01191 LJubljana S"loweniJa STROKOVNA REVIJA Gozdarski vesenlik SLOWENISCHE FORSTZEITSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1991 • LETNIK XLIX • ŠTEVILKA 3 Ljubljana, marec 1991 VSEBINA - INHAL T - CONTENTS 113 Uvodnik 114 Marjan Zupančič Pionirske drevesne vrste in njihov gozdnogojitveni pomen v pogojih propadanja gozdov Pionierbaumarten und ihre waldbauliche Bedeutung in Verhaltnissen der neuartigen Waldschaden 123 Mihej Urbančič Rodovitnost tal v naših gozdnih drevesnicah The Fertility of Soils in our Forest Nurseries 133 Mitja Cimperšek Računalniški izziv gozdarstva Data Processing Technology - A Challenge for Fo- restry 147 Živan Veselič Na Postojnskem preštevilna rastlinojeda divjad še naprej hudo ogroža gozdno mladje ln the Postojna Region Too Numerous Herbivorous Game continues to Fattaly endanger Young Trees 158 Iztok Mlekuž Problematika opuščenih senožeti v Breginjskem kotu 162 Slavko Klančičar časi in ljudje se spreminjajo 164 Iz tujega tiska 167 ln memoriam Naslovna stran: Janez Černač: Pomlad v belem Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin- predsednik ; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, mag. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag . Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan Anko, dr. Franc Batič, dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, Živan Veselič Odgovorni urednik Editor in chief Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Lektor Karmen Kenda Uredništvo in uprava Editors address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun - Cur. acc. ZDIT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O issues per year Letna individualna naročnina 105,00 din za dijake in študente 35,00 din Polletna naročnina za delovne organizacije 210,00 din Letna naročnina za inozemstvo 40 USD Posamezna številka 25,00 din Ustanoviteljici revije sta Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira izhajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (št. 23-90 dne 16. 1. 1990) za GV ni treba plačati temeljne~ davka od prometa proizvodov. Tiskano na papirju EMONA 90 g/m2 Papirni ce Vevče Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana Zakon o gozdovih .v parlamentu - prvič Večmesečne razprave v zvezi s Spremembami in dopolnitvami Zakona o gozdovih so v celoti razgali/e različne poglede slovenske gozdarske stroke in predstavnikov slovenskih kmetov na gozd. Razprava v slovenski skupščini 7. marca 1991 o Zakonu o gozdovih je bila v glavnem nadaljevanje predhodnih razprav in posebno novega ni ponudila. Pač tol da je neusklajen im stranem namenila nov rok za uskladitev spornih gledišč. · Različne politične stranke so se do odprtih problemov gosp9darje- nja s slovenskim gozdom opredelile različno. Njihovo opredelitev in opredelitev slovenskih poslancev v pogledu Zakona o gozdovih bi bilo z načelnega vidika neumestno podrobneje razčlenjevati, saj je v demokratični družbi, ki si jo želimo, pluralizem interesov in mnenj običajen. Toda dovolimo si pogled na visok politični oder, saj si je tudi visoka slovenska politika z načinom obravnave Sprememb in dopolnitev Zakona o gozdovih dovolila več, kot se celo za politiko spodobi. Obravnavana skupščinska razprava je pokazala vsaj nekaj splošnih značilnosti: - celo mnogi izobraženi slovenski politiki stroke in znanja ter njunih argumentov ne spoštujejo, - dogovorno ekonomijo je zamenjala dogovorna politika, - Zelenim Slovenije je z vključitvijo v oblast klorofil pošel, ostalo je le ime in običajne politične ambicije. Predstava v zvezi z Zakonom o gozdovih se torej nadaljuje. Za razumnike - tragedija. Poslanci slovenske skupščine so si vzeli dodatni čas za razmislek o tem, koliko naj bo v prihodnje v slovenskih gozdovih še prisotne gozdarske stroke. Potrebno je temeljito razmisliti - da bi je ne bilo preveč. Razmislek velja ponoviti tudi pri drugih strokah in znanostih, saj bi nam sicer znanje utegnilo uiti z vajeti. Nekdo mora vendar skrbeti zanj. Gozdarstvo je pokazalo pripravljenost odreči se vseh organizacijsko - poslovnih navlak preteklosti, gozdarske stroke pa se ne sme odreči in ta ne tistega, kar nujno potrebuje za izpolnjevanje svojega poslan- stva. Slovenski poslanci bi se z odločitvijo, da s (politično) silo izženejo gozdarsko stroko iz slovenskega gozda, zapisali na zelo temno stran zgodovine slovenskega naroda. Urednik G. V. 3191 113 GDK: 228.0:234 Pionirske drevesne vrste in njihov gozdnogojitveni pomen v pogojih propadanja gozdov Marjan ZUPANČIČ* Izvleček Zupančič, M.: Pionirske drevesne vrste in nji- hov gozdnogojitveni pomen v pogojih propadanja gozdov. Gozdarski vestnik, št . 3/1991. V sloven- ščini s povzetkom v nemščini, cit. lit. 60 Pri revitalizaciji propadajočih gozdov zaslužijo pozornost vrste z neproblematičnim in robustnim ekološkim značajem. Raziskava ocenjuje ekološki in gozdnogojitveni značaj primarnih in sekundar- nih pionirskih vrst s pomočjo rezultatov inventur poškodovanosti gozdov in z analizo uspevanja posameznih drevesnih vrst v ekološko zelo obre- menjenem mestnem okolju. Podani so zaključki za prakso. Ključne besede : pionirska drevesna vrsta, umi- ranje gozda, mestno drevo, ekologija drevesnih vrst. 1. UVOD Kaj so pionirske vrste? Pionirske vrste so značilne za začetne razvojne stopnje gozda in se z napredova- njem razvoja gozda polagoma umikajo dru- gim vrstam, ki so bolj dolgožive in terjajo tudi ugodnejše rastišče. Tako se pionirske vrste pojavljajo na raznih goljavah, ki so nastale zaradi naravnih ali od človeka pov- zročenih ujm (goloseki, požarišča, vetra- lomne in snegolomne površine), v osiroma- šenih degradiranih gozdovih (npr. belo- kranjski steljniki) itn. Sicer pionirske vrste najdemo le na t. i. pionirskih rastiščih, kjer se razvoj gozda zaradi posebnosti in ne- ugodnosti rastišča ustavi na neki nižji ozi- roma pionirski stopnji (zgornja gozdna me- ja, zelo mokra rastišča, zelo suha rastišča itn.). * Or. M. z., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in .lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU 114 G. V. 3/91 Synopsis Zupančič, M.: Pioneer Tree Species and Silvi- cultural Prospects in Conditions of Forest Decline. Gozdarski vestnik, No. 3/1991 . ln Slovene with a summary in German, lit. quot. 60. Tree species with robust ecological character and wide ecological amplitude can be very useful for the revitalization of forest threatened by forest decline. Ecological and silvicultural characteristics of many primary and secundary pioneer species are presented. Vitality of these species is further analysed by the results of regular forest decline survey in Slovenia and surrounding countries. An analysis of vitality of trees in ecologically very unfavourable urban environment is presented with the reference to the ecological character of speci es. Key words: Pioneer tree species, forest decline, urban trees, ecological characleristica. Od pionirskih vrst pričakujemo celo vrsto odlik, npr. da se dobro obnesejo na golih površinah, na revnih tleh. Skušajmo te oblike definirati: - velika ekološka amplituda, velika hori- zontal na in vertikalna razširjenost; - majhna ogroženost zaradi vremenskih in biotskih ujm in tudi zaradi uničevalnih vplivov človeka, neka splošna robustnost; - možnost vegetativne regeneracije, do- bro poganjanje iz panja, dobra regeneracija polomljene ali obse kane krošnje; - obilno semenjenje, množična naseme- nitev; - nagla mladostna rast, naglo osvajanje površine; - energičen koreninski sistem, globoko prekoreninjenje; - uspevanje na meji naravne razširjeno- sti gozdov, npr. na zgornji gozdni meji; - meliorativno delovanje na rastišče s prekoreninjenjem, o padom, zasenčen jem; - odpornost na klimatske ekstreme, do- bro prenašanje nizkih temperatur, suše in vročine, kserofitnost; - prisotnost mikorize ni nujen pogoj za dobro uspevanje. Dalje lahko ločimo med primarnimi in sekundarnim! pionirskimi vrstami. Primarne začenjajo v najbolj neugodnih razmerah, na revnih tleh, v neugodnem podnebju, pa tudi na golosečnih, erodiranih in drugače degradiranih površinah. Med take vrste šte- jemo vrbe, jelše, ruševje, rdeči bor, črni bor, brezo itn. Sekundarni pionirji nadalju- jejo delo primarnih pionirjev in pripravljajo tla za bolj razvite oblike gozda, npr. javor, lipa, jesen, brest, beli gaber, mecesen, smreka. Sekundarni pionirji so precej bolj zahtevni glede vlage in hranil v tleh in ne prenašajo velikih rastiščnih ekstremov. V zadnjem času pričakujemo od pionir- skih vrst še eno odlika, to je odpornost na vse posledice onesnaženega zraka in one- snaževanje okolja sploh. Teh obremenitev, ki povzročajo sedanje propadanje gozdov, ne moremo šteti med naravne obremenitve, kot sta npr. suša, pojav škodljivcev itn., pač pa med izrazito nenaravna. Te nanaravne obremenitve se sicer pojavljajo že od za- četka industrializacije, toda silovito so se zaostrile šele v zadnjih štirih desetletjih. O kakšnem evolucijskem prilagajanju živih bi- tij tem naglim spremembam ne more biti govora, razen seveda pri patogenih virusih, bakterijah, mrčesu ipd. Danes se sicer trudimo, da bi našli vrste, ki so razmeroma odporne na onesnažen zrak. To odpornost še najprej najdemo pri vrstah, ki so že sicer bolj robustnega in neproblematičnega ekološkega značaja. 1.1. Ekološki značaj pionirskih drevesnih vrst Ekološki značaj neke drevesne vrste naj- bolj spoznamo iz njene geografske razširje- nosti, razširjenosti po višinskih pasovih, na posebnih rastiščih itn. Pri tem ni pomembna samo današnja razširjenost, pač pa razvoj razširjenosti neke vrste v zadnjih deset tisoč letih, ko se je po koncu ledene dobe v naših krajih in v Evropi sploh ponovno začela razvijati gozdna vegetacija in so se posamezne drevesne vrste naseljevale iz svojih ledenodobnih rastišč. Klasično delo o ekološkem značaju drevesnih vrst je od- lično delo Rubnerja (1960 in kasnejše izda- je). Zelo si lahko pomagamo s priznanimi učbeniki gojenja gozdov, npr. Mayer 1980 in kasnejše izdaje. V sledečem naj podam zelo kratek pre- gled ekološkega značaja drevesnih vrst ki jih lahko štejemo vsaj kot delno pionirske. Več o tem glej v elaboratu Zupančič 1990. Trepetlika. Je ubikvist z optimumom v baltiških deželah. V Alpah raste tudi do 2000 m visoko. Raste na zelo različnih tleh, od neugodnih in zbitih do globokih in vlažnih v logovih. Vrsta je uporabna tudi za plan- tažne nasade (Hengst 1986, Melchior 1985, Schmiedel 1985, Schneck 1985). Breza. Razširjena je od Skandinavije do Etne na jugu Evrope, od Portugalske do step vzhodne Evrope, z optimumom v bal- tiških deželah. Na genetske različke breze opozarjata Kleinschmit in Svolba 1982, o uporabnosti breze za predgozd na težavnih tleh pišejo Bernardski in Kowalski 1983, GOnzl 1989. Cela vrsta čeških avtorjev priporoča breze kot vrsto za imisijska ob- močja, kjer smreka zaradi onesnaženosti zraka popolnoma odpove (Leti 1987, Bra- dač in Jirgle 1987, Fajt 1988, Materna 1987). Vrbe. številne vrste vrb so izraziti pri- marni pionirji. Omenimo naj le obširno mo- nografijo o vrbah Neumann 1981 ter delo o pionirski vlogi ive Horvat-Marolt 1973, 1974. Rdeči bor. Sedanje razmeroma slabo uspevanje rdečega bora utegne imeti vzrok v njegovi veliki antrqpogeni razširjenosti in tako v izgubi avtohtonih ras. Kot poroča Tzschacksch 1987, avtohtona provenienca rdečega bora v višjih legah Rudogorja (Er- zgebirge) v Nemčiji znatno boljše prenaša imisije kot tam splošno razširjeni rdeči bor neaytohtonega porekla. Črni bor. Priporočajo ga kot primerno vrsto v imisijskih območjih in na težavnih tleh opuščenih rudniških dnevnih kopov (Dimitrovski 1985, Fiedler et al. 1989). Na slovenskem krasu utegne biti dalmatinska ali bosanska provienca primernejša od splošno razširjene dunajske. Ruševje (Pinus montana Mili (mugho)). Je uporabna vrsta za saniranje erozije na pusti~ pe~čenih tleh tudi v nižjih legah gorovJa. S1cer se dobro obnese v imisijskih območjih (Podhradsky 1986). G. V. 3191 115 Balkanska bora munika in malika (P. leucodermis Antoine, P. heldreichii; P. peuce Griseb.) sta endemični vrsti z raz- drobljeno in zelo majhno naravno razširje- nostjo. Po poročilu AF7/H.K. 1987 se dobro obneseta v zelo obremenjenih imisijskih območjih nekdanje Vzhodne Nemčije (Erz- gebirge). Evropski macesen. Dobro prenaša zmerne kronične imisije in je zato priporoč­ ljiv za imisijska območja, kjer smreka ne more uspevati več (Šindelar 1984, Hering et al. 1989, Hunger 1990). Za vnašanje macesna je odločilen izbor primerne prove- nience (Leibundgut 1985, 1987, Klein- schmit 1988). Sicer macesnovi nasadi ter- jajo veliko nege in zaščito proti divjadi. Dobro se obnesejo križanci z japonskim macesnom (Hering et al. 1989, Hunger 1990). Akutne in močne imisije macesen slabo prenaša (Mayer 1980). Jerebika. Češki avtorji jerebiko skupaj z brezo zelo priporočajo za obnovo imisijsko uničenih gozdov (Bradač in Jirgle 1970, Fojt 1988, Lettl1985, 1987, Materna 1987). Jelše. Vse jelše so znane kot izvrstni melioratorji tal oziroma rastišča. Na izrazito suhih rastiščih jih ni. Na odlične alelopatske lastnosti črne jelše opozarjata Barner in Miklavžič 1968, Barner 1986. Siva jelša je v Nemčiji zanimiva zaradi donosa lesa (Schrotter 1983). Jesen. Izrazit pionir je mali jesen (Fraxi- nus ornus L.), ki ga lahko štejemo za termofilnega listavca, skupaj s črnim ga- brom (Ostrya carpinifolia Scop .), makov- cem (Sorbus aria L. Crantz). brekom (Sar- bus torminalis L. Crantz.), in poljskim javor- jem (Acer campestre L.}. Mali jesen dobro prenaša revna in suha rastišča in ima široko ekološko amplitudo, vendar rabi do- volj toplote . Ekstremne sušnosti ne prena- ša. Tudi drugim vrstam iz rodu jesen lahko pripišemo določeno robustnost in neproble- matičnost, pa tudi termofilnim listavcem na sploh. Javor. Oba naša javorja (ostrolistni in gorski) veljata za vrsti, odporni na imisije. O tem se lahko prepričamo npr. v Mežiški dolini. Ta odlika gotovo kaže na določeno neproblematičnost in pionirski značaj ver- jetno tudi drugih javorjevih vrst. Podobno ve[ja tudi za vrste iz rodu jesen, lipa, brest 116 G. V. 3191 pa tudi za beli gaber. Citogenetske razi- skave (Druškovič 1988} kažejo na veliko odpornost velikega jesena na poškodbe genetske snovi. 