49« šfc&v. Posamezna številka I K. If CELJU, čefrtek, 22. apriia 1920. Poštnina plačana v gotovini. LETO II. Ixhaja viak torek, četrt«k in »Oboto. - Cena i Za celo leto 80 K, ia pol leta 40 kron, za četrt lela 20 K, za 1 mesec 7 kron. Posamezna ttevllka ««ane I krono. Na pismene naročbe brez pošiljatve denarja so ne moremo ozirati. Narocniki naj pošiljajo naročniuo P° Poštni nakaznici. Reklamacije gledc Usta so poštnine proste. Ne- Iranldroni dopisi se ne sprejemajo. i>a i'opise brez podpisa se ne ozira. Urednlfttvo in upravni*tvo se nahaja v Zvezni Hskarni v Celju, Stroasmajerjeva ulioa At. 3. Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer: za navadne oglase po 80 Y od 1 mm, za poslana, na- tnanila občnili zborov, naznanila o «nrti, zahvale itd. K 1-20 od 1 mm, za reklamne notice med tekstom 5 K od vrste, Mali oglasi (najvcč 4 vrste) 10 K. Pri vtčkratmh objavah popuit. Rokopt-ii se ne vračajo. Telefon it 66. IZDAJA IN TISKA ZVEZNA TI8KARNA V CELJU. BEB 00G0V0RHI UREDMIK VEKOSLAV SPINDLER. sTlanifestacija u Celju -preložena. Z ozirom na razburljive dogodke teh dni (železnlčarsko stavko, grozečo splošr-o stavko itd.) je podpisani odbor sklenil, manifestacijo v Celju, nameravano za 25. tm., odgoditi na nedcločen cas. Pozivljamo pa vse Celjano in okoličane od blizu in daleč, naj se prijavljajo kot člani celjske podružnice „Jugoslovanske Malice, pri predsedniku pripravljalnega odbora g Sancinu v Matije Gubca ul. St. 10. Priprauljalni odbor za „Jtagoslouansko matico" u Celju. Protič-Koroščeva vlada proti agrarni reformi. Kukor znano, jc demokratsko-sodja- Itetičiia vlacla izvršila vsa preddcla za iz- vedenje agrarne refonne. Pod scdajnn vlado jj to delo socijulnc prav".čnosti po- pohumia ustavljeno. Cetudi bi niorda da- našnja vlada hoteta reforrno izvcsti, jo nc more, ker se naslanj.i na kroge, ki jmajo najvee interosa c!a sc agrarna retoniin nc izvede: episkopal. veJike bankc, po- scstnike vJastelinstev, velike posestnike, age in bege. Ko je 15. okl. JlM9 nastopiia demo- kratske-socijalisticna vlada z mimstr-m /a agrarno refonno ih\ Krizmauom. je tekom kratke 4-mesečne dobe svojega vladanja izdala vrsto narcdb. s katerimi sc agrano vprašanje približiijc definitivni urcditvi. 1 h\ je ta vlada ostala, bi bilo da- ncs deio za defjnitivno izvedbo agrarne reforme v popolncm teku. Ozrinio se sa- mo na odredbe o agrarnih direkcijah, o žup. agrarnjh uradih, o ukinjenju begluka v Bosni in na najvažuejšo: o dclni eks- proprijadii velike posesti. na temelju ko- jih naredb ji jc daiies dana možnost zn definitivno izvedbo agrarne refonne. Protič-KoiošCeva vlada pa je opu- stila delo za agruruo refonno. ki pomem eno izmed 'lajvažiiciših socijalnih reform v naši novi državi. Storila je to iz stran- karskih intcresov. dasi so vsj nar-jdbc demokratsko-socihilističiie vladc scslav- Ijene strogo v stiiisln naevl. katera je proglasilo Narodnj Vjeee v Zagrehu, o/.. v smislu predhoimili o.l'edb z dm. Jr>. fe- bruarja 1 ^>1 ^, katere naredbe so bile iz- danc v sporazumii v*eh strank, ^orej tu- tlf daiiasiijiii vladnili strank. Tako sc rr- foniui. katero ie Narouuo V.ieee proglasl- lo za splosuo iiarodno stvar, izigravn, obstoječi zakon sj ne respektira in ne iz- vaja. Demokratska in soeijalistična stran- ka ste ostali zvesti iiačeloin, proglašenlin od Naroc!nei>a Vjeea. dočim so sedajne vladne slranke iz «trankarskili razloj?ov, v interesu svojih pristasev veleposestni- kov, ta načela izdalc. Doslednost in rcsnost deniokrat.sko- soeiialistiene vlade se vidi iz »aredbc: » delni eksproprijaeiji velikih posestev. ?. nio je bil podan postavni temclj koloniza- eiji. Začasna naredba z due 29. februarja I91U, izdana — kakor že povedano — \- sporazuinii vseh straixk, je izrekla načc- lo eksproprijacije velikili posestev. Ta rešitcv Pa je bila le načclna in na njcneiu temelju se eksproprijacija še ni mogla pričeti. Že le z naredbo demokratsko-so- cijalisticne viade oziroma ministra dr. Krizinana je bila podana zak'onska podia. K'a za izvedbo in za sarj postopek pri i/._ vrsbi eksproprijacijo. S to naredbo se jc urcdila eksproprijaLija s;nm, za najnuj- • :ejse potrebe, sair.o 7A\ slnčaje, ee zahtc- vaj(> veliki javni fdržavni in kon.iinalni) iiiterosi ali mijn.i socijalna potreba1 pro- svetni zavodi, državne poskusne postaje in drugi javni zavodi; gradnja sol, bol- nic, sirotisnie; kclonizaeija, gradnja de- lavskih domov in vrtov itd. Za vse te po- trebe se po dotedanjih predpisih ekspm- priiacija ni mogla izvcsti. Naredba ni niti najmanje prejudiciiu- !a zakonski ureditvi eksproprijacije. Clen l.l eelo odreja, da se bo višnui odškod- ninj dolcčiki zakonoüajnim potom pri izvedbi konene ekspropriiacije. Ooilei prt morajo vsi, ki dobe dele eksproprijiranc- ga zemljišea, bivšemu lastniku plačevati letne zneske v znesku enoletne zaknpni- ne, ki je odrejena za dodelitev zcmlje v zaeasni zakiip. Naredba Se obstoji in itna moč" zako- na, ker ie sedajna vlada ni niti preklieala niti spremenila. Sedajna vlada pa to nn- redbo enoslavno zamolčiiie. ker iiima iiioči, jo prcklicati, izvajat« ie pa noče. '1'akšni so »prijaH;ljizna. Politieno streznenje naroda pride poteni sumo od sebe. Mai'zarska — kuiturna sramota. V praški «Tribuni« piše iieki češki novinar o utisili, ki jih je dobil na poto- vanju po'Madzarski. Posebno opisnje preganjanje Zidov, katerih dana.šuji inaii- žarski zakon ne šeiti več. Dogodki, ki sc odigravajo pod današnjo Horth.vjevo ^krščansko« vlado, pomenijo ^ramoto za vso ktilturno Evropo .poseJino čudno luC pa meeejo na antantnc države, kateriii nredstavitclji se nahajajo v Budiiiipesti in pred katcrimi se vse to odigrava. Ta Ceski novinar pise med drngini sledece: V Btidimpcšti je innogo francoskiFi in italijanskili, posebno pa angleških east- nikov. Ti se vozijo v uvtomobilih, pri eein jih Ijudstva pozdravlja z burniini »Cljen«-klici. Madžari smatrajo' posebno Angleže — iz kakega vzroka, sicer ne vom — za svoje zaveznike. V ilustrova- ncm easopisn »Erdcken Ujsiig« našel scm sliko roditeliev Josipa Habsburga sknpno x g. Troubridgcom. lina-li to značiti kaj posebnega? Nek madžarski tovariš prs- vedel me je na tchnieno vseiičilišče, da vidim, s Oim se bavijo njegovi slušateiji. Ne bi bil verjel, ako se ne bi prepričal na svoje lastnc oei! In se v resnei vidi ro- ganje obei kiilturi, najveeii kultiirni Skan- dal, ki ga je svet kedai doživel — in to v sren Cvrope v dvajsetem stoletju! Pretl vhodoni stoje eastniki v polni bojni opre- ini, ki preiščejo vsakega sliišatelia, kateri hoee vstopiti v zgradbo. Onega, ki jim ne more dokazati, da njegovi pradedi nlso bili /.idovskega pokoljenja. kratkoiualo lie pustijo v ueilišče. Nad vratmi se pa blešči napis: »Psom in Židom .ie pristopi prepovedan!« Ravno sem iinel v roki »Tinies«, v katerem sem eital članek r. nadpisom, da na Madžarskem vobče ni »bclega terorja«. Popoldne je pa govorii vojni minister general Soos slusateljeni tehnike: »Ne odlagajte ineča, ker zopet pride čas, da ga bodete rabilil« Kaj po- rcče na to Pariz, London, Rim? I-'osrecilo se mi je pritl v parlament. ' \\\ sem poshisiw interpelacijo poslanca Perlakia, ki je vprašal vojnega ministra glede oskrbc vdov in siro.t padlih voja- j kov. ker inogoče zopet pride čas. ko bo- i do mcrali iti madžarski vojaki v boj za svojo doinoviMo: treba je torej, da bodo zasiguraiii da sc bo skrbtflo za njili ženc in deco. Minister Soos je u;ez nadaljnih okolnosti takoj odgovoril interpelantn in rekel: »Hvala Vain za besede. ki so sic ttitli meni iz srea«. Celi parlament je tej iz.iavi ploskaf. Zili se, tin se ni bilo dovolj Petletno prelivanje krvi. Zastopuik (k-Ia {"anger je i/razil željo, naj se uvedejo za Židove batine. Ko scm zapnstil parla- iiienl, opozoril me ie moj madžarski to- variš na tri-eastnike, kateri so ravno sto- naii v vojaski avtomobil. Bili so to nad- poročniki baron Pronay, Hoyos in Bibo, junaki iz Keü^meta. kjcr so nbili nacl 200 ljudi. TiWje so obenem tudi ubijalci easnikarjev Baczoja, Somogya in Czer- venke. «Kako to«, sem vprašal začuden. -da so ti na svobodi, ko vendar vsakdo ve, da so ubijalci?« Moj madžarski novi- nar pa mi odgovori: »Ha so morilci. ve vsakdo, to ve vlada, to ve Horthy in zna tudi anianliia komisija. Casnikar Robert Oskar je bil obsojen na 8 I-t jeee. ker je zaliteval, da se naj povzroeitelji vojne poslaviio pred sodišče. Stotisoče delav- cev ie poginlo v zaporih. samo radi tega, ker so bili drugega političnega prepriča- nja. uego Horthy, a ti morilci žive v svo- bodi, ubijajo dalje in terirozirajo celi svet. Vsak otrok ve za ujih zloeine in eu- dini se. da tega ne ve gospod Troubrid- ge. angleški zastopnik.« Nckdo je vseeno jalovo informiran, ali gospod Troubrid- nc (?). ali pa Lloyd Cieorge. Ko sem se vračal iz Madžarskc. i/.- roeil mi ie neki madžarski nadporoenik letak z nadpisom »Važno >:a iiotnike D'i gornji Ogrski«. V tern letaku se nava- jajo potniki. da potnjoe po zasedenem podroeju (rnisli s tern Slovaško) imaio dolžnost. da agitiraio zoper Cehe. da iz- zivajo stavke, bunijo narod proti Zidom. 'da preprieujejo kmete, da jim bodo Cehi zaprli cerkve. medtcm ko je Madžarska »apostolsko kraljestvo« in da se sanio iu, Madzarskem da »lepo živeti" .... Prosveta in politika* V »Naši Dobi«, lisui za propaganda, lindsko-prosvetnega dela, ki ga izdaje ju- goslovausko prosvetno društvo »Tomi- slav* v Varaždinu, ie napisal prof. Franc Novljan lep clanek.. katerega glavne mi- sli so naslednjc: Pri nas se podeenjnje prosvetno de- lo, zato je zanje težko dobiti sposobnc liudi- v^e beži k politiki, ker smatrajo po- liticno delo za edino pravo navodno delo. Nekaj easu sem se veliko naglasa soci- ialn.o in gospodarsko delo. pa to je le iz- govor, ker je vse le" politika. Ljudje naT.- ncjSc narave ne molvjo prenesti nekul- tnniili nietod našega politienega boja in se iimakncjo. Pclitika nain je neplodna. ker nima siroke baze, na kateri bi stala; nima vreT- ca. ki bi jo napajal s svežirn napoiem: ni- ma -- da tako rečem — duše. Osuovali sino svojo državo. in gle- dati moranu), da jo čimprej izgradirno. ljela je za vsakogar in vsakomur mora- mo dati priliko, da stori uekaj y.a svoj nn- rad in državo. Z do.sedajuim pojmovan.iem rodo- liubja in narodnega dela nam to ne bo nspelo. Zato treba revidirati naCin niiš- ljeuja. Politika ni sport, ni zabava. ni raz- bibriga: ni vir lahkegu zashuka. prilikc za izralljajjje uaroda m: duseganje bo- gastva; ni trgovina z mislhni. načeli ia zavestjo; ni izvor popnlarnosti in slave ni pot k nesmrtnosti; auipak je težek iia- rodni posel: znanost in umetnost. Politi- ka je gospodarstvo z duševnimi m mate- rijelnmi dobrinami. Ako hoecm gospoda- riti, moram iineti s eim; za politiko mo- Alfred baron Berger*) — M. Skrbinšek: Povest o malem Janezu in njegovem veltkem življenj- skem načrtu. (Avtoriziian prevod iz knjigL: »Meine Hamburgische Dramaturgie.«) Zivel je nekoc deeek, ki je bil vzlic teniu, da nin je bilo inie Janez in da se Jy pisal za Novaka, jako razvitega in bi- s![°Ka tU'ha. Iniel je očeta, ta ie bil učc- '!', m o^etovesa očcta oče tudi. Kakor dedov scgala vrsta njegovih pra- i.,„,../„ so bili vsi »ičeniki. Ce je mislil eg^toÄ^^-p^^ tain dalcC v inraöni uu^ti„kn" IT1" H SO bili sanr. ueeniki t^,!" VSI tl t0P°- da naravni zakon, ki so ie k"Vo.Ka zar°- vi volji, jc določil tudi malcia u °čctl> učeništvo, kakor hitro b0 zadoi!„ Za za in prebrisan; in čc jc tako Preni-^j",^1* pri sebi, da bi imel na ta način liost-^l najbrže njegov sin tudi učcnik, \n rav^ tako sinov sin in sinovega sin tudj, Po_ Ravnatelj dunaj. dvornega glcdaliSCa. tern se je polastila nialega .laneza onn morski bolezni podobna omotica, ki ob- jatne človcka, če stoji med dvema ogle- dalonia in vidi v vsakein ogledalu kakor večnost dolgo vrsto podob samega sebe; zrcalo za njim je prctcklost, zrcalo pred njim prihodnjost. Ce si je Jancz vse to predstavljal, mil je bilo. kakor da sc ne razloeuje skoraj nič od svojih prednikov in od svojih potomcev. in življenje se inn je zazdelo tako neznansko dolgočasno. da bi bil najraje takoj umrl. Posebno silno se je polastilo Nova- kovega .laneza to čuvstvo, kadar je stal v starodavni izbi očetovskc hišc. Ta izba je bila natančno kvadratna, in ob dveh stcnah so viselc po vrsti *slikc njegovih učeniških pradedov; zadnja slika jc bila očetova, katero je ta dobil, ko jc odsluZll trideset let svojega mestnega učeništva. Ti resni očaki so se razločevali drug od drugega pravzaprav samo po noši svoje- ga časa. Kajti vscm je bilo kakor malemu krstno ime Jancz, pisrneno pa Novak; in vzlic temu, da so se njih nosovi po obliki kolikor tolikp razločevali, so vendar imc- li vsi isti izraz v obrazih, in videti jc bilo, kakor da vsi ti obrazi govorc enc in istc besede: »ABC in enkratena. to je vse, In vse drugo ni niC.« Sicer pa ie po ustnein izročilu imel vsak svojo lastno mu po- sebnost: Jauczov oče je na poti iz sole njuhal vedno pred hišnimi vratmi, stari oče pred ccrkvijo, praded pred gostifno in zadnji sploh še znani, žc čisto bajnf, bajui praded pred solskimi vratmi. Ker je Janezov oče že njuhal pri hisnih vra- till, bo moral on, tako je moral vedno n\\- sliti, pričeti kot soltnaštcr z njuhaujcin zopet tarn, kjcr ic nuihal vedno oni bajni praded, pred solskimi vratmi. Ce je tako oglcdoval obe prazui steni ie staro- davue izbe in pomislil, da bodo visele scasoma ua teh slikc njegovih otrok in da tudi obrazi vscb teh ne bodo govorili nie drugega ko »ABC in enkratena. to je vse in vse drugo ni nič«, poten» je spiele- tela Janeza ucka pošastna groza. Ub^žal jc tenni strašnemu čuvstvu in hitel tla ven na cvctoče travnike in zelenc livade zunaj mesta, kjer so se zibali škrjanekl v sinji visavi kakor žvrgoleče pičice, kier so krilili od evetke do cvetke postro- barvni mctuljčk!, in tia v tilii .'«eleni gozd je hitel, kjer je prcpeval kos in ie knkaia kukavica. in tu, sredi dihajočc narave. sc jc nicgova duša zopet neoliko pomirila. In ko jc tako plezal incd v vetru šumc- čim gozdnini drevjeni eez maliovite ska- le, si je tu in tarn odpočil in prieel pre- inišljevati o sebi, o svoji usodi in o svoii prihodnjosti. Ueenik ne bo nikoli., na no- ben naein nc, to je bilo zanj kakor pribU to. Ali kaj naj postane, če nc uccnik, ka- kor so bili vsi njegovi očctje? Odgovor in bil lahek. Kaiti, kakor sc vsako nena- ravno in umetno človeško razpoloženje nagiblje k pretvo:bi v najskrajucjše na- sprotjc, kakor hitro se ona sila. ki ga jc vstvarila, nenadno razblini, tako se je zgodilo tudi z .lanezom. Poteni, ko se je otresel misJi na ueeništvo, se ga jc lolilo neomejeno poželjenje in najrajši bi bil postal vse, kar je na tern svetu sploh mo« goee biti. O nobenem poklicu, nobonem rokodelstvu in o nobenem dogodljaju nf smel ničcsar slišati in vedeti. ne da bi ga prešiuila hrepcneča misel: to bi hotel ni- ti, to bi hotel doživeti. Ce je videl kova- ca, kako ie pred svojim iskrečim sc ognjiščem obdeloval z bobneCimi udarcl žarcčc, razbeljeno železo. potem se inn ni zdelo nič lcpšega, ko biti kovač; če je krasnega majevega jutra zrl za poštnim vozom, ki jo hitel z vriskajočimi zvokl poštnega roga tja v sinjo daliavo, bi bil hotel postati pri tej priči postilion; ce Jc Strati 2. »NOVA D O B A« Štev. 49 ram imeti torej dušcvnih in maLerijelnUi dobrin. To svoje bogastvo moram pozna- ti — to je zuanost — moram ga pa ved*ti tudi pravilno razvrstiti — to ic umetnost. Naša politika je neplodna, ker po svojun bistvu ne more ničcsur ustvaritl; ona samo razpolaga z že ustvarje.uim. Kjci pa je tega malo, je uromct kmalu gotov. Pri nas pa .ie v r.csniei malo cTu- ševnih in telesnili dobrin. Tu je razjasnenje naših neuspeliov, tu jc kl.iue v bodoC-iiost: ustvanajmo du- ševne in telesne dobriiK*. Od kmeta zalitevanio. c!a prodiiclra čim vee in čiin bolje, da nam bo vscm bolje in da morcmo valtito popraviti. Do- lamo na to, da se razviie obrt in industn- ja, da nam ne bo treba toliko uvažati in nam we bo valuta propadahi. Zelinio imc- ti dovršenejša prometna sredstva, ker je cirkniacija znak zdravja. Hočemo si vz~ goiiti dobre uradnike in učitelje. Potreb- no je za državo, da ima dobre vojakc, žandarje in finanene stražnike. IloČemo imeti denarja, vina, kruha in zabavc. A kaj zahtevamo od naših duSevnih delav- cev? Zadovoijujemo se s polituro. Vse to je brez duše in zato ne živi, ampak sa- mo životari. Kaj smo tudi mi bre„z duše, mari naš na rod nima duše? Ima jo, pa je uspavana .... Poedinci se še bude, dvigajo slave, tarejo si oči, ogledujejo se. Njili naloga je, da bude tudi druge. Poraja se posvetno clelo. ki prinesc v naše narodno življenje popolnoma no- vo smer. Bog je ustvaril človeka •-- prav, m\ pismo — po svoji podobi. in mn je udilmil dušo; tako je človck ustvari! civilizacijo, a sedaj ji lioee vdilmiti dušo. Kdor vse to dobr*? pojinuje, se ne bo odtegnil narodnemu delu kot razočaratfl in ogorčeni narodni »tnueenik^ in sedel v zapeček, ampak se bo dvigal v višine du- ha, kjer je prostora tudi za najplemeni- tejše, najobčutljivejše. Ni še sicer čas, da bi nam vladal H- lozof, nimamo še svojega Wilsona in nc svojega Masaryka, vendar ne bo trajalo dolgo in prosveta bo tudi pri nas dosegta najvecii ugled. Takrat bodo sposobni ljudje našli svojo življensko nalogo v prosvetnem delu. Vlada pred demisijo. Beograd 19. apr. Današnja mini- strska seja je nadaljevala posvetovanja o izhodu vlade iz politične situacije. Razpravljalo se je o raznih predlogih za rešenje parlamentarne krize. Skle- nilo se je, da se pošlje kroni obširen memorandum o celokupni situaciji. Beograd 19. apr. Ožji ministrski odbor je sestavil memorandum. Pred- sednik je prosil za avdijenco pri pre- stolonasledniku. Beograd 19. apr. „Politika" poro- ča: V memorandu konstatira min. pred- sednik, da je nastala težka parlamen- tarna situacija vsled obštrukcije v par- lamentu. Vendar je v interesu države potrebno, da se reši volilni zakon, mi- rovna pogodba in moratorij. Ker ni upanja, da bi bilo mogoče ta vprašanja rešiti potom parlamenta, ne preostaja drugo, kakor da vlada stavi portfelje na razpolago in naj se z novimi po- svetovanji na dvoru skuša najti drug izhod iz situacije. Parlamentarna zajed- nica je izjavila, da se protivi sestavi nevtralnega kabineta. Beograd 19. apr. Današnji listi so prinesli vest, da je min. preds. Protič stavil svoj portfelj prestolonasledniku na razpolago. Po informacijah v pou- čenih krogih so te vesti neistinite. Beograd, 20. aprila. „Presbiro" jav- lja uradno: Danes ob 19. uri je mini- sterski predsednik Protič predložil Njeg. Visočanstvu prestolonasledniku, regentu Aleksandru pismeno poročilo o politič- nem položaju. Zagreb, 21. apr. (Poročilo „Riječi SHS"). Skoro gotovo je, da poda da- nes Protič demisijo vlade, ker regent Želi, da sedo četrtka sotvori koalicijska vlada. V svojem memorandu je Protič zahteval dalekosežna pooblastila za raz- pust parlamenta in razpis novih volitev. Gotovo je, da bo regent te zahteve odklonil in vztrajal pri svoji zahtevi, da se stvori koalicijska vlada. Vesti, da bi bil minister Šurmin podal demi- sijo zaradi nesoglasij med njim in osta- limi člani kabineta v vprašaniu želez- ničarske stavke, ne odgovarjajo resnici. Stavka železnšcarjev. Izjava »Udruženja željjezničkiii služ- benika SHS u Zugrebii«. Zagreb 18. aprila Predsedništv» Udruženja željezničkih službenika SHS u Zagrebu je na svoji izvarredni seji dne 17. tm. ob 18. uri sklenilo sledečo resolu- cijo: Konstatjranio, da krivda na železni- čarski stavki zadene satuo miiilstra sa- obračaja dr. Korošca in oblastno direkcl- Jo, oziroma njihove delegate, ker so, pre- zira]oč vsak sporazum In ne uvažujoč niti povsem jasnih in obrazloženo doku- mentiraiiih protestov naših delegatov, oktroirali neko vrsto »Prlvremenog Pravlhiika« (začasnega pravltnlka), to vkljub temu, da so naši delegati opozorili večkrat in izrecno nujno na hiide posledl- videl pobožnega starega duhovnega go- spoda darovati sveto mašo in blagoslov- Ijati pobožnc kristjane. duhovuik; uekoC se mu je ob limovem in lesnem vzduhu zahotelo z nepremagijivo silo po poklicu mizarja. da bi mogel tako vse življenje strugati vonjavo smrekovino; potem ];ras- jiem spremstvu velikašev na iskrem ko- nju skozi mesto, in takrat ie mislil, da ie končno vendarle našcl, kar mu je delalo dosilidob toliko precjla\icc: kralj mow postati, to je zanj. Ker ga je vse to mikalo. a sc z niče- nier ni zadovoljil docela, se je vzrodila v izvanredno bistri, a obeneni tudi nuivnl ^^v.':zuy\ ?:lavi lov.Cnr neuiivadno čiiuaa misel: sklenil je, da noče postati samo to ali ono, temveč lepo po vrsti vse, kar Je splob na svetu biti mogcče. Ker je.bil 2e v onili letih. ko ležs človeku živijciijo pred očmi liiki vcčna ne.4:ončnost, je mi- slil. da ir\u bo mogoče tako spoznati iu doživeti ne le samo kotiček ali samo mru vo vejo bitnosti, temvcč ves njen veliki, bogati in vscobsežni tok. (Konec sledi.^ ce tega samovoljnega postopanja in vkljub temu, da je sam minister saobra- eaja dr. Korošec dal našim delegatom po- novno naiširše garancije in pomirljivc obljube, da hoče nnše o/ravieene zalite- ve do pičice izpolniti. Zatorcj »Udruzc- njes kot edina strokovna organizaeija železničarjev, najbrezobzirnejše obsoja to neiskreno in najškodljivejšo akeijo. Posledice tega postopanja nosijo edinoie minister saobračaja dr. Korošcc in nje- govi sočasni svetovalci. «Udruženje«, kl ima edino stremljenje /.a dobrobit zek-z- ničarjcv in ki skrbi le za sigurnost svojih članov, odklanja vsako odgovornos?. vendar prepušča svoiim članom svobodo glede ustavitve obrata, priporoCa Jim pa pri tern mir in red. Razun tega pa zahte- vamo, dosledni svojemu stališču, od mi- nlstra saobračaja: 1. da najkasncje do pondeljka 19. aprila 1920 do 12. ure uW- nc »Privremeni (začasni) Pravilnlk« in ga nadomesti s »Protokolom sporazuma« v niegovi ecloti in brez prekinjenja do pravomočnosti pragjnatike; 2. da se izda do 1. maja 1920 pragmatika z vsemipro- tiprcdlogi. — Predsjedništvo »Udruže- nja«. Beograd 21. aprila. Olede stavke ni posebnh novih vesti. Dclavci v Beogra- du s > proglasili dvrJnevno g'.neralno stavko Je-!i sc pridružijo tudi v Zo^re- nu in drug.)d. ni sctovo. Zagreb 21. aprila. Poziyu k orožnlm vajam se ni odzval noben želczničar. Ko- tnunistična »Nova istina« pise glede v- nraSanja sploSne stavke. da v danem po- ložaiu z ozirom na zunan.ii in notranji po- loža1 ne bo proeiašena, Celje 21. aprila. Tu se ni odzval no- ben železnif-ar pozivu k orožnl vaii, tudl ne člani «Zveze juposlovanskih žslezni- Carjevc, kntere ijnbljansVa vodstvo )c f=voje Čhno pozvalr,. r#ij c;rs>^o na de!o. Cule sc, da tudi v Mariboru ni nobenega odziva. Manhor, "0. nprÜT. Da^ps r'^nr,}- dtie vr5M sr» }e v rnaribor^ke-r» Marnd- nem domu shod železničarjev, katere- ga se je udeležilo okrog 200 članov »Zveze jugosl. železničarjev«. Postaje- načelnik južnega kolodvora g. Mohor- ko pozival je železničarje, naj gredo zopet na delo ter slikal usodepolne posledice ustavitve prometa glede dovoza živil, premoga in radi demo- bilizacije, ki se ravnokar vrši. Ko je dal predlog na glasovanje, so ga zbo- rovalci odklonili *ter izjavtli, da liočejo stavko nadaljevati. Maribor, 20. aprila. Danes opoldne vršil se je v »Kreuzhofu« števiien shod komunističnih železničarjev. Prebral se je razglas južne železnice o vpoklicu železničarjev k orožnim vajam. Po de- bati so prisotni sklenili odkloniti vsa- koršno odgovornost glede posledic stavke. Povzel je besedo tudi zastop- nik »Zveze jugosl. železničarjev v Ljub- ljani«, na kar so zborovalci sklenili vstrajati in izvajati stavko naprej. Ob enem so tudi zahtevali, da se vsi stavkokazi za časa sedajne stavke ob povratku k delu brezpogojno izključijo iz vseh podjetij. Beograd, 20. aprila. Minister dr. Šurmin je v današnjem ministrskem svetu interpeliral vlado glede vprašanja železničarjev. Beograd, 20. aprila. Vspostavitev železniškega prometa se vidno zbolj- šuje. Jutri se bo pričelo s prevozom 4000 ujetnikov, ki so dospeli iz Italije in se nahajajo sedaj v Gružu. Kraljev ukaz o vpoklicu k orožnlm vajam. Beograd 19. apr. Minister vojne in momarice objavlja ukaz Njegovega Veličanstva kralja od 18. apr.: Na pred- log našega ministra vojne in po za- slišanju min. sveta se na podlagi za- kona o ustrojstvu vojske določa, da se v teku I. 1920 po potrebi pozovejo k dvamesečni službi v vojski obvezanci vseh treh pozivov narodne vojske in poslednje odbrani, ki so v železniški službi. Naš minister vojne in mornari- ce naj izvrši ukaz. Vpoklic železničarjev k orožnim vajam. Ljubljana, 20. apr. Z ozirom na vesti, ki jih trosijo stavkujoči Železni- čarji, da vlada ni odredila mobilizacije, razglaSa komandant major Theisinger, da se gre za sklep z dne 18. aprüa, s katerimi se pozivljejo vojnoobvezni že- lezničarji k dvomesečnim orožnim va- jam, ne pa za mobilizacijo. Ta poziv je izdan od ministrstva za vojno in mornarico ter je obvezen, vsled Cesar se opozarja vpoklicance, da se mu od- zovejo ter ne poslušajo neodgovornih elementov, ker sicer zapadejo vojaški kazni. Obenem so pa seveda tudi do- tičniki, ki odvračajo obvezance od oro- žnih vaj, zapadli kazenskemu zakonu. Kdor se ne bi vpoklicu odzval, si bo moral pripisati posledice sam, zatorej se iste uradno opetovano poziva, da nemudoma nastopijo orožne vaje. Shodi prepovedanl. Ljubljana, 21. apr. Dcželna vlada je izdala odredbo: 1. shodi katere- koli vrste (javni in zaupni) so pre- p o v e d a n i. 2. Prireditelje shodov in govorn ke kaznujejo pol. oblastva z globo do 20000 K in zaporom do 6 mesecev. 3. Poverjenik za notranje zadeve je pooblaščen dovoüti izjeme v uvaževanja vrednih slučajih. 4. Odredba stopi v veljavo, čim je razglašena v občini. Klic zastopnlka ameriške inislje na Duuaju stavkujočim. Ljubljana, 31. apr. Polkovnik Cau- sey, zastopnik ameriške misije na Du- naiu, je brzojavno naprosil obratno ravnateljstvo južne železnice, naj po- zove stavkajoče železničarje, da do- puste prevoz živilskih vlakov na Dunaj, ki stoje v Logatcu; apellra na stav- kajoce, naj se usmiMjo gladujočega prebivalstva na Dunaju, posebej otrok. Deputacija Žen stavkujočlh železnl- Čarjev pri dr. Brejcu. Ljubljana, 21 apr. Deputacija žen stavkujočih železničarjt-v se je danes dopoldne zglasila pri predsedniku de- želnila 'ov"* pogodbi110 iZVeStJ dOjOČi! mi~ Barlings e,V IUM- rosa iz miiana pv T ^8^ P°" sploSne stavke Do, U/Inu se »(- vs'ed mnogih prometnih kT??L LOostril- N* ljene barikado *a ovi«ln- so P°st»v- arieliriisko vojaSnico &L p™m«ta. v dve bombi. Povzročene jo nx^Q ^eni La§ka «mob v TripoUtaniu ° e* Split, 20. aprila. Položaj Itaüjanov y Libiji \a krittfen. Protiitalijanska ,»fc, cijä napieCiUje po vs?j Tripolitaniji. Četa so bile prisiljene zapubtit; Mase- rato. Stavka v pilstanlSču v Anconi. Split, 20. aprila. Iz Ancone poro- čajo, da se stavka pristaniških delav- cev nadaljuje. Madžarske demonstracije proti na- Šim predstaviteljem v Budimpešti? Beograd, 19. aprila. TukajSnji listi poročajo iz Budimpešte; Madžarska vlada je povodom demonstracij proti naSim predstaviteljem v BudimpeSti postavila stražo pred poslopje nose delegacije. Zadružni kongres v Zagrebu. Beograd, 19. aprila. Zastopniki zemljoradniCkih zadrug se udeleže 13. in 14. junija konferenc v Zagrebu, kjer bodo zastopana vsa poljedeljska udru- ženja iz vse Jugoslavije. Borza Curih, 20. aprila. Devize: Berlin 9*10, Holandska 207, New York 225 London 2208, Pariz 3575, Milan 2575^ Bruselj 37"—, Kodanj 9975, Stock- holm 124'—, Kristijanija 113—, Ma- drid 9650, Buenos Aires 240, Praga 9—, Zagreb 3 30, Krakov 2'30, Budim- pešta 2*53, Dunaj 2*66—275, avstr. bankovci 2"5O — 3"—. Dunaj, 20. aprila. Devize: Amster- dam 7500, Berlin 390, BukareSta —'—-, Curih 3700, Kiistijanija 4100, Kodanj 3875, Stockholm 4700. Valute: Nemške marke 389, lei 355, levi 300, švic. franki 357S>, franc, franki 1255, italij. lire 950, angl. funti 840, dolarji 200, carsli rublji 265. TeČaji v prostem prometu: Zagreb 140—154, Budimpešta (poštna hran.) 97—109, žigosan denar 98—110, Pra- ga 335-345, Varšava in Krakov v poljskih markah 129—139, čehoslov. 5000-kronski bankovci 340-360, manjši 368—370, nove kronsko-dinarske nov- čanice 625'---. P&iitične vests. Volitve na Cehoslovaškem. h Pra- ge poročajo 19. tin. o izidu volitev v na- rodno skupščino sledcče: V volilnem o- kraju Praga jc izvoljenih 7 narodnih de- mokratov, nied njimi dr. Kramarž, 8 če- hoslovaških socijalistov. med njimi dr. Bencš, 3 zastopniki ljudskc (klcrikalne) strankc, 1 napredni socijalist. 13 socijal- nih demokratov, 1 zastopnik obrtnc stranke, 6 zastopnikov agrarnc strankc 6 mandatov jc preostalo za razne drugc skupinc. Razmcrju glasov ic slcdecc: Ce- hoslovaški socijalisti 16.582 glasov, so- cijafni demokrati 28.052 glasov. ncinski socijalisti 12.258 glasov. ljudska stranka 10.404 glase, čehoslovaSki «igrarci 1098, narodiii demokrati 18.856 glasov ,naprocT- ni socijalisti 3274 tflasov, cioni.sti 26-15 Klasov, zdnižene meSčanskc straiikc 22.232 tflaxov. (Te številke. podane nans telefonicno, absolntno nc morcio odgo- varjati dcjanskeinu položaiu. kakor ho to vsak čitatelj iz primcrjanja lahko sain razvidcl! Op. ur.) Zbllžanje med Francijo, Nemčijo hi Avstriio. Iz Pariza javljajo. da tamosii'Ji italijansik poslanik zavraca dimajske ve- sti. katere pravijo. da se pripravlja zbll- žanje med Francijo ter Nemčijo in Av- strijo. Tirolski deželni zbo:* stoii, kako^ javljajo iz Inomosta, v znanienjn obstmk- ciie, ker k zasedaniu ni socijalnili denin- kratov. Dunajski komunisti. »Wiener Allge- meine Zeitung« prinaša 19. tm. vest, da so vse skupščine stavkaiočih železničar- jev izjavile, naj se delo zopet prične. Or- ganizirani komunisti pa branijo delavcern izvrševati delo. Trebalo bo brahijalne si- 1c, ki bo čuvala delavoljne proti komuni- stičnemu terorju ter omogočila delo. BoljšcvikJ poblli Japonce. Iz Londo- na prihaja vest, da so boljševiki iz Vladl- vostoka v bojih pri Siti japonsko vojsko skoraj popohioma uničili. Nit'ti o senžerracnskl pogodbi. Iz Londona Javljajo, da nek tamošnji diplo- mat odločno dementira vesti, da se Je Nlt- ti izrekel za reviziio senžermenske mi- rovne POK'odbe v prilog priklopitvi Av- strije k Nemčiji. Japond vkorakall v Sibiriio. Iz 1 o- kija poročajo, da so Japonci z močnimi silarni napadli Sibirijo. zavzeli mesto Nl- kolajevr.k in zasedli črto ob Aniurju. v okoliei mesta so do 17, ponckod do 70 vrst naokrog vse vasi popolnoma pom- šene. Ta zasedba povzroča. da so čeho- slovažke legije, ki ss nahajajo na povrat- ku v domovino. zadržane najmani za tri wesecc CEUSKE NOVICE Več obzirnosti napram prebivalstvu! K notici pod teni naslovom v zadnji ste- vilki o dogodku pred Aleksandrovo (nc, kakor je pomotoma stalo. kralja Petra!) vojašnico smo dobili na merodajnem mc- stu sledeče pojasnilo: nepoklicaiii činlte- Iji se tamkaj približujcjo voiaskim zapo- rom in dajejo skozi okna zaporuikoin razne stvari, celo pisina itd., kar je sevc- da povsod na svetu satnoobsebi umeviiö zabranjeiio. Vojak-stražnik, ki je imel ua- logo to zabraniti, je v svoji — morda nc- koliko preveliki! — vestnosti omenjenc- ga due oviral nehote neko zensko, ki je šla k svoji drvarnici. Od narednika pa Je dobila ženska takoj primerno pojasuilo. Prosimo dopisnike. da se o stvareh, o katerih -j)oročajo, temeljito j)oučijo. Ca- sopisjc se ng more odreči kritiki javnega življenja in tudi nedostatkov pri oblastih, biti pa inora vse, kar nani kdo poroea, točno. V Celju v« vsakdo. da vojaškc straže svojo dolžnost vestno izpolnjujcjo, zato je tudi posameznik dolžan. kak mo- rebitni ncsporazum onrostiti. Pomagajlc ob priliki požarov! Dobl- li smo z merodajne strani poroeilo, da so ob priliki požarov v Migojnicah in Tre- inerjih domačini, eim so prišle na lice inesta požarne brambe, kar izginili in jili ni bilo več videti pri reševalnili delili. To je gotovo zelo žalostcn pojav. ki ga ino- ramo z vso odločnostjo ^rajati. V čiga- vein intcresH pa pridejo gasilci iz Celja -in dnijfod na pomoč? Mar v svojem? — Pozivamo prebivalstvo, da ob takih prill- kah vsakdo v polni nieri vrši svojo ob- Oansko in človeško dolžnost! Ustaiioviii občni zbor hišnih posest- nikov v Celju in okolicl se vrši v eetrtek, due 22. aprila tl. ob 20. uri (S. iiri zvecer; v Jiiali dvorani hotela »Union« v Celju. Na dnevnem redu je prijava društveni- kov, odobrenje društvenih pravil, volitev »ačelstva in slučajnosti. Zaradi važnosti ustanovitvc tc^a res potrebnega druStva je želeti, da^ se liišni posestniki iz mesta in okolice Celja ustanovnega občneg-a zbora polnoštcvilno udeležijo, Tlskarski škrat nam je zadnje ease parkrat napravil Cudnc kolobocije. Tako nam jc v notici o moki, katero da Zveza slov. trgovcev (pvavzaprav združcne ve- JetrKovinc Kolenc-Ravnikar-Cvenkl-Els- bacher!) na razpolago za nboge po zui- žani ceni, napravil iz ene^a vajjona kar JO vagonov. Ore se v resnici za 100 vrcC, t. j. prilično 1 vagon! Društvo celjskih abstiiJüiUov je irucr- lo svoj redni občni zbor, pri katerem sc ie izvolil zopet stari odbor. Namesto v Maribor odiSIega odbornlka g. dr. Refs- mana se je izvolil g. profesor Mastnak. Drustvo se kaj lepo razvija jzlasti je zad- nji Čas pristopilozopet precejSiije Stevflo odličnih oseb, ki z vso vnemo zastopa^O vzvišcna načcla zmernosti in nekateri tu- di popolno zdržnosti alkoholnih pijaC. — Društvcno članarino (1 K od osebe), za katcri denar se bo kupovala tozadevna literatura in se dclila brezplačno med ob- Cinstvo, pobirata društveni predsednik, nadučitelj g. Joško Bizjak in pa tajnik drustva, mestni katehet č. g. Jožef Krosi. Somišljeniki! Pristopite k tej velepo- membni korporaciii in zastopajte povsod Iepa načcla zmernosti kakor tudi popolne abstinence napram našemu največjemu sovražniku — alkoholu! Diiaški kuhinji v Celju je darovalo pevsko drustvo »Oljka« v Celju 130 K, katere so nabrali zborovalci na občnent zboru v tfostilni »pri Kroni«; potom nabi- ralne pole sta nabrali ga. S. Belle, ravna- teljeva soproga in gdč. Kind v St. Jurlu ob j. žel. 600 K. Iskrena hvala! Za C. M. D. Pokojna gca. Emica Ll- lek, učiteljica v Celju, je plačala za Družbo sv. Cirila in Metoda moški po- dru2nici v Celju ustanovnino v znesku 200 K, ki jc odposlana družbi v Ljubljano. Sahovskega turnlrja v Ceijju se ude- ležuje 12 igralcev. Turnir se vrši že od 14. tm. in bo trajal Se nekaj dni. Podružnlca Zveze jtigoslovansklh železničarjev v Ccllu natn poi^ilja v obia- vo pojasnilo, v katerem zavraca govorl- ce, da bi bil doscdajni predsednik podruž- nice g. Jerše prestopil h komunistom, tcmveč da je odstopil lc kot predsedniK podružnice, ker je s svoi;r,i TPiicvir'n. r-vi- Sel v nasprotje z osrednjlm odborom ilubljanskim, ostane pa §e nadalje član Zveze. Mestni stanovanfcki sosvet se na- merava ustanovlti, ker je stanovanjska komisija odstoolla. V lnteresu preblval- stva bi bilo Želetl, da se ZKodi to člm- preje. Savinjska podružnica »Slov. plan, društva« ima v soboto. due 24, aprila ofc 8. uri zvečer v gostilni Narodnega dom« v Celju svoj občni zbor po običajnem dnevnem redu. 2eli se polnoštevilna ude- lcžba. Odbor. Obrtniški sestanek clanes \ č^trteK 22. tm. odpade. Zasačen tat. Due 20. tm. ie orožnl- ška postaja v Oaberjih zasačila 18-letnc- ga Konrada Qodeca, ki se je potikal po Trnovljah in prodajal vprego. ki Je blla ukradena pri Rebeuschegu v Celju. Od- dan je okrožnemu sodišČMi. Izgubila se je podporna pola za b'e- gunsko podporo na ime Cancer, mala srebrna ženska ura, zlata broška, Srn, pleten jopič, vozni list na ime MaksaL'e- pičnik z bankovceni po 10 dinarjev (40 kron), Solska legitimacija Josipa Brezni- kar, živilska izkaznica na ime Slaje in knjižica s približno 22 K denarja. _Odda se naj pri mestnem magistratu. NaŠla sc je denarnica z ztiamkami in dvema list- koma urarja R. Salmiča: dobi se pri mestnem magistratu. DNEVNE NOVICE. 10- in 20- vinarsk niklasti drobiž se bo na podlagi pooblastila in sklepa min. sveta z dne 27. marca zamenjaval pri javnih blagajnah za drobiž po 10 in 20 par. Scotus Viator, znani angleški pi- satelj Seaton Watson in prijatelj Jugo- slovenov, tajnik društva Serbe Societe, namerava to leto priti v Beograd in posetiti vse jugoslovenske kraje. Afera Zweifel. Iz Dunaja poroča- jo, da je deželno sodišče odločilo pri- držati 7 glavnih napadalcev na ravna- telja švicarske tovarne Zweifla v Dun. Nov. mestu nadalje v zaporu, ker je mnenja, da bi sicer pobegnili. Dognalo se je tudi, da so obdolženi skusili upli- vati na price. Delavski 1. maj. Dunajski večerni listi 19. tm. poročajo, da je zvezni svet pooblastil vlado, da dovoli delavcem prosti l.maj v obsegu, kakor ga do- pušča delo. lz jugsslov. dem sfranke. Velik javen shod JDS v Ormožu se je vršil v nedeljo 18. tm. ob ogromni udeležbi ljudstva. Poročali so o politič- nem položaju poslanci Voglar in Kejžar iz Maiibora ter Džamonja iz Mostara. PriSel je tudi kaplan, ki je hotel raz- grajati, pa se rnu je na primerni naČin pojasnilo, da to ne gre. DOPIS! lz Gornjesavinske dolinc. (Trafike.) Tobačne trafike so postale zadnje case cele sužnje.Tobačna uprava daje največ samo drage vrste tobak in svalčice; tra- fikant nima pri tern nobenc besede, prc- vzeti in plačati mora, četudi tcga ne pro- da. Ponujati mora potem »boljSim slo- jern« to draginjo, siccr mu ostane v last- no uporabo. — Kako more trafikant, ki ima samo kmetske in delavske odjemal- ce, ki jih pozna in vidi, s kakSnim napo- rom si služijo svoj dragi kruliek, siliti konzumenta, da bi vzel na svojo karto egiptovskih svalčic i. p. — Ne pomaga pa nobena pritožba, in naj se pritožiš pri glavni zalogi, pri finančnem organu ali p* višje. — Poznain trafikanta. ki je polovi- co svoje mesečne dobave uobil v egip- tovskih svalčicah in ni na karte niti ene takšne svalčice oddati mogel. Kam naj pbtem gre s to dragoceno robo? KonČno morda vendar pride do tega, da bo tra- fikant naročeval blago, ker njemu so zna- ne potrebe konsumentov. in ne, kakor je sedaj — kar se mu milostno podeliti bla- govoli. — Finančna uprava naj o tern prav resno razmiSlja! ________ RAZNE VESTI. Značilno za razmere nameščeneev 8 stalno plačo. Žena nekega profesorja * Splitu je prosila za podelitev gostilniške obrti ter utemeljuje isto s tern, da njena obitelj ob plači moža profesorja ne more izhajati ter je prisiljena pomagati si s krčmo. To so posledice današnjih raz- mer, draginje, vertženja in tihotapstva, katero ugonablja ves srednji stan, naj- bolj pa one duševne delavce. ki tvorljo pravzaprav okostje današnje države. — Vlada pa pošilja v svet tlskane laži o borbl proti demokratsKi »korupciji«, v resnici pa pospešuje propast države. Stran 4. »NOVA DOBA« Štev. 49 ffeg^sfrovt kreditna in stavbena Prešernova ul* 15 w ^*«*BJMI^ "L&STNI DOM" utAj*VLr«Aju»-»j»<"»wr>iVVu*i-»i>trcriA/YXi^*Lririn_)~i/'.r»^i^i jirj~^ri/yu«'»~<~ii\ii.si«—rij-j-j~_n_i**'i.fiju'-—jiriA»rxj»wiM->mj>. _________________________________________________________S2___-------------------------------------------------------------------------------------------------- Sprejema hranilne vloge in jiii obrestuje po />¦_ Ol ^ 401 štiri od sto ^18* |O# 156-12 Edina slovenska specljalna trgovina z barvami in laki. Agentura in Romi- sijsKo podjetie. Iv. «FerležB Celje 447156—13 N«ti?oclrai c&orra Trgovina z lesom in drvnii na drobno In debelo. Kupuje jamski in ostali les po najvlšjih dnevnih cenah. Frmo Kramar if Celju Zaloga galanterijskega, norimberškefla in modnega blaga, igrač ter kranjskih izdelkov na debelo in drobno. Vellka zaloga najboljših. stročnic In ciga* ¦ retnega papirja. z= 318 50-9 Iznajditeli telcfona. V sedajnili časjli, ko sc vrši cn železniearski strajk za dru- tfim.. tako da nam primanjkujc tiskanili vesti iz vse zemlk\ pae razumemo po- men telefona za prcnos važnih in najvaž- nejših vesti širom sveta. — Prcd kakimi 50 luti. ko še svet ni ppznal »žclezniear- ske^a .štrajka*. rodila se je v Alcksandni Urahani Bella iz Skotske ideja, ki v svo- jih prvih pojavili, kakor vse druge v a Si- ne in dandaiies prepotrebne iznajdbe, nl našla pravega pojmovanja. Bell jc bil učitelj na ncki Rluhoneiunici. Peeal sc Je- mnogo s pi'ouccvanjoin in poskusi prono- sa artiknliranih glasov preko žice s po- niočjo elcktrike. S početka tndi sani nl poznal dalckoscžnosti svoje iznajdbe, vendar je z vcro v samctfa sebc in svojo zmožnost dovrševal svojo iznaidbo, do- klcr ni bil siyuiren svojc stvari. Toda, ka- kor jc žc svet, so ga povsod, kjer je sku- sil pridobiti intercscntc za svojo iznajd- bo, zavniili. An^ieški easnikj so pisali za- nieevahio o iznajdbi tcr jo proglasili za «najnovejši amcrlkanski humbug«. Bell jo bil na aparatu dolžan 500 funtov in kcr sc dolga ni niogcl rcšiti, skušal jc osno- vati tclcfonsko družbo. vendar niti nje- gov upnik ni hotel vzcti petdeset delnic v ¦plačilo dolga. Bell sc jc vrgel na preda- vanja, katerih uspch jc bil, da mn jc dnižba inoz v Bostonu dala toliko denar- ja, da jc wogel zgraditi 3 milic doigo te- Icfonsko progo iz Sommerville do Bosto- na. Praktična naprava šc 1c ie zaeela lju- di zanimati in tako je zaglcdala luč sveta cna najveejih . iznajdb modernega easa. Prvi Bcilov upnik pa je dobil mesto pet- deset delnic. ki so vrgle v krntkcm 200.000 dolarjcv, nazaj lc svojih 500 fun- tov. Kakor znano, sc bavi scdai drugi iz- naiditelj Marconi z nstvarjaiijem brezžic- ncga telcfona, ki iiua. kakor sc sliši, zclo povoljnc uspchc. Vkljub raznini stavkam ima moderni svet cimdalje vecjo nio?:- nost razpošiljanja vesti in novic, manjka lc šc iznajdba »avtouiatičnih železnic«, katero hi lahko kak stavkujoči železničar v sedajuem času izuniil! Razkrali Nikita — stari oče. Princ Mirko, sin razkralja Nikitc in svak itaii- janskega kralja, ki jc 1. 1917 unirl v uc- kcrn diinajskcm sanatoriju za jctiko, jincl jc svojčas razuicrie z neko iHmajčanKo, ki ni ostalo brez poslcdic. Bivša prinčcva ljnbica zahteva za svojo hecrko Natali.io vzdrževalnino od starcga očcta Nikitc, ki pa jc zahtcvo zavrnil. Kcr jc Mirko knialu po porodu hecrke nmrl, toži scdaj uiati njegovo zapiišOino. Dunajsko sodiš- če je odredilo rubež in prodajo vsc Mir- kovc zapuščinc, ki se nahaja hranjena prl riekem špcditcrju na Dunaju. Dobra letiiia se kažc v Argcntiniji, k.lvr bo kir.,1! žctev. Pravij'j. da Irr ocT pridelka prcostalo 3 in pol nnliiona ton pšcnicc za izvoz. V srbskem delu naše kraijevine so določila nekatcra mesta. da knictje ne smejo prodajati pšcnice dražje. kakor po 110 dinarjev (440 K) mctrski stot. Kmet- jc so vsled tcga razburjeni in zahtcvajo, da vlada tc clmic odpravi. Tudi v Amcriki draginja raste od due do due. Kažc se splošno ponuinika- \)\-r. rojaki. ki inuiiio priiivanKMi denar. sc tnunoma pripravljajo nn vrnitev v Jugo- slaviio. Izgube v svetovni vojni, Iz neke statistike prina^amo sestavo izgub {*.Io- veštva za časa svetovne vojne, o katerih se trdi, da odgovarjajo precejsnji točnosti. N^slednje države so izgubile in sicer: lzpad rojstev: Padli vojniki: Povišana Slaipaj: unuljivost: NemCija 3,600.000 2,100.000 700.000 6,400.000 Avstroogrska 3,750.000 1,500.000 500.000 5,700 000 Francija 1,500.000 1,400.000 450.000 3,350.000 Italija 1,400.000 550.0Ü0 300.000 2,250.000 Rusija 9.000.000 3,000.000 2,000.000 14.000.000 Srbija 300.000 700.000 630.000 1,630.000 Rumunska 150.000 160.000 200.000 510.000 Bolgarska 155.000 60.000 60.000 275.000 Belgija 175.000 115.000 85.000 375.000 Angleška 850.000 1,060.000 200.000 2,110.000 Amerika ? 52.000________.____________52.000 Vsega skupaj 36.702.000 Vse izgube znašajo torej nad 36 milijonov ljudi. V tem pa niso vStete izgube Turčije, Japonske, Gr§ke, Črnegore, kakor tudi izgube v sedajni sovjet- ski Rusiji. Število pomnoženja zmožnih se je v Evropi zmanjšalo za 12 mili- jonov, daljni del je prišel iz vojske pohabljen ali pa s spolnimi boleznimi v domovino. V Nemčiji odpade na 1180 žensk, starih od 18 do 45 let, komaj 1000 moških iste starosti. Gospodarsko razsulo zjiižuje tudi pomnožitev Ijud- stva. Mnoge države še sedaj vzdržujejo veliko število vojaštva pod zastavami, kar tudi ovira razmnoževanje. Ti vzroki bodo še desetletja zadrževali pomno- ženje porodov, tako da lahko rečemo, da je človeštvo izgubilo iz vzroka vojne in njenih poslcdic nad 40 milijonov ljudi. — Številke govorijo. Odgovornost za prelito kri pa nosijo oni, ki so vojno povzročili in nje nadaljevanje pospe- ševali. Hotel pri „Kroni" lzvrstna vina, vedno sveže plvo in vsak čas topla in mrzla jedila. Sprejemajo se tudi abonenii. Na razpolago so tudi konjski hlevi. Za obilen obisk se priporoča »j^u: \r~ ~x 1665 Adolf Kovac. w9H99v cB0 BIB ¦BHB ^^^SjB3^^ BRÄCÄ KASTL ZAGREB, Gundultčeva ullca 14. j "Telefon Si. 21-28. 369 26-10 Imaie bolečinel V obrazu? v eelem telesu? VaŠe mišice in živci Vam odpo- vedujejo? Poizkusite pravi Fellerjev Elza Fluid ! Bodete se čudili ! b dvojnatih ali 2 veliki stcklenici 36 K. Ali trpite na počasni prebavi ? Na slabem apetitü ? Zaptiju? Protl tamu pomagajo prave Fellerjeve FJza-kropljice! 6 škatljic 18 K. Prava, želodec krepčujoča švedska tinktura 1 steklenica 15 K, omot in poštnina posebcj a najceiiejs, Evocn V. FcJIer, Stubioa dolnja, Elsa- trg*St. 356. Hrvatska. 1590 A 15-9 Dobesr* sivalni st^oj za perilo sn ženske obOekc je na prodaj. Glavni trg St. 3, I. nadstropje. 575 Mioda prodojolho 2eli stopiti v Celju v špcccrijsko trgovino v slu2bo. Prvi niesec brczplačno. Ponudbe pod »Prodajalka« na upravo lista. 573 2-2 Hiša z vrtom, za trgovino pri- pravno, 5 minut od Celj- skega kolodvora takoj na prodaj. Naslov pove uprav- ništvo »Nove Dobe.« Imp mJr H %m u m m fl «m **I «m I J po^tena pridna ržatakarica v večjo gostilno v zdraviliškem kraju. Naslov pove uprava »Nove Dobe.« 554 2—2 Stole, žiirsnece, razno pohištva in fapetntgkc izdeEke ima v m°^2 fflarija BauBigapfiigr Gosjtocki ulica 25. Naročila se izvršujejo točno insolidno. uo jribor priporoča cenj.gostom najboljša domača vina ter vsak čas toplo in mrzlo kuhinjo. Za obilni obisk se priptroča 99104-30 2k. HobeK. Hud. Zontič Celje, Koceuova ulica 2 (v bllžinl kolodvora). Izdelovanje vssb vrst čevjjev, od priprosith do ciaf* finejšlh po dnev- nlh cenah. 45-15 f Maks ! ZnbuhošeH | krojaški mo|sfer v Celjtf Cankarjeva uIZgk I se priporoča za točno in so- I lidno izvrSitev oblek za go- \ spode. 11 16 I __________ .... * velefryovinQ, Celje, priporoča specepijsko blago in vse wrste mineralnifai voda na drobno in dene!®. IStavbeno in galan- I ferifsko Kleparstvo I Ant. ]oita nasl. * --------- Celje ——— 26 'Mralja Pelra cesia 8 naoproil „Belega vola" 27 I