Urednlttvot
Schilleijeva cesta Stev. 8, na dvorišču, I. nadstropje.
!
* *
Rokopisi se ne vračajo. * *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
HARODHI
DNEVNIK
UpravnlStvot
SchiDerjerva cesta Stev. 8. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12*60 četrtletno ... K 6 80 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo:
celoletno . . . K 28"— xa vse drage dežele i. Ameriko K 30"— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveteroetopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust	.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 29.
Ob zaključku zasedanja.
Celje, 5. februarja.
Povod temu, vsaj v tem trenotku nekoliko nepričakovanemu dogodku je dala izjava voditelja trgovinskega mi-nisterstva sekc. načelnika Mataje, da je glasom izvrševalne naredbe k „poštnemu odloku" za Češko pri poštnih uradih III. kategorije in pri poštnih oddajah češčina proglašena za „dopusten" uradni jezik. To je bila morda samo nerodnost voditelja trg. minister-stva, nam se pa zdi, da je bil to odkritosrčen izraz njegovega prepričanja, da je češčina kot uradni jezik samo „dopustna", da se ji s tem skazuje milost, do katere nima pravice. To so čutili tudi Čehi vseh strank, zato so zahtevali zadoščenja in ker se jim ga ni dalo, so proti voditelju trgovinskega ministerstva demonstrirali in mu niso pustili govoriti. Posledica je bila ta, da je mini8terski predsednik zaključil zasedanje. Proti temu, da se z vladne strani in od strani nemškega državnega uradništva govori o „dopustnosti" nenemških jezikov kot uradnih jezikov, bi se morali Čehom priključiti vsi slovanski iu sploh vsi nenemški narodi v Avstriji. Avstrija je mnogo-jezična država, kjer bivajo Slovenci, je slovenska, kjer bivajo Čehi, češka itd. nemška je samo tam, kjer bivajo Nemci, zato mora biti uradovanje na slovenskih tleh slovensko, na čeških češko in samo na nemških nemško. Slovenščina, češčina itd. niso torej samo „pripnstni", ampak prav tako zakoniti uradni jeziki v slovenskem, češkem itd. delu avstrijske države, kakor je nemščina v nemških krajih. O tem ni dvoma in je skrajni čas, da si tudi državno uradništvo in voditelji minist erste v osvoje te moderne in naši dobi primerne nazore o državi in nje upravi. To bi bilo jedno.
Ti nazori o „pripustnosti" mesto o „zakonitosti" češčine kot uradnega jezika, so izraženi tudi v vladnih načrtih o rešitvi jezikovnega vprašanja na Češkem in o uvedbi okrožnih vlad.
Celje, v soboto, dne 6. februarja 1909.
Leto I.
Nemščina v teh načrtih igra vlogo gospodovalnega jezika, dočim je češčini odkazan v mnogih ozirih le omejen in podrejen krog. Tendenca, po okoliših uzakoniti nemščino kot državni jezik, se kaže tudi v tem, da je vlada predložila jezikovni načrt samo za Češko in ne za celo Avstrijo. Da bi ta svoj namen dosegla, je poskusila celo prekršiti ustavne določbe, kajti parlament ni kompetenten sklepati take zakone za posamezne dežele, ampak za celo državo. Nato so tudi vsi slovenski govorniki s posebnim povdarkom opozarjali in naglašali potrebo, da naj vlada izdela okvirni načrt o rešitvi jezikovnega vprašanja za celo državo, kajti parlament sme v smislu veljavne ustave sklepati samo o takem zakonu, dočim so posebni zakoni o podrobni izvedbi okvirnega zakona stvar deželnih zborov. V tem so si bili češki in slovenski govorniki jedini in temu se pridružuje tudi izjava poljskih poslancev, ki jo je dal v imenu Poljskega kola posi. Glombinjski. To stališče zagovarja pri nas tudi narodna stranka, kakor nam priča oficijelno poročilo o seji izvrševalnega odbora v „Nar. Dnev." št. 13. od 18. m. m.
To soglasje nam priča, da ideja federacije in narodne avtonomije med vsemi slovanskimi narodi v državi napreduje. Treba jo še nadalje gojiti in negovati in delati z vsemi sredstvi na to, da se bodo vsi slovanski politiki v Avstriji vedno zavedali, da so zastopniki večine vsega prebivalstva v državi in da se mora volja njih volil-stva izražati v notranji in vnanji politiki cesarstva.
Ta volja v tem slučaju zahteva, naj se izvede sprava med narodi v celi državi. Nepričakovano pridobljene par-lamentarične počitnice naj vsi slovanski politiki porabijo v to, da bodo pridno delali med svojim volilstvom ter mu položaj temeljito pojasnili. Iz vseh slovanskih krajev bi morale leteti resolucije na Dunaj, v katerih se odločno zahteva, naj vlada nemudoma izdela načrt okvirnega zakona za ureditev
jezikovnega vprašanja v celi državi. V tem načrtu naj se pa popolnoma otrese birokratske ozkosrčnosti nemškega državnega ( uradništva in samo-goltne sebičnosti nemških politikov vseh vrst in strank, ki reklamirajo nemški narodnosti in nemškemu jeziku neutemeljene predpravice pred drugimi. Da so te nemške predpravice bile v preteklosti in da še dandanes obstoje, to še nikakor ne opravičuje njih uzakonjen j a za bodočnost. Baš nasprotno, pravičnost zahteva, da se tej krivici napravi enkrat konec in da se dajo tudi onim popolne pravice, ki za državo največ store, ker imajo večino
v	njej — in to so Slovani! „Ako nam
vi	velno le povdarjate državni jezik, vam mi kličemo nasproti: delo za državo! Tega nam je treba, ne pa mrtve črke zaprašenih zakonov, katerih se oklepate". S temi besedami posi. Masaryka so zavrnjene neopravičene nemške zahteve in spodbite njih drzne trditve, da so oni državo vstva-rili ali pa celo, da jo oni gospodarsko vzdržujejo. Tem bajkam treba napraviti konec in najhitreje bi to šlo, ako bodo vsi slovanski poslanci pošteno izkoristili svoje nove parlamentarne počitnice in stopili s svojimi volilci v kar najožjo zvezo, ako jih bodo na shodih poučevali in vzbujali v njih smisel za pravo politiko.
Te počitnice ne bodo dolge, kajti vlada ne bo mogla dolgo izhajati brez parlamenta, nujna vprašanja stoje na dnevnem redu: zakon o vojaških novincih, zakon o podržavljenju železnic, nove trgovinske pogodbe, zakon o so-cijalnem zavarovanju. Ni misliti na to, da bi vlada hotela ta vprašanja rešiti s pomočjo § 14 ali jih pa celo odložiti na nedoločen čas. Ako bi tudi samo vprašanje o soc. zavarovanju hotela odložiti, bi vzbudilo to po vsej pravici v najširših in najsiromašnejših vrstah prebivalstva v celi državi silen odpor. Delavstvo po vsej pravici zahteva, da se mu končno spolni ta obljuba in tej zahtevi se ne bo mogla in ne bo upala nobena vlada upirati. Parlament
bo torej bržkone v kratkem zopet sklican, ker razmere v to silijo. Vlada bo s tem rešena nnjnih predlogov. Ako si pa hoče baron Bienerth vstvariti kot načelnik vlade lepo bodočnost, naj vporabi kratke počitnice, da pripravi okvirni zakon o ureditvi jezikovnega vprašanja za celo državo in naj svoja sedanja dva zakonska načrta za Češko umakne. Slovanski poslanci naj bi pa o počitnicah skušali stopiti med sabo v ožjo zvezo, da se dogovore vsaj o vodilnih načelih tega okvirnega zakona, tako da bi se po zopetni otvoritvi državnega zbora smelo in moglo govoriti o slovanskem klubu in o slovanski večini v avstrijskem parlamentu!
Politična kronika.
v Položaj. Nepričakovano zakljn-čenje državnozborskega zasedanja je vse presenetilo. Navstal je nov položaj, nikdo ne ve, kako bode stvar končala. Vsled zakljnčenja zasedanja je pretrgana imuniteta poslancev, dijete so vstavljene, vsi nujni predlogi, in teb je bilo 19, odpade, ravnotako pa tudi vse vladne predloge. Ako vlada v kratkem zopet skliče parlament bode morala vse svoje predloge na novo zbornici predložiti, na novo bode morala skrbeti, da se odkažejo odsekom, ki bodo morali biti vsi na novo izvoljeni. S tem da odpadejo nujni predlogi, ki so dosedaj ovirali redno delovanje parlamenta, je pač nekaj pridobljenega, mnogo časa se bode pa po nepotrebnem izgubilo s prvim čitanjem raznih vladnih predlogov in z volitvami novih odsekov, katerim se bodo te predloge zopet odkazovale. Z obzirom na to, da zbornica vse te predloge že itak pozna, se bode to delo pač lahko hitreje izvršilo, ker bode mogoče vladne predloge, ako bodo ne-izpremenjene zopet predložene, lahko brez prvega čitanja odkazati novoizvoljenim odsekom. Prav tako bodo pa imele one radikalne stranke, ki so dosedaj motile gladko izvrševanje parlamentarnega dela, priliko, da svojo ob-strukcijo ponove. Z obzirom na to, da
LISTEK.
Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje. 17
Òefiki spisal Svatopluk Čech. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalje.
„E, saj pojdem brez krika!" je rekel glasno. „Saj od vas — od tebe bi tako ali tako nič ne zvedel, ker te je prinesel slučaj v Prago bogve odkod. i'o tvojem čudnem jeziku in po še bolj čudni (brez zamere!) obleki sodim, da si Bošnjak ali pa Dalmatinec, ki prodaja tukaj jesih ali pa vodi medveda okoli".
„Nesramno lažeš!" je zakričal mož s svetilko. Vedi, da sem rojen praški meščan in zvest Čeh. Ti si pa gotovo kak ubožen tujec, ker govoriš tako zmešan jezi i in si oblečen v tako našemljeno obleko".
„No, sedaj pa imam tega dosti!" je zaklical gospod Brouček. „Če si res praški meščan, delaš s svojo maškaro in s svojimi neumnimi šalami meščanstvu samo sramoto in spadaš k Kate-Finkam*) med norce.
„Molči, ničvredni lopov!" je odgovoril jezno čudak. „Prisegam pri živem bogu, da me ti ne bodeš zmerjal z norcem, ko si sam slabši od norca. O saj vem, kdo si. Ha! Izdajavec ti nesramni, berič Antikristov, vohun in špijon cesarja Sigmunda. Prikradel si se v mesto, da bi nas izdal, toda, če bog da, zdrav ne odideš".
Nenadno obdolženje zaradi vohunstva je presenetilo gospcda Broučka tako zelo, da je na druge primke popolnoma pozabil, in je bil za trenotek čisto zmešan.
„Kake neumne besede so zopet to!" je vzkliknil konečno." Jaz vohtm!
* Katefinki je star samostan, kjer je sedaj blaznica.
Kak nesmisel! Vohun cesarja Sigmunda ! Kakega Sigmunda? S,oj živ dan nisem slišal o nikakem cesarju Sigmundu — to se pravi — res — čital sem nekdaj nekaj o njem, ampak on je živel bogve pred koliko stoletji, mislim da v Žižkovih časih."
Zdaj pa je zopet neznanec pogledal z začudenjem na gospoda Broučka. „Za Žižkovih časov!" je zaklical. „Kaj se ti pa meša; saj Žižka živi in čaka tam na Vitkovi gori s Taboriti na Sigmunda."