2. CILJ IN UTEMELJITEV RAZISKAVE Cilj raziskave je bolje spoznati ekološki značaj drevesnih vrst, ki se odlikujejo z robustnejšim ekološkim značajem in bi se lahko uveljavile v sedanjih razmerah degre- sivnega (nazadujočega) razvoja gozda. O tem, da je gozd danes v nazadujočem razvoju, nas lahko hitro prepriča propada- nje jelke in hrasta, pustošenje, ki ga pov- zroča zgrešeno lovsko gospodarstvo itn. Poleg tega nam visijo nad glavo nepredvid- ljive podnebne spremembe, ki nas utegnejo naglo zajeti v prihodnjih desetletjih zaradi t. i. učinka tople grede, ozonskih lukenj itn. Danes se že govori o t. i. gozdu prihodnosti, ki bo seveda revnejši od sedanjega. Vse gozdnogojitvene odločitve imajo dolgoro- čen značaj, še posebno odločitve o izboru drevesnih vrst. Že sedaj zaslužijo več po- zornosti drevesne vrste, ki imajo vsaj nekaj pionirske trdoživosti. Vrste klimaksnega (končnega) gozda so namreč preveč občut­ ljive na ekološke obremenitve, ki jih po- vzroča človek. V raziskavo ni bilo mogoče zajeti vpliva pravilno ali napačno izbrane drevesne pro- venience na uspevanje posamezne vrste. Možno je, da npr. velik del propadanja smreke in rdečega bora lahko pripišemo preprosto razširjenosti neavtohtonih in ne- primernih provenienc (primerjaj Tzschacksch 1987). Zaradi velikopote- znega umetnega širjenja smreke in rdečega bora v srednji Evropi, ko se vprašanje provenienc sploh še ni zastavljaJo, je tak položaj razumljiv. Vprašanje avtohtonosti in primerne provenience zadeva vse dreve- sne vrste, ne samo smreko in bor. Veliko avtorjev dramatično opozarja na pomen ohranitve naravne genetske dediščine z vso njeno raznolikostjo in avtohtonostjo (Burschel et al. 1989). 3. METODA DELA Drevesne vrste, ki razmeroma dobro vzdržijo v ekološko obremenjenem okolju, se po vsej verjetnosti odlikujejo s trdoživim ekološkim značajem. Po tej logiki smo iz- brali sledeče raziskovalne metode: - analiza razširjenosti in vitalnosti dreve- snih vrst med mestnimi drevesi v ekološko zelo obremenjenih mestnih središčih· - analiza ogroženosti drevesnih v;st po podatkih inventur poškodovanosti gozda. Pri izdelavi zaključkov so bila nepogreš- ljiva palinološka spoznanja o razvoju gozda po ledeni dobi, ki na svoj način osvetljujejo ekološki značaj drevesnih vrst. 4. MESTNO OKOLJE KOT PREIZKUŠNJA EKOLOŠKEGA ZNAČAJA DREVESNIH VRST Ta problematika je z raziskavami, ki so bile opravljene, obširno predstavljena v ela- boratu Zupančič, 1990. Tukaj se omejujem le na kratek povzetek. V mestnem okolju najdemo skoraj vse ovire za drevesne rast, ki si jih moremo zamišljati, od onesnaže- nega zraka, zbitih in onesnaženih tal, raz- beljenega zraka poleti, razkopavanja tal in korenin ob drevesih zaradi polaganja cevi, kablov itn. pa do čisto navadnega vandali- zrna. Drevo, ki raste v mestnem okolju, se mora v veliki meri odlikovati s pionirskimi vrlinami oziroma z dobrim prenašanjem neugodnega rastišča pa tudi z možnostjo regeneracije krošnje po raznih obžagova- njih in drugih poškodbah, ki pogosto doletijo mestna drevesa. O izboru drevesnih vrst za mestna dre- vesa odločajo seveda tudi hortikulturni in arhitekturni vidiki. Vendar v najbolj obreme- njenih mestnih središčih nimamo dosti izbi- re, ampak moramo biti zadovoljni s tistim, kar tam sploh lahko uspeva. že samo dobra zastopanost neke vrste v takem oko- lju dokazuje njen trdoživ ekološki značaj. Ob manjši inventuri mestnih dreves v središču Ljubljane v septembru 1989 smo med mestnimi drevesi našli največ lip (136), od tega dve tretjini velikolistnih. Mnoge od njih dosegajo spoštljive mere vaških lip z debelinami od 70 do 120 cm v prsni višini in z višinami do 25m. Ker rastejo na najbolj obremenjenih mestnih rastiščih, kjer so dre- vesa pogosto do vratu v asfaltu, in kljub znakom glivičnih bolezni na listih, lahko te lipe štejemo za trdoživa in vitalna drevesa. Na drugem mestu je javor. Skupaj jih je bilo i 06, od tega dve tretjini ostrolistnih. Javorja ne dosegata tako spoštljivih mer kot lipa, vendar je nekaj vitalnih dreves v prsni višini debelih 80 cm in visokih okoli 20m. Rastejo podobno kot lipa razmeroma dobro tudi v zelo obremenjenem mestnem okolju. Na tretjem mestu je veliki jesen s 87 drevesi. Njihova največja debelina v prsni višini je okoli 100cm, višina pa 20m. V glavnem je tudi razmeroma zelo vitalen. Od drugih najbolj zastopanih drevesnih vrst naj omenim še brezo, razne topole, beli gaber. Od tujerodnih vrst je treba omeniti pred- vsem številne platane, divji kostanj (Aescu- lus hippocastanum), robinijo, tujerodne vrste javorjev, japonsko soforo. Pri tem je zanimivo, da so zelo dobro zastopane vrste t. i. hrastavega mešanega gozda Uavor, lipa, jesen, brest oziroma vrste teh rodov). Manjkajo vrste jelše, ki bi verjetno tudi dobro uspevale na primerno vlažnih rastiščih, če bi se kdo spomnil nanje. Zelo dobro zastopan je tudi brest, ki je sicer trdoživa drevesna vrsta, in kolikor mu je prizanesla holandska bolezen, dobro vitalen. Zanimivi bi bili podatki o razširjenosti drevesnih vrst v najbolj obremenjenih mest- nih središčih v drugih velikih mestih, npr. Zagrebu, Sarajevu, Munchnu, na Dunaju itn. Kolikor sam poznam ta mesta, lahko rečem, da je sestav dreves nih vrst podoben tistemu v Ljubljani. Garrec 1989 navaja za Bruselj (Belgija) kot najbolj razširjena mest- na drevesa sledeče vrste drevja (po abe- cednem redu): Acer platanoides, Acer pseudoplatanus, Aesculus hippocastanum, Platanus hybrida, Populus nigra, Prunus cerasifera, Prunus serrulata, Robinia pseu- doacacia, Tilia platyphyllos. če izzvza- memo oba Prunusa, ki sta razširjena pred- vsem zaradi lepega pomladanskega cvetja, sestav drevesnih vrst zelo spominja na tistega v Ljubljani. Od t. i. vrst hrastavega mešanega gozda najdemo na tem se- znamu oba javorja in velikolistno lipo. Avtor opisuje kot hvaležne za mestno okolje tudi razne vrste jesenov in jelš. Iz tega lahko zaključimo, da se vrste t. i. hrastavega mešanega gozda, to je vrste iz rodov javor, jesen, lipa, brest, jelša, dobro obnesejo v mestnem okolju, kar govori o G. V. 3/91 117 njihovi trdoživosti in pionirskem značaju. V sicer zelo obremenjenem mestnem okolju najdemo predvsem vrste z izrazitim pionir- skim značajem, tako tudi breze, vrbe, topo- le. 5. VITALNOST DREVESNIH VRST PO REZULTATIH INVENTUR POŠKODOVANOSTI GOZDA Tudi tukaj se moram omejiti na kratek povzetek iz raziskave, ki je obširneje pred- stavljena v elaboratu Zupančič, 1990. Kak- šna je trdoživost posameznih drevesnih vrst in s tem njihov ekološki značaj , sku- šamo razpoznati iz rezultatov inventur po- škodovanosti gozda. S tako inventuro smo v Sloveniji začeli l. 1985, jo nato v polnem obsegu ponovili l. 1987 in z manjšim števi- lom vzorcev l. 1989. Sicer se take inventure v naprednih srednjeevropskih državah (Avstrija, ZR Nemčija, Švica) opravljajo že od l. 1983. Leta 1987 je bila taka inventura izvedena po vsej Jugoslaviji. Rezultati in- ventur v posameznih državah morajo biti primerljivi med seboj, vendar je to zahtevo težko izpolniti. če si ogledamo rezultate teh inventur v Avstriji, Švici in ZR Nemčiji, opazimo pre- cejšnjo razliko od države do države pa tudi od enega leta do drugega. Tudi inventure za posamezne regije, npr. za posamezne nemške dežele, dajejo zelo različne rezulta- te. Te razlike so do neke mere prav gotovo naravne in razumljive, utegnejo pa izvirati tudi iz pomanjkljivosti inventur. Za Avstrijo, ZR Nemčijo in Švico lahko zaključimo, da smreka spada med najmanj ogrožene vrste! Med najbolj ogrožene vrste spada jelka, sicer pa hrast in bukev. Stanje se je v zadnjih treh letih povsod malenkostno popravilo, razen pri hrastu in bukvi (Kristofel et al. 1989; Forst und Holz 1989 No 22 · Mahder et al. 1988; Sanasilva- W~ldscha~ denbericht 1989, itn.). V primerjavi s tem je pri zadnjih sloven- skih inventwah najbolj ogrožena jelka, nato smreka. Bukev in hrast naj bi uspevala nadpovprečno dobro (Črna knjiga o propa- danju gozdov v Sloveniji. IGLG, Ljubljana 1987, 1988, 1989). Natančnejša obdelava inv~nture za Slovenijo iz leta 1987, kjer smo se omejili le na pionirske vrste, je 118 G. V. 3/91 pokazala razmeroma majhno ogroženost breze, macesna, javorja, lipe, jesena ozi- roma njihovih vrst. še nekoliko drugačni so bili rezultati in- venture v vsej Jugoslaviji l. 1987. Po tej inventuri sta daleč najmanj ogrožena rdeči in črni bor. Med zelo ogrožene spadajo graden, smreka in nekoliko manj dob. Ker je to prva inventura v vsej Jugoslaviji, je gotovo obremenjena z začetnimi in drugimi težavami in jo moramo zaradi tega jemati zelo previdno. V literaturi (Dieterle 1988) najdemo tudi podatke o inventuri v toskan- skih Apeninih, kjer je daleč najmanj ogro- žena jelka (Abies alba)! Sicer se je pri poskusu inventure l. 1985 v celotni Italiji pokazalo, da so malo ogroženi macesen, javor in vedno zeleni hrasti. O majhni ogro- ženosti macesna, javorja in jesena govori tudi švicarska inventura (Mahder et al. 1988). Novejše inventure kažejo močno ogroženost jelke v vsej Evropi, tudi v Italiji (Sanasilva 1989). Če iz vsega tega skušamo narediti previ- den zaključek za srednjo Evropo in za Slovenijo, potem lahko štejemo med najbolj ogrožene vrste jelko, hraste in morda bu- kev. Med malo ogrožene pa lahko štejemo macesen, javor, jesen oziroma njihove vrste. To je samo zaključek iz podatkov inventur poškodovanosti gozda, iz katerih žal ne moremo dobiti dovolj podatkov za manj razširjene vrste, kot so vrste iz rodov lipa, brest, jesen, jerebika, robinja itd . 6. MIKOTROFIJA IN OGROŽENOST GOZDA Kot mikotrofijo razumemo prehranjevanje drevesa s pomočjo mikorize. Poznamo dre- vesa z različno stopnjo mikotrofije oziroma navezanosti na prehranjevanje iz tal s po- močjo mikorize. Nekatere drevesne vrste se dobro prehranjujejo in dobro uspevajo tudi brez mikorize ali ob njeni skromni razvitosti. Druge drevesne vrste pa so ob slabo razviti ali drugače prizadeti mikorizi motene v prehranjevanju in temu primerno slabše uspevajo. Prednost imajo torej dre- vesne vrste , ki so malo odvisne od mikotro- fije in so tako manj ranljive zaradi motenj v gozdnem ekosistemu, ki med drugim prizadenejo tudi mikorizo. To hipotezo do- kazuje Heyser et al. 1988. Po tem avtorju so od mikotrofije malo odvisni in zato manj ranljivi botanični rodovi Acer, Tilia, Fraxi- nus, Populus, Salix. Podobno ugotavlja tudi Mayer 1977. Schopfer 1988 vidi v rezultatih inventur poškodovanosti gozdov potrditev za to hi~ potezo o mikotrofiji. Po rezultatih inventur je javor ena od najmanj, hrast pa ena od najbolj ogroženih vrst. Temu primerna je tudi navezanost na mikorizo oziroma stop- nja mikotrofije, ki je pri javorju majhna, pri hrastu pa velika. Stopnja mikotrofije je go- tovo zanimiv kazalec robustnosti določene drevesne vrste. 7. RAZPRAVA IN ZAKLJUČEK Gozdarstvo se je danes znašlo v čisto novem položaju, ki se ga še ne zavedamo. Motnje v ekološkem in biološkem ravnote- žju živega sveta so zavzele svetovne raz- sežnosti. V srednji Evropi izginja jelka kot vrsta najbolj razvitega gozda in optimalnih naravnih razmer. Rastlinske bolezni in škodljivci, ki so se nenadzorovano razširili iz enega dela sveta v druge, povzročajo propad posameznih drevesnih vrst (npr. kostanja, bresta) in verjetno tudi drugače slabijo zdravje go- zdov. Obetajo se nagle spremembe svetov- nega podnebja in gozd z dolgoživimi dre- vesnimi vrstami se jim prav gotovo ne bo mogel dovolj hitro prilagajati. Obstoj gozda še posebno ogroža zgrešeno lovsko gospo- darstvo, ki onemogoča naravno pomlajeva- nje in s tem revitalizacijo in prilagajanje gozda. Gozdarstvo pri tem čakajo velike naloge. Tako je odločilnega pomena ohranitev čim večje naravne genetske raznolikosti drevesnih vrst. S tem ohranjamo nenado- mestljivo dediščino biološke evolucije, mož- nosti številnih genetskih kombinacij in s tem nadaljnjega genetskega razvoja in pri- lagajanja (Burschel 1990). Nadalje moramo ponovno pretehtati izbor drevesnih vrst, ki bodo rasle v naslednjih 80 in več letih. Večjo pozornost zaslužijo predvsem manj problematične in bolj trdo- žive vrste s pionirskimi odlikami. To niso samo izrazite pionirske vrste, kot so breza, trepetlika, nekateri bori itn., pač pa tudi manj razširjene in opažene drevesne vrste z mnogimi pionirskimi in gozdnogojitvenimi odlikami. 7 .1. Zgodovinski razvoj gozdne vegetacije po palinoloških analizah O ekološkem značaju drevesnih vrst sku- šamo dobiti nekaj predstav tudi iz razvoja gozdne vegetacije po koncu ledene dobe, kot nam ga kažejo palinološke analize. Palinologija je tako rekoč gozdarska arheo- Jogija (prim. Culiberg 1987). Zgodovino srednjeevropskega gozda, kot jo kaže pali- nologija, povzemam tukaj zelo na kratko po Rubnerju, 1960 in Mayerju, 1980. Ko se je gozd v pozni ledeni dobi (pozni glacial) pred več kot 10.000 leti začenjal pri nas znova razvijati, so prostor okoli Alp in se- verno od njih začele naseljevati drevesne vrste, ki so se širile iz svojih ledenodobnih zatočišč v južni Evropi (Iberijski, Apeninski, Balkanski polotok, toplejša p_odročja v za- hodni Evropi). Med prvimi so bile vrbe, breze, trepetlike, bori pa tudi smreka, ki je ledeno dobo preživela v dinarskem svetu in tudi v današnji Sloveniji. Proti koncu te dobe se je verjetno v večji meri pojavil tudi macesen. Več palinoloških ugotovitev imamo za naslednjo dobo, to je preboreal (ca. 8000-6800 pr. n. št.). Razširjenost breze, bora, smreke, macesna je še napre- dovala. V ugodnejših podnebnih razmerah se je začel širiti tudi hrast iz jugozahodno- in južnoevropskih ledenodobnih zatočišč. Skupaj s hrastom se je obilno pojavljala tudi leska, v Alpah se je močneje razširil brest. Temu sledi začetek obdobja t. i. hra- stavega mešanega gozda, to je boreala (ca. 6500 pr. n. št.). Ob močni razširjenosti leske, bora, breze, so bili obilneje zastopani hrast, lipa, jelša, in sicer predvsem v niži- nah, manj v gorah. Sledi obdobje hrasto- vega mešanega gozda (starejši atlantikum ca. 5500-4000 pr. n. št., mlajši atlantikum ca 4000-2500 pr. n. št.). Poleg hrasta, leske jelše se močneje pojavijo še javor, lipa (predvsem v gorah). V mlajšem atlan- tikumu (4000-2500 pr. n. št.) se brest umika hrastu, lipa se v Alpah in še posebno v robnih Alpah močno razširi. Takrat je tudi jesen dosegel svojo največjo razširjenost. V tem času se na južnem in vzhodnem obrobju Alp začnejo močno širiti jelka, bu- G. V. 3/91 119 kev in hkrati tudi beli gaber. V naslednji dobi, v subborealu (ca. 2500-800 oziroma 500 pr. n. št.) , jelka in bukev izpodrivata hrastov mešani gozd. Ta razvoj se nada- ljuje v starejšem subaltantikumu (800 ozi- roma 500 pr. n. št. - 600 oziroma 1300 n. št.). V mlajšem subaltantikumu to je od srednjega veka do danes, se močno pozna človekov vpliv : krčenje gozdov, steljarjenje, gozdna paša ipd. in v zadnjih približno 150-200 letih smrekove in borove monokul- ture. V izsekanem, prepašenem in presvet- ljenem gozdu, na posekah in goličavah so se ponovno začele širiti pionirske vrste, kot so leska, breza, jelša in v Alpah macesen. 