List delavcev v vzgojnoizobraževalnih zavodih Slovenije Ljubljana, 21. oktobra 1977 - Številka 17 Šola ima veliko odgovornost pri osebnostnem oblikovanju in pri poklicnem usmerjanju mladine. Svoje delo mora nenehno posodabljati in na vseh stopnjah vzgojnoizobra/evalnega sistema uveljavljati ustrezen koncept delovne in politehnične vzgoje. Šola mora stalno ugotavljati dispozicije in nagnjenja otrok. Posebno pozornost mora posvetiti otrokom, ki so moteni v svojem telesnem in duševnem razvoju in jim pomagati, da uspešno končajo šolanje, se ustrezno poklicno usmerijo, usposobijo in zaposlijo. Z enako pozornostjo mora skrbeti tudi za nadarjene otroke. Izobraževanje mora v prihodnosti čedalje bolj presegati formalne okvire šol in postati pravica delovnih ljudi, ki se bodo obogateni z delovnimi izkušnjami izobraževali vse življenje ob delu in iz dela. S tem dobiva poklicno usmerjanje novo delovno področje, kjer bo šola morala tesneje sodelovati z združenim delom. Iz sklepov, sprejetih na letošnjem republiškem posvetu o vlogi poklicnega usmerjanju v združenem delu Ela Ulrih Atena Izbira poklica — velika skrb vseh Poklicno usmerjanje se v dosedanjih družbenih razmerah ni moglo ustrezno uveljaviti. Prav tako se ideja usmerjanja v samem izobraževanju v obstoječem šolskem sistemu — posebej na ravni srednjega in visokega šolstva — ni mogla operativno razviti. Sam vzgojnoizobraževalni sistem namreč ne daje možnosti za uresničitev usmerjanja. Usmerjanje se je zato v glavnem omejilo na informiranje o možnostih nadaljnjega poklicnega izobraževanja in na svetovanje tik pred dokončno izbiro poklica. V našem dosedanjem vzgojnoizobraževalnem sistemu smo tudi praktično omejili akcije usmerjanja le na informiranje ter svetovanje mladim pri prehajanju iz osnovne šole v srednjo in mogoče še pri prehajanju iz srednje šole v visoko, kjer pa smo se spet omejili le na usmerjanje gimnazijcev. Čimbolj pa so bili programi izobraževanja prilagojeni izobraževanju mladine za posamezne poklice, tem bolj je bila omalovaževana potreba in vloga nadaljnjega usmerjanja za učence, ki so bili v takšne programe vključeni. Pri učencih, ki so se kakor, koli že samostojno opredelili za smer nadaljnjega izobraževanja po končani osnovni šoli, ni nihče več preverjal, ali so bile njihove poklicne odločitve ustrezne, ali so ti učenci resnično izbrali pot izobraževanja, ki bo omogočala najustreznejši razvoj njihovih sposobnosti, njihovih posebnih nadarjenosti. Nihče ni preverjal, ali so si izbrali poklic, ki ga bodo lahko uspešno opravljali, še manj pa je kdo preverjal, koliko odločitve učencev ustrezajo potrebam OZD in splošnega družbenega razvoja. Zato je bilo usmerjanje z vidika populacije učencev zasnovano izrazito partikularistično, razvijalo se je predvsem kot pomoč učencem, ki se samostojno niso uspeli odločiti za poklic. Med drugimi posledicami, ki jih je imela takšna koncepcija usmerjanja, ki smo jo v zadnjih obdobjih resnično že preraščali, želim naglasiti predvsem naslednji dve: Neustrezne poklicne odločitve učencev so se najprej izražale v velikem osipu tako v srednjih, še bolj pa v višjih in visokih šolah. Vzgpjnoizobraževalno dejavnost smo oblikovali ekstenzivno le s predpostavko, da vsi, ki se vključijo v nadaljnje izobraževanje, ne bodo uspeli Namesto načrtovanja, usmerjanja in vodenja smo pristali na stihijo. Vse tiste, ki so o usmerjanju in z njim povezanem omejevanju vpisa na nekatere vrste šol menili, da je nezakonito, protiustavnd in nehumano, pa kaže v zvezi s tem opozoriti še na velike človeške travme in frustracije, ki so jih doživljali vsi, ki v izobraževanju niso uspeli in se mnogi zaradi nezaupanja v svoje moči nikoli več niso vrnili vanj. Tako, če gledamo z vidika učenca in študenta. Mislim pa, da zasluži pozornost tudi množica učiteljev, ki niso bili vselej krivi za neuspeh, vendarle pa je bila nanje naslovljena pogosta družbena kritika zaradi tako velikega osipa. V novih pogojih svobodne menjave dela bo produktivnost učiteljevega dela kriterij za vrednotenje njegovega dela, s tem pa tudi oblikovanja osebnega dohodka. Učni uspeh postaja tako neposreden ekonomski interes vseh delavcev v vzgojnoizobraževalnih organizacijah. To pa pomembno vpliva tudi na funkcijo usmerjanja v izobraževanju, ki že zaradi tega postaja interes in sestavina dela vseh učiteljev. Druga posledica odsotnosti usmerjanja učencev, usmerjanja, pojmovanega kot najširše družbene akcije ip dejavnosti, pa je bilo to, da so vplivali na poklicno odločanje mladine pogosto povsem sekundarni faktorji. Izbira smeri nadaljnjega izobraževanja je bila bolj rezultat vpliva in spodbud okolja kot resničnih sposobnosti mladih, kar je skupaj z neenakimi materialnimi možnostmi družin in različno stopnjo razvitosti okolja povzročalo izrazite razlike v dostopnosti za občane in delovne ljudi. Čeprav bi lahko navajali še druge posledice partikularistično zasnovanega usmerjanja v dosedanjem vzgojnoizobraževalnem sistemu, lahko že na temelju teh dveh sklenemo, da takšna zasnova usmerjanja ni ustrezala ne posamezniku, še manj pa je ustrezala načrtnemu oblikovanju ter usposabljanju človeških potencialov za naloge našega prihodnjega družbenega razvoja. Seveda pa ne moremo mimo dejstva, da smo lahko doslej razvili takšno koncepcijo usmerjanja, kot jo je bilo mogoče razviti v danem vzgojnoizobraževalnem sistemu, ki ga moramo čimprej spremeniti. Kaj drugega je utemeljevalo izrazito partikularistično zasnovano usmerjanje kot dejstvo, da smo imeli v dosedanjem sistemu razvito srednje izobraževanje v institucionalno povsem ločene vrste sredn jih šol. Ker je dosedanje usmerjanje izhajalo iz danega vzgojnoizobra-Ževalnega sistema, ni bilo partikularistično le po tem, da je zajelo samo tisto mladino, ki se samostojno ni mogla poklicno opredeliti, temveč, kar je še večja slabost, da je bilo namenjeno le mladini, izključevalo pa je usmerjanje zaposlenih delavcev, ki so se želeli oziroma so se izobraževali ob delu. Izobrazbena sestava zaposlenih ni takšna, da hi smeli zanemariti usmerjanje že zaposlenih v nadaljnje izobraževanje, četudi ob tem zanemarimo potrebe po izobraževanju v poklicu, ki ga narekuje hiter razvoj znanosti, tehnike in tehnologije. Nasprotno, tako politično sprejeti družbeni dokumenti kakor tudi dosedanja razvitost izobraževanja odraslih opozarja na potrebo, dvigovanje izobrazbene ravni zaposlenih in na možnost, da se tudi izobraževanje zaposlenih uskladi s potrebami OZD in združenim delom kot celoto. Vse to pa nas opozarja, da moramo zasnovo in dejavnost usmerjanja bistveno razširiti in jo razviti kot družbeno pomembno dejavnost, kot široko zasnovano usklajeno akcijo. Seveda so za to potrebne tudi trdne teoretične osnove in strokovni kadri. Sedanje partikularistično zasnovane akcije usmerjanja ne smemo prenesti na družbeno torišče. Ne gre za to, da bi oblikovali nove kriterije za selekcijo mladine in učencev, ker nam sploh ne gre za selekcijo. Gre nam za to, da čimbolj vsestransko razvijemo vsakega posameznika, da njegov razvoj nenehno usmerjamo v skladu z razvojnimi potrebami zdruie:' ga dela in razvojem samoupravljanja tako, da se bo vsakdo lahko celotno vključeval v samoupravne in delovne procese in kar najbolj razvit svoje sposobnosti. Na poti k uresničevanju zakona o združenem delu Pregled in verifikacija vsebine enotnega samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke in dogovor o izvedbi javne razprave je bila ena izmed osrednjih točk na seji izvršnega odbora republiškega odbora Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja letošnjega 12. oktobra. Enotni samoupravni sporazum naj bi veljal za vsa področja vzgoje in izobraževanja, razen za visoko šolstvo. Poslušali smo poročilo o delu koordinacijskega odbora za samoupravno sporazumevanje in pripravo enotnih osnov samoupravnih sporazumov s področja vzgoje in izobraževanja. Po dveletnem delu, potem ko se je posrečilo najti skupne točke med posameznimi grupacijami vzgoje in izobraže- vanja, so se pokazali tudi obrisi enotnega sporazuma. Odbor je pripravil sedaj že drugi osnutek novega samoupravnega sporazuma, ki je usklajen z zakonom o združenem delu in sindikalno listo za leto 1977. Osnutek še ne vsebuje metodologije vrednotenja delovnih nalog in opravil, členi, ki govore o tem, rabijo le za temeljno usmeritev. O osnutku tega sporazuma bodo razpravljali tudi na območnih posvetih o izvajanju zakona o združenem delu ter izmenjali dosedanje izkušnje. Pripomoček za pripravo novega sistema nagrajevanja po delu in rezultatih dela bo tudi gradivo, ki ga objavljamo v današnji številki našega časnika (o delovni in učni obveznosti učiteljev in teze za pripravo pravilnika za delitev dohodka po delu in rezultatih dela). Delo -nenadomestljiva sestavina vzgoje Posvet o zasnovi proizvodno tehničnega predmetnega področja v usmerjenem izobraževanju srednjega šolstva na Zavodu SRS za šolstvo Usposabljanje ob delu in z delom je temeljni pogoj za napredek izobraževanja. To geslo, ki ga pogosto slišimo, velja tudi za naše srednje šolstvo. Doslej je bilo proizvodno tehnično področje dokaj zanemarjena disciplina izobraževanja in vzgoje, saj je bilo kar 40 odstotkov mladine na srednjih šolah brez tovrstnega izobraževanja. Morda je bilo prav zato premalo zanimanja za proizvodne poklice, saj ni bilo prave povezave med izobraževanjem in delom. Taka povezava pa je brez dvoma pogoj za modernizacijo izobraževalne dejavnosti in za večjo uporabo znanja pri delu. Le v povezavi z združenim delom, s programiranimi dogovori in konstruktivnimi programi dela, pri katerih bi sodelovale organizacije združenega dela, bomo lahko uvajali najsodobnejšo tehnologijo izobraževanja in ne nazadnje, dobili za izobraževanje tudi potreben denar. V novi zasnovi proizvodno tehničnega predmetnega področja v strukturi skupne programske zasnove usmerjenega izobraževanja dobiva prav to področje novo vlogo in pomen. Naj povemo, da je Zavod SRS za šolstvo pripravil maja 1977 delovno gradivo Programska zasnova srednjega usmerjenega izobraževanja, ki pomeni korak naprej pri pedagoško didaktičnem oblikovanju novega srednjega šolstva. Gradivo je plod dolgotrajnega dela in usklajevanja s stališči vseh zainteresiranih dejavnikov in dokumenti ter upošteva mnenja in predloge letošnje trimesečne javne razprave. Kakšno mesto naj bi pripadalo proizvodno tehničnemu področju v novi reformirani srednji šoli, kakšen naj bi bil koncept tega izobraževalnega področja in kakšne ustrezne rešitve glede na stališča obeh republiških partijskih dokumentov za javno razpravo — to so bila temeljna vprašanja, na katera je skušal odgo- voriti posvet o zasnovi proizvodno tehničnega predmetnega področja, ki ga je pripravil Zavod SRS za šolstvo v sodelovanju s komisijo za idejnopolitična vprašanja vzgoje in izobraževanja, kulture in znanosti pri CK ZK Slovenije. Posvet je bil 10. oktobra na Zavodu SRS za šolstvo. Prikazal je vlogo in funkcijo proizvodno tehničnega področja, na temelju tez so pripravili sistematično obravnavo te problematike in grafično prikazali številne rešitve. Udeleženci so pozorno obdelali izhodišča za oblikovanje smotrov tega področja, izhodišča za njegovo programsko strukturo ob upoštevanju človeka in tehnike v svetu dela, obravnavali so usmeritvene programe in njihove različne oblike. Učencem naj bi omogočili izbiro poklica glede na prikazani družbeno gospodarski razvoj posameznega območja. Večina razpravljavcev se je v zavzeti razpravi strinjala z ugotovitvijo, da je treba dobro pripraviti ustrezne materialne možnosti in kadre ter izkoristiti vse delavnice, ki so na voljo v šolah in v organizacijah združenega dela. Poudarili so, da je_treba čimprej začeti z načrtnim dopolnilnim izobraževanjem učiteljev za to:področje.' Udeleženci posveta so med drugim opozorili tudi na to, da je od uspešnega izobraževanja na proizvodno tehničnem področju precej odvisno kasnejše vključevanje mladih v združeno delo. Izrazili so prepričanje, da bodo izkušnje s tega področja v drugih socialističnih deželah in dobro pripravljena družbenopolitična akcija na domačih tleh pomagale do uspeha pri izobraževanju proizvodno tehničnega predmetnega področja. To področje bo brez dvoma povezalo delo in izobraževanje in- potrdilo, da je delo nenadomestljiva sestavina vzgoje. TEA DOMINKO lirosvetii delavec List izdajata republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja in Izobraževalna skupnost SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor. V.d. direktorja in glavnega urednika Marjana Kunej, tehnična urednica Tea Dominko. Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6/1, telefon 315-585. Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1/1, telefon 22-284, poštni predal 355-VII. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina: 70 din za posameznike, za šole in druge ustanove 120 din. Št. tek. računa 50101-601-16915. Tiska ČZP Ljudska pravica. YU ISSN 0033-1643 Po mnenju Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje je list »Prosvetni delavec« prost temeljnega davka od prometa proizvodov (glej 7. točko 1. odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu). Člani izvršnega odbora so zelo resno opozarjali, da je že skrajni čas za pripravo osnov za ugotavljanje in merjenje prispevkov posameznikov pri ustvarjanju dohodka. Te naj ne bi bile nekakšni »recepti«, temveč skupna izhodišča, na katerih bo mogoče graditi naprej. Razumljivo je, da bodo morali pri nadaljnjem delu sodelovati vsi delavci, sicer bo še tako »pravilno« napisan akt ostal neživljenjski. V vzgojnoizobraževalnih organizacijah je (tako kot še marsikje) nujno potrebna pomoč strokovnjakov, saj vemo, da povzroča usklajevanje samoupravnih aktov z zakonom o združenem delu težave celo organizacijam, ki imajo ustrezne strokovne službe. Šole nimajo takih služb, res pa je tudi to, da si na tem področju svobodna menjava dela in nagrajevanje po delu šele utirata pot. Ob razpravah o nagrajevanju po kakovosti so člani izvršnega odbora poudarili, da nagrajevanja po delu ne bo mogoče dosledno izpeljati toliko časa, do- kler tudi šole ne bodo pridobivale dohodka glede na kakovost dela. Se pravi, dokler bodo prejemale denar po merilih, v katerih so upoštevane samo razlike glede na obseg dela, ne pa na prizadevnost in uspešnost učiteljevega dela. Razumljivo je, da se je ob tej temi kolo razprave zaustavilo ob ugotovitvi, da so prosvetni delavci na letošnji lestvici osebnih dohodkov spet na koncu. Osebne dohodke bo mogoče valorizirati le v nekaterih občinah, drugod pa bo znižanje življenjske ravni znova tista kritična točka, ki bo zavirala razvoj vzgojnoizobraže-valnega dela in poslabševala že tako nezadovoljive kadrovske razmere. Republiški odbor je sestavil komisijo, ki bo to problematiko natančneje