se popravljanja vsake zlat&iiine in ur. _ SPECIJALITETA v popravljanju urnih zaklepnic Pozla čonje ln arebrnenje sake kovine potom pile ali ognja, in ti rezi. Gostilna „Al buon ritro^o" TRRT — Ulica Stadion št. 19 z lepim hladnim vrtom. Toči se istrsko, dalmatinsko, vipavsko pristno vino; PIVO DBEHER prv« vrste. DOMAČA KUHINJA. KRAŠKI TERAN. ANDREJ fUSLAN, l&nnik. Tovarna cemetnih cevi In plošč, teracou. betona In arfif. kamenja | ARISTIDE GUALCO - TRST ulica S. Servolo št. 2. Cele/on 21-42. V prvi a vtorizovani šoli za skuSnjo Slovenska mizarnica v Tr- q4.i Majcen Miloff v Trsta ulica Leo olU stev. 2 nam javlja, da ima zmiraj v svoji delavnici pripravljene cele spalne sobe n vso drugo pohištvo, ter da prevzema vsakovrstno delo v svoji stroki. Ker je gospod M. MAJCEN naš narodni obrtnik, ga naj-topleje priporočamo slavnemu slov. občinstvu. enoletnega prosiovoljstva TRST - ulica delle Poste 10 se odpre w Poletni tedaj. Na stotine usposobljenih Ulico Belvedere 40 Zaloga vina TRST, ulica Cbiozza štev. 17 M* ISTRSKI TERAN za dom (ne manj od 5 litrov) po stotink liter. za krčmarje in gostilničarje po dogovor.cenah. NB. Sprejmem poiiijatve ▼ tranzitu rs četo monarhijo in y vsaki množini SIMON PAVLINOVIĆ. Direktni dovoz štajerskih kokoši in jajc. Specijaliteta: Graikc ponlards. Cene dogovorne. — Postrežba na dom. Ulica Campanile it. 15. Btran IV 5EDINOST« Stv. 183. V Trstn, dne 4. julija 1908 dotični seji uprl povišanju Vittorija iz razloga, ker je ta — Slovenec, drugega vzroka ni mcgel navesti. Srboriti dr. Acbille je dosegel, da je proti predlaganemu povišanju rekuriral mestni svet na okrajni šolski svet in ko je ta utok zavrnil, na deželni šolski svet, pri katerem je doletela utok slična usoda. Ali gospodje na magistratu^ Jfci sestavljajo državo v državi, šli 60 do AAiega mi-nisterstva, ki je njili utoku vrg o d i 1 o. V Gorici torej za mestne šolske stvari ni potreba nobenega šolskega nadzornika, še manje pa mestnega, okrajnega ali deželnega šolskega sveta, ker že vse opravlja stm municipij s protekcijo raznih svetovalcev. Ako hoče kak mestni učitelj kaj doseči, mu r-if petreba, da izvršuje vestno svoje dolžnosti, ker je že več nego zadastno. ako kvarta z mestnimi očeti v kavarni, ali igra na krogle v raznih priviligiranih krčmah. Učitelj, ki ima zadnje lastnosti, je gotov, da doseže vse in da se mu ne bo nikdar kiivil las. To postopanje pa naj služi tudi našim ,.zmernim" j Slovencem (glasilo magistrata jih imenu'e „sloveni moderati") v izgled, da cd gospo-; dovalne laško klike v Gorici nimamo pravi ničesar pričakovati. Tem „moderatom" pa pri-. poročamo še posebej, da še naprej pridno i obiskujejo laške kavarne in gostiln**, da se ne, zamerijo svojim laškim prijateljem. Iz Tomaja. O priliki aejma sv. Petra in ■ Pavla v Tomaju so darovali slovenski proda- J jalci za družbo sv. Citila in Metodija 21 K; 40 v,, ker so se ,.