7.2. Reliktna razširjenost in ekološki značaj drevesnih vrst Poledenodobni naravni razvoj vegetacije še ne bi smel biti zaključen. Tako npr. jelka še ni osvojila zanjo zelo primernih rastišč v severozahodni Nemčiji, na Nizozemskem, na Danskem. Nekatere vrste so višek na- ravne razširjenosti dosegle že pred nekaj tisoč leti in njihova današnja naravna razšir- jenost je le skromen ostanek nekdanje. Na ta razvoj je vsaj nekoliko vplival tudi človek s svojim poseganjem v naravo in gozd že od kamene dobe ali vsaj od srednjega veka naprej. Tako je tudi krčenje gozdov za kmetijske namene vzelo življenjski prostor vrstam, ki so značilne za rodovitnejše nižin- ske ali gričevnate lege. Če odmislimo antro- pogene vplive na razširjenost posameznih vrst od konca ledene dobe do danes, mo- ramo ugotoviti, da je razširjenost vrst z bolj ali manj pionirskim značajem nazadovala. Ko je napredoval razvoj gozda, ki so ga spremljale tudi ugodne podnebne spre- membe, so se vedno bolj uveljavljale vrste, značilne za višje razvojne stopnje gozda. Tako so npr. od nekdanje velike naravne razširjenosti črnega bora ostala le posame- zna in v glavnem majhna nahajališča, raz- tresena po južni Evropi. Nekaj podobnega velja tudi za macesen, ki je razen večjega nahajališča v Alpah ohranil zelo neznatna in razdrobljena naravna nahajališča v Su- detih, na Poljskem, v Karpatih . Zmanjšala se je tudi nekdanja naravna razširjenost breze, trepetlike, smreke, rdečega bora itn . v naših krajitl, kar je seveda razumljivo pri razvoju gozda po ledeni dobi. Vendar je 120 G. V. 3/91 tem vrstam ostalo še veliko področje razšir- jenosti v severnejšem delu Evrope oziroma v nordijskih gozdovih. Vrste, katerih seda- nja naravna razširjenost je le skromen osta- nek nekdanje mnogo večje, imajo torej reliktno razširjenost. Tudi endemične vrste se odlikujejo z reliktno razširjenostjo, ki je ostanek mnogo večje razširjenosti iz bolj oddaljenih obdobij zemeljske zgodovine, npr. balkanska bora - munjika in malika (Pinus leucodermis, P. peuce), omorika (Picea omarica), divji kostanj (Aesculus hippocastanum), daljnjevzhodni endemit Gingko biloba itn. Reliktna razširjenost neke vrste pa dokazuje njen pionirski zna- čaj in trdoživost. Opravile so svojo pionirsko nalogo v določenem obdobju zemeljske zgodovine oziroma zgodovine gozda in se ohranile le na manj ugodnih rastiščih, kjer jih zahtevnejše vrste klimaksnega (končne­ ga) gozda niso mogle izriniti. Pri pregledu zgodovine srednjeevrop- skega gozda, kot nam jo kaže palinologija, naletimo na zanimivo skupino drevesnih vrst, na t. i. vrste hrastavega mešanega gozda, ki so svojo največjo razširjenost dosegle pred nekako 4000 leti. Med te vrste spadajo vrste iz rodov jelše, jesena, javorja, lipe. Za te vrste je značilna reliktna razširjenost in tako lahko domnevamo, da imajo vsaj sekundarni pionirski značaj. Med te vrste hrastavega mešanega gozda pa ne moremo šteti samih hrastov (dob, graden, cer itn.), ker hrastom ne moremo pripisovati reliktne razširjenosti. Poleg tega hrasti da- nes v Evropi veljajo za ogrožene vrste, ki slabo uspevajo (prim. Haemmerli in Stadler 1989, Jakucs 1988, Ulrich, E. 1988, Senitza 1990). Hrasti, ali vsaj dob in graden, so v glavnem le vrste klimaksnega (končnega) gozda in ne morda kakšnega prehodnega stadija. Tako je njihova ogroženost bolj razumljiva, klimaksne vrste so namreč ob- čutljivejše na motnje v ekološkem in biolo- škem ravnotežju gozda. Reliktna razširjenost t. i. vrst hrastavega mešanega gozda se najbolj izrazito kaže na manj ugodnih rastiščih. Vse te vrste najdemo v t. i. logovih trdih listavcev, kjer se pojavljajo visoka taina voda in občasne poplave, kar na neki način kaže na ekstrem- nost rastišča. Če morda izvzamemo jelše, vse te vrste najdemo tudi na suhih rastiščih . Pionirski značaj lipe in javorja pride do izraza na strmih gorskih pobočjih z rušečim se kamenjem. Obe vrsti dobro prenašate poškodbe, ki nastajajo zaradi rušečega se kamenja, in tudi suhost rastišča {rastlinske združbe Tilio-Aceretum Košir 1954, Aceri- Tilietum Faber 1936). Brest in veliki jesen prav tako rasteta na razmeroma suhih ras- tiščih v gorskem svetu. Gorski javor kaže svojo široko ekološko amplitudo in reliktno razširjenost tudi z nahajališči na zgornji gozdni meji. T. i. aceretalna rastišča, kjer lahko najdemo vse te vrste, so navsezadnje tudi posebna in manj ugodna rastišča in zato primerna za vrste s pionirskimi odlika- mi. Jesen in brest (»ulmovec«) dobro pre- ~ašata obsekavanje zaradi pridobivanja ve- jevja za ovčjo krmo, kot je še vedno navada pri nas na Gorenjskem in še kje. Očitno te vrste dobro prenašajo mehanična poškod- be, kar je gotovo pionirska odlika. Te vrste tudi dobro poganjajo iz panja. Sicer pa so zelo ogrožene zaradi divjadi in terjajo veliko nege, če jih hočemo v gozdu ohraniti. Umiranje brestov oziroma holandska bo- lezen brestov, ki iztreblja brest iz naših gozdov, je posledica porušenega biolo- škega ravnotežja, in ne morda kakšne sla- bosti ali degeneracije brestov. Bolezen se je pojavila šele po prvi svetovni vojni, ko so, verjetno zaradi vojnih dogodkov, bresta- vega belinarja iz vzhodne Azije zanesli v Ameriko in Evropo. Podobna usoda je do- letela tudi domači kostanj in verjetno še marsikatera drevesna vrsta trpi zaradi bole- zni in škodljivcev, ki so jih svetovni promet, pretok ljudi in blaga zanesli v naše kraje iz drugih delov sveta. 7.3. Zaključek Iz poledenodobnega razvoja gozda v srednji Evropi lahko sklepamo tudi o ekolo- škem značaju drevesnih vrst. Poleg izrazitih pionirjev {breza, trepetlika, vrbe itn.) nas posebej zanimajo vrste z reliktno ali celo endemično razširjenos~o, za katere lahko domnevamo, da so vrste predhodnih raz- vojnih stopenj gozda in zato bolj pionir- skega značaja. Med te vrste spadajo jesen, javor, lipa, jelša, topol, macesen, črni bor oziroma vrste iz teh rodov pa tudi ande- mične vrste, kot sta oba balkanska bora Pinus leucodermis in P. peuce pa tudi omorika itn. Od teh vrst lahko pričakujemo sicer manjšo produktivnost kot od klimaks- nih vrst v neobremenjenem okolju, toda na drugi strani večjo ekološko robustnost. Ta sklepanja vsaj delno potrjujejo raz- iskave o razširjenosti in vitalnosti drevesnih vrst v ekološko zelo obremenjenem mest- nem okolju, prav tako tudi rezultati inventur propadanja gozdov, raziskave o mikotrofiji {Heyser et al 1988). V sedanjih razmerah obremenjenosti go- zda in okolja moramo pričeti z drugačnimi očmi gledati na vrste z bolj ali manj pionir- skim značajem. Pri tem ne smemo pozabiti na problem rastiščnih ras in avtohtone ge- netske dediščine, na problem naravnega pomlajevanja ter škode zaradi divjadi. Brez naravnega pomlajevanja ni možno pričako­ vati ozdravitve gozda. PIONIERBAUMARTEN UND IHRE WALOBAU- LICHE BEDEUTUNG IN VER HAL TNISSEN DER NEUARTIGEN WALDSCHADEN Zusarnmenfassung Weltweit verbreitete Storungen im biologischen und okologischen Gleichgewicht der Biosphare schaffen auch fOr Forstwirtschaft eine volling neue Lage. So mOssen wir mit dem ROckgang der wertvollsten Klimax-Arten, wie Weisstanne, Buche, Eiche rechnen. Dementsprechend ist die Baumartenwahl neu zu Oberdenken. Baumarten mit robusten okologischen Charakter, mit einer breiten okologischen Amplitude und mit Pionier- eigenschaften, gewinnen an Bedeutung. Damit sind nicht nur ausgesprochene Pioniere, wie Bir- ke, Aspe, manche Pinus-Arten usw. gemeint, sondern auch weniger auffallende und weniger verbreftete Baumarten, die aber doch wenigstens einige Pioniereigenschaften und eine nicht zu unterschatzende wirtschaftliche Bedeutung auf- weisen. Das sind var allen die sekundaren Pio- nierbaumarten, wie z. B. Arten aus Gattungen Acer, Fraxinus, Tilia, Alnus, Larix. Einige Hinweise auf Vorzuge dieser Arten gibt uns die nacheiszeitliche Geschichte des Waldes in Mitteleuropa. Die Arten des sag. Eichenmisch- waldes, wie Arten aus Gattungen Acer, Fraxinus, Ulmus, Tilia, haben dan Maximum ihrer Verbrei- tung var etwa 4000 Jahren erreicht und ihre heutige Verbreitung welst einen Relikt-Charakter auf. Es ist anzunehmen, dass diese Arten ihre Pionierrolle in der nacheiszeitlichen Waldge- schichte erfi.illt haben, von Klimax-Arten verdrungt wurden und sich meisten auf besonderen oder gewissermassen extremen Standorten erhalten haben. Solche Standorte sind einerseits sag. harte Auen und andererseits steinshlaggefahr- dete Steilhange (z. B. Standorte des Aceri-Tilie- tum Faber i 936, Tilio-Aceretum Košir 1954). Der G. V. 3191 121 ROckgang dieser Arten in den letzten Jahrtausen- den ist nicht ihrer mangelnder Anpassungsfahig- keit an 6kologische Belastunger, sondern man- gelnder Konkurenzfahigkeit )_n Klimax-Waldge- sellschaften zuzuschreiben. Ahnliches gilt auch fOr die europaische Uirche, und fUr endemische Arten, wie z. B. die beiden Balkankiefern (Pinus leucodermis, P, peuce), Omorika-Fichte usw. Was Ulmus-Arten betrifft, so ist ihr Vershcwinden heute ausschlieBiich durch menschliche Schuld verursacht. Das Ulmensterben wurde erst vor gut 70 Jahren nach Europa eingeschleppt. Eine Prufung des okologischen Charakters von Baumarten bedeuten die Ergebnisse von Wald- schadensinventuren. FOr Baumarten, die sich dabei als wenig geschadigt erweisen, werden VorzOge von Pionierbaumarten angenommen. Die Waldschadensinventur 1987 in Slowenien wurde dabei genauer analysiert, Vorzuge der Pionierbaumarten sind damit den Gattungen Acer, Fraxinus·. Tilia, Larix und selbstverstandlich auch Alnus, Salix, Populus, Betula, und einigen anderen zuzuschreiben. Dieses Ergebniss Wurde durch eine Analyse von Stadtbaumen im engeren Stadtzentrum von Rdeči bor- pionirska vrsta z zelo široko ekološko amplitudo, vendar dokaj občutljiva na onesnaže- nost okolja (foto: J. Stritih) 122 G. V. 3/91 Ljubljana bestatigt. Die okologisch stark belastete Standorten an verkehrsreichen stadtischen Stras- sen, Gassen, Platzen, mit bis zum Wurzelhals zugepflasterten Stadtbaumen, sind eine harte Probe tor das okologische Charakter von Baum- arten. Als Stadtbaume in Ljubljana, und wahr- scheinlich auch in Zagreb, Sarajevo, Wien, Mun- chen usw., findet man vor allem jene Baumarten bzw. Gattungen, die sich bei Waldschadensinven- turen als relativ wenig geschadigt erwiesen ha- ben: Ahorne, Linden, Eschen, Birken, Pappeln, Robinie usw. Baumarten mit mehr oder weniger Pioniercha- rakter so/len bei den heutigen Wald- und Umwelt- belastungen mit anderen Augen geschen werden als bisher. Nicht zu ubersehen ist das Problem der Standortsrassen, des autochtonen geneti- schen Erbes, der Naturverjungung, der Wildscha- den. Oh ne ausreichende NaturverjOngung ist eine Gesundung des Waldes nicht zu erwarten. VIRI Seznam virov je na razpolago pri avtorju. Breza- pionirska vrsta, ki se dobro upira onesna- ženosti okolja (foto: M. Kmecl) GDK: 114.7:232'322:232'332(497.12) Rodovitnost tal v naših gozdnih drevesnicah Mihej URBANČIČ* Izvleček Urbančič, M.: Rodovitnost tal v naših gozdnih drevesnicah. Gozdarski vestnik, št. 3/1991. V slovenščini, cit. lit. 11 . Prikazane so talne razmere in prehranjenost sadik v nekaterih gozdnih drevesnicah na ob- močju Slovenije. Obravnavani so problemi pri vzdrževanju rodovitnosti tal. Ključne besede: gozdna drevesnica, rodovit- nost tal, zmes po Dunemannu, analiza tal, foliarna analiza. 1. UVOD Vzgoja in proizvodnja sadik gozdnega drevja v drevesnicah sta odvisni od številnih ekoloških dejavnikov. Med najpomem- bnejše dejavnike rasti sadik spadajo fizikal- ne, kemične in biološke lastnosti tal in drugih rastnih substratov, ki se uporabljajo v drevesnicah. Za uspešno drevesničarsko proizvodnjo je potrebno tla obdelovati, gnojiti in razku- ževati. Z oranjem, rahljanjem, drobljenjem in ravnanjem izboljšuje mo fizikalne lastnosti tal. Z gnojenjem tlem in drugim rastnim substratom dodajamo rastlinska hranila. Sadike lahko dognojujemo tudi prek asimi- lacijskih organov s foliarnim gnojenjem. Da preprečimo škodljive biološke vplive, z bio- cidi razkužujemo tla, rastne substrate, seme in sadike. Seme gozdnega drevja sejemo na gre- dice s tlemi ter v lehe ali zabojnike, ki vsebujejo posebne substrate, pripravljene na različne načine. V lehah, pripravljenih po izvirni Dunemannovi metodi, je rastni substrat sestavljen iz šote, smrekovih iglic, gozdnega humusa in kremenčevega peska .. M. U., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2, YU Synopsis Urbančič, M.: The Fertility of Soils in our Forest Nurseries. Gozdarski vestnik, No. 3/1991. ln Slo- vene, lit. quot. 11. The soil conditions, seedling's nutrient-supply and the problems of soil fertility maintenance of some forest nurseries in Slovenia are represen- ted. Key words: forest nursery: soil fertility, Dune- mann's mixture, soil analysis, foliar analysis. ali iz podobnih sestavin. Po enem ali dveh letih sejanke običajno presadimo, da imajo dovolj prostora za nadaljnjo rast in razvoj. S pedološkimi pregledi gozdnih dreve- snic ugotavljamo kemične lastnosti tal in zmesi ter prehranjenost sadik. Poznavanje pedoloških razmer omogoča, da s pravil- nimi ukrepi uravnavama reakcije tal in zme- si, njihovo humoznost in prehranske raz- mere v njih ter vzdržujemo njihovo rodovit- nost. V tem prispevku so prikazane metode predoloških pregledov, kemične lastnosti tal in zmesi, prehranjenost sadik in proble- mi, ki so se pojavili pri vzdrževanju rodovit- nosti v dvajsetih gozdnih drevesnicah po Sloveniji. V ta namen smo proučili poročila o pedoloških pregledih drevesnic, ki so bila izdelana na Gozdarskem inštitutu v obdobju od l. 1976 do 1989. 