„Haha! Žižka da živi! To je dobro! Žižka leži že par lepih stoletij v zemlji in iz tiste njegove kože, ki so jo baje Taboriti po njegovi smrti napeli na boben, ni ostalo niti koščka. Žižka da živi! To bi pri nas drugače izgledalo. Ta bi, dragi moj, imel mnogo dela s svojim buzdovanom, čeprav bi že'davno ne sedel pri svetem Vaclavu — kajti v naših časih so proti razru-ševanjn gradov in proti požiganju sa-
mostanov postavljeni paragrafi. Te-te ne bodite vendar nespameten, človek božji! Ko bi Žižka še živel, bi bil sta rejši nego sam Metuzalem. Ne vem sicer. kdaj se je rodil, ampak to vem, da je bil živ še pred bitko na Beli gori in na ta datum se slučajno še dobro spominjam — bilo je to leta šestnaj-stodvajsetega —, no in sedaj imamo leto osemnajststooseminosemdeseto".
Neznanec bi bil skoro od strahu izpustil svetilko. Izbulil je oči na gospoda Broučka in je govoril s pretrga-nim glasom: Tisoč-osemsto-oseminosem-deset- — Haha! Že vidim, da v tvoji glavi ni vse v redu. Vsak, kdor ima zdravo pamet, ti pove, da imamo sedaj leto štirinajststodvajseto! po rojstvu božjem".
„Tisoč-štiristodvajset?" je vzkliknil gospod Brouček. „Misliš, človek, da imaš pred seboj norca, ali pa si sam cel norec".
Dalje prik
■ ■ .
si ogrodma- večina. prebivalstva želi rednegaia poštenega. dela, smemo se nad jati, da se to ne bo zgodilo, ampak Öa bode zbornica v novem zasedanja tembolj pridna in deloljubna — seveda ako bodo nemški šovinisti to dovolili
Kako bode vlada te parlamentarne počitnice porabila še nikdo ne ve. Bode li baron Biènerth poskusil sestaviti kar koalicijski kabinet, ali pa izvesti zakon o rekrutih in o podržavljanja železnic na temelja § 14. P To fio Vse vprašanja, na katere vtrenotkn nimamo odgovora. Splošno se misli, da bodo trajale te počitnice samo tri do Štiri tedne
o Zadnja seja. Poslanci so bili zbrani že dolgo pred začetkom seje. Kršč. socijalci in nemški nacijonalci so se postavili pred ministersko tribuno. da bi eventualno branili ministre pred napadi čeških radikaìcev. Končno ob pol 12. pridejo ministri; katere so Cehi sprejéli S klici: Abzug Bienerth, Abzug Matajal Ob 3/412 otvori predsednik sejò. Češki radikalci Lišy, Kalina in Fresi so začeti trušč. Prtdöeä-hik je pokliče na red, toda nikdo ga ne posluša, tem trem se pridružijo še nekateri češki agrarci in ropot narašča od trenotka do trenotka, pa vendar se ne da niti primerjati s truščem, ki je dan pred napolnjeval dvorano. Kljub temu kmalu nato ustane min. pred. baron Bienerth ter ifcroži zaprto pismo predsedniku Weisskirchnerju ter z ostalimi ministri zapusti dvorano. Predsednik nekolikokrat pozvoni in ko se hrup poleže, prečita prejeto pismo: „Na temelju najvišjega pooblaščenja proglašam 18. zasedanje državne zbornice za zaključeno. O tem obveščam Vaše blagorodje s prošnjo, da daste to na splošno znanje. Bienerth." — Nato izjavi prédsednik: Seja je zaključena! ter zapusti dvorano. Potem je nastal v zbornici nepopisen trušč, poslanci planejo eden proti drugemu in začne se pravi pravcati pretep. Češkemu agraren poslancu Špačku so raztrgali suknjo in ovratnik na kosce; poslanca Fresia pretepa nemški posi. Grössl itd. Češki soc. demokratje zapojo: „Rdeči prapor!", krščanski socijalci avstrijsko himno, nemški soc. demokr. „Lied der Arbeit", nemški nacijonalci pa „Wacht am Rhein". Tudi galerija se je vmešala v ta trušč in tako se je dvorana počasi praznila.
v Vladni komuniké o 2aključenju
zasedanja v „Wiener Ztg." pravi, da je vlada vse poskusila, da bi zbornico spravila do rednega dela Na dnevnem redu so bile predloge največje važnosti, kakor načrt o socialnem zavarovanju, s katerim je vlada nameravala spolniti dejanje pravičnosti proti gospodarsko najslabšim slojem prebivalstva, predlog o podržavljanju železnic, s katerim bi bila vsa prometna politika preurejena ter državna moč povišana, tudi več drugih splošni blagor zadevajočih predlog ni manjkalo in je-* zikovni zakon, s katerim je hotela vlada spraviti narode ter napraviti konec narodnostim prepirom, ki sedaj ovirajo gospodarsko in kulturno življenje v državi. Vse ni nič pomagalo. Nekatere stranke so z nepotrebnimi predlogi onemogočile plodno delo, izzvale prizore v parlamentu, ki so bili zbornici pred inozemr stvom in tuzemstvom v nečast. Da temu napravi konec, takoj, ljudski zbornici v prid ne v škodo se je vlada odločila k zaključenju, da parlamentu omogoči povratek k dolžnosti in delu, da da strankam priliko se strezniti in delo na novo začeti, je vlada storila ta korak; nadaljna usoda zbornice je s tem postavljena v nje roke, od nje bode odvisna njena bodočnost. Tako pravi vladna izjava, kaj poreče prebivalstvo, se bo kmalo pokazalo.
y o Soe. demokratska etraok« «klicaje že po celi državi shode,; na katerih se bodeJ razpravljalo o položaju, ki je na vstal vsled zaključen ja zasedanja. V tem bi morale druge stranke pač soc. dem. posnemati. Poslanci ven med ljudstvo, vodite ga, poučujte ga, vzbujajte v njem smisel za zdravo politiko! "i.-'.' v, - H- :?.".: S ;;
a Absolutizem na Hrvatskem. Državni pravdnik je v sredo zaplenil v „Srbobranu" tisti del interpelacije dr. Popoviča, kateri je svoj čas oil zaplenjen v „Pokretu", a sodišče doticne zaplembe ni potrdilo. Torej Accurfciju •je izrek sodišča -- klobasam— Kako se vlada na Hrvatskem „pripravlja" za bodoče saborske volitve, kaže slučaj, da je okrajna oblast v Otočcu prepo vedala narodnemu zastopniku Obrado-vičn prireditev sestanka volilcev. , o Iz ogrekega parlamenta. V vojnem odseku je bil sprejet vladni predlog o določitvi števila rekrutoy ter poročilo honvedskega ministra o častniških izpitih enoletnikov ter o razdelitvi ogrskih častnikov,
v Avstro-turški epor. Ministerski Svet turški se pridno posvetuje o protokolu ter bodo danes posvetovanja končana. Popolno sporazumljenje je gotova stvar. Vsled bojkota so tudi turški trgovci in je turško občinstvo utrpelo veliko škode. Bati se je, da bodo nekateri špekulanti kljub sporazumlje-njn še nadalje bojkot očuvali, to pa iz privatne dobičkaželjnosti.
v V srbski skupščini je predložil fin. minister zakonski načrt; s katerim se dovoljuje 33 in pol mil. fr. izrednega kredita za oborožanje ter predlog, da še dovoli 7 mil. naknadnega kredita za vojsko ija 1. 1909. Oba predloga sta odstopljena odseku.
Obrambni vestnih.
Kako delajo Nemci ? Nemški „Schul-
verein" je razvil v zimskem času podvojeno delavnost. Povsod se prirejajo pustne plesne veselice v prilog društvu. Na „Hilmteichu" pri Gradcu je bila nedavno za društvo velika veselica na edu. Prodalo se je nad 7000 vstopnic. V Jablanici (Gablonz) se je nabralo lani v jubiiejno pušico nad 5000 K. Koledar se je razprodal že v 2. izdaji. Dohodki so se zvišali od 417.000 K v etu 1907 na 912.000 K v letu 1908. Potemtakem ni čudno, da je „Schul-verein" v pretečenem mesecu lahko razdelil 48.000 K.
v V prid družbi Cirila in Metoda ;ie izlicitiralo v „Skalni kleti" za šopek gdč. Marice Gačnik 26 kron. — Priporočamo v posnemanje!
v Za družbo Cirila in Metoda se je nabralo v nabiralniku g. Sgerma v Vuhredu 25 K in g. Fr. Mravljaka pri sv. Antonu na Pohorju 5 kron 30 vin skrena hvala!
Slovanski zapiski.
o Prostovoljci za Srbijo. Iz Mos-cve se poroča, da je ruska vlada za-branila srbskemu komiteju nabiranje prostovoljcev za Srbijo.
o Denarno pismo z 2126 kronami je ukradla na pošti v Sušaku minolo soboto neka stranka, ko je manipu-antka za hip zapustila sobo, z njene mize. Ker je bilo več strank in jih ma-nipulantka ne more opisati, bo preiskava težko imela uspeh.
o Pavel Orzàgh-Hviezdoslav, znani slovaški pesnik, je slavil 2. t. m. svojo 60 letnico. Rojen je bil 2. febr. 1849. v Dol. Kubinu v Oravi iz zemanske veleposestniške) rodbine. Študiral je v Miškovci, Kežmarku in v Prešovu, sil je podsodnik v Dol. Kubinu ter se ;ie pozneje posvetil advokaturi in živi sedaj na svojem rodnem domu in po-
sestvu v; Dot Kubinu. Za časa študij bi se bil skoraj pomadžaril ter je bi
že začel pisati madžarske pesmi, pa čjtanje slovaških pesnikov- je vzbudilo in utrdilo v njem narodno zavest. Njegova glavna del» so: dva zvezka liričnih, en zvezek ličnih ter dolga vrsta manjših spisov, priobčenih v raznih slovaških časopisih. Hviezdoslav je predstavitelj starejše dobe. v svojih spisih-se peča s preprostim ljudstvom, študira njegov značaj in njegovo dušo, to trpečo, preroišljujočo in pokorno udano dušo slovaškega preprostega človeka. Njegovi spisi nam kažejo, ,za.-kaj slovaški narod toliko trpj in tako udano prenaša najhujše krivice brez mrmranja, brez odpoj-a. Po njegovih spisih je slovaška duša hamlotovske narave, premišljujoča, med , večnimi dvomi in zmotami viseča duša, ki se ne more povspeti do odločnega čina. Njemu nasproti stoji mladi Vojansky
—	pesnik čina in odiočnostii Hviezdo-slav ni postal na Slovaškem nikdar prav popularen, tem bolj popularen je pa njegov mladi protivnik Vojansky
—	in tudi v tem vidimo napredek.