štanti" pripravili le za j Slovence. Pcdpirajmo 6e in kupujmo le pri: domačinih ! Goriških Lahov ni bilo na sej- • mičču ! Do sedaj gre lepo po vrsti iz Koba-j rida doli, morda se v Sežani ne vstavi! ' j Novo društvo. C. kr. namestništvo jej vzelo ca znanje pravila novega društva: j „Kmetsko izobraževalno društvo" s sedežem j v Gabrovici, pol. okraj Sežana. Skriptorjem na goriški licealni knjižnici ie imenovan gosp. dr. phil. Arnejc, koroški Slovenec. Utonil je v Vipavi 31-letni železniški uslužbene Karol Gehrung, ki se je šel kopat v Vipavo blizu Prvačine. V vodi mu je prišlo blabo, prijel ga je najbrže krč, tako, da ni mogel iz vode. Truplo so prepeljali v »Torico. Iz Ajdovščine. Dne 5. t. m. priredita tukajšnja podružnica Ciril-Metodijeve družbe v proslavo Ciril-Metodijevega dne vrtno veselico na javnem občinskem vrtu pred cerkvijo. — Vspored obsega srečolov, petje, sviranje narodnih godeb. Vrt bo čarobno razsvetljen, prižgr se kres in umetalni ognji. Postavijo se stojnice z raznimi krepili. Otvori se nova krčma in kavarna. Na udeležbo se uljudno vabi občinstvo iz vseh slojev in vsake starosti. Pridite vsi, da združeno proslavimo narodni praznih vseh Slovencev ! Pričetek ob 6. in pol uri zvečer. — Vstopnine ni. Združena odbora. Vesti iz Istre. Nečuvena brezobzirnost. Iz podgrajskega okraja nam pišejo: Že minolega decembra, oziroma tudi poprej, se je v našemu okraju uradoma dalo zaklati vr&ta prašičev raznib posestnikov v svrho zatiranja kuge med prašiči. Zakon predpisuje, da je dotično odškodnino izplačati čim hitreje in je tudi res živino-zdravnik povedal ljudem, da dobe v kratkem času pripadajočo jim odškoduino. Ali od tedaj je mi-nolo 6, 7 in tudi več mesecev, ne da bi do-tičniki do danes prejeli niti novčiča odškodnine. Nič niso pomagale pritožbe ljudij in cbčin. Ljudje se grozno jeze tudi na občine, ker menijo, da občine niso storile svoje dolžnosti. Će v kratkem ne dobimo, kar bi bili morali po zakonu že davno dobiti, prisiljeni bomo obrniti se drugam za pomoč. So^ebno letos, ko vsled suše in raznih elementarnih nezgod ljudstvo trpi veliko bedo, tako postopanje oblasti ne pomenja več le nemarnost, marveč nečuveno brezobzirnost nasproti bednemu. ljudstvu. Širenje nemštva v Lovrani. Nemci, nastanjeni v Lovrani, hočejo s pomočjo opatijskih Nemcev ustanoviti v Lovrani nemško ljudsko šolo, katero prevzame seveda vlada v svojo oskrbo! Nemških otrok v Lovrani utegne biti zelo malo in svrba tej šoli ne bo druga, nego da bo odna rodo vala hrvatske otroke in pomagala graditi nemški most do Adrije. Za ilustracijo lovranskih razmer treba pripomniti, da so se lovranski italijanaši povodom občinskih volitev združili z Nemci in ti« proti Hrvatom. (V Trstu pa nabijajo ravnokar plakate po oglih, s katerimi pozivajo na odpor proti germanizaciji potom šoli Signori, oprostite, »ko vas vprašamo: Kdo vas more smatrati resnimi politiki?! Op. ur.) Hrvatsko učiteljišče v Kastvu. „Naša Sloga ' piše, da je gotovo, da pride prihodnje leto tudi četrti hrvatski tečaj iz Kopra v Kastav. Razun profesorja Nazorja imala bi se epopolniti mesti profesorja za nemški jezik in veroučitelja. Odbor „Bratovščine hrv. ljudi" v Istri je v svoji zadnji seji podelil 1400 K letošnjih dijaških godpor. Tujci v Opatiji. Od i. septembra 1907 do 24. junija iuo8 je obiskalo Opatijo 24.47S oseb. Od 18. do 24. junija 1908 je na novo došlo 3S9 oseb. Dne 24. junija 1908 je bilo navzočih 1102 oseb. Vesti iz Kranjske. Kravo prodala za — tri krajcarje. Širi se govorica, da jc neka ženica prodala na sejmu v Černomlju svojo kravo za tri krajcarje ; krajcarji so bili čisto novi in ženica je mislila, da so dvajset-kronski cekini. Tujci v Ljubljani meseca junija 1908. Meseca junija t. 1. je prišlo v Ljubljano 4032 tujcev. 