2. METODE PEDOLOŠKIH PREGLEDOV DREVESNIC Pedološki pregled gozdne dreves nice ob- sega terenska, laboratorijska in kabinetna dela. Terenska dela praviloma opravljamo kon- cem jeseni, ko je opravljena večina del, ki vplivajo na tla, in ko je končana rast pog anj- G. V. 3191 123 kov. Izjemoma jih opravimo v začetku po- mladi naslednjega leta, če na primer v jeseni tla prekmalu zmrznejo. Na terenu zemljišče drevesnice rezme- jimo na površine, ki so homogene po načinu obdelave in uporabe. Večina tako izločenih ploskev ima oblike pravokotnikov ali trape- zov. Posamezne talne vzorce nabiramo v enakomernih medsebojnih razdaljah v smeri diagonal teh likov. Pri tem uporab- ljamo polkrožno sondo, ki sega 20 centime- trov globoko. Tako odvzete posamezne talne vzorce ornice za vsako izločeno plo- skev posebej združimo in nato dobro pre- mešamo. Tako sestavljen povprečni talni vzorec predstavlja lastnosti tistega dela tal na ploskvi, v katerem koreninijo sadike. Na podoben način odvzemamo tudi vzorce zmesi iz leh, pripravljenih po Dunemannovi metodi. Vzorce za foliarne analize največkrat na- biramo na smrekovih sadikah in običajno le na manjšem številu ploskev, praviloma na tistih, za katere se oceni, da so neustre- zno preskrbljene z rastlinskimi hranili. Tudi vzorce asimilacijskih tkiv odvzemamo na več mestih v smeri diagonal ploskve, in sicer tako, da iz srednje, to je tretje, vrste posajenih sadik na vsaki gredici ploskve petim zaporednim (smrekovim) sadikam odščipnemo z najvišjega vretenca po en glavni stranski poganjek tekočega leta. Tako nabrani polletni (smrekovi) poganjki so za vsako izbrano ploskev združeni in njihove iglice predstavljajo povprečen vzo- rec iglic za to površino. Povprečni vzorci tal, zmesi in iglic so v pedološkem laboratoriju inštituta analizirani po standardnih metodah. Povprečnim vzor- cem tal in zmesi določimo naslednje lastno- sti: - pH vrednost v destilirani vodi in v normalni raztopi ni kalijevega klo rida: elek- trometrično; - količina organskega ogljika (C): z apa- rature Carmhomat 8-ADG; - količina humusa: računsko iz organ- skega ogljika; -količina skupnega dušika (N): po modi- ficirani Kjeldahlovi metodi; - ogljik-dušikovo razmerje (CIN): račun­ sko; ...: rastlinam dostopni kalij (K20) in fosfor 124 G. V. 3/91 (P20 5): po AL metodi; - oskrbljenost z magnezijem (Mg): po Schachtshabelovi metodi. Povprečnim vzorcem asimilacijskih ras- tlinskih tkiv določimo koncentracije dušika (N), fosforja (P), kalija (K), kalcija (Ca) in magnezija (Mg): - dušik (N): po modificirani Kjeldahlovi metodi; - povprečni vzorci iglic so sežgani po mokrem postopku z raztopino solitrne in perklorove kisline. V ekstraktu je fosfor določen s spektrofotometrom, kalij s pla- menskim fotometrom, kalcij in magnezij so analizirali na Biotehniški fakulteti z atom- skim absorbcijskim spektrofotometrom. Laboratorijskemu delu sledi kabinetno. Sestavimo poročilo o pedološkem pregledu drevesnice. Poročilo vsebuje opis pedolo- ških del, skico drevesnice z vrisanimi le- gami preiskanih površin, pregled rezultatov laboratorijskih analiz, opis talnih razmer, lastnosti zmesi in prehranjenosti sadik ter predloge za gnojenje in druge ukrepe za vzdrževanje ustrezne rodovitnosti tal in zmesi. 3. METODE RAZISKAVE Za raziskavo smo uporabili podatke iz sto sedmih poročil o pedoloških pregledih drevesnic (KalanJ. in sod., 1976-1989), ki jih je opravil gozdarski inštitut. V štirinajst- letnem obdobju je bilo občasno, le enkrat do trikrat, pregledanih sedem gozdnih dre- vesnic, petkrat do osemkrat je bilo pregle- danih pet drevesnic, redno vsako leto ali vsako drugo leto je bilo v celotnem obrav- navanem obdobju pregledanih šest gozdnih drevesnic. V preglednici 1 je natančneje prikazano, katerih dvajset drevesnic je v raziskavi upoštevanih ter kdaj in kolikokrat so bile pedološko pregledana. Podatki iz posameznih pedoloških poročil o kemičnih lastnostih vzorcev tal, zmesi in asimilacijskih tkiv so bili razvrščeni na pod- lagi primernosti za rast in razvoj sadik gozdnega drevja v razrede. Podatke o reakcijah tal, ki so namenjena proizvodnji sadik smreke in podobnih acido- filnih drevesnih vrst, smo razvrstili v sledeče razrede: Reakcija tal je pri vrednostih pH v nKCI - optimalna 4,5-5,5 - prekisla pod 4,5 - premalo kisla nad 5,5 Podobno smo razvrstili podatke o reakci- jah zmesi, pripravljenih po Dunemannovi metodi za sejan ke smrek in drugih iglavcev. Zanje veljajo optimalne vrednosti pH v nK Cl med 4 in 5. Vzorci tal z zemljišč, ki so namenjena sadikam listavcev, so vsi imeli optimalne reakcije (tj. vrednost pH v nKCI okoli 6). Podatke o odstotnih deležih organske snovi v vzorcih tal smo razvrstili v sledeče razrede: Oskrbljengst tal z organsko snovjo je pri odstot- nem delezu: - optimalna - prenizka - previsoka 3-8% pod 3% nad 8% Za vzorce zmesi velja, da vsebujejo dow volj organske snovi, če njen odstotni delež znaša 1 O ali več odstotkov oziroma prema- lo, če vsebujejo manj kot 1 o odstotkov organske snovi. Iz razmerij med organskim ogljikom in skupnim dušikom (C/N) sklepamo o obliki humusa v analiziranih tleh in zmeseh. Ti podatki so razvrščeni v sledeče razrede: Humus v obliki - sprstenine prhlinaste sprstenine - prhline - surovega humusa razmerje C/N: pod 15 15-19 20-25 nad 25 O preskrbljenosti tal z dušikom skle- pamo na osnovi rezultatov analiz o odstot- nih deležih skupnega dušika v vzorcih. Ti podatki sicer ne dajejo točne podobe preskrbljenosti, saj je dušik običajno v tleh večinoma v organski obliki in ga je razme- roma malo v rastlinam dostopnih neorgan- skih oblikah. Ta stanja dušika se lahko med letom precej spreminjajo. Vendar praviloma večji odstotni delež skupnega dušika v tleh pomeni tudi boljšo preskrbljenost tal s tem hranilom. Te podatke smo razvrstili v sleM de če razrede: Oskrbljenost s skupnim dušikom je pri odstotnih deležih N: slaba dobra bogata pod 0,14% 0,14-0,35% nad 0,35% Koliko je v tleh in zmeseh rastlinam dostopnih kalijevih in fosforjevih spojin, ugotavljamo z analiziranjem vzorcev po AL metodi. Za to metodo veljajo sledeče mejne vrednosti: Preskrbljenost z rastlinam dostopnimi kalijevimi in fosfor- jevimi spojinami če vzorci vsebujejo K20 P20s v mg/1 OO g tal oz. zmesi -slaba pod 7 pod 3 -srednja 7-12 3-9 -dobra 13-25 10-15 -bogata nad 25 nad 15 Rastlinam dostopni magnezij obravna- vanim vzorcem tal in zmesi določamo od leta 1984 naprej, in sicer po Schachtscha- belovi metodi. Za ilovnata Ua, ki v drevesni- cah prevladujejo, veljajo sledeče mejne vrednosti: Preskrbljenost tal z magnezijem slaba srednja dobra bogata mg Mg/1 oo g tal pod 4 4-7 8-12 nad 12 V preglednici 2 so za vsak pedološki pregled posebej prikazani deleži vzorcev tal in zmesi, razvrščenih po prej opisanih primernostnih razredih. Pomemben vir podatkov, ki daje dobro sliko o prehranjenosti sadik in s tem po- sredno tudi o oskrbljenosti tal z rastlinskimi hranili, so rezultati foliarnih analiz. O skladni ali neharmonični prehranjenosti sadik sklepamo iz podatkov o koncentraci- jah posameznih hranil v iglicah (ali listih) in iz njihovih medsebojnih razmerij. Hranilo dušik(N) fosfor (P) kalcij (Ca) magnezij (Mg) kalij (K) Je v območju Je v območju pomanjkanja visoke vsebnosti pri koncentracijah (v 0/o) 0,8-1,3 1 ,5-2,0 0,05-0,11 0,13-0,20 O, 1 0,8-1 ,33 0,02-0,07 o, 11 0,15-0,33 0,45-1,25 G. V. 3/91 125 1\) O) G! < w tO Preglednica 1: Datumi in število pedoloških pregledov drevesnic, ki jih je opravil gozdarski inštitut v obdobju 1976-1988 Gozdnogospodarsko Za:> lrne drevesnice 1976 1977 1978 1979 1960 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1988 število otmtocw ši pregledov -~ .. - KRANJ 1 Besnica 13. 10. 1 2 Jelendol 13. 10. 1 LJUBLJANA 3 Ponoviče 22. 5. 1 POSTOJNA 4 Matenja vas 3. 11. 21. 11. 28. 9. 18. 10 26.9. 4. 11. 6 KOČEVJE 5 Mahovnik 28. 9. 16. 12. 6. 12. 9. 11 . 26. 11. 6. 11 . 4 . 10. 4. 11 . 17. 1 O. 6. 11' 26. 9. 8. 11. 12 NOVO MESTO 6 Črmošnjice 7. 11. 10. 11. 2 7 Gabrina 30.9. 6.12. 7.11. 19. 11. 25. 11. 29.10. 10. 11 . 10. 11. 8 8 Gorjanci 30. 9. 7. 11. 25. 11 . 20.10. 10.11. 10. 11 . 24. 10. 2. 10. 16. 11. 9 9 Gradac 1 7 . 11 . 25. 11. 10.11. 10.11. 2.10 5 10 Gradac 11 25.11. 1 11 Krka 6.12. 7.11. 19. 11 . 25.11. 29.10. 10. 11. 24. 10. 2. 10. 16.11 9 12 Rože k 30.9. 6.12. 7.11. 19.11 . 25.11. 29.10. 10.11 . 1 O. 11. 24. 1 O. 2. 10. 16.11 11 13 ~tru ga 30.9. 6.12 . 7. 11. 19.10. 24. 11. 20.10. 10. 11. 10. 11 . 24. 10. 2. 10. 16. 11. 11 14 Smihel 1 o. 11 . 2. 10. 16. 11. 3 BREZ ICE 15 Kostanjevica 9. 12. 1 16 Rimš 26.3. 1 SLOVENJ GRADEC 17 Mula ob D. 6. 10. 8. 11. 25. 10. 7. 11 . 24.3. 11 . 11 . 16. 11. 22. 11. 23. 9. 13. 10. 11 4. 11 . MARIBOR 18 Lovt·enc 9. 11' 9. 10. 9. 10. 21 . 11. 24.9. 7. 11. 6 19 Markovci 9. 11. 24. 9. 21. 9. 21 . 11 . 24.9. 5 20 Se~ntca 9. 10. 21. 11 . 24. 9. 3 Skupaj 107 -- - ---·--- - ·~------· Preglednica 2: Kemične lastnosti tal in zmesi v drevesnicah Zap Ime drevesmce Ras ln~ 1976 1977 1978 1979 1980 1981 1982 1983 1984 1985 1986 1988 šl substrat 2 Jelendol !la 3211154 3 Pon0v16e tla 3214514 4 MatenJavas tla 1121540 2313240 2411530 2413513 2311513 1111523 zmes 3174 220 3154550 1152212 1154121 5 Mahovnik Ila 2411170 3111210 3112210 1111240 3111120 2111210 2112210 1111210 2111212 2111210 2111242 2111211 zmes 1172250 1152250 1331550 1412550 1114250 1151550 3331520 1331551 j 311110 3431611 3421111 6 Crmošnjice Ila 3111540 3111520 7 Ga brina !la 1413170 1313170 1123170 1111110 1111170 1411110 1411110 1413110 8 Gorjanci tla 3121360 3111150 2111160 2111220 2111210 2111220 2111212 2111242 2121222 9 Gradac 1 zmes 1351150 i 351550 2411550 2331520 1411575 10 Gradac 11 Ila 1111170 11 Krka zmes 2172110 1171150 1171550 3174250 1134550 2134550 2171524 3342524 3341224 12 Rože k Ila 3421170 3111270 3111570 3111270 3111270 3311210 3111540 3111210 3111212 3111272 2111272 13 $truga tla 3411110 3311510 3111210 3111240 3111110 3111210 3111110 3111110 3111214 3111214 3111114 14 Sm1hel tla 3311110 3113244 3311174 15 KostanJeVICa Ila 3111150 16 Rlmš ti;:J 2221270 zmes 3134550 17 Mula ob Drav1 Ila 1323450 1133220 1131220 2131240 2131270 2123210 2111220 2111213 2121213 1121213 Ila 1131220 18 Lovrenc na Pohoqu 1111 2121540 2111510 3112510 2111512 2111542 1111542 19 Markovci tla 3423120 1111130 3411550 3411114 3411112 20 Selmca 3111110 1111111 3111111 Cl < w ~ .....1. 1\) -.....! Legenda k preglednici 2: Šifra 1000000 2000000 3000000 100000 200000 300000 400000 10000 20000 30000 40000 50000 60000 70000 1000 2000 3000 4000 100 200 300 400 soo 600 10 20 30 40 50 60 70 a) b) Reakcije vzorcev tal in zmesi, pripravljenih po Dunemannovi metodi, so bile -optimalne pri vseh vzorcih; -optimalne pri večini (nad 50%) vzorcev, pri ostalih premalo kisle; -premalo kisle pri več kot 50% vzorcev, pri ostalih optimalne. Vsebnost organske snovi v vzorcih tal in zmesi je bila pri -vseh vzorcih v optimalnih mejah; -večini vzorcev (nad 50%) optimalna, pri ostalih previsoka; -večini vzorcev optimalna, pri ostalih prenizka; -večini vzorcev prenizka, pri ostalih optimalna. c) Oblike humusa v vzorcih tal in zmesi : -vsi vzorci so vsebovali sprstenino; č) d) e) -večina (nad 50%) vzorcev je vsebovala sprstenino, ostali prhlinasto sprstenino; -večina vzorcev je vsebovala prhlinasto s prsten ino, ostali sprstenino; -50% vzorcev je vsebovalo sprstenino, 50% pa prh lino; -vsi vzorci so bili prhlinasti; -večina vzorcev je vsebovala prhlino, ostali pa surov humus; -večina vzorcev je vsebovala surov humus, ostali pa prhlino; Oskrbljenost vzorcev tal in zmesi s skupnim dušikom je bila pri -vseh vzorcih dobra; -večini (nad 50%) vzorcev dobra, pri ostalih bogata; -večini vzorcev dobra, pri ostalih slaba; -večini vzorcev bogata, pri ostalih dobra. Preskrbljenost vzorcev tal in zmesi z rastlinam dostopnim kalijem je bila pri -vseh vzorcih srednja do dobra; -večini (nad 50%) vzorcev srednja do dobra, pri ostalih bogata; -večini vzorcev srednja do dobra, pri ostalih slaba; -večini vzorcev srednja do dobra, pri delu vzorcev bogata, pri ostalih slaba; -večini vzorcev bogata, pri ostalih srednja do dobra; -večini vzorcev slaba, pri ostalih srednja do dobra. Založenost vzorcev tal in zmesi z rastlinam dostopnim fosforjem je bila pri -vseh vzorcih srednja do dobra; -večini (nad 50%) vzorcev srednja do dobra, pri ostalih bogata; -večini vzorcev srednja do dobra, pri delu vzorcev bogata, pri ostalih slaba ; -večini vzorcev srednja do dobra, pri ostalih slaba; -vseh vzorcih bogata; -večini vzorcev bogata, pri ostalih slaba; -večini vzorcev slaba. f) Oskrbljenost vzorcev tal in zmesi z dostopnim magnezijem je bila pri -vseh vzorcih srednja do dobra; 2 -večini (nad 50%) vzorcev srednja dodobra, pri ostalih bogata; 3 -večini vzorcev srednja do dobra, pri ostalih slaba; 4 -večini vzorcev bogata, pri ostalih srednja do dobra; 5 -večini vzorcev slaba; O -vzorcem magnezij ni bil določen. Mejne vrednosti za koncentracije hranil v vzorcih smrekovih iglic smo povzeli po priročniku dr. M. A. Gussoneja, 1964. v· preglednici 3 je za vsak pedološki 128 G. V. 3/91 pregled posebej prikazano, kolikšen del vzorcev smrekovih iglic je imel katerega od hranil premalo ali preveč ter kolikšen del vzorcev je vseboval ustrezne koncentracije hranil. p -;:: (t.) ~ ....\. 