Cena 40 lir
TRST, nedelja 10. marca 1963
Leto XIX. - Št. 59 (5434)
vVA KOPRA VNOS T
t
smo
dnevniku
a,mn°ytmi tedni svo-Skih či}atelie že obvestili , določilih v osnutkih S „ , at'e in republiških Aroin0s^avi^’ ki jamči-} tnaJ^stne pravice naroden Itinam. v okviru teh osnutku ustave za i(n LJe bil v koprskem osnutek statu-v_ t. j K°Per, Izola in Pi-?*i> Ji. na tmemorandum-% ,„ločiu- Da bi naši či-% in, ,° ugotovili, kako
■	Katjin awiSene narodnost-SlTin/j italijanski narod-
v omenjenih treh °omo v tem članku igrici iVseH vsebino vseh i'i)i .f£e pravice vsebujejo.
tun°v osnutka statuta,
1 fcQ„,?0 jamstva za uživa-.italijanske narodne k&hiu e 2®- Med splošnimi 1 Jtatuta sta važna ■*“ *nčlena S in 9. Člen 8 i?« ‘Posebni republiški
■	n"o&i a obmoCja občine, “slašeno za narodnosten ri,° obrnočje katero bo Nski7ezično območje*. %teJ, italijanski jezik č je območju enakoprav-\.tltn,n° Poudarjeno v
» ki hkrati pravi: Alto^Sotavija in varuje So Pravnost ter skrbi za H	jezikov po do-
ji!* petega poglavja sta-
\\
f ob*
&
4
pa se glasi:
Si Jidtuta
Sfortl?Venskl
™ - S°sti uživajo na ob-"lne enake pravice. Ljf, {j, ^abjanske narodno-r*° kot občanom slojna Rodnosti, zlasti
r? kuiJraviea, da razvijajo lW Uro, se združujejo v Sllai °rSanizacijah in
ZaVnHp Tri lim
jim
u-
za-
'llC zav°de, ki te pravice.*
š a; važnost in pomen Len 27 statuta vseh j>Q 77 Kopra, Izole in
K;‘n» L '
./""'o UUII
> jiifi Nko°H obje z mešanim f^Uanskim prebival-
,	'v»* oo y»u«».
Jjjto obmejno in dvo-
^itiaa^j^r^^lasU
‘s '
Je(>
’0
skrbjo za in napre-narodne manj-Uresničevanje skup-lo, izobraževalnih in
Sjf razvoj S ^nske naj
Panes
^ l* ^^rajšnjim
državnem
Jjj*	^	--J3.1J.111	... ... .... ...
UltflJ j* Sini.v'eraj revolucionarni . en0Val novo vlado>
V, .
$ŽRs
? SuS,’e bivš* prosvetni mi-*■. ^ ene arabske republike _. ,/ "krati so novo vlado
DO ^ (%i| ^ ZAR’ Irak’ Alžiri' Ura . 'n Jugoslavija. Poli-
s w! >» s5e
^ k J* °dprli za promet pri-Otiai. . aRšča, diplomati lah-
se ne-aretirani
tj Da ™ veljala tudi včeraj,
Sj£ff
Nm *n Prihajajo, kamioni, ivb)P, Sad0e in zelenjavo,
S ;° v Sirijo itd. Po v.	so bili »retir
Ant11* >n vojaški naspi
>VPra “i TOd“ hkrati
K***
ip
r
‘-^bi in vojaški nasprot
in	®«t.
Ik 1»£ašanje, kakšne posle-|S prednjem vzhodu ime-7 j. .0incija. Neki kairski L *» sp0 'keniu
dnevi šteti: prvi je
sporočil, da so se-S^flar j<mU kra'j“ in saud-
atri5klhbritanskih čet’
jih odnosov je
4
.j*
^>H?*d»Un a ^ je* iT^rajšnja izjava Gro-
C i*javn SOvoril na Predvče-
Jlitia . ionska predvsem gle-^»HjaUeia* -ie- da se bodo
, ,j>i> .vil
y	"5- da bodo ZDA po
A.
____________
I«, toviefr^ravljenost za pro-I je ”kcKa stališča. Tudi je
Dl.,**'" je
rnnenja, da je mož-'il V1**, p"*4 glede razorožitve ,aČ^ k *la||S,°n“vil je znano so-OVif -’ki nbsoja vse načr-
, fTj. SSke I Vefstrans(ke a‘-
c k- le m. sne prav v trenut, 18 naloga, najti pot Še prav posebej je sila omogočila 1	»;'T*ii- da si preskrbi
l 1 v K,'1;'. kar sz odločno ia ** 1 lii^hch^jev posebni odpo-Sty 'Ninr-ki jo doslej ob-
V lu^do« 0n.n’ i® včeraj Pri-
4
cPji
.!e
le
o*
sz
da se bodo in ZDA na-ne ve, kdaj, ter
13 sji?0,
'e V iS i! led,
. Ji) lile'1.''6 0a^In"rnhliala samo v
*iei mi w!a,m,'nc.
ngtonu kot v Beo-,0^*anikali popoldan-

kulturnih smotrov obeh narodnostnih skupin, prispeva k spoznavanju kulture italijanske narodne manjšine in italijanskega naroda na svojem območju ter k spoznavanju kulture slovenskega naroda in slovenske narodne manjšine onstran meje s tem, da podpira sodelovanje in izmenjavo kulturnih dobrin prebivalstva z obeh strani meje.*
Iz tega člena pač povsem jasno sledi, da je jugoslovanska ljudska oblast, ki je proglasila načelo, da morajo narodne manjšine predstavljati most med sosednimi državami, poskrbela sedaj za uzakonitev tega načela za vse področje, kjer živi italijanska narodna skupnost v treh sosednih obmejnih občinah. In mislimo, da se ne motimo, če dodamo, da manjšinska zakonodaja na svetu doslej tako moderne zakonske določbe še ni poznala!
Zgoraj omenjeno peto poglavje statutov vseh treh občin nosi skupen naslov: «Po-ložaj občanov italijanske narodnosti in dvojezičnost*. To poglavje je razdeljeno na 22 členov (od 137 do 159), ki podrobno določajo, kako se morajo izvajati določbe, ki jih vsebuje člen 8 splošnih določb.
Nadvse značilen je 137. člen petega poglavja, ki pravi:, da so «občani italijanske narodnosti v občini sestavni del občinske družbeno-politične skupnosti ter uživajo družbeno varstvo občine, ki skrbi za njihov vsestranski razvoj in napredek v duhu enakopravnosti in bratstva jugoslovanskih narodov z narodnimi manjšinami.* Zadnji odstavek tega člena pa še posebej poudarja: «Občani italijanske narodnosti, ki živijo v občini, uživajo vse pravice in imajo vse dolžnosti občanov te občine.*
Sledi osem členov, ki podrobno določajo obveznosti občine do občanov italijanske narodnosti.
Člen 138 določa«Občanom italijanske narodnosti je zagotovljena svobodna uporaba njihovega jezika v javnosti in družbenem življenju, kakor tudi pri opravljanju javnih funkcij in drugih javnih dolžnosti ter pri uveljavljanju njihovih zakonitih pravic in pravnih koristi.*
Člen 139 pa pravi: «Obča-nom italijanske narodnosti je zagotovljeno osnovno šolanje v svojem jeziku. Občina skrbi in pospešuje njihovo izobraževanje v srednjih splošno izobraževalnih in strokovnih šolah z italijanskim učnim jezikom.* člen 140 pa našteva vse kraje in šole z italijanskim učnim jezikom v vsaki izmed treh občin ter dodaja: da cobčina po potrebi u-stanavlja še druge šole z itar lijanskim učnim jezikom, ali pa podpira šolanje italijanskih občanov na takih šolah izven občine.*
Tudi nadaljnji štirje členi vsebujejo predpise o šolah z italijanskim učnim jezikom. Člen 141 določa:, da na teh šolah «poučuje učno osebje iz vrst občanov italijanske narodnosti, ki je posebno usposobljeno za poučevanje v tem jeziku* in le «po potrebi se lahko sprejme v službo na šoli tudi tuj državljan ob pogojih, ki veljajo za sprejem tujega državljana v javno službo.* Tudi «tehnlčno in pomožno osebje na teh šolah se zaposluje praviloma izmed ob-
čanov italijanske narodnosti*.
Nadaljnja člena 142 in 143 pa določata, da mora učni načrt v italijanskih šolah .upoštevati posebnosti kulture italijanskega naroda in ne sme motiti narodnostnega čuta u-čencev*.
Člen 143 pa pravi: «V vseh šolah s slovenskim učnim jezikom na dvojezičnem območju občine, je italijanski jezik v vseh razredih obvezni učni predmet. V vseh šolah z italijanskim učnim jezikom je slovenski jezik v vseh razredih obvezni učni jezik.*
Ko objavljamo prvi stavek tega člena, se moramo pač u-pravičeno vprašati, kdaj bomo Slovenci v Trstu doživeli, da bo v kakem zakonu določena v tržaških italijanskih šolah — pa tudi če ne bi bile prav vse — slovenščina kot obvezni učni predmet — pa čeprav niti ne prav v vseh razredih...
Končno določa člen 144 še zadnji predpis glede šol: «Ob-čina ustanavlja in vzdržuje predšolske ustanove za otroke italijanske narodnosti.*
Temu členu sledi zelo važen člen 145, ki pravi, da «ob-čina materialno podpira kulturne krožke in druge oblike kulturnega udejstvovanja, v katerih se združujejo in udejstvujejo občani italijanske narodnosti*.
Tudi pri tem določilu se moramo ponovno spomniti pomanjkanja materialne podpore, s strani vseh šestih občin na tržaškem področju, slovenskih kulturnih društev in slovenskega kulturnega udejstvovanja sploh.
člen 146 pa vsebuje naslednjo važno določbo: «V upravi občinske skupnosti morajo biti zastopani tudi občani italijanske narodnosti, praviloma pa tudi v njenih svetih in komisijah.*
Vprašanje dvojezičnosti v vseh treh občinah pa rešuje trinajst nadaljnjih členov občinskih statutov. Zdi se nam, da so podrobne določbe teh členov tako velike važnosti, da jih moramo kar dobesedno navesti :
člen 147. — «v državnih organih in v delovnih in drugih organizacijah, ki pri svojem delu prihajajo v stik z
(Nadaljevanje na 2. strani)
Natančno si oglejte regulacijski načrt!
Samo še šest tednov imate na razpolago za pritožbe
regufacijskega načrta
Mm,
za tržaško občino, spodaj Opčine
Na sedežu tržaškega občinskega tehničnega urada v Ul. del Teatro Romano 15 v petem nadstropju je od 8. do 14. ure na vpogled splošni regulacijski načrt tržaške občine, na razpolago javnosti še do 22. t.m. Občani imajo pravico, da po ogledu načrta predložijo občinskemu tehničnemu uradu svoje pripombe, predloge ali popravke najkasneje v tridesetih dneh po 22. marcu. Prošnji morajo priložiti izvleček katastralne mape področja, na katerem predlagajo spremembe.
V preteklih dneh smo si podrobno ogledali razstavljeni regulacijski načrt in ugotovili, da je v dvorani vedno mnogo ljudi, ki se zanimajo, kako je občinska uprava z novim regulacijskim načrtom razdelila gradbena področja občine. Na žalost pa moramo reči, da v dvorani nismo opazili, vsaj v dneh ko smo bili tam, naših ljudi zlasti iz okolice, ki bodo z regulacijskim načrtom morda najbolj prizadeti. Zato pozivamo vse lastnike zemljišč od Križa do Bazovice, naj se zanimajo, na kakšna gradbena ali zaščitna področja je bila občina razdeljena, da se ne bodo v prihodnosti pritoževali, da niso vedeli, da na določenem zemljišču sploh ne morejo zidati, ali pa da je zidava pogojena s predpisi, ki omejujejo gostoto gradenj.
Najbolj bo prizadelo nekatere naše okoliške ljudi eZeleno področje». V tp področje je občinska uprava vključila zlasti občinska In jus&rska zemljišča, ki so že pogozdena ali namenjena za pogozdovanje, da ohrani čim več zelenega področja v mestni okolici. Zraven tega pa je občina vključila v tzeleno področje» tudi nekatera zasebna zemljišča, ki so primerna za zidanje stanovanjskih hiš in ki bo-

PO VOJAŠKEM UDARU V DAMASKU
Šalah Bitar predsednik nove Brzojavka predsednika Naserja
sirske vlade s čestitkami
ZAR, Irak, Alžirija in Jordanija so priznale novi režim -dovolila politično zatočišče bivšemu predsedniku vlade
Turčija je El Azemu
DAMASK, 9. — Eden najuglednejših predstavnikov stranke Baat Šalah Bitar je bil danes imenovan za predsednika sirske vlade in za zunanjega ministra. Šalah Bitar je bil minister za prosveto, ko je bila Sirija združena z Egiptom, a je pozneje skupno s tremi člani vlade, ki so pripadali isti stranki, odstopil. Pred združitvijo med Sirijo in Egiptom je bil Šalah Bitar poldrugo leto sirski zunanji minister.
Za podpredsednika vlade in
pravosodnega ministra je bil imenovan Nihad El Kasem, za notranjega ministra Amin
El Hafez. Minister za informacije je Zamal El Atasi, minister za prosveto in narodno u-
**a bi vnovi® P°" /uHana za mnenje o
rl)e^K> ^ski sili-■se.>	6
Franciji že deveti -M..Jarfev. ki so zavrnili SN s« "lka vl“de Pompi-* [C$ ‘liOj Vrnejo na delo. Iz-" Pripravljeni nada-0 “J a nedoločen čas. “Vionaln
v(et7'i",nalr|a novico je iht Jwaj Predsednik indij-!> »Novau da Je indija do-’ da lahko sama Di ^ ie hnnibo; toda že
5»-?b"iedr.:
ega dopisnika .-s,'" s„ Vne agencije AJN-V k i»j j. nrofii, da sc bosta ^Dik nnedy junija sesta-
smerjanje Sami Al Žondi. Objavili so seznam tudi ostalih članov vlade. Danes so javili, da so Alžirija, ZAR, Irak in Jordanija že priznale novi sirski režim.
Predsednik Naser je poslal narodnemu svetu sirske revolucije brzojavko, v kateri izraža zadovoljstvo nad uspehom revolucije in prepričanje, da «smotri, ki so Jih razglasili v Damasku, pomenijo jasen odgovor vsem gonjam proti Egipčanom v Siriji, ki so jih vodili tisti, ki so bili uničeni«. Nato dodaja:	»Prepričani
smo, da so sporočila revolucionarnega sveta in podpora sirskega ljudstva temu svetu, jasen odgovor, ki smo ga pričakovali od Sirije po izjavi, ki sem jo bil podal 5. oktobra 1961. Tedaj sem obrazložil stališče do tedanjih dogodkov. Zaradi tega menimo, da je Sirija dala popolno zadoščenje tistim, ki verjamejo v enotnost smotrov, v enotnost prihodnosti in dolžnosti.« Tudi predsednik izvršilnega sveta ZAR Ali Sabri je poslal čestitke Salahu Biterju. Sabri poudarja, da je vlada ZAR pripravljena brezpogojno sodelovati s sirsko republiko na vseh področjih.
Sirska vlada Je poslala Naserju brzojavko, s katero se zahvaljuje za priznanje novega režima in dodaja, da se sirska vlada strinja z Naserjem v ugotovitvi, da je bila odcepitev Sirije od Egipta leta 1961 grenka lekcija, in doda-. ja, da vidi v priznanju novega režima prvi korak na poti enotnosti.
Kairski tisk pozdravlja revolucijo v Siriji. «A1 Ahbar« piše, da predvidevajo v diplomatskih krogih v Kairu še druge revolucije v arabskih deželah. Londonski dopisnik tega lista piše, da je Jordanski kralj Husein zahteval od angleške vlade, naj nujno pošlje ' britanske čete v Jordanijo'. Dalje
pravi list, da Je prestolonaslednik Saudove Arabije Faisal zaprosil ameriškega poslanika v Riadu zaščito in pošiljatev ameriških čet. «A1 Gumhurja« piše, da imata jordanski in saudski vladar sedaj štete dneve. Vendar pa je jordanska vlada priznala novi sirski režim. Predsednik vlade Tal Je poslal Bitarju brzojavko s čestitkami.
Libanonski ministrski predsednik Kerame je na tiskovni konferenci v Bejrutu izjavil, da želi Siriji in njeni vojski «moč in blaginjo«. V Libanonu so odredili številne varnostne ukrepe. Promet med Bejrutom in Damaskom je tudi danes prekinjen. Vendar pa je voditelj stranke Baat Michel Aflak lahko odpotoval iz Bejruta in je že prispel v Damask.
Sirski radio je objavil danes tri sporočila revolucionarnega sveta, ki določajo: 1. Danes so vsa pristanišča in letališča znova odprta za promet. 2. Tuji diplomati lahko prihajajo v Sirijo in odhajajo, če imajo dovoljenje zunanjega ministrstva. Tujci, ki ne pripadajo diplomatskemu zboru, morajo zaprositi posebno dovoljenje pri notranjih varnostnih oblasteh. 3. Kamioni, ki prevažajo sadje in zelenjavo, se bodo lahko vrnili v Sirijo na podlagi posebnega dovoljenja oblasti za notranjo varnost.
Policijska ura velja tudi danes. Prebivalstvo je lahko šlo na ulice samo od 10. do 15. ure. Vlada je sporočila, da ne bodo dovolili nobene manifestacije in da je zbiranje na cestah prepovedano. Prav tako so prepovedani vzkliki in lepenje slik kategakoll voditelja.
Do sedaj se še nič ne ve o usodi predsednika republike El Kud-sija. Prav tako ni znana usoda članov vlade. Zatrjuje se, da so aretirali številne civilne in vojaške nasprotnike stranke Baat. Te
vesti pa niso še potrjene.
Turško zunanje ministrstvo je javilo, da je turška vlada dovolila politično zatočišče bivšemu predsedniku sirske vlade El Azemu in članom njegove družine, ki so pribežali v turško poslaništvo v Damasku.
Iz Ankare poročajo, da se je sirski poslanik v Turčiji pridružil novi vladi. Turška vlada je sklicala posebno sejo, na kateri bo razpravljala o morebitnem priznanju nove sirske vlade. V Londonu je več sto sirskih in drugih arabskih študentov demonstriralo pred sirskim poslaništvom in vdrlo v prostore. Pozvali so poslanika, naj prizna novo vlado. V prvih popoldanskih urah so javili, da je poslanik priznal novo vlado.
V Kairu je davi na tisoče študentov in delavcev manifestiralo po ulicah in izražalo zadovoljstvo nad uspehom revolucije v Siriji. Manifestanti so vzklikali arabski enotnosti.
Jugoslavija priznala novo vlado v Damasku
BEOGRAD, 9. — Vlada Jugoslavije je priznala novo vlado sirske arabske republike. Jugoslovanskemu veleposlaništvu v Damasku je vlada poslala navodila, da sporoči vladi sirske arabske republike pripravljenost narodov in vlade Jugoslavije, da z novo vlado razvijajo in poglabljajo vsestransko prijateljsko osdelova-nje. «Vlada sirske arabske republike, poudarja sporočilo, Je lahko prepričana, da bo v naporih za srečnejšo prihodnost svoje države ter za utrditev miru in miroljubnega sožitja na svetu deležna vsega razumevanja in vsestranske podpore vlade in narodov FLRJ.«
do zaradi tega zgubila na vrednosti.
Po naši ugotovitvi bodo nekatera tzelena področja» najbolj prizadela lastnike mnogih zemljišč na Kontovelu in v Pa. dričah, kjer je občina vključila vanje precejšnje površine zasebnih zemljišč, ki niso zraven občinskih borovih gozdov, ali pa jusarskih zemljišč, namenjenih za pogozdovanje. Poleg tega bodo prizadeti še lastniki manjših površin v drugih okoli-ških krajih, ki mejijo z občinskimi ali jusarskimi zemljišči in ki jih je občina vključila v tzeleno področje», da bi ga zaokrožila.
Tako so bile na Kontovelu proglašene za tzeleno področ. jet vse parcele strmega pobočja od vasi do barkovljanske rebri, med robom kraške planote in cesto, ki vodi s Kontovela v Barkovlje. Ta zemljišča sicer niso primerna za zidanje in tudi ne za obdelavo, ker so pretei-no skalovita. Ne moremo pa razumeti, zakaj so občinski uradi, ki so pripravljali regulacijski načrt, vključili v zeleno področje tudi manjše število zasebnih parcel od meje Stokovega zem. ljišča v Seginavci do kraja »Apnenica* v širini kakih 40-50 metrov, kjer so zelo lepa in primer-na gradbena zemljišča, čeprav sta okrog tega malega tzelene-ga področja» gradbeni področji «F» in »DE*. Drugo zeleno področje, ki ga predvideva regula-cijski načrt v bližini Kontovela, združuje v veliki večini obdelana zemljišča med staro in novo cesto, ki peljeta s Kontovela v Barkovlje, in sicer med Konto-velom in Daciom. Gre za zemljišča, ki jim domačini pravijo Bakadezija, žegnavec in Cedaz. Poleg tega so na kontovelskem področju vključili v »zeleno področje* tudi precej zemljišč ob Napoleonski cesti, in sicer takoj naprej od novega ezulskega naselja.
V	Padričah pa so vključili v »zeleno področje* velike skupine zasebnih zemljišč zra, jn v a. si. Po informacijah, ki smo jih dobili na občinskem tehničnem uradu, so ta zemljišča vključili v »zeleno področje* zaradi tega, ker obstajajo načrti za graditev cestnega vozla avto ceste, ki naj bi se odcepila proti Jugoslaviji, in sicer en krak proti Pesku, drugi pa proti Orleku in Sežani. Čeprav je ta načrt samo v zamisli, ki naj bi jo uresničili v zvezi z izvedbo načrtov za graditev mednarodnih avto cest, je občina z vključitvijo teh zemljišč v »zeleno področje* postavila nekako hipoteko na zasebna zemljišča in tako preprečila, da bi na njih zidali stanovanjske hiše ali druge zasebne stavbe.
V	glavnem so okoliška področja razdeljena na področja «D», «DE», «E», «EE» in »P*. Samo obmorsko področje pod državno cesto 14 od Križa do Grljana in področje okrog Sv. Primoža pri Križu je določeno za turistično področje. Za boljšo obveščenost naših čitateljev objavljamo v naslednjem pojasnila, kaj pravzaprav pomenijo omenjena področja.
ZELENO PODROČJE
Zeleno področje obsega gozda ve, zemljišča za pogozdovanje, javne in zasebne parke, velike javne in zasebne ■ vrtove, otroška igrišča, področja za valorizacijo spomenikov itd. Na zelenem področju so dovoljene samo zgradbe majhnega obsega, ki imajo olepševalni značaj, ki so nujno potrebne za delovanje raznih naprav, ali pa ki so namenjene za javne lokale. Te zgradbe ne smejo biti višje od 4 metrov in morajo imeti obseg ene petdesetine področja.
Za ureditev teh področij lah-ko župan v posameznih primerih določi ratifikacijo po kriteriju zamenjave zemljišča ob meji med zelenimi in gradbenimi področji.
TURISTIČNO PODROČJE
Turistično področje je v glavnem namenjeno graditvi hotelov, penzionov, kopališč, zabav-nih in društvenih lokalov na splošno ter drugih turističnih naprav. Na tem področju so da voljene tudi stanovanjske zgradbe. Te zgradbe morajo 1-meti poseben okrasni značaj, so
(Nadaljevanje na 2. strani),
Prim ofsfcT "dneTin le
— 2
10. marca
PO PODATKIH KOMISIJE ZA REFORMO BIROKRACIJE
Milijon 360 tisoč 723 ljudi
prejema plačo iz državne blagajne
Pravih državnih uradnikov pa je 213.428 - Saragat poudarja, da je razgovor med papežem in zetom Hruščova «zelo važen dogodek» Nenni o pustolovski in reakcionarni politiki generala de Gaulla
RIM, 9. — «Razgovor med papežem in zetom Hruščova je zelo važen dogodek* — piše Sarag at v jutrišnji številki glasila PSDI «La Giustizia* — «in podčrtava voljo katoliške cerkve, da postavi vprašanje sovjetskega komunizma in komunizma sploh v novo perspektivo*. Kakor zah odne države že več let diskutirajo z voditelji komunističnih držav, sklepajo sporazume in pogodbe, imajo z njimi kulturne stike in «včasih tudi prijateljske odnošaje», se je tudi katoliška cerkev odločila za pogajanja s
sovjetskimi voditelji z namenom, da se utrdi mir na svetu in «doseže večja svoboda za vernike v komunističnih državah*. Noben demokrat — zaključuje Saragat — «ne more biti ravnodušen spričo tako opogumljajoče perspektive... Le fanatiki morejo zameriti Kennedyju, da se pogaja s Hruščovom, in le fanatiki morejo zameriti papežu, da ravna prav tako».
V uvodniku, ki ga objavlja jutrišnja številka socialističnega glasila «Avanti!», se Nenni zadržuje na dogodkih v Franciji in pravi med drugim, da »socialna kriza, ki pretresa Francijo, potrjuje resnico, da pustolovski zunanji politiki ustreza vedno reakcionarna in izzivalna notranja in socialno politika*. Nenni našteva nato tr: pobude de Gaulla, ki so »porušile evropsko in svetovno ravnotežje*: srmostojna francoska jedrska sila; veto proti vstopu Anglije v skupno tržišče in pakt med Parizom in Bonnom, ki so ga »takoj pozdravile evropske desničarske sile. vštevši v prvi vrsti italijansko desnico, začenši s Scelbo*. Politični nečrt de Gaulla »vključuje ne le omrtvičenje vsakršne oblike demokratičnega življenja, ampak tudi žrtvovanje upravičenih zahtev <Je’avcev». Proti temu so že deset
411.397 šolnikov (vštevši tudi poverjene profesorje in suplente); 59.411 delavcev; 321.462 pripadnikov oboroženih sil in policije; 6400 rednih sodnikov, članov državnega sveta in računskega dvora; 133.199 nameščencev PTT; 180.169 železničarjev ; 10.525 nameščencev ANA3 (samostojnega državnega podjetja za vzdrževanje državnih cest); 2? tisoč 732 nameščencev državnega monopola in končno 315.428 pripad mkov upravnega 03ebja, t.j. tako imenovane državne birokracije.
Reforma birokracije ne bo zadevala le tako imenovanega upravnega osebja, ampak bo zajela seveda tudi vse druge sektorje, tud) če jo bodo tu uveljavili na drugačen način. Pogrešno pa bi bilo misliti, da bo reforma pomenila številčno zmanjšanje tega aparata ; nasprotno, še povečal se bo (pomislimo le na šolo, kjer bodo morali namestiti v prihodnjih desetih letih okrog 300.000 novih učnih moči; isto velja za pošto in telekomunikacije ter druga področja). Zahodna Nemčija ima na primer že sedaj okrog 300.000 nameščencev PTT, Francija okrog
280.000,	Anglija pa nekaj več kot
300.000.	Pri reformi gre predvsem za to, da se birokracija reorganizira in decentralizira, hkrati pa poveča njena produktivnost.

ZARADI IZREDNIH VREMENSKIH RAZMER
Ministrstvo za industrijo poziva na štednjo z električno energijo
Izredno kritiien položaj v Švici
RIM, 9. — Ministrstvo za industrijo in trgovino je objavilo u-radno izjavo, v kateri omenja, da se je zaradi dolgega mraza, ki ne dopušča tnlitve snega in ledu, zelo zmanjšala količina vode v rekah, ki poganjajo največje hidro-električne centrale v Italiji in v sosednih državah. Zaradi tega je
dni v borbi francoski rudarji in. bilo tudi prekinjeno dobavljanje nobova soc'alna borba ie že po- ] električne energije iz tujine. Za-
stala pobtUna borba. Nenni nadaljuje: »Naj bo zaključek te velike s;ndikalne in politične borbe že kekršenkoli, pomenil bo zelo
loge v rezervoarjih so se močno zmanjšale in to povzroča veliko zaskrbljenost. Ministrstvo poziva vse koristnike, predvsem pa in-
hud udarec za de Gaulla in za dustrijske obrate, naj sodelujejo,
celotno njegovo notranjo, evropsko in svetovno politiko. Kakor leta 1943 v naši deželi; kakor pred letom dni v Španiji, stavka francoskih rudarjev zajema ves politični položaj, ves sistem, in ga razbija. Gre za nekaj, kar ne zanima le Francoze, ampak vso Ev-ropo; gre za nekaj, kar se vključuje neposredno v predvolilno kampanjo in ponovno postavlja vprašanje, ki ni toliko vprašanje vlade, kot vprašanje političnega sistema*. Nato pa Nenni primerja stavko francoskih rudarjev z »zmagovito borbo italijanskih metalurgov, ki dopušča koristno primerjavo med demokratičnim in avtoritarnim sistemom*. V tem je tudi »resnična izbira v sedanji volilni kampanji*: za nadaljevanje politike levega centra ali proti njej, kakor to skuša doseči desnica.
Ce nam komisija za reformo birokracije ne bi dala nič drugega, ji moramo biti hvaležni vsaj za to, da nam je povedala kolikšno je število oseb, ki prejemajo plače od države. Vseh državnih nameščencev je torej 1.360.723, ki re delijo na naslednje kategorije:
s tem c.a do največje mere omejujejo uporabo električne energije zlasti podnevi in zvečer, da se izognemo podobnim ukrepom, kakor so jih morali sprejeti v drugih državah (kakor npr. v Angliji. Avstriji in Švici).
V Milanu je danes več kot eno uro manjkala električna energija, tako da je bila vsa dejavnost u-stavljena. Tudi železniški promet na glavni postaji je bil ustavljen. Tok pa je manjkal zaradi večje okvare, ki . je nastala na vodu, ki dobavlja tok z juga proti severu. Električni tok je iz istih razlogov manjkal tudi v Turinu iti v Genovi.
Iz Ženeve poročajo, da so švicarska zvezna vlada in kantonske pblasti izdale več pozivov vsem potrošnikom električne energije, naj do največje mere štedijo z uporabljanjem energije, ker grozi
znašla za več tednov v položaju, iz katerega ne bo izhoda, če ne bodo potrošniki sodelovali in se strogo držali navodil o štednji. Težave glede oskrbovanja z električno energijo trajajo v Švici več kot en mesec. To je posledica izredno suhe in mrzle zime, zaradi česar so se rezerve vode, ki napajajo reke, zmanjšale, pa tudi potrošnja energije je narastla. Kljub uvozu električne energije iz Francije in Nemčije se položaj ne bo menjal, dokler ne pride do milejše temperature, ■ ki bo omogočila talitev snega in ledu v gorah, razen če medtem ne pride do večjega deževja. Državne železnice so napovedale, da bodo od 17. marca dalje skrčile za 25 odstotkov število potniških vlakov.
Tcnsing
o snežnem človeku
MOSKVA, 9. — Znani šerpa Ten-sing, ki je pred šestimi leti skup-
ni s, ^ijlarjrjem dosegel vrh Eve-rešta, je sedaj v Sovjetski zvezi,
kjer se pripravlja na odpravo na vrh ElbrUza, ki je najvišja gora v Kavkazu (5633 metrov). Tensing je izjavil, da v 30 letih, ko hodi v gore, ni nikoli videl snežnega človeka. Dodal je, da ta človek sploh ne obstaja. To, kar jemljejo za snežnega človeka, je dejansko samo medved.
Tensing je obiskal tudi Moskvo
u^uiauijanjcm CiiCigijC,	fc*^*»* ACiiaiUg J*i UUlSKdl IUQ1 1V1USKVO
nevarnost, da bi morali popolno-j in Leningrad. Podelili so mu soma ukiniti domačo potrošnjo elek- vjetsko odlikovanje za izredne /.a-trične energije, če bodo sedanje sluge na področju športa, ki je «ve. izredne vremenske razmere še tra- lika zlata kolajna«. Tega odliko-jale. Po mnenju strokovnjakov vanja niso do sedaj dali še nobe-grozi nevarnost, da se bo Švica 1 nemu tujcu.