preučila, zbrala ustrezne podatke in o tem poročala na prihodnji plenarni seji. Člani izvršnega odbora so razpravljali tudi o tezah za zakon o usmerjenem izobraževanju in se dogovorili za organizacijo razprave po občinah in osnovnih organizacijah sindikata. MARJANA KUNEJ Različna mnenja Zdajjko se pripravlja zakon o usmerjenem izobraževanju, se znova kaže, da so mnenja glede ureditve srednjega šolstva dokaj različna. Nekateri bi želeli dobiti že kar takoj tudi do potankosti izdelana pravila, koliko delovnih izkušenj mora imeti učenec, da lahko napreduje v srednji šoli. Dalje: Ali bo čas dela omejen glede na pridobljeno znanje ali pa bo stalen ne glede na učenčeve sposobnosti? In že spet vprašanje: Ali ne bi bil tak način pravzaprav zapostavljanje bistrih? Koliko se bodo organizacije združenega dela zmožne vključiti v uresničevanje zakona o usmerjenem izobraževanju? Zakon jim to obveznost nalaga. Kdo in kdaj jih bo usposobil? (Ne vprašujemo se, koliko si sploh prizadevajo, da bi se vključile — saj doslej v šolstvu tega ni bilo posebno čutiti.) Delo in samoupravljanje sta gotovo elementa, s pomočjo katerih delavec neposredno vpliva na srednje šolstvo in srednješolce. Tudi na seji Izobraževalne skupnosti Slovenije, dne 11. oktobra, je bila razprava o pripravah na Zakon o usmerjenem izobraževanju ena izmed osrednjih točk. Udeleženci so menili, da ima širši pomen kot prenekateri drug zakon, saj zapolnjuje v našem šolstvu vrzel, ki je že dolgo občutna. Še vedno pa obstaja vprašanje, ali so v gradivu podani vsi bistveni elementi za preobrazbo našega šolstva. In še to: pričakovali smo, da bo šolsko reformo spremljala tudi neke vrste reforma v strukturi dela. Da bosta šolanje za delo in ustvarjalnost v delu postala eno. Naj bi človek delal, kadar bi želel — in se vključil v nadaljnje izobraževanje, kadar bi to želel. Vendar pa se take lepe besede lahko dostikrat izrodijo: podjetje nerado pošilja v šolo ljudi, ki so pridni, vestni in sposobni — ker takšni pri delu najbolj manjkajo. Iz vsakdanje prakse vemo, da si študijski dopust mnogo laže izbori nekdo, ki ne pušča vrzeli za sabo. Vprašanje pa je tudi, kako se naj delavcu šteje čas šolanja v srednji šoli — ali kot delovna doba? Zakaj se potem ne bi prav tako štela tudi tistim, ki redno nadaljujejo šolanje? Takih vprašanj brez odgovora je še več. V razpravi so poudarili, naj bi srednje šole izobraževale brez osipa. Kdor ne izdeluje, naj se preusmeri drugam — ali pa odide v proizvodnjo. S to bo šolstvo najtesneje povezano in tako ne bi smelo biti težav pri prehajanju iz šole v delovno razmerje. Kaže, da bi potem odpadla nezaposlenost srednješolcev, ki »čakajo« na primerno zaposlitev. Združeno delo bi imelo neposreden vpliv na šolanje in tudi na zaposlovanje učencev. Vključevanje v srednje šole — sc boli db na višje sole -— je bilo •ToTi f\£ • • doslej motivirano predvsem z osebnimi nagnjenji učencev in študentov. Odslej naj bi bila osnovna usmeritev mladega človeka do določenega dela le osnova za izbiro poklica. Od tu dalje pa se s svojimi stremljenji vključi v določeno področje združenega dela — in istočasno postane organizacija združenega dela prav toliko zainteresirana za napredek kot učenec ali študent. Seveda pa je zaradi zgodnje poklicne usmeritve prizadevanje za pravilno izbiro poklica posebnega pomena. Prekvalifikacije so možne, vendar za družbo zelo drage. Strokovnjake za pravilno usmerjanje mladine nujno potrebujemo, če hočemo izpeljati usmerjeno izobraževanje. Učni programi bodo ogrodje srednješolskega sistema (ne več šola kot ustanova). To se pravi, da moramo sočasno z razpravljanjem o zakonu razpravljati tudi o programu, sicer bomo ostali na pol poti. Utrditi zahtevnost programov, njihovo medsebojno povezanost, pa tudi možnosti prehajanja navzgor izpeljati do kraja. Če hočemo biti dosledni, tudi ne smemo ločevati učencev po kategorijah dela — češ, to delo je manjvredno, drugo je bolj cenjeno. Čas je že, da se zavemo: družba kot celota potrebuje vse vrste usmeritev (zajete v nomenklaturi poklicev) in meriti jih moramo z merilom uspešnosti pri delu — ne pa z merili trenutne poklicne mode. Manjkajo odgovori na konkretna vprašanja. Postopnost uvajanja usmerjenega izobraževanja ni nikjer opredeljena. Kdaj zares začnemo z usmerjenim izobraževanjem? (Kdaj bomo imeli tudi dovolj kadrov, učnih pripomočkov in prostorov?) Novi sistem je zahtevnejši — skrajšano učenje, več praktičnega dela, tehtnejša predavanja, zrasla s sodobnostjo. Ali je zagotovljen denar? »Startali« naj bi v letu 1979. Vendar ne smemo govoriti, kot da pripravljamo zakon o usmerjenem izobraževanju in program za neko drugo deželo, ki se bo pri uresničevanju pač znašla, kakor ve in zna. Vse to pripravljamo sami zase. Zato ne smemo mimo trdnih osnov, materialne zagotovljenosti, če nočemo, da nam reforma ne bo »skopnela«, še preden se bodo ukoreninile nove metode dela. Organizacije združenega dela bodo v procesu uvajanja usmerjenega izobraževanja odigrale večjo vlogo, kot si morda zdaj predstavljamo. Prav zato je tako pomembno, da že zdaj, ko so v razpravi osnutki, delamo vsi skupaj — tisti, ki so po zakonu odgovorni za šolstvo in oni, ki v prihodnosti prevzemajo to šolstvo kot pripravo na delovanje v združenem delu. N. MAURER .( >■ n i n Vse za otroka Tak je naslov prireditve, ki bo potekala v Celju od 21. do 28. oktobra pod pokroviteljstvom Zore Tomič, članice ZIS in predsednice Komiteja za zdravstvo in socialno varstvo ter industrije otroške konfekcije Jutranjka iz Sevnice. Prireditev Vse za otroka je logična posledica skrbi za otroka, ki zahteva nenehno spremljanje njegovega razvoja in potreb ter vključevanja v našo samoupravno družbo. Prireditev bo predstavila otroka v predšolski dobi, učenca v celodnevni šoli in v njegovem domu, spregovorila pa bo tudi o zabavi, rekreaciji, otrokovi ustvarjalnosti in njegovih potrebah. Vsebina prireditve zajema razstavni del v dvorani Golovec v Celju, kjer bodo naša podjetja prikazala dosežke s področja nege in zdravja, prehrane, konfekcije, literature, varstva otroka, šolske potrebščine in opremo prostorov za otroke; drugi del zajema vzporedne prireditve: seminarje in pogovore, tretji — potrošniški del pa bo prikazal vse, kar je mogoče kupiti in kar potrebujemo za otroka na enem mestu z ugodnimi kreditnimi pogoji. Zelja prirediteljev je, da prireditev Vse za otroka kot edina tovrstna v Sloveniji preraste v osrednjo prireditev za naše otroke tudi v jugoslovanskem prostoru in privabi tudi druge domače in tuje proizvajalce. __________________________________:__________J Simpozij Informatica 77 V petek, 7. oktobra 1977, se je na Bledu končal 12. jugoslovanski mednarodni simpozij o obravnavanju podatkov INFORMATICA 77, ki ga je organiziralo Slovensko društvo Informatika v sodelovanju z Inštitutom »Jožef Stefan« in Fakulteto za elektrotehniko, Ljubljana. Od ponedeljka do petka je več kot 400 udeležencev iz 16 držav sledilo 250 referatom domačih in tujih strokovnjakov s področja računalništva in informatike. Poleg tega so potekali tudi seminarji izbranih poglavij računalniške znanosti in tehnike. Najbolj žgočim problemom na področju računalništva so bile namenjene posebne razprave za okroglimi mizami. Prireditev je spremljala tudi razstava računalniške literature. Namen tega srečanja je bil ne le izmenjava mnenj in iskanje načinov obravnave na ozkem strokovnem