1'\) (O Preglednica 3: Vsebnost hranil v vzorcih smrekovih iglic Drevesnica Vzorčene so Leto odvzema vzorcev Besnica Jelendol Matenjavas Mahovnik Gradacl Krka Rože k Struga Rimš Muta ob Dravi Lovrenc na Pohorju Markovci ~egenda Sifra smrekove iglice 1977 presajenk presajenk sejan k presajenk sejank 1 presajenk 5{N, P) sejan k sejan k S(N) presajenk presajenk presajenk presajenk presajenk 1 presajenk 1 1978 1980 1981 1982 1 1 1 5(N,P) 5(N) 5{N) S(N,P) 5(N, Mg) S(N, Mg, Ca} 3(N, Mg, Ca) 1 1 - vsi vzorci so vsebovali ustrezne koncentracije hranil (koncentracije so bile v območju visoke vsebnosti) ; 2 večina vzorcev (nad 50%) je vsebovala ustrezne koncentracije hranil, manjši del vzorcev je imel previsoke vsebnosti katerega od hranil; 3 večina vzorcev je vsebovala ustrezne koncentracije hranil, manjši del vzorcev je imel katerega od hranil premalo (v območju pomanjkanja); 4 - večina vzorcev {ali vsi) je vsebovala previsoke koncentracije (iznad območja visoke vsebnosti) katerega od hranil; 5 - večina vzorcev (ali vsi) je vsebovala prenizke koncentracije katerega ad hranil Preveč ali premalo je bilo sledečega hranila (navedenega v oklepaju): N dušika P- fosforja K- kalija Mg - magnezija Ca- kalcija 1984 3 (N) 3 (N) 3(Mg) 3(N) 3(N) 2(Ca) 3(P, Mg, Ca) 5 {P) 1 1986 1988 1 3{N) 3(N)+ 2{Ca) 3(N)+ 2(Ca) 3(Mg) 3 (N) + 5 {Mg, Ca) 1 1 4{Ca} 4. IZSLEDKI IN UGOTOVITVE Rodovitnost tal in zmesi v lehah, priprav- ljenih po Dunemannovi metodi, je bila v obravnavanih drevesnicah večinoma dovolj primerna namenu, vendar le malokje opti- malna. Z analiziranjem poročil o pedoloških pregledih smo ugotovili sledeče važnejše probleme: - večina drevesnic, še posebno tiste na karbonatni matični podlagi, je imela obča­ sno ali ob vseh pregledih večji ali manjši del zemljišč premalo kislih za optimalno rast in zdrav razvoj sadik smrek in drugih acidofilnih drevesnih vrst; - mestoma so tla občasno vsebovala premalo humusa; -po standardnih merilih so tla večinoma vsebovala dovolj skupnega dušika. Vendar le podatki o količinah skupnega dušika ne dajejo točne slike o oskrbljenosti tal z rast- linam dostopnimi dušičnimi hranili in jih je potrebno interpretirati v povezavi s podatki o vsebnosti in lastnostih organske snovi. Tudi rezultati foliarnih analiz potrjujejo, da je tlem v nekaterih drevesnicah rastlinam dostopnih dušičnih spojin mestoma obča­ sno primanjkovalo ali jih je bilo preveč; - v večini drevesnic so bila tla z vidika skladne prehrane velikokrat prebogato oskrbljena z rastlinam dostopnimi kalijevimi spojinami; - pri večini pregledanih drevesnic je manjšemu ali večjemu delu zemljišč obča­ sno primanjkovalo rastlinam dostopnim fos- forjevih spojin; - po dosedanjih ugotovitvah je bil z magnezijem slabo oskrbljen le manjši del zemljišč v dveh drevesnicah. V drevesnicah Matenja vas, Mahovnik, Gradac 1, Krka in Rimš vzgajajo sejanke gozdnega drevja na posebnih zmeseh v ograjenih Dunemannovih lehah. Tu se se- janke praviloma razvijajo bolje kot na gredi- cah, kjer so rastna podlaga tla. Po izvirni Dunemannovi zamisli vzgajajo semenke na substratu, pripravljenem iz iglic in humu- sa, nabranih v smrekovih gozdovih. V neka- terih drevesnicah pripravljajo zmesi po pri- rejenih metodah, pri katerih navedene kom- ponente deloma nadomestijo z drugimi, bolj _dostopnimi sestavinami (npr. s šoto, žagovino, destiliranimi iglicami ipd.). Tem 130 G. V. 3/91 zmesem dodajajo hranila z mineralnimi gnojili. Ponekod so bile zmesi občasno neustre- zno pripravljene, zaradi česar so dobile sledeče neustrezne lastnosti: - premalo kislo reakcijo; - premajhno vsebnost organske snovi; - preveč razkrojen humus; - neharmonično razmerje rudninskih hra- nil. Zmesi so bile praviloma dovolj dobro do zelo bogato oskrbljene z glavnimi rastlin- skimi hranili. Le izjemoma so bili nekateri vzorci zmesi slabo preskrbljeni s kalijem, fosforjem ali magnezijem. Foliarne analize so pokazale, da so se v nekaterih vzorcih iglic pojavljale premajhne koncentracije dušika, fosforja, magnezija, kalcija ali zelo visoke vsebnosti kalcija. Ta neskladja v prehranjenosti sadik so posledica previsokih pH vrednosti tal, anta- gonizmov med ioni v tleh zaradi neustrezne oskrbljenosti tal s hranili in tako imenovanih »razredčitvenih učinkov« v rastlinskih tkivih. Zelo visoke koncentracije kalcija so se pojavljale v vzorcih iglic s sadik, ki so rasle na premalo kislih tleh. Zaradi večje vsebno- sti kalcija v teh tleh se rastlinam zmanjša dostopnost nekaterih važnejših mikroele- mentov in nitratnega dušika. Vzorci iglic s sadik, ki so rasle na z magnezijem revnih tleh, so vsebovali manj magnezija. Njegove koncentracije so bile v območju pomanjkanja. Premajhne vsebnosti fosforja in dušika v iglicah so se pojavljale tudi v primerih, ko so bila tla srednje oskrbljena s fosforjem in dušikom in zelo bogato s kalijem. Zaradi medsebojnih antagonizmov teh ·hran.il je velika razpoložljivost kalija v tleh povzročila pomanjkanje fosforja in mestoma dušika v rastlinah. V primerih, ko je bilo v tleh zelo veliko rastlinam dostopnega dušika, so rastline bolj rasle. Zato so bile koncentracije dušika v iglicah visoke, koncentracije nekaterih drugih hranil, posebno tistih, ki ne omejujejo rasti, so bile nizke oziroma »razredčene«. Preskrbljenost tal s hranili najuspešneje uravnavama, če gojimo z ustreznimi količi­ nami enostavnih mineralnih gnojil, kot so kalijev sulfat, patentni kalij, superfosfat, ap- nenčev amonijev nitrat (KAN), amonijev sulfat in druga. Tovarne gnojil so zainteresirane, da pro- izvajajo in prodajajo predvsem sestavljena NPK gnojila. Zato nekaterih enostavnih gnojil (npr. kalijeve soli) ne prodajajo in naše tržišče z enostavnimi kalijevimi in fosforjevimi gnojili ni dovolj dobro oskrblje- no. Pri pedoloških pregledih drevesnic smo ugotovili, da so si upravljalci zelo prizadeva- li, da bi ohranili rodovitnost drevesničarskih tal na ustrezni ravni. Slaba založenost tržišča s primernimi mineralnimi gnojili je bila eden glavnih vzro- kov, da pri tem niso bili vedno uspešni. Gnojili so pač z gnojili, ki so jim bila doseg- ljiva. V primerih, ko jim ni uspelo nabaviti ustreznih enostavnih gnojil, so pogosto gnojili z nitrofoskali tudi tam, kjer je tlem izrazito primanjkovalo fosforja, kalija pa je bilo že dovolj. S kompleksnim gnojilom so sicer dodali manjkajoči fosfor, hkrati pa se je močno povečala založenost s kalijem. S tem je nastala dvakratna škoda. Prvič za- radi nepotrebnega stroška za delež kalija v gnojilu, drugič pa je dodatni kalij, ki ga je bilo zaradi rednega gnojenja v tleh gozdnih drevesnic že tako dovolj ali celo preveč, povzročil motnje pri prehrani sadik z dru- gimi hranilnimi elementi. Tal, na katerih proizvajajo sadike iglav- cev, ni priporočljivo gnojiti z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo klor, ker klorovi ioni lahko poškodujejo sadike. Zato naj bi se kljub težavam z nabavo in višjim cenam v gozdnih drevesnicah uporabljala posebna sestavljena gnojila, ki imajo kalijevo sesta- vino v obliki kalijevega sulfata in so name- njena za gnojenje vinogradov, sadovnja- kov, vrtov in podobnih občutljivih kultur. Med taka posebna gnojila spada tudi NPK 7 : 1 O : 20 + 3 + 1, ki so ga občasno izdelovali v Tovarni dušika Ruše in je poleg dušika, fosforja in kalija vsebovalo še mag- nezij (3 odstotke magnezijevega oksida) in bor (1 odstotek boraksa). To gnojilo je bilo običajno predlagano za gnojenje v poročilih o pedoloških pregledih in uporabljeno pri izračunavanju potrebnih količin gnojil, saj je bilo včasih edino dosegljivo mineralno gnojilo s primerno kemično sestavo, ki ni vsebovalo klora. Ker pa je kalijev sulfat draga uvozna surovina, jo v zadnjih letih pri izdelovanju tega in podobnih sestavlje- nih gnojil običajno delno ali v celoti nado- meščajo s kalijevim kloridom. Zato je nakup nitrofoskalov brez škodljivega klora otežko- čen, negativni vpliv klora na sadike iglavcev pa ostaja pereč problem. 5. ZAKLJUČEK Sadike gozdnega drevja v drevesnicah za uspešno rast in zdrav razvoj potrebujejo dovolj rodovitna in ustrezno negovana tla. S pedološkimi pregledi drevesnic ugotav- ljamo stanje tal in zmesi, pripravljenih po Dunemannovi metodi, ter pre hranjenost sa- dik. Te ugotovitve omogočajo, da lahko ustrezno vzdržujemo in izboljšujemo rodo- vitnost tal in zmesi. Reakcija tal vpliva na številne lastnosti in pojave v tleh, kot so biološka aktivnost, humifikacija organskih snovi, dostopnost posameznih hranil in podobno. Nekatere vrste gnojil delujejo na tla bazično, nekatere nevtralno, nekatere pa tla zakisujejo. Z ustrezno izbiro gnojil lahko uravnavama reakcije tal. Znižanje pH vrednosti tal dose- žemo z doslednim gnojenjem s fiziološko kislimi mineralnimi gnojili pa tudi z uvaja- njem podorin. Da se delež organske snovi v tleh ohranja in obnavlja na ustrezni ravni oziroma da se tam, kjer je prenizek, poveča na optimalno mero, je potrebno tlem pogosto dodajati organske snovi z organskimi gnojiti, kakršni so hlevski gnoj, kompost in šota, ali s podorinami. Kot podorine oziroma tako imenovano »zeleno gnojenje« drevesničarji uporabljajo lupino, oljno repico, koruzo, detelje in po- dobne rastline. Zaželene so stročnice (Le- guminosae), ker imajo sposobnost, da v simbiozi z dušičnimi bakterijami v tleh ve- žejo atmosferski dušik. Dodane organske ostanke nato talni organizmi razkroje v humus, del teh snovi pa mineralizirajo v rudninske snovi. Ob tem se sproščajo tudi rastlinam potrebni mikroelementi, ki jih v mineralnih gnojilih ni. Od vsebnosti in oblike humusa so odvisne tako kemične kot fizi- kalne lastnosti tal. Najbolj ugodna je sprste- ninasta oblika humusa. Sprstenina pove- zuje delce tal v strukturne skupke (grudice), G.V.3/91 131 s čimer se izboljšujeta zračnost in vodopro- pustnost tal. Ima veliko adsorbcijsko spo- sobnost za vezanje vode in hranil, ki pa so rastlinam kljub temu lahko dostopne. Zato tlem zboljšuje vodno kapaciteto in je po- memben trajen vir hranil za rastline. Uspešna rast in razvoj sadik sta zelo odvisna od ustrezno velike harmonične preskrbljenosti tal ali drugih rastnih substra- tov z rastlinam distopnimi dušičnimi, kalije- vimi, fosforjevimi in magnezijevimi snovmi. Ta hranila rastline potrebujejo v največjih količinah. Njihove deleže v tleh uravna- varno predvsem z dodajanjem ustreznih mineralnih gnojil. Vzorcem tal in zmesi določamo vsebnost skupnega dušika. Vendar, čeprav je v tleh in zmeseh veliko skupnega dušika, lahko občana primanjkuje rastlinam dostopnega dušika. Zaradi tega rastline slabo rastejo in na njihovih asimilacijskih delih se pojavijo kloroze. Ker rumenenje iglic in listov lahko nastopi tudi zaradi drugih vzrokov, na pri- mer pomanjkanja kalija, je v takih primerih najbolje ugotoviti vzroke prehranskih mo- tenj s foliarnimi analizami. Pomanjkanje dušika odpravimo z dognojevanjem z duši- kovimi gnojili. Preskrbljenost tal s kalijem uravnavama predvsem z mineralnimi gnoj ili, ki vsebujejo kalij. Običajno uporabljamo NPK gnojila (nitrofoskale). Če so tla s kalijem ustrezno preskrbljena, · ga praviloma z gnojenjem dodajamo le toliko, kolikor ga bodo porabile sadike. če ga je v tleh zaradi pregnojenosti preveč, ga dodamo manj od teh količin ali pa gnojenje s kalijem opustimo za toliko časa, dokler status hranil v tleh ne doseže dovolj harmoničnih prehranskih razmer. Z nitrofoskali pokrijemo predvsem vse potrebe po kaliju in bolj ali manj tudi potrebe po dušiku. Fosforja pa ta sestavljena gnojila največkrat vsebujejo premalo, zato je po- trebno manjkajoče količine fosforja v tleh nadomestiti še z dodajanjem enostavnih fosforjevih gnojil. Običajno uporabljamo su- perfosfat. Eden od glavnih vzrokov za obča­ sno slabo založenost drevesničarskih tal s fosforjem ali prebogato preskrbljenost s kalijem je bil v tem, da se enostavnih fosfatnih gnojil ni dobilo na našem tržišču . M_agnezij je nezamenljiv pri številnih bio- loških procesih v rastlinah. Je tudi sestavni 132 G. V. 3/91 del listnega zelenila. Z magnezijem so slabo oskrbljena tla v novejšem delu dreve- snice Matenja vas in del zemljišč drevesnic Dobrova v Muti ob Dravi, ki leži na nekarbo- natni, z magnezijem revni matični podlagi. Pomanjkanje magnezija v tleh lahko od- pravimo z uporabo magnezijevih mineralnih gnojil (npr. patentnega kalija, ki poleg kalija vsebuje tudi 8-12% MgO). Z dodajan jem zmletega dolomita lahko tla dolgotrajno oskrbimo z magnezijem. Vendar ta ukrep lahko močno zmanjša kislost tal, zato ga praviloma uporabljamo le tam, kjer želimo hkrati s povečanjem preskrbljenosti tal z magnezijem zmanjšati tudi kislost tal. Od leta 1989 tlem v drevesnicah v Muti poizku- sno dodajamo zmleti dolomit. če so sadike premalo ali neustrezno prehranjene, na primer zaradi neugodnih vremenskih razmer, preveč enostransko gnojenih tal in podobnih vzrokov, jim je možno neposredno, hitro in učinkovito do- dati manjkajoče makro- in mikroelemente z ustreznim foliarnim gnojenjem. Čeprav v praksi ne izvajajo vedno v celoti predlogov za gnojenje iz poročil, se rodovit- nost tal in zmesi v redno pregledanih dreve- snicah na splošno vzdržuje in izboljšuje. VIRI 1. Baule H., Fricher C., E)ubrenje šumskog drve6a, Beograd 1987. 2. Gussone H. A., Faus1zahlen fOr Dungung im Walde, MUnchen . 3. Jurhar F., Naše drevesničarstvo v letu 1966, Gozdarski vestnik, Ljubljana, 1967, str. 55- 59. 4. Jurhar F., Pridelovanje in poraba gozdnih sadik v Sloveniji, Gozdarski vestnik, str. 74-76, Ljubljana, 1976. 5. Kalan J. in sod;, 1976-1989: Poročila o pedoloških pregledih gozdnih drevesnic, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana. 6. Kodrič M., Naše gozdne drevesnice in nji- hovo izboljšanje, Gozdarski vestnik, str. 132-137, Ljubljana, 1951. 7. Leskošek M., Praktično gnojenje, Ljubljana 1976. 8. Urbančič M., Pedološka proučevanja, Rodo- vitnost tal v naših drevesnicah, Raziskovalna naloga, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana, 1990. 9. Zupančič M., Eleršek L., Kalan. J., Prehrana drevesničarskih kultur in kvaliteta sadik, Razisko- valna naloga, Inštitut za gozdno in lesno gospo- darstvo, ~jubljana, 1986. 10. " Sumarska enciklopedija, 1. Gnojiva i gnojidba, Zagreb, 1980. 11. * šumarska enciklopedija, 3. Rasadnik, Zagreb, 1987, str. 119-130. GDK: 0-010 Računalniški izziv gozdarstvu Mitja CIMPERŠEK* Izvleček Cimperšek, M.: Računalniški izziv gozdarstva. Gozdarski vestnik, št. 3/1991. V slovenščini, cit. lit. 12. Digitalna tehnologija prodira v slovensko go- zdarstvo z veliko zamudo in počasi. V razvitejših okoljih pri reševanju problemov množično uporab- ljajo računalniške modele. Sestavek podaja teore- tične vidike modeliranja in simulacije ter kot primer opisuje njuno uporabo pri območnih gospodarskih razredih. Ključne besede: Digitalna tehnologija, računal· niški model, računalniški program, računalniška simulacija, gozdarstvo. 