Kardinal Koenig in Mindszenty
DUNAJ, 9. — Dunajski nadškof, kardinal Franz Koenig se je danes vrnil iz Rima na Dunaj. Pozneje jc katoliška agencija »Kathpress* objavila izjavo, v kateri kardinal pravi, da svojemu bližnjemu obisku na Madžarsko ne pripisuje nobene senzacije. Kardinal dodaja, da ga je madžarski škof Hamvis povabil na Madžarsko že lani, :n da je sprejel podobna vabila tudi od poljskega kardinala Višinskega in od jugoslovanskgea nadškofa Seperja. Nato pravi kardinal, da ne pozna osebno kardinala Mind-szentyja in da je povsem naravno, da bo stopil v' stik z njim. Vatikan je o tem obveščen. Toda vse govorice, da bo madžarskemu kardinalu izročil posebno poslanico papeža, so navadne domneve. Pred odhodom iz Rima je kardinal Koenig izjavil, da bo povsem privatno eventualno predlagal Mindszentyju, naj b. prišel v Rim. V Budimpešti je zunanje ministrstvo sporočilo, da do sedaj niso še dobili obvestila o prihodu avstrijskega kardinala. Kakor poroča ANSA iz Beograda, so v nekaterih krogih mnenja, da bo madžarska vlada dovolila Mindszent.v-ju odhod z madžarskega ozemlja in prost prehod iz ameriškega poslaništva do meje. Zatrjujejo tudi, da se glede tega že dolgo pogajajo, in da so bile že premagane nekatere težave.
Indija sposobna izdelati
atomsko bombo
N:OVI DELHI, 9. — Predsednik indijske vlade Nehru je izjavil da je Indija ta':co napredovala, da lahko izdela atomsko bombo, toda pred časom je sklenila, da bo u-porabljala atomsko energijo samo v miroljubne namene in se bo držala tega sklepa. «Sreča, je dodal Nehru, da Kitajska nima atomske bombe, drugače ne bi mogel nihče reči, kdaj jo bo PeVing uporabil.# Nehru je dodal, da bo mora-
la Indija nuditi odpor z vsemi svo-li šili
jimi silami proti morebitnemu novemu kitajskemu napadu.
Samo domneve trditve o sestanku Hruščov-Kenncdy
WASBINGTON, 9. — V krogih blizu Bele hiše izjavljajo, da n. predviden noben sestanek med Kennedyjem in Hruščovom na Brionih, kakor je to danes poročala ANSA iz Beograda. Predstavnik tiskovnega urada Bele hiše Salinger je na zadevno vprašanje izjavil, da ni nikoli slišal govoriti o podobnem sestanku, glede katerega zatrjuje ANSA, da je dal zanj pobudo maršal Tito,
Zdi sz, da je povod za te domneve dalo napovedano Kenne dyjevo potovanje v Evropo ter njegov obisk v Rimu in Bonnu konec maja. Pred dvema dnevoma so namreč agencije zatrjevale, da se Dosta Kennedy in Hruščov sestala v Benetkah V Washingtonu so mnenja, da bo s približevanjem časa Kennedyjevega potovanja vedno več takih govoric. Po dosedanjih sporočilih pa bo Ken-nedy obiskal samo Rim in Bonn.
Tudi predstavnik ameriškega poslaništva v Beogradu je izjavil, da je «zelo neverjeten« sestanek Kennedyja in Hruščova, Glede obiska Hruščova v Jugoslaviji ni bil še določen datum, vendar se zatrjuje, da bo Hruščov prišel v Jugoslavijo junija.
ŽENEVA, 9.	— Predstavniki
osmih izvenblokovskih držav na ženevski konferenci so tudi danes na dveurnem posvetovanju pripravljali novo spomenico, ki jo bodo predložili jedrskim velesilam.
Vojaški udar v Siriji
V petek se je sirska vojska uprla in zrušila vlado. Zakonodajno in izvršno oblast v državi je prevzel narodni svet sirskega revolucionarnega poveljstva. Sporočilo revolucionarnega sveta pravi, da je smoter revolucionarnega gibanja vrniti državo •na pravo arabsko pot*. Vojska bo poskrbela, da se to v čim krajšem času uresniči. Dalje pravi sporočilo, da vojska ne namerava uvesti vojaškega režima v Siriji. Vojska se bo zavzemala za spoštovanje mednarodnih pogodb in za spoštovanje ustanovne listine Združenih narodov. Vojska sprejema politiko, ki temelji na načelih bandunške konference in na načelih pozitivne nevtrdlno-sti ter na enakopravnem sodelovanju z vsemi drugimi državami.
Sporočilo pozdravlja jemensko in iraško revolucijo ter slovesno zagotavlja, da bodo šle sirske oborožene sile po poti •enotnosti, svobode in socializma.. Hkrati nudi roko arabske enotnosti Iraku, ZAR, Jemenu in Alžiriji.
Irak in ZAR sta sporočila, da je njiju vojska pripravljena priti na pomoč, če bi kdo skušal od zunaj nastopiti proti revoluciji. Sirska vojska pa je v celoti takoj obvladala položaj, ker so se udaru pridružile vse enote vojske, letalstva in mornarice. V ZAR so poudarili, da bo ZAR vsako tuje vmešavanje v Siriji imela za napad na ZAR. Udar je bil izvršen v največji naglici in sploh ni prišlo do spopadov. O nadaljnjem poteku poročamo med običajnimi poročili.
teljstvo francoskih rudnikov pa je
ponudilo najprej dva odstotku, pozneje po nekaj manj kakor šest odstotkov povišanja. Ker ni prišlo do sporazuma, so rudarji za-
čeli stavko. Vlada pa je v odgo■ ........................kr ‘
vor na to objavila dekret o prisilni mobilizaciji stavkajočih ru-
darjev. Rudarji pa se niso pokorili dekretu in odločno nadalju
jejo stavko, pri čemer so deležni solidarnosti vseh delavcev in vsega prebivalstva v Franciji. Moralno so jih podprli celo škofje. Prejšnji teden so sindikalne or ganizacije organizirale tudi splošno solidarnostno stavko, katere se je udeležilo nad šest milijonov delavcev.
Tudi v krogih golistične stranke se izraža solidarnost z rudarji, predvsem pa pritiskajo na de Gaulla ,naj obnovi pogajanja in išče sporazum. Vlada je presenečena nad tolikšno solidarnostjo o-gromne večine Francozov s stavkajočimi. Vlada vztraja, naj bi nova pogajanja odložili do septembra zaradi nevarnosti inflacije. To je ponovil tudi Pompidou v petek po radiu. Verjetno bo vla-da počakala z nadaljnjimi ukrepi do ponedeljka v upanju, da bodo številna posredovanja do tedaj imela uspeh.
Jedrsko oboroževanje na Zahodu
Posebni odposlanec predsednika Kennedgj a Livingston Merchant je po razgovorih v Rimu o jedrski sili NATO odšel v Bruselj, kjer se je razgovarjal z zunanjim ministrom Spaakom in je zatem prišel v Bonn, kjer je imel daljše razgovore z Adenauerjem in z ministrom za obrambo von Hasse-
Stavka
francoskih rudarjev
Francoski rudarji stavkajo že teden dni skoraj v vseh premo govnikih. Rudarji zahtevajo zaradi stalnega naraščanja življenjskih stroškov povečanje mezd za približno deset odstotkov. Ravni-
iiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiHiiiiMiiiiiiimiiMimiiiiiiimimiMiiiiMiiiniiiiininiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMmaMmmmiiiimmimmmumiimmimmu
ENAKOPRAVNOST
(Nadaljevanje s 1. strani)
Francoski rudarji napovedujejo strnjeno nadaljevanje stavke
Odprto pismo Pompidouju - Posredovanje rudarskih inženirjev pri predsedniku vlade - Zahteva za izredno sejo parlamenta
PARIZ, 9. — Na fronti rudari ev, ki stavkvajo že osmi dan, je treba omeniti danes dva nova dogodka; prvi bi utegnil položaj še zaostriti, drugi pa dopušča možnost pomirjenja. Stavkovni ^dbor^	hoče nahujskati javnost proti ru
darjev je vlade Pompidouju odprto pismo, v katerem poudarja odločno voljo rudarjev, da padaljujejo stavko. Drugi dogodek pk je sestanek, ki ga je davi imel predsednik vlade Pompidou z delegacijo rudar-skih inženirjev. Kakor so izjavili inženirji, je Pompidou «z naklonjenostjo sprejel nekatere naše nasvete. Vendar pa se v tej zadevi ne morejo dejati čudeži. Upamo, da smo olajšali sporazum glede postopka za obnovitev raZ-govorcv«.
Stavkovni odbor lorenskih rudarjev pravi v odprtem pismu, da je predsedniku vlade znana zakasnitev v prilagoditvi mezd rudarjev. ter ga poziva, naj takoj začne razgovore na prej zajamčeni podlagi. Razen tega je odbor objavil .poziv * lorenskim rudarjem, naj strnjeno nadaljujejo stavko, dokler ne bodo priznane njihove zahteve.
Predsednik socialistične skupine v poslanski zbornici Gaston Deff-jrre je posla) Pompidouju brzojavko, s katero £a poziva, naj skliče izredno sejo parlamenta, da bi temeljito razpravljali o načinu rešitve vprašanj, ki so nastala s stavko rudarjev. V brzojavki orne-nja Defferre, da so poslanci veči-ni* in manjšine z rudarskih področij predlagal, spravo med vlado in rudarji. Defferre je poslal brzojavko tudi vsem predsednikom parlamentarnih skupin ter predsednikoma obeh zbornic parlamenta. Redna seja parlamenta bi morala biti šele konec aprila.
Tudi danes je bila stavka v vseh rudnikih popolna. V nekaterih industrijah že začenjajo čutiti pomanjkanje premoga.	.
Zveza rudarjev, včlanjenih v CGT je zavrnila poziv Pompidou ja rudarjem, naj se vrnejo na delo m poudarja, da so rudarji pripravljeni nadaljevati stavko za nedoločen čas. Predstavnik te or-ganizacije, ki predstavlja 70 odstotkov stavkajočih, je izjavil, da je reakcija rudarjev na govor predsednika vlade, še večja odlo-»enost nadaljevati stavko. Pred stavnik j® obtožil Pompidouja, da
darjem.
Več žrtev pri treh eksplozijah
mesto lea, ki šteje 150.000 prebivalcev. Dvanajst prebivalcev po grešajo, 27 pa jih je ranjenih. 40.000 ljudi je brez strehe. Mesto je brez razsvetljave in brez pitne vode. Začenjajo primanjkovati tudi živila. Na severovzhodu države ogrožajo narastle reke še druga mesta.
občani, morajo biti sistemizirana in dejansko zasedena delovna mesta, na katerih je obvezno znanje italijanskega jezika.
Delovna mesta z obveznim znanjem obeh jezikov morajo zagotoviti zlasti: upravni organi občinske skupščine in drugi državni organi in zavodi na območju občine, ki opravljajo Javno službo, poštni in drugi uradi, carinarnice ter trgovske in gostinske gospodarske organizacije.* člen 148. — «Državni organi in organizacije, ki orihaja-jo v svojem delu v stik z občani uporabljajo dvojezične obrazce za vse občane.
Uporaba dvojezičnih obrazcev je obvezna zlasti v matični službi, občinski dohodar-stveni službi, zdravstveni službi, službi varstva dela in socialnega varstva, službi socialnega zavarovanja, na občinskem sodišču in v drugih službah, ki redno prihajajo v stik z občani.
Obveznost uporabe dvojezičnih obrazcev v službah iz prejšnjega odstavka se nanaša zlasti na:
—	osebne legitimacije in matične listine,
—	davčne in druge obvezne prijave občanov,
—	odločbe, potrdila, obvestila in .druge akte, namenjene občanom,
—	vloge, za katere so predpisani obrazci,
druge listine, ki so namenjene občanom, oziroma s katerimi se občani obračajo na državne organe, pa se zanje uporabljajo obrazci.*
Člen 149. — «Državni orga-
ARNSBERG, 9. — Davi je v metalurški tovarni v Arnsbergu eksplodirala pnevmatična stiskalnica, pri čemer je bilo ubitih 15 delavcev, 40 pa ranjenih. Policija je javila, da je do nesreče prišlo, ker so eksplpdirale cevi s stisnje-nirti zrakom. Bojijo se, da so še drugi mrliči pod ruševinami oddelka, ki se je zaradi eksplozije porušil.
BONN, 9. — V tovarni delov za motorje v Beleckeju blizu Dortmunda je nastala eksplozija, ki je razdejala enega od treh oddelkov tovarne. Pri eksploziji sta zgubila življenje dva italijanska delavca, druga dva pa še pogrešajo in ju iščejo pod ruševinami.
JOHANNESBURG, 9. — V tovarni dinamita blizu Johannesburga so nastale štiri eksplozije, l>ri katerih je bil ubit en delavec, Štiri pa še pogrešajo; 18 delavcev je bilo ranjenih. Na kraju eksplozije so prišli vsi gasilci iz Johannesburga, da pogasijo požar, ki je nastal po prvi eksploziji, katerim so sledile še tri druge. Zaloga dinamita je bila popolnoma uničena. Ena od velikih lukenj v zemlji, ki so nastale zaradi eksplozije, ima premer 50 metrov.
Tovarna eksplozivnih snovi je oddaljena 25 kilometrov od Johannesburga in je med največjimi na svetu V njej je zaposlenih nad 4000 delavcev.
Hruščov proti sožitju z abstraktno umetnostjo
MOSKVA, 9. — Hruščov je včeraj govoril na razpravi o umetnosti, pri kateri sodeluje okoli 600 predstavnikov sovjetskega kulturnega in političnega življenja. Hruščov je izjavil, da je Sovjetska zveza glede umetnosti proti miroljubnemu sožitju med socialistično in buržoazno ideologijo.
ZADNJE ŠPORTNE VEST!
HOKEJ NA LEDU
Jugoslavija 7 Francija 3
LIMA, 9.
LSiVK.	iTJKSSK ] komun««..
STOCKHOLM, 9. — Med današ njim tretjim dnevom svetovnega prvenstva v hokeju na ledu je Jugoslavija zabeležila pomembno zmago nad Francijo. Izidi današnjih tekem so naslednji:
A skupina Kanada-V. Nemčija 11:5 (3:4, 4:1, 4:0)
CSSR-ZDA 10:1 (5:0, 4:0, 1:1)
B skupina Jugoslavija Franclja 7:3	(4:0, 0:2,
3:1)
Poljska - Norveška 6:2 (2:0, 3:1, 1:1) C skupina Avstrija-Madžarska 3:1 (1:1,2:0,0:0) SMUČANJE CHAMONIX, 9.	— Avstrijka
Traudl Hecher Je danes zmagala v slalomu tekmovanja Kandahar in
Velike poplave v Peruju
_	..	, i; biaiuuiu iciMituvauja ivauuauat m
feieeV kaatasPt°rofalne I ™sei?la tudi prvo mesto v lestvici
člen 153. — »Zakonska zveza med občani italijanske narodnosti se sklepa v italijanskem jeziku.*
člen 158. — »Razglasi na oglasnih deskah državnih organov in drugi javni razglasi in naznanila državnih organov ter družbeno-političnih in drugih organizacij ter javni plakati, ki se razobešajo na dvojezičnem območju občine, morajo biti dvojezični.
Vsako javno naznanilo ali obvestilo, ki ga organi in organizacije iz območja občine objavijo v lokalnem časopisju in je namenjeno vsem občanom, mora biti objavljeno v
obeh jezikih.*
c len 159. — »Odloki in drugi splošni akti občinske skupščine in njenih organov morajo biti objavljeni v obeh jezikih.
Občina skrbi za to, da je tudi vsako drugo obveščanje občanov takšno, da omogoča seznanitev obeh narodnostnih skupin.*
Pripominjamo, da se pripravljajo podobni osnutki občinskih statutov tudi za bujski del »metnorandumskega področja», to je za občine Buje, Umag in Novigrad, ki spadajo pod puljski okraj LR Hr-vatske.
iiiiiMiiiimiMiiiitiMimiiimiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiMifitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniiiMiiimiHiiiinii
Regulacijski načrt
(Nadaljevanje s I. strani)
ni, delovne organizacije, .ki
poslujejo s strankami ter politične in druge družbene or* ganizacije, uporabljajo v svojem poslovanju dvojezične pečate in žige.*
Člen loO. — »Zagotovljena je dvojezičnost sodnih in drugih postopkov.
Kazenski in upravni kazenski postopek se vodita v narodnem jeziku obtoženega občana, vsi drugi postopki, v kar terih nastopa ena stranka, pa v narodnem jeziku občana — stranke.
Postopki, v katerih nastopata dve ali več strank, od katerih je ena občan italijanske narodnosti, se vodijo v slovenskem in italijanskem jeziku.*
cien 151. — »Sodni zapisniki v postopku, v katerem nastopa občan italijanske narodnosti kot edina stranka, se pišejo v italijanskem jeziku.
" italijanskem jeziku se pišejo tudi vsi drugi zapisniki v postopkih, v katerih sode-ganizacije z območja občine italijanske narodnosti.
Zapisnik o uradnih opravilih, pri katerih je ena od strank občan italijanske narodnosti, se piše v slovenskem in italijanskem jeziku tako, kakor Je uradno opravilo potekalo.*
Člen 152. — »Upravni organi, sodišča in drugi organi, ki izdajajo uradne akte v zakonito določenih postopkih, morajo te akte izdajati občanom italijanske narodnosti v obeh jezikih.
V primeru iz prejšnjega odstavka se oba akta štejeta za izvirna.*
lahko ločene ali v skupinah. V tem primeru morajo ustrezati enotnemu arhitektonskemu kriteriju.
Stavbe bodo morali zidati po predpisih, ki so določeni za re-zidencialno področje «BE».
Zupan lahko določi, da zgradbe pod državno cesto št. 14, od miramarskega razpotja naprej ne smejo imeti strehe više od višine ceste. Prostori med posameznimi stavbami morajo oiti urejeni v vrtove, parke ali gozdove.
Hoteli, penzioni, kopališča, zabavni in društveni prostori itd. morajo poskrbeti za garaže in za parkirne prostore, ki morajo ustrezati potrebam zgrajenega objekta.
PODROČJE »D* IN »DE*
Področje «D» se nanaša na jedro naselja, področje »DE* pa na področje razvoja naselja. O-be področji sta namenjeni za zidanje posameznih ali pa vrstnih hišic. Za zidanje teh hišic veljajo sledeči predpisi:
Stavbe na področju »D* ne smejo biti višje od 14 metrov za posamezne hišice in 9 metrov za vrstne hišice. Na področju «DE», ne smejo biti stav-be na nobeni točki višje od 12 metrov za posamezne hišice in 9 metrov za vrstne hišice.
Maksimalni gradbeni indeks na področju »DE* je določen na 4.5 kub. metra za kvadratni meter površine.
Najmanjša razdalja na teh dveh gradbenih področjih med posameznimi hišicami je določena na osnovi izračunane razdalje z delitvijo največje višine stavbe z 2 za posamezne stavbe in z 1.5 za vrstne stavbe. Kljub temu pa razdalja med e-no in drugo stavbo ne sme biti manjša od treh metrov. Poleg tega pa morajo biti vse omenjene stavbe oddaljene najmanj 2 metra od cestnega roba. Na teh dveh področjih so dovoljene tu-di pomožne zgradbe samo za posamezne hišice, pri katerih pa je treba upoštevati predpise, določene za gradbeno področje »C* in «CE».
PODROČJE »E* IN «EE»
Ti dve področji sta ekstenzivni, odprtega značaja. Prvo je v celoti vključeno v »jedro nase-
lja*, drugo pa je v celoti vklju čeno v «področje širjenja naselja*. Obe sta namenjeni zidanju posameznih vil, ki je vezano na sledeče predpise;
Zgradbe na področju »E* ne smejo biti višje od 11 metrov; za zgradbe na področju «EE» pa ni predpisana nobena omejllev
naravnost Komisiji	j« j
vprašanja, in ta kotni*«
bila nekaj desettisoč V’ J
in vprašanj. Na podla?! f(j ga je ožji odbor
lom': Tako 7 RimuTakorVBrus-	TažpravlA-U
lju so poudarili, da so bili rozgo- \ZZih Zn nh ustavo »•
Pori nauradni in da sta obe vla- "'J	Vendar P« V
di zaprosili za dodatna pojasni- nlh sVre™'e™-	predloffbj
la. Vendar pa zatrjujejo v obve- rpln nnm
sebm važna krepitev J*
skupnih akcij komunist nJj*|W
cialistov, ki jih P°dP' del delavskega razreda. j, i Sporočilo ugotavlja d J ^ »r naddržavne ustanove v j«««!' nopolov ter da PrakjZL0 t* gočajo učinkovito nadz° (A stavniških organov djzav^ p Na koncu poudarja sp j^nHN trebo trgovinskega
med državami EGS tn
Nova ustava v Jugoslaviji

v Beogradu je r- -komisija za ustavna ' zvezne ljudske skupščin* 0 obravnavati načrt nove .
obravnavati načrt n°ye , K tej priložnosti je Edv,vloli'l,ti. podal obrazložitev m P prti" pombe k pripombam '"d f
0„m, M so biliizraiem » jtf
i, rvt *ju um	q j* •.*
razpravo. Povedal )*>- . u -,-Jini razpravi o	1
ve sodeloval zelo štifOR . ,(j ? žavljanov. Po anketi. .. jfUFj izvedla inštitut družbeni" . z
sti in uredništvo “®orb 'iri^L kot osemdeset odstotkov ^ ip nov starih nad osemnal govorilo, da jim je «»«'’ ve znana. Po pribltžntn je bilo okrog setJemd jil« zborovanj, na katerih L.
jc y 0'
vzočih več kot šest
žavljanov; od teh je Pr j sto -isoč dajalo^ pred\
mnenje in postavljaj0 VpMC Številni posamezniki in so pošiljali pripombe 1	u>,l\
---------‘ komisiji J“.a jt v
ščenih krogih, da je bila doseže na načelna soglasnost obeh vlad o tem, da bi začeli tzuajati načrt o večstranski sili NATO. Poudarja se tudi. da ima Merchantovo potovanje značaj pritiska in da je nekakšen poskus, da bi izolirali Francijo, ki je glavni na sprotnik ameriškega načrta. In res je zahodnonemški zunanji minister na svoji tiskovni konferenci pri omembi svojih razgovorov v ZDA poudaril, da bo Zahodna Nemčija sodelovala pri tem oboroževanju tudi brez Francije. Saj je znana želja bonske vlade, da tudi njena vojska pride do jedrskega orožja, pa čeprav bi to bilo pod nadzorstvom ZDA ali pa več držav skupaj. Del jedrskih sil bi bil last NATO in bi imel uečnu-rodne. posadke. Posamezne države, med katerimi Italija, naj bi prevzele del stroškov za njih vzdr. ževanje. Trdi se, da bi morali no-jaški proračun Italije prav zaradi tega povečati za deset odstotkov. Fanfani je Merchantu izja-vil, da bo Italija proučila to vprašanje.
Kar se tiče Zahodne Nemčije, je minister von Hassel izjavil, da so se že načelno sporazumeli glede nadzorstva nad jedrsko silo, določiti je treba Še nekatere podrobnosti. Razen tega je izjavil, da bo Zahodna Nemčija Čez dve leti lahko povečala število svojih vojakov. O umiku izstrelkov <(Jupiter» iz Evrope je izjavil, da to ne pomeni, posreden spre-
jem načrta Rapackega, ker r bo v
Zahodni Evropi ostalo taktično a-tomsko orožje. Nalogo izstrelkov nJupitern bodo prevzeli ameriški «Po!arisi». Razen tega bodo ameriška divizije v Evropi opremili z novo vrsto taktičnega izstrelka uDavg Crockett«, in s tem izstrelkom bodo oborožili tudi zahodno-, nemške divizije v NATO.
Bonn-Varšava
Med Zahodno Nemčijo in Poljsko so v četrtek podpisali trgovinski sporazum in sporazum o otvoritvi zahodnonemškega trgovinskega predstavništva v Varšavi. Bonski zunanji minister Schrnedcr je izjavil, da «gre za važen ko-
višine. Na tem področju Je tre- j	‘držo«am“»’“n °da °bodo ™iz-
deks gradnje 1.5 kub. metra zal bi lahko storili naslednje’korake*. kvadratni meter površine.	Schroeder je tudi izjavil, da »pod-
pis pogodbe ne pomeni, da je Za-
Najmanjša oddaljenost med zgradbami mora biti 7 metrov ne glede na višino zgradbe. Zgradbe morajo biti oddaljene najmanj 4 metre od cestnega roba, razen morebitne zgradbe za vratarja. Dovoljeno je tudi zidanje pomožnih zgradb, za katere pa je treba upoštevati predpise, določene za področji »C* in «CE».
Dva ekstremna konca tlorisa zgradb na področju «E» ne smeta biti oddaljena drug od drugega več kot 25 m. Vile na področju «EE» pa morajo imeti o-krasno obliko in imajo lahko poleg stanovanja lastnika tudi stanovanje za služinčad. Te vile imajo lahko tudi po dve stanovanji, če se morebitna stanovanja za služinčad zgradijo posebej.
PODROČJE »F*
Področje »F* je polkmetijsko področje in je v celoti vključeno v »področje širjenja naselja*. Na tem področju se lahko zidajo posamezne stanovanjske hišice in kmetijska poslopja, katerih zidanje je vezano na sledeče predpise:
Na področju «F» ne smejo bi. ti zgradbe višje od 10 metrov. Predpisan je maksimalni indeks gradnje 0.5 kub. m za kvadratni meter površine. Najmanjša oddaljenost mora biti 2.5 metra ne glede na višino zgradbe. Zgradbe morajo biti oddaljene najmanj 5 metrov od cestnega roba.
Omenjena gradbena področja zanimajo predvsem spodnjo in zgornjo okolico tržaške občine. Ponovno pa poudarjamo, da je najbolje, da si prizadeti sami o-gledajo regulacijski načrt na sedežu tehničnega urada tržaške občine, kjer jim bodo službujoči funkcionarji dali vsa podrob-na pojasnila.
hoana Nemčija spremenila stališče glede diplomatskih odnosov z državami, ki priznavajo Vzhodno Nemčijo».
Tudi kancler Adenauer je poudaril važnost sporazuma s Polj sko m je zatrjeval, da bo vprašanje meja rešeno samo v okviru splošne mirovne pogodbe. Dodal je, da bodo današnjemu važnemu koraku sledili drugi.
cela novi štirje . PTKUZ"Jati *> rili mora komisija PoVse iin1.^
mnenje: predlog, da SCc„cia ,|i goslavije spremeni v... ruJ^LI
UVSIUUIJC	ulllrn • -.if
na federativna repubu vijati: predlog, da bi ?e
: ESS& ii«
uvede funkcija ■mi.hiik.a ki hi

bi načelno prešli na 42-u ni teden.

Kalija
m. — dva dni V - f
tim praznikom v veljavo zakon NnsV> .g
6. t. m. narodnim
stopil v- ..~.j_
februarja letos, ki P nam pravico do
Itopo W
,oklic*- C
im
c o do vseh javnih syj ‘"doJ"
lili lic 1-/ I UU.V.U uu	L*l'f(? I rtf®'
službe in javne P,°" jjn* V*
lagi tega zakona im°

cev, vštevši sodno ,be U
vzemši le določene sl
.i.i ...___ii-ii:	c tem Piatff.
ski in
policiji. S te,”rj diK l veljati Se drugi Pj,rn.ef S },/ na škodo
je ministrski	f
nacije
zvezi je ministrski	/	».
Fanfani razposlal ose.n>:n pjjfi - 1 okrožnico z navodili p' r zval, naj dostavijo sV.„notK-i jcnim uradom in.
okrožnico z navoun- r r zval, naj dostavijo sV,Loi i enim uradom til
f <.Vt i ;kn
s trezna navodila, da °\:r til J •. h novemu položaju *** i.pi ■ IV, piše o natečajih za *Pr*JattMtJ ut,,: no službo, tudi tiste	*	>
so bili že razpisani,	it	”0
še liso začeli.	* J?9
V tem tednu j* P, Udi“*ti publike Šepni obiskal ^ >■ p povabilo maroškega K..MlilH.,r!’ na II. Segnija sta *P
povabilo maroškega ni. Med obema deže.‘fl% r t
zelo^emn^gZlodartkoj^j%
no sodelovanje. Med
proučili možnost že te ^0, p
delovanja „„
turnem in tehničnem P 0 t" ™ sti kar zadeva km*P)
.	|. A
delovalno industrijo.	^
0d 'Sl? *>■£!.,w
imajo pomične	« »
predložitev svojih ka!> i" , S za poslansko zbornic tele1*'u % Prvi dan je bil Prl p«), 'Ji j predstavniki K Pl in pi® J u
ci. V večini primerov ) „ * i „
rih primerih _pa i*J ,a ^ %
vo mesto dala p'
incidente, kakor kjer so se
takoi nPr;i.i	'-l'
predstavni^ i j -k
padli s predstavniki KZ 1 7.' ke si skušajo zagotov ,m 0
•	f1* ■ " K, ‘II
sto na glasovnici, ^eT Ta Hl že usmerjati volivk •
že usmerjati	• z^‘ \v«
prvim mestom Vria.“ to
Adjubej pri papežu
Po sklepu aBulzanove ustanoven, da podeli nagrado zu mir papežu Janezu XXIII., je vzbudila precejšnje zanimanje novica, da se je slovensnosti v Vatikanu za u-radno podelitev nagrade udeležil tudi ravnatelj moskovskih »Izve-stij» Adjubej, ki je sedaj na ob isku v Italiji. Po slovesnosti je papež sprejel Adjubeja v posebni avdienci in se z njim razgovarjal osemnajst minut.
Stališče KP šestih držav skupnega tržišča
V Bruslju so zasedali tri dni predstavniki komunističnih strank šestih držav evropske gospodarske skupnosti. Ob zaključku zasedanja so objavili skupno sporočilo, ki govori o evropskih gospodar skih in političnih problemih ter posebno poudarja, da bi razvoj trgovinskih in gospodarskih odnosov med državami evropskega skupnega tržišča in državami vzhodnoevropskega gospodarskega sveta znatno pripomogel k popuščanju napetosti v Evropi.
Predstavniki se strinjajo v oceni resnosti sedanjega mednarodnega m evropskega položaja. Skle nili so . okrepiti skupne napore v boju proti monopolom, Se posebno ostro kritizirajo francosko-nemško pogodbo in poudarjajo, da je v današnjem svetu, «ki ga oboroževalna tekma spreminja v sod smodnika, zveza med de Gaullom in Adenauerjem nov detonator». Vendar pa se danes odpirajo nove možnosti za akcijo vseh tistih sil, ki nasprotujejo politiki osi Pariz-Bonn. Tu je po-
sto na glasovnici, ,-e p* M sJH* razlogov. Zaradi te O0 J v % dnevu nastalo zritt*^nale *si j i . da si bodo stranke	(lJ * 1, *
viti vsaj zadnje m*? 'pri" .. (. sl niso mople zagotovit	ji t s
glasovnici.	-
okviru borbe P jitr®*', L jT'
ža, do 30. aprila (®toS’ neK/j \ uvozna carina n“ „
t" Jr, JI
IV KJC.	11*1 UH*	-
krompir, za 2 odst,-P rina na suho sočtvi olje. Z istim ukrepor(no p. \ uvozna carina	na	ur„«i0v'M (	JSls
posodah do 20 kil°9TeVtO$tl S0 uvozi iz držav članic	t ta, ■
spodarske skupnosti-■se pripominja,	da	0	P1!,
lepo in dob-čo.	ver}^,n	d°bV	V
nrnšanie kd° m " (L
glavno vprašanje	jt u
no “r.n^no

Španije po 400 h* *e	ta
na oljčnega olja V“ J000	, •
domačem trgu okrog liter:	zol‘l
V tem tednu se ]gdiai.J
serija televizijskih °°nje-ru predvolilne kon}P se ‘J stavmki vseh »*ra”veic 1. fL ta, vsak torek in	t, **li
Cas, s katerim razp0ite,,'LiKM ‘
stavnikov, ki jih

kot
ra.
it 50 parlamentar	t ,
zpolago 12
nadaljnjih 35 Pari®” do.(( 'J
ima stranka
minute. Vel- kot 50 Pcl.