področju. Problemi računalništva in informatike imajo že širše družbene razsežnosti, zato je naloga vseh nas, zlasti pa strokovnjakov s področja informatike in računalništva, da z znanstvenim in strokovnim načinom obravnave in s prizadevanjem (ob dosedanjem pomanjkanju dogovorov, sredstev, kadrov in politike ter nacionalnega programa razvoja dejavnosti) postavimo temelje in zgradimo sodobne informacijske sisteme na vseh ravneh ter jih povežemo v enoten družbeni informacijski sistem naše republike in Jugoslavije, pa tudi v evropskem in svetovnem prostoru. Posebno pozornost so zbudile razprave za okroglo mizo. Udeleženci so obravnavali probleme vzgoje in izobraževanja, družbenega sistema informiranja, proizvodnje računalniške opreme pri nas in probleme uvajanja mikro-računalniške tehnologije v proizvodne procese. V razpravah o področju vzgoje in izobraževanja so govorili predvsem o mestu in vlogi računalniške izobrazbe v usmerjenem izobraževanju. Družbeni sistem , informiranja zahteva ustrezno uskladitev in osredotočenje sil, ki bi omogočila, da bi lahko izvedli zahtevane naloge v tej zvezi. Če kje, potem nam še posebno v naši družbi ne more biti vseeno, kje in kako nastajajo informacije, kako se prenašajo in uporabljajo, saj so temelj za odločanje na vseh ravneh. Razprava o proizvodnji računalniške opreme v Jugoslaviji je pokazala, da temelji problem predvsem na dilemi med proizvodnjo na osnovi licenc in proizvodnjo na osnovi domačega znanja, to je, lastnega razvoja. Ne le razprava o uvajanju mikroračunalniške tehnologije v proizvodne procese, ampak tudi razprave o mestu in vlogi računalništva v gospodarstvu so opozarjale, da je treba več kot doslej prispevati k povečanju učinkovitosti gospodarstva. V tej zvezi se je pokazal problem mesta in vloge računskih centrov v organizacijah združenega dela. Zaradi pomembnega in občutljivega mesta centra je to pereč problem, ki se ga bo treba lotiti celostno tudi z vidika izobraževanja in izbora kadrov. Vse te probleme naj bi rešili z dogovarjanjem in ustreznim vzgojnoizobraževalnim procesom na področju računalništva. , . " Si Izhodišča za ureditev družbenega informacijskega sistema bodo še letos obravnavali v Izvršnem svetu in v Skupščini SR Slovenije. Na podlagi teh razprav pa mora biti v začetku prihodnjega leta pripravljen tudi predlog za izdajo zakona o družbeni informacijski dejavnosti oziroma sistemu v naši republiki. Mag. VLADISLAV RAJKOVIČ Najljubši učitelj Tudi letošnjo jesen se je končala akcija Najljubši učitelj, ki so jo organizirali Praktična žena, Galaksija, jutranji spored Radia Beograd, kulturno-prosvetna skupnost Srbije, Prosvetni pregled in drugi prosvetni časniki republik in pokrajin. V štirih letih si je pridobila akcija Najljubši učitelj velik ugled, posebno med prosvetnimi delavci. Tudi učitelji, ki so dobili ta naziv, pravijo, da jim to priznanje največ pomeni. Biti imenovan za najljubšega učitelja pomeni biti res dober delavec, izreden strokovnjak, odličen pedagog, spoštovan in priljubljen v svojem okolju, dejaven na vseh področjih — skratka, biti osebnost. Letos je bilo za najljubše učitelje predlaganih 150 kandidatov. Žirija, ki so jo sestavljali predsednica Mira Alečkovič, Slobodan Markovič, Smilja Mučibabič, Jože Filo, Ferenc Feher, Novo Vukovič, Ljiljana Jokič, Kole Cašule in Gordana Majsto-rovič, je sklenila, da prejmejo priznanje najljubši učitelj letos tile prosvetni delavci: LASLU BOG AR (Pačir, SAP Vojvodina), JOŽE BRILEJ (Podčetrtek, SR Slovenija), RADOVAN JOVANOVIČ (Strmac, SR Srbija), DIMITRIJ KOČOVSKI (Sogle, SR Makedonija), NEDŽIP KRASNIČI (Buče, SAP Kosovo), DRAGIŠA MARKOVIČ (Kopoljare, SR Srbija), DRAGICA MARKOVIČ (Sjenica, SR Srbija), DRAGO SEJDL (Gorička, SR Hrvatska), ZLATOMIR TODOROVIČ (Stupari, SR BiH) in BOŽO TRIFUNOVIČ (Tmušiči, SR Črna gora). Slovesnost, na kateri so proglasili najljubše učitelje, je bila 17. oktobra v Narodnem pozorištu v Beogradu. Najljubši učitelji so dobili poleg diplome tudi jubilejni zlatnik s podobo tovariša Tita — darilo zlatarne iz Majdanpeka. o ■ J O' <<5 it, .)■ .itaf ■ -A Raaskovalna prizadevanja pedagoškega inštituta pri razvijanju vzgojnoizobraževalne prakse Raziskave za danes in jutri S- - Težnja, da bi šlo vzgojnoizobraževalno delo v korak z najsodobnejšimi dosežki v znanosti,.tehniki in družbenem življenju in da bi čim več prispevalo k razvoju teh področij, postaja v zadnjih dvajsetih letih vse bolj prevladujoča značilnost sodobnih svetovnih gibanj za reformo šole in pouka. Pedagoški inštitut pri univerzi v Ljubljani se želi s svojim raziskovalnim delom vključevati neposredno v živa dogajanja in prispevati svoj delež pri graditvi novega, samoupravni socialistični družbi ustreznega vzgojnoizobraževalnega koncepta. Tega dela se loteva na poseben način, saj gre za raziskovalno organizacijo, katere naloga je, da s spoznanji pedagoške in drugih znanosti ter s sredstvi znanstvene obravnave osvetljuje vzgojnoizobraževalne probleme, razvija vzgojnoizobraževalno prakso na višjo kakovostno raven in odpira njene nove vidike. Bralce bi radi seznanili z nekaterimi nalogami iz delovnega ! Programa inštituta v letošnjem letu. Program dela vsebuje dvoje yelikih področij vzgojnoizobraževalne prakse. Prvo področje zajema bazično vzgojo in izobraževanje, drugo pa usmerjeno izobraževanje in vzgojo. Prizadevanja na teh dveh področjih so različna. Pri bazičnem gre predvsem za nadaljnji razvoj, izpopolnjevanje in izboljševanje vzgojnoizobraževalnega procesa, pri usmerjenem izobraževanju pa se šele snuje podoba vzgojnoizobraževalnega sistema. Zato se naloge na področju usmerjenega izobraževanja in vzgoje nanaša predvsem na nekatera pomembnejša vprašanja preobrazbe srednjega in visokega šolstva v usmerjeno izobraževanje ter imajo temeljni značaj pri oblikovanju reformnega koncepta ali pa predstavljajo uvedbo posameznih sestavin novega vzgojnoizobraževalnega sistema. Na področju bazične vzgoje in izobraževanja, kjer ločimo predšolsko in osnovnošolsko vzgojo, izvajamo v okviru problematike predšolske vzgoje tri raziskave, in sicer: Letos končujemo raziskavo, v kateri smo izdelali metodične unote programa intenzifikacije pri pripravi otrok na šolo. Preverjamo še njihovo izvedljivost v širši mreži vzgojnovarstvenih zavodov ter uporabnost v sklopu predpisanega programa male šole. Pripravili smo tudi osnutek minimalnega programa predšol- ske vzgoje v krajevni skupnosti, ki bi ga uporabili pri organiziranju predšolske vzgoje za tiste otroke, ki nimajo možnosti obiskovati organiziran vzgojnoizo-braževalni proces v vzgojnovar-stvenem zavodu. Krepitev družbeno organizirane predšolske vzgoje postavlja pred vzgojnovarstvene ustanove nove naloge, katerih izvrševanje je neposredno odvisno tudi od prostorskih možnosti in opreme zavodov. Opravljamo raziskavo, katere temeljni namen je ugotoviti, kako prostor in njegova opremljenost vplivata na organizacijo življenja in dela v vzgojnovarstvenem zavodu. S področja osnovnošolske vzgoje naj opozorimo na raziskovanje problemov, ki omogočajo nadaljnji razvoj koncepcije in didaktično-metodičnega modela postopno uvajajoče se celodnevne šole. Proučujemo in razvijamo predvsem tiste dejavnosti, s katerimi celodnevna osnovna šola razširja svoj vzgoj-noizobraževalni program in ima v primerjavi s šolo s poldnevno organiziranim poukom pri organiziranju teh dejavnosti večje možnosti. Taka področja