1. UVOD Delo v gozdu že dolgo ni samo drvarjenje, temveč računalniško programirano »sodelovanje« z naravo. (M. Kmecl) že od davnine je poznana težnja po shranjevanju misli, idej in izkušenj. O tem pričajo ohranjene risbe po kamenodobnih jamah, sumerske tablice, egipčanski napisi in mnogo kasneje, zahvaljujoč Guttenber- gu, tisk na papirju. V zadnih desetletjih je vse postopke informacijske tehnologije prevzelo tiskano vezje na silicijevi ploščici, in to uspešneje, veliko hitreje in na manj- šem prostoru. Medtem ko je v preteklosti tisk obvladoval kulturo, danes pisana be- seda prevladuje v poslovnem svetu. Infor- macija je najpomembnejši dejavnik uspe- šnega gospodarjenja, zato lahko upravi- čeno trdimo, da je informacija denar. Kljub temu je še vedno 95% vseh informacij na papirju, kar je svojevrstna ironija. Ta masa papirja zavzema ogromno prostora in se vsako leto podvoji. Povprečen poslovnež v " Mag. M. C., dipl. inž. gozd., Gozdno gospo- darstvo Celje, Tozd Boč, 63250 Rogaška Slatina, Ulica 14. divizije 19, YU Synopsis Cimperšek M.: Data Processing Technology - A Challenge for Forestry. Gozdarski vestnik, No. 3/1991. ln Slovene, lit. quot. 12. Digital technology is being introduced in Slove- nie forestry with great delay and tardiness. Advan- ced countries make great use of computer models in solving their problems. The article presents theoretical aspects of modelling and simulation and gives an example of its application in regional economic categories. Key words: Digital technology, computer mo- del, software, computer simulation, forestry. Ameriki tedensko porabi od tri do pet ur časa za iskanje založenih dokumentov; če jih ne najde, zgubijo njegovi podrejeni še enkrat več časa za to, da bi jih končno izbrskati na dan. časovna ali denarna vred- nost takega iskanja je resnično zapravljanje dragocenih človeških virov. Z običajno, že tradicionalno zamudo in s spremenljivo uspešnostjo lovimo tiste dru- žbe, ki so že čvrsto prestopile prag informa- cijskih tehnologij. Informacijski trg se vse bolj sooča z daljnosežnimi spremembami, ki se pojavljajo zaradi: - eksponencialne rasti količine informa- cij; - naraščajoče hitrosti, s katero informa- cije zastarevajo; - težnje informacij, da se širijo prek vseh meja in - prodorne uporabe novih informacijskih tehnologij; Če hočemo okrepiti sodelovanje s sve- tom, kar je pogoj za prehod iz beraške v bogatejšo družbo, moramo pospešeno osvajati in tudi širiti spoznanja drugih. Infor- matika postaja vsak dan pomembnejši de- javnik v prenašanju, izmenjavi in razvijanju novih znanj. Informatizacija proizvodnih procesov prinaša večjo delovno storilnost, smotrno izrabljanje surovin in energije ter G. V. 3/91 133 V zadnjem desetletju se je na računalniškem trgu odigrala revolucija, ki je spremenila svetovne tokove, miselne vzorce in celo kulturo. S pocenitvijo računalniških čipov ob koncu sedemdesetih let se je cena računalnikov znižala. Ameriško podjetje Apple je leta 1976 prvo ponudilo mikroračunalnik po dostopni ceni. Štiri leta kasneje je vodstvo IBM zbralo ekipo strokovnjakov z nalogo, da skonstruirajo podoben stroj, s kakršnim je Apple velikemu gigantu zmagoslavno odžrl tržno pogačo. V manj kot letu dni je nastal popolnoma nov model osebnega računalnika, t. i. Personal Computer (PC), ki je postal svetovni standard. Ekipa pri tem iskanju ni bila samo inovativna in vizionarska, temveč je presegla vsa zveličavna pravila IBM in dokazala, da poti k novemu ne usmerja samo geslo ••think«, dodala je še eno besedo: »think differently«. S tem se je začela valiti računalniška snežna kepa, ki se še dolgo ne bo ustavila. Leta 1982 je trg pogoltnil že poldrugi milijon osebnih računalnikov, strokovnjaki menijo, da njegovo današnjo planetarnost zastopa že več kot 60 milijonov izdelkov. številni azijski kloni PC-jev (krivooki kompatibilci) so »velikemu modremu« sicer začeli odžirati eksplozivne dobičke, toda računalniško tržišče še vedno obvladuje bolj premeteni ))Big blue«. Tako namreč poznavalci označujejo tvrdko IBM, ki v svetu zaposluje 400.000 delavcev. Toda po letu 1986 se je delež prodaje IBM kljub temu zmanjšal za več kot 50%. Veliki gigant je postal žrtev lastnega uspeha in predvsem odprtega sistema, ki je omogočil, da so se pojavili milijoni programov in še večje število kopij računalnikov. V ožjem smislu je UPRAVLJANJE odločanje v zvezi z načrtovanjem, pripravo izvajanja in nadziran jem. V širšem smislu pa je upravljanje reševanje problemov. če s problemom razumemo razliko med obstoječim in želenim stanjem, potem je izhodišče upravljanja v iskanju problemov. Če ni problema, potem se ni treba o ničemer odločati. Upravljanje je sestavljeno iz treh delnih procesov: - iskanja problema, iskanja možnih rešitev in izbora rešitve. Ti delni procesi so bolj ali manj strukturirani - lahko jih programiramo. Če tak delni proces izrazimo z algoritmom, z odločitvenim pravilom, potem pravimo, da je strukturiran. Pogosto pa so procesi upravljanja nestrukturirani, saj gre neredko za odločanje o neznanem, za reševanje problema, kakršnega še nismo srečali. V takih primerih algoritma ni mogoče določiti in je odločanje odvisno do navdiha odločevalca. racionalizacijo vseh storitev. Svet, ki je spoznal te prednosti, naravnost drvi v infor- macijsko ero. Poznavalci napovedujejo, da se bo cena osebnih računalnikov zmanjševala do 500 $, ko bo stroj postal navaden kos pohi- štva, podobno kot je to televizor ali pralni stroj. Drugi pa menijo, da se bo to zgodilo šele takrat, ko bo računalnik med drugim znal sesati tudi prali. Morda imajo slednji celo bolj prav. Toda neizpodbitno je dejstvo, da vlaganja v računalništvo že presegajo dvesto milijard dolarjev letno. Revolucionarne spremembe je povzročil mikroračunalnik, ki je postal najzvestejši 134 G. V. 3/91 spremljevalec vseh poslovnih ljudi in izo- bražencev. Na ameriških univerzah je la- sten računalnik nepogrešljiv, tako kot je bilo pred desetletji >>logaritemsko računalo«. Dr. P. A. Bushby z Mississipi State University pravi: )) Informacije se vsakega dva in pol leta podvojijo in od študentov ne moremo zahtevati, da bi bili kos tem izbruhom. Zato jih moramo naučiti urejati to množico infor- macij.« Znana je njegova misel, ki je v velikem nasprotju z našim šolstvom: »Ne nagrajujte nas za to, kar vemo, kajti ni mogoče, da bi vse vedeli; plačajte nas za to, kar znamo narediti!<< (»Moj mikro, 5/86, p. 40). Računalnike so na ameriških tehniških fakultetah poznali že več desetletij, toda šele osebni računalniki so zaradi enostavne uporabe v temeljih spremenili študijski pro- ces. Osnovno znanje o elektronskem obde- lovanju podatkov postaja del splošne izo- brazbe. Dr. Ines Wesley Tanaskovic, profe- sorica na beograjski in tokijski univerzi, nekdanja prva dama svetovne informatike, je že pred več leti izjavila, da bo najbolje, da se čim prej naučimo množično uporab- ljati računalnike, tako kot smo se morali naučiti hoditi, pisati in voziti avto (Delo, 7. 1. 1986). V vseh dejavnostih je gonilna razvojna sila naraščajoča zahteva po informacijah. Množica informacij (ne podatkov!) zahteva njihovo vse hitrejše premikanje in obdelova- nje (Data Processing) ter, ne nazadnje, tudi shranjevanje. Največji računalniški stroji - superračunalniki - so velikanski prežveko- va!ci številk. Najmočnejši med njimi, znani Gray X-MP in Hitachi S-820, so že sposobni opraviti več kot 200 milijonov računskih operacij v sekundi. To so hitrosti in zmoglji- vosti, ki presegajo človekovo razumevanje. Kljub temu ostajajo topoglavci, ki razumsko niso na prav nič višji ravni kot navadna električna žarnica. Njihov spomin, natač­ nost in hitrost vzbujajo pri enih občudova­ nje, pri drugih pa odpor in celo strah. Prednosti osebnih računalnikov: - mikro (PC) je samostojna računalniška enota, ki se lahko poljubno sestavi in prila- godi potrebam uporabnika ter celo poveže v mrežo (Local Area Network-LAN); - uvaja decentralizacijo in s tem pospe- šuje množičnost, inovativnost ter kreativ- nost; - rešuje lahko najrazličnejše naloge, za kar Je na razpolago ogromno število pro- gramskih orodij; - je poceni in zavzema malo prostora, je enostaven za prenašanje in potrebuje malo energije. osnovno strojno opremo mikroračunalni­ kov (hardware) običajno sestavljajo: - PC, združljiv z IBM stroji (vsaj AT, s 16-bitnim mikroprocesorjem in 40 Mb di- skom); - monokromatski ali barvni monitor; - lepopisni (LQ) ali laserski tiskalnik; - risalnik, miška in drugi dodatki. Pri nabavi še bolj kot drugje velja pravilo, da je poceni nakup vedno drago plačilo 1 Pogoj, ki ga mora izpolnjevati računalnik, je združljivost (kompatibilnost) programske opreme in razširitvenih kartic z računalni­ kom IBM-PC. Za resno delo se ne smemo zadovoljiti s skromnimi računalniškimi pri- pomočki. V razvitejših gozdarskih okoljih se že uveljavlja GIS (gozdarski informacijski si- stem), ki zahteva kakovostno in zmoglji- vejšo opremo. Na letošnjem. lnterforstu v Munchnu je največ razstavljalcev reklami- raJo tovrstne izdelke, ki prinašajo revolucio~ name novosti v gozdarsko načrtovanje in neslutene možnosti v poslovno odločanje. S programsko opremo ali softwarom označujemo že pripravljena navodila in pro- grame, ki usmerjajo in nadzorujejo delova- nje računalnika. Poleg programov, ki si jih lahko izdelamo sami, je ena od značilnih prednosti PC-jev, da so zanje narejeni iz- redno mnogovrstni programi, ki nam olaj- šajo naporno in zamudno programiranje. Toda največji čar in izziv tega medija je ravno v oblikovanju lastnih programov. Ve- čina programiranje doživlja kot igro z mi- slimi in idejami. Pri tem delu se nam odpira nov svet, v katerem preverjamo pridobljeno znanje in izkušnje. Računalnik ni samo »metafizičen<(, temveč tudi »psihološki« stroj. S svojo tehnologijo spodbuja razmiš- ljanje in s tem globoko posega v naš notranji psihološki svet ter tako posredno vpliva na celotni družbeni razvoj. Cena strojne in programske opreme je navadno komaj dve tretjini investicije. Naj- pomembnejša tretjina vložka je znanje, kajti koristniki se morajo novo orodje naučiti uporabljati. Samo učenje je poceni samo na prvi pogled. Za uvajanje porabimo namreč veliko časa, čas pa tudi stane. Bistvo raču­ nalniškega delovanja je v formuliranju, al- goritmiranju, simulacijah in reduciranju na enopomenskost. Najbolj zapletene opera- cije zmore računalnik z uporabo samo dveh stanj, ki jih označujemo z O in 1 ali + in -. Vsako stanje ima en bit informacije. To je enota za merjenje količine informacij. Zato je računalnik v bistvu zelo neumen, vendar G. V. 3/91 135 narekuje pogoje komuniciranja, ki se jim mora človek prilagoditi z določeno vrsto mišljenja. Osebni računalnik je močno oro- dje, ki ni tako zahtevno, da se ga ne bi naučili uporabljati. V poplavi računalnikov, ki jih je že več kot 3 milijone in pokrivajo vsa področja od pridelovanja korenčka do simuliranja vesolj- skih poletov, so se ustalile določene sku- pine programskih orodij . Njihovo poznava- nje in uporaba sodita v osnovno računalni­ ško kulturo vsakega potencialnega uporab- nika. Urejevalniki besedil ali word processing so programi, s katerimi lahko pišemo naj- različnejše sestavke. Računaln iška tipkov- nica ima tipke razporejene tako kot pisalni stroj, zato računalniki nadomeščajo stroje- piske in pisalne stroje. Toda urejevalniki besedil imajo še številne druge prednosti, ki se ne kažejo samo v enostavnem shra- njevanju, popravljanju in razmnoževanju tekstov, temveč lahko v mrežni povezavi sporočila hitro prenašamo na velike razda- lje. Med množico urejevalnikov besedil je najbolj popularen wordstar. Ocenjuje se, da kroži po svetu že prek pet milijonov kopij ·tega paketa. Z njim je bilo napisanih več tisoč knjig. V nekaj urah se ga vsakdo lahko navadi tako, da napiše besedilo brez napake. V Ameriki ga mora obvladati vsaka tajnica. V znanstvenih krogih so priljubljeni še drugi urejevalniki: Word 2000, Chi Writer in razni scienfific text procesorji. Vrhunec v tovrst- nih obdelavah so urejevalniki besedil v povezavi s posebnimi laserskimi pisalniki, ki posredujejo grafične »umetnine« v različ­ nih barvnih odtenkih. Razvoj je dosegel stopnjo namiznega založništva (desktop publishing). To pomeni, da ima lahko vsakdo doma svojo tiskarno. Druga skupina programskih orodij so programi za delo z bazami podatkov. Na vrhu top lestvice je popularni dBase, ki omogoča vpisovanje, iskanje, pregledova- nje in obdelavo podatkov, torej vse tisto, kar je neqbhodno za sodobno poslovanje. Programsko orodje dBase ima tudi svoj jezik, s katerim lahko sestavljamo lastne programe. · V tretji sklop softverskih pripomočkov uvrščamo programe za delo s tabelami. 136 G. V. 3/91 Tak program je npr. Lotus-123. Z njim razvrščamo podatke v preglednicah, ki so matrike velikosti 240 x 8200 celic. Podatke lahko obdelujemo z 250 matematičnimi funkcijami in tudi grafično oblikujemo. Temu programu so podobni Supercalc, Sympho- ny, Multiplan in še mnogi drugi. Zelo zahteven je programski paket za statistične izračune SPSS*, ki je bil leta 1965 narejen za velike računalnike in nato ·v enakem obsegu prilagojen za osebne računalnike (PC). Autocad je program za tehniško risa- nje. Poznavalci menijo, da je njegova uve- ljavitev rekviem za risalno desko. Za pro- jektno vodenje je zelo priročen program Super project, s katerim lahko rešujemo probleme z metodami linearnega in mrež- nega planiranja. Poleg teh najbolj razširjenih programskih orodij obstaja še množica najrazličnejših programov, ki so namenjeni ozko usmerje- nim področjem. Na univerzi v Arizoni so izdelali programski paket Plexsys report system, s katerim simulirajo elektronski možganski vihar. V posebni dvorani so v polkrogih razporejeni računalniki, ki so medsebojno povezani v mrežo. V nasprotju z navadno »možgansko nevihto«, pri kateri udeleženci podajajo ideje drug za drugim, jih lahko pri elektronskem viharju proizva- jajo vsi hkrati, obenem pa ima vsak dostop do vseh predlogov. Prednost tega ••brain- storminga(( je v tem, da ostanejo predlogi anonimni. Po končani seansi računalnik sam opravi analizo idej in prednostno izbiro. V Ameriki je že več deset takih dvoran, ki jih podjetniki zagnano uporabljajo. V IBM, kjer imajo tak center, so ugotovili, da pora- bijo za sestanke polovico manj časa kot prej, istočasno pa pridejo do veliko dobrih idej v krajšem času, kar je zanje pomembna konkurenčna prednost (Gričar). Prednost, ki jih prinašajo računalniki na področje knjižničarstva, so take, da si v sodobnem življenjskem ritmu brez njihove pomoči ne moremo več zamišljati hitrega in enostavnega dostopa do strokovnih in drugih referenc. Med številnimi tovrstnimi programi je cenjen Unescov knjižničarski program ISIS. Vse sodobne baze podatkov so grajene na geslih, samo gozdarstvo še vztraja pri okorni, nepraktični in zapleteni univerzalni decimalni oziroma Oxfordski klasifikaciji. 