KD pravico do 22 ’ r. ,y 16, PSI pa do 14	, l“A
niki vlade razpoloO Kalc0 , d®
tami. Hkrati ima v*a t*\,
-v- ‘7enfc l°pina psvi-AA Ci
niki KD, KP1,
,b' trVJ h,
PD1UM, v četrtek ?“ A jjj . ki psi, PLl, MSI A*jah !;A ki vlade. Na teh °d gb* tl i
KI I/IUUV, IVU
stavmki omejujejo	h
volilnega programa ei sAj 4 in ne polemizirajo je '(tl I
pAred,n°' v™?ZizU $ liti S
nik vlade pole»j*j£>ijfo vi oddaji s pred**?, **
so na torkovi	(41
svoj čas zadevi «Eea 00 primanjkljaju okoli državnega denarje-
4l
Po
Mc
io,
in
1
ioi
9iij
N
1
ie
<i»
ta
ta
ta
ta
tal
£
Vet
ta
£
ti
ta
lua
Z
k
ta
i
tar
H
ta
tac
tO\r;
ta
tat
D,
Ni
V
ta
•ta:
»n
K
v*
S
WBtel^n0vmk
— s —
10. marca 1963
B.
GILFORD
)
®yron
Duquay Je sedel čisto
S
f.
lS
fs
•;5
V
o
it)
"'S
(dl‘S
su*
'a t»
Sj
v
£
H
•S
15?
l>
»<
'X
■**
f
$
<<
<•*a
ri
r< r'lf
1,1 za veliko mizo, kii je bila °8mjena z zelenim suiknom. J/2 Se je zdolgočaseno igral s Pom igralnih kart, jih mešal Prevzdigoval.
^sobi je bilo čisto tiho. Nena-w#la Pa so zaškripala vrata. jT" Kar naprej! — je vzkliknil, “nakoval je svoje soigralce pri
fckerju.
j.. °da mož, ki se je zdaj pripla-: v, sobo, ni prišel kvartat. Bil ^J^ek, šibak moški. Njegove j^Ve hlače so bile polne madeži, > »vratnik njegove srajce je lo v^Pr*;’ lasje so mu silili v če-, njegovih očeh se je lesketal taj*1’ V desni roki pa je držal ; J” ozek nož.
hyron Duquay ni niti poizkusil izza mize.
Kaj želite? — je vprašal. Ujac je molčal. Njegove oči ^zaupno krožile po sobi.
't|(ašaf SVS sama’ — )e sleclnji'i
je prikimal,
Ji “Obro, — je odgovoril mlatil °2' — Bodite pametni, pa se j, j?e bo nič zgodilo.
WjvKai želite? — je vprašal Du-
ZoL Z'novia'
V. j^et je tujec molčal. Se vedno Ha ogledoVai po sobi. Nenado-JUav,? 2a®'edal na mizi ob Du-steklenico.
Sejal akk° b' Kaj popila, — je
^Sedite! — mu je odgovoril iaj0 a^' — Natočil vam bom
je, dokler obiskovalec ni izpo^' Mladi mož je. potegnil stol *Kt rn*Ze ‘n sedel Duquayu na-lovj1,08 drugi konec mize. Nje-ttijjj mesnica je grozeče ležala na 'Vetji ^°*° rezilo se je grozeče Jv na zelenem suknu.
de nat°Pil čašo in jo leljjj Preko mize, da se je za-ie h a Po neznanca. Mladi mož s« a£5av"i1 požirek, šijj p°frebujem denarja, — 'je Vljue 2ahteval. — Razen tega pa k«j vašega avtomobila. Ne-Iv ‘ek moram tudi imeti, v j?a^ se ni zganil.
.le^Uj.?° ste pravzaprav? — je
vprašal.
j iti* A
V
v .,. vam je figo mar! v j.'1 niste Rick Masden? S*0 ste pametni! — je od-H i “vožak ironično. — Goto-«fte Pašnike?
se je nasmehnil
iSŽ
■ jknu' Prav> Klek Masden sem. S K teden sem v neki krčmi [*l^teih* Vrat svoji prijateljici in Ha; ^ novemu kavalirju. Cez ,	Pni so me prijeli. Toda
o t &tto,,Sem j™ pobegnil...
v ay je čisto mirno sedel. gtl^j 'h<at °8°vorila se bova, — je
'liT. t SptoS'U5a;ite’ — Sa je prekinil |lf|# f^ti. _ ^ Pričel sukati nož med
ii*. ii'
[li.y
N j., Kdaj boste storili, kar .. Vanj! teval od vas, ali pa se bo » ^‘hla godilo prav tako kot s U, *>: \Uadvema v krčmi!
Wjr C~ Osty ae ni Sanil.
||fl i<‘|j' \ anite mlrni, Masden, — f a*1. I Soli V°r‘l nenadoma odločno, ctrt' * % v« ie a, —_________i„
L' >**'	da me mal° Poslu-
giny , J nožgm m<3 poizkusite napa' ‘4 C,°Ve s0 se stisnile.
'S
je dejal napo-
^lušam,
,/PI > (i Mala r°’ Zdai si bova najprej fr',vtv. . najin položaj. Tule se-
>*Lr.sak
"vi
■'ri
položaj.
na enem koncu mize v ^t)Vf t f^ite v Kakih dveh metrov. Vi ft&d 'vao r°Kah nož. Jaz tem tre-:^V ^ Sev a rez orožja. Toda jaz '\r. j*1 hj eda natanko razmislil, r° /\, Nlj , 'ril v primeru, če bi vi f. b0t!Sta‘K Ce se boste dvig-te ? ^ ils n prevrnil mizo na vas. fiJtr k ^ ^ težko storiti. Mor-<tfrj kV. • mla^lši od mene, zato ff C ' Jaz vsekakor širši od
f"} \ ** bi V.,
5 Jr	l^1 0 prvo dejanje na-
:,je^.i ki,Mav °b°ia, — je nadaljeval (OKjjf1 ^ aa ~~ ^i bi ležali na tleh, jn V k,. SUj^38- AH mi sledite?
" S ‘ M Sde Vam’ - Je zag0dr'
I o KI , jL aen.
nCl*' I 'V^,e^dlva na druR° točko, t«*? r Pkt,0). T^Iaj na Pisalno mizo za
O*1.0 bcat’, 1?ar leži na niei- ie
10
b(
M ^ K	,v'
, ^^Pi ra^101 ki ga u po rab I j a m
»»V
e Jir
Jr/i * Va,hu	*1 bova stala drug
' f *	k'1'* Za asproti z enakimi mož-
fM 11 . s 5Pen zmago, kajne, Masden?
P Xo,‘ia:ie molčal.
az sem dobrih deset kl-
V]^ naa°de p’sem- Ko bo ležala f S0: potBIfS’ bom Pograbil bo-
A k vhk. “Til fin U„..„	ji...
<6
H •*, « ,
is.
'"h
M
’4
‘ i fr
•J4
: fftij
Ar
k* Si.,'
O0 mm
lo-gramov težji od vas, Masden. Torej prednost zame. Zdaj pa si bova ogledala najine fizične sposobnosti. Pred desetimi leti sem bil na univerzi boksarski prvak poltežke kategorije. Od tedaj treniram skoraj vsak dan.
Mladii mož na drugem koncu mize je postajal vedno bolj bled in nervozen. Neprenehoma si je oblizoval suhe ustnice. Zdelo se je, kot da hoče govoriti, toda ni spravil besedice iz sebe.
— Dobro, zdaj vam bom pa povedal, kako vas ocenjujem. Zdi se mi, da ste kronično podhranjeni. Ne verjamem, da ste kdaj resnično stradali, toda bili ste trmast otrok in ste jedli samo to, kar vam je bilo všeč. Poglejte svoje prste! Cisto rumeni so od kajenja. Zdi se mi, da ste pričeli kaditi že z devetimi leti. Ne bi se čudil, če bi medtem prešli že na opojne droge. Takšne stvari pa jemljejo človeku moč. Gotovo tudi pijete. Zdaj pa dobro poglejte mene, Masden! Kaj mislite, kdo od naju bi se bolje odrezal v dvoboju?
Celo mladega moža se je nagrbančilo.
— Blufirate, gospod! — Masde-nov glas je bil hripav, skoraj hreščeč.
Duquay se je nasmehnil.
— Mislite? — je vprašal. — Ce želite vedeti, ali blufiram ali ne, vam je treba samo vstati, Masden.
Tišina v sobi je postala skoraj neznosna. Masde-novi prstni členki so pričeli pokati, toda ni se zganil.
Cez nekaj časa je pričel Du-quay znova govoriti, tiho, prepričljivo.
— Ce me ubijete, dobite moj denar, moj avto in vse, kar želite. Toda ne veste, če me boste lahko ubili. Lahko se zgodi, da
. .....
Jože Kranjc Moj otrok in jaz
Jože Kranjc (rojen leta 1904 v Borovnici, sicer profesor v Ljubljani), je pisatelj, ki je vse svoje življenje stal skromno ob strani in kot' pisatelj ni silil v javnost. Zato je tudi sicer manj znan, čeprav je izdal več knjig svojih dej (Ljpdje s ceste, fot ob prepadu, Sreča v temni ulici) in je zlasti s svojo dranjo Direkttfr Čampa pred vojno vzbudil precej polemik. V svojih proznih delih slika Kranjc predvsem male ljudi, ljudi malomeščanskega sveta v času med obema vojnama, ki zaman hrepene po nedoseženih idealih, ki so preprosti, skromni, zadovoljni z malim in ki se bore za košček sreče. Pri tem odlikuje njegovo pisanje preprot govor, zanimivo, čeprav preproto fabu-liranje in bister dar opazovanja dogodkov vsakodnevnega življenja.
Prav tak se nam kaže Jože Kranjc v svoji najnovejši knjigi, ki je pod naslovom «Afoj otrok in jaz» izšla pri Mohorjevi družbi v Celju kot 139. zvezek znane Mohorjeve knjižnice. Ta knjiga je zbirka drobnih črtic, zajetih iz predvojnega, medvojnega in povojnega .življenja malih ljudi Ljubljane. Vse črtice so posvečene odnosom v družini med očetom, materjo in sinom, ki so poglavitne osebe.
Nekaj teh črtic je bilo objavljenih že pred vojno po revijah in časnikih, druge so nastale po osvoboditvi.
Vse črtice so kratke, prepro. ste, vsebinsko neproblematične, odlikujejo pa se po izvirni in samonikli obdelavi snovi. Kot je v spremni besedi Kranjčevi prozi napisal pisatelj Vladimir Bartol, se v teh črticah kaže pisatelj Kr: ic kot skrben stilist, pomanjkljivost, da so črtice nekoliko ohlapne, pa odtehta njih neposrednost in avtorjevo intuitivno poznavanje človekovih nagnjenj in vzmeti. V Kranjčevih črticah je tudi precej humorja, predvsem pa jih odlikuje humanizem in toplo čustvo do vseh malih ljudi. Zato predstavlja knjiga Kranjčevih črtic «Moj otrok in jaz», kot pravi Bartol, «svežo, človeško polno in stilistično in umetniško kvalitetno knjigo.«
boste sami pri tem izgubili življenje.
Masden je pograbil čašo na mizi in zlil z dolgim požirkom vase ostanek whiiskyja.
— Okay, pa prični, stari, — se je zadrl. — No, storite že kaj!
— Nisem rekel, da bom jaz pričel, — je odgovoril Ouquiay. — Samo pojasnil sem' vam, kaj vas čaka, če bi vi pričeli.
Tišina v sobi je postala globlja. Moža se nista izpustila iz oči. Njune roke so bile iztegnjene na mizi. Masdenova desnica je božala nož, todia njegove oči so bile uprte v bodalo na pisalni mizi. Minile so sekunde, minute.
Potem je spregovoril Masden:
—	Zakaj mi ne daste tega, kar hočem? Nekaj dolarjev, obleko, ključ od avtomobila. Saj ste zavarovani in vam bo zavarovalnica vso škodo povrnila. Tako se nobenemu od naju ne bi nič zgodilo.
— Nikakor!
— Bil bi bedak, če bi še dalje čakal! — je siknil Masden in njegovo telo je pričelo drhteti.
-	Sicer pa je še druga pot,
Masden...	•
— Kako ste rekli? — Iz begun-čevih besed je govorilo upanje.
—	Hm, če bi se borila, tvegava oba. Po pravici povedano, pa mi ni do tega. Lahko bi sklenila kupčijo, Masden. Mojo varnost za vaš prost odhod. Mislim seveda na odhod s praznimi rokami.
-	Nič,ne razumem, — je siknil Masden.
— Dobro me poslušajte! Dokler boste držali nož v rokah, se boni čutil ogroženega. Ce boste nenadoma skočili kvišku, kako bom vedel, ali želite napasti ali pobegniti? Torej mi ne bo pre-ostajalo niič drugega, kot da se branim, brž ko v Manete. In potem se bo borba pričela, če boste to želeli ali ne. Razumete, kaj mislim?
Masden je prikimal.
— Gre torej za vaš nož. Radi bi odšli. Dvoboju z vami bi se rad po možnosti izognil. Toda dokler držite nož v rokah, ne morete vstati izza mize, ne da bi sprožili boja. Edina rešitev je torej v tem, da vržete nož na sredo mize.
Mladi mož je trpel hudo duševno borbo. Bilo je videti, kot da si mora s silo iztrgati nož iz roke. Nenadoma pa se je odločil in zagnal golo .težilo. pa mizo.
— Ostanite za mizo, stari! — je siknil MasiJeijL
— Srečno pot! — je rekel Du-quay. Masden se je prežeče dvignil. V tistem hipu se je zaslišal v predsobi šum.
Masden je bliskovito reagiral. Prevrnil je stol in se v dveh skokih znašel pri vratih. Duquay se ni zganil. Prijel se je z obema rokama za mizp in zavpil:
— Sam,' primi ga! To je morilec!
Iz predsobeJ je zaslišal ropot, korake in udarce. Duquay je ostal na svojem sedežu in poslušal šume borbe. Borba se je končala s silovitim udarcem in nato je vse utihnilo.
Duquay se je olajšano naslonil nazaj. Na njegovem čelu so se pojavile znojne kaplje.
* * :!:
Minili sta dve uri, preden se je policijski stotnik Sam Wil-liams vrnil k svojemu prijatelju Byronu Duquayu. Toliko časa je potreboval, da je Masdena ukrotil in sestavil protokol o njegovi aretaciji.
Zdaj je stopil' kot zadnji k mizi, za katero so že sedeli štirje možje, med njimi Duquay.
— Byron, — je spregovoril policijski stotnik, — nikoli si ne bi mislil, da znaš tako imenitno blufirati!
— Pusti komplimente, Sam, — se je smehljal Duquay. — Srečo sem imel, in to je vse. Preden me je bolniška sestra nocoj zapustila, sem ji naročil, naj me dvigne iz vozička na stol.
S pogledom je objel svoje prijatelje.
— Vidite, dragi prijatelji,. prijetneje mi je, če vas lahko pozdravim na normalnem stolu kot pa v svojem, bolniškem vozičku. Na normalnem stolu se počutim kct normalen človek — in ne kot invalid, ki je od bokov navzdol hrom. Ce bi bil sedel v vozičku, mj ne bi bilo nikoli uspelo prevarati Masdena. Niti za sekundo...
* #
Med knjige, ki smo jih posebno 'Veseli, lahko prištevamo Svetovno književnost, ki je pred nedavnim (še z letnico 1962) izšla pri Mladinski knjigi v Ljubljani. Take knjige Slovenci še nismo imeli. Sicer je knjiga o-značena kot berilo za srednje šole, pa jo bo vendar vsakdo rad imel v svoji knjižnici, četudi' je že daleč od šole.-Toda namen, dati dijakom v roke važen študijski pripomoček, je gotovo bil odločilen za nenavadno nizko ceno knjigi, katere vrednost povečuje še njena lepa oprema.
V knjigi je antologija iz tek-stov raznih književnosti: od egipčanske do kitajske in japonske pa od Homerja do Goetheja. Pri Goetheju se knjiga konča, ker ji bo za novejšo literaturo sledila še druga. Besedila so zbrali ter uredili Janko Kos, Stane Mihelič ter Dušan Pirjevec, prevedli pa so jih najboljši slovenski prevajalci (med katerimi je z Burgerjevo Lenoro tudi Prešeren).
Literarno-zgodovinske opombe na koncu knjige pa predstavljajo kratek pregled svetovne književnosti.
Številne so slikovne priloge, med katerimi jih je več v originalnih barvah. (Ghirlandaiova Giovanna Tornabuoni, ki krasi ščitni ovitek, je tudi v knjigi). Priloge je izbrala Spelca Čopič.
Knjigo je mogoče kupiti tudi v Trstu, pa jo kar najbolj toplo priporočamo.

Sartrova «Igra je končana»
Vsekakor drži, da je bolj u-mestno, da pisatelje beremo kot pa da o njih razpravljamo. In tega mnenja sem tudi ob knjigi «Igra je končana«, znanega francoskega filozofa in pisatelja Jeana Paula Sartra, ki jo je v slovenskem prevodu pravkar izdala založba Obzorja. Res da menda danes ni pisatelja, o katerega delu bi bilo toliko razpravljanja, toliko navdušenih sodb in odklonilnih kritik kot prav o Sartru. In o Sartrovi filozofiji, o eksistencializmu, o somišljenikih in potvarjalcih njegovih idej, je bilo v zadnjem desetletju toliko govora in prelitega toliko črnila, da je vsa stvar postala že nezanimiva. Zdi se mi zato, da je ob prevodu Sartrove knjige v slovenščino treba ocenjevati to delo kot delo vsakega drugega pisatelja in vrednotiti predvsem literarno u-metnino, čeprav seveda povsem mimo pisateljeve filozofije le ne moremo. Seveda bi bilo bistveno drugače, Ce bi to delo dobili v slovenskem prevodu pred šestnajstimi leti, ko je bilo napisano, ne pa danes. Toda ker smo v tem pogledu zamudili korak s časom, bi bilo to, kar je mimo, odveč pogrevati.
Menda velja, da so mnogi pisatelji, ki veljajo kot ideologi
iiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiMiitiiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiintiMiiiiiiiiiifiiiiiiniimimniiiiiimtiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimfiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Petinsedemdeset let učitelja in pisatelja Jožeta Pahorja
Po končanem učiteljišču v Kopru je služboval v rodni Sežani, dokler ga fašisti niso suspendirali - Obsežno je Pahorjevo književno delo
Slovenski književnik, upokojeni prosvetni- delavec Jože Pahor, slavi Me dneve 75-letničo svojega življenja, S ponosom se lahko ozira na svoje delo, tako kot zaveden patriot in napredno orientiran mož, kot uč'.-telj in šolski inšpektor v p., pa seveda tudi kot književnik. Bogata je njegova literarna žetev. S ponosom gleda lahko jubilant na svoj dar slovenskim bralcem in naši književnosti Jože Pahor je tudi spreten govornik in sila priseben in iznajdljiv človek. O tem sem uveril pred drugo svetovno vojno, ko sem ga videl čestokrat pri delti v takratni .napredni u-čiteijski • organizaciji JUU. Kadar sef' j«' oglasil naš Jože, je zmeraj postavil svoj predlog tako, da smo ga brž doumeli in uvideli, da je pameten in ga tudi sprejeli. Govoril je jasno in kratko in bil zaradi tega splošno znan in priljubljen med učiteljskimi delegati na predvojnih, včasih zelo burnih skupščinah. i Se . policija, je mnogokrat posegala vmes, saj so bile učiteljske skupščine predvojnega JUU revolucionarnega značaja in mnogokrat v nasprotju z uradno državno politiko JRZ (Jugoslovanske radikalne zajed-nice) in raznih ministrskih skupin in drugih, ki sc takrat »vladali« staro državo. Učitelji pa so že takrat gledali v bodočnost in so se zanjo bili po skupščinah, vzgajali mladino v bor-
je spet vrnil v domači kraj. Tu je učiteljeval vsa leta po maturi — do leta 1923. Jože je prišel pri fašistični državni u-pravi v nemilost zaradi svojega naprednega mišljenja. Zato so ga suspendirali iz učiteljske službe in je moral z dvema karabinjerjema iz Sežane v Trst. 2e na stanovanju sta mu nadela železne okovice, nato sta ga odpeljala na železniško postajo in sta ga odvedla v tržaške policijske zapore, kjer je ostal nekaj časa v preiskavi.
V šolo ni več smel. Nova fašistična oblast mu je prepovedala sfik z.rpladino in s šalo. Zato je sprejel službo strokovnega tajnika pri.Zvezi, slovanskih učiteljskih društev v Italiji. To službo je opravljal do leta 1926. Tedaj se mu je posrečilo, da .e prestopil italijansko mejo in se je rešil v Jugoslavijo. Takrat je prekoračilo mejo še več drugih učiteljev, ki jim je tuji režim onemogočil službo v rodni zemlji. Jože Pahor je dobil službo učitelja v Marenbergu na Štajerskem, (ta kraj je dobil po osvoboditvi nove ime:	Radlje
ob Dravi.)
Leto dni kasneje so premestili Pahorja — tedaj že znanega pisatelja in kulturnega delavca — v Ljubljano, kjer js dobil službo učitelja na ljubljanski I. mestni ljudski šoli. V prosvetni službi je ostal vse do upokojitve. Zaradi vrlin in sposobnosti ga je prosvetna ob-
bene ljudi in tudi uspeli, ka- ]ast povišala za šolskega inšpek-
Ker.
X
'I,