Štajerske novice.
d Postaja Triglav leta 2000. Pod
tem naslovom na pustno nedeljo (31. svečana) vršeča se : maškerada celjskega „Sokola" obeta biti prav velikanska. Kakor smo izvedeli izza kulis, je „Sokol" stopil v zvezo s „Slovenskim planinskim društvom"^ ki bo za ta dan posodilo Celjanom celega velikana Triglava z vsemi njegovimi krasotami. Sedem planinskih jezer je že naročenih, pridejo pa tudi razne planinske koče in stolpi, kar se bo vse spravilo pod streho celjskega Narodnega doma. Naj-premetenejši inženirji pa bodo že te dni pričeli s stavbo triglavske železnice, za katero-so izdelani načrti od najslavnejših strokovnjakov. Kakor v kakem mravljišču ob lepem poletnem dnevu, tako se vse giblje marljivo po celjskem Narodnem domu in skrbi, da bodo velikanski načrti izpeljani pravočasno. Udeležba bo brezdvomno veličastna, kajti že sedaj nam prihajajo od vseh stranij vprašanja, zadevajoča to prireditev. Želimo le, da bi se marljivemu celjskemu „Sokolu" obnesla prav dobro. Več podrobnostij bomo naznanili pravočasno.
b Občni zbor moške in ženske podružnice Ciril-Metodove družbe v Celju. (Konec.) G. Prekoršek se zahvaljuje podružnicama za marljivo delovanje: 1000 kron sta obe odposlali družbi, kar je gotovo lepa vsota. Udeležba daoes je pač slaba, a to je na eni strani posledica celjskega ...društvo-vanja", na drugi strani posledica dejstva, da vse naše „društvovanje" v neki gotovi smeri in sicer kar se tiče izobraževalne strani, ne kaže povoljnih uspehov. In vendar podružnice tega dela ne bodo smele opustiti, osobito še radi tega ne, ker so to danes skoraj edina društva pri nas, ki morejo obsegati člane iz vseh slojev. Priporoča nabiranje podpornih članov. Pripravljati se moramo s primernimi predavanji na ljudsko štetje v Celju. Saj smo itak že grdo nazadovali: 1880. 1. je hilo 1872 Slovencev, 1890. 1. 1577, 1900. 1. pa 1450. Nemci so v istem poši očili cd 3301 do 4490. To je sicer „uradno'- štetje, a tudi to moramo za-braniti. Priporoča ustanovitev pokrajinske zveze podružnic. Pri slučajnostih priporoča g. Rebek razstavo ljudsko-šolskih risb, vse šole enega okraja bi prirejale skupne razstave, za katere bi se pobirala v prid Ciril - Metodovi družbi majhna vstopnina. Dr. Gvido Sernec priporoča prirejanje ljndsko-šolskih veselic, Lešničar opozarja na pretečo narodno nevarnost na Bregu,
PrekoršeJk agitir$. za, narpčjtev „Slovenskega Branika^. Volijtve v ženski podružnici: predsed. ga~ dr Sòhw^ova, namestnica ga. Rebekova. tajnica gd£ Melanija Sernečeva', namestnica m. gdč. Grego ti nova, blagajničarka gdč. Mila Sernečeva, namestnica gdč. Moos. Zastopnice za skupščino so gospa dr. Schwabova, ga. j^ebekova in gdč. Melanija Ser^eČeva. Volitve v moški podružnici: predsednik dr. Dolar,' namestnik dr. Gvidon Sernec. tajnik Miloš Stibler, namestnik Rebek. blagajnik R. Stermecki. namestnik Vogler' Zastopniki za skupščino so gg.;' dr. Dolar,
dr. Gvidon Sernec in Miloš Stibler. " * ' "	i ' - " • a
b Vabila za plesni venček „Slov.
delavskega podp. društva v ,, Celju"
so se razposlala. Če bi se bilo pomotoma koga prezrlo, se ga prosi» naj blagohotno oprosti, ia se ga tem potem najvljudneje vabi. Ker je. čisti dobiček namenjen prepotrebnemu delavskemu domu, prosimo vse prijateljice :iu prijatelje društva, ki bi se iz kakšnega koli vzroka ne mogli udeležiti veselice, naj nam pošlje vsakteri. malenkostno Vsoto in tako pomaga do moralnega in gmotnega uspeha.	-..-^v Hi :
a Pobegli urar Almosleehner je
odnesel, kakor se nam poroča- vt verodostojnega vira, kakih 80 tisoč kron, za katere se bodo obrisali razni domači in tuji upniki. Slišimo r tudi. da nekatere slovenske stranke silno- žalujejo za Almoslechnerjem pa navzlic temu še vedno ne najdejo poti k slov. urarju. Celjski protestante nabirajo v Celju za svojega verskega somišljenika mile darove (zlasti se neki Stieger zelo trudi), da bi pomagali svojemu tarok-kolegu v Celje nazaj. Pa menda ne bo nič, ker je Celje sedež državnega pravdništva. ... Koliko celjskih Nemcev si bo pač obesilo v spomin nad svojo blagajno fotografijo Almoslechnerjevo ?	.
b „Klnb slov. napr. akadem. v Celju" priredi odhajajočim članom prijateljski sestanek danes ob 8. uri ,zvečer v gostilni Ploj na Bregu. Prijatelji kluba dobrodošli.
b Predrznost železniškega uradnika, ki sliši na ime Labek in službuje pri tovorni blagajni Južne železnice na celjskem kolodvoru, presega .Že vse meje. Pred nedavnim časom je na nesramen način skušal žaliti nekega odličnega našega somišljenika, nahrulivši ga v svoji klasični nemščini. No takrat jo je dečko pošteno skupil, ker ni vedel, na koga je naletel ter je prosil odpuščanja. Le dobrosrčnosti dotičnega gospoda se ima zahvaliti, da ga ni naznanil na pristojno mesto, kjer bi bil brez dvombe prejel za svoje arogantno obnašanje zasluženo kazen. Možakarju je med tem zopet zrasel greben in včeraj smo bili zopet priča kako je ta zagrizeni heilovec zmerjal in kričal nad slovenskimi kmeti, ki so plačevali pri navedeni blagajui in seveda po-vorili slovenski, češ, on jih ne razume in da morajo govoriti ž njim nemško. Naše dobrosrčnosti je konec in zahtevamo od postajenačelnika, ki ga poznamo dosedaj kot spoštovanega uradnika, da takim prizorom napravi nemudoma konec ter tega zagrizenega ali nervoznega Labeka pošlje rajše deske nalagat, kakor da bi še dalje ostal pri blagajni, kamor ne sodi, ker ne pozna jezika 90 odstotkov potujočega občinstva. To bi bila lepa, da bi nas tak privandranec Južne železnice pri blagajni zato, da nosimo tja svoj denar, še žalil, ali da bi mi na ljubo kakemu zagrizencu govorili drugače kakor slovensko. Postajenačelnika zagotavljamo, ako naš ta dobromisleč opomin ne pomaga, da uberemo druge strune, katerih pesem pa utegne biti silno neljuba.
b Pičeni venček v Žalca. Jutri, t nedeljo» dhe 1.1 m. ob 8. ari zvečer M vrši v restavracijskih prostorih g. Jjkeca v Žalcu plesni venček trgovskih sotrudnikov. Vozovi za povratek t Celje in na druge. kraje bodo na razpolaganje. Kdor se hoče dobro zahajati, naj torej pohiti jutri v Žalec Ker se bo na tem venčku plesala tudi „Češka beseda", se vrši poskus z eodbo ob pol 4. uri popoldne, nakar se opo-larja vse plesalce, osobito udeležnike iz Celja.
b Slovensko trgovsko društvo v Celju izreka vsem cenj. obiskovalcem plesnega venčka in pošiljateljem vstopnine najiskrenejšo zahvalo, posebno pa onim gospodom, kateri so blagovolili
iati preplačila.
b Nemški In slovenski uradniki. I« trgovskih krogov se nam piše: Nemške prireditve in veselice posečajo vedno polnoštevilno nemški uradniki. Slovenske pa, katerih je lepo število v Celju in katerim v prid se slovensko tigovstvo bori pri vseh uradih za jezikovne pravice, bi bili lahko na trgovskem plesnem venčku na prstih ene
roke prešteli.
v Dobrega vina iz kleti pod tukajšnjo kaplanijo si je hotel pruoščiti ob priliki neki možak, ki je danes opoldne, ko je šel nekdo v klet po vino, izmaknil iz vrat ključe ter odnesel ž njimi pete proti kapucinskemu mosto. No mežnar je bil bolj „urnih krač", ga je na mostu vjel in peljal na oroiniško postajo.
a Steklarja Prettnerja iščejo sedaj celjski magistratovci, kateri se sedaj že silno sramujejo dne 20. sept pobitih šip in tabel, da bi prišel v Celje zbrisat sledov nemške surovosti. Mož bi rad prišel iz Amerike nazaj in bi ne bil docela nič jezen, ako bi ga ne prišel g. Julij Rakusch sprejemat na kolodvor; pa od česa bo živel? Magistrat bi mu dal sicer na stroške davkoplačevalcev nekaj dela pri napisu g. Sterm6ckega, Zvezne trgovine in drugod — pa ta zaslužek bi najbrž takoj zarubila žlahta v „Nemškem domu", ki čaka na vsak groš, če ga le more kje dobiti. Huda, huda je, pa še hujša pride!
b Govejo živino še vedno gonijo t velikih množinah iz celjske okolice in jo odvažajo na Laško. Kaj bode letos na spomlad z vozno govejo živino!
a Surovost. V Framu je 1. febr. v prepiru viničarskega sina Š. Robarja Ant Kraut sunil z nožem 7 krat v hrbet glavo in roko. Poškodovanec je moral iti v mariborsko bolnišnico.
a Za častnega občana je imenovala koroška občina Škocjan drž. posi, dr. Ploja zaradi raznih zaslug in posebej še zato, da ji je pridobil pošto. Te dni mu je izročila diplomo.
a Nemarnost avstr. pošt. Kakor je znano, se včasi poštne pošiljatve na naših poštah rade zakasnijo. Zato baje še sedaj ni prišel zlati križec g. dekana Jurkoviča v Ljutomeru. Treba bode še nekaj uslug ljutomerskim Nemcem!
a 0 uvedbi ponočne telefonske službe se bo razpravljalo prih. sredo v obč.'svetu mariborskem. .
a Ustrelil se je v četrtek v Mariboru 27 letni železn. uradnik J. Czizek iz Dunaja. Vzrok je neznan. Na nekem lističu je izrazil željo, naj se njegovo telo porabi za anatomične namene.
a Podružnica „Schulvereina" se je ustanovila v Špilfeldu nad Mariborom.
b Trije sleparji s svetimi podobami in urami se klatijo po brežiškem okraju. Menda so se iz celjsko okolice odklatili sedaj doli. Ali ni nemarnost da se takih ljudi pravočasno ne spravi pod ključ?
b Volka v okolici Črete so baje kmetje opazili.' Danes prirede lov na njega.	<• k ]
b Pri občinskih volitvah v Ma-rijagradcu pri Laškem trgu «o bili izvoljeni v obč. odbor trije napredni Slovenci. To je za tamkajšnje razmere že lep uspeh.
b Kmečka hranilnica in posojilnica v Petrovčah je podarila polarni brambi v Arjivasi 20 K ter ubožcem v petrovški občini tudi 20 K.
b Lji.bno v Gornji Savinski dolini. Ravnateljstvo tukaišnje domače zavarovalnice zoper ogenj za gornje-grajski okraj je sklenilo, da se tistim zavarovancem, ki imajo že deset let svoja poslopja tam zavarovana, zanaprej zavarovalnina za 20 odstotkov zniža. Ta ukrep domače zavarovalnice bode mnogim dobrodošel ter poučil tiste, ki so leta in leta plačevali zavarovalnino v židovske roke, ne da bi kaj od tega imeli, ter bo služil v odgovor brezvestnim agentom, ki so domačo zavarovalnico hoteli ugonobiti, kar pa se jim je popolnoma ponesrečilo. Sedaj so premagane vse težave, društvo stoji z obilnim rezervnim zakladom trdno, in bode v prihodnje tndi domače požarne hrambe začelo podpirati.
b Občinske volitve v Podčetrtku so se vršile zadnji četrtek, dne 4. febr. „Narodna stranka" si je privojevala proti združenim Nemcem in klerikalcem v 1. in 3. razredu znatne manjšine. (Dobili smo daljši dopis, a je danes došel, žal, prepozno. Več prihodnjič in slava našim zavednim somišljenikom v Podčetrtku! Opomba uredništva.)
b Gozdarski komisar za ljutomerski okraj je Nemec dr. Kappel, ki stanuje v — Lipnici! Ljutomersko okr. glavarstvo spada namreč pod gozdarsko okrožje Lipnica-Lonč-Radgona. Samo da je več vzroka, da se nastavi slov. ljudstvu tujega, njegovega jezika nezmožnega uradnika!
a Slov. požarna bramba v Ši-koljah pri Pragarskem bi radi dobili nemškutarji Stampfl, Waldhauser in Korošec v roke. Slovenski Šiko-ljani, pazite!
a Za pravico samoslov. urado vanja se bori občina Okoslavci pri Sv. Jurju ob Šč. Pot je povsod tista: stvar bo morala tudi okosl. občina tirati na najvišje sodišče.
b Surovež. 29 letni Vid Rajh je gnal iz Litmerka pri Ormožn v ptujsko klavnico telico. Žival je bila v Ptuju že čisto upehana; Rajh jo je najprej snrovo s palico obdeloval in ko to ni izdalo, ji je sukal rep, da bi jo spravil naprej. Policaj ga je najprej posvaril, nato pa zaprl.
b Poštne razmere v Mariboru Pred kratkim se je oddalo v Mariboru pismo s samoslovenskim naslovom za Laški trg. Pismo se je oddalo 19. jan., a je srečno priromalo v Laški trg 27. jan. Romalo je najprej v Ivnico in od tam nazaj v Maribor, kjer je vendar nek „kunštni" poštni uradnik stuhtal, kje je Laški trg. O naših poštnih poštnih uradih se čuje sedaj toliko pritožb, da bo treba vzeti v roko železno metlo. Drugače Švabov ni mogoče naučiti pameti.
podružnici v Kočevju je dovolilo v pokritje stroškov za 1: 1909: K 4000.