so samostojno učenje učencev, estetska vzgoja, razvijanje interesov in pomoč učencem s specifičnimi učnimi težavami. Aktivno posega inštitut v spreminjanje vzgojnoizobraževalne prakse tudi pri uvajanju novega učnega načrta fizike v osnovno šolo. Pripravljamo didaktični paket, ki bo obsegal učbenike, priročnike za učitelje, izbor in pripravo temeljne učne tehnologije, podrobno didaktično obdelavo najpomembnejših tem, izdelavo navodil za nova učila, navodila za eksperimentalno delo učencev in pripravo nalog objektivnega tipa za preizkus znanja učencev. V posebni raziskavi pripravljamo tudi predlog tipske projektne naloge za preureidtev ali graditev novih prostorov za pouk fizike. Raziskovalno se vključujemo v prizadevan ja za modernizacijo jezikovnega pouka v osnovni šoli. Končujemo raziskavo o jezikovnem in miselnem razvoju osnovnošolskega otroka. Na temelju te raziskave bomo oblikovali pospeševalni jezikovni program za otroke, ki pomanjkljivo obvladajo jezikovna sredstva materinščine. Na tem področju letos končujemo še raziskavo o besednem zakladu sedemletnega slovenskega šolarja. Drugi pomembnejši problemi, ki jih proučujemo na področju osnovnošolske vzgoje so še: poklicni interesi osnovnošolcev (dinamika), operativne akcije šolske svetovalne službe, metoda normalizacije oddelkov v vzgojnoizobraževalnih zavodih, programirani pouk, poklicna in regionalna migracija učiteljev, obremenjenost učencev z domačimi nalogami, identifikacijski vzorci učencev 8. razreda. Inštitut doslej kljub nekaterim poskusom v bistvu ni pomembneje posegel na področje vzgoje in izobraževanja na srednji in visoki stopnji. Obstaja velika vrzel zlasti danes, ko se celotni sistem vzgoje in izobraževanja po osnovni šoli v temeljih spreminja, kar povzroča ne samo na raziskovalni, marveč tudi na vseh drugih ravneh pedagoške obravnave precejšnje probleme. V zadnjem času se je inštitut odločneje usmeril tudi na to področje. AKTUALNO IN UPORABNO Omeniti moramo, da naši delavci sodelujejo neposredno v delovni skupini za pripravo za- kona o usmerjenem izobraževanju, nekatere teze zakona pa smo pripravljali tudi na inštitutu. Sodelujemo tudi v komisiji za spremljanje uvajanja reforme izobraževanja pedagoških delavcev' S tega aktualnega področja opravljamo letos tele raziskave. — V eni od raziskav izdelujemo prognozo okvirnih potreb po strokovnih delavcih do leta 2000 na podlagi predvidevanj dolgoročnega družbeno gospodarskega razvoja naše republike. — Velike reformne spremembe silijo k analizi preteklosti. Dinamika razvojnih sprememb na področju šolstva po osvoboditvi je bila ves čas očitna. Analiza razvojnih posebnosti z vidika normativne dejavnosti demokratizacije šolstva nam bo dala spoznanja za boljše obvladovanje in usmerjanje razvoja šolstva. — V tem trenutku je aktualna izdelava učnih načrtov za usmerjeno izobraževanje. Sedanja praksa izdelovanja učnih načrtov pri nas je z znanstvenega vidika samo na ravni domnev, in to tako glede namenske ustreznosti kot gledeiične zmogljivosti učencev, 'Temeljni namen raziskave je opredeliti teoretično utemeljene postopke za sodobno programsko načrtovanje nasploh, posebej pa v usmerjenem izobraževanju z vidika potreb združenega dela. — Na podlagi izhodišč koncepcije usmerjenega izobraževanja in potreb združenega dela oblikujemo model usmerjenega izobraževanja za potrebe rudarstva, kjer si prizadevamo koncipirati delo in izobraževanje kot enoten proces oblikovanja osebnosti. Nakazali bomo možnosti aplikacije modela za usmerjeno izobraževanje v drugih smereh. — Usklajevanje in povezovanje dejavnosti v centrih usmerjenega izobraževanja bo nujno zahtevalo nekatere strokovne službe, ki bodo sposobne reševati razne strokovne probleme. Začenjamo raziskavo, v kateri bomo najprej ugotavljali, katere oblike strokovnega dela so potrebne ter na podlagi teh ugotovitev oblikovati ustrezni model ali več modelov teh strokovnih služb, jih uvesti v prakso in verificirati njihovo družbeno ter vzgojnoizobraževalno vrednost. Stojan Kerbler, Mladi — V raziskavi metod dela pri pouku predmeta samoupravljanje s temelji marksizma, bi radi oblikovali najboljše modele njihovih kombinacij, ki bi jih kasneje lahko uporabljali vsi učitelji. Rezultati raziskave bodo uporabni za izdelavo metodike tega predmeta. — Letos končujemo raziskavo, katere namen je bil Ugotoviti, kateri ukrepi za individualizacijo pouka, ki so razviti v sodobni didaktiki, najbolj prispevajo k optimalnem odnosu med razvijalno in dopolnilno funkcijo individualizacije pouka. ODZIV NA PROBLEME IN DOGAJANJA Preobrazba srednjega in visokega šolstva v usmerjeno izobraževanje terja poleg vsestranskega družbenega napora tudi poglobljeno teoretično osmisli-tev, da bi novo zamisel bolje in laže razvijali v sistemu vzgoje in izobraževanja ter jo uvajali v neposredno vzgojnoizobraževalno prakso. V posebni nalogi smo na teoretični ravni obdelali nekaj temeljnih sestavin koncepcije usmerjenega izobraževanja s stališča pedagoških implikacij, kar pomeni za inštitut začetek bolj poglobljenega teoretičnega dela tudi na področju usmerjenega izobraževanja in vzgoje. Želeli bi, da bi-to naše delo, ki bo objavljeno v prvi številki zbornika pedagoškega inštituta, prispevalo tudi k razvijanju zavesti o preobrazbi vzgoje in izobraževanja med delavci v pedagoški praksi. Poleg raziskav iz obeh področij vzgojnoizobraževalne prakse, ki zahtevajo ponavadi daljši čas izvedbe, načrtuje inštitut vsako leto tudi več drugih oblik dela, s katerimi se želi hitreje odzivati na probleme in dogajanja, in sicer: ekspertize in strokovna posvetovanja z aktualno tematiko, vključevanje v operativna telesa za uvedbo in izvedbo reforme, organizacija seminarjev za usposabljanje pedagoških delavcev v okviru načrtovanih raziskav, publicistična dejavnost. Najpomembnejše pri delu inštituta je, da njegov porogram ovrednoti in sprejme za svojega združeno delo, in ne nazadnje samo vzgojnoizobraževalno področje, ki je vir problemov, baza in njegov dragocen pomočnik, mimo katerega si ni mogoče zamišljati smisla in rezultatov raziskovalnega dela. Le s skupnimi močmi in tesnim sodelovanjem lahko spreminjamo vzgojnoizobraževalno prakso, mag. MAJDA URŠIČ-PLESTENJAK Ideja usmerjanja v sistemu usmerjenega izobraževanja in šolsko svetovalno delo_____________________________ Letos je bilo v Portorožu od 28. do 30. septembra deseto po-i svetovanje šolskih psihologov, pedagogov in socialnih delavcev. Delovni naslov posvetovanja je bil: Ideja usmerjanja v si-i stemu usmerjenega izobraževanja in šolsko svetovalno delo. Posvetovanje je bilo pod pokroviteljstvom Komiteja za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije, v sodelovanju z nekaterimi republiškimi institucijami pa ga je pripravil Pedagoški inštitut ljubljanske univerze. Izmed 350 udeleženci iz vse Jugoslavije jih je bilo največ iz SR Slovenije. Posvetovanja so se udeležili tudi predstavniki JLA in vojaških šol, ki so pripravili kakovostne referate. Uvodni referat je podala predsednica Komiteja za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije Ela Ulrih-Atena, in sicer z naslovom: Ideja usmerjanja v družbeni preobrazbi vzgoje in izobraževanja. Vseh referatov je bilo več kot 70; glede na vsebino smo jih lahko razdelili na plenarne in sekcijske. V skladu z razporeditvijo referatov je bilo organizirano tudi delo na posvetovanju — na plenarno in