kor je pokazal razvoj in potrdila zgodovina. Ukloniti pa se niso dali.
Eden takih močno razgibanih učiteljev je bil zmeraj tudi naš jubilant Jože Pahor.
O njegovih govorniških sposobnostih sem se uveril tudi po osvoboditvi. Oba sva bila člana šolskega sveta pri bežigrajski gimnaziji v Ljubljani, pač zato, ker 3va imela na tej šoli svoje otroke. Ob neki priliki je priredila gimnazijska kulturna skupina bežigrajske gimnazije u-metniško gostovanje v litijskem prosvetnem domu. Starši in mladina so ga napolnili do zadnjega kotička. Prav tiste dneve je bilo na dnevnem redu tržaško vprašanje. V času, ko so prihajali v litijsko prosvetno dvorano že prvi gostje, sem se domislil, da bi bilo prav, ako bi naslonili gostovanje mladih ljubljanskih, dijakov na naš Trst. Prijatelju Jožetu Pahorju, ki je prišel tega dne tudi s skupino bežigrajskih dijakov in njihovih staršev v Litijo, sem predlagal:
«V naši sredi imamo le redko pisatelja tvojega kova. Povežimo nocojšnji mladinski nastop z našim Trstom. Ti pa spregovori o tržaškem problemu«, sem ga zaprosil.
Jože je brž doumel pomembnost tako improviziranega nastopa. Takoj je privolil. Nekaj minut kasneje sem stopil na oder in predstavil pisatelja Jožeta Pahorja, tržaško-primorski rojak Jože pa je brez kake priprave spregovoril o našem Trstu in tržaškem problemu tako imenitno, da je bil poplačan z bogatim aplavzom za svoja izvajanja. Dijaški zbor je za zaključek zapel nekaj priložnostnih pesmi in tako smo dodali večeru kar na hitro roko uvod, posvečen našemu Trstu in njega problemom. Litijani se še danes radi spominjajo tega pisateljevega obiska in govora.
Pisatelj Jože Pahor ima za seboj pestro življenje, z mnogimi, včasih tudi trpkimi doživljaji.
Rodil se je v Sežani. Učiteljišče je obiskoval (v letih 1902 do 1906) v Kopru, potem pa se
nišču in tisočimi nemirnimi ljudmi. Vsak je opravljal svoje delo. Opoldne jih je moral strel iz topa pri obmorskem svetilniku opomniti, da je prišla dvanajsta ura, čas kosila in kratkega počitka.
Ko sem se vrnil s prvega obiska v Trstu, mi je rojilo po glavi prepolno vtisov. Odločil sem se, da napišem o tem dopis. Res sem tako storil in mati me je ogledovala ponosno, ko sem polnil paDir.
Potem sem z nemirnim drgetom poslal članek v ljubljanski mladinski list.
Niso ga objavili, spoTočiJi, so mi, da v moji reportaži o Trstu ni »logičnih zve.z,»i]Bil sem še premlad, da bi doumel učeno razlago neznanega ljubljanskega urednika.«
Pahor pa kljub prvemu razočaranju ni odnehal s pisanjem. Bil je mlad in se je uživljal v dnevne dogodke in postajal ljudski učitelj in tudi publicist, čr-tičar in feljtonist. Začel je sodelovati kot sotrudnik mnogih revij. Nekaj let pred prvo svetovno vojno, ko mu je bilo ?2 let —- leta 1910 — je objavil eno svojih prvih razprav. Zatem je začel pošiljati črtice in novele v razne revije, tako v Ljubljanski zvon, Mladiko, Koledar Cankarjeve družbe, ki je bila izrazito proletarsko socialistična publikacija, pa tudi v druge revije. Tiste čase je izhajala v Trstu revija Njiva; tudi njen sotrudnik je bil mladi Pahor, pozneje pa celo njen urednik. Jože Pahor je bil v raznih razdobjih nekajkrat urednik tako glasila primorskih učiteljev, U-čiteljskega lista (v letih 1921 do 1926), pa mladinske revije Novi rod, po osvoboditvi pa je urejal mladinsko prilogo Primorskega dnevnika Mlado jutro.
Jože Pahor nam je doslej napisal štiri romane. Za motivi posega rad v zgodovino, vendir vnaša v svoja dela tudi osebne nazore in načela. Ko je proučil razdobje svoje ožje domovine med prvo svetovno vojno in takoj po vojni, je napisal roman Medvladje. Izšel je še v času, ko je živel Pahor v domačem kraju — 1. 1923. Letos je preteklo 40 let od izida njegovega prvega romana. Zelo se je poglobil tudi v zgodovino beneške republike; plod tega študija je bil zgodovinski roman Sere-nissima, ki ga štejemo med najbolj obsežna slovenska literarna dela." Roman o beneški republiški je izhajal kar dye, leti v nadaljevanjih v takratni vodilni slovenski reviji Ljubljanski zvon. Po osvoboditvi je delo izšlo tudi v samostojni knjigi.
Pisatelj Jože	Pahor	se	je	poglobil tudi v	usodne	boje	slo-
venskih kmetov, ki so dvignili leta 1515 enega svojih največjih puntov.	Roman	o	slovenskih kmečkih	upornikih je	iz-
šel že v razgibanem ozračju druge svetovne vojne — leta 1940 pod naslovom Matija Gorjan. Pahor je zvesto naslikal dobo XVI. stoletja, takratne ljudi, njihovo trpljenje in pripravp za upor, pa tudi sam punt.
Po osvoboditvi se je predal proučevanju življenja in dela našega prvega romanopisca Josipa Jurčiča. Zamikal ga je lik enega naših prvih poklicnih novinarjev in romantičnih pisateljev. Začel je obiskovati kraje, ki jih je opisoval dolenjski romanopisec in tako je nastal četrti Pahorjev roman z biografskim prikazom Josipa Jurčiča Pot Desetega brata.
Pahor se je poizkusil kot pisatelj gledaliških del in nam je
določenega koncepta, kot nalašč najboljši v tistih svojih literarnih delih, ki niso napisana strogo v smislu ideoloških tez. -Tam torej, kjer, je pisateljski temperament premagal ideološke koncepte literarnega dela. To vidimo tudi v domači književnosti. še bolj pa v svetovni. In zanimivo, utemeljene so pripombe, da velja to v posebni meri še za Sartrovo delo «Igra je končana«. Čeprav je to delo napisano v smislu koncepta eksistencialistične brezizhodnosti, je pisatelj vendar v njem izkazal mojstrstvo in iz navidezne brez-izgleanosti nakazal nekaj svetlih žarkov izhoda.
Za marsikoga od naših bralcev bo novo Sartrovo delo v slovenščini izredno zanimivo. In če gledamo Sartra kot pisatelja, potem je to mojstrsko napisano delo, duhovit i v svojem bistvu in bleščeče v svoji formi, skratka uelo, ki razodeva esprit pisatelja in dognanost njegovega stila,
Ze zgodba sama je za bralca nekaj posebnega. Ta pa se pravzaprav suče samo okoli dveh o-seb, ki nastopata deloma živi deloma mrtvi! Pierre je revolucionarni voditelj, mož, ki pripravlja strmoglavljenje tirana, Eva pa je žena policijskega načelnika. Njega ubije režimski vohun, njo pa zastrupi nezvesti mož. Na drugem svetu se srečata in med njima zaživi ljubezen. Zato izprosita, da ju ponovno ožive, čeprav samo za nekaj ur. Za preizkušnjo, pod pogojem, da se z vso močjo in polnim zaupanjem vzljubita. Toda v teh 24 urah se dogodi mar-sikaj. Pierre, ki je kot duh spoznal, da je pripravljena zarota razkrita in da bo vstaja samo past za poboj revolucionarjev, da bodo torej njegovi prijatelji zaman padli, skuša preprečiti začetek vstaje. Ker pa ga njegovi tovariši vidijo v družbi žene policijskega načelnika, ga smatrajo za izdajalca, kar rodi nov zaplet. Toda Pierre skuša rešiti tovariše. V tem prizadevanju pozabi na ljubezen, zamudi odločilno uro in tako ga režimski agent ponovno ubije. Prav tako se mrtva zruši Eva, ki je zaman poskušala iztrgati svojo mlado sestro pohlepu svojega moža. Poskus trajne oživitve ni uspel, ker je bila Pier-rova zavest do tovarišev in Evina do sestre, da bi jih rešila, močnejša od ljubezni, kateri so sta.e nasproti tudi vse konvencionalne ovire kapitalistične družbe.
Zgodba sama je torej zanimiva, zapleti so presenetljivi in celoten koncept izpričuje duhovitega pisatelja, ki mojstrsko obvlada svoje pero. Zgodba je vseskozi napisana dognano in tako eksaktno, da je dramatična in skoraj napisana za oder, saj si kratka poglavja slede drugo za drugim v različnih scenah. Vse pisanje pa seveda ka-že pisatelja kot izrednega psihologa, ki z vzvišeno pozicijo moralista tehta dejanja ljudi, če. prav pri tem njegove ocene človekovega ravnanja niso naj-bolj pozitivne. Več si pa od drobnega dela niti ne moremo želeti. Zato bo njiga «Igra je končana« marsikaterega slovenskega bralca, ki Sartra dosti ne pozna, o katerem pa je sicer veliko slišal, presenetila in tudi trevzela. Tako je za spoznavanje takih pisateljev, kot je Sartre, boljše brati njihova dela kot pa o njih razpravljati. Pa čeprav se sicer z ideološkim, koncepti- njihovih del ne moremo povsem strinjati.
* • *
Na Korčulo je dopotoval znani violinist iz ZDA jugoslovanskega rodu Zlatko Balokovii, ki je te dni na obisku v Jugoslaviji. Na Korčuli so ga pozdravili številni prijatelji in znanci ter mu priredili topel sprejem.
torja. Danes živi kot upokojenec v Ljubljani. Tu še zmeraj dela: piše.
Ce vprašaš jubilanta, kdaj ie začel sukati pisateljsko pero, se ti bo nasmehnil in povedal skromno, da je prvi spis, ki' ga je namenil za javnost, napisal že kot mlad fant.
»Povod, da sem segel za pero in napisal prvo reportažo, je bi! moj prvi izlet v Trst«. Pisatelj nadaljuje:
«Imel sem ujca — maminega brata —■ ki je bil namenjen s Krasa v Trst, da nakupi nekaj koruze in drugih potrebščin.
Vzel me je s seboj in zame je bila ta pot veliko doživetje.
Ujec me je popeljal v Trst na svojem kmečkem vozu, ki sta ga vlekla voliča.
Pot od doma do Trsta je bila prepolna vtisov. Srečavali smo gonjače živine. Trst je bil tedaj središče velike avstrijske dežele in nikoli počivajoče obmorsko mesto. Mimo nas so hiteli vozovi, naloženi s prašiči, teleti, drvmi in drugimi stvarmi, ki jih je tržaško mesto nenehno potrebovalo. V mestu sva odšla z ujcem v skladišče in nakupila raznega blaga. Vrvenje velikega mesta je napravilo name nepozaben vtis s svojimi hišami, množicami ladij v prista-
DRUGA ZBIRKA PESMI SLAVKA JUGA
fig. *	ii
Barbara Stecle v nekem prizoru filma «Ure ljubezni«. To je nov film režiserja Luciana Sal-ceja, v katerem igrajo še Emanuele Riva, Ugo Tognazzi, Mara Berni in drugi
Zbirka pesmi Slavka Juga, ki je izšla pri mariborski založbi Obzorja pod skromnim naslovom «VERZI», je izraz marljivega snovanja, pa tudi iskanja mladega pesnika, ki se zadnja leta, odkar je izdal svojo prvo pesniško zbirko (Dobro sonce), pogosto oglaša po revijah.
Ze preprost naslov, še bolj pa zbirka sama kaže, da pri tej knjigi ne gre za kako zaokroženo pesniško zbirko; v petih ciklih, na katere je razdeljena knjižica, so več ali manj slučajno zbrane oziroma izbrane pesmi. Jugova zbirka predstavlja v resnici nekak izbor pesni-
kovih stvaritev zadnjih treh let in pomeni logično nadaljevanje prejšnje zbirke. Jug se torej v svoji novi knjigi pesmi ni bistveno odmaknil od svoje prve knjige lirike in od svojih že znanih lirskih oblikovalnih dispozicij. Na prvo knjigo lirike navezuje tudi prvi, ljubezenski ciklus nove'knjige z naslovom Včerajšnji trubadur. Seveda pri tem ne moremo zanikati, da Jugova najnovejša pesniška zbirka ne kaže naravne pesniške rasti. Res velja za pesnikovo liriko, da je Jugova metaforika sorazmeroma še skromna. Vendar pa uporablja pesnik v svojih novih stva-
ritvah sodobnejšo in gibkejšo metaforiko, kar pomeni vendarle neki napredek in osvežitev knjige. Pač pa velja, da je Jugova osebna, intimna izpoved vse preveč neizrazita in vse preveč zastrta.
V novi Jugovi pesniški zbirki je ljubezenska lirika čustveno najmočneje in najbolj pristno doživeta. Morda je tudi izrazno najboljša, čeprav vse preveč disciplinirana in premalo sproščena. Njegova nekdanja fantovska erotika pa je že prerasla prvotni okvir in postala vse bolj zrela, pa čeprav je, kot rečeno, izpoved vse preveč zastrta in pre-
malo odkrita. Prijetno novost nove Jugove zbirke pa pomeni tudi nekaj pesmi, ki jim je avtor nadel skupni naziv aPostrž-ki». Ti hudomušni, morda malce pikri pa igrivi in hudomušni verzi niso dnevno aktualni in so zato še bolj zanimivi.
Drobna knjižica Jugovih verzov, taka kot je, ni kaka velika knjiga lirike. To tudi ni zbir-ka, ki naj bi presenetila in o-svojila širši krog. Je pa droben izraz intimne, včasih tudi plaho in še neizrazito zapete lirike, ki tudi še išče svoj samostojni izraz pa vendar razodeva pristno čutečega pesnika.
DROBCI IZ ZANIMIVE ZGODOVINE OTOKA BORNEA
James Brooke ■ beli radia v Saravaku
Sultan mu je ponudil guvernersko mesto za pomoč v borbi proti lovcem na človeške glave - Sto let je trajala njegova dinastija
Domneva se, cla so prvotni prebivalci Bornea že od nekdaj na otoku, a v prvih stoletjih naše dobe so se začeli naseljevati na tem otoku ljudje, ki so prihajali z raznih strani. Bili so Kitajci, Malajci, Indijci, pozneje Portugalci, Holandci in še nekaj drugih. In tako je dandanes na Borneu prava mešanica najrazličnejših narodov.
Ko je leta 1521. priplula na Borneo prva portugalska jadrnica pod poveljstvom Antonia Pigafe-ta, je tudi Evropa izvedela, da je v tem delu sveta precej velik otok, na katerem je obilo priložnosti za obogatitev. Portugalci si takrat sicer otoka niso lastili, pač pa so' kmalu za njimi prijadrali na Borneo Malajci, ki so kot v roju preplavili obale tudi bližnjih otokov. Ko so obvladali položaj, so najprej ustanovili sultanate, od katerih je najbolj znan oni v Bruneiu, ki Je tudi najstarejši.
Več kot tisoč let je sultanat v Bruneiu imel važno vlogo v zgodovini in razvoju jugovzhodne Azije. A že v začetku XIX. stoletja je začela njegova moč pešati in kar vidno je bilo kako se tudi drugače vedno bolj ruši. Korupcija, gusarstvo in trgovina s sužnji so bili najbrž vzrok, da so bili v deželi neprestani nemiri. Najhujši udarec pa je zadal malajskemu gospostvu upor plemen iz pragozda na področju Saravaka. Ma-lajci niso več mogli obdržati oblasti v svojih rokah. Bilo je to leta 1839, ko so »lovci na človeške glave* najhuje napadali. Tedanji sultan, ki je vladal v Saravaku, si ni vedel kako pomagati in ni našel drugega izhoda, kot da je zaprosil za pomoč
Holandce, ki so bili že skoro 200 let na otoku in ga upravljali. Toda, ali ker se niso hoteli vmešavati v to ali pa ker se niso čutili zadosti močne, so pomoč odklonili.
Po naključju pa je prav takrat prijadral v Brunei neki mlad Anglež, ki je bil na nekakšnem krožnem jadranju po Pacifiku. James Brooke je bil to m n: bil na Borneu prvič. Prej je bil britanski častnik, a je postal zaradi neke rane nesposoben za opravljanje vojaške službe. Jadral je s svojo ladjo širom po svetu in iskal dogodivščin.
In tako je pristal na Borneu. Tudi njemu je potožil obupani sultan svoje gorje in mu ponudil guvernersko mesto v svojem sultanatu, če mu pomaga ukrotiti »lovce na človeške glave.*
Brooke ni kaj dosti pomišljal. Brž je pristal. Ladja, ki je bila le del dediščine po očetu, je bila prej podobna vojni ladji kot navadni »turistični* jadrnici. In tudi moštvo, ki je bilo z njim, n; bilo slabo.
Začelo se je torej brž zatem bojevanje z »lovci na človeške glave*. Ni bilo tako preprosto to delo, niti ne brez nevarnosti. Čeprav so bili Brookovi mornarji opremljeni z dobrim in u-činkovitim orožjem, posebno v primeri z domačini, je bila težava že v tem, da niso poznali dežele, da je džugla že sama na sebi predstavljala nevarnost, da je pragozd skoroda neprehoden, in da vse to domačinov ni prav nič oviralo. Nasprotno I Pomagalo jim je proti tujcem.
In tako se je to bojevanje zavleklo kar na več let. Nazadnje pa se je le nekako pomirilo t> medsebojno sovraštvo in je
ABCDEFGH I J K L M N 0
2
jB
VODORAVNO: I. okusna molska školjka — mesto v Albaniji, 2. pritok Save — glavno mesto Grčije — babica, 3. pekovska potrebščina — potomstvo — zalega — grič, 4. ozek borilni meč
—	geometrijski pojem — pogonski stroj, 5. trgovsko mesto v Nigeriji ob spodnjem toku Ni-gera — južna rastlina z mesnatimi listi, 6. kemični znak za nikelj — trenje — makedonsko kolo — začetnica pesnika slovenske Moderne, 7. vrsta vrbe
—	odpraviti, razpustiti — ločilni veznik, 8. odlična francoska filmska igralka (Martine) — zdravilo — naklep, 9. drobiž v Iranu in Pakistanu — nadzornik gozdov — glavno mesto sovjetske republike Letonske.
A. upravnica, B. ime pisatelja Can-
NAVPICNO: nočna ptica — karja, C. neumnica — predujem, naplačilo, D. pristaš rasizma — središče vrtenja, E. pogosto špansko ime, F. pot v snegu — okras
moškega lica, G. napad — glina, H. naslovni junak znane Gotovčeve opere —• zimska padavina, I. osnovna mera — letoviško mestece pri Opatiji, J. agregatno stanje snovi — pripadnik germanskega plemena, K. ime dubrovniškega komediografa Držiča, L. kraj v srednji Soški dolini z veliko tovarno cementa — sto kvadratnih metrov, M. vrsta — naziv za osebne avtomobile, N. staro ime pritoka Tibere — kijevski knez, Ruri-kov naslednik, O. rojstni kraj I. Grudna.
REŠITEV PREJŠNJE KRI2ANKE
VODORAVNO:	1. Trnovski
gozd — T(rubar) P(rimož), 2. reakcionar — Opel, 3. Epir — krilo — Bara, 4. Sava — Ico — korak, 5. k — Ksantipa — Jama, 6. ara — rana — Te — bon, 7. VA — Petit — Ebro — j, 9. cedra — Arkansas.
prišlo do sklenitve neke vrste »sožitja*.
24. septembra 1841. je bil James Brooke uradno ustoličen za radža v Saravaku.
S tem se je začela dinastija »belega radža*, ki jo je odpravila šele japonska zasedba Bornea v drugi svetovni vojni.
Brooke ni imel prve čase svojega vladanja prav lahkega stališča. Saj ni imel proti sebi samo divjih plemen, marveč tudi lakomne spletkarje na sultanovem dvoru v Bruneiu. A težave je imel tudi še z lastnimi mornarji, ki so nekoč organizirali celo nekak upor proti njemu, in le neki britanski vojni ladji se mora zahvaliti, da se je vse iztekle njemu v prid. A tista pomoč vojne ladje ni šla kar tako mimo. V londonskem parlamentu se je neki poslanec obregnil ob to. češ da ni dopustno tako samovoljno razpolaganje z enotami vojne mornarice. Hujšega sicer m bilo, vendar pa se je Erotiki prepričal, da se more odslej zanašati le na svojo sposobnost in lastno moč pri Upravljanju svoje dežele.
Razmere v notranjosti te deželice so se od takrat jele vidno boljšati. Mir in varnost sta se vinila v deželo in Saravak je postal v nasprotju z bližnjimi okraji sosednega Bruneia, oporišče reda. Se najbolje priča o tem gibanje prebivalstva. Leta 1840. je živelo v Saravaku okoli 8.000 prebivalcev, deset let pozneje je že štel 50.000 duš, a dandanes jih irfia že nad 600.000.
S procvitom Saravaka se pa je začelo opažati veano večje nazadovanje sultanata Brumel. Nič kaj bistroumni in lakomni vladarji so nenehno odprodajah kos za kosom svoje dežele, a Broo-keju in njegovim naslednikom
so celo priznali popolno neodvisnost.
James Brooke je umrl 1. 1868. Za svojega naslednika je dolpčil svojega nečaka Charlesa Johnsona, ki je postal tako drugi »beli radža*.
Vladal Je <jo leta 1917, Bij je zelo odločen in si je prizadeval, da bi bil pri vsel\ svojih ukrepih sodoben in pravičen. Ža njegove vlade se je tudi povečal obseg državice.
Šele tedaj, ko je britanska vlada videla, da bi se dalo v - tej deželici kaj dobiti, se je začela zanimati za nje usodo. In ko
so angleški strokovnjaki dodobra
•r"*	.'.e	-.	'J. .	.	a
1BK
preglfaim »WežČlo ir) našli ležišča premiji;a, JiafU, v džungli . kav-čukovec in še marsikaj, kar hi jim nudilo precejšen dobiček, so izkušeni kolonizatorji in zviti izkoriščevalci, dosegli, da je brunejski sultan privolil, da mu britanska vlada pošlje svojega »svetovalca*. Od takrat je postal severni del Bornea britanski protektorat.
Leta 1917. je postal tretji »beli radža* v Saravaku, Vyner Brooke, ki je kot njegova dva prednika, vladal dolgo vrsto let.
Ko pa se je Japonska leta 1942. pridružila v drtigi svetovni vojni Hitlerju, in preplavila ter zasedla vse otoke na Pacifiku, se je »beli radža* z nekaj svojimi r.ajožjimi svetovalci komaj u-tegnil umakniti v Avstralijo. Vse druge britanske častnike in uradnike, ki so ostali na Borneu, pa so Japonci internirali. Oblast so prevzeli Japonci.
Novi gospodarji niso ravnali s prebivalci lepo. Hoteli so doseči
uspeh z nasilnostjo. Pobrali so jim predvsem vsako orožje in tudi drugače se niso nič ozirali na njih navade in narodne tradicije. Zaradi takega ravnanja so se osovražili in niso tudi imeli v gospodarstvu kaj prida uspeha. Res je sicer, da so pri. dobili del »lovcev na človeške glave*, da so zasledovali in iskali zavezniške vojake, ki so se skrivali v džungli, jih pobijali in potem prinašali Japoncem njih odrezane glave, za katere so jim plačevali po 500 rupij, vendar pa je večina Japonce sovražila.
To se je pokazalo pozneje, Ista 1945. Skupina zavezniških padalcev se je spustila na tla v osrčju Bornea. Čeprav je bila njih akcija tvegana, se jim ie le posrečilo, da so pridobili nekaj domačih plemen za bojevanje proti Japoncem. Napadali so posamezne Japonce in tudi njih postojanke.
In vsakemu ubitemu Japoncu so »po tradiciji* odrezali glavo,
za katero pa jim zavezniki niso plačali nič. Hranili so te glave kot trofeje in so jih rabili pri svojih verskih obredih.
Po končani vojni se zadnji »beli radža*, Anthony Brooke ni hotel več vrniti v Saravak. Izjavil je, da nima dovolj sredstev na razpolago, da bi mogel obnoviti gospodarstvo Saravaka po opustošenju, ki ga je doživel med vojno, In je odstopil.
Tako je bilo konec dinastije Brooke, »belega radže*, ki je vladala v Saravaku nad 100 let.
Ljubitelj dreves
John Mac Arthur, ki spada med najbolj bogate Amerikance, je ustanovil organizacijo, ki skrbi za reševa nje dreves, ki jih morajo odstraniti iz raznih vzrokov. Drevesa izkoplje jo in jih presadijo na bogatinovo veleposestvo v Floridi. Na sliki ga vidimo, kako opazuje drevo, ki so ga morali izkopati zaradi novih gradenj. Prevoz takih dreves je sicer drag, toda v nekaj letih bo nastal bogat in zanimiv park raznovrstnih
dreves.
Zgodba Mone Lize
Povprečni ameTiski človek pravzaprav ni tako vnet ljubitelj umetnin, da bi bil pripravljen kdove koliko žrtvovati za to. Toda v primeru Mone Lize je zadeva nekoliko dru-gačna
Mišljena je, seveda, slovita Leonardova slika Mona Liza, ki so jo Francozi posodili Amerikancem, in so jo zato prepeljali iz Louvra v Ameriko.
O tej sliki je bilo že toliko povedanega. Že sam zagonetni smehljaj je skoraj senzacija. No, tudi vsake vrste skrivnosti 'pripovedujejo o sliki sami in še več o njenem ustvarjalcu.
Vse to je pripomoglo, da je bilo v rneseou, ko je bila Mona Liza razstavljena v Narodni galeriji v Washingtonu, vsega 583.087 obiskovalcev. Zaradi takega navala je bil čas za vsakega obiskovalca omejen. Vsakdo se je smel ustaviti pred sliko samo 4 sekunde. K otvoritvi razstave v New Yorku pa je prišlo kar 28.000 oseb.
Velik vpliv ima Mejna Liza zlasti na ameriške dame. Ne-
veua. vpu» iiuh myiia	*«*>■» »*<*	—-V —-------
katete^Stf iumdgor da^bi pesnijmale smehljaj, kakršen je na žlifcLl&D pa tujji take, ki so- si dale napraviti pričesko a la Mona Liza. Dbbri opazovalci pa trdiljo, da so si nekatere
IVlUIltt LUiia.	i. opaziu.uivi	----- ’---- la.	^
ameriške dame nadele pod vplivom slavnega portreta skriv-nosten izraz, in ga skušajo obdržati v vsakem položaju.
Mona Liza Gioconda je bila takrat, ko jo je Leonardo slikal, 30-letna krasotica. Rojena je bila v Neaplju, kjer je že zelo mlada doživela veliko razočaranje v ljubezni. Zato se je kmalu zatem poročila z bogatim in precej starejšim Francescom Giocondom. Tako je postala koketna dama, ki se je vse dneve zelo dolgočasila. In prav zaradi tega je hitro pristala na to, da bi ji Leonardo napravil portret. Kdove kaj vse si je od tega obetala!
Tri leta je trajalo slikanje. Nič čudnega torej, če je postajal stari gospod soprog čedalje bolj nervozen in ljubosumen. Ni mogel več gledati vsega tega. Pa je povprašal o
tem Leonarda. Umetnik pa si njegovih pripomb in očitne nejevolje ni preveč gnal k srcu. Povsem ravnodušno mu je odgovoril: «Kaj pa mislite! Ko sem slikal .Zadnjo večerjo’, sem celih 18 mesecev iskal za Judeža primeren lopovski obraz!*
Mona Liza se je v tistih treh letih v resnici močno zagledala v umetnika. A tudi Leonardo ni bil do nje popolnoma ravnodušen. Vendar pa tega ni pokazal. Svoja čustva do nje je izlil v umetnino.
Ko je bila nazadnje slika končana, je mož prisilil Lizo, da je še tisti dan odpotovala z njim na posestvo v Fiesolu. Komaj nekaj tednov zatem je
reva umrla zaradi neke infekcije.
Giocondo, ki se je kmalu potem vnovič poročil, četrtič, ni kazal nobene želje, da bi portret svoje prejšnje žene prevzel. A tudi Leonardu je bilo tako še bolj prav. Nič kaj rad ne bi dal portret Mone Lize od sebe. In tako je sliko vzel s seboj v Francijo. Tam je portret nazadnje izročil francoskemu kralju za 12.000 zlatnikov. Francoska vladarja Ludvik XIV. in Napoleon I. sta imela sliko v svoji spalnici, šele leta 1804 jo je Napoleon Bonaparte Izročil v Louvre.
Leta 1911 jo le neki Vin-cenzo Perugia ukradel skoro vpričo vseh stražnikov v galeriji. Dve leti . je Perugia skrival sliko pod svojo posteljo, ko pa jo je hotel prodati, so ga prijeli. Med nemško okupacijo v zadnji vojni so sliko štirikrat prenesli, da je ne bi nacisti odnesli. Leta 1957 je zagnal Ugo Ungara-Villegas v sliko kamen, a je ni preveč občutno poškodoval.
Strokovnjaki sodijo, da' je sedaj na vsem svetu komaj kakih 20 Leonardovih slik. Med njimi je tudi portret Mone Lize, katere vrednosti skoro ni moč izraziti s številko. Amerikanci so za to «turnejo» sliko zavarovali za 500 milijonov frankov.
Vse te zgodbe, ki so povezane s to sliko, močno povečajo zanimanje zanjo. Zato si jo vsakdo želi ogledati, pa čeprav samo za 4 sekunde.
Mrve in drobiž

i I! i::!:::!::::

-|-|OKVARJENA riba je strupena. Tudi če leži pred0'^ na ledu se sčasoma tako spremeni, da ni več ^ ^
'jr' ■ ua icuu se	tfcuvu apicmcm, na. n*
veško hrano. Na ribjem trgu v Hamburgu irnaJ°jt)() sebne klešče, ki pokažejo, ali še lahko kak dan pustimo
ali pa je že zadnji čas, da-še ribo lahko pojemo.
tj ADAR je naprava, ki je v zadnji vojni zelo VV rf ugotoviti in zaznati, če se bližajo sovražnikova i®
nonHonoc \r r\ cin tolriVi 1 o f ri 1 ni oo hofi Tlfl. tl ^ .
Dandanes, ko se takih letal ni še bati, pa
dež-
more pokazati, če se približujejo nevihte, viharji, sneg, ^ Take naprave so zelo važne za letalsko službo. Imajo ju*
zemlji. Nosijo pa take radarske naprave tudi letala s in za 250 km vedo naprej, v kako vreme gredo.
seboj
rpiEHNICNI inštitut univerze v Pasadeni v Kalif°r je dobil direktne radarske zveze z Marsom. VsaK»jgo-po 12 ur preiskujejo z radarjem površje Marsa. r$, tovili so, da je Marsovo površje kot naše — ravnine, hribi, S doline, človeku pa ne gre v glavo, kako so «ugotovili»
S*
na Marsu in kaj v njih kuhajo. V New Yorku so odprli
manj kot Marsovo kuhinjo Tam kuhajo prav posebne
Zelo priljubljena jed je «marsovski zrezek*, ki je iz *^rji,
bolj
še 72 dodatkov. Jed «vsemirski ragu* pa kuhajo štirje Denarnica lastnika marsovske kuhinje se iz dneva v.danjaSti. debeli, možgani nekaterih ljudi pa so vsak dan bolj beda
t JUDJE pač hočemo, da se nas vodi za nos in Mi ^ J ^ radi utvare. Kaj je lepšega kot sedeti v novem 3 ^ mobilu; vse se sveti, če se že ne sveti, pa w,, po novem. Neko podjetje v ZDA izdeluje parfum, ki dru r
mobilu; vse se sveti, če se že ne sveti, pa vsaj y s>u novem. Neko podjetje v ZDA izdeluje parfum, ki dru sebi duh po novem laku, novi gumi in svežem usnju. ^
škropiš ta parfum po svojem starem avtu, zapreš oči, Pa občutek, da sediš v novem avtu.
rrOMU in čemu moreš še verjeti. Pred 70 leti so
niki v Avstraliji zatrjevali živinorejcu mr. Alex»nu Emerviu. da bo žive! še noldruen leto Takrat Jin ,1
zdr»v'
Emerjrju, da bo živel še poldrugo leto. Takrat^,- ^
imel 36. No, mož je pa umrl šele letos — star 106 let. govi slabi preroki so že davno, davno pred njim pomrli.
pMOTIL_se je tudi tisti tat v Chicagu, ki je
r/MUHL se je tudi tisti tat v Chicagu, ki je	,gSt
avto. Danes je avto sunil, jutri ga je že vrnil “ t niku. Za brisalko na vetrobranu je vtaknil l>st opombo: eLjubim življenje. Nisem še sit življenja. Vaš avto ni tako izrabljene gume in tako zanič zavore, da se z njim varno voziti, zato vam ga vračam. Tat.*
ri OLJUFIJA, seveda dobro pretuhtana, dobro nese » Ij- v ZDA. Marsikdo dobi pismo podobne vsebine: * f| našega znanstvenega inštituta, akademik, Pr°
doktor X.Y., je pri svojem strokovnem delu, ko je strogo *** stveno proučeval rodovnik multimilijonarja Y.X., ugo^gj
da ste vi in vaša_ najožja družina najbližja veja rodl|0£jeia
multimilijonarja. Torej ste vi s to znano družino v naj“--ne krvnem sorodstvu. Želite morebiti dokaze? Kdo ve, če yaILrjti bi take listine nekega dne ne utegnile biti potrebne in P prav. Za ceno skromnih 100 (sto) dolarjev vam izdamo znanstveno in potrjeno potrdilo.* Ljudje nasedajo v nad), bi poceni prišli do denarja Vse skupaj pa je le goljufi)3'
k
jjltve
toja
,0Sti

rj
v»
ht
v,
$
SV0j
H ti
“dni
njia]
Sl:
v

K'
*
h
S
iS
%
S
«
<Ul)

s>
&
s«

težo-
rw ELVE lahko dočakajo častitljivo starost in veliko V W £j Tista, ki jo je te dni pripeljala ameriška oceanom
ska ladja «Horizon» s Sejšelskih otokov v San *- 9 v Kaliforniji, tehta 750 kg. Strokovnjaki so po ploščic3*? ^
?'S s S
njenem oklepu izračunali, da ne bo imela manj kot

ljudi*’
t-v 4NCI radi jedo in radi plešejo; so pa kulturni *J3v0 -Jr U v mestu Husom imajo kulturno-prosvetno o*u
Ungdomsforening. Ta predpust so imeli ples. Prl.,,eti j l du so ljudi tehtali. Za vsak kilogram teže je bilo treba °a®ine, en oere. Tisti, kj je tehtal več kot sto kg, ni plačal vstop11
☆ I
Pii9’
GRALEC in šepetalec gledališča v Chicu (Kolum,^ sta si bila nekaj navzkriž. Šepetalec je motil 'S1* tt namesto da bi mu pomagal. Igralec je pozabil, •„
na odru, planil je na šepetalca in na odru je nastal fa jcef kavs. To točko — ravs in kavs — sepetalec-igralec, ki je r^jp-pisatelj igre ni predvidel, niti režiser, je tako navdušila j, stvo, da'so jo morali vnesti v igro. In od takrat ta miU' za dnem polni gledališko blagajno. Nešteto mest vzdolž ko v bijske domovine vabi gledališče iz Chica, da pride k nJ1*11 stovat s to uspelo predstavo. Ga bodo povabili tudi v Trst-
'C111
£
.Jev
iMs

R
SS?
m»»;
i S
J? I
A CAD-EMIE frangaise — francoska akademija J\ — se mora pomladiti, je bilo rečeno v njenem^-

^	***V*«,	H^****UU)H, JC Uliu 1CLCI1U V
cilu, mora sprejeti v svojo sredo nekaj mlajSU* bjii: nov Novi mladi člani, ki bodo pomladili akademijo, naj ?* , jt Saint John Pers, ki ima 75 let, ter Paulhan, ki je prezive 78 pomladi.
V
K
S
1 VSNOVIDEC Dino Villa v Neaplju, ki bere č'°v 0jed' I prihodnost in ve, kaj vse se bo zgodilo, ki vse 9 ^ videva, one dni ni sprejemal obiskov, ki jihJ viS«1 njem vsak dan vse polno in od vsepovsod. Na listku, ki Je,, pena vratih njegovega stanovanja, je bilo napisano: «Z3t3“ predvidenih zaprek, ne sprejemam do prihodnjega petk3-

fr1

‘Risa :

Qise
Veljaven od 10. do 16. marca
- OVEN (od 21. 3. do f tr\ 20. 4.) V ljubezen-(	\	skih zadevah boste
) premagali resna na-V J sprotovanja in boste S dosegli lepo zadoščenje. Lepe perspektive v poklicnem delu in ugodne priložnosti
za utrditev položaja ter napre-'“'ari prijate '
dovanja. Stari prijatelj vam bo pomagal bolj kot sorodniki. Obisk drage osebe.
LEV (od 23. 7. do f - \ 22. 8.) Vaša nezaup-Jmk ) ljivost ni utemeljena v ) in bi vam lahko še škodovala. Oseba, ki ste jo pred nedavnim spoznali, vas ima rada. V poklicnem delu spremenljive razmere in malenkostne spremembe. Srečni dan nedelja. Obisk. Pripravite načrt za prihodnje tedne.
22-

STRELEC 11. do 21. 12->" „6-oblački in krat«6 .j. vihte, ker bost;tv9ri
šali neprijetne ®loSe-na račun drage ure-toda vse se bo lePa,| cif>
dilo, ker se boste prepriča* ’ je. so jo obrekovali nevoščlPjGgv.
0 po-
BIK	(od 21. 4.	do
20. 5.) Iz nerazumljivih vzrokov	boste	nenadoma	po-
stali ljubosumni, pri _	tem pa se boste za-
vedli, kakšno važnost imajo sentimentalne	vezi	z osebo, ki	ste
jo	zanemarjali.	Ugodne razme-
re za poklicno delo in trgovske posle. Ne zanašajte se na obljube.
DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Dobili boste lepo in nepredvideno sporočilo, ki vas bo razveselilo. ______	Obetajo se spremembe v srčnih zadevah. Možnost postranskega zaslužka, toda ne smete zanemarjati svoje glavne dolžnosti. Verjetno se boste znašli v neprijetni družbi. Pismo.
DEVICA (od 23. 8.
do 22.9.) Imeli boste vse polno načrtov, pa tudi lepe priložnosti za nova sentimentalna osvajanja. Lepa priložnost za razvedrilo v prijateljski družbi. Presenečenja. V poklicnem delu malenkostne ovire, ki pa jih boste premagali. Uresničili boste svojo zamisel.
ziki, in boste deleežm P nih dokazov njene ljubeznijo, dite previdni v poklicnem ^
KOZOROG KaK0-
NeprlČ" v
sprememba-
do 20.1.) vane spi-
srčnih zadevah ga oseba v3ir! hvaležna, Ce
po
K
bolj diskretni. V poklicuc^jjna' rno bo P°'
lu boste dosegli uspeh, Pr‘ panje in verjetno tudi denarn^.
xTE1 nih
lin t
^ bod
■#:
RAK (od 21. 6. do
22. 7.) Neprijetna izkušnja vam bo pomagala, da ne boste več tako impulzivni. Srečanje brez traj-njih posledic. Razna vabila na zabavo. Intimnost v domačem krogu. V poklicnem delu ne boste imeli preveč sreče, a se ne smete prestrašiti, ker se bodo razmere zboljšale.
TEHTNICA (od 23.
do 23.10.) V srčnih zadevah boste naleteli na resne ovi-, toda polagoma se bodo stvari uredile, če ne boste ljubosumni. Normalno poklicno delo z malenkostnimi spremembami, da se ne boste dolgočasili. Uresničila se bo neka vaša skrita želja. Srečni dan nedelja.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Ugodne priložnosti za u-reditev srčnih zadev. Vse se bo lepo uredilo, če boste bolj optimisti. V poklicnem delu lepe možnosti za uresničitev osebne pobude, če se boste pripravili do podrobnosti. Nekoliko boste morali še počakati za ureditev neke zasebne zadeve.
UU tMUUUU Mil
VO
C
grado. Prijatelj vam t v9i-gal, da boste lahko uredh no osebno zadevo.	2l, !•
VODNAR tod vaja do 19. 2.) Pteh bo-
nevarnost, d3 . lja’ do zaradi v39eetrgft-bosumnosti P 0s®'
■---- le veezi z drag» BOj-
bo. Ljubezen zahteva n^ijcnel11 no razumevanje. V P° naKlh dolu vam ho sreča bou ,oSeP' njena in boste verjetno prelep uspeh, toda ne sme več tvegati.
HIBI (od 2#' ^
20. 3.) Osebh0 ve
.	—imate radl’,:„n» i!
f — 1) jetno uzalj«3
hladna do vaS~a *>°
ki J?
di
slabo tolmačila. NePrea 1U *•-razmere v poklicnem redit®, ugodne priložnosti za jr3 finančnih zadev. Usnen) žabnem življenju. Sreč nedelja.
da”
S
K
jt
(J le

' hi v
iv;
>
Ne
&
!t'*na
k
*

iH
K
di >i tr
V6«
0
: in

i>
K S

F
V1.1*
N5*

X2..	'T ® *± -r	O	f- C t- S* s-«** ex> *~<? » ^	& 9 ~' ^ ?> 9	^ S> Vo
10. marca 1963
in
TEDEN
Bljfoj^v
^Htve ^:e .se parlamentarne
raz-
u s® niso kdove kaj If^nk T^ačega političnega Wl, Dejanska predvolilna ^ ‘Ja se trenutno odraža ' poiawPrvih plakatih, ki so °staio1 na oglasnih deskah, '- ein "" ima večina
STr
% w ® težave s sestavlja-* latnih list oz. s podpisov za nji-
SSf
s ®*t.TVaj S. X
l Krj ‘u svoje liste le KPI
3 zagnV'""'™1 KO S1 Je KPI 5°VnEtovlla prvo mesto na $ mu1, Redno se sestaja J ki ji°r za volilno premir-Npr”tJPed d	*—
ker
hied drugim izrazil k ’ ker vodstvo trza-

* ^Jc >»Predvolilnih govorov.
ne name-svoje oddaje
li‘Je 2govorov. >jpa t.m. najavila tu-zborovanje na
®ta se v tem tednu ln , tržaški občinski in v -JF1 svet. Medtem ko ^krajinskem svetu v z razpra-nem gospodarskem

I1 o* j1..nadal j e vali
Su n lnem gosp ?toij„Pa Je v občinskem sve-3 in8 J^oih upravnih vpra-
> ^govorov ter pojasnil Jk svetom Vprasania posamez-
? tijrij Va,lcev, prišlo na vr-vPrašanje gradbenih v zvezi z novim re-
I tunki1?1 načrtom. Odgovor-^fijp °Parji so pojasnili 3 hv’P° katerih se bo ob->C?ala pri izdajanju teh 3ye J v razdobju do uza-kha. Sovega regulacijskega ?*Psk0 1 ^PReriji obstajajo i da r,-v. Polnomočju župa-, le zavrača ali pa - 1 (lovi kolikor so te v skla-wlni regulacijskim na-IffclS? sklepi, ki jih je l*vir»nski svet ob opozi-
Nt&ir.’ je Ki1 +"',i
(Sft
bil tudi sklep tarif na zasebni
isajffSifi pfni
ki1 * p]1 seji sprejel važen
hakupu 1 milijona a pri Magdaleni
StepS RHp
’j° 6000 ljudskih sta-
...
'k" MI^leinbnlh dogodkov _yi 'Pdi na strogo gospodi P°dročju. V Trstu, ka-*	% Gorici in v Vidmu,
Sl dp'la na vljudnostnem jJbieA o,egacija gospodarske T konS Pvenije, ki je nave-
l Fnl	o lrro iovni-
Lifkf«« e stike s krajevni-r^^P^klmi zbornicami.