Pes je.vgriznil v Ljubljani revizorja Franca Erklavca cestne električne železnice pred 14. dnevi. —Včeraj se je odpeljal v Pasterjev zavod.
o V Žužemberku je umrla soproga okr. zdravnika dr. K. Konvalinke.
o Shod obrtnikov postojnskega okraja se vrši jutri 7. .t. m. v Postojni. Govorilo se bo o važnih obrtnih in organizacijskih zadevah.
o Pri občinskih volitvah na Jesenicah, katere bodo kmalu, nastopijo tudi socijalni demokratje, ki si hočejo osvojiti tretji razred.
o Velik vinski sejm priredi „km. posojilnica" v Sv. Križu pri Kostanjevici dne 2. marca.
o „Deutsche Staatssprache" v župnijskih uradih t Poroča se, da je župnijski urad v Postojni izdal slovenskemu delavcu, ki ne razume nemški, popolnoma nemški poročni list. — Lepa stvar!
o Živinske kuge na Kranjskem. Rdečica pri svinjah: v novomeškem okraju (Hajdovica in Dvor); svinjska kuga: v postojnskem okraju (Trnovo, Ilirska Bi itrica, Ja-blance in Janževo brdo); v kočevskem okraju (Rebrina, Videm); v krškem okraju (Čatež, Cerklje); v litijskem okr. (Rodošila vas); v novomeškem okraju (Zagradec, Debernik); v črnomeljskem okraju (Dragatuš, Tribuče, Vinica); steklina: v ljubljanski okolici (Do-brunje).
Koroške novice.
d Koroška trgovsko-obrtna zbornica. Zopetno izvolitev Maksa pl. Bur-gerja za predsednika in Fr. Wirtha za podpredsednika koroške trgovsko-obrtne zbornice je vlada potrdila.
d Živinske knge na Koroškem : Svinjska kuga v Špitalskem okraju.
d Častno svetinjo za 40 letno zvesto službovanje je podelila koroška deželna vlada cerkveniku proštijske cerkve v Tinjah, Gašperju Černutu.
d Krščansko-socijalni kurz za mladeniče priredi kanonik Dobrave 18., 19. in 20. t. m. v Velikovcu.
Primorske novice.
v Beda v Istri. Na deželi je vsled lanske slabe žetve nastala velika beda, zato je pozval italjanski dež. kulturni svet namestnijo, naj vpliva pri vladi na to, da se bodo obljubljena dela za izboljšanje gospodarskega položaja nemudoma izvršila.
v Škof Nagi na dopustni Iz Trsta se nam poroča, da se bliža riemanjsko vprašanje konečni rešitvi. Uspešno posreduje dr. Larinje. Škof Nagi, ki je največ kriv, da se je vprašanje zavleklo, zakleti sovražnik Slovencev, je baje dobil 2 meseca dopusta. Postala so mu baje tla prevroča, deloma zaradi riemanjske afere, deloma zaradi drugih — pikanterij. Govori se, da pojde v Line. Želeli mu bomo vsi srečno pot: Slovani in Italjani.
Kranjske novice.
o Proti notarju Hafuerju iz Kostanjevice, ki je bil pred sodnijo v Novem mestu obsojen zaradi krivega pričevanja, se vrši obravnava pred ka-sacijskim sodiščem dne 19. febr. Notar Hafner je zvest pristaš S. L. S.
o Podpore. Poljedelsko minister-stvo je dovolilo za zgradbo vodovoda v Zapužah (pol. okraj Kranj), katera zgradba je proračunana na 20.000 K znesek 8240 K podpore. — Kmetijski
Najnovejšo brzojavna in
telefonica poročila.
» _
Imenovanja na Kranjskem.
o Ljubljana, 6. febr. Fran Župnek pride kot okr. glavar v Radovljico, Fran Schitnik ostane v Postojni in v Črnomelj pride nadkomisar Domiceli.
Pogreb ministra Ilezeka.
o Praga, 6. febr. Pogreb bivšega ministra dr. Ant. Rezeka bo jutri ob 2. pop. iz Tinske cerkve na olšansko pokopališče.
Srbija in Črnagora.
o Belgrad, 6. febr. Včeraj je imel pod predsedstvom kralja Petra miai-sterski svet sejo, katere se je udeležil tudi iz Cetinja vrnivši se špeeijalni poročevalec Protič. Naznanil je min. svetu sledeče: Knez Nikola mu je naročil, naj sporoči srbski vladi, da Črna gora ne more sedanjega stanja armade nadalje iz lastnih sredstev vzdrževati Zato poživlja knez zadnjikrat srbsko vlado, naj izplača že obljubljena 2 milijona frankov. Knez je tudi izrazil nasproti Protičn obžalovanje, da srbska vlada še vedno pripušča, da se po srbskih časopisih on in njegova hiša ponovno imenuje v zvezi z Nastičem in se jih napada. Ministerski svet ni storil nikakega sklepa, ampak se je odločil predložiti zahteve Črne gore skupščini
Jutrišnji dan v Pragi.
o Praga, 6. febr. Polieija je za jutri odredila najobsežnejše varnostne odredbe. Govori se, da je dobil namestnik Coudenhove od ministerskega predsednika izvanredna pooblastila za vzdržanje mira in redu. Danes bo policija odločila, ali se Pfikopi zaprejo ali ne.
Politični položnj.
v Praga, 6. febr. Mladočeški in narodno socijalni eksekutivni komite sta imela danes dopoldne sejo o položaju, v8tvarjenem po zaključenju drž. zbora. V čeških krogih so mnenja, da bo baron Bienerth po današnji ali jutrišnji avdijenci pri cesarjn, v kateri bo vladarju poročal o politični situaciji, se zopet obrnil na razne stranke, da se informira pod katerimi pogoji bi bilo zopetno sklicanje drž. zbora omogočeno. Interegnnm bi trajal samo kake štiri tedne, med tem bi se tudi provi-zorično uradniško ministerstvo preu-strojilo v definitivno.
Plesni venček Slov. del. podp. društva v Celju se vrši danes, dne 6. t. m. ob 8. uri zvečer v „Skalni Kleti." Vstopnina 50 vin.
Po svetu.
o Velikanske povodnji so nastopile s 4. t. m. v velikem delu Avstrije in skoro po celi Nemčiji. Posebno velikanska je škoda na Saškem. Voda je odnašala hiše, cele vasi stoje pod vodo in mnogo je človeških žrtev. Mnogo tovarn je moralo ustaviti obrat. Železniški promet je bil ustavljen. Enaka poročila prihajajo iz Zgornje Lužice, Vestfalskega, norinberškega, brunšvi-škega itd. Mesto Koburg je odrezano od kolodvora. V Bambergu je narasel Main na 6 m visoko, kakor že celo stoletje ne. — Poročila o silnih povodnjih prihajajo tudi iz raznih krajev Zgor. in Sred. Štajerske, tako iz Gleis-dorfa ob Rabi, iz Gstatterbodena ob Aniži, iz Rottenmanna, iz Miirzzn-schlaga itd. Velika je tudi nevarnost za podjetja ob in na vodah vsled velikanskih plošč ledu, ki prihajajo po rekah. Ker toplo vreme narašča, se je bati še večjih povodenj.
d Protiavstrijski list v Italiji. Dne 2. t. m. je izšla v Rimu 1. štev. vojaškega lista „Reparazione". Iz člankov je razvidno, da je program: oboroževanje zoper Avstrijo.
o Ruskega vohuna, nekega Ivana Kniecza (?), so prijeli v Pešti. Hodil je okrog utrdb in si delal beležke.
o Umrl je včeraj v sanatoriju Löw pri Dunaju general konjeništva, kapitan trabantne telesne garde, brat generalnega adjutanta, grof Alojz Paar v 69. letu starosti.
o General infanterije pl. Pott je stopil v pokoj. Cesar mu je podelil baronstvo.
Nabirajte naročnike za i,Narodni Dnevnik1'.
.anojpun:) m	,<
d Podivjana masa. V Aixu v Provence na Francoskem je prišla nedavno pred tamošnjo kaznilnico množica 4000 ljndi ter je protestirala pomiloščenje dveh na smrt obsojenih morilcev. Množica je hotela vdreti v kaznilnico, da bi morilca linčala.
o Albanci so sklenili, da bodo rabili kot svoj alfabet — cirilico. Dolgo so omahovali, ali naj vzemo latinico ali cirilico. Slednjič so se odločili za cirilico.
o Spor med Nizozemsko in Vene-cuelo, ki bi bil kmalu vedel do vojne, bo kmalu poravnan. Pogajanja med zastopnikoma obeh vlad so se pričela. Nizozemska zahteva, da smejo njene ladje svobodno obiskovati venecuelske luke.
o Občni zbor avstro-ogrske banke
3. t. m. je bil skrajno buren. Ostro se je govorilo proti kartelni banki in za skupno banko. Ko je češki akcijo-nar dr. Škarda začel govoriti češki, je prišlo do burnih prizorov od strani Nemcev.
v Stroški za vodne moči. Angleški inžinir Kersow je na temelju statistiščnih podatkov določil da znašajo najnižji faktični stroški za jedno električno konjsko moč proizvajano s pomočjo vodne turbine v Švici na leto (8760 ur) 229 kron, temu napsrotiznašajo najnižji stroški jednake moči proizvajane s pomočjo parnih strojev v Združenih državah 570 kron. — Najnižji stroški pri vodni moči so v Kanadi, ker znašajo 150 kron, pri parni moči na Angleškem, kjer znašajo 579 kron, pri plinu iz visokih peči na Nemškem, kjer znašajo 489 kron, pri motorskem plinn na Angleškem, kjer znašajo 588 kron.
o Bivši danski minister Alberti. Znano je. da je ta mož kot minister poneveril na stotisoče ljudskega denarja. Izročilo se ga je psihijatrom, da ga preiščejo na duševno normalnost. Ti so konštatirali, da je normalen. Vrši se torej sodna razprava.
v Italjanska kraljica Helena je dobila od angleškega kralja Edvarda v priznanje dobrodelnih činov v Mesini zlato kolajno angleškega rdečega križa.
v Norveška banka je znižala diskont od 5°/o na 4 Va %•
v Prvi doktorji-živinozdravniki. V soboto 6. tm. bode promoviranih prvih 6 slušateljev živinozdravniške visoke šole na Dunaju za doktorje.
d Ali mora mati nezakonskega otroka povedati ime otrokovega očeta Najvišje sodišče je v nekem spornem slučaju, v Katerem je nezakonska hči zahtevala od matere, da ji pove ime očeta, razsodila, da mati tega ni dolžna storiti.
d Svetovna razstava v Bruselju.