425 manj nego prejinji mesec in 85 manj nego v istem mssecu lanskega leta. — Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu juniju 1908. je 192 btrank vložilo K 41.786*77, 138 strank vzdignilo K 30.060*65, 6 strankam izplačalo se je hipot. posojil K 7800'— Stanje hranilnih vlog K 1,654.359-09, stanje bipctečnih posojil K 1,284.367'24. Denarni promet K 122.152 03. r MALI OGLASI. Mali ogiaai računajo po 3 atot. be&cdo; mastnoticksce besede se računajo enkrat v«č. Naj D_ u j? s pristojbina 40 atottak. - -" Plaća bo takoj. — k Radi odpotovanja ^Vi;:^ s piofctorom za Štiri družine. Dve kleti in okolu hiše lep vrt. Naslov pri Inseratnem oddelku Edinosti. F__1005 |# Auniim ! Slovanski slikar Bene- OVOJI K SVOJim i dikt B i ž a 1 - Trst, Via Paolo Diacono i, ima ćaat priporočati se p. n. slovenskemu občinstvu za vsa v slikarsko Htroko spadajoča dela, kakor: slikanje sob, dvoran od najeno-etavnejih do najelegantnejSih izvršb ; slikanje napisov in dekoracije. Prevzame pleskarska in lakirarska dela in tapeciranje sob s papirjem. Delo hitro in točno. Najnižje cene. Slovani ! Podpirajte svojce! 1000 llloLni1 mlekarstva, priden in pošten, se miCKdr takoj sprejme. Plača po dogovoru. Več pove Ivan Vidmar, Ornivrh nad Idrijo. 1002 i Iaamap za trgovino z mešanim blagom se takoj UColIvu sprejme pod v jako ugodnimi pogoji. Več pove Ivan Vidmar, Irnivrh nad Idrijo. 1003 louni nloc t5agrR) 9e vr5i v nedelj°, in P°-JdVIII UI dO nedeljek 5. in 6. t m v Skorklji. 1006 Ifaarftp«* *** družnika za tehnično trgovino v Tr-MIDvd stu išče ŽIVIC, Trgovinska ulica 5t. 2. r 978 Sprejme se učenca LM let starega. Plačo dobi takoj- Ponudbe: — Anton J e r k i č, via delle Poste 10_»O? A | | Qn0f Trst — Amengo Vespueci st. MIUJZ Ltsljal 12. Prodajalna jestvin —točna potrežba, cene zmerne. 641 ■ _ C4aI4«i mizarski mojster, Trat, ulica JOSIP OlOlTd Belvedere Stev. H, izvršuje vsakovrstna mizarska dela. 38 Ofirililfi 8emcja sv. L-iha 7 Dolini pri Trstu prllllll si usojam naznaniti slavnemu občinstvu, da bom odprl dne 4. julija osmico Točil bom izvrstni domaČi r e f o S k in Alicante Cena zmerna. Priporočam se P. N. občinstvu za mnogobrojen obi-k. Z odličnim spoštovanjem I van Stranj, posestnik v Dolini št. 92.'_S31 Uonfikopila loterijskih srečk, samo pri Zol-W ClI lllvcllsljci dan-u, Corso 29, II. nadstropje. Taksa 5 krajcarjev za naročnino, cene po dogovoru. 9f>4 PoHim kovaškega pomočnika zmožnega vsakega ndllim dela. Plačilo po dogovoru. Sprejmem ga takoj v trajno službo. Fran Ščuk a, kovaški mojster, Vipava. 994 Vnaiom se otkla soba z dvema posteljama HdJClU 5 a delavce. Ulica Chiozza štev. 3 I. n., pri čevljarju. Tvrdka Ivan Simitz SE7.M; Carducci 31 prodaja po znanih nizkih cenah oblake in blago za moške obleke povsem nove. Specijateta drobnih pre'metov za krojače. 