1; ^a republike Segnija. t Se^turnia* se je za-V* 6*5 0 lanu, iz Rima iMd* 0 Potrdilo, da bo 5 fJVTrst-Benetke široka u	o obmejnem pro-
!St paškem področju za azejo, da se osebni J^Um. okviru videmskega JHja kljub skrajno ne-\ tistvg ernensklm razme'
v ladjedelnici Sv. t.m. v navzočnosti
l k0 ^Po ni znižal, med-k‘ e je s potnimi listi
K
.C**1-
C sid^°ijeni odbor Sindi-»naklh šolnikov na ,Je v skladu s poob-1 ^ mu ga je dal od-V11 spomenico o skle-
hi
V VERONO
^ l®ka zadruga v Tr-vsak ,a por
v Verono, kjer
kr d« J!>Ke
J K*1.1 kot vsako V VeleRailz*et na pomladan-
leto
ST^valci
lahko sezna-
^ajnovejšimi prido-;i t(%ic etijske tehnike.
ialet bo v nedeljo,
$ S^^Na razpolago bo-
^6havtobusa. °d katerih ^ Pa ^P^toval iz Milj,
Sl»Ž5 2-300'
Bazovice. Cena , aVp “-000 'lir.
l;-Lz^n,Prejemaj° Kmetij-fijtco ^Sa •— vse tri poslo-'■i'3 h."! ter uradi Kmečke a Zvez,
''»v.
ze malih posest-
njp
>5u v ®<?a občinskega sveta, 1? ta . ažicah zaradi do-
cah zgradi po-Ht ^°Uci 6o vrste slovenskih tih,.Posja, sP°menico je sin-f ln 'noriškemu občin-'k Pjei ^krajinskemu sve-^P^stnPPudarja, da je iz-V6žlte rtIa neprimerna za-'k . »d r°stopnosti, oddaije-4 w za^Stnih prometnih S& majhnega šte-vLCkih družin, ki ži-
;iflilg!)jtip Plestnem predelu. 1 v6 žaK.pot;rebe slovenske *t i^lorju eva dve ločeni šol-ifcNo ,,v tlstih četrtih, -5; stoflovenske šole pre-^	‘etJa svoj naravni
K0^i]a za lndu-t. dtiev8°riške pokrajine f^l S1 objavila dve po tiR,bujeta Stvarne nar [Č ' industrijski ln
^^Pdarski razJvoj
w :allhB , ISKi razvoj na-t1* i'Jub ’ ga nismo do CC kr^Ug°dnosti proste ukNkk znega sklada. Inž. I id6Vaccese predlaga v ^ WČ?™ načrtu ustar
ih
Gorico, Štandrežem in Sovod-njami, kjer naj bi investirali 70 do 80 milijard lir za izgradnjo novih industrijskih objektov s kapaciteto okoli 9.000 delovnih mest. S 14 milijardami naj bi zgradili 4.000 stanovanj za novo delovno silo. Temeljito naj bi uredili cestno zvezo med Gorico, Sovod-njami, Zagrajeni in Tržičem, da bi čimbolj približala tržiško in goriško industrijsko področje ter ju v perspektivi združila v organsko enoto. Inž. Bagon pa je izdelal načrt za razvoj tržiškega pristanišča, kjer naj bi med krajem Bran-colo in izlivom Soče uredili industrijsko pristanišče, prepleteno s prekopi za plovbo ladij z nosilnostjo do 40.000 ton. Okrepijo naj se naprave v trgovinskem pristanišču v Porto-rosegi ter poveže italijansko in jugoslovansko cestno omrežje z avtomobilsko cesto, katere trasa naj se ujema s sedanjo pokrajinsko cesto Gorica - Fara • Gradiška.
O načrtu za izgradnjo avtomobilske ceste Palmanova -Gorica - Ljubljana so bežno govorili tudi na sestanku med zastopniki goriške trgovinske zbornice in delodajalskih krogov na eni strani ter delegacijo Gospodarske zbornice Slovenije na drugi strani. Zastopniki obeh gospodarskih organizmov so si v okviru vljudnostnega obiska slovenske delegacije izmenjali poglede na vsa gospodarska vprašanja, ki se tičejo obmejnega področja.
Zaključilo se je zasedanje porotnega sodišča v Gorici, ki je razpravljalo o oboroženem napadu in ropu dveh Sicilijancev, Bavettija in Gioia, na trgovca Falcomerja. Sodišče je obsodilo obtoženca zaradi ropa in telesnih poškodb vsakega na dve leti zapora, plačilo globe, stroškov civilne stranke in odškodnino.
PO NEDELJSKEM OBČNEM ZBORU
Uspešno lanskoletno delovanje Kmetijske zadruge v Trstu
Novi trgovini, izlet v Verono In kmečki tabor na Opčinah naikoli vidni zunanji uspehi - Z dobičkom zaključena poslovna doba
76 let J. Koničeve
Približno 60 članov je bilo prisotnih na nedeljskem občnem zboru tržaške kmetijske zadruge, ki ima svoj sedež in glavno poslovalnico v Ul. Ugo Foscolo št. 1. Po pozdravih in otvoritvi občnega zbora je predsednik A-lojz Markovič podal daljše poročilo o delovanju zadruge v preteklem letu. Uvodoma je ugotovil, da izkazuje obračun sicer aktivo, toda zaradi povečanih stroškov je dobiček manjši, kot je bil leta 1961. Upoštevati je namreč treba, da so se precej povečali stroški za plače in zavarovalne prispevke uslužbencev, da so se povečali stroški prevoza — zlasti še, ker si je zadruga nabavila nov tovornjak — da rte govorimo o drugih stroških, ki zadevajo otvoritev novih trgovin v Ul. Flavta in v Miljah, splošno povečanje stroškov raznih uslug itd. Vsekakor pa izkazuje bilanca aktivo, kar je razvidno iz naslednjih številk: dohodkov 23.024.900 lir, izdatkov 22.728.030 lir, tako da znaša čisti dobiček 296.820 lir.
V nadaljevanju svojega poročila je predsednik Markovič poudaril nekatere pobude, ki jih je izvedla zadruga v preteklem letu. Tako je n.pr. sodelovala s posebnim paviljonom na tržaškem velesejmu, kjer so obiskovalci pokazali precejšnje zanimanje za razstavljeno blago. Zaradi tega ima zadruga namen sodelovati na velesejmu tudi letos, razen v primeru, če se ne bi preveč povišali stroški za najemnino ustreznega prostora. Zelo je uspel tudi izlet na veronski vel«(fejem, katerega se
OPČINE
Peter Gruden
Z žalostnimi občutki belečima, da je letod smrtna kosa tudi na Opčinah na gosto kosiia. Od 1. januarja do danes je iz vrst naš0} vaščanov pobrala kar enajst oseb. V tem tednu pa nat je pretresle vest o smrti dveh starejjših zavednih Slovencev, in sicer Antona Briščka in Petra Grudna.
Anton Brišček, po domače Sinček, katerega pogreb je bil v sredo, se je rodil na Opčinah 3. aprila leta 1873. Kljub visoki starosti je bil pokojnjk do pred meseci vedno zdrav in čil. tako da so bili vsi gotovi, da bo dočakal ne samo 90 let, kot bi jih praznoval prihodnji mesec, temveč še nekaj let več. Vse svoje življenje je praktično preživel v svoji rojstni vasi. Najprej je delal dama, leta 1907 pa je dobil službo pri openskem tramvaju, kjer je delal vse do leta 1934, ko je bil upokojen. Leta 1898 se je oženil z domačinko Marijo Malalan, ki mu je v zakonu povila 11 otrok, od katerih je še šest živih. Zena Marija je umrla leta 1954, ko je bila stara 80 let. Omeniti moramo, da je bil pokojni Anton zvest čitatelj našega dnevnika, jn še to, da je ob svojem rojstnem dnevu, ki sovpada s smrtjo njegovt žene, redno daroval prispevek za Dijaško Matico.
Petra Grudna, ki smo ga pokopali v petek, smo imeli Openci
zn svojega, saj je živel med nami
Na Opčine je pri-
več kot 60 let. sej iz svojega rojstnega kraja 2 Vojskega pri Idriji, kjer se je
rodil 7. aprila leta 1878. Pokojni
Peter je bil po poklicu kovač, učil se je v Ljubljani, nato pa se je preselil na Opčine, kjer je od leta 1903 detal prt openskem tramvaju, najprej kot prevoznik, zadnja leta pa v delavnici, dokler n> bil upokojen. Ko je bil star 32 let, mu je žena Rozina Sosič umrla in zapustila dva mlada otroka. Cez nekaj let se je spet oženil z Josipino Keber, š katero je žtvfl do leta 1945, in sicer dokler mu
ni smrt ugrabila tudi dnigp ieno-~............. ' 'dni
Pokojnik je bil vedno zdrav, saj je bil prvič pH zdravniku, ko je bil star 75 let. Mož, veselega značaja, je bil vedno rad v družbi pnjateljev in znancev in ni bilo prireditve ali izleta, ki bi se ga Peter ne udeležil. Kot zaveden Slovenec je sodeloval s svojo družino v narodnoosvobodilni borbi. Zadnja leta je bil pokojnik zaposlen kot grobar nd domačem pokopališču. Vse od začetka js bil
pokojni Peter zvest čitatelj »Primorskega dnevnika».
Usahjuli sta dve kraškt korenini in Opčine so s tem zgubile
dva dobra vaščana in zavedna
Slovenca.
Naj jima bo rahla domača zemlja, sorodnikom pa izrekamo naše iskreno sožaljeI
Izrazom sožalja se pridružuje tudi uredništvo sPrimorskega dnevnika«.
KATINARA

Pretekli torek smo spremili k večnemu počitku našo zavedno pgščanko Antonijo Lavrenčič — po domače Tonco Zimno — ki je preminila v starosti 83 let. Pokojnica je izhajala iz dobre tn zavedne družine. Bila je vzgted-«« žena in dobra mati svojim petim sinovom, V času fašizma, ko jg bila slovenska govoriva prepovedana ,je spodbujala svojega sina Justa, de je poučeval m Jiril našo prelepo slaven-sko pesem, medtem ko so bili ostali sinov« stebri takratnega domačega pevskega zbora. V ča. su borbe je najmlajši odšel s tretjo prekomorsko brigado v partizane. Njen sin Just pa še danes rad poučuje petje.
Čeprav ' vedno doma, ,je svoje sinove vzgojila v zavednem duhu in čeprav ji ni bilo z rožicami postlano, saj sta morala z možem trdo delati .sta vse otroke spravila do kruha.
Ostala nam bo vedno v lepem spominu. Naj jt bo lahka doma. ča zemlja, svojcem pa izražamo naše iskreno sožalje!
Izrazom sožalja se pridružuje tudi uredništvo #Primorskega dnevnika«.
JUMiMMN
je udeležilo 200 kmetovalcev, ki so potovali s štirimi avtobusi. Zadruga bo organizirala izlet tudi letos, in sicer prihodnjo nedeljo. Cena letošnjemu izletu bo znašala 2300 lir.
Izredno velik uspeh pa je imel lanski kmečki tabor na Opčinah, za katerega lahko rečemo, da postaja res tradicionalna in edina kmečka prireditev na našem področju. Zaradi tega bo zadruga storila vse, da bo letošnji tabor še bolje uspel kot lanski in bodo v ta namen povabili k sodelovanju še večje število interesiranih podjetij ter ustanov.
Predsednik Markovič je v svojem poročilu omenil tudi pomoč, ki jo je nudila zadruga za ustanovitev urada AICA (Alle-anza italiana Cooperative Agri-cole) v Trstu. Ta ustanova, ki ima svoj sedež v Bologni, je velikega pomena za razvoj zadrug in zaradi tega je ustanovitev njenega urada v Trstu še posebne važnosti. To se odraža zlasti pri nakupih velikih količin raznih potrebščin, ki jih ustanova kupi neposredno od
proizvajalcev ter jih potem razdeli svojim Članicam. Omenil je tudi trgovske odnose s Holandsko in Jugoslavijo. V tej zvezi je govornik ugotovil, da so se posli s Holandsko skoraj podvojili, saj dobavlja zadruga večino semen — zlasti semen gra-ha, špinače, jedilne pese, čebule itd. — prav jz Holandske. Dobri so tudi trgovski odnosi z Jugoslavijo, od koder zadruga uvaža številne potrebščine.
Zanimivo je dejstvo, da so kmetovalci našega področja v preteklem letu kupili v zadrugi precej strojev, s katerimi so zelo zadovoljni, pa naj gre za vprašanje cene ali pa za vprašanje kakovosti. Predsednik je tudi omenil, da je letos v programu ureditev trgovine v Ul. Fosco4o 'ter pojasnil, da je gradnja zadružnega doma na Proseku trenutno zamrla, ker je občin« na osnovi novega regulacijskega načrta postavila za gradnjo stavbe svoj veto.
Predsednik je v svojem poročilu omenil tudi odnose z nekaterimi ustanovami ter še posebej 1 Pokrajinskim kmetijskim nadzonništvom. V tej zvezi je ugotovil diskriminacijski odnos nadzorništva do zadruge in trgovcev na splošno, saj ima v tem pogledu Kmetijski konzorcij absoluten monopol. Pravilno bi bilo, da bi ob raznih dobavah z državnimi prispevki kmetijsko nadzomištvo razpisalo natečaj, saj so cene zadruge absolutno konkurenčne in tudi kvaliteta je najmanj enaka kvaliteti proizvodov, ki jih prodaja Kmetijski konzoroij. Zadevo bo treba enkrat za vselej urediti, saj ni pravilno, da si Konzorcij lasti monopol.
Končno je predsednik še pozval vse kmetovalce, da se v čim večji meri poslužujejo svoje zadruge v Ul. Foscolo ter obeh poslovalnic v Ul. Flavia in v Miljah.
Sledilo je poročilo revizorjev, tajnik pa je prečital podrobne številke lanskega obračuna.
V razpravi sta med drugimi govorila Pietro Crevatdn, ki je poudaril, da je treba misel zadružništva še bolj širiti med kmete, Marij Grbec pa je govoril o prispevkih, ki so bili nakazani za pomoč kmetom, ki jih je prizadejala suša. Potem je občni zbor odobril tako predsednikovo poročilo kot obračun. Sledile so volitve novega odbora, v katerega so bili soglasno ponovno imenovani Markovič, Kodrič, Škerl in Grbec, medtem ko so bili v nadzorni odbor izvoljeni Orel, Kofal ln Škrk, za nadomestne člane pa Ruka-vec in Cač.
Občni zbor se je zaključil * pozivom predsednika Markoviča, da naj člani čim aktivneje sodelujejo v zadrugi ter naj za njen še večji razvoj pomagajo tudi s posojili.
NABRCŽIHA
Predzadnji teden se je rod na-brežinskih Pertotov skrčil za dva člana. V četrtek, 28. februarja smo položili k večnemu počitku komaj 61-letnega Maria Pertota. Ze pred nekaj leti je bolehal, o se mu je stanje zboljšalo. Ko se ga je bolezen spet lotila, ji je podlegel. Bil je Po poklicu trgovec, a je pred leti trgovino opustil. Dokler je bil zdrav, je ljubil šport in ga je mikal oder. Kot zaveden Slovenec je o Času borbe podpiral osvobodilno pibanje. Kljub umiku v zadnjem času iz družbenega življenja, je ohranil krog prijateljev, ki so ga poleg mnogih znancev spremili na zadnji poti. Lahka, mu naša gruda.
V petek, 1. marca, pa smo 3-1 e
kopali 83-letno Josipino Pertot, po domače Kolaukno, ki je šele pred nekaj tedni izpubila moža Ivana, vezanega 14 let na posteljo. Z njima je Nabrežina zpubila dva predstavnika stare kraške kmetije, s katero sta bila neločljivo povezana. V tej zemlji sta našla svoj večni mir.
izrekamo obema prizadetima družinama naše sožalje.
VIZOVUE
Vse Vižovce, stare in mlade, je zelo prizadela nedavna smrt 77-letne nunce Coljeve, po domače Zg ončanove, naše bivše babice. Enako so občutili tudi sosedje, zlasti oni, ki so jo poznali po njenem poklicu. Vedno dobre volje, nasmejana in mirna je opravljala svoj posel in tako prijetno vplivala na druge. Delila je le prijazno, iskreno in dobrohotno besedo ter po možnosti dejansko pomagala. Komu bi se taka žena ne prikupila71 Ne le tisti, ki so jo spremi li k večnemu počitku — tn teh je bilo zelo dosti — ampak tudi mnopi, ki se njenepa popre-ba niso mogli udeležiti, jo bodo ohranili v najlepšem spominu. Plemeniti ženi lahka domača zemlja!
Stare Viiovlje se postopno utapljajo v novo okolje, novo po svoji zunanjosti in novo po duševnosti. Smo pač na turističnem področju, ki močno priteguje tujce. Tukaj si postavljajo svoj stalni ali počitniški dom, saj imajo v okolici odličen zrak, sonce in — mir;
Danes praznuje v krogu svoje družine 76. rojstni dan Jo sipin a Konič roj. Hlača. Čeprav se ni slavljenka rodila v Trstu, jo lahko nedvomno štejemo za Tržačanko, saj živi pri Sv. Mariji Magdaleni več kot 60 let. Preeeldla se je v Trst iz Grižami Pri Stor-jiah skupaj s svojo družino, in sicer leta 1896. Ze v mladih letih je Joslpina zažela delati, da je pomagala številni družini, saj je poleg staršev in nje bilo še drugih šest otrok.
Leta 1908 se je v Skednju poročila s Kristjanom Koničem, kateremu je v zakonu povila pet otrok. Tako je naša slavljenka tudi po poroki imela polne roke dela.
Kot zavedna Slovenka je vzgojila svoje otroke v zavednem duhu in ljubezni do materinega jezika. Za časa NOB je gospa Josi-pina pomagala po svojih močeh in doprinesla svoj delež za pravice našega življa na tem ozemlju. Qd leta 1945 in vse do danes jo vedno srečamo na vseh naših prireditvah, predvsem pa na tržaškem pokopališču, kjer čisti in urejuje grobove naših padlih borcev.
Zvesti naročnici in čitateljici ^Primorskega dnevnika« se čestitkam njenih otrok, sorodnikov in prijateljev pridružujeta tudi u-redništvo in uprava našega lista ter ji želita še mnogo srečnih let.
ST AND REZ
Na letošnjem pustovanju v Stan-drežu je bila majhna novost, ki pa so jo opazili vsi domačini. Po vasi je bodila za to priložnost primerno oblečena skupina otrok. Obiskovala je hišo za hišo in skoraj povsod zapela lepo slovensko pesem. Vodil jih je in obenem spremljal na harmoniko mlad fant, ki so ga skoraj vsi spoznali, saj so ga imeli že večkrat priliko videti in slišati, ko je nastopal štandreški otroški pevski zbor. Ta harmonikar je bil Danilo Petarin s svojimi pevci in pevkami. Zbrali so kar precej jajc in nekaj denarja, ki so ga jim vaščani podarili. Nekaj zatem so skupno s svojim pevovodjo Francem Lupinom pripravili majhno zakusko v prosvetni dvorani.
PRAPROT
Pokojna učiteljica Vladka Terčon je 7. januarja pričela pri nas s poukom na ena in pol mesečnem gospodinjskem tečaju. Vzljubili smo jo kot človeka in učiteljico, zato nas je njena tragična smrt zelo pretresla. Za njo je pred nekaj dnevi prevzela pouk na te-
čaju, druga še mlada učna moč, doma iz Križa. Naše žene se že* lij o seznaniti z načeli sodobnega gospodinjstva in rade obiskujej« ustrezna predavanja. V pokojni učiteljici Vladki Trečon so hi* tro pogodile sposobnost in vrline, ki so za za tako resno ln pomembno zadevo nujno potrebne. Med njo in slušateljicami se je takoj pojavil odličen stik, ki je močno prispeval k uspehu predavanj. Ce bo tako tudi z novo predavateljico, bodo tečaji uspešni pri nas in drugod.
Naglo je zrastel že od daleč viden res moderen hlev. menda najmodernejši na tržaškem Krasu. Zgradil ga je posestnik Lojze Škrk, vnet in napreden živinorejec. Kmalu bo svojih 8 lepih repov premestil v novi hlev, kjer je prostora še za nekaj glav.
Kaže, da se bo število naših domov že letos povečalo za novo hišno številko. Stanovanjska hiša bo na lepi razgledni točki in v okras naselju. Naš delavski
človek, posebno mlajši rod, misli in dela resno ter si prizadeva, da si postavi čimbolj udoben dom. Ce je ta okrašen z lepo urejenim vrtom, je toliko prijetnejM in mikavnejši.
PO RAIDUITVI POMOČI URADI SUŠI PRIZADETIM KMETOVALCEM
Zakaj mnogi kmetje fliso hffieli sprejeti bonov za nakup umetnih gnojil?
Nameravamo spregovoriti o pojavu, ki smo ga mogli zabeležiti po naših vaseh ob priliki dviga močnih krmil in umetnega gnojila na naslov pomoči za lansko škodo zaradi suše. Gre za vprašanje umetnih gnojil, oziroma njihove rabe. O tem smo namreč slišali po naših vaseh opazke, in to celo od kmetov, ki - jim ni moč očitati, da se za kmetovanje ne zanimajo. Te opazke navidezno obtožujejo same kmete, a so v resnici odraz razmer, ki jih ta skupina delovnih ljudi doživlja že toliko let, bolje rečeno že nekaj desetletij. Slišali smo besede, kot na primer: Kaj mi bo ta sol... Brez tega bom že opravil... Raje bi nam dali nekaj voz dobrega gnoja... To gnojilo samo zbije zemljo... S to soljo ne maram zastrupljati zemlje .(pridelkov).,, In tako naprej ter še marsikaj.
Trpke besede, ki mogoče izzovejo nasmeh in pomilovanje. A to ni važno. Mnogo važneje je, če se vprašamo, kako to, da slišimo take besede, takšno mnenje o umetnih gnojilih v letu 1963, ko se svet v. vsaki dejavnosti čim. bolj spopolnjuje in specializira. Kdo odgovarja za tako pojmovanje našega kmečkega človeka? Kdo nosi krivdo za to krivico? Prav resnično: za veliko krivico! Nekdo bi mogel priitaviti, da ae s tem nekaj napihuje in pretirava. Bolje bi bilo, če bi bilo tako, ker bi bila ta krivica le beseda, dočim je krivica, ki bomo o njej govorili, žalostno dejstvo s težkimi posledicami v našem kmetijskem gospodarstvu.
Vprašanje rodovitnosti zemlje je resna zadeva za kmetijstvo v svetovnem in torej tudi našem merilu. Tudi zemlja je nekakšen a troj, in sicer svojevrsten ter izredno kompliciran stroj, ki ga je ustvarila narava. «Naš> stroj se počasi iarabi, dočim je ta stroj neuničljiv. Vendar opeša, in to tembolj, čimbolj intenzivno deluje, oziroma čimbolj ga izkoriščamo. V tem primeru skrbi za to sama narava. Lahko pa. za to poskrbita tudi narava in človek skupaj. Težko je v tem primeru določiti, kdo od njiju v to več prispeva. Eno je izpodbitno, in sicer to, da je bilo človekovo sodelovanje nekoč zelo skrbno, dočim je danes njegov delež pri rodnosti zemlje neprimerno večji. Tako je od takrat, ko je znanost nekako pred 100 leti posegla tudi v to kmetijsko dejavnost. Človek vedno bolj posega v naravno snovanje, ker razume, kje, kdaj, kako in zakaj mora nekaj ukreniti; razume vlogo naravnih činiteljev — sodelovalcev: sonca (toplote ln svetlobe), vode (vlage) ln zraka ter ve, kako jib vpreči, da bo njih učinek čim
boljši; tudi se je ponekod (npr. v severnih naprednih državah) že temeljito oziroma vsaj dobro seznanil s sredstvom, ki je neob-hodno potrebno, da doseže svoj namen: čimvečji in čim boljši pridelek; spoznal je vlogo gnoja, naravnega (domačega) in umetnega.
Alj moremo tago govoriti tudi o našem človeku? Ima li naš kmet jasen pojem o tem — danes, v dobi, ko odločata znanost ln tehnika tudi v njegovem gospodarstvu? Nima. Zakaj ga nima? Kako zelo je naš kmet v zastoju, smo mogli zaznamovati tudi ob prej navedeni priliki, ko smo slišali o umetnem gnojilu take o-pazke. Večina kmetov je to gnojilo odklonila in je namesto na njihova, šlo na zemljišče drugih, naprednejših kmetov.
Ce naš kmet, ki je vendar bister in premeten, odklanja sredstvo, ki se ga napredne kmetijske dežele poslužujejo že sto let. In to vedno bolj, in ko so si drugi kmetje gnojilo sicer nabavili, a dvomijo v njegov učinek in ne vedo, kako ga uporabiti — mar ni to eno toliko protislovij, ki dnevno trčimo nanje?
Saj smo že vprašali, kdo je kriv temu položaju. Dobršen del odgovornosti nosi oddelek za kmetijstvo pri vladnem generalnem komisariatu oziroma njemu podrejeno kmetijsko nadzomištvo. Ce pomislimo koliko samo letno stane zadnji aparat in to primerjamo z njegovo storilnostjo, to je z uspehom doseženim v praksi (v kmetijstvu), recimo v enem desetletju, bi bili verjetno neprijetno presenečeni. Za določenim številom modernih hlevov lm nekaj sodobnih kleti ogromna praznina: nepoznianje, oziroma zelo skromno poznanje naprednih načel v splošnem, a Se bolj v specialnem kmetijstvu. Nič čudnegal Naše podeželje je letno deležno nekaj večernih kmetijskih tečajev, ki so vendar še daleč, daleč od tega, da bi mogli izpolniti to praznino.
V takem položaju tiči odličen pokazatelj, kako je naše kmetijstvo po drugi svetovni vojni napredovalo, oziroma kako je zaostalo ln zašlo v začarani krog.
Kdaj in kako bo ta krog prekinjen in kdaj bo nadoknadeno, kar je bilo zamujeno?
Objavljamo dopis kmetovalca, fci razpravlja o vprašanju umetnih gnojil, čeprav se z njim ne strinjamo v celoti. Res je, da marsikateri kmetovalec ne pozna vrednosti umetnih gnojil oziroma da jih ne zna uporabljati, a res jt tudi, da prav predavatelji tečajev kmetijskega nadzorništva ie najmanj štiri leta razlagajo med drugim tudi to vprašanje. Čeprav
ni naloga kmetijskega nadzorništva, da skrbi za šolanje kmetovalcev — kajti za usposabljanje kmetov in za njihovo strokovno znanje bi morala skrbeti šola — pa bi vseeno predlagali kmetijskemu nadzomištvu, da poskrbi za strokovna predavanja o pomenu in rabi umetnih gnojil, zlasti v krajih, kjer še ni bilo kmetijskih tečajev. Z naše strani pa bomo skušali poskrbeti za nekaj člankov o tem vprašanju, ki bodo kmetovalcem tudi dobrodošli. Vse to v pričakovanj* otvoritve slovenske kmetijske šole, ki jo čakamo že toliko let.
PREBENEC
Cesta, ki pelje od obmejnega bloka v našo vas, je bila že lansko leto asfaltirana .vendar ne popolnoma ter je asfaltirane le nekaj sto metrov. Vaščani se vprašujejo, kdaj bodo začeli z delom, da bi bila cesta urejena tudi v sami vasi in pa tisti del, ki pelje proti Mačkovljam. Ta del ceste je res zelo slab že ob lepem vremenu, kadar pa dežuje, je cesta skoraj neprehodna.
Cesta, ki vodi od obmejnega bloka proti Socerbu na jugoslovanski strani, je v tako slabem stanju, da gredo težko po njej pešci ,kje še motorna vozila. Res je. da ta cesta ne spada pod naše področje — res je pa tudi, da služi omenjena cesta našim vaščanom, ki imajo onkraj meje svoja zemljišča. Sedaj, ko bo, upajmo, vendar nastopila pomlad, bi bila ureditev te ceste še posebno potrebna. Znano je namreč, da predstavlja grad Socerb privlačno turistično zanimivost tako za Tržačane in prebivalce tukajšnjega področja, kot tudi za prebivalce onkraj meje. Zato bi bila ureditev te ceste koristna tudi razvoju turističnega prometa.
Jože Pahor
(Nadaljevanje s 3. strani)
napisal tri drame:	Viničarje
(drama s socialno tematiko), Ca* je dozorel, kjer poseže avtor v dobo NOB in njegovo tretje gledališko delo Semena v kamenju, kjer razpravlja o dogodkih iz socialistične izgradnje.
Razen navedenih del nam je dal marljivi Jože Pahor še vrsto drugih tiskjv, tako mladinski roman Otrok črnega ro du (delo je izšlo leta 1947).
Avtor je predstavi, otroka pr> letarskega stanu in prikazal njegovo usodo. Pred 12 leti pa je izšla njegova poljudna knjiga s turistično-geografsko tematiko Hodil po zemlji sem naši, kjer nam govori o zanimivostih naše domovine in nas seznanja z gospodarskim razvojem in našim napredkom po osvoboditvi.
Svoje poslednje delo Mladost na Krasu je posvetil svoji materi. To je drobna knj.žica spominov na pisateljevo mladost in takratne dogodke v domači vasi, na ostalem Krasu ln v Trstu. V tej drobni knjižici, ki lu je izdala ljubljanska Mladinska knjiga, nam je podaril avtor na 75 straneh deset zanimivih trtic, kjer spoznamo njegovo mladost in udarce, ki jih ja doživljal že v otroških letih. To |a ogledalo njegove rasti in razvoja Prav zato je ta drobna knjižica polna zanimivega branja, saj spoznamo iz nje, kako se je pisatelj razvijal in prebijal skozi težke dneve na vratih velikega Trsta. S to knjižico se je približal bralcem, ker jim je odprl svoje srce.
Ob letošnjem jubileju mu za vse, kar nam Je dal, krepko stisnimo roko in mu poželimo še mnogo zdravja za nadaljnja ustvarjanje.
JOŽE ŽUPANČIČ
KMETJE. VRTNARJI
Za vsako vašo potrebo se obrnite oa domačo tvrdko
FURLANI EDVARD
TRST. Ul. Milano 18
TE LE F. 35*169
katera vam nudi po najnižjih cenah vsakovrstna semena najboljših inozemskih krajev in semena lastnega pridelka ter razne sadike, žveplo, modro galico nacionalno in angleško, umetna in organska gnoiila ter vsakovrstno orodje in stroje vsake velikosti.
Ekskluzivni zastopnik za Tržaško, Goriško in Beneško Slovenijo: tovno znanih strojev za obdelovanje zemlje, ter kosilnice «AG1
GRIA»
Vreme včeraj: najvišja temperatura 8.5. najrUžja 5.7, ob 19. url 7.5; zrač-HTISaik 1016.3 stalen, veter 2 km se-I *, vcrozalhodnik, vlage 82 odst., pada-v, o s mm, nebo pooblačeno, mor-Tiirno, temperatur« morja 4.8 plUje.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 10-, ®,r“
40 mučencev	$
Sonce vzide ob 6.30 in M* ^ 18.02. Dolžina dneva lL-»-vzide Ob 18.12. in zatone w Jutri, PONEDELJEK, 1L ■
KriStof	^
i 1
PREDAVANJE PODTAJNIKA ZA JAVNA DELA CECCHERINIJA
Avto cesta Mestre-Trst bo skoraj gotovo široka 24 metrov
Za sedaj še ni mogoče govoriti o gradnji avto ceste Videm-Trbiž Zagotovljena gradnja priključka od Rdečo hiše v Sorici do avto ceste
Sinoči
poslanec
je imel socialdemokratski Ceccherini, ki je tudi podtajnik v ministrstvu za javna dela, zanimivo predavanje o temi:
♦	Italijanske avtomobilske ceste*. Predavanje je privabilo številno ob-
1 činstvo in zlasti številne osebno-■I sti, ki Se zanimajo za ta vprašati nja. Podtajnik je orisal zadnji razvoj gradnje avtomobilskih cest, ki se je pričel leta 1958 z zakonom Romita. V okviru tega zakona so pričeli graditi najpomembnejšo
♦	Avto cesto sonca*, ki bo povezovala severno in južno Italijo od Milana do Neaplja. V okviru istega zakona so izvršili še več drugih avtomobilskih cest, med njimi najpomembnejšo Milan - Genova, Fi-rence-morje itd. Leta 1959 so sprejeli zakon št. 904, ki se prav tako nanaša na gradnjo avtomobilskih cest, vendar v tem okviru rešuje
j 'vrsto važnih in posebnih vprašanj.
1 Tako je v okviru tega zakona izvedena gradnja predora pod Mont Blancom, predora pod S. Bernardom in	vrsta	drugih	del.
Zadnji	zakon št. 728	od lanskega
, leta predvideva izdatek 1.000 milijard lir v desetih letih. Podtajnik je v tej ,4vozi navedel vrsto gra-; denj, ki bodo izvedli s temi '	sredstvi,	kot	avtomobilsko cesto
ob ligurski obali, ki bo izredno draga, saj bodo za 50 km porabili 55 milijard lir, vzhodno jadransko magistralo in podobno.
*	Drugi	del	svojega	predavanja
pa je podtajnik posvetil lokalnim vprašanjem in vprašanjem cestnega omrežja našega področja. Pred-
•	vsem je podrobneje obrazložil različne poglede na gradnjo avtomobilske ceste Mestre-Trst. Prvotna
konvencija podpisana z družbo
♦	Autovie Venete* je predvidevala,
da	se zgradi	cesta, ki bo v	ce-
loti široka 19 metrov. To je cesta tipa «B*, ki ima dve cestišči po 7,5	metra,	ki	ju loči zeleni	pas
širok 1 meter, na vsaki strani pa je še 1,5 metra zaščitnega pasu. Cčste tipa *A» (kot je *Avto cesta sonca* in vse avtomobilske ceste med Milanom in Benetkami) pa imajo dve cestišči po 7,5 metra, zeleni pas 3 metre in na vsaki	strani	po	3 metre širok	za-
ščitni pas, kjer se lahko avtomobili ustavijo v primeru potrebe: skupno 24 metrov,
' Predstavniki prizadetih pokra-■ jin, občin	in	drugih ustanov,	ki
sodelujejo v družbi »Autovie Venete* so zahtevali, da se konven-' cija izpremeni in da naj ima tudi
aštottiobilsšta cesta Trst-Mestre širino^# metrov. Na zadnjih razgo-
.. venb je minister Sullo obljubil to širino.
Končna Seseda pa še ni izrečena in jo mora izreči upravni svet ANAS, ki se bo verjetno se-
•	stal 20. marca. Podtajnik je v tej zvezi izrazil svoj optimizem, ni pa mogel ničesar zatrdno zagotoviti.
Nato je podtajnik podrobneje go-
•	voril o povezavi Gorice z avtomobilsko cesto in to zrizgradnjo avtomobilske ceste od bloka pri Rdeči hiši, kjer se bo priključila avtomobilski cesti, ki jo nameravajo graditi Jugoslovani po Vipav-
ski dolini in nato priključiti na že obstoječ moderen cestni odsek. Za ta priključek so že zagotovljena sredstva 2 milijardi lir in je treba čimprej graditi vsaj en odsek. Zato so pooblastili dva znana lokalna tehnika, da pripravita in proučita celotno vprašanje.
Mnogo je bilo govora o projektu avtomobilske ceste Videm-Trbiž, kar je v diskusiji zlasti živahno in dokumentirano zastopal župan Franzil. Vendar pa po mnenju podtajnika trenutno o tem ni mogoče govoriti, ker prav sedaj to cesto modernizirajo, tako da bo široka 12 metrov in ker so vsa razpoložljiva sredstva za gradnjo avtomobilskih cest že nakazana do leta 1971.
Skoraj za 70 milijonov pomoči ECA v *'
Občinska podporna ustanova (E CA) je skupno s podpornim zavodom za reveže razdelila v fe-
bruarju za 66.917.373 lir pomoči. Za 839 podpirancev, ki žive v njenih zavodih, je ECA izdala 28 milijonov 21.020 lir; za navadne podpirance (domačine) je izdala v denarju 11.915.945 lir (za 3.413 družin). Za denarne podpore 3.713 e-zulskim družinam, ki ne živijo v taboriščih, 17.217.125 lir; za brezplačno hrano 602 družinama navadnih podpirancev 5.854.310 lir (za 41.365 obrokov); za živilske bone 357 družinam 1.035.500 lir; za menzo klinično ozdravljenih bolnikov tbc je ECA potrošila 848.300 lir (2.861 obedov za 54 oseb).
Nadalje je ECA plačala prenočnino 285 osebam, in sicer .118 nočnin, v skupni vsoti 256.200 lir; za stanarine 581 ezulov 1.035.250 lir; za oblačila, obutev in posteljnino 196 družinam 672.223 lir; za očala in ortopedske aparate 6 osebam 51.500 lir.
Nadalje so dali preko ECA iz zimskega sklada 729 podpor v skupnem znesku 4.790.000 lir ter izdali 4 osebam 240 živilskih bonov za skupno 32.400 lir.
UVELJAVLJENJE SKLEPA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
Od jutri v Delavskih zadrugah mleko 5 lir ceneje kot drugje
Mleko bodo prodajale samo samopostrežne poslovalnice DZ
ari*
_ daffe bodo v vseh samopostrežnih poslovalnicah Delavskih zadrug prodajali pasterizirano mleko v steklenioah po 82 liij liter, ali za 5 lir manj kot v o* stalih mlekarnah.
S tem je stopil dejansko v veljavo sklec tržaškega občinskega sveta, s kaŠtrim Je bilo dovoljeno, da se mleko v steklenicah lahko jkodaja v vseh samopostrežnih trgovinah. Delavske zadruge so v najkrajšem času uveljavile ta sklep z namenom, da izvajajo politiko pobijanja cen tudi na področju prodaje mleka na drobno. Mleko v steklenicah bodo od jutri dalje prodajali v sledečih samopostrežnih trgovinah Delavskih zadrug ■/v Drevoredu XX. septem-
bra Št. 28, v Ul. Cavana št. 13,
Istrski ulici št. 14, Drevoredu d’An-nunzio št. 28, Ul. sv. Tereze št. 1, Ul. Felluga št, 44 in Ul. del Tea-tro romano št. 3,
Tiskovni urad Delavskih zadrug sporoča, da je ustanova že pred dvema letoma dobila dovoljenje, da lahko prodaja v svojih samopostrežnih poslovalnicah mleko v steklenicah in da ji je že tedaj u-spelo postaviti konkurenčno ceno
Tedanja akcija Delavskih zadrug za pobijanje cen je naletela na
| velik odpor trgovcev z mlekom
POGAJANJA PRI INTCRSINDU V RIMU
Rešitev sporov v CRDA odloženo no mesec oprli
Triiškim delavcem bodo dotlej še plačevali male dnevnice»
Od 4. do 8. marca so bila v Rimu na osrednjem sedežu Inter-sinda (Zveze podjetij z državno udeležbo) pogajanja za rešitev nekaterih vprašanj in sporov v Združenih jadranskih ladjedelnicah. Pogajanja so se udeležili predstavniki sindikatov iz Tržiča in Trsta. FIOM je zastopal njen tajnik Giuseppe Burlo.
Glede spora med tržiškimi delavci CRDA, ki delajo v ladjedelnici Sv. Marka in v Tovarni strojev in ki jih hočejo stalno namestiti v Trstu, so se sporazumeli, da jim bo ravnateljstvo CR DA še nadalje plačevalo tako i-menovane male dnevnice, to je tudi za marec in april. Pogajanja za rešitev tega spora pa so odložili na 9. april, ko se ponovno sestanejo v Rimu,
Glede spora o določitvi plač na podlagi tpčk,. ki, bi ustrezaje kva*r lifikacijam in službenim mestom uradnikovi,’ šb dotnčHili,1 d*' bfl; ravnateljstvo predložilo sindikatom svoje predloge najkasneje do maja meseca. Od 1. marca dalje so tudi prekinili odtegljaje za podeljena posojila in bodo zopet začeli odtegovati uradnikom obroke, ko bo začel veljati nov sistem plač.
Kar se tiče delavskih zahtev za izboljšanje obedov v menzah, CR DA še vedno vztrajajo na odklonilnem stališču in nočejo nič prispevati za priboljške. Ne nasprotujejo pa, da bi delavci sami pri-
•iiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimiiitiiiiiimiiiiiMiiiinHiiiiiiiiiiimmriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii
TISKOVNA KONFERENCA V MILANU
Poljska letos prvič na tržaškem velesejmu
Predsednik Suttora je podčrtal pomen udeležbe številnih tujih držav
Včeraj je bila v Milanu tradicionalna tiskovna konferenca, na kateri je predsednik Suttora obrazložil, kakšen bo letošnji tržaški mednarodni velesejem. Predsednik Suttora je podčrtal močno J udeležbo tujih držav na velesejmu, saj dosega število tujih razstavljavcev približno polovico vseh razstavljavcev na velesejmu. Predsednik je nato navedel razne države, ki se velesejma tradicionalno udeležujejo in sporočil, da bo letos prvič na velesejmu prisotna
■	tudi Poljska. Velesejemska upra-j va pa se pogaja za udeležbo še z
naslednjimi državami: ZSSR, Slonokoščeno obalo, Nigerijo, Južno Afriko, Rodezijo, Filipini in Indonezijo.
Nato je predsednik podčrtal velik pomen mednarodne razstave lesa, ki je urejena v okviru velesejma in ki je največja te vrste v Evropi. Naznanil je tudi, da ! bodo v okviru velesejma že maja priredili festival reklamnih fil-1 mov.
Na tiskovni konferenci je bil
■	prisoten tudi predsednik rotacijskega sklada Martinelli, ki je orisal delovanje in pomen tega skla-
1 da Predstavnik trgovinske zbornice Frandoli pa je govoril o velikem pomenu tržaškega pristanišča.
Ranjena skuterista
Sinoči okrog 20. ure so pripeljali v splošno bolnišnico dva vespista, !in sicer 25-letnega delavca Roberta .Mazzolija iz Ul, Revoltella 7 in 'delavca Orazia Boscola, starega 30 j let, iz Ul. Lorenzetti št. 2. Prvi ■se bo moral zaradi ran in prask zdraviti dobrih 10 dni, drugi pa ‘zaradi zloma desnega nadlakta 40 s dni. Skuterista sta se peljala po obalni cesti in sta okrog 19.30 pri ‘»Filtrih* zadela v rob pločnika ter se prevrnila.
I
J
Pretepali so se v UL Cavana
| Zaradi pretepanja so agenti jav-tne varnosti aretirali in prijavili !sodišču 26-letnega Calogera Olla-'ja, 21-letnega Salvatoreja Quinta in 24-letnega Antonia Cotterlia, ■tri osumljence pa še iščejo.
Prepir, kateremu je sledil pretep, je nastal predsinočnjim o-;krog polnoči v Ul. Cavana. Tako '*e si jih dajali, vpili in se zmer-
jali, da so zbudili marsikoga, ki stanuje tam v bližini. Na srečo je prav tedaj šla tam mimo izvidnica karabinjerjev, ki so skočili iz avtomobila, da bi pretepače odpeljali na varno. Imeli so precej opravka z njimi, ker se niso kar tako pustili odpeljati, trije pa so zbežali. Štiri mušketirje so najprej odpeljali v bolnišnico, kjer so jim nudili zdravniško pomoč, nato pa so jih odpeljali na zasliševanje in jih aretirali.
Včeraj se je avstrijski šofer Alfred Nuk vračal z avtocisterno po Trbiški cesti v Avstrijo. Nenadoma ga je obšla slabost in se je zato pri Drašci zaletel v skalo.
spevali, da se izboljša menza in da bi imeli večjo izbiro hrane. Tudi o tem vprašanju bodo zopet razpravljali 9. aprila, ker so sindikalne organizacije vztrajale pri svoji zahtevi, da se zviša cena in vrednost obedov za 40 lir, za kar pa morajo porazdeliti breme med delavce in podjetje.
Zaradi spremembe plačilnega sistema plačujejo delavci več dohodninskega davka, kot bi ga »i-cer morali, ter so prikrajšani tudi pri družinskih dokladah. Spor o tem se že precej časa vleče. Sedaj so se domenili, da bodo preučili stvar po posameznih obrgtih s stiki med podjetjem m notranjimi komisijami.	*'V* ^
Končno so načeli med pogajanji tudi splošno vprašanje dnevnic za delavce, ki hodijo delat izven s’
Včeraj dopoldne se je sestala komisija za vojno škodo, ki jo je .preti, kriškim ustanovila- tržaška trgovinska zbornica. Komisija je
vprašanju pa do še pogajali na tržaškem sedežu Intar|inda,,
n
Danes praznik brucev
Danes bodo bruci proslavljali svoj tradicionalni praznik. V ta namen so prišli študentje z vseh univerz in že v prejšnjih dneh jih je bilo videti z njihovimi značilnimi pestrimi pokrivali in haljami. Tudi marsikatero šalo so si že privoščili ter med drugim opravljali »službo* mestnih redarjev z usmerjanjem prometa.
V začetku so se širile vesti, da bodo bruci priredili svoje šale in norčije na Trgu Unita in na Borznem trgu, toda županstvo jim tega ni dovolilo ter jim je dodelilo; v ta namen Trg Cavana Seveda ni bilo drugega izhoda: če rpora trg ostati »svet* za časa volilne kampanje, ga tudi ni moč dati na razpolago za brucovanje, kajti diskriminacija bi bila res preočitna.
toviščarskih ustanov z najmanj 25 let dela. Med približno 50 odlikovanimi funkcionarji so tudi trije Tržačani, in sicer Bruno lob, Fe-lice Deluca in Rodolfo Pietrini, ki že več kot 25 let delujejo V korist tržaškega turizma.
Sestanek komisije za vojno škodo