Prihodnje leto se vrši v Bruselju velika mednarodna svetovna razstava. Ministerstvo za javna dela na Dunaju je sklenilo, da se Avstrija razstave ne udeleži, ker se vrši isti čas na Dunaju velika mednarodna lovska razstava in bi bila udeležba na dveh razstavah za našo obrt in industrijo prevelika obremenitev.
d Kobilo dal za dekleta. Na Hrvaškem se je dogodil ta-le slučaj. Več kmetov je pilo skupaj. Gostitelj kakor tudi vsi gostje so bili že precej trdi. Tu obljubi neki kmet gostitelju, da mu da kobilo, če mu da hčer za gotove namene. Kupčija je bila takoj z odobravanjem sprejeta. Kmet je pripeljal kobilo, domov pa peljal gostiteljevo hčer, s katero se je zabaval v hlevu na listju. Veliko je pa bilo začudenje kmetove žene. ko je zjutraj prišla v hlev ter našla mesto dveh kobil samo eno in poleg moža tujo žensko. Ker je bila ženska odločna, je moralo iti dekle takoj proč, mož pa po kobilo. Gostitelj mu je pa ni hotel dati, dokler ni oni prijavil stvari oblastvu. Prodajalca hčere bodo zdaj naučili, kaj se sme oziroma, kaj se ne sme.
d Poneverjenje. Pri podružnici drž. banke v Moskvi se je odkrilo Veliko poneverjenje v višini pol miljona rub-ljev. Blagajnika so zaprli.
d inteligenčna skušnja za enoletno prostovoljstvo. Čujejo se glasovi, da misli vojua uprava na odstranitev te uredbe, na eni strani za to, ker je prišla do prepričanja, da tak materijal vendarle ni uporaben za častništvo, na drugi strani pa, ker demokratične stranke vidijo v tej napravi nekak ventil za sinove bogatašev, ki iz nemarnosti ne dovršijo študij.
Dnevna kronika.
d Obletnica češkega tiska. V četrtek, 4. febr. je poteklo 190 let, kar je pričel (4. febr. 1719. 1.) v Pragi neki Rosenmüller izdajati „Pražskč poštovskč Noviny". List je izhajal dvakrat na teden.
d Klerikalno organizacijsko „šolo" v velikem stilu mislijo prirediti avstr. nemški klerikalci od srede avgusta do 5. septembra, ko se prične 7. shod avstrijskih klerikalcev, na Dunaju. Po-dučevalo se bode o principijelnem in taktičnem postopanju zaupnikov, o ustanovitvi in vodstvu krajevnih odborov itd. Torej naši znani kršč. soc. tečaji v večjem obsegu.
d K. H. Wolf v Beljaku. Minul pondeljek je govoril K. H. Wolf v Beljaku o stanju in ciljih nemške politike v Avstriji. K. H. Wolf je že preživel svoje najboljše čase; zato mora danes že poseči po hudem popru, da svoje častilce in somišljenike prepriča o potrebi nemškega radikalizma v Avstriji. V Beljaku je namreč med drugim to-le fantaziral: „Cehi so že preplavili celo Nižjo Avstrijo in bodo kmalu posegli tudi na zeleno Štajersko. Slovenci prodirajo od juga in v Gradcu si bodo dali s Čehi roke . ."
Dopisi.
a Rogaška Slatina. (Naše poštne razmere.) — Zopet stara pesem! Še do danes se niso naši javni uradi naučili upoštevati najprimitiv-nejših željd ogromnega števila prebivalstva! Nasprotno! Če hočeš v tem oziru kaj doseči, treba je dolgih prošenj, resolucij, interpelacij itd. in še to mnogokrat brez uspeha. Občinski uradi pod slatinsko pošto spadajočih občin so se že zdavnaj pritožili na c. kr. poštno ravnateljstvo v Gradcu, ker ima ta pošta, ki je namenjena interesom ogromne večine slovenskih tukajšnjih prebivalcev, še vedno samo nemški poštni pečat, samo nemški napis na uradu, ker so vse interne odredbe tukajšnjega poštarja samo nemške, ker rabi v občevanju s slovenskimi strankami samo nemške tiskovine, ker ima poštni voz iz Rogatca v Poljčane in nazaj, kakor tudi oni iz slatinskega kolodvora na poštni urad še vedno samo nemške napise itd., pa še do danes se gospodom v Gradcu ni zdelo vredno, da te nedostatke od-
odpravijo!
Sramotno za c. kr. poštno ravnateljstvo je, če ga je treba na take dolžnosti še posebej vedno in vedno opozarjati. Koliko bi lahko c. kr. uradi sami prispevali k mirnemu skupnemu življenju obeh narodnosti, če bi ne žalili narodni ponos slov. prebivalstva s takim preziranjem najenostavnejših njegovih pravic.
Zahtevamo, da c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Gradcu takoj odpravi zgoraj omenjene nedostatke.
Naj nikar ne pride zopet z medenimi obljubami, kakor že enkrat, da se bode upeljal dvojezični poštni pečat, ko se dosedanji „izrabi". Pri sedanjem stanju tehnike bi zopet lahko celo večnost čakali na pečat, kakor smo dosedaj!
Upamo, da se nam ne bo treba še nadalje pritoževati radi teh nedo-statkov, ker bi sicer morali nele pritožiti se, ampak tudi pošteno zaropotati.
v Ruše. Tukajšnje kmečko bralno društvo je imelo 31. januarja t. 1, svoj občni zbor. Društveno delovanje se je raztezalo na prirejanje veselic in poučnih predavanj ter na razširjanje časnikov. Vse je imelo najboljši uspeh. Tudi gmotni položaj je ugoden. Ta dan se tudi ustanovila ljudska knjižnica, ki bo za naš kraj velikega pomena. Pomen
ljudskih knjižnic je temeljito razložil g. dr. Pivko, za kar mu gre najlepša zahvala. Njegovi nasveti bodo rodili stoteren sad. Knjižnica bo nastanjena v šoli ter bo imela tri oddelke: mladinski, zabavni in poučni. Poslovalo se bo po načinu mariborske ljudske knjižnice. Knjižnico bodeta opravljala dva knjižničarja pod vodstvom g. naduč'-telja Jožefa Lasbacherja. Knjige si lahko izposodi vsak. Za ljudsko knjižnico se je že koj ta dan nabrala lepa vsota. Uspeh ji je zagotovljen. V novi odbor društva so bili soglasno izvoljeni: Viktor Glaser, pred., Avg.Bečela, podpred., Tom. Stani, tajnik, Jug Janez, blagajnik in knjižničar, Janez Eigner, knjižnižar in za odbornike: Kari Švi-gelj, Gašpar Jurko in Janez Marin.
Iz sodne dvorane.
Porotne obravnave v Celju. Naročen umor. Janez Neiger, 32 letni agent iz Bizeljske vasi pri Bizeljskem, je tožen radi hudodelstva naročenega umora. Leta 1901 se je seznanil v Zagrebu z branjevko Agato Kušan, s katero sta potem skupaj živela. Ker nista bila ravno preveč varčna, jima je navadno manjkalo drobiža in Neiger je moral prevzeti tudi različne agen-ture toda bil je kmalu odpuščen, ker je denar, ki ga je sprejel od strank, porabil večinoma zase. V februarju leta 1907 se je nastanila pri njima tudi neka oddaljena sorodnika Fr. Pekič, ki ju je podpirala s svojimi prihranki. Pa branj arij a jima je šla zmiraj slabše in zato so se preselili najprej v Ivanjo-reko, potem v Oborovo. Kušan in Pekič se nista več razumeli in včasih je že prišlo do hudih prepirov, katerih refren je navadno bil, da Pekič gre, če ji izplača Kušan ves dolg. Kušan torej sklene, da se na vsak način iznebi neljube upnice in naroči Neigerju naj se pelje v Zagreb in tam pregovori ljubimca njene hčerke Fr. Golubiča, da jo on umori. 19. sušca 1908 so se snidli vsi v Zagrebu in potem so se peljali z vlakom v Dugoselo, kjer so ostali do noči in nato šli peš v Oborovo. Fr. Pekič jim nič hudega sluteč odpre in se vleže nato spat. Ko je zaspala, vzame Fr. Golubič sekiro in jo umori. Neiger je šel med tem ven na dvorišče, kamor je prišla čez nekaj časa tudi Kušan in mu rekla, da je Pekič že mrtva. Truplo so nato vrgli v Savo in je obtežili z zeljnim kamenom. Potem so se razšli vsak na svoj kraj. Dva dni nato so sosedi videli, da je stanovanje Nei-gerja in Kušanke prazno, in so mislili, da sta se natihem izselila, da bi lahko ostala dolžna stanarino. Ko so pa 31. sušca ribiči našli v Savi truplo umorjene Pekič, je takoj padel sum na Ku-šanovo in Neigerja, katera so zaprli in sicer Kušanovo v Cerknici, Neigerja pa v Bizeljski vasi. Obtožene? je v predpreiskavi deloma priznal. Ker je obtoženec precej vroče narave in precej nevaren sta pri obravnavi tudi navzoča za asistenco orožniška stražmojstra Rizmal in Leskošek. Razprava se danes nadaljuje Sodbo priobčimo v pondeljek.
a Porotna obravnava proti Amaliji Juvančič, 31 let stari posestnici iz To-polščice pri Šoštanju zavoljo hudodelstva umora. — Zakonska Amalija in Miha Juvančič sta že 6 let poročena in stanujeta z moževimi stariši v isti hiši, ki sta jo prevzela od njih. Sčasom pa je nastalo hudo sovraštvo med Amalijo Juvančič na jedni in možem ter taščo Marijo Juvančič na drugi strani. Večni prepir se je še poostril, ko se udala Amalija Juvančič pijači ter začela razsipno in razuzdano živeti. Prihajala je le redkokdaj domov in takrat navadno do brezzavesti pijana. Ob takih prilikah je seveda mož in tašča nista prav ljubeznjivo sprejemala in enkrat sta jo celo zvezala in hudo pretepla. Pa vse to ni nič uplivalo na Amalijo J.
21. decembra 1908. je prišla po daljšej odsotnosti zopet enkrat hudo pijana domov in začel se je zopet prepir; vendar pa je še doma prenočila. Drugi dan je pila z različnimi mnžrai ter prespala noč pri nekem sosedu. 23. decembra, je vstala in rekla, da gre po obleko na svoj dom, ter da se poda potem za vedno k svojemu svaku. Ko je prišla domu, jo je tašča, ki je bila sama doma, zopet sprejela s
predbacivanji in psovkami ter jo pograbila za lase. Nato pa je Amalija J. svojo taščo s par ndarci podrla na tla in na tleh ležečo tako dolgo % okovanimi čevlji obdelovala, da je uboga žrtev kmalu za vedno utihnila
Vse to dejanje je Amalija J., ko se je sama ovadila, priznala, sedaj pa pravi, da se ne ve na prav nič več spominjati, ker je bila vsa razburjena. Priznava sicer, da je vsled žalosti nad tem, da jo je mož zanemarjal in se raje z drugimi pečal, udala pijači. Vendar odločno trdi, da se ni nikoli z drugimi moškimi bavila, kar je taiča samo iz sovraštva do nje možu pripovedovala. Na zločin sam se ne ve prav nič spominjati. Nadalje trdi tudi, da že v mladosti včasih ni bila pri pravi pameti in da je bila včasih brezza-vestna. Tudi se konštatira, da je v zaporu kmalu po zločinu plesala in prepevala in klicala: „hin ist hin".
Z ozirom na vsa ta dejstva je sodni dvor sklenil preložiti obravnavo, da se natančno dožene njeno prejšnje življenje in eventualni znaki slaboumnosti. Zaslišijo naj se posebno tudi vse osebe, s katerimi je prišla takrat, ko se je sama ovadila in vse priznala, v dotiko.
O tem jako zanimivem slučaju še bodemo poročali.
Narodni gospodar.
Zveza jugoslovanskih hranilnic.
Posojilništvo in hranilništvo sta si v taki tesni zvezi, da se mora poso-jilničar zanimati za hranilničarja in narobe. Nista to konkurenčni panogi, ampak dopolnilni, in zato je želeti, da bi obe kar uspešneje uspevali.
Posojilnice so dobro organizovane, saj so tudi dokaj starejše. Imajo svoje Zadružne Zveze, ki so njihove matere in pomočnice. Zveza jih veže, da se smatrajo za celoto in da jih preveva nek čut solidarnosti.
Imamo že 13 slovenskih hranilnic. V Dalmaciji sta dve mladi posestrimi in pričakovati je novih. Čas bi torej bil, da se naše hranilnice zdmžijo v zvezo, katera bi jih približevala in seznanjala. Čehi imajo močno hranil-nično zvezo, imajo jo tudi Nemci, in sta to v Čehih dve močni narodnogospodarski organizaciji, ki pa sta nastali vsled narodnostnega boja in s svojimi težnjami pospešujeta narodno življenje.
Naše stiske nas še niso prepričale o taki potrebi. Kar se je storilo na severu, to storimo tudi mi najngu. Pred nedavnim časom je bilo tako, da so nas na jugu drugorodci premagovali v hranilništvu in s tem zatirali n*š narodnogospodarski razvoj. Kolo sreče se zdaj drugače suče, in naša dolžnost in naloga je, da izvojujemo jugoslovanskemu hranilništvu v njegovem lastnem ozemlju oblast, ki mu gre po številu prebivalstva. Poleg drugih zavodov naj bi tudi hranilnice bile za-slomba našemu narodnogospodarskemu obstojn, kateremu preti nevarnost malone od vseh strani, kar pač vidimo lahko vsak dan. Kakor n. pr. „Deutsche Bank" v Carigradu ščiti nemške gospodarske koristi v Aziji, tako morajo danes vsi naši denarni zavodi braniti našo jugoslovansko individuvalnost. .
Hranilnične zveze so same ob sebi važne. Važne so za se in za skupno stvar, katero imajo pred očmi. Seznanjajo se med seboj, uče se druga od druge, vzpodbujajo se, oživljajo se vsled tesnejših stikov, a vse to jim more le koristiti. Nikdar bi zveza ne bila bolj umestna, kakor v današnjih dneh, ko gre za financijalno osamosvojitev. Enako je danes vsakomur jasno, da je „Kranjska hranilnica v Ljubljani" glavni steber nemštva na jugu Avstrije. A ta steber so postavili Slovenci, nagrmadili so bogastvo, s katerim se vzdržuje nemštvo na Kranjskem. Videli smo na svojo žalost, kako so nekatere važne hranilnice apatično stale ob strani in niso nič storile, da bi se poučilo ljudstvo o položaju. Ako bi bile vse naše hranilnice organizovane, dosegel bi se lahko uspeh, ki bi okrepil vse naše gospodarske postojanke. Tako pa je še vedno istina, da Slovenci nosijo denar v tuje hranilnice in kopljejo s tem grob samim sebi, kajti tuje hranilnice zatirajo Slovence ravno s tem denarjem.
Med slovenskimi hranilnicami ne more biti konkurence. Vsaka izmed njih ima svoj okoliš in je poklicana skrbeti^ za povzdigo svojega okoliša. Ako se slovenski denar osredotoči v slovenskih denarnih zavodih, potem bode rasla slovenska gospodarska moč, ki je jedina podlaga narodnemu življenju.
Izmed vseh slovenskih hranilnic pa zavzema Mestna hranilnica ljubljanska glavno ulogo, in to radi tega, ker deluje v političnem, narodnem in kulturnem središču slovenskem, v beti Irjubljani, torej na postojanki, ki je največje važnosti za celokupnost slovenskega naroda in kamor mora gravitirati vse narodno življenje. Mestni hranilnici ljubljanski pripada torej naravna naloga, da prevzame inicijativo in da sporazumno z ostalimi posestri-mami oživotvori zvezo jugoslovanskih hranilnic. Izvršiti bi se dalo to takole: Vsaka izmed hranilnic določi svojega odposlanca, a ti odposlanci naj na skupnem sestanku določijo smer zvezi. Upamo, da so danes vsi merodajni krogi prepričani o potrebi zveze in da smatrajo zvezo za vzajemno potrebo in korist.
Naravna posledica bi bila sčasoma, da bi se osnovala osrednja banka jugoslovanskih hranilnic, katera bi blagodejno nplivala na uspešni razvoj vsega hranilništva in posojilništva na našem jugu. Naše bančno gospodarstvo se povoljno razvija. Uklenjeni nismo več na nemške banke, kakor smo še bili nedavno na milost in nemilost, a delovati je z vso silo in eneržijo, da se delovanje tujih bank na našem jugu ustavi in prepreči. Gospodarska osa-mosvoja je našemu obstoju in gospod-stvu na slovanskem juen prvi pogoj, svojem glavnem namenu.
Pouk o rezi v vinogradih!
Rez je brezdvomno eno najvažnejših del v vinogradih. Saj že ljudska prislovica pravi, da neuk rezač lahko več veder vina na dan s škarjami iz vinograda odnese.
Rezač mora paziti na to, da dobi trs pravilno obliko in da to svojo obliko "tudi obdrži. On mora v ozir jemati lastnosti različnih vrst (sort) in pa moč posameznih trsov. Tuintam hoče biti že kateri trs previsok; treba je v pravem času misliti na na znižanje, ki se ima vršiti tako, da rodovitnost trsa ne trpi. Sploh se je ozirati pri rezi na toliko okoliščin, da jih ni mogoče v kratkem sprisn tako podrobno objaviti, kakor bi bilo to potrebno.
Pri vsakem delu, tako tudi tu je praktično razkazovanje najboljši pouk.
Da se nudi taka prilika vinogradnikom ptujskega okraja, bode podpisani, če bode vreme dopuščalo, letos učil rezati osobito v takih krajih, kjer se mu zdi to posebno potrebno in sicer:
16. sveč. ob eni uri popoldne pri g. Pukšiču v Preradu. 16. sveč. ob deveti uri predp. pri g. Loviecu v Po-lancih. 16. sveč. ob eni uri popold. pri g. Šoriju na Polenšaku. 17. sveč. ob deseti uri predp. pri g. Šeguli v Ku-kovi. 18. sveč. ob eni popold. pri g. Vnuku v Sakušakn. 19. sveč. ob deveti uri predp. pri g. Koserjn v Dragoviču. 22. sveč. ob deseti uri predp. pri g. Graberju v Karčovini. 24. sveč. ob deseti uri predp. pri g. Zajšeku na Mestnem vrhu. 25. sveč. ob deseti uri pred-poldne v dež. vinogradu pri Sv. Urbanu. 26. sveč. ob deveti uri predp. pri g. Papstu pri Sv. Andražu v SI. gor. 2. snšca ob deveti uri predp. pri g. Vra-biču v Stopercih. 3. sušca ob eni uri podpold. v dež. vinogradu v Narapljah. 5. aušca ob eni uri popold. v dež. vinogradu na Rodnem vrhu. 6. sušca ob deveti uri predp. pri g. Wratzfeldn v Jablovcu.
Po šestem sušcu je pa podpisani na razpolago tudi drugam v svojem delavnem okolišu, ako se ga zahteva.
Razume se, da se bodo pri teh sestankih lahko razraotrivala tudi druga vprašanja bodisi vinarske ali sadjarske stroke.
J. Zupane.
Dež. vinarski inštrnktor v Ptuju.
Tržne cene.
5. februarja.
Du najska borza za kmetijske pridelke: Promet je obtičal. Cene nespremenjene.
Kava: Santos Good Average za mare 33'75, za maj 33 25, za september 3175, za december 31'25. Tendenca stalna.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 22 60, za oktober — december K 21'90. Tendenca medla.
Sladkor. Trst: Centrifugale Pilés prompte K 283/4 do 29 V2, za v dobavi K 291/4 do 301/2. Tendenca lena.
Produktni trg. Budimpešta. Pšenica za april K 12'80, pšenica za oktober K 10'87. rž za april K 1010, rž za oktober K 911, oves za april K 8"61, oves za oktober K —'—, turšica za maj K 7'29, ogrščica za avgust K 13 90. Promet 15.000 met. st.
Budimpešta, 19. jan. Svinj ad: oerske stare, težke — do — vin., mlade, težke 124 do 126 vin, mlade, srednje 124 do 126 vin., mlade, lahke 124 do 126 vin.; zaloga 19.632 kom.
S v i n j s k a m a s 1139'—. namizna slanina 112'—.
Društvene vesti.
o Na Vranskem se vrši v nedeljo dne 14. t. m. zvečer v prostorih eosp. Ivana Brinovca maškarada z godbo in plesom. Vstop imajo samo vabljeni. Na pustni torek t. 1. popoldne pa se priredi po trgu Vransko velik obhod mask, ki bode s svojim zanimivim vsporedom vsakemu prijatelju enakih prireditev nudil obilo zabave.
o Prostovoljna požarna bramba v Šmartnem ob Paki priredi v nedeljo dne 14. svečana t, 1. v gostilni gosp. Josipa Miheleca v Paški vasi pred-pustno veselico. Začetek ob 3. uri pop. Vspored: plesni venček, šaljiva pošta in raznovrstna zabava. — Ker je čisti dobiček namenjen za nakup druge briz-galnice za Paško vas, k obilni udeležbi prav uljudno vabi odbor. Vabil se ne razpošilja.
Književnost.
v „Zvonček . list s podobami za slov. mladino. Izhaja v Ljubljani in stane za celo leto 5 kron. Prva številka 10. letnika Častno izpolnjuje vse zahteve v dober list za našo šolsko mladico: okusna oprema, čedne slike, lepe povestnice in pesmi. Pride nedvomno še nekaj zabavno poučnega, kar bo prebavljivo za drobne otroške glavice. Med sodrudniki vidimo odlična imena: gg. Pesek, Rape, Žgur, Levstik, Trošt in drugi. Širite „Zvončea" po slovenskih hišah!
v Domače ognjišče — Naša bodočnost. Ne bodemo ponovr.o priporočali „Domačega ognjišča" kot takega. Danes prav posebno priporočamo njegovo prilogo „Našo bodočnost". (Dom. ognj." in „Naša bodočnost" staneta skupno le 2 kroni 50 vin. letno, naro-čujeta se pri upravništvu v Ljubljani.) Dajmo naši iz šole stopivši mladini dobrega čtiva — je splošna zahteva dandanes; zato priporočamo list najto-pleje starešim, vzgojiteljem, posebno pa našim izobraževalnim društvom v mestih in po deželi. Ne pustimo, da bi bila naša narodna, napredna mladina brez svojega izobraževalnega dobrega lista, ki opravi uotovo več kot tuintam zgovorjena beseda. S tem gotovo le podpiramo one, ki so iz isto mislijo list ustanovili. Objednera bi pa nasvetovali, naj bi se tudi v „Naši bodočnosti" npeljali oddelki z izvirnimi dopisi kakor jih ima „Zvonček"; ti bi se seveda gibali že višje, a bi se dalo z njimi morda mnogo doseči. Na delo torej za „Našo bodočnost".
v „Ljubljanski Zvon" 1909, 2. štv. Vsebina med drugim: C nkar: Siromak Matija, dr. Tominšek: V veinem mestu (nadaljevanje), dr. Šorli; Sam, konec Hinterlechnerjevega članka o slov. znanstveni organizaciji in našem vse-učiliškem vprašanju, Podlirabarski: Povest Iv. Polaja ter lep listek.
v Knjigovodsivo. Spisal Iv. Podle-snik. II. del. Cena lepo in trdno vezani knjigi je K 6'20. Založila „Katoliška bukvama" v Ljubljani. Ta del Podles-nikovega „Knjigovodstva" govori posebej o denarnem zadružništvu in bo zato dobro služil našim zadrugarjem, zlasti funkcijonarjem v rajfajsenovkah.
v Čdsopisza zgodovino in narodopisje. Izdaja Zgod. društvo v Mariboru.