2. RAČUNALNIŠTVO V GOZDARSTVU Ne potrebujemo računalnikov, naš dezinformacijski sistem je dovršen! (Diareja v Mladini) Uporaba računalnikov ima v gozdarstvu spoštljivo začetniško tradicijo. že leta 1961 smo lesne zaloge in prirastka računali z računalniki. V začetku sedemdesetih let beležimo organiziran pristop slovenskega gozdarstva k Republiškemu računalni­ škemu centru. Po nekaj letih pa je dokaj enoten sistem gozdarskega poslovanja pri- čel razpadati. Posamezna gozdna gospo- darstva so nabavi la različno strojno opremo in osnovala lastne računalniške enote (AOP). Nesporno je dejstvo, da je večina velikih računalniških enot zašla v razvojno krizo. Mnogi računalniški strokovnjaki so iz tehno- logije napravili »fetiše<, s katerim obvladu- jejo množico ,,neposvečenih«. Razvojni trendi PC-jev pa so tako presenetljivi, da bodo že v kratkem izrinili vse srednje raču­ nalnike. Računalniška moč prvega takega stroja Eniaca, ki je zavzemal prostornino dvorane 8 krat 6 m, je danes spravljena na čipu, ki meri manj kot en kvadratni centime- ter. Zato nas ne sme presenečati razvojno zbliževanje PC-jev in superračunalnikov. Na srečo postaja informacijska tehnolo- gija vedno cenejša in s tem dostopna vedno širšemu krogu, na drugi strani pa tudi vedno manj zapletena in s tem laže obvladljiva. V kratkem bodo na trgu stroji z zmogljivostmi, ki se bodo merile v giga-, in ne več v megabajtih. Z ozirom na takšen razvoj in veliko decentralizacijo, kjer se poslovanje odvija razpršena po revirjih in obratih, je najboljša rešitev v mrežni povezavi PC-jev, ki varujejo svoje baze podatkov v osred- njem računalniku. Svet se vedno bolj obrača od velikih sistemov, ki jih obvladu- jemo od zgoraj in v katerih je človek pojmo- van kot izvajalec zamisli drugih, k organiza- cijskim oblikam, ki temeljijo na participaciji večjega števila sodelavcev, na njihovi us- tvarjalnosti, in kar je najpomembnejše, in- formacije se obdelujejo, ppsedujejo in upo- rabljajo tam, kjer nastajajo. V gozdarstvu računalnike že dlje časa uspešno uporabljamo v računovodskih in komercialnih službah ter na področju ureja- nja gozdov. Takšna uporaba človeka na- mreč osvobaja od ubijajočih rutinskih opra- vil, s tem pa računalniških zmogljivosti še daleč nismo izrabili. Gozdni ekosistemi so kompleksni in nedeterminirani sistemi, ki jih brez računalnikov ne moremo uspešno ob- vladovati. Danes obstaja že množica pro- gramskih rešitev, s katerimi lahko napove- dujemo razvoj gozdov za več stoletij vna- prej. Izdelani so naravnost dramatični sce- nariji za nadaljnji potek umiranja gozdov (Bossel, 1985). 3. TEORETIČNE OSNOVE MODELOV IN SIMULACIJ Programi za računalniško odločanje so usmerjeni v tri osnovne smeri: prvi obravna- vajo napovedi, drugi nam dajo vpogled v različne scenarije možnega ravnanja, tretji pa nam lajšajo razumevanje tistih sil, ki vplivajo na določena dogajanja. Med števil- nimi možnimi aplikacijami računalnika zav- zema posebno mesto modelna tehnika. To so programi, ki vsebujejo pravila, metode, tehnike in postopke, s katerimi posnemamo neki pojav in ga z njihovo pomočjo progno- , zi ramo. Modeliranje in simulacija sta dva različna postopka. če imamo zadan realen ali samo zamišljen sistem, tedaj z modeliranjem ra- zumemo postopek gradnje podobnega si- stema - modela, s katerim želimo posne- mati, to je oponašati tak sistem. Tako kot vsak sistem ima tudi model svoje objekte, ki jih opisujemo z lastnostmi in spremenljiv- kami. Modelov ne oblikujemo zato, da bi bili čim bolj podobni originalu, temveč zato, da poustvarimo določena dogajanja, ki se bodo predvidoma (načrtovano) odigrala z originalom. Modeliranje nam torej omogo- ča, da se približamo originalu oziroma cilju. Spreminjanje začetnih vrednosti in drugih lastnosti predstavlja proces simulacije, to je preverjanje in potek modela. Zakaj simu- lacija? Z gradnjo modelov in simuliran jem želimo spoznati delovanje nekega sistema, katerega strukture ne poznamo. Pri iskanju G. V. 3191 137 Shema 1: Prikaz realnega in modelnega stanja optimalnega funkcioniranja naravnih siste- mov imamo pogosto opraviti z modeli, kjer stanja ne moremo spremeniti v živo. Včasih je potrebno simulirati razdejanje sistema, česar v resnici ne želimo (scenariji za ujme ali procesi umiranja gozdov). Tudi čas je dejavnik, ki nas navaja na simulacije. Lahko ga s~rajšamo (120-letna obhodnja) ali po- daljšamo, če se v naravi razvija preveč eksplozivno. Identifikacija izvora variacije oziroma izo- lacija samo enega vplivnega faktorja je mogoča samo s simulacijo, le redko jo lahko dosežemo v realnih sistemih. Pri eksperimentiranju se vedno srečujemo z napakami meritev, pri simulaciji teh napak ne poznamo. Včasih želimo ustvariti posto- pek simulacije, da bi ugotovili stanje soude- leženih spremenljivk in drugih lastnosti si- stema. V naravnih poskusih je zaustavitev lahka, toda nadaljevanje postopka je na- vadno povsem izključeno. Pri postopku si- mulacije je v nadaljevanju procesa končno stanje spremenljivk ponovno njegovo za- četno stanje. če uporabimo jezik simbolov in oznak, potem lahko matematični model definiramo 138 G. V. 3/91 ~ . ·. · ... . . opazovanja korelacijel regresije kot funkcijo cilja, množice omejitev in siste- matično zbiranje, urejanje in preverjanje vhodnih podatkov, s ciljem, da bi oblikovali eno ali več variant modela, ki vzdržuje povezavo med spremenljivkami sistema, ki ga želimo optimirati. Po definiciji modeliranja in simulacije (Pe- tric) "x« simulira »y«, če: - sta »X« in >>Y« del sistema; - ))Y« predstavlja simulirani sistem; - "X« predstavlja aproksimacijo modela; - pri čemer ni nujno, da je veljavnost »X« v odnosu do ••Y« popolna. Simulirani sistem se pogosto pojmuje kot realen, čeprav včasih simuliramo namišljeni sistem, kakršen sploh ne obstaja. Ker se pri simulaciji najpogosteje uporablja raču­ nalnik, pod modelom razumemo zaporedje ukazov (program), s katerim sprožimo po- snemanje sistema. Simulacija torej ni nič drugega kot eksperimentiranje z modelom Reševanje problemov z modeli poteka običajno po sledečih korakih: 1. spoznavanje in razumevanje proble- ma, 2. postavitev domneve - faza zasnove modela, BAZA PODATKOV SIHULI- RANJE VREDNO- TENJE BAZA MODELA t----1 SPREMEMBA MOOELA IN PODATKOV Shema 2: Shematski potek modeliranja in simulacije 3. preoblikovanje problema v matema- tični okvir, 4. rešitev problema (zgradba modela). 5. interpretacija rezultatov modela, 6. vrednotenje, 7. uporaba modela. 1. Problem spoznamo tako, da analizi- ramo vhodne količine, razpoložljivo znanje in željene rezultate (cilje). V tem delu mo- ramo podrobno proučiti problem in definirati rezultate, ki naj predstavljajo njegovo reši- tev. Najprej določimo cilje, to je tisto zami- šljeno, pričakovano ali bodoče stanje, h kateremu težimo. Vsi naši načrtovani po- stopki in ukrepi so ciljno usmerjeni, zato je osnovna naloga vsakega odločitvenega procesa poiskati, definirati in sistemizirati cilje. Baze modela in baze podatkov pred- stavljajo razpoložljivo znanje. 2. Če so vhodni in željeni podatki jasni, lahko preidemo k definiranju postopka, to je sestavimo algoritem kot organigram ali blok-diagram, po katerem bo računalnik razreševal posamezne korake. 3-4. Progam se sestavi na osnovi prej določenega diagrama poteka in pravil posa- meznega programskega jezika. Na osnovi tako definiranega programa računalnik pre- računa vhodne podatke ob sočasnem upo- števanju vgrajenega znanja v programskih pravilih in datotekah, ki ga interpretira kot novo znanje. Izgradnja modela v bistvu ni nič drugega kot sistematičen pristop k reše- vanju problema. 5. S simulacijo sproži mo oponašanje mo- dela. Rezultate nato primerjamo in po po- trebi model modificiramo, tako da se stanji čim bolj približata. 6. Testiranje programa je proučevanje njegove pravilnosti. Mišljena je predvsem njegova logična kontrola, medtem ko se »Sintaksa« računalniškega programa razre- šuje sproti. Ker za preverjanje pravilnosti programa nimamo splošnih pravil, si pri testiranju pomagamo s sledečimi načeli: - Statistična analiza izhodnih podatkov. Vhodne podatke nadomestimo z zapored- jem slučajnih številk, ki imajo enake srednje vrednosti variance. Če dobimo na izhodu velike vrednosti variance, upravičeno podvomimo o zanes- ljivosti rezultatov. - Poenostavitev modela. Z zmanjša- njem števila spremenljivk oziroma z njihovo zamenjavo z determinističnimi lahko model prevedemo v matematično obliko, kjer se rezultati lahko uporabijo kot groba aproksi- macija. - Primerjava z obstoječim sistemom. Model primerjamo s tistim, ki smo ga že uporabljali in preizkusili. - Razdelitev na podmodele. Sistem raz- bijemo na posamezne enote in vsako od teh neodvisno preverimo. Analiza občutljivosti. Postopoma spre- minjamo vhodne podatke in z analizo izhod- nih odkrivamo učinke posameznih spre- G. V. 3/91 139 no RF: HI, Or, Ob, Pom V% 1,3'zx,,J ,Er%,,3 ~Eg%,,3 C 1 -z , K 1 -z , Z vp Vol, Zv SORT: V 11 z 11 Er 11 Eg,l v 23 z23 Er 23 Eg 23 ZO, KO Dplo- čevine« raznih znamk, da me vsak, ki prvič pride na upravo, povpraša: »Ali imate morda kakšen sestanek?« Zgodilo se je, da je moral nekdo od novih šoferjev amaterjev v Novo mesto na neki večdnevni tečaj, ki se je pričel ob 13. uri. Po njegovem neposredno nadrejenem sem mu sporočil, naj se pelje zjutraj na delo na teren kar s svojim avtom, da bo, ko se bo vračal, lahko kar od tam odšel na tečaj. ••Kilometrina se prizna,« sem še poudaril. Takoj naslednji dan je bil pri meni: »Pre- malo plačate po kilometru, da bi se vozil s svojim fičkom v Rog.<< Kaj bi šele bilo, če bi imel težje vozilo, na primer tako, ki porabi kar 13 litrov na 1 OO km. Spomnil sem se, da je bil poprej prav on najhujši kritik takih prevozov. Seveda sva bila oba trmasta in rajši ni šel na tečaj, kot bi za tako nizko ceno peljal s svojim avtom. Poglejmo, kako je bilo, ko smo leta 1965 dobili 15-sedežni kombi bus TAM 2000 za prevoz na delo. Do tedaj so se naši Podtu- renčani tudi v najhujšem mrazu vozili v gozd na odprtih kamionih. Nanje so dali svoja kolesa, sami pa so se spravili za kabino. Žalostno je bilo gledati te premrzle in drgetajoče ljudi. Po delu so se s svojimi vozili spuščali po Roški cesti v dolino. Da ne bi šlo prehitro po klancih navzdol, so privezali in vlekli s seboj še kakšno težko jelovo vejo. Ceste so bile lepo pometene, v grapi pri upravi pa se je sčasoma nabral tak kup odloženih vej, da bi ga bil vodja naše destilarne olj kar vesel. Tisti brez koles pa so hodili peš, se vozili v kabinah tovornjakov ali pa kar na tovoru, kar je bilo sicer prepovedano. še zlasti potem, ko se je nekoč na drugem ovinku Roške ceste prevrnil kamion s hlodovina in z ljudmi na njej. Več ljudi je bilo poškodova- nih, neka ženska je celo izgubila življenje. Ko je kombibus TAM 2000 S leta 1965 prvič zapeljal delavce na teren, je bilo rečeno, da se bo zaradi organiziranega prevoza na delo znižal terenski dodatek za 150 starih din. To je bilo napisano v pravil- nik, ker druge gozdne uprave takega pre- voza še niso imele in delavci ne bi bili v enakopravnem položaju. Takoj je nekdo prišel v pisarno povedat, da se že rajši vozi po starem, kot da se mu trga pri terenskemu dodatku. Zaradi teh nekaj dinarjev, ki bi jih zaradi podaljšanja efektivnega delovnega G. V. 3/91 163 časa dejansko takoj prislužil nazaj, bi bil torej pripravljen še naprej zmrzovati in izpo- stavljati nevarnosti svoje zdravje. Sledilo je prepričevanje in dokazovanje. Danes vozita pri tozdu na delo v Rog dva avtobusa, 33-sedežni TAM 130 in 1 O-se- dežni minibus TAM 80 ter dva kombija. Delavci prihajajo na delo spočiti, prevoz je samoumevno brezplačen. Vse se je wredilo. No, res pa je, da tudi terenskega dodatka gozdarji že nekaj let nimamo več. Na Podstenicah, 8 km od Podturna, so do konca leta 1972 imeli svoj »center« naši delavci iz drugih republik. V stavbi, kjer so spali, ni bilo elektrike in tekoče vode niti kopalnice ali vsaj umivalnice, dnevne sobe, sušilnice za mokra oblačila, jedilnice ter stranišča. O pač, zunaj hiše, onkraj blat- nega dvorišča je stala lesena barakica - stranišče »na štrbunk«. Imeli so svojo kuha- rico, ki jim je pripravljala enolončnico, toda poceni hrano, postiljala in prala perilo, skratka skrbela zanje, kot je najbolje znala in mogla. Čeprav brez najosnovnejših hi- gienskih in bivalnih pogojev so bili delavci kar zadovoljni. Vsaj na delo ni bilo daleč. Toda tisti, ki smo hodili malo okoli, smo lahko videli, kakšno življenje imajo delavci GDK: 903 :(6) :(213) Za Afriko, obtožujem drugod. Koliko časa bi ti ljudje vzdržali tako? Obnovili smo stavbo v Podturnu, ukinili menzo na Podstenicah in vse razen kuha- rice (žene enega od tam stanujočih vozni- kov) preselili v dolino. Hrana je postala bolj pestra, dobili so svoj kombi za prevoz in v dnevni sobi se je oglasil televizor. Toda, ko je zaradi odpovedi kuharici in nastalega delovnega spora kasneje prišlo do obravnave pred sodiščem, sem tam lahko slišal pismeno izjavo vseh, da so bili s starim bivališčem zadovoljni in da bi bilo lahko za večne čase tako. Ko mlajša gene- racija teh delavcev danes godrnja nad hrano in sitnari kuharicam, se večkrat spomnim na te, z vsem zadovoljne možake s Podstenic. Lahko bi o teh primerih pisal še in še. Na primer, kako so bili sprejeti pNi traktorji pri spravilu iz gozda, pa timberjack, žičnica in nakladalne naprave na kamionu. Povsod so bile začetne težave. Sestavek o težavah z novostmi sem napisal v poduk vsem, ki s premalo strpno- sti in dobre volje obravnavajo različne teh- niške in organizacijske pobude, ki se poz- neje mnogokrat vendarle pokažejo kot nad- vse koristne in smotrne. Rene Dumont; Pour L'Afrique, j'accuse, Edition Plon, Collection Terre Humaine, Paris, 1986 Šestinsedemdesetletni Francoz, profesor Rene Dumont, agronom po stroki, je eden od redkih strokovnjakov zahodnega sveta, ki glasno obsoja krivičnost mednarodnega ekonomskega sistema do nerazvitega sve- ta. že leta 1962 je opozarjal na posledice neustrezne gospodarske politike (pred- vsem agrarne) novonastalih afriških držav. V svoji knjigi »L'Atrique noire est mal partie (Črna Afrika je slabo začela) je prof. Du- mont hotel pritegniti pozornost afriških vodi- teljev na njihove politične in gospodarske 164 G. V. 3/91 spodrsljaje. Knjiga je bila takrat prepove- dana v večini bivših francoskih kolonij, avtor pa razglašen za nezaželeno osebo. Ko je leta 1986 izšla knjiga Pour I'Atrique, j'accu- se, je trenutni položaj afriškega gospodar- stva potrjeval njegova opozorila in mu dajal prav. Afriški kontinent in celo ves »nerazvi- ti« svet je doživel gospodarski in socialni polom. Knjiga Pour L'Afrique, j'accuse je izredno dober pripomoček za vse, ki se želijo drugače lotevati reševanja afriških gospodarskih problemov. Napisana je na podlagi večletnih delovnih izkušenj avtorja kot agronoma, terenskih raziskovanj, pogo- vorov z afriškimi kmeti v več državah {Se- negal, Mali, Burkina Faso, Tanzanija, Zam- bija). Prof. Dumont, ki je tudi svetoval nekate- rim afriškim voditeljem, obravnava vzroke in posledice gospodarske in ekološke kata- strofe v Afriki in ponuja konkretne rešitve. Glavni problemi so: - proces dezertifikacije Afrike južno od Sahare, uničenje tropskih pragozdov; - zaposlovanje ruralnega prebivalstva, ki v glavnem predstavlja 60 do 90% celot- nega prebivalstva v afriških državah; -zanemarjanje razvoja primarnega sek- torja kot