sekcijsko de o. V plenarnih referatih so i i-stopajoči spregovorili o ič .ji usmerjanja v vzgojno-izobraže-valnem procesu, o pomenu usmerjanja mladega človeka za njegov vsestranski razvoj, o socialno ekonomskih in tehnoloških determinantah usmerjanja •n o organizaciji strokovnih služb v sistemu usmerjenega izobraže-vanja. Sekrijski referati so bili razvrščeni v tele teme: , Delo-usmerjanje-vzgoja in izobraževanje — vloga pedagoško psiholo-š^e službe v poklicnem usmerja- — akcije in postopki dela šol-i 'kih psihologov, šolskih pedago- gov in šolskih socialnih delavcev. ’ Glede na temeljno usmeritev posvetovanja so poročevalci na prvi sekciji posvetili največ časa vprašanju poklicnega usmerjanja na različnih stopnjah šol. Udeleženci iz vseh republik in pokrajin so obdelali različne vidike problema, ki predstavlja danes eno bistvenih vsebin usmerjenega izobraževanja. Lotevali so se tehle vprašanj; družbene determinante usmerjenega izobraževanja, razvijanja interesov učencev, odkrivanje interesov, psihometrija v poklicnem usmerjanju, vloga poklicnega usmerjanja v novih razmerah z vidika usmerjanja v vojaške šole, usmerjanje nekoč in danes itd. Posvetovanje je pokazalo, da je kljub različnim možnostim v posameznih republikah in pokrajinah bistvena problematika zelo podobna in da je marsikaj mogoče reševati po vsej Jugoslaviji enako. Druga sekcija je podrobneje obravnavala vlogo pedagoško psihološke službe v poklicnem usmerjanju. Že naslovi referatov so dokazovali, da šolsko svetovalno delo šele nastaja. Referenti so predstavili posebne probleme, kot so npr. problemi šolskega svetovalnega dela, nekatera vprašanja šolskega svetovalnega dela, dileme šolskega svetovalnega dela, problemi svetovalnega dela v vojaških šolah itd. Razprave o tej problematiki opozarjajo, da je še veliko vprašanj, ki jih ne more reševati vsak delavec posamično, ampak so potrebna posvetovanja in izmenjava izkušenj. Prav zato so posveti, kakšen je bil v Portorožu, tako zelo koristni. Delo sekcije je ponovno potrdilo spoznanje, da predstavlja jugoslovanska družba tudi v tej dejavnosti celoto, saj so bili referati enako aktualni za vse udeležence ne glede na to, iz katere republike ali pokrajine so bili avtorji. PRAKSA NAJBOLJŠE MERILO Tretja sekcija je obravnavala temo: Akcije in postopki šolskega svetovalnega dela. Že naslov pove, da so bili v sekcijo razporejeni referati, ki so zajemali bistveno vsebino vsega šolskega svetovalnega dela. Povedano na kratko: v sekciji so razpravljali o tem,kaj šolski svetovalni delavci delajo in kaj naj bi delali. Na posvetu se je pokazalo, da je kljub dobrim študijam o zasnovi in vsebini dela še vedno najboljše merilo praksa. KAKŠNA NAJ BI BILA VSEBINA DELA ŠOLSKIH SVETOVALNIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE? Referati so jo opredelili takole: Delo s šolskimi novinci, zato da bi pomagali učencem in učiteljem pri hitrejšem vključevanju v sistematično načrtovano šolsko delo in pri prilagajanju na novo socialno okolje. Eno pomembnih področij je tudi delo z razvojno motenimi otroki. Današnja šola naj bi izločala iz rednega programa dela otroke z večjimi razvojnimi motnjami, načelno pa naj bi si prizadevali doseči, da bi otrok ostal v rednem šolskem okolju. Vsako selektivno razvrščanje, čeprav je njegov namen otroku posebej pomagati vključuje namreč tudi element razlikovanja v socialni adaptaciji. Spričo velike delovne obremenitve pa ne moremo učitelja še posebej obremenjevati s takimi posebnimi nalogami, četudi bi mu omogočili nenehno dodatno izobraževanje ob delu. Prav zato so potrebni šolski strokovni delavci, ki se posvečajo razvojno motenim otrokom bolj individualno. Bistven delež v programu svetovalnih delavcev na šolah predstavlja poklicno usmerjanje, zato je bila tej problematiki namenjena samostojna sekcija. Na tem področju dela se morajo svetovalni delavci temeljito prizadevati za uresničitev ideje usmerjenega izobraževanja. Svetovalni delavci na šolah že sedaj dosegajo lepe uspehe pri razvoju vzgojnoizobraževalnega dela kot sistema dela. Referenti so obdelali vprašanja o razvoju samoupravnih odnosov, vlogo dejavnikov, ki ovirajo razvoj osebnosti, izkušnje pedagoško posvetovalnega dela z učitelji itd. Udeleženci. posvetovanja so poudarjali predvsem vprašanje, kako razvijati temeljne kategorije šolskega svetovalnega dela v skladu z novejšimi spoznanji relevantnih družbenih ved. Ker je to področje nekoliko tesneje povezano z vlogo šolskega pedagoga, so bili tudi referenti povečini pedagogi. »D NAČELA URESNIČITVI V prihodnji šoli bo treba po-labljati tudi delo s starši. Da-ašnja in jutrišnja šola bo morala )delovati z njimi precej bolj kot oslej, predvsem glede vprašanj vljenja in dela šole. Na posvetu : je ponovno pokazalo, da je od prejetega načela do praktične resničitve velik korak, saj se je :ga vprašanja lotilo malo refe-;ntov. Res pa je, da je bil v ne-aterih referatih tudi ta problem nneljito strokovno zaobsežen, raksa je pokazala odlične do-;žke tam, kjer je delo s starši ra-vito na strokovni ravni. Hkrati 5 bilo očitno, da je to področje trokovno zahtevno, kajti poz-ati moramo ne le šolo, temveč udi kraj, gospodarstvo, družbe-opolitično življenje okolja, an-ragoške načine dela itd. Delo s tarši danes ne sme biti le eno-merna frontalna komunacija o em, »kakšen je razred« in kak-en uspeh je dosegel posamezen učenec pri predmetih, temveč se mora razviti v trajno medsebojno sodelovanje šole in staršev. Nadaljnje področje dela je analitično delo. Vzgojnoizobraževalne organizacije morajo analitično spremljati svoje delo in glede na ugotovljene rezultate izboljševati svoje delo. Taka dejavnost pa je očitno že tudi začrtana v programih svetovalnih delavcev v vsej Jugoslaviji. Za sedaj se je lotevajo le bolj izkušeni svetovalni delavci, saj je tovrstno delo zelo zahtevno: preden se lotimo analize, moramo poznati celotno dinamiko odnosov in delovnih procesov šole. Navedena delovna področja so nastala po empirični poti in so prav zato sestavni del programov svetovalnih delavcev vseh republik in pokrajin. Razlike ali posebnosti, ki so odsev republiških, regionalnih ali krajevnih razmer, v resnici le obogatijo vsebino skupnih programov, zato so posveti na zvezni ravni tako zelo potrebni. Udeleženci so menili, naj bodo jugoslovanski posveti o šolskem svetovalnem delu stalna oblika medsebojnega sodelovanja in strokovnega dopolnjevanja, če hočemo, da bodo svetovalni delavci dobro opravib svoje naloge pri razvoju usmerjenega izobraževanja. Zvrstili naj bi se na določen čas v različnih repubbkah in pokrajinah. Letos je bila na vrsti SR Slovenija, kot organizator pa Pedagoški inštitut, ki je svojo nalogo po mnenju udeležencev uspešno izpeljal. JOŽE-TRČEK čim bolje se bomo pOZnflll ooo Občinska izobraževalna skupnost Radovljica Za gospodarno poslovanje — Pri primerjavi osebnih dohodkov na pogojno nekvalificiranega delavca oziroma poprečnih osebnih dohodkov na delavca v radovljiški občini — je proti koncu našega pogovora rekla tajnica občinske izobraževalne skupnosti Radovljica Kati Bern — smo ugotovili, da prosvetni delavci z osebnimi dohodki spet močno zaostajajo za delavci v industriji, trgovini, družbenih službah itn. Zato ni nenavadno, da sprašujejo, kdaj bo izvedela valorizacija osebnih dohodkov prosvetnim delavcem, posebno še, če upoštevamo znatno zvišanje življenjskih stroškov v preteklih