V skupnem 3. in 4. zvezka utegne zlasti zanimati razprava J. » A. Glo-narja o literarnih odpošajih med Slovenci in Nemci v predmarčni dobi. Opozarjamo tudi na dr. Grudnov spis o studeniškem samostanu in Kovačičevo poročilo o iskopavanu starin v Središču. List dobivajo člani Zgod. dr. brezplačno, za nende stane po 6 K na leto. Želeli bi, da bi videli v društvu našo inteligenco bolje zastopano in da bi se list tiskal menjaje se enkrat v Mariboru in enkrat v Celju.
Izkaz prispevkov za Sokola v Št. lurju 0. j. žel.
Kuster, Št. Jur, 2 K, neimen. po Frležu 2 K, Drofenik nabral na odhodnici Deleje 4.20 K Dr. Jurtela, Ptuj 5 K, Strmecki, Celje 3 K, Platnar, Ljubljana 10 K, Lončar, Celje 20 K, P. jugosl. tov. za kav. sur. v Ljubljani 5 K, Kranjc, notar v Šmarji 20 K, Stadler nabral pri Adam Kinclu 3 K. Frlež Franc nabral pri cestnem Jožetu 8 K, Rezika Vrečko nabrala doma 11.12 K, Frlež Franc nabral pri Al. Nendlnu 1.50 K, Janko Barle Zagreb 10 K, 3 neim. častniki 14 K, iz nabiralnika pri Černovšku 4.24 K, iz nabiralnika pri Al. Nendlnu 4.92 K, iz nabiralnika pri R. Dobo-višeku 14.72 K, Recelj, Sevnik, Kveder: 2.55 K, Rozika Tajhmajster nabrala pri Adam Kincl-nu 7 K, Andrej Oset nabral na godovni dan Franc Kinclna 7.04 K. Prejšnji dohodki: 504.16 K danes izkazani: 159.29 K vseh dohodkov; 663.45 K. Stroški prošnje do raznih podpornikov 36.16 K, 4 nabiralniki 16 K. Dohodki: 663.45 K- Stroški: 52.18 K, preostane 611.27 K. Ta denar ie naložen v tukajšnji kmečki hranilnici in posojilnici pod štev. 14. Za pripravljalni odbor: D Jožef ipavic t. č. predsednik. Alojzij Recelj t. č. blagajnik. S tem je bilo končano delo pripravljalnega odbora in dne 31. j. t. I. se je tu ustanovil odsek celjskega Sokola. Z ustanovitvijo društva pa seje pričelo novo, resno delo, s katerim so združeni obilni izdatki, zlasti za nabavo potrebnega orodja. Ape-lujemo pri tej priliki na dobrotna srca, da nas tudi v bodoče podpirajo v započetem delu zlasti pa one dobrotnike, ki so nam že prej zagotovili podporo ob ustanovitvi Sokola. Zahvaljujoč se vsem blagim dobrotnikom za znatne podpore, kličemo krepki Na zdar!
Lepa hiša
z opeko krita, tik kolodvora Store, 10 minut od tovarne in pol nre od rudokopov. z lepim vrtom, 2 sobama in kuhinjama. 2 podstrešnima sobama, veliko drvarnico s 3 in kletjo 4 oddelki in 2 hlevoma se proda za 5200 kron. — Naslov pove upravništvo „Narodnega Dnevnika". 92 10-1

se išče za „Narodni dom" v Celju. Nastop I. ev. 16. marca t. i. — Prošnje sprejema do 17. t. m. Posojilnica v Celju.
93 3-1
Jožef Čulek
starosta.
Anton Recelj
blagajnik.
Vinske drože
kupi vsako množino po najvišji ceni
Robert Diehl
žganj arna, Celje.
24 17—10
Plača se za enkratno objavo.................60 vin.
za dva- ali večkratno objavo za vsakikrat...........50 ,,
Če znaša oglas vpč kakor 5 tiskanih vrst, se plača za vsako na-
daljno vrsto ......................10 ,,
Oglase v „Malem oglasniku" se plačuje vnaprej (tudi v znamkah)-Na vprašanja, tičoča se oglasov, odgovarjamo le, če je priložena vprašanju
znamka ali dopisnica za odgovor.
Upravništvo „Narodnega Dnevnika".
Listnica uredništva.
„Za pravico" t Nisem ničesar sprejel. S.
,jWice' BleiweisoVe iz 1.1853
in razne slovenske in nemške knjige (romani, novele) ter Janežičev slovar se po ceni proda. Naslov v upravništvo „Nar. Dnevnika". 24 1
T\ v i krepak, ki je dovršil s prav L) 6Cu K dobrim uspehom 5 razredno ljud-5 sko šolo. želi vstopiti kot vajenec v kakšno večjo trgovino v kraju, kjer je obrtna šola.	25 1
Dobro izurjena poštna npraYiteljica
vešča slovenskega in nemškega jezika, se sprejme pri enem poštnem uradu II. razreda v nekem prijaznem kraja na Sp. Štajerskem. Ponudbe naj se pošljejo pod šifro 500 na uredništvo tega lista.	26 3-1
pomagač. posebno v podstavljanju in nalaganju sekir izurjen, se takoj sprejme pri Kari Krančanu, kovaški mojster, Fala ob koroški železnici.	23 2-1
Pomočnica gospodinji
slovenskega in nemškega jezika popolnoma vešča se sprejme. — Kje, pove upravništvo „Narodnega Dnevnika".	22 2-1
Pnnrla ca trg°vska hl'a z g°-
■ ■ Wild 3»«T stilno in trafiko na dobrem prostoru pod ugodnimi pogoji, takoj. Ponudbe na upravništvo „Narodnega Dnevnika".
12 10-7
Hiša naprodaj
15 minut od celjskega mesta stoji novozidana hiša z dvema velikima sobama, knhinjo. veliko prodajalnico. 3 lepimi kletmi, pralno kuhinjo, svinjakom in zraven hiše z lepim solnčnim vrtom. — Naslov pove upravništvo „Narodnega Dnevniku".	21 2-1
Vabilo na
redni občni zbor
„Posojilnice v Vojniku"
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se vrši
v nedeljo, dne 14. svečana 1909, ob 3. uri popoldne v pisarniških prostorih s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo načelstva. — 2. Poročilo nadzorstva. — 3. Sklepanje o porabi čistega dobička. — 4. Volitev odbora. — 5. Volitev nadzorstva.
— 6. Razni predlogi.
K obilni udeležbi vabi 941	odbop.
Moderno urejeno
V

Šolska ulico
nasproti kavarne „Ceutral". Postrežba čista, točna in solidna. —• Izdelujem tndi lasni je in kopnjem lase. Spoštovanjem
68 10-3 Ivan Bergle», brivec.
absolviran šestošolec se sprejme s I. marcem v lekarni M. Pospišil v Konjicah. — Ponudbe na Mr. Ph. V. Prorazila, provizorja lekarne v Konjicah.
90
•MMM
R. Diehl
žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka.
25 2—8
SINGERS
šivalne stroje
knpnjte samo v naiih trgovinah, katere lahko vse spoznate na tem ——znamenja.

Ne dajte se zapeljati po naznanilih katere nameravajo z nami-gavanjem na ime SINGER prodajati obrabljeno stroje ali pa drugod izdelane stroje, ker ml ne oddajemo svojih strojev na prekupovalce ampak jih prodajamo naravnost občinstvu.
SINGER Co.
Delniška dužba za šivalne stroje
Celje, Kolodvorska ulica 8.
stillar ia piegar V Celja
SaMp «lita »rt. 4
prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela In jih izvrinje solidno In po zmernih cenah.
sin poštenih, kmečkih starišev, se sprejme po dovršenjn ljudske šole takoj v trgovino z mešanim blagom pri Ivanu Traunu, Ptujska gora pri Ptuju. 87 3-3
Veletrgovina na debelo in drobno s špecerijskim blagom in deželnimi pridelki
ANTON KOLENC,
CELJE, Graška cesta *t. 22 v lastni hiši in „Narodni dom",
priporoča c. gg. kolegom, č. gg. duhovnikom in slavnemn občinstvu svojo bogato zalogo z vedno svežim in najboljšim špecerijskim, ter sploh v to stroko spadajočim blagom, po najnižjih dnevnih cenah. Prosim za mnogobrojen obisk. — Kupujem in prodajam vsakovrstne deželne in gozdne pridelke, sadje, sveže in suho. kakor: jabolke, hruške, marulice, breskve, želod, divji in pravi kostanj, narestek (knoper); nadalje vsakovrstna žito, pšenico, ječmen, oves, fižol, laneno seme. krompir, bob. grah. bnčna zrna. maline, jagode, suhe gobe, malisDO štupo, mravljične jajce, vosek, maslo, smrekovo, ma-cesnovo gobo in strožle. vsakovrstne cvetke in korenice raznih zelišč, pitano kuretnino ter sploh vse, kar v trgovino spada. — Najboljši švicarski sir in salame za gg. gostilničarje. Voščene, ceresim in mili-sveče. kadilo' in Olje za cerkve.	31 51-5
Postrežbo to£no in solidna.
(P01*
k

Ženifev
ali možitev ne sme zmotiti nobene slovenske neveste in nobenga ženina, da hi Ma kam drugam balo kupovat, kakor v narodno trgovsko hišo na debelo in drobno R. Stermecki, Celje, kjer je velikanska zaloga finega volnenega blaga za nevestine obleke, gukna in kanigarna za moške obleke, svilnenih robcev, belega platna' za perilo lu rjuhe In različnega drugega inaonfaktnrnega blaga.
Velikanska zaloga.
Čudovito nizke cene.
2 52-6
=11=
J
m—,
; , i ■
Edini narodni Krojač i Mariborn, Jolsfa nlice 4
i • ,
Jakob lfezjak
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje oblek z-a
gospode in dečke, po najnovejšem kroju. Velika zaloga vsakovrstnega blaga iz domačih in tujih tovarn. Izdelujejo se tudi vsakovrstne pletenine na stroje.
46 -4
Ivan Naraks
izdelovatelj sodavice in pokalic v Zgornji Ložnici, posta Žalec
priporoča svoje izvrstne in solidne izdelke. — Imam vedno
v zalogi	70 3-3
ogljeiìéeyo kislino.
Slovenski gostilničarji, pozor!
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje je plodonosno nalaganje gotovine pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
JJ
U
kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo -
V GABERJU PRI CELJU
sprejema hran. vloge od vsakega, četudi ni član zadruge na tekoči račun ali na vložne knjižice in jih obrestuje od dneva vložitve do dneva vzdiga po
Rentni davek plačuje zadruga sama, tako da dobijo vlagatelji na ===== leto polnih pet kron od vsakih naloženih sto kron. ===== Sprejemajo se trgovski računi zanesljivih tvrdk v inkaso in menice v eskompt. Posojila daje zadruga proti 6% obrestovanju na poroštvo zastavljanje vrednotic in dragocenosti ter nepremičnin, pròti izstavljanju menic in dolžnih pisem; odplačevanje glavnice in obresti se vrši v mesečnih ali pa posebej dogovorjenih četrtletnih oz. polletnih obrokih. Zadruga »Lastni dom« ima v Gaberju tik Celja na razpolago 28 lepih stavbenih prostorov, ki merijo skupaj 2 ha 22 a Am2-, na teh stavi hiše zadružnikom, ki se za to oglasijo in vplačajo v gotovini vsaj 10% vrednosti zemljišča in projektirane stavbe. — Denarni promet u 11	leta 1908 do inklusive 1,300.000 K.
Pisarna se nahaja v CELJU, Rotovška ulica štev. 12, v I. nadstropju. Uraduje se vsaki dan med navadnimi uradnimi urami. — Posojila se izplačujejo vsako sredo in soboto od 8. do 12. ure dopoldne. C. kr. poštne hranilnice račun štev. 54.366. — Telefon štev. 48.
Zuezna trgovina
Rotouška ulica 2 v Celju
Ček.rač. št. 75.221
jjj|2j Svoji k svojim! [HEB
RGOVINA s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem priporoča: kan-celijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ovitni, barvani itd. papir. Prodaja c.kr. šol. knjig in igralnih kart. Lastna zaloga šol. zvezkov in risank. Svinčniki, peresa, peresniki, vsake vrste črnilo in barve, radirke, tablice itd. Največja zaloga vseli tiskovin za krajne šolske svete, občinske urade, hranilnice in posojilnice, okraj, zastope, župnijske urade, odvetnike, notarje, privatnike itd. Trgovske knjige v vseh velikostih, z eno ali dvema kolonama črtane, vezane v papir, platno, gradi ali pa v polusnje. Dopisnice umetne, pokrajinske in druge. Zavitki za urade v raznih velikostih. Molltvenlke itd. Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba. Cene nizke.
Zuezna knjigoveznica
Sdiiilerjeoa cesta 3 v Celju Sdiillerjeea cesta 3
Svoji k svojim!
Zvezna tiskarna v Celju
Schiller jeva cesta št. 3.	Ček. računat. 75.222.
[ISKOVINE v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine .—— brez nčinka' romajo navadno vsled pomanjkanja časa nepre-y^ffi citane v koš. Sleherni ki to upošteva in deluje dosledno v
tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku usili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno In z namenu potrebnim učinkom, eeooeoeeaoo o o o O Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike je „Zvezna tiskarna v Celju". Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisknimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenj. stranke.
. » urOBNO urejena ter opremljena s U najnovejšimi pomožnimi stroji, z 1 modernimi črkami in okraski se priporoča slav. občinstvu, korpo-racijam, društvom in uradom v izdelovanje vseh v svojo stroko spadajočih del od najpriprostejše do najfinejše izpeljave. Vezanje knjig za privatnike, društva in korporacije se izvršuje v najkrajšem času. Trgovske knjige v zelo trpežni vezavi. Hranilne in zadružne knjižice s črnim, zlatim in barvastim, tiskom v moderni izpeljavi. Zapisniki vsakovrstne oblike. Galanterijska dela. Natis na trakove. Časopisne mape za kavarne, gostilne in društva. Aktni fasciklji za odvetnike in urade. Za trgovce, tovarne in obrtnike se najhitreje izvršujejo vzorčne knjige. Strogo solidno delo. Primerne cene.
X
43 150—11
_ . _ _.
Telefon št. 17.
Graška cesta št. 21.
Telefon št. 17.
Trgovina s špecerijskim blagom, deželnimi pridelki in raznimi suhimi in oljnatimi barvami.
Priporoča svojo veliko zalogo kineSkega, ruskega In ceylonskega čaja ; naravnost lmportiranega jamajka ruma in konjaka; vseh vrst namiznega in zdravilnega vina. Velika zaloga kave najrazličnejše kakovosti, surove kakor vsak teden 29	Štirikrat sveže žgane. *	50-H
Za poàtni čas priporočam namočeno, kakor suho polenovko, sardine, morske postrvi v olju, sveže surovo čajno maslo in
druge delikatese. Bogata zaloga stearinskih, voščenih, nagrobnih in božičnih sveč. Svinjerejce opozarjam na „Lucullus", s katerim najhitreje in v-	najceneje zredijo svoje prašiče.
Na drobno in debelo.	Poštna naročila se izvršujejo solidno in vestno.
• M
v • v
narodni krojač v Mariboru
v dr. Rosinovi hiši, Tegethoffova c. št 16
se priporoča slavnemu občinstvu v izdelovanje vsakovrstne obleke za gospode. —- Velika zaloga blaga na razpolago. 39 51—5 Cene nizke. — Postrežba točna.
T0IFL0V T ALAN D A CEYLON - ČAJ
Največja in najcenejša Izber
in različnih drugih zlatih, double itd.
uhanov, verižic, zapestnic in splöh
vsakovrstne zlatnine in srebrnine.
Dm «MM f Predilo si kupite uro, ■ 0«lfi"l Oglejte si mojo velikansko zalogo pravih švicarskih zla. J : : " tih, srebrnih, nikelnastth in stenskih ur, budilk, verižic, toplomerov, očal, daljnogledov itd. - vse po najnižjih cenah.
Naročite cenike» katere razpošiljam zastonj in: poštnine prosto. Popravila izborna in točna.
Rafael Salmič
v Celju, »Narodni dom1.
as
Modna trgovina paVcl jViagdic, Ijubljatia, prcšcrnoVc ulice 7.
Svilnato blago, baržuni, piiši in tenčice.
Čipkasto blago, naičolani, čipbasti Goratnibi, čipke, vložhi, svilnate vezenine.
Jabots, Fichus, damski ovratniki in kravate. Svilnati in baržunasti trakovi.
Pozamenterija porte in vrvice, resice, krepince in vrvice za- tapetnike. Krepi in flori za žalovanje. Zlate in srebrne resice, čipke in vrvice.
Šerpe iz svile, čipk in volne.
Nogavice za dame, dekleta in otroke.
otročje perilo in odele za vozičfte.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge iz kavčuka.
Sukanec za šivanje, pletenje in vezenje.
Gumbi in različne igle.
Različne podloge in potrebščine zu krojače in Šivilje. Idrijske čipke, vezene čipke in vložki. Pajčolani za neveste, mirtevi venci.
Damsko perilo, spodnja krila, predpasniki in kopalne obleke.
Modrci in potrebščine za modrce.
Glace rokavice In rokavice za nniformirance pletene, letne in zimske rokavice.
Bopalno perilo, dišave, milo in ustna voda.
& i-2-ii Krtače za obleke, glavo in zobe.
Srajce za gospode in dečke, spodnje lilače, ovratniki, zapestnice, naprsnlki in žepne rute.
Pravo Jägrovo normalno perilo, srajce Tricot, jopice in hlače.
Mrežaste in potne jopice, srajce, čepice in pasovi za Sport.
Nogavice, naramnice, odeje in blazine za potovanje.
Kravate, gumbi za manšete,
Za lovce: telovniki, nogavice, rokavice in dokolenice, Ogrevalci za kolena, meča. .prsi, hrbet, trebuh in glavo. Nahrbtniki, ovratniki, robci.
Narodni trakovi in zastave, narodne čepice, torbice In drngi domači narodni izdelki itd. itd.

Edino narodno Kamnoseško podjetje V Celjn.
prVa južnoštajersHa HatnitosesKa
' Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim t::	obratom.	:::
Izvrševanje vseh stavbenih delt kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različnih kamenov in s::	cementa.	:::
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor : altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.	:::
Brušenje, puliranje in
struganje kamena s stroji.
industriji družba.
Brzojavi: ,Kamnoseška industrijska družba Celje'.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih ceuah.
Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč
:::	(rakev).	:::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. :::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseli oblikah. Popravljanje spomenikov, ude-:;: lava nje napisov v Iste. :;:
Narodna dolžnost vsake slovenske gospodinje je, da zahteva v vsaki trgovini le izborno
z znamko,tiger'
Pfeiferjevo pralno milo
28 51-5
iz milarne v Spodnji Hudinji pri Celju
pošta Celje.
rsniavMcij^]
NRRODNIi DOM1
v Mariboru
se priporoča slavnemu občinstvu za blagohoten obisk, Izborita postrežba. Izvrstna vina, kakor: ljutomerska, haložka; dr. Turnerjev muSkatelc, mosler, vinaria; bizeljčan, konjičan. Pivo Iz bndjevISke pivovarne. Izborna
kuhinja. Po lotu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni. — Sobe za tujce.
Razširjajte „Nar. Dnevnik!"
<r ">t<* 'Jtè & & '»tr
Posojila
gg. državnim, železniškim in zasebnim uradnikom, učiteljem, profesorjem, čast. duhovščini, trgovcem, rokodelcem itd., po 6°/0 ter 20 7o letnega odplačila, tudi brez poroštva dobavlja reelno in direktno samo za povrnitev gotovih
stroškov, tvrdka H. Wo sa h I o, zastopnik bank v Olomuou. (Priložite znamko!) Ne posredujem, ampak sem zastopnik bančnih zavodov! 41 52-5
VINKO KUKOVEC
stavbni podjetnik, koncesijonirani tesarski mojster, lastnik parne žage in trgovina z lesom na Lavi pri Celju,
se priporoča za prevzetje vseh v stavbno stroko spada-jočih, posebej zlasti tesarskih del. Nakupuje stavbni les po primernih cenah in proti gotovemu plačilu.
14 52-6
Kupujte narodni kolek!
1
Dužnoštajerska hranilnica u Celju
1
u narodnem domu.
Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po štiri odstotke ter pripisuje vsakega pol leta h kapitaln. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.
I
i
r
Dosedaj 30.«
je dovolila za dijaške ustanove 30.000 kron, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, sknpno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Slovenci, poslužujte se tttftiAciiriwdfe ttttilflift Pr' nalaganju svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne
JHZUWlflJW^e RH IUI M a,j varovance in zahtevajte pri sodiščih,	Uaif:i-i-A
da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v JW2	RTaui J.
52—4
Pekarija ♦♦ Slaščičarna ♦♦ Kavarna
Mob Zalaznih
Stari trg št. 21 Ljubljana Stari trg št. 21 Mestni trg 6 Filijalke: Predmestje 26 Zunanja uaročila točno!
76 24-2
Cene nizke!


Slovenci I
5 J Kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda!
Yelika slovenska trgovina!
Največja zaloga modnega, volnenega, snknenega in svilnega blaga. Perilo o blago, batist, cefir, kreton v velikanski izberi po strogo solidnih cenah.
Telefon štev. 22
POSOJILNICA V CELJU
Y lastni hiši „Narodni dom".
Telefon štev. 22.
P0S01ILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev.
POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov.
Poštne hranilnice ček. št. 9579
fCad 6 milijonov Kron hranilnih Vlog
^^^^^eri r » « - .. * 11 »
N
HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 41/27®. — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%, 57*% in 5°/o obrestovanju.
Kad .340.000 Kron rczerVn. zaklada
Odgovorni urednik Vek o s la v S p indi er.
i