tajniku za vojno škodo Franelliju, na sestanku, ki bo na_.zbornici ob
, i rfr	'■!
ti

*nA»,
<* v
123 milijonov iz pt|qjjsl|ega sklada
Iz rotacijskega sklada so dali v februarju 5 posojil v znesku 123 milijonov lir. Posojila so dobila tri industrijska podjetja iz Trsta in 2 podjetji iz Gorice. Do sedaj so dali iz sklada skupno za 31 milijard in 288 milijonov lir posojil.
in je bilo zaradi tega županovo dovoljenje preklicano z dekretom pokrajinskega zdravnika. Samopostrežne poslovalnice Delavskih zadrug bi ne mogle več prodajati mleka, če se ne bi občinski odbor odločil, da predloži občinskemu svetu sklep o popravku člena 160 občinskega higienskega
pravilnika. Sklep občinskega sve-
a je dolgo časa ležal na prefekturi, dokler ni bil končno potrjen. Po ponovni potrditvi občinskega sveta novega člena 160 higienskega pravilnika je bilo v splošno zadovoljstvo potrošnikov omogočeno, da lahko vse samopostrežne trgovine prodajajo mleko v steklenicah.
Proslave mednarodnega praznika žena v okolici
Danes osrednja proslava 8. marca
Tudi sinoči so bile v tržaški okolici številne prireditve ob mednarodnem prazniku žena. Tako je v Križu govorila Vera žužek, pri Sv. Barbari Milena Sila in Pina Tomaselli, v Boljuncu Nadja Pahor, na Kontovelu-Proseku Dorina Košuta, na Rocolu Pina Colja, v Trebčah Slava Cebulec, da ne govorimo o večerih v Velikem Repnu, na Griži itd.
Na skoraj vseh prireditvah je bil tudi kulturni program, v katerem so nastopili pevski zbori, glasbene skupine, deklamatorji in solisti. Govornice pa so obravnavale mednarodni praznik žena v luči zadnjih svetovnih in lokalnih dogodkov, pri čemer so še posebno poudarjale nujnost borbe za mir na svetu.
Po slavnostnem delu programa se je povsod razvil družabni večer, tako da so žene — marsikje v družbi svojih mož — posedele v prijetnem razgovoru do poznega večera.
Danes dopoldne ob 11. uri pa bo glavna proslava 8. marca v kinu »Alabarda*. Govorili bosta Graziella Gregorič in članica o-srednjega vodstva UDI dr. Gigiia Tedesco.
Delo dobijo
Deželni urad za delo sporoča, da lahko dobi delo v tržaški občini:	10 tesarjev, 5 upravljalcev
gradbenih strojev, 2 upravljalca strojev za prečiščevanje, 1 prodajalec oblačilne stroke, 55 težakov, 6 zidarjev, 50 delavk za pogozdovanje na področju Opčin.
Najdeni predmeti
Na občinskem oddelku za eko-nomat v občinski palači, soga 108 so na razpolago naslednji predmeti, ki so bili najdeni v februarju letos na ulicah in katere lahko zakoniti lastniki dobe nazaj ob delavnikih med 9. in 12. uro: denar, denarnica z drobižem, zlata značka podjetja, zlata zapestnica, zavoj s tubami lepotne kre-
me, rjuha, ženski površnik, ure,
fotografski aparat, dežniki, zavoj z deli svetilke
nillMUMHIIIlllllllllllllMIIIIIIIHIIIIIIIIIIinillllililiilililllllltlllllllllllllliHliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuilllllllMIIIII
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Odlikovanja za zasluge v tržaškem turizmu
Včeraj se je v Florenci začelo delo 12. kongresa Zveze italijanskih avtonomnih letoviščarskih in turističnih ustanov. Kongresu, na katerem sodelujejo upravitelji 280 letoviščarskih ustanov, prisostvuje tudi minister Alberto Folchi. Tržaško avtonomno letoviščarsko ustanovo zastopa njen predsednik dr. Duilio Magris.
Ob otvoritvi kongresa je bila še posebna slovesnost, na kateri so izročili diplome funkcionarjem le-
Včeraj-danes
LOTERIJA
BARI	36	75	21	5	67
CAGLIAR1	30	86	«1	20	1
FLORENCA	66	26	43	17	24
GENOVA	79	43	41	6	62
MILAN	55	53	9	54	81
NEAPELJ	2	81	11	5	27
PALERMO	41	30	70	46	25
RLM	46	82	53	13	78
TURIN	33	54	59	61	58
BENETKE	35	42	3	15	62
X 1 2 KVOTE:	ENALOTTO 2X1 XXX X22 12 točk — 12.076.000,				11
točk
lir.
287.500, 10 točk — 24.500
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pok. Antona Brlščka daruje družina J. Škabar z Opčin 3000 lir za Dijaško Matico.
Namesto cvetja na grob ipok Petra Grudna daruje družina J. Škabar 3000 lir za Dijaško Matico.
Ob prvi obletnici smrti mame Ivanke Mozer daruje hči Ada 1000 lir za Dijaško Miaitlco.
V počastitev spomina mame Stane Puščančeve darujeta Tončka in Pavla Kolerič 1000 lir za Dijaško Matico.
Namesto cvetja na a rob pok. Petru Grudnu darujeta Danica in Emil Regent 500 lir za Dijaško Matico. V i-stl namen darujeta Danica in Ivan Kapun 500 lir.
Namesto cvetja na grob Petru Grudnu darujejo družina Keber in sinov*
10.000 lir za Dijaško Matico.
V	počastitev spomina hčerke Danice in zeta dr. Stanka Vuka daruje ob 19. obletnici njune smrti mama E-ma Tomažič 5000 lir za Dijaško Matico.
V	počastitev spomina pok. Amalije Rojac daruje Pina Cerkvenik-Vouk 500 lir za Dijaško Matico.
Namesto cvetja na grob pok. Erneste Kopun In Amalije Rojac daruje Cvetka Pavlovič 100o lir za Dijaško Matico.
Ob priliki praznika lena daruje Slovenka 1000 lir za Dijaško Matico in 1000 lir za Glasbeno Matico.
Razna obvestila
Pedagoški odsek SSS vabi vse Solnike na 3. predavanje tečaja slovenščine. ki bo v ponedeljek 11. t,m. ob 18. uri n.a osnovni šoli pri Sv. Jakobu. Prof. Nada Pertotova bo predavala o temi «Prebod iz osnovne v srednjo šolo«.
Danes, dnp 10. marca 1963. bo v šoli v Bazovici roditeljski sestanek. Prosimo, da se starši sestanka gotovo u-deležijo. — Učiteljstvo.
Ljudska prosveta
Slovensko planinsko druStvo Vabi na predavanje o Julijskih Alpah s predvajanjem barvnih diapozitivov znanega tržaškega planinca Sandija Blaži-ne, ki bo v petek 15. t.m. v Gregorčičevi dvorani. Ul. Germa 9 ob 20.30.
Ker sta zamudila zadnji vlak sta enostavno ukradla lambreto
Štirje jugoslovanski begunci sojeni za. radi tatvin v taborišču in izven njega
Na kazenskem sodišču je bila tudi razprava proti 20-letnemu I-vanu Cubeju iz Solkana - Ul. IX. korpusa 9 in 17-letnemu Janku Porettiju iz Gorice - Ul. Čampi 43, ki sta bila obtožena, da sta skupaj ukradla 17. junija lanske-
ga leta libreto, ki jo je .pred; kino dvorano Astra v Ul. Mon-
torsino parkiral 22-letni Omero Di-mitrojjuld iz Ul. Mirti 9. Sodi-
šče je Cubeja obsodilo pogbjno na 8 mesecev zapora in 60 tisoč lir globe, Poretti pa je bila zaradi svoje mjadoletnosti deležen pomilostitve.
Dimitropuio je takoj prijavil tatvino policiji, ki je uvedla preiskavo. Izvidnica prometne policije, ki je bila obveščena o tatvini, je dobro uro pozneje zapazila na obalni cesti dva sumljiva motorista, ki sta se z veliko brzi-no peljala proti Devinu. Ukazali so jima, naj se ustavita, a sta zbežala "v grmovje in pustila vo-zilb. Agenti so jima bili za petami in so prijeli Porettija, medtem ko je Cubej imel več sreče. Na zasliševanju je Poretti povedal, da sta prišla v Trst z vlakom. Zamudila sta zadnji vlak, pa sta ukradla lambreto, da bi se lahko vrnila v , Gorjco.
Zaradi amnestije je bil pomilo-ščen 46-letni Marcello Novak .iz Ul. Machlig, ki je bil obtožen, da je ukradel zapestno uro 61-let-nemu Josipu Bordonu iz Ul. Far-netello 26, s katerim je1' delal pri pogozdovanju na račun Kmetijskega nadzorništva. Novak, ki. je sicer delno slaboumen, je priznal svojo krivdo in , je dejal, da je uro vrnil Bordonu.
Na kazenskem sodišču so bile včeraj razprave tudi proti štirim jugoslovanskim beguncem, ki so bili obtoženi tatvine. Na razpravi ni bilo nobenega, vendar so imeli srečo, ker so nekatere oprostili zaradi pomanjkanja dokazov, drugi pa so bili deležni amnestije.
Najprej je bila razprava proti Petru Polettu, ki je bival v be-gunškem taborišču pri Sv. Soboti, pa je izginil in je zdaj verietnb v Franciji. Obtožen je bil, da je 19. septembra lanskega leta ukradel svojemu pajdašu Iliji Simu-lju, s katerim je spal v isti sobi, dežni plašč, srajco, obleko in 2000 lir iz sobe, nato pa še obleko, ki jo je imel Simulj v krojačnici, kjer je bil Poletto zaposlen.
Ko je Simulj opazil, da so mu iz sobe zmanjkale omenjene stvari, je takoj osumil Poletta in ga poiskal. Tako je zvedel, da mu je zmanjkala tudi obleka v krojaški delavnici. Zadevo je takoj prijavil agentom javne varnosti, ki so iskali Poletta, toda zaman, ker je medtem že izginil. Simulj je agentom javne varnosti izjavil, da mu je stvari ukradel prav gotovo Poletto, ker je samo on imel ključe sobe. Sodišče je ukinilo vsak postopek proti Polettu zaradi amnestije.
Zaradi pomanjkanja dokazov je omenjeno sodišče oprostilo Marka Razneviča in Anta Perica, ki sta bila obtožena, da sta 2. junija predlanskega leta ukradla Mariju Markežiču iz Ul. Pagano. pozlačeno zapestno uro. Raznevič in Peric sta Markežiču pomagala pri poljskem delu, Markežič pa je zvečer zapazil, da mu je zmanjkala ura, ki jo je pred začetkom dela shranil v baraki blizu njive. Tatvino je prijavil komisariatu in opisal begunca, ki sta mu pomagala pri delu. Agenti javne varnosti so poiskali Razneviča, ki je zanikal vsako krivdo in povedal, da se je Peric že vrnil v Jugoslavijo. Cez deset dni pa je Markežič spet prišel na komisariat javne varnosti in je povedal, da je uro našel med raznimi stvarmi v baraki.
Prav tako je sodišče oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov 52-letnega begunca Alberta Superi-no, ki je bil v begunskem taborišču pri Sv. Soboti in se je izselil na Švedsko. Obtožen je bil, da je Ivu Boljaku ukradel v taborišču pri Sv. Soboti kovček, v katere mje imel obleko in srajco. Superina je vedno zanikal svojo krivdo in je dejal, da sploh tistega dne ni bil v sobi, kjer je Boljak stanoval.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Plero 2; Marohto, Ul. GLnnastloa 44; Depan-gher, Ui. S. Giusto 1; AUa Madonna dej Mare, Largo Piave 2; Zanetti, Testa d’oro, Ul. Mazzini 43.
LEKARNE ODPRTE DANES
AlTAlabarda, Ul dellTstrla 7; Bar-bo-Carniel, Trg Garibaldi 5; Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; De Leltenburg, Trg S. G lov an ni 5; Al Ga lemo, Ul. S. ©lino 36; Mlzzan, Trg Venezia 2; Vielmettl, Borzni trg 12.
Koncert «Akademika> na stadionu <1. maj»
Sinočnji koncert zabavnega zbora in orkestra kulturno-umetniške-ga društva Akademik iz Ljubljane v dvorani na stadionu «Prvi maj* je bil nekaj svojevrstnega predvsem za vse tiste, ki poznajo ritmično glasbo samo kot plesno. Tokrat so lahko spoznali, da je tudi ritmična glasba v koncertni obliki lahko nekaj resnega, kar zahteva skrbne priprave in vešče interpretacije. Naši sinočnji gostje so na tem področju modernega glasbenega iziivljanja in reprodu-, ciranja sicer še mladi ne samo po letih, temveč tudi po udejstvovanju, vendar pa so nas prepričali predvsem s svojim navdušenjem in prizadevnostjo, da dosežejo kvalitetno raven, ki jim bo edina lahko odprla pot k uspehom. In da so v tej svoji prizadevnosti prehodili že kar lepo pot so dokazale nekatere izvedbe, ki so tudi pri poslušalcih naletele na navdušeno odobravanje.
3S-članski zabavni zbor obula-duje ritmične in harmonične zahteve precej dobro in ko se bo še glasovno okrepil bo lahko kos tudi najtežjim skladbam. Trenutno je močnejši v tipično ritmičnih jazz kompozicijah, medtem ko v črnskih duhovnih pesmih ni mogel sprostiti vse njihove lepote. Petčlanski instrumentalni ansambel Dragana Popoviča sestavljajo godci, ki dovršeno obvladajo ne samo posamezne instrumente, temveč tudi ritem. Lahko bi posebej pohvalili vsakega izmed njih, pa bi s tem morda delali krivico ansamblu kot celoti. Vsekakor pa moramo posebej omeniti njegovega vodjo Dragana Popoviča in trobentista Matevža Strliča, ki se uspešno uveljavljata tudi kot komponista ritmičnih skladb, kar sta nam potrdili Strličevi «Piramidam in »Dule* ter Popovičeva «Metro». In končno zasluži pohvalo še dirigent Pavle Mihelčič, ki je uvežbal zbor in orkester ter ju tudi zanesljivo vodil od prve do zadnje točke programa.
Slovensko gledališče v Trstu
DANES 10. t. m. ob 17. uri v Prosvetnem domu na OPČINAH
Andrč Roussin
«Kadar
se štorklja
zabava»
komedija v štirih dejanjih
Prepovedano mladini
pod 18. letom!
MARINO MAHNE je promoviral na ljubljanski univerzi za inženirja kemije.
Starši, sorodniki in prijatelji mu iskreno čestitajo. Čestitkam se pridružujeta upra-va in uredništvo Primorskega dnevnika.
POTOVALNI IN TURISTIČNI URAD
AUR0RA
priredi v nedeljo, 24. marca enodnevni	' "	" "
izlet
v
Planico
ob zaključku mednarodnega tekmovanja v skokih na veliki planiški skakalnici.
Izlet bo z avtobusi. Informa-, clje ln prijave v potovalnem uradu AURORA, Ulica Cicero-ne 4, tel. 29-243.
Na razpolago imamo tudi vstopnice za planiško prireditev ter nalepke za parkiranje avtomobilov.
1' ;1.3 > V , . 1 . ' , ,
PRI VAŠIH NAKUPIH oblSCRe trg«, vino »MAGLIABELLA* na Korzu Garibaldi. u (Barrlera) nekaj korakov od avtobusne postaje. Pri nas dobite veliko izbiro vseh, vrst PLETENIN no. gavlc Ih perila za ženske, moške n* otroke po najnlžjlih oenah v Trstu. Pa streženI boste v vašem jeziku. Pri nakupu dobite primerno darilo.
PHI MAGAZ/ZINU FELICE — Trst Ulica Carduccl 41, DOBITE: ženske, moške la otroške deiae olašte, bua-de, hlače, topiče la srajce aajboljšlb vrst la zaamk po aajaltjlh cenah.
PLASTIKA ZA POKRIVANJE PODOV višina 2 metra Po 500 lir kv. meter; termoplastlčnl podt. ploščice »Sllions. plastične preproge, zagotovljena namestitev. brezplačni predračuni Žani. majte se prt alTALPLASTs. Trst. Trt Ospedale t, tel. 9S-I11.
STALNO HIŠNO GOSPODINJO za dve osebi — plača o^ 30 do 40 tisoč Mr mesečno. Naslov na upravi lista, Ulica S. Franeesco 20.
VESCA VSEGA uradniškega dela — korespondence v slov.. Ital. In nemščini — išče poldnevno zaposlitev Naslov na uipravi Usta, Ul. S. Frančesco št. 20.
VAJENCA in vajenko sprejme CAR-TACEL, tovarna vrečic, vla Fotlatoio št. 7, Zavije — nasproti Snia Vtscosa.
4 HRASTOVE — okrogle sode, rabljene, uporabne, eca 30M litrov po 17 din liter proda DALMACIJA VINO Ljubljana, Mavrerjeva 20.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
ZAHVALA
Ob prerani smrti našega nepozabnega
Vincenca Grgiča
se najtopleje zahvaljujemo vsem vaščanom, ki so nam pomagali ob tej težki uri, vsem darovalcem vencev in cvetja, č. g. župniku ter vsem, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti.
ŽALUJOČI ŽENA IN MATI
Padrlče, 10. marca 1963.
V	torek, 12. marca ob 20.30
tržaška premiera,
V	sredo, 13. marca ob 17. uri
ponovitev v Avditoriju v Trstu
Klabund
«Krog s kredo»
Kitajska pravljična igra v štirih dejanjih
Osebe: Cang-Haitang — Mira Sardočeva; Cangovka, njena mati — Leli Nakrstova; Cang-Ling, njen brat — Miha Baloh; Tong, zvodnik — Edvard Martinuzzi; Ma, mandarin — Stane Raztresen; Yii-pci, njegova I. žena — Zlata Rodoško-va; Cav, tajnik pri sodišču — Rado Nakrst; Cu-ču, višji sodnik— Jožko Lukeš; Babica — Miranda Caharija; I kuli — Silvij Kobal; II. kuli — Josip Fišer; Pao, zvodnik — Stane Starešinič; Pesnik — Adrijan Rustja; I. stražar — Danilo Turk; II. stražar — Dušan Jazbec; III. stražar — Jože Sedmak; IV. stražar — Enij Reinhardt.
Režija; ADRIJAN RUSTJA Scena:	VLADIMIR RIJAVEC
Kostumi: MIJA . JARČEVA
Prodaja vstopnic od ponedeljka 11. t.m. dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, ter eno uro pred pričetkom predstav v baru Mosco-lin, Ul. Teatro Romano (nasproti Avditorija).
GOJENCI SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA
uprizorijo pod pokroviteljstvom Slovenske prosvetne zveze danes 10. t. m. ob 16. uri
v LJUDSKEM DOMU v KRIŽU
dramo v treh dejanjih
<JEZUSOVI APOSTOLI,
Prodaja vstopnic <sno uto pred pričetkom predstave v Ljudskem domu. ■ - Z***'**® "***>
Prosvetno društvo (Andrej Čoki z
Opčin priredi 24. marca til. enodnevni lilet v Planico, kjer bodo mednarodni skoki. Vpisovanje pri DraščkovIh.
Slovensko planinsko društvo poziva
vse Izletnike, ki so se. vpisali za Izlet
v Planico, da poravnajo vpisnino do 15. t.m. Nadaljuje se vpisovanje v u-radnlh urah v Ulici Geppa 9-II.
I
GLEDALIŠČE VEHUI ^,
Danes ob 16. url za dnev« ^ vseh prostorih druiga Pre<lsLlU, i H; jeve opere »Bitka pri Legn«’
w\l nnelAinn.lcJliiml Ičfvt pri *
ml nastopajočimi kot pr1 ‘'‘uoil# stavi. Dirigent Franeesco
Pradelli-	vstop*
Nadaljuje se prodaja
AVDITORIJ	l7 ud
Danes bo v Avditoriju	e M
zadnja ponovitev Gozzijeve^ rt lena ptička«. Režija G‘/”(l0 |d^ Scena in kostumi Renzo oo* T<* la Relna. Izvirna glasba	fri!!
ni. Sodeluje balet «Glnna»1M na«.	0 850 IH;
Cene: parter A 1000 Mf. »jo lil' galerija 300 Ur, za študen« parterju.
Ki
9
Do
Ul
1
hiti
•l-lt
sPaz
!?•'
o«
N*
'«nj
«1 f
S
hi|,
OtM
P
S
z
.M)
S
V
Naztonale 14.30 «GU anJJJ!rioH
Bounty». Technicolor. «•	: '
do, Trevor Hovvard.	„el (JJ
Arcobaleno 14.00 »La	9
do«. Teohnicolor. Prepo dlnl pod 18. letom. Fr»*Ji Fenice 14.30 «V,a e uocid« natra, Janet Leigh. “ mladini.	dl V~
Excelsior 14.30 «11 proceSJ« afo na«. Silvama Mangano. L yjvj u; gregorio, Salvo Randone,	i
Frank VVolff.	,,, ». jtU1'
Grattacielo 14.00 «20 dl>w "	_
Technicolor. Tony Curt1*' jj>iM> Supercinema 14.30 «Sexy v ^0’ Technicolor Prepovedano i Alabarda 14 30 »I Don ^ g(# Costa Azzurra«. ColorsOTV^iiV
111.'____ n___nntloH JVIlO ..»lil '
ce Altariva. Prepovedano 'ilodrammaticn 14.00 *l *. uto .
Filodrammatico 14.00 «* “J" tfg°
Fra Diavolo«. Teclinl«®^' Mo1(’ gnazzi, Rraimondo Via'n Orfei
Aurora 14.30 »La strada
Cristallo 14.00 »Hatari«
John Wayne	*,!*'*!>
Capltol 14.00 «L’uomo d'i " 0 f/r Burt Lancaster. prepove"
Garibaldi 15.00 «11 uaissa«8^rf,p(,«!<’
<11 llJctlUl 13. UU «11 IM** -Pr"^rii
no«. Charles Aznavour. fjl#. no mladini. Nagrajen * * * * v ^j»,dei'i) Massimo 14.30 «Le sette dicatore«. Colorscope. tar Iva.	sir
delltto Ae
Imper0 15.00 Allerson«. Moderno Danes
1 ueiiuv« -
adavl O*!#
oderno Danes dve Pre° Buli»'jji ln ob 21.00 — Ricoatdo rL, K
ntiini in »Poenotr.dlPttlO	‘Til " jJ I
revijo «Carnevalesco
Maria Dl Giulio,
Cene: parter 1200—zB^n]| Prepovedano mladini. t'.-., Astoria 14.00 Dva teohnicolor ju: «Un
Mar‘loi> l trono
laC'
stine« «La furia degli Cene 200, znižane 1»’ hraH>*- ' Astra 15.00 »Fuga da Vittorlo Venelo 14.00 ePove» Giorgio Albertazzl. mladini.	jjit
Abbazia 14.00 «Qualcos;i	^
Technicolor. T.roy ^on3lmete,' Marconi 14.30 <cL,a«W*f’5[ 1^/ Novak, Fred Astaire, J* ^ Ideale 14.00 »Solo sotto Kirk Douglas.
* SLOVENSKA PKOSVFTf<A | ZVEZA	, if
"'priredi v ponedelJ*’^**
marca ob 20.30 v oStoV9*’J rani v Skednju, S ^
_______n,._______„H*rSKe -ni«
ram v r*Kean,i“» » dP*; najboljše amaterski m
..........
ske skupine (Mežica na veseloigro
veoeiuigiu
RAZBITI fr
n ur«
Prodaja vstopnic eno začetkom pri blagajn ^ *
S5
ts
s
kiten
V
S
5,
S:
* b,
1
OBVESTILO
Tvrdka INTERMERCATOR, ono ^
& Co„ Trst
zavrača