nosilca industrijskega razvoja; - izredno nizka stopnja izobraženosti in neprilagojenost sistemov izobraževanja afriškim razmeram. Neprimerno veliko ka- drov je zaposlenih v administraciji, ne v proizvodnjam sektorju; velike razlike med mestom in podeže- ljem; - velika zadolženost, ki zavira vse more- bitne gospodarske uspehe in postavlja afri- ške države v podrejen položaj na medna- rodni sceni. Najbolj pereč problem, na katerega opo- zarja prof. Dumont, je hitra rast afriškega prebivalstva. Večina afriških državnih vodi- teljev ta problem zanemarja, češ, da je Afrika redkeje naseljena, medtem ko afriški kontinent postaja vse bolj odvisen od zuna- nje pomoči v hrani. Pri sedanjih trendih {3-odstotna letna rast prebivalstva, nizka kmetijska proizvodnja) Afrika ne bo mogla nahraniti svojega prebivalstva. Reševanje tega problema zahteva drugačno demo- grafsko in agrarna politiko, je pa nujno potrebno za uspeh vsakega gospodar- skega in socialnega programa. Za večjo in stalno proizvodnjo hrane je treba kmeta vzpodbujati k proizvodnji žitnih kultur namesto izvoznih, kot so bombaž, čaj, kava, in mu zagotavljati stimulativne cene za pridelke. Afriškega kmeta najbolj prizadevajo izredno nizke cene, ki mu jih država ponuja za žitne pridelke. Zaradi tega večina kmetov, če je le možno, pride- luje izvozne kulture, za katere je lažje dobiti olajšave in celo podporo od države ali mednarodnih finančnih ustanov, na primer svetovne banke. Profesor Rene Dumont predlaga za radikalno reševanje kmetijske problematike energetsko in finančno varčne naložbe, ki jih kmet lahko sam upravlja, namesto energetsko potratnih objektov. Pri- mer teh objektov, ki porabijo veliko energije, so veliki betonski jezovi na rekah. Asuanski jez na Nilu v Egiptu, zgrajen s ciljem, da bi dokončno rešil egipčansko kmetijstvo, je bil zgrešena naložba in ekološki polom. Ti objekti, ki so zgrajeni s posojili mednarod- nih finančnih ustanov, so izredno dragi in v večini primerov nefunkcionalni in ekolo- ško vprašljivi. Njihovo breme bo prej ali slej nosil revni del afriškega prebivalstva. Avtor navaja zelo dober primer, ki ga lahko upo- rabimo za primerjavo med majhnimi in ve- likimi objekti: gradnja dveh velikanskih je- zov na rekah Nigru in Senegalu (v Maliju in Senegalu) je stala 800 milijonov dolarjev. S tem denarjem bi lahko zgradili majhne objekte za 400.000 vasi v Sahelu. To bi praktično pomenilo, da bi rešili večje kme- tijske probleme v tem subaridnem področju Afrike. Tukaj si lahko zastavimo vprašanje, komu koristijo ti objekti, afriškemu kmetu, ali mednarodnim finančnim organizacijam, ki so jih financirale. V glavnem nikjer v Afriki prenos tehnolo- gije s severa, iz razvitega sveta, ni bil prilagojen lokalnim razmeram. Uporaba težke mehanizacije v kmetijstvu je povzro- čila uničenje kmetijskih tal in gozdnih eko- sistemov. Kmeta niso nikoli upoštevali, kak- šno pomoč rabi, ampak so mu narekovali, katero tehnologijo mora uporabljati, da so ga lahko izkoriščali. Ta vsiljena tehnologija je največkrat energetsko potratna. Kmetu ni pomagala izboljšati tehnologijo, ki jo je že imel, ampak jo je izničila. Stare preizku- šene metode dela, ki so organsko prilago- jene lokalnim razmeram, so bile zavržene kot primitivne in nedonosne. Mehanistični pristopi so negativno vplivali na kmetijstvo in gozdarstvo, uničili so gozd- ne in savanske ekosisteme. V gozdove so posegali, ne da bi pred tem spoznali njihovo ekologijo. Tropske, vedno zelene gozdove so spremenili v kmetijske površine. Intenzi- viranje kmetijstva je povzročilo pravo eko low ško katastrofo povsod v Afriki. V Sahelu in južnem robu Sahare se je strahovito razši- rila puščava, v tropih pa so izginjali prago- G. V. 3/91 165 zdovi z vsemi svojimi potenciali. Krčenje tropskih pragozdov r ki se je začelo že v času kolonizacije, je etično in moralno neodgovorno do bodočih generacij. Širjenje puščave ogroža življenje milijonov ljudi v Sahelu. O tem je svet izvedel v zadnjem desetletju. Velika prostranstva kmetijskih in gozdnih površin so bila podvržena eroziji in širjenju puščave. Na mednarodnem sreča­ nju o okolju v Stockholmu leta 1972 so afriški delegati od bivših kolonizatorjev celo zahtevali odškodnino za uničeno okolje v Afriki zaradi grobih posegov v okolje. Teh- nologijo je treba prilagajati afriškim lokalnim razmeram, mora biti energetsko varčna. Treba je uveljaviti stare, preizkušene me- tode dela, predvsem v kmetijstvu . V gozdar- stvu pa je treba proučevati ekologijo goz- dnih in savanskih ekosistemov, da bi krepili · njihove funkcije. Groznih posledic degradi- ranega okolja ne občuti nihče drug kot Afričani sami. Za gospodarsko in ekološko krizo v Afriki profesor Rene Dumont krivi in javno obto- žuje: -francosko vlado (če govorimo o bivših francoskih kolonijah; v glavnem to velja za vse razvite zahodne države), ki je podpira- la, po potrebi tudi z vojaškimi posegi, vse afriške vlade, ki so služile interesom Fran- cije; - večino afriških državnih voditeljev, ki so zlorabljali oblast; - svetovno banko, ki je do leta i 981 vseskozi financirala samo izvozne kulture. Te so zagotavljale odplačevanje posojil. Države izvoznice nimajo nebenega vpliva na oblikovanje cen. Močni zahodni sistem diktira zelo nizke cene. To je spodkopal o gospodarstva afriških držav, ki v glavnem proizvajajo samo surovine; - mednarodni denarni sklad, ki afriške države sili k omejitvam na področju zdrav- i 66 G. V. 3/91 stva in izobraževanja. Brez izobraževanja ni ustreznega razvoja. Posledice omejitve najbolj občuti revni del prebivalstva; - vse industrijske projekte, ki so uničili domačo obrt in sami niso bili uspešni. Posledica so velika brezposelnost in veliki socialni problemi; · -vse (Evropejce in Afričane), ki so sno- vali in podprli agrarna politiko in projekte, ki niso bili prilagojeni afriškim razmeram. Posledice so erozija tal, degradacija okolja in širjenje puščave; - vse vodilne ljudi, izvedence (medna- rodne in domače), ki niso upoštevali dote- danje strukture afriške družbe in so izključili kmeta kot enega od glavnih subjektov afri- škega razvoja. Glavna ugotovitev je, da se afriška celina ·srečuje z velikimi gospodarskimi in social- nimi problemi. Gospodarsko zaostalost ce- line lahko pripišemo dolgoletnemu izkoriš- čanju v kolonialnem obdobju. Predkolo- nialna Afrika gospodarsko ni bila odvisna od sveta. Današnja situacija zahteva radi- kalne rešitve, izvirne pristope. Afrika si mora poiskati lastne poti razvoja, upošteva- joč napake zahodnega in vzhodnega sveta. Treba je zasnovati tako agrarna politiko, ki bo nosilka industrijskega razvoja. Gospo- darski in socialni problemi Afrike zaradi svoje kompleksnosti zahtevajo celosten pri- stop k reševanju. Afriški državni voditelji se morajo zavedati svoje odgovornosti do svo- jih narodov. Njihova odgovornost za tre- nutni polom afriškega gospodarstva je veli- ka. Naj bo knjiga Pour L'Afrique, j'accuse pripomoček za razmišljanje Afričanom, predvsem voditeljem in vsem, ki želijo Afriki pomagati v boju za razvoj. Ibrahim Nouhoun GDK: 902.1 Saša BLEIWEIS v spomin našemu preminulemu sopotniku in prijatelju Saši Bleiweisu Prav tisti teden, ko je naš nekdanji sode- lavec, prijatelj in sopotnik na naši fakulteti Saša Bleiweis za vedno odšel, sem se nekajkrat vprašal: kje pa je Saša Bleiweis? že nekaj časa ga nisem videl v naši hiši. Nekaj dni za tem pa je prišla vest, da je nenadoma - za vedno odšel. Zaman bi razglabljal o povezavi teh dveh dogodkov. Tako je: nam v razmislek, v opozorilo ob spominu na profesorja Bleiweisa in na nje- govo pot, ko še ni bil z nami, potem, ko je z nami delil usodo visokošolskega študija na Slovenskem, pa tudi pozneje, ko je od nas uradno odšel. Profesorja Saša Bleiweisa sem srečal prvič leta 1952 na Gozdni upravi Poljane na Dolenjskem, kamor je prišel v kontrolo kot referent Ministrstva za gozdarstvo v Ljubljani. Postal sem pozoren nanj, ko mi je razlagal, da je potrebno zavarovati najde- belejša jelko v gozdovih uprave. Sam pa sem prav tedaj imel namen obeležiti najde- belejša drevesa na novomeškem Rogu. Prikupil se mi je že kot mlademu s svojimi pogledi na gozd, in to v času, ko je bila beseda »produkcija« rdeče- svet9 barva- na. Človek, ki je v takratnih časih tako razmi- šljal kot Saša Bleiweis, se je pač moral odločiti za gozdarski študij iz globoke nag- njenosti in ljubezni do narave in do njenega gozda. ln ta karakterna poteza ostaja zna- čilna za kolego Bleiweisa ves čas njego- vega delovanja v stroki. Saša Bleiweis pripada tistim generaci- jam, ki jim je svetovna vojna prekrižala nadobudne mladostne načrte. To se mu je zgodilo v tretjem desetletju življenja, ko so možnosti za oblikovanje lastne osebnosti zelo velike. Pri študiju je na mladega Blei- weisa močno deloval beograjski študij, ki je bil takrat vpliven; še posebej njegova zoo- komponenta. Le-ta je kolega Bleiweisa še dodatno navdušila za njegovo ekološko usmeritev, ko se je po opravljeni diplomi pridružil maloštevilni skupini gozdarskih in- ženirjev v Sloveniji. Iskal in našel je sebe med takratnimi zagnanci, ki so zabijali pilote novemu slovenskemu gozdarstvu. Saša Bleiweis je v takratnih nemirnih letih 1949-1960 menjal 1 o službenih mest: Ministrstvo za gozdarstvo, predavatelj na Srednji gozdarski šoli, upravitelj Gozdne uprave Kamniška Bistrica (Silva, Ljubljana), so le nekatera od teh. Že kot upravitelj v Kamniški Bistrici se je prijavil za mesto honorarnega asistenta in pozneje višjega strokovnega sodelavca na gozdarskem od- delku AGV fakultete, in sicer pri varstvu gozdov in gozdni entomologiji. Med fakul- tetna učitelje se je zapisal leta 1961 in ostal član učiteljskega zbora vse do upokojitve pred sedmimi leti (1983). Pozneje nas je obiskoval, imel tudi svojo sobo in se, obzi- ren in uglajen kot je bil vedno, zanimal za naše počutje in stroko. Nasmejan, veder je vedno ugodno deloval na nas, pa čeprav G. V. 3/91 167 so nas včasih motile nekatere zareze v njegovem obrazu, ki bi znale opozarjati, da mu od časa do časa nagaja zdravje. Saša Bleiweis je prišel na fakulteto iz trde šole povojnih konfliktnih razmer med premočrtno politično euforijo in iskalci zmerne poti razvoja. Znanje tujih jezikov mu je omogočilo širjenje horizonta in prev- zemanje duhovne zapuščine njegovega predhodnika profesorja Šlandra, velikega zagovornika narave pri delu z gozdom. S Šlandrom nastalo jedro o sodobnem var- stvu gozdov je Bleiweis po svoje razvijal in ob tem posvečal mnogo časa tudi pomem- bni in zanimivi zbirki gozdnega živalskega sveta. To je bil čas razmaha ekoloških pogledov. Bil je to čas odklanjanja kemikalij v gozdovih, čas uvajanja biološkega zatira- nja gozdnih škodljivcev in podobno. čas, ko ni še nihče prenašal ekologije v delo z naravo. Saša Bleiweis pa je v tej smeri že deloval; njegova beseda je puščala sledove o varčnem delu z naravo pri študentih. Naš sopotnik Saša Bleiweis je s svojim delom dodal svoj kamen v stavbo naravi dopadljivega dela z gozdom; nazoru, ki prihaja in se že uveljavlja tudi drugod. V gozdarstvu ga je stroka že uveljavila. Dolga leta je v naši sredini pomagal profilirati gozdarskega inženirja v Sloveniji s pote- zami gozdarja, ki bo zagotovo še v daljni prihodnosti puščal za sabo v gozdovih neiz- brisne naravovarstveno sled . Pragmatičen pogled oz. dejstva in vloga posameznika v razvoju dosedanje gozdarske visokošolske misli pa vendar narekujejo, da se moramo potruditi vsi in poskušati dojeti tedanji čas ter izreči pokojnemu Saši Bleiweisu še enkrat vse priznanje za njegov pomemben prispevek slovenski gozdarski stroki. Pri- znanje ne le za njegov strokovni del - tudi za njegovo človeško ravnanje in za njegovo skromno držo, ki jo je kot potomec pomem- bne slovenske družine znal času primerno, pa vendar pokončno ohraniti. Saša Bleiweis je bil častni član Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije. Ob tridesetletnici Biotehniške fa- kultete pa je prejel priznanje za delo. Saša, hvaležni smo ti za vse storjeno in povedano, s prepričanjem , da bomo prav vsi takšen spomin na Tebe tudi trajno ohranili. 168 G. V. 3/91 BIBLIOGRAFIJA - Pojav pinijevega sprevodnega prelca v Slov. Primorju in borba proti njemu, Zaštita bilja št. 6/7-51 str. 133-140. - Pojav smrekove grizlice v Sloveniji, Gozdar- ski vestnik 1951, str. 106. - Nov gozdni škodljivec se bliža Sloveniji, GV 1952, str. 154-158. - . Gozdarska entomologija za srednji gozdarski kader, skripta - ciklostil , 1952/1953. - Zlaganje vejevja na kupe ali razmetavanje po poseki (skupaj s prof. Šlandrom} GV 1953. - Macesnov trips, GV 1960 str. 1-6. - Prilog poznavanju biologije i suzbijanja bu- kvinog skakavca (Podisma alpina), Zaštita bilja št. 91/92-1966 str. 241-252. - Zaščita posekanega lesa pred lesarji, Kmečki glas 1966. - Kačji pastirji koristne žuželke, GV 1967. - Najnovejša dognanja o podlubnikih, GV 1968. - Rjavi hrastov zavijač (Cacoecia xylosteana L.} v Sloveniji, GV 1968, str. 153-156. - Gozdarska entomologija - l. splošni del, 1970 skripta, 108 str. - brnoglavi jelov zavijač (Choristoneura muri- nana H. B} zopet v Sloveniji , GV 1971. - O lesnih škodljivcih in zavarovanju lesa, Kmetijski priročnik št. 3/1972, str. 175-179. - Molj jelkinih iglic (Argyresthia fundella F. R.) nevaren škodljivec jelovja, GV, št. 5/6. - Gradacije velike bukove listne hržice (Mikiola fagi Htg.} v slovenskih gozdovih, GV, št. 6, 1976. - Nekaj misli o gozdnih požarih, GV., št. 6, 1977. - S pomočjo ptic do temeljitejše zaščite go- zdov, GV., št. 1, str. 25-35, 1979. - Manj poznane zanimivosti pri mravljah, GV, št. 6, str. 278-288, 1979. - Kaj je znanega v zvezi mane ali medene rose, GV, št. 9, str. 392-396, 1981 . - Sivi macesnov zavijač - prvič v Sloveniji - Sodobno kmetijstvo, št. 11, str. 458--459, 1981. - Ujme - povzročiteljice škod v slovenskih gozdovih, Sodobno kmetijstvo, št. 2, str. 92-94, 1983. - Predstavljamo sivega macesnovega zavija- ča, doslej pri nas še nepoznanega macesnovega škodljivca, GV, št. 5, str. 217-223, 1982. - Pajkovci in njih vloga pri vzdrževanju gozdne harmonije, GV, št. 7/8, str. 328-333, 1982. - Več jerebike tudi v naše gozdove, GV, št. 4, str. 179-180, 1980. Poleg navedene literature je objavil še 39 krajših strokovnih oz. poljudnih sestavkov in notic v Gozdarskem vestniku, Levcu, Slovenskem po- ročevalcu, v Mojem malem svetu, Ljubljanskem dnevniku in Kmečkem glasu. Imel je več preda- vanj na RTV in referatov na strokovnih srečanjih . dr. Dušan Mlinšek