mesecih. Občinske izobraževalne skupnosti, skušajo na razne načine gospodarno organizirati in izvajati dejavnost osnovnih šol, v skladu s standardi in normativi, ki so jih. sprejeli na republiški izobraževalni skupnosti. V občini Radovljica so se resno spoprijeli s tem problemom. Želijo, da bi nastalo med šolami v občini ravnotežje v razmerah dela in stalnost količine dela. V čem je problem? V radovljiški občini ne namenjajo posebne pozornosti le šolanju otrok, ampak tudi izobraževanju odraslih. K temu jih vodi tudi slaba kadrovska sestava delavcev. Ker s tradicionalnimi oblikami šolanja odraslih niso imeli večjih uspehov, so se skupaj z delavsko univerzo odločili za kombinirano dopisno seminarsko obliko osnovnega šolanja delavcev. Zanj prispeva denar občinska izobraževalna skupnost in delovne organizacije. Medtem ko so prejšnja leta zbrali za večerno osnovno šolo le okrog 25 kandidatov, je sedaj vključenih okrog 165 delavcev in delavk v osnovno šolo za odrasle. To je podatek, ki so ga še kako veseli (Foto: S. J.) — V radovljiški občini imamo poleg večjih, osrednjih osnovnih šol s podružnicami (Radovljica) tudi nekaj manjših osnovnih šol (Lipnica, Lesce, Gorje), kjer število otrok iz leta v leto »niha«. V kakem razredu jih je preveč za en oddelek in le dva, trije učenci premalo za dva oddelka. To nihanje števila učencev seveda povzroča resne težave vodstvom šol pri razporejanju učiteljev in pri zaposlovanju ravnatelja in tehničnega osebja. Medtem ko je v radovljiški šoli poprečno 26 do 28 učencev v oddelku, jih je v manjših šolah od 16 do 20. Ob tem nastajajo različni pogoji dela in temu primerno plačevanje za delo šol. Manjše šole prihajajo v precejšnje težave. Pomanjkanje učencev v razredih so nekatere šole reševale tako, da so si sposodile nekaj učencev s šolskega okoliša sosednje šole. Izvršni odbor občinske izobraževalne skupnosti meni, da to ni primerna oblika reševanja te problematike, predvsem, ker nas novi oddelek, kot na primer v Lescah, stane okrog 200 tisoč din. Tega nismo predvidevali. Zaradi takega položaja je naš izvršni odbor sprejel sklep, da oblikuje posebno komisijo, ki bo pripravila predloge za spremembo šolskih okolišev nekaterih šol. K takemu izenačevanju števila učencev v oddelkih nas vodi tudi prostor, ki je na voljo v naših osrednjih šolah. Letos in v naslednjih letih se bodo izboljšale prostorske razmere tudi na podružničnih šolah. Kot smo že zapisali, so v radovljiški občini v preteklih letih dobili vse osrednje šole nove ali posodobljene šolske zgradbe. Podatek je razveseljiv, posebno, če dodamo, da imajo tudi telovadnice. Novi prostori zahtevajo teč denarja za vzdrževanje in amortizacijo. Ker ni mogoče iz leta v leto nenadzorovano večati prispevne stopnje za izobraževa- Ko smo obiskali kranjskogorsko celodnevno osnovno šolo, so vsi hvalili šest marljivih delavk v kuhinji. Kljub temu da sedaj delajo še v neprimernem prostoru, je hrana izredno kakovostna. Sedaj plačujejo za kosila 198,00 din, za malico pa 35,00 din. (Foto S. J.) Slovenske celodnevne šole: Kranjska gora Poprečno šestdeset nadur Vodstvom osnovnih šol in občinski izobraževalni skupnosti Radovljica povzročajo resne težave ravne strehe na nekaterih šolah. V Lipnici, Radovljici in Bledu so to prava sita, ki bodo zahtevala najverjetneje gradnjo novih streh dvokapnic, s katerimi bodo zaščitili tudi ostali, v lesene opaže, odeti del šol. Na občinski izobraževalni skupnosti ne vedo, na koga naj se jezijo, na arhitekte ali izvajalce; na sliki nova šola v Radovljici, na kateri zaradi ravne strehe izredno hitro propadajo leseni opaži — (Foto: S. J.) nje, so se odločili, da letos in leta 1978 ne bodo širili programa. Domenili so se, da ne bodo odprli novih oddelkov podaljšanega bivanja oziroma celodnevne šole, ne bodo širili programe glasbene šole itn. Žal obravnavajo prav izvajalci večkrat ta dogovor zgolj kot popisan list papirja. Tako se je zgodilo, da sta posebna osnovna šola in zavod Matevž Langus združili delo z logopedom, da nekatere šole, brez poprejšnje raziskave o možnostih notranje reorganizacije, odpirajo nove oddelke itn. Ob tem ni prav, da. vedno razmišljajo le o količini dejavnosti, vse premalo pa o kakovosti dela.« STANE JESENOVEC Od 1. septembra leta 1976, ko so v Kranjski gori uvedli celodnevno osnovno šolo, se je na tej šoli marsikaj spremenilo. Predvsem na boljše. Vendar še vedno ni vse tako, kot si želijo učitelji in učenci. Šola je namreč daleč od večjih industrijskih krajev in v dolini, ki ne slovi po kulturni in društveni dejavnosti. Naj naštejemo izboljšave. Za potrebe šole so dobili štiri nova stanovanja v Kranjski gori in zato tudi nekaj učiteljev in učiteljic. Za mentorstvo v interesnih dejavnostih se je posrečilo privabiti nekaj domačinov in tudi Jeseničanov. Uredili so šolsko knjižnico in jedilnico, nova kuhinja pa čaka le še na opremo. Marsikaj pa še manjka, da bi potekalo delo na šoli bolj sproščeno in da učitelji in učiteljice (sedaj jih je 16), ne bi bili tako zelo obremenjeni. Potrebovali bi učitelja za glasbeni pouk od l.do 8. razreda, učitelja za tehnični pouk ter učitelja za gospodinjstvo in šolsko prehrano. Tudi nekaj novih mentorjev iz bližnjih vasi in Jesenic si želijo. Predvsem zato, da ne bi bile interesne dejavnosti preveč podobne sedanjim šolskim krožkom, ki jih vodijo učitelji. Pa tudi zato, da bi nekoliko razbremenili zaposlene, saj se jim nabere mesečno ob redni obveznosti še do 60 nadur. To je preveč, saj se morajo ob vsem delu na šoli nanje tudi pripraviti. Še dva resna problema sta. Bojijo se, da jim občinska izobraževalna skupnost ne bo mogla zagotoviti denarja za plačilo zunanjih mentorjev, premalo denarja imajo tudi za materialne izdatke. Zaradi velike površine šolskih prostorov porabijo ogromno dragega kuriva. Tako so imeli do sedaj že dve leti izgubo. Prvo leto so jo krili sami iz lastnih skladov. Sodelovanje Tako kot drugod po Sloveniji je tudi v vaseh radovljiške občine močno razvito sodelovanje med šolo in krajevno skupnostjo ter organizacijami združenega dela. Naj opišemo take tri primere. Veliko dela v društvih, predvsem pa v taboriški organizaciji v Bohinjski Bistrici je na plečih tamkajšnjih prizadevnih učiteljev in učiteljic. Razveseljivo je, da bodo.to priljubljeno organizacijo približali šolarjem na vasi in ustanovili odred tudi na podružnični šoli v Srednji vasi. V Ljubnem bodo obnovili zgradbe tamkajšnje podružnične osnovne šole. V akcijo se je vključila tudi krajevna skupnost, ki bo pomagala šoli z denarjem in s prostovoljnim delom krajanov. Ljubenski primer kaže tudi na to, da se vaščani zavedajo družbenega pomena šole v kraju in da je ne želijo zgubiti. Na občinski izobraževalni skupnosti so veseli njihovega sodelovanja. Podpirajo jih v njihovih prizadevanjih, kljub temu, da stane šolanje učenca na taki šoli dvakrat več kot na popolni osemletki. Menijo, da je sedanja politična usmeritev — naj ostanejo podružnične šole v večjih vaseh — pravilna. Z normativi in standardi pa je treba takim šolam zagotoviti sorazmerno več denarja. Tretji primer je iz Begunj. Tovarna ELAN, temeljna telesno-kulturna skupnost, občinska izobraževalna skupnost in skupnost otroškega varstva so uredile igrišče ob celodnevni osnovni šoli v tem kraju. ELAN je prispeval vso opremo za igrišče in tudi za telovadnico ter kabinet za trim. S. J. Na Jesenicah že več let uspešno dela