obrekovalne ve&ti, objavljene dne 24. februarja ljubljanskem dnevniku «DELO», katere je nat° P doval javnosti tudi del tukajšnjega časopisja in
1963f
izjavlja
vi® ^
da so se trgovski odnosi s podjetjem Filrtlser^gIto
Ljubljane popolnoma korektno začeli in p°£° jg
obve^
tožbe Prl
razvijali ter da so bile zadevne finančne polnjene.
Tvrdka Intermercator si pridržuje pravico ti kateremu koli obrekovalcu.
upravni11
caRlI
Edini
OTTO
V
's.
I
v'
5
6
S
s
uti
St
N
i^1
i
jr

tS
N
X
Z AH VA L A
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili mu počitku našo nepozabno mater, sestro in nono
2^je'
<5
n
ANTONIJO LAVRENČIČ „
Posebna zahvala č. g. župniku Miklavcu, nosilcem cvetja in vsem tistim, ki so na kateri počastili spomin drage pokojnice.
ŽALUJOČI
Katinara, 10. marca 1963.
ZAHVALA
Ginjeni ob toliko Izrazih sožalja se sorodniki
PETRA GRUDNA
Iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se udeležili na zahvala darovalcem cvetja ter vsem, ki so način počastili pokojnika.
Opčine, 10. marca 1963.
t
, til
!>
f*
Jp
Tor'*
jjlil.
IH
'fi
>
m«
.ito»,
M. 7 at'1 8'f
Igo ,
8 rLlVA’ SMK,1 IM POROKE *J otroiT3 1963 se Je v Trstu rodilo UMrli c^rl° Pa Je 14 oset>. ter vd rBO: ^rina Fraocesca Ter-H, '7lj(uif,pu?z<>' 63—letni Carlo Filip-*rrhgrinl Mario' Blaskia. V Svetin* •'-‘otrJa l,SalvadOfi ’ vd. D'Agnolo, Sc*2tanir, Mar®herlta Sofaoelii vd. *a. Co«,, , ®*~letn,a Maria Bonifacio bw™“>' »Metna Ida Biondln por.
^ "(Metna Maria Turco por. letna j»-’,73-8ot'n8 Mario Krasita, 83-(WjS Vouk P°r- Ogris, 81-letna «1 Pran!-.P0dboj vd- Raiumiloar, 52-let-lriSlama, 62-letn| Ailessan-*ilj, obon. 53-letni Francesco Ko-
^nandnl stražar Aildo tutio ' T «°spodinja Luctna Gia-“^'ic« J,?nlk Antonio Signorlni im JUvjtor. Ojdliana Peracca. natakar jUttlan Prat0 in gospodinja Rosa 'K Vi'„„nsar SiIvi° Sturtl in učite-Fr,l>ctsr«nt!la Vennaruocl, inženir igrica? pot«Pc in Bri.giit.te Brunar, •hrta c'ano Sferza in frizerka *l in a™.cci, kanolist Giuseppe Fo-Sl«SDOd|,ni3 Bruna Gombazh, u-Slinit mAu*’usto Fiorenttn ln eo-Kj- Nazzarena De Dura, strugar ptlto,	'^"areHa )n gospodinja
} £osL.,'nca’ cevar Adriano Gulim JeitaJ	Maria Valeneich, upo-
^tflria t®10 Šinigoj tn gospodinja 4<w? Bovrieh, godbenik Giampao-Mniv ,'d gospodinja Egla Bravo, u-nki« p |,ano Ceschia in frizerka 'tej | SrOata-Dragoni, pleskar Luigi •ese, . l-^Podinja Clorinda Garga-% Sneter Alberto Vida im urad-“tinlni ?a K'umar, urednik CJaudio *t Uramuradnica Marisa Merchet-Ju g,.alk Bruno Daipretto in urad-%. v8 Prernru, uradnik Giacomo dradirilca Anna Maria Ben-
Včeraj-danes
ni, uradnik Antonio Dlmastromatteo in uradnica Rit* Furlan, uradnik Mario Vucetiti in kinjigovodkiimja Anna Maria Detoni, pleskar Stelio Angeli in delavka Teodora Hotes, učitelj Angelo Zucca in učiteljica Laura Tuli. železničar Bruno BJason In delavka Maddalena Tence, prodajalec Mario Obersnel In blagajničarka Edda Cra-pesi, Šofer Ennio Baiz in gospodinja Teresa Leone, trgovec Romano Cos-setto in gospodinja Aurelia Cerqueni, mehanik Gino Viscovich In pletilja Milomirka Miloševič, cevar Salvato-re Dl Pinto im gospodinja Glanna De-grassi, električar Bruno Prem In prodajalka Anna Maria Giuffrida, pomorščak Attllio Tagliapietra im bolničarka Glovanna Ctieileri, železničar Carlo Di Luca in delavka Getnma Peres, barist Serglo PrlntHlvo in ba-ristka Giovanna Alessi, uradnik Fe-lice Grassi in frizerka Diana Catta-ruzza, karabinjer Ario Posti ln čistilka Maria Dandri, radiotebnik Benko Varesamo ln blagajničarka Marisa Tes. saris, stražar Fulvio Parenzan in zdravnica Luciana Baronciml, strugar Ferruccio Detoni in bolničarka Maria Druga ro, mehanik Vasilija Lukiče-vič in uradnica Dragica Ro ropat. Inženir Paolo Govoni ln uradnica Rosa Bruno, uradnik Armando Puillme-nc in uradnica Rosa Zoppolato, uradnik Germano Cergol In prodajalka ArleMa Pizzin, poštar NeMo Genzo In uradnica Nerea Febbraio, električar Umberto Pontinl In gospodinja Attilta Bodini, delavec Antonio Cico-vin In gospodinja Plerlna Ambrosi, častnik Pietro Tobia in učiteljica A-drlana Namer, pomorščak Tulilo Pau-lleh Im prodajalka Antonia Curet, u-radnik Frančišek Končan in uradnica Alojzija Bukavec.
kino belvedere na opčinah
Odvaja danes 10. t. m. z začetkom ob 15. uri Technicolor film:
IVANHOE
^»Jo: ROBERT TAYLOR, ELIZABETH TAYLOR, JOAN FONTAINE, GEORGE SANDERS, EMLYN WILIAMS
Kltf© «IRIS» PROSEK
danes 10. t. m. z začetkom ob 16. uri Cinemascope ^Vni Warner Bros film:
1 MAGNIFICI TRE
(Trije čudoviti)
IgraJo: UGO TOGNAZZI, WAL TER CHIARI, RAIMONDO VIA-NELLO in DOMINIQUE BOSCHERO
Obvestila kmetovalcem
i i
RAZDELJEVANJE ODBRANIH | delom na glasbenem področju in SEMEN POVRTNIN PO ZNI2ANI tak° sledil svojemu stanovskemu tovarišu, domačinu pok. Av-
CEN1
Upoštevajoč slabe klimatske raz* mere, ki so nemalo škodovale dejavnosti našega vrtnarstva bo Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo s sredstvi, ki jih je dalo na razpolago ravnateljstvo za kmetijstvo in gozdarstvo pri vladnem generalnem komisariatu v prid tržaškega kmetijstva, pričeli v ponedeljek 11. t.m. razdeljevati s 50-odst. prispevkom na kupne cene 'naslednja odbrana semena po-vrtnin:	fižol, grah, špinača, so-
lata, radič, blede in motovilec.
Zainteresirani morajo predložiti prošnjo na posebnem obrazcu na sedežu Pokrajinskega kmetijskega nadzorništva v Trstu — Ul. Ghega 6/1., soba štev. 5.
POMOČ KMETOVALCEM. KI SO UTRPELI ŠKODO ZARADI SUSE
Pokrajinsko kmetijsko nadzor-ništv.o v Trstu — na pobudo ravnateljstva za kmetijstvo in gozdarstvo pri vladnem generalnem komisariatu ter odbora za pomoč kmetovalcem, ki so utrpeli škodo zaradi suše — sporoča interesira-nim kmetom, da se bo pričelo v ponedeljek, 11. t.m. zadnje raz. deljevanje nakazil za nakup močnih krmil s 50-odst. popustom za krave molznice.
Nakazila se bodo izdajala do-kler ne bo v ta namen izčrpana vsota, ki je bila pred časom določena. Nakazil bodo deležni živinorejci, ki bodo zanje zaprosili, in Katerim je že bilo dodeljeno močno krmilo pri prejšnjih razdeljevanjih.
Zato so interesiranl kmetovalci naprošeni, da dvignejo nakazila za omenjeno blago pri Pokrajinskem nadzorništvu v sobi štev, 5 — v delovnih dneh od 9. do 14. ure.
Iz Nabrežine
Te dni pa je prispela vest, da je bil 17. februarja pogreb Jočeta Macarola. Ni Ril domačin, pač pa šmo ga šteli za svojega vaščana pred 55 leti. Starejši rod se bo menda Se spominjat mlade, ga slokega učitelja, ki je l. 1907, menda prvič, nastopil pri nas u-čiteljsko službo. Bil je izredno družaben, živahen in humoristično razpoložen. A najbolj uidno brazdo je ta, glasbeno zelo nadar. jeni Sežanec zarezal s svojim kulturno-prosvetnim izveniolskim
'•'j/
elld
Kine itn t jieimui
Predvaja danes 10. t. m. z začetkom ob 15. uri film:
(UJETNIK IZ GUAMA)
Ponedeljek, 11. t. m. ob 18. uri ponovitev filma:
IL PRIOIONIERO Dl GUAM
*
ir

NEDELJA, 10. MARCA 1963
D„J‘	T m. A	UOO	Judovski	praznik «Purlm»;	gledalce; 20.00	Izberite. melodijo;
«00	trst A	n'35	Roditeljski	krožek; 13.25	Por-	21.00 Ciklus ruske opere; 22.15
V .	Koledar;	8 30 Poslušali	bo-	tugalske pesmi;	14.00 Ravelov	K on-	Skupni program	JRT; 23.05. Evropa
Si®;00 Kmetijska oddaja;	9.30	cert	za klavir	In orkester;	14.30	ponoči.
3 r*e zborovske skladbe trža- V nedeljo skupaj; 15.45 Nogomet	.	,	,	. g
N,7t0rJev; 10.00 Maša; nato od minute do minute; 17.15 Stmfo-	/til/. tBIBVIZIJO
S Piklr Let> Mercer; 11.15 «Krikec nični koncert; 18.20 Plesna glasba;
mladlnska zgodba; 12.00 19.00 Športna nedelja; 22.25 Giu-
10,15 Kmetijska oddaja; 15.00 Ne-posreden prenos športnega dogod-
Glasba po željah; 14.45 sence; 22.15 Salviucct in Rosati.
«'1Kg
Sster;
Jdo|d: >5.4	____ __________ ______
hski koncert; 17.00 Kino-
,t3tet N, Giasba P° željah; 14.45 ti, ori,jTlko Štritof; 15.00 Cigan-,r; 15-20 Portret v mi-
. ___________ ________
l5-40 Jam Session;
S dan,- ■
31
16.00
l7 -- koncert; 17.00 ^30 Plesna čajanka; 18.30
II. program
8.00 Jutranja glasba; 9.00 Oddaja za ženske; 10.00 Leteči krožnik;
Dnevnik; 19.15 Registriran športni dogodek; 20.05 Deset minut z Gian-nljem Bonaguro; 20.15 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.05 Film «Ninočka» z Greto Garbo; 23.00 Televizijski ted-
»>■
l
y
fief>
V
J
a nabožna pesem; 12.30 seppe Rovani; »Cento annin; 21.00 ka. l730 program za rtajmlajše; ?Hj. ?? željah; 13.00 Kdo, kdaj, Radijska križanka; 22,po Luči ^ In 18 3^ igra «La modella*; 19.00 “*lHtf	........*	. ■- "	*■'
°ri
•um
tL/dicl
C narnrt raz-vedrila; 18.45 Sloven-
>l(i8 !n Niln o°tiVii’. !o'?c	Glasbena revija; 14.30 Teden ak-
Vestnil<•	19'15	Nede j' tualnostl po svetu; 15,45 Glasbena
; trakov;	20CŽ. ?Spo?t! ^ nbo^dlasb^šport- 8%“	«.05 Dnevnik; 21.15 Srečanje z E-
folki °rkeSlI,ii c H°h1Z Si 'izbranci 19,50 Srečanje mjd no-	i, 22M°»n^°r|t<lfi1
lk,“r': 3L30„“na lami; 20.35 Sama glasba; 21,00	98
SL29-!«, Plešna^ glasba';6 23.00 Sp<>rtna nedelja; 2135 Evr°pa P°Je‘ a vokalna glasba.
Trst
10 35 Glasba za praznični dan; 11.35	n***I 2400 Športna nedelja in dnev-
Pevci; 12.10 Plošče tedna; 13.40 n8k-
DRUGI KANAL
18,00 »Smrt trgovskega potnika«, film; 19.45 Rotocalchi in poltrona;
III. program
nm 1»	S.”,
PONEDELJEK, 11. MARCA 1963
8.30, 12.15 ln 15.00 Sola; 17.30 Program za najmlajše; 18,30 Nikoli ni prepozno; 19.00 Dnevnik; 19,15 Glasbeni karnet; 20.00 Šport; 20,30 Dnevnik; 21.05 Potovanje v Italijo,
0», 'M np -	vuuaja ,	rOC/ilJC UHlUCim »jazzv ... t
C ft» wnlk <<purim»; 12.15 Da- Cardarellija; 19.15 Severnoameriška ^Uon rtnih isztsfih; 14.00 «E1 kultura; 19.30 Vsakovečern! koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Na u	progrgmu
»Voo , IlOpBr	Verdijeva
8v,trania klasba; 8.00 Prenos nlce«.
Vl,ža' QDomate viže; 9.00 Re-lrj'^1? pi9^19 Moški zbor »Svobo-
23.00
Dnevnik.
DRUGI KANAL
a *ss5! jst ž--s=va =ra
Kingom; 22.35 Ko se Šema sreča s Parizom; 23.20 Šport.
)(:“u PrVn"113' 930 Zabavni zvoki; 4.’ U.00 nHs RL; 10.30 Operne ari-' .bi; ,. Razvoj turizma na Kopr-
Slovenija
6,00 Dobro Jutro!; 6.05 Poročila
Jug. tBls vizija
10.00 Kmetijska oddaja; 10.30 Oddaja za otroke; 15.00 Smučarsko
i>.30: ll.ir£l TZma "IZ:	^-^“MladmskaTadTlska* Igroi tdlmovanje »Kandahar, - prenos
^ .Parada P0 e.,Fra ,^.;C^l ar„:	8 30 »Iz dežele palčkov,; 8.45 Le- lz Chamonlxa do 15.45; 18.00 Umet-
n, ,	or"""-™	12 nn p"‘’n-	o-5"	9.05 V orkestralnem n|Slci fUm; 19.30 Propagandni fil-
mi; 20.00 TV dnevnik — nedeljska izdaja; 20.45 «Muzej voščenih lutk,, zabavna oddaja; 21,45 Srečanje s
»oslušaiči- ,210 T„ ,5 20 pe melodije; 9.05 V orKestrameni 13'30 Soseam ska reportaža; 11.50 Kitara v ritmu;
« *
Prenos RL.	tz Spanije; 16.00 Humoreska tedna;
16,20 Ogrlica s popevkami; 17.05 Kvintet orglic Branka Kralja; 17.10 Radijska igra; 18.15 Negrea: Druga rapsodija; 18.30 Športna nedelja;
i^*c'0nalni program
C btsm?1* na Ital. morjih; 8.20 0daai' i,n plesi; 8.30 Kmetij-Ja- 9.10 Nabožna glasba;
čem.
PONEDELJEK, 11. MARCA 1963
18.30 «Za Vohljačem 1», zgodba za Ralph Bunge; 15.30 Pesmi in plesi otroke; 19.00 Dokumentarni film;
----	19.30 TV obzornik; 20.00 TV dnevnik; 20.30 Tedenski športni pregled; 20.45 Brecht-Stlvlčič: «Eno od tistih let«, TV drama; 21.45 Pozdrav tz Bele krajine — kulturna
gustu Tanče tu, kateremu se je takratna Nabrežina morala v prvi vrsti zahvaliti, da so Nabre-žinci peli doma, na cesti in deloviščih, v gostilni in na potovanju; peli v lasten in užitek drugih, v lasten in ponos domačinov in vse. ga našega ljudstva. Peli so Na-breč inči tudi pod taktirko pok. Macarola. Težko so ga pustili iz sredine, ko je po nekaj službenih letih moral po službeni dolžnosti v Tomačevico nato pa na Vojščico. Tudi njega je pobrala prva svetovna vojna. Od leta 1918 je učiteljeval v Sloveniji, kjer se je potem kot star socialist priključil narodnoosvobodilni borbi. Ko je bil pred leti upokojen ,se je naselil v Gameljnah pri Šmarni gori, kjer je po kratki bolezni preminil v 75. letu starosti. Kot je bil prej nagnjen k veseli družbi, tako je že pred leti vzljubil planinstvo ,se umaknil družbi in se omejil le na ožji krog prijate. Ijeu. Ker je bil do zadnjega telesno in duševno čvrst, ni nikdo pričakoval, da bo tako nenadno preminil. Zapušča vdovo in dvoje otrok, od katerih včasih naletimo v Primorskem dnevniku na prispevke sina Miloša, novinarja. Svojcem izražamo svoje sožalje. Našemu nekdanjemu kulturno-pro-ivetnemu delavcu lahka bratska zemlja.
Tat v stanovanju
Neznanci so predsinočnjim vdrli v skromno sobico v Ul. Becche-rie 9, v kateri stanuje 2<Metna Grazia Murgolo por. Porceluzzi, ter so ji odnesli 100 tisoč lir, ki jih je imela shranjene v omari. Zenska je šla od doma nekoliko po 21. uri in se je vrnila okrog 4. ure. 2e ko je prišla do vrat je zapazila, da je imela nepovabljene goste, ker je bila odtrgana žabica. Ko je vstopila v sobo, je kar obstala. Vse je bilo razmetano po tleh in omare odprte. Pogledala je v predal, kjer je imela denar, toda o denarju ni bilo več duha ne sluha. Takoj je telefonirala na leteči oddelek kvesture in agenti so začeli s preiskavo, ki pa ni še rodila uspeha.
Nekdo spet krade v begunskem taborišču pri Sv. Ani. Včeraj je 34-letni Konrad Svetičič prijavil na komisariatu javne varnosti, da mu je nekdo ukradel iz spalnice v taborišču usnjeno torbo, v kateri je imel volnen pulover, spodnje hlače in nogavice.
Precej sreče pa je imel 28-letni Stelio Pruni iz Ul. Galilei 9, ki so mu neznanci ukradli ponoči motor, a ga je naslednji dan sam našel v Ul. Scussa.
Na dvorišču je padel
Ko je včeraj dopoldne 13-letni Aldo Macor iz Zavelj 693 tekel čez dvorišče, pa se je spotak-nik in je nerodno padel. Pri tem se je pobil—in- ranil po čelu, zaradi čegar ao ga z j;pši,lnim avtomobilom odpeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo zdravnl ško pomoč. Zdraviti se bo moral nekaj dni.
KINO ROStNDRi - BOUUNEC
predvaja danes 10. t.m. ob 17. url Cinemascope Metrocolor film:
«IGI0VANICANNIBALI»
(Mladi ljudožerci)
Igrajo: Natalle VVood, Robert Waghner, Susan Kohner, Georgie Hamilton in Pearl Bailer
NEPRAVILNOSTI TUDI S PRODAJANJEM KAVE PROSTE CONE?
Zakaj davčna komisija ugotavlja potrošnjo kave v javnih lokalih ?
Zdi se, da so zasačili tovornik nekega goričkega podjetja, ki je peljal blago iz goričke proste cone
Pred dnevi je trgovinska zbornica iz Gorice sporočila vsem lastnikom javnih lokalov, ki kupujejo kavo iz proste cone, naj pokažejo račune, koliko kave so nabavili za potrebe svojega lokala. Trgovinska zbornica hoče na takšen način dognati, kolikšen je kontingent kave, ki ga prejme vsak lastnik javnega ekspresnega aparata, in koliko ga dejansko porabi.
Poizvedbe trgovinske zbornice so povezane z akcijo davčne policije, ki je pred tedni ustavila izven meja goriške proste cone avtomobil, naložen z večjo količino kave, ki jo je odpeljal iz proste cone tn tudi prodal eden izmed petih velikih trgovcev s kavo v Gorici.
Davčna policija je na podlagi odkritja nelegalnega izvoza kave ugotovila, da na področju goriške proste cone ne porabimo celotnega kontingenta kave, ki ga uvozijo trgovci z izdatnimi carinskimi ugodnostmi, ampak se neprodani del kontingenta izvaža iz proste cone in prodaja kupcem izven območja proste cone.
Kolikšna je količina neuporabljene kave, tp bo mogoče ugotoviti s primerjavo številk o dodeljeni in dejansko porabljeni kavi. Na takšen način bo mogoče ugotoviti, če, je kontingent kave za prosto cono previsok, odnosno tolikšen, da ga goriški potrošniki ne morejo izrabiti,
Ce ima vmes svoje prste davčna policija, tedaj zadeva že meji na protizakonitost in jo je mogoče v neki meri povezovati s poprejšnjimi nečednostmi, ki so se pojavile v okviru delovanja proste cone.
Proslava 8. marca danes v Doberdobu
Danes ob 15. uri bodo doberdob ske žene proslavile 8. marec na sestanku, ki bo v prosvetni dvorani. Govorila bo Marija Selič.
Prijave za avtobusni izlet v Planico
Sprejemajo se prijave za avtobusni izlet v Planico na znane med
i SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi v nedeljo, 17. marca ob 18. url	l
v Prosvetni dvorani v Gorici, Vedijev korzo 13 gostovanje najboljše amaterske dramske skupine lz Slovenije (Mežica na Koroškem) z veseloigro
RAZBITI VRČ
Prodaja vstopnic eno uro pred začetkom pri blagajni dvorane
narodne smučarske polete, ki bodo v nedeljo, 24. marca.
V Standrežu vpisuje Karlo Nanut, v Sovodnjah Miro Kuzmin, na Vrhu Poldo Devetak, v Doberdobu Janko Gergolet, v Dolu člani pevskega zbora, v števerjanu pa Bruno Stekar (Valerišče), Ferdinand Komjanc (Britof) in Roman -lure-tič (Sčedno). Prijave sprejema tudi Slovenska prosvetna zveza v Gorici, Ul. Ascoli 1, tel. 24-95.
Z lambreto je padel
Včeraj zjutraj okrog 6.40 se je zatekel po zdravniško pomoč na sedež Zelenega križa 23-letni Renzo Gualiatti iz Gorice, Ul. Lunga 48. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so mu zdravniki pri pregledu ugotovili rano nad levim očesom, ki si jo Je prizadejal pri padcu z lambreto v Ul. Mazzini. Nudili so mu prvo pomoč in ga poslali domov. Okreval bo v 7 dneh.
nio Tripani, ker obstajajo utemeljeni razlogi, da smo na Goriškem upravičeno .zaskrbljeni zaradi pomanjkanja razumevanja odgovornih krogov za dostojno povezavo nagega mesta z avtomobilsko cesto, ki bo speljana mimo Villess.
Tovorni promet na Jožefovo
Z odlokom goriškega prefekta je na Jožefovo dne 19. t. m. dovoljen blagovni promet s tovorniki tudi kadar presega 50 stotov bruto teže. To dovoljenje velja samo za ta dan. Odlok priporoča nadalje vsem tistim. ki so na cesti, da podvzgme-jo vse potrebne ukrepe za varnost prometa.
SINDIKALNE VESTI
Pogajanja s tekstilci še na mrtvi točki
Na pokrajinskem uradu za delo so se včeraj dopoldne nadaljevala pogajanja za poravnavo sindikalnega spora polnilcev statev v podgorski in ronški predilnici. Predstavniki vodstva predilnic so ravnatelju urada za delo in sindikalnim predstavnikom stavili svoje predloge, ki so naslednji: 80 odst. po godbene minimale, 10 odst. akorda, posebna doklada 2 odst. vse pod pogojem sindikalnega premirja glede nadaljnjih zahtev drugih kategorij do zapadlosti vsedržavne pogodbe te kategorije.
Sindikalni zastopniki so te pogoje zavrnili, ker je ponudba nezadostna in zaradi zahteve po sindikalnem premirju, ker gre v tem primeru za 60 delavcev od skupnega števila nad 3500. Sindikalne organizacije se bodo pomenile glede nadaljnjega postopka.
Na zahtevo Delavske zbornice Je pokrajinski urad za delo določil, da bo 14. marca ob 10. uri sestanek za pogajanja glede dopolnilne delovne pogodbe za uslužbence gostinskih podjetij. Dne 15. marca ob 10. url pa bo tak sestanek za u-službence spediterskih podjetij.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
priredi danes 10. t. m, ob 17, uri v prosvetni dvorani, Verdijev korzo 13
KONCERT LAHKE GLaSBE
gostuje zabavni zbor in orkester kulturno-umetniške-ga društva AKADEMIK iz Ljubljane
Prodaja vstopnic na sedežu SPZ in v kavami Bratuš od torka dalje.
Cene: sedeži 300 lir, stojišča 200 lir, dijaška stojišča 100 Ur V bifeju bo na razpolago pijača in jedača
Seja občinskega sveta zaradi cestne povezave
V torek, 12. marca bo ob 18. uri nujna seja goriškega občinskega sveta, ki bo posvečena razpravi o gradnji cestne povezave Gorice z avtomobilsko cesto pri Villessah.
Predlog za sklicanje je dal načelnik demokristjanske skupine dr. Anto-
iiiiiiiiiiniiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnini,iifiii*iiiiii**iiiiinii****i*i*iii,i,ii*ii,,*ii»iiiiiioi,*i***i,,n»ii!Miiiiiiiii»ii*iiiiii,iiiiiii,iiiiiiiiiii,ii,**®,i*ii*ii***i*m»Mi*i
ŽIVINOREJA V SOVODNJAH
Število goveje živine se je precej zmanjšalo
Potrebno je večje zanimanje članov za zavarovalnico in njene probleme
preteklo nedeljo je bil v prosto- za meso. Zato so jo pridržali za rlh občinskega doma v Sovodnjah 20 dni na zdravljenju, redni letni občni zbor občinske za-	-------
vnrnvnlniPA 7,0 onvA^°
predsednik društva Andrej Tom- Nezgoda v frizerski delavnici
šič je na zborovanju podal poro-
KINO PROŠEK-KONTOVEL
predvaja danes 10. t. m. z zač etkom ob 16. uri Cinemascope De Laurentiis film:
CRIMEN
Igrajo: ALBERTO SORDI, NINO MANFREDI, VITTORIO GASSMAN, SILVANA MANGANO, FRANCA VALERI in DORIAN GRAY
19.00 Obvestil*; 18.06 Glasben« r**- oddaja.
HOTEL „SLON«
LJUBLJANA ritma 10. tel. 20644. 20645 (Jugoslavija)
Opozarjamo spoštovano JaVnost na naše usluae, ki Jih nu-____	dlmo v kletni restavraciji, kjer si lahko postrežete s Mednimi in toplimi malicami, kosilom ln večerjo Iz domačih specialitet po zelo pristopnih cenah.
Hotel Vam nudi 177 modernih ležišč. V moderen) urejeni hotelski restavraciji Vam nudimo vse domače in tuje specialitete. Dnevno večerni koncert v kavarni V nočnem BAKU se lahku vsak večer zabavate ob prijetnih zvokih In mednarodnem artističnem programu.
Sprejemamo rezervacije za manjše In večje družbe. Telefon 20-641-44,
čilo o delu v lanskem fetil-lil tudi obračun blagajne. TvlPgSngfK0-, čila je razvidno, da se <je števili)' goveje živine na področju občine zmanjšalo v zadnjem letu za 27 glav. To je deloma pripisati letošnji izredni krizi za prehrano živali spričo pomanjkanja krme, kar je prisililo marsikaterega živinorejca, da je odprodal kakšno glavo iz svojega hleva, ker se mu ni izplačalo kupovati krmo po' tako visokih cenah. kot so sedaj v veljavi. Deloma pa je pripisati nazadovanje tudi vedno manjšemu zanimanju občanov za kmetijstvo in njegov razvoj, ker vedno bolj uhajajo v industrijo, ki je dosegla tudi Sovod-nie.
Iz blagajniškega poročila je razvidno, da ima društvo še okrog 125.000 lir dolga zaradi nabave tehtnice za živino, ki jo je torej v dobri meri že izplačalo. Na občnem zboru bi morali voliti tudi nov odbor, kar pa niso mogli storiti zaradi premajhnega števila udeleženih članov, saj so bili med manjkajočimi tudi številni odborniki. Zato bo zaradi volitev potrebno sklicati izreden občni zbor članov.
Slaba udeležba na nedeljskem občnem zboru je dokaz, da se nekateri živinorejci in med njimi tudi nekateri odborniki, premalo zavedajo koristi, ki jo imajo vsi skupaj od rednega in dobrega delovanja domače zavarovalnice, ki je eden od stebrov za dober razvoj živinoreje. Ta pa je zopet osnovne važnosti za kmetijstvo na splošno, ki mora tudi v bodoče, in vkljub naraščajočemu razvoju industrije, ostati še vedno gospodarski temelj našega podeželskega človeka in temelj našega narodnega Izživljanja.
nt» Lttdian« -.poUg i z, Ul. ,6,vevo 11. Zdravniki so ugotovili dekletu številne rane na obrazu in pretres možganov ter so jo pridržali za 15 dni na zdravljenju. Luciana Je povedala, da je dobila navedene poškodbe, ko ji je padla steklena izložba v frizerski delavnici, kjer je zaposlena, na glavo ter jo podrla.
Z razbito steklenico se je urezal v zapestjo
Včeraj okrog poldne so z rešilnim avtom Zelenega križa pripeljali v goriško civilno bolnišnico 75-letnega Maria Mazzonija iz Ul. Par-car 6. Pri pregledu so mu zdravniki ugotovili rano na levem za-
Zivljcnjski jubilej Ježeve matere
i
Dane~ praznuje v Ajdovščini Frančiška Jež svoj 85. rojstni dan. Do razmejitve je stalno živela v Gorici. Mater Ježevo, tako smo ji rekli v Gorici, smo dobro poznali vsi Goričani. V njeni družinski menzi je našel vsak zaveden Slovenec, poleg materialne utehe, tudi vedno varno zatočišče in dobro besedo. V tem zatočišču so se zvrstili, poleg drugih, tudi mnogi kulturni in politični delavci. Ohranili smo ji zato v naših srcih svetal spomin. Večer svojega življenja preživlja sedaj v družini zdravnika dr. Zorana Diet za v
pestju, ki si jo je -mož prizadejal s kosom razbite steklenice. Očistili i Ajdovščini. Želimo ji zato za vse in obvezali so mu rano ter ga po- [ kar je dobrega storila z besedo
slali domov. Okreval bo v nekaj dneh
in dejanjem, da bi krepka in čila doživela še dolgo vrsto let.
Prireditve in objave
R. E, D« A.T. A« Trst, Ul. t. Severo št. S b - Tel. 31893
nudi priznane akumulatorje (baterije) S«A«F«A«
in vse elektroavto predmete tn nadomestna dele
Novi lastnik LISJAK (L1SIANI) §» vljudno priporoča
AVTO ŠOLA LORENZI
Vozna dovoljenja C T. ABCDE javna in privatna Fiat 600 - 1100 - 1300 - AV-Državno priznana	TOBUSOV in KAMIONOV
avtomobilsk- agencija
ZDRAVNIŠKI PREGLED NA SEDEŽU IN UGOTOVITEV KRVNE SKUPINE
PRENOS LASTNIKA - KOLAVDACUA IN REVIZIJA Ulica S. Lazzaro, 17 — Tel. 24-245
ULICA VESPUCCI, 13 • Tel. 96-283 (pri Sv. Jakobu)
Z mlinčkom za meso se je ranila
Včeraj dopoldne ob 11. uri so pripeljali v civilno bolnišnico v Gorici 37-letno Susanno Vuk lz Ul. Don Bosco 129. Pri pregledu so ugotovili, da si je žena skoro odrezala palec na levi roki, ko je imela opravka doma z mlinčkom
Slovenske žene iz Goriške priredijo DANES 10. marca ob 15. url v prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13
PROSLAVO 8. MARCA
mednarodnega praznika žena.
Sodelujejo pevski zbori lz Steverjana, Dola in Poljan, instrumentalni trio iz Steverjana, otroški zbor iz Standreža. Na sporedu so tudi priložnostni govor in deklamacije.
Vstop prost
Deloval bo bifč
Za to priliko bo odpeljal avtobus ob 14.10 z Bukovja (Ste-verjan).
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I
r Gorici
VERDI. 14.00: «Notti e donne proi-bite». Ameriški barvni film v ci-nemascopu. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22. uri.
CORSO. 15.00: «11 processo di Verona,, S. Mangano in F. Wolf. Zadnja predstava ob 22.
VITTORIA. 15.00:	«E il vento di-
sperse la nebbia,, E. Marie Saint in W. Beatty. Ameriški črnobeli film. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 21.30/
CENTRALE. 15.00: «11 gladiatore di Roman, G. Scott in W. Guida. Italijanski barvni film v cinema-scopu. Zadnja predstava ob 21.30.
v Tržiču
NAZIONALE. 14.00: «Pancho Villa,, Pedro Armendariz in Elsa Aguir-re.
EX<JELSIOR. 14.00:	«1 fuorilegge
della valle solitaria«, Richard Ba-sehart in Paquita Rico.
AZZUKRO. 14.00: «La steppa,, Daniele Stallone, Marina Vlady in Cristina Gaioni Barvni film v ci-nemascopu.
PRINCIPE. 14.00:, «1 misteri di Pa-rigi», Jean Mnrais in Dany Robin.
v Ronkuh
RIO. «Barabba», Anthony Quinn, Silvana Mangano in Vittorio De Sica.
EXCELSIOR. «Venere imperiale«, Gina Lollobrigida.
Kino v J\ovi Gorici
«SOCA» 10.3. «Lola». Francoski film. 12. in 13.3. ((Morilec,. Ital. film.
»Solkan, v Solkanu; 10.3. «Otarova vdova,. Sovjetski film.
«Svoboda» v Šempetru: 10.3. »Morilec,. Italijanski film.
11. in 12.3. «Moj prijatelj,. Sovjetski film.
prta v Gorici lekarna URBANI • ALBANESE, Korzo ItsUa št. 81, tel. 24-43.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je od-
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo Imeli v Gorici najvišjo temperaturo 8,4 stopinje ob 15.50, najnižjo 3,8 stopinje nad ničlo ob 5. uri. Povprečne dnevne vlage je bilo 94 odstotkov. Dežja je padlo 0,6 mm.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Od 3. do 9. marca se je v goriški občini rodilo 19 otrok, umrlo je 14 oseb, poročili so se trije pan in trije so bili oklicani.
RODILI SO SE: Patrizia Mra-kic, Mara Odorico, Ariana Paulin, Patrizia Brandoiin, Claudia lmpeno, Rossella Digiusto, Cin-zia Laera, Lucia Tofful, Elena Pulicari, Marina Visintin, Dario Gravner, Marilena Galias, Fulvia Raimo, Giorgio Visintin, Alfio Bertoz, Sandra Cosolo, Claudia Pu-ia, Valter Stacchetti, Fioreila Groiss.
UMRLI SO: gospodinja 42-letna Arieta Bressan, por. Cumar, upokojenec 74-letni Franc Humar, gospodinja 76-letna Cecilia Zulian vd. Salatei, gospodinja 89-letna Mana Mazzuchin, vd. Nanut, učitelj 51-letni Rado Troha, upokojenec 63-letni Edoardo Checo, gospodinja 82-letna Olga Uorzalini, vd. de Galateo, upokojenka 80-ietna Luigia Comand, vd. Butkovic, gospodinja 75-letna Ancella Vecchi, vd. Marizza, invalid 77-letni Be-rardino Mastroianni, upokojenka 57-letna Aurora Filiputti, vd. Di Bernardo, otroška asistentka 54-letna Fidelia Benci, invalid 90-let-ni Carlo Pastrello, gospodinja 83-letna Maria Russian, por. Bernai-dis.
POROČILI SO SE: šofer Giuseppe Pusnar in tekstilna delavka Margherita Buiatti, zidar Serglo Stanič in gospodinja Anna Grat-toni, tekstilni delavec Armando Bressan in tekstilna delavka Bruna Gherardini.
OKLICI:	varilec Franco Ron-
chini in natakarica Anna Catteri-na Cossen, karabinjer Ario Posti in postrežnica Maria Dandri, upokojenec Francesco Guerrino Maa-tin in gospodinja Norina Princi.
Pflfii oršlcl 'dnevnllf
— 8 —
10. marca
1963

1
II

lil
mmm
r
m
Oba tekmeca v nepopolnih postavah
Na skrajšanem igrišču
Triestina-Sambenedettese
Tor os, Brach in Mantovani namestniki diskvalificiranih
Ce bi Triestina nastopila danes v popolni postavi, ne bi niti najmanj dvomili v njeno zmago nad gostujočo Sambenedettese. To-da Frigeri, Santelli in tudi Mczzi, ki so bili diskvalificirani, predstavljajo za tržaško moštvo stebre, brez katerih si je težko zamisliti enajstorico Res je, da ima Colaussi na razpolago nadomestila, a ti igralci morda z izjemo Bracha, niso na višini odsotnih.
Na srečo tudi gostje niso dosti na boljšem. Pasinati, trener
“imo, s kakšnimi jeset Colaussi in ka-
Sambenedettese, ima prav take skrbi če ne še večje kot njegov tržaški kolega. Kaže pa, da je vse probleme rešil, vendar ni znano s kakšnim učinkom. To se bo videlo šele na igrišču.
Današnji nastop Triestine ne bo samo zanimiv zaradi odsotnosti treh stalnih igralcev. Zanimiv bc tudi, ker bodo Tržačani prvič nastopili na krajšem igrišču. Kot je znano so morali zaradi boljše u-reditve atletskih naprav (za itali-jsnsko državno prvenstvo) skrajšati nogometno polje za nekaj metrov.
Pa raje pc«'r° silami razpoK ^ t«re bo danes uporabil v tekmi, ki ni tako enostavna kot se zdi. ¥rener Triegtine je imel na se-ztiamu 15 igralcev. Ta seznam se j* kasneje skrajšal. Trener je takoj izločil tako Trevisana in Vargliena, medtem ko so mu listali na razpolago Toros, ki bo zamenjal vratarja Mezzija, Brach, ki bo nadomestil diskvalificiranega Frigerija, Vitali, Dalio, Mer-kuza, Sadar, Mantovani, Porrn, Vit, Secchi, Risos, Orlando in Fer-tara. Vse kaže, da bosta zadnja dva ostala na tribunah kot rezervi.
Trener še ni dokončno določil postave, ker hoče videti najprej stanje igrišča. Spočetka se ni hotel poslužiti Bracha, ki mu koleno ne daje miru, toda igralec in klubski zdravnik sta ga prepričala ,da je vse v redu, zara-
di česar bo močni bek gotovo nastopil. Ce bo igrišče suho bo
Ferrara igral na desni zvezi, Por-ro na desnem krilu, Mantovani pa namesto Santellija na levi strani. V tem primeru bi bil Risos izvzet. V primeru blatnega terena pa bo napadalna vrsta sestavljena od desne proti levi kakor sledi: Mantovani, Porro, Vit, Secchi in Risos.
ODBOJKARSKO PRVENSTVO C liIGE
Danes v Gorici
za IV. kolo
Bor-Olimpija
Danes zjutraj z začetkom ob 9. uri bo v Gorici (telovadnica na Trgu Medaglie d’Oro) odbojkarsko srečanje IV. kola prvenstva C lige med ekipo, ki jo vodi prof. Kraner Olimpijo in šestorko športnega združenja Bor.
Ostale tekme C lige pa bodo: v Gradiški ob 10. uri Torriana ■ AGI v Gorici ob 10.30 Gasilci (Gorica) ■ PAV v Trstu ob 9.30 Gasilci (Trst) - Pol. Friuli
KOŠARKA
23 prijav za nastop na
evropskem prvenstvu
mladinskih reprezentanc
MONACO, 9. — Predlog italijanske košarkarske zveze vodstvu FIBA. da bi organiziralo evropsko prvenstvo za juniorske državne reprezentance, je bil sprejet. Mednarodna zveza je poverila Italiji organizacijo prvega . prvenstva, ki se bo zaključilo s finalnim nastopom v nekem italijanskem mestu. Reprezentance so razdelili v štiri skupine in sicer:
Pariška skupina — Francija, I-slandija, Irska, Švedska in Luksemburg.
Madridska skupina — Španija, • Belgija, Portugalska, Švica in -Madžarska.
Varšavska skupina — Poljska, Avstrija, Holandska, Finska in Vzhodna Nemčija.
Sofijska skupina — Bolgarija, Romunija, Jugoslavija, Turčija in Grčija.
Odbor je sklenil prepustiti k finalu 8 reprezentanc: pet se jih bo kvalificiralo v izločilnih turnirjih, ostale pa bodo: Italija, kot reprezentanca prirediteljev, Sovjetska zveza, ki nosi naslov evropskega prvaka in CSSR, ki je lani zmagala na mladinskem turnirju v Bologni.
NOGOMET DANES
ALlflA BLIGA
BOLOGNA - MILAN Gambarotta
CATANIA - NA-POLI Sbardella
FIORENTINA - SPAL
De Robbio
INTERNAZIONALE - GENOA Francescon
JUVENTUS - LANEROSSI V. Jonni
MANTOVA - ATALANTA Grignani
ROMA - PALERMO Righetti
SAMPDORIA - MODEN A Campanati
VENEZIA - TORINO Dr Tonno
ALESSANDRIA - BRESCIA Genel
BARI - UDINESE Orlando
COMO - LAZIO Sebastio
CpSENZA - VERONA Angelini
LECCO v MESSINA Angonese
LU-CCHESE - PADOVA Rancher
PARMA - CAGLIARI Ferrari
PRO PATRIA - FOGGIA Cataldo
SI M MEN THAL M.-CATANZARO Palazzo
TRIESTINA . SAMBENEDETT. Sabatella
V tekmovanju Arlberg - Kandahar
Nemec Ludwig Leitner pred Killyjem v smuku
Jugoslovan Peter Lakota na 12. mestu
CHAMQNIX, 9. — V drugem dnevu tekmovanja alpskih smučarjev za pokal Arlberg — Kandahar se je Nemec Ludwig Leitner vmčšal v- borbo Francozov in Avstrijcev za prvo mesto in jih v smuku pustil vse za seboj. Nemec je prepričljivo osvojil prvo mesto pred presenetljivim Francozom Killyjem, medtem ko so se morali njegovi bolj znani rojaki
kot so Perillat, Viollat in Bon-lieu zadovoljiti s slabšo uvrstitvijo. Še bolj sta zaostala Leo La-croix in Bozon.
V tej. resni mednarodni konkurenci je tudi Jugoslovan Peter Lakota prišel do častne uvrstitve. Jugoslovan je s prisebno in clrzno vožnjo doseggl čas 2’29”36 in :e tako uvrstil na 12. mesto pred Pierrom Stamosom in celo pred smučarji kot sta že prej imenovana Lacroix in Bozon, da ne omenimo tudi Avstrijca Martina Burgerja.
Lestvica današnjega tekmovanja moških v smuku je naslednja:
1.	LUDWIG LEITNER (Z. Nemčija) 2’26"01,
2.	Jean Claud Rilly (Fr.) 2’26”09,
3.	Heinrich Messner (Av.)	2’
26'56,
4.	Adalbert Leitner (Av.) 2 minuti 26”74,
5.	Guy Perillat (Fr.) 2’26”99,
6.	Emile Viollat (Fr.) 2’27”72,
7.	Francois Bonlieu (Fr.) 2 minuti 28'” 06,
.(TEK-OES5-DRN IN STRN
Borovi atleti za ekipno prvenstvo
DANES bo na Katinari ekipno prvenstvo v teku čez drn in strn. Tekmovanja se bo udeležila tudi močna ekipa Bora. Vodstvo atletskega odseka vabi za tekmovanje določene atlete, da se zbero j <-■ .W-V ,v Vitu zjutraj ob 9. uri pri zadnji avtobusni postaji na Katinari. Atleti, ki bodo zastopali Bor so: Sancin Stojan. Žerjal Davorin, Spacal Borut, Fučka Radovan, Fabjan
7. Fritz Wagnerbdrger (Z. Nemčija) 2'28”08,
9.	Bernard Ortel (Fr.) 2’28”20,
10.	Herve Devouassoux (Fr.) 2 minuti 28” 90,
11.	Kurt Huggler (Sv.) 2’29”19,
12.	Peter Lakota (Jug.) 2’29”36,
13.	Pierre Stamos (Fr.) 2’29”57,
14.	Jule« Melquio-n,d (Fr.) 2’29”96,
15.	Louis Folliguet (Fr.) 2’30”17,
16.	Michel Arpin (Fr.) 2’30”24,
17.	Leo .Lgcroix (Fr.) 2'30”32,
18.	Philippe Pollard (Fr.) 2'30”64,
19.	Charles Bgzon (Fr.) 2’30"70,
20.	Martin Burger (Av.) 2’30”93, in tako dalje.
Na «indoor» mitingu v Chicagu
Beatty izboljšal svetovni rekord v teku na 2 milji
NEW YORK, 9. — Američan Jim Beatty je sinoči dosegel v Chicagu najboljši čas «,indoor» v teku na dve milji. Ameriški atlet je progo pretekel v 8’30”7, kar je za 4 sekunde boljši čas od prejšnjega rekorda Novozelandca Murraya Halberga, ki je za isto
progo rabil 8'34”3.	—-------
Torkom, ki je s 4,87 zasedel prvo
Pred dvema tednoma je Beatty izboljšal tudi rekord «indoor» v teku na eno miljo s časom 3’58”6. Sinoči je Beatty takoj po startu diktiral zelo hiter tempo. Samo Kanadčan Bruce Kidd mu je nekaj časa sledil, kasneje pa je tako kot ostali zaostal. Ob prehodu 2000 m je Beatty s časom 5’16”8 izboljšal svetovni rekord <«indoor» Finca Paava Nurmija (5'20”). zadnjih 440 jardov je ameriški atlet pretekel v 61”7. Na drugo mesto se je uvrstil Američan Bob Schuhl z 8’37”5, medtem ko je bil Kidd, ki je proti koncu popolnoma odpovedal, šele tretii.
V	teku na eno miljo je prišlo do zelo razburljive borbe za prvo mesto med Ircem Tomom 0’Haa-rom, Jimom Grellejem in Billom Dotsonom. Irski atlet je zadnjih 440 jardov pretekel v 57”5 in tako s časom 3’59”5 osvojiil prvo mesto.
Med včerajšnjim mitingom na pokritem, ki je med zadnjimi v letošnji sezoni, so zabeležili še več izrednih rezultatov. Ollan Cas-sell je zmagal na 600 jardov s časom 1'09”7, kar je samo za 4 desetinke slabše od rekorda Georgea Kerra, Kanadčan Bill Cro-thers se je prav tako približal za 4 desetinke rekordu Petra S-nella v teku na 100 jardov. Jbhn Thomas pa jd z 2,13 m zmagal v skoku v višino. Isto mero je dosegel tudi Joe Faust.
V	skoku s palico se je moral svetovni rekorder Finec Pentti
. Nikula zadovoljiti s četrtim me-
| stom s skokom 4,72 m za Daveom
.mmmmmsm
p ff lili
Ob priliki prijateljskega dvoboja Bor
Boris Hreščak Marko Švab Dušan, yJO P"1«1" pnjaieijsKega avoDoja h or • Izola, so gostje izročili pokal, Kralj Vojko, Furlanič Ivan in Križ-j ki si ga je Bor osvojil lani med turnirjem v odbojki v Izoli. — Na man Bruno.’	sliki: predaja pokala.
ZMAJ-ZEMUN
Industrija poljoprivrednih mašina
ZEMUN - JUGOSLAVIJA
Razstavlja svoje proizvode na mednarodnem agrarnem velesejmu v VERONI
OD 10. DO 19. MARCA 1963
mesto ter Johnom Uelssom in Henryjem Wadsworthom, ki sta si s 4.72 delila tretje mesto.
Tvrdka Ing. E. RIGHI
TRST - TRG GOLDONI 9
TEL. 94-022
s preko 40-letnim delovanjem P® kmetijskem področju nudi kmema* in vrtnarjem najnižje cene, P* . vrstna semena; vsakovrsi> kmetijsko orodje in stroj*
brizgalke, sredstva proti ra*, linskim glivičnim in krmo.
i-nti
linskim zajedalcem
glivičnim boleznim, P*1 in krmo.	^
EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK
motornih kosilnic in motorni11
lopat <R0NDINE>, motokul‘1-
vatorjev «SIMAR» ter «COFn NA», naravnega in osušen*** gnoja v prahu.
MADALOSSO
v Trstu, Ul. TorrebiS*' ca 26. vogal XXX Ottobre dobite vsakovrstno POHIŠTVO otroške VOZIČKE žimnice — originalne PERMAFLEX — Cene ugodi*
Obiščite kmetijsko trgovino
AGRARIA
na OPČINAH, Narodna ulica št. 53 - Tel. 221-321 in v TRSTU, v Ulici Udine st. 23 - Tel. 36-258
Pri nas dobite: koncentrirana krmila za živino po zelo nizkih cenah, sredstva proti rastlinskim zajedavcem in boleznim, razne vrste semen, sadike, kmetijske stroje ter umetna gnojila
VEČ VREDNOSTI VAŠEMU DENAR)11
Ne bodite lahkomiselni pri odločitvi:
Nakup električnih gospodarskih strojev -radio aparatov-TV-je važen nakup Odločite se in dajte prednost znamki
PHILIPS
ki je odraz najboljše tehnike
To je nasvet tvrdke
KNEZ VALTER -NABREŽINA, 1.1^
ZA IZVOZ POSEBEN PO^
★	Kombajne za žilo, kombajne za ko*
*	ruzo, praktična vozila za prevažanj* ir silažne krme ter potrebne priključke


★	Obiščite nas v
*	JUGOSLOVANSKEM PAVILJONU!
A. BIRABEAU
CHRISTIAN
Christian je torej v enem samem trenutku razumel vse. Leblanca Je prevzel občutek sramu. Otrok doslej najbrž ni vedel ničesar, živel je pri materi. Tu in tam ju je obiskal neki gospod, ki ga je klical «oče». In ni se mu zdelo čudno, ker ni stanoval pri njiju. Mislil je, da se tudi oče piše Gumier. če je sploh kaj mislil. So otroci, ki — čudno — razmišljajo mnogo. Sčasoma vendarle tudi oni zvedo, kakšen pomen ima ljubica, a dokler spoznajo, da je to njihova mati, preteče precej časa...
Didier je ves čas pripovedoval, pojasnjeval, kazal, Christianu stvari, mu s tem razvijal film svojega življenja, bolje rečeno: film svojega očeta, ki je bil tudi tuj oče.
— če ti to drevo ne ugaja, lahko zasadiva spomladi še eno. Kajne očka, da bo tudi
Gumier šel z nami, ko bomo odšli na počitnice?
Leblanc ju je vztrajno opazoval. Bil je vznemirjen, ko je ugotovil, da sta si nenavadno podobna,
— A sedaj pridi, da tova kaj pojedla. Prepričan sem, da je mama spekla dobro potico. Prijetno je vonjalo, ko sem bil prej v kuhinji, Veš, očka, v nedeljo bom obiskal Gumiera.
Didier je odšel in oče in sin sta bila spet sama. Christian je čutil globoki jez, ki ju je vedno ločeval. Spoznal je, da pomeni neznanko nekomu, ki je po naključju njegov oče Tako je moralo biti; saj bi njegova mati zgubila ljubimca, če bi mu polnila glavo s ka kršnimi koli podrobnostmi. Zakaj ljubimec je kot ptica selivka.
— Oče... — otrok je zbral vse svoje moči.
— Razumel boš, ko boš odrasel...
— že razumem vse...
— Potrebno je, da razumeš, da vidva ne moreta biti prijatelja!
— Ker sva brata. Da, a to ni dovolj. Midva sva si že prisegla večno prijateljstvo. Zato se bova morala spreti, To bom tudi naredil, — je rekel Christian in oči so mu napolnile velike solze.
Didier ju je, kdo ve kolikič, klical. Christian ni imel rti oči, da bi šel. Tudi Leblanc se je počutil zelo neprijetno. So Stvari, ki jih oče ne more povedati svojemu sinu. Med njima je tudi beseda «oprosti>. Toda Christian jo je lahko prebral v očeh svojega očeta, ki je komaj mogel reči:
— Kakšna škoda.
— Nič zato, oče, — je rekel Christian in končal pogovor.
KONEC.
LEONID LEONOV:
m f- --v. p|
Ivanova avantura
Glasno se je zasmejala njegovemu revnemu darilu in ko ga je zmečkala, ga je vrgla pred Ivanove noge. Nato se Je zviška pričela posmehovati njegovim ljubezenskim težavam, toda Ivan je ni slišal... Kot deček je bil zbolel za malarijo in je dolgo hudo trpel,, dokler revčku niso svetovali, naj gre na gospodaričino graščino. Graščakinja je živela sama in
Je od dolgočasja zdravila kmete; dala je Ivanu kinin, mnogo kinina, in mu rekla: «0-glušel boš, toda zdrav boš.> In v resnici: Ivan je ozdravel od malarije in ves vesel, ni niti opazii, da je nenadoma oglušel. Gluhota ga ni motila, da ne bi nosil svojega kmečkega jarma; . reševala ga je predi kmečkimi obračunavanji, tešila ga je vojne in, čeprav
je bil zaradi gluhote videti neumen, se je nanjo navadil In je celo vzljubil to svojo večno tišino.
Zunanji svet je postal zanj nem in žalosten; v njem so pluli oblaki in letale ptice, rasla je trava, padal sneg... Ivan v svetu ni opažal ljudi, toda prav ljudje so mu povzročali največ težav. Poleg drugih svojih sposobnosti je bil tudi izvrsten drvar, toda životaril je na pol lačen-... Z ničemer ni žalil sveta, ne njegovih ptic in ne njegovih trav, a to ni motilo popa, da mu ne bi ostal dolžan za kopanje grobov, in fantov, da ne bi zaradi zabave metali v ribnik Ivanovo preprosto orodje, življenje mu je bilo polno takih avantur, prav s to besedo je namreč izražal svojo začudenost nad stvarmi in redom v svetu, čeprav je bilo videti, da ne more nobena stvar zamračiti veselja njegovega obstajanja, neuspela snubitev Ljonke Bragine ga je vendarle razžalostila.
Ubogljivo je pobral ruto, ki jo jč bila Ljonka zmečkala, si jo ogledal in jo shranil v ne-
dra. Vaški otroci so ga dražili, skakali so okoli njega, toda Ivan jih ni slišal. Edino bitje, ki je delilo z njim vznemirjenost zaradi usode, je bila tetka; k njim je peljala sedaj Ivanova pot. Tetka je živela v bogati vasi, oddaljeni dvanajst vrst, svoje dneve je preživljala kot nekdanja dojilja pri popu, bila je dobra in Ime ji je bilo Marja. Večkrat Je prišel k njej s svojo žalostjo in ko je ostal v gosteh tri dni, se je, zopet vdan v usodo, vrnil v svojo vas. Žalost tega sveta se njega ni dotikala.
Nekega surovega leta se je nenadoma pričela vojna. Svet je bil bolan, valjal se je po zemlji in krčevito grizel, zastrupljen z lastno krvjo. Zmedeni od želje, da bi videli rojstno hišo, družino, in da bi gradili novo življenje, so vojaki zapuščali fronto in se razlezli po deželi. Njihove nemirne množice so hodile tudi skozi vas, v kateri je živel Ivan Je-sakov, ker je vas ležala ob cesti. Cesta je bila speljana po visokem nasipu in v mraku je bilo videti, kako se čez golo, ognjeno nebo vlečejo o-
tožne silhuete, mračne od sovraštva in sklonjene pod bre* menom orožja, ki ga je vsakdo za, neprijetna naključja nosil s seboj. Ti prividi, grozeča predznamenja preizkušnje, so včasih prihajali v vas po kruh In vodo, strašili so kmete, toda ne Ivana, zaklenjenega v neprebojni tišini kakor v trdnjavi.
Ivan ni vedel za nič... Padal je droben in rahel sneg, cesta je bila prijetna in mehka, prijetno je bilo počasi hoditi po njej v neznano meglo proti daljni svetlobi tetkine hiše in misliti na Ljonko. Po nosno in lepo dekle pač ni čutilo potrebe, da bi se poro čilo s plavolasim občinskim dninarjem, in ko je Ivan to razumel, je sklenil, da bo ruto podaril tetki Marji v znamenje hvaležnosti za njeno skrb, da bi jo nosila ob praznikih in se spominjala ubožca. Mra-čilo se je, ko se je Ivan vzpenjal v vas, potem ko je obšel gozd in izpostavljeno dolino. Vas je ležala na hribu, zvonik se je upiral naravnost v nebo in nad njim so letele večerne ptice.
UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCHl 6 - IX TELEFON 93-808 letna 1800 Ur, polletna 3500 Ur, celoletna 6400 Ur — FLRJ: v tednu Stritarjeva ulica 3 I, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v
IN 94-838 - Poštni preaa) 559 - PODRUŽNICA GORICA: Ulica S PelUco MI, Tel 33-82 - UPRAVA:	TRST - tjL SV FRANČIŠKA št. 20 - Tel St 37-338	- NAROČNINA:
20 din, mesečne, 420 din — Nedeljska! posamezna 40 din. letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Postni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst. 11-5374 — Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, csmrtnice 120 Ur. — Mal) oglas 30 Ur beseda. — Vsi Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst
Krenil je po običaj n1	P
popovi hiši in vrata. Ni mu odPrlaLL,v9 I pak najstarejša P°P° klica in Ivana je tak°J oči*' zbodlo v srcu zaradi ta ne neskladnosti, smeh1-1" kot bi bil nečesa kriv, gjed9 kajoč kapo v rokah, J je# mlado popovo hčer, W J viif teptala z nogo v k0** p r stih škornjih po tleh odganjala od hiše,	j
Na njeno vpitje je P* f fjP spani pop, imel je je f# niča progaste hlače, h kuštran in jezen.	{9 '
- Umrla Je tvoja® sj je rekel pop, gladeč s u#’ jih košatih laseh. 'Tt-ali. -je in smo jo že P0*1A#%il Ivan se je Priče .^*ti P°w> se ponižno zahvaljen	»
In to je počel zelo a°^ se je osvestil, je sedel pici na verandi in P f je stal prazen te** * kapa pa je ležala P*	. si
njenimi vrati, Navle	^	r
kapo na mastne la®	K*	L
tegnil iz nedrja AjU sedaj ni imel več K dariti. Začudeno .j sle™ . val. (Nadaljevanj^
mesečna 650 Ur —
Za FLRJ: aDIT, DZ=j oglasi se naročajo P*1