1349 Namizno vino prve vrste pridelek iz posestev grofa Dr. Venier v Novemgradu. v buteljkah ali sodih, v vsaki koli-kosti po 64 stotlnk liter, brezplačno na dom. --proti takojšnjemu plačilu. —> Tropinouec po Kron 160 liter prodna Angelo Jfichetto lastnik gostilne ..Nichetto'' v Rocolu in mesnice na Goldonijevem trgu štev. 6. — TELEFON št. 963. Gostilna v Rocolu ima na razpolago društvom id klubom, za prireditve plesov ali društvenih zabav, fpo dogovornih cenah) elegantno plesno dvorano --in kegljliče. - Naznanilo. Imam na razpolago okolo 5oo hektolitrov črnega vina istrskega. Kdor želi dobro kapljico, naj se obrne na podpisanega. Zahteva naj se vzorce. Priporočam se posebno kramarjem na deželi. Po-šiljatev direktna iz Istre. — Cene nizke. Ne manj od lO hektol. po gld. 10*50. S. H. SKE H L Sv. Ivan pri Trstu. Gospodarsko društvo pri sv. Mar Magdaleni zgornji št. 58 naznanja si. občinstvu, da v gostilni Pri Tirolcu (Al Tirolese) toči vino domače in istrsko, belo vipavsko in pivo Puntigam !. vrste. - Gostilna ima dobro preskrbljeno kuhinjo. Nadalje se priporoča si. društvom in javlja, da ima na razpolago veliko dvorano in velik senčnati vrt v lastnih prostorih. — Za obilni obisk se priporoča ODBOR. Esposito & Bassa ESaF-fSS ulica San Antonio I. Trgovina manifakturnega blaga in malih predmetov ter sukna za ženske obleke. DmaiIaia a a pohištvo in zemljišče na lepi rroaaja se podaji v Bazovki tat. 199 Ivan G r g i č. knuornira v n8JleP^m k™ju Vlpftve'8® da IVUVolflllba radi bolehnoati lastnika v najem, lata je preckrbljena z vstin potrebnem orodjem in stroji. Najemnina po dogovoru. Fran .S č u k a, ko-vaSki mojB'er. Vipava. It00 llfifio cfi v najem stjl)a zu gospode po <> U Od d Sv kron mfsec-nega plačila. Ulica Pano- rama (Žkorkljaj 276. 995 InlfSkl v blizu postaje, izvrstno laUV IU Rdi ern0 in belo vino in mo^kat, ter mrzle jedi. 606 Vri O i C m Ee vz3me dobroidoča goatilna ali najvili trgovina v prometnem kraju med slovensko naselbino v mestu ali v deželi. Ponudbe pod »Prihodnost 100" na lnseratni oddelek Edinosti. Umetni f otogra/ični atelje pri sv. Jakobu ulicu Rivo St. 43 (pritličjeJ T B S T. IzvrSuje vsako fotografično delo kakoi tudi razglede posnetke, notranjost (lokalov,por-celanaste.ploSče za spomenike, itd. itd. POSEBNOST Povečanje vsakatere fotografije. Radi udobnosti P. N. nsrodnlksv spre* Jena narečbe le Jih Izvrinjo ea deae ali zsns] aesta. PEKARNA in SLADČIČARNA Dominik Milanič, Trst —■ ulica della Guardla štev. 24 = Prodaja: 3-krat na dan svež kruh, najfinejšo moko vsake vrste; vino v buteljkah in likerji. Bogata zaloga specijalne grenčice „T0RER0u. Novici in Novice /M ■ g ne zamudite obiskati flobrOZnanO slascičarno mS q Natteo Stoppai% Trst S ulica S. Oiacomo št. 7 (Corso) ^ kjer najdete bogato in veliko i*bero Konfetov bomboniere in & •Udščic po zmernih cenah. — Vina in Ukoiji prav dobri v Telefon 1464 (gj botUkah. Hg) Veliki obrtnijski zavod giovannt Cosovel TRST, ulica Ghiozza št. 32, izvršuje vsakovrstna dela v železu in kovini po cenah