glasbena šola. Na njej so vpisani učenci raznih starosti, ki sicer redno obiskujejo druge šole, glasba pa jim je dopolnilo k njihovi splošno obvezni šolski vzgoji. V šoli se uče več instrumentov, med njimi tudi violine, klavirja, harmonike in drugih. Pri tem so zelo vztrajni in prizadevni harmonikarji, ki sestavljajo tudi svoj zbor. Prizadevno in uspešno ga vodi ravnatelj šole, komponist prof. Janko Pribošič. Ob tem naj povemo tudi to, da vodi tov. Pribošič na Jesenicah tudi mladinski pevski zbor Blaž Arnič, ki je imel doslej že številne nastope doma in v tujini. Na sliki je harmonikarski zbor glasbene šole Jesenice (Foto: B. B.) Drugo leto so primaknile svoj delež tudi druge temeljne organizacije združenega dela Vzgoj-noizobraževalnega zavoda Jesenice. Kako bo letos, ne vedo. Predvidoma bodo imeli 260 tisoč din izgube. Na to so opozorili občinsko izobraževalno skupnost in pogodbo z njo podpisali s pripombo, da zato, ker imajo le-te vsa leta enako stališče do njihovega objektivnega problema (8 do 9 mesecev je kurilna sezona) ne prevzamejo odgovornosti za finančni položaj ob koncu leta. snejše sodelovanje med učitelji j posameznih predmetov ter med učenci in učitelji. Zanimivost celodnevne osnovne šole v Kranjski gori je : tudi tako imenovano »družinsko kosilo«. Ob mizi je šest učencev in učenk, ki imajo na voljo juš-nik, skledo in potreben jedilni pribor s prtom. Sami pripravijo in pospravijo mizo. Dežurni jim pripeljejo hrano. V enem letu se | je močno popravilo vedenje učencev ob mizah. Dodamo naj še to, da je hrana kalorična, pri- , Učenci celodnevne osnovne šole Kranjska gora sodelujejo poprečno v dveh interesnih dejavnostih. Želijo, da bi jih vodilo več zunanjih sodelavcev. Tako bi razbremenili njihove učitelje in popestrili program dela na šoli — (Foto: S. J.) NEKATERE POSEBNOSTI Delavce, ki so zaposleni na 52 celodnevnih šolah s 393 oddelki in 9922 učenci v 34 slovenskih občinah gotovo posebno zanima, kakšen delovnik imajo njihovi kolegi in kolegice. V Kranjski gori — sem hodijo otroci od Srednjega vrha, Martuljka do Rateč — so morali delavnik prilagoditi voznemu redu šolskega avtobusa. Tako prično višji razredi pouk od 7.30 in ga končajo ob 15.45; učenci L, 2. in 3. razreda (za 4. razred nimamo podatka) pa ob 8.20. Šolo obiskuje v 11 oddelkih 281 otrok. V oddelkih je od 30. do 32 otrok v 1. in 8. razredu ter 20 do 24 otrok v drugih razredih. Razumljivo je, da je prvi razred preštevilen. Učiteljica ima precejšnje težave, da lahko izpolni vse vzgojne in izobraževalne naloge. Po štirih učnih urah sledi 20-minutni rekreacijski odmor, med katerim vsi učenci zapustijo šolo. Med samostojnim učenjem, razdeljen je na tri dele, rešujejo učenci naloge, ki so jih dobili pri posameznih predmetih. Učitelji, ki jim pomagajo pri delu, se sedaj zanimajo za snov vseh predmetov, razrednikom pa je omogočen celoten pregled nad obravnavano snovjo. Samostojno učenje je vzpostavilo te- merno izbrana in da starši negodujejo, ker so se začeli otroci pritoževati nad hrano doma. Po prostem času ob 13.45 (pozimi smučanje, sicer pa sprehod v naravo, igre na igrišču) ..vMv Al* si. -----------------------------------------------------------s. Težave s testi Ne morem in ne morem sestaviti okej testov. Fruit juice je zanič za inspiracijo. Saj je vseeno, se bomo pa pogovarjali in jemali novo snov. Kadar se pogovarjamo, je najbolj glasen Žoko, kadar jemljemo novo snov, pa jaz. — Ali si kaj razumel, falot, se zapičim v enega mulca, ki mu gre vse po glavi, samo šola ne in vedno zine kaj ultra bedastega. Ou boy, pravim kot v risanki in se zdiscipliniram, da oni trot ne bi ostal brez frizure. — Danes bomo jemali levi prilastek, se zaderem, da se razlega v podaljšano bivanje. Žoko vpraša, kako dolgo bo to kaj trajalo in če ima kaj zveze z zavijanjem v levo. — Levi prilastek je tisti, pravim, ki stoji na levi strani odnosnice in tak položaj je stilno nevtralen. Ena od punc glasno šepeta sosedi, da jo zavijajo ti prilastki in da je vrlovažno, kakšni so. — Lahko sta pa tudi dva prilastka in je eden prvi drugi je drugi ali eden še bolj levo od levega. V primeru NAS DRAGI TOVARIŠ na primer. — Katerega pa mislite, sprašuje Žoko. Ali tistega za telovadbo ali tistega za staro matematiko? Če mislite Šponarja, odpade skrajno levi prilastek, levega pa prekucnemo na desno, da postane stilno zaznaven in se glasi TOVARIŠ DRAGI, kar je enako »malo drugačen odnos ali pa spokoj«. — Okej, Žoko (intonacija padajoča). Smeri neba vidim da obvladaš, če pa misliš, da boš ti ukazoval prosvetnemu kadru, se pa motiš. Dalje: kakšne besede so lahko prilastki? — Prazne kot množice, se usti tisto fante. — Žoko, dovolj te imam (intonacija vzklična)! Koliko tečajev za lepo vedenje si pa absolviral? Vzemi čik iz ust! — Iz ustne votline, me popravi ona punca, ki obvlada nekaj fonetike. — Čik ven, ti pravim! Boš videl, prihodnjo uro bomo pisali teste! — Fino, fino, se dere ves razred. Tršica, ali bodo taki s PODČRTAJ ali taki z OBKROŽI? Z DOPOLNI so tako dolgočasni. Lucky star jeans and jackets! Mislite, da je to vzdih h kakemu reformiranemu svetniku ali pa kletvica? To je začetek učenja svetovnih jezikov, da bi domačega laže toforget. Vračunan je v ceni šolske torbe za prvi razred, made in Toko Dom-šale. Obk-vadratite, če mislite, da ni kaj prav! META PERESNIK v__________________________________________________________y PREDMETNI UČITELJ ZA TEHNIČNI POUK IN FIZIKO išče delo na šoli samo z dopoldanskim poukom v Ljubljani ali okolici Ljubljane. Ponudbe pošljite na uredništvo pod šifro »Dopoldanski«. KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJE SKUPŠČINE OBČINE GORNJA RADGONA razpisuje delovno mesto: ravnatelja vzgojnovarstvenega zavoda Radenci (reelekcija) Pogoji: po 13. členu zakona o vzgojnovarstveni dejavnosti za predšolske otroke (Ur. list SRS štev. 28-181-1971). Kandidati, ki poleg splošnih pogojev izpolnjujejo pogoje iz tega razpisa, naj se priglasijo na razpisano delovno mesto v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Gornja Radgona Kandidati bodo obveščen o rezultatih razpisa v 60 dneh po poteku razpisnega roka. ELEKTROMEHANIKA hladilne naprave • ljubljana • Celovška 180 b tel.: 56-691 * 57-172 projektiranje izdelava montaža servis (* hladilni agregati ) mesarski pulti ) gostinski pulti ) hladilne vitrine ^ r* aparati za izdelavo' sladoleda_______, * hladilnice i vki tkul »4 tsmA * .k' i r >(' a. t ai « v iv PONUJAMO VAM: odidoš 4 specialno športno obutev telovadno orodje in športno opremo športno konfekcijo in obutev telovadne copate, hlačke, majice, drese, in trenirke /'cV 9S6 Slovenijašport OBIŠČITE NAS V NAŠIH PRODAJALNAH PO VSEJ SLOVENIJI! Splošno gradbeno podjetje Gorica Nova Gorica, Erjavčeva IS, tel.: 22-711 PROJEKTIRA IR ORADI VZGOJNOVARSTVENE ZAVODE, ŠOLE VSEH STOPENJ, DOMOVE ZA UCENCE IN ŠTUDENTE. PODROBNEJŠA OBVESTILA O CENAH, ROKIH IN POGOJIH DOBITE OSEBNO, PISMENO ALI TELEFONSKO V NASI UPRAVI. _y ------------------------------------------N POLJOPRIVREDNO INDUSTRIJSKI KOMBINAT SOUR - ZAGREB Vsem kuhinjam vzgojnovarstvenih zavodov, šol in domov za učence in študente! Iz svojega PROIZVODNEGA PROGRAMA VAM PRIPOROČAMO: mesne izdelke (poltrajne in trajne) paštete, mesne narezke in gotova jedila (v pločevini ali globoko zamrznjena). Naročila sprejema in vas obvesti o cenah, rokih, izboru in o pogojih dobave predstavništvo v Ljubljani: