Boj proti fašizma; je boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto ........................ $3.00
Za pol leta.................-....-.....1.75
/
Entered as second class matter at the Post Office Dept. Ottawa.
V .
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
Let. 3. Št. 127.
Cena 5 c.
TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, AUGUST 29, 1945.
Price 5c.
Vol. 3. No. 127.
SLOVENSKI NAROD ZA REPUBLIKO IN PROTI MONARHIJE
NOČEMO MONARHIJE — HOČEMO REPUBLIKO SE GLASE LJUDSKE ZAHTEVE PO VSEJ SLOVENIJI
Ljubljana — Na podlagi izjave kralja Petra, ki jo je poslal iz Londona 8 tg. m. in s katero je odpoklical kraljevske regente, namreč, sklenitev pogodbe med njim in prejšnim premierom kraljevske vlade drjem šubašičem, po vsej Sloveniji so se vršila javna zborovanja in demonstracije.
Na velikem narodnem zborovanju v Št. Vidu pri Ljubljani, je sprejeta resolucija, katera odločno in strogo odklanja zamisel povrnitve režima pred-aprilske Jugoslavije ter zahteva formiranje demokratične federativne republike. Resolucija, ki je bila sprejeta z velikim navdušenjem in klici vdanosti zvezni narodni vladi v Beogradu in narodni vladi v Ljubljani, je poslana obema vladama s prošnjo, da se upoštevajo narodne želje.
Slične resolucije so poslane iz narodnega zborovanja v Zagorju
ob Savi in centralnega okraja v Ljubljani. Med drugim resolucije vsebujejo naslednje: "Mi ne želimo povrnitve pred-aprilske Jugoslavije in vsled tega odklanjamo kakršen koli oblik mornarhije. Mi hočemo demokratično federativno Jugoslavijo, zavedajoč se dejstva, da bi oblik monarhije rušil našo nacionalno avtoriteto. Zahtevamo formiranje demokratične republike na čelu z maršalom Titom".
Medtem na dan zmage prebivalci v Sežani pri Trstu, so vpri-zorili masovno demonstracijo proti objavljenemu odloku britsko-ameriških vojnih oblasti, s katerim se hoče odpraviti prejšne ljudske odbore Narodno osvobodilne fronte, ki so bili formirani za časa okupacije in po osvoboditvi povečani z resničnimi predstavniki slovenskega in italijanskega naroda.
Ratificirana Sino - Sovjetska pogodba prijateljstva
SPOR O NOTRANJIH ZADEVAH V KITAJSKI JE VPRAŠANJE KITAJSKEGA NARODA
Chungking, 27 avg. — Po zatrdilu vesti, včeraj je bila ratificirana pogodba prijateljstva in tesnega sodelovaanja izmed Sovjetske Unije in Kitajske. Po določbi pogodbe Sovjetska Unija se obveže pomagati Kitajsko mate-rijalno in moralno v slučaju eventualnega napada Japonske. Podpisana pogodba postane veljavna takoj po ratifikaciji in je veljavna za nadaljnih 30 let.
Toda po določbi pogodbe kitajska vlada se enako obveže, priznati neodvisnost Zunanje Mongolije, ako se narod iste republike izreče pri plebescitnih volitvah, da želi svojo avtonomno neodvisno republiko. Sovjetska Unija z svoje
SOVJETSKA VLADA ODLOČNO PROTI NAD-ZOROVANJA PRI VOLITVAH
London — "Izvestja", glasilo -deve Mr. Bevin, ni odgovoril na to
sovjetske vlade pravi, da je slednja odločno zavrnila propozicijo zapadnih zaveznikov glede zavezniškega nadzorovanja pri splošnih volitvah v osvobojenih državah.
Tako nadzorovanje pravi "Izvestja", sestavlja kršitev suverenosti osvobojenih držav. Ne glede v kakšni obliki bi bilo sestavljeno tako nadzorovanje, bistveno ne more prinesti drugega kakor pripraviti podlago za kontrolo notranjih zadev in'v tem slučaju zunanje države, kar pa ne spada v predmet od zunaj.
Ta izjava je podana v Moskvi ravno v času, ko se Vel. Britanija, Združene države in Francija pripravljajo nadzorovati volitve v Grčiji. Toda istočasno ste Vel. Britanija in Združene države protestirale proti načinu priprav za volitve zadnji ponedeljek v Bolgariji. Britska nota, ki je bila izročena bolgarski vladi odločno pravi, da Vel. Britanija ne more priznati kot demokratično vlado v Bolgariji na podlagi takih volitev. Nezadovoljstvo so izrazile tudi Združene države. Toda ako k' tej izjavi dodamo le to, kar je vprašal v britskem parlamentu poslenec Labor partije, Seymour Cocks," ali bo britska vlada podpirala vlado samoimenovanega fašista Voulgaris v Grčiji", seveda ni težko doumeti namena takega nadzorstva. Ker omenjeni poslanec tudi ne dvomi v tako nadzorstvo in pravi, da je volilna lista pod takem "nadzorstvom" že vnaprej sprečena. Vendar pa tkzv. delavski minister zza zunanje za-
pripombo ničesar, razen da je izrazil za volitev v Bolgariji
Upajmo da narod pove svojo besedo notranji in zunanji reakciji pri splošnih volitvah v osvobojenih državah!
DE GAUL PRIDE V KANADO
New York — General De Gaul, predsednik začasne francoske vlade pride tudi v Kanado, kakor je naznanjeno. Sedaj se nahaja v Združenih državah, kjer je imel več važnih sestankov z predsednikom Trumanom in drugimi državnimi krogi.
VAŽNO NAZNANILO
Z ozirom na zborovanje tretje redne Konvencije Zveze Kanadskih Slovencev, ki se začne v soboto dne 1 septembra, katerega se želi udeležiti uredništvo- Edinosti, ter podati na Konvenciji svoje poročilo, prihodnja redna izdaja lista ne bo izšla z dne 5 septembra, ampak dne 12 septembra.
Naročnike in druge čitatelje naprošamo, da zgornje upoštevajo, za kar se jim vnaprej zahvaljujemo. Ured.
strani je pripravna spoštovati ne- "nistični vladi poglavitno radi te-
AVTNI DELAVCI MORDA ZAVSTAVKAJO
Windsor — Avtna unija delavcev vposlenih v Fordovih tovarnah v tem mestu, je naznanila, da se bo vršilo glasovanje unijskih članov, katero bi imelo odločiti oklic stavke.
Točasno so v teku pregovori izmed unijskega predstavništva in zastopnikov Fordove tovarne.
odvisnost in voljo naroda Zunanje Mongolije.
Poleg tega pogodba vsebuje skupno upravo in oblast — Kitajske in Sovjetske Unije — nad glavnimi železniškimi progami v Madžuriji in skupno vporabo pri-staniščne luke Port Arthur in Dairen. V okolici Port Arthurja in Dairena zaradi zaščite sovjetskih interesov. Sovjetska Unija ima pravico držati na tem področju vojsko in mornarico, kakor tudi zračno silo. V notranjih predelih vzhodne Madžuri-je, vsa oblast spade pod upravo kitajske vlade. Železniška proga, zlasti preko Mukdena v Port Arthur, bo prevažala sovjetsko blago brez kakšne carine.
V teku treh tednov pod podpisu omenjene pogodbe in po popolnem porazu japonske oborožene sile, edinice Rdeče Armade se umaknejo iz vzhodne Madžurije. Popolna umaknitev sovjetskih čet se izvede v roku treh mesecev.
Tozadevni tekst pogodbe vsebuje v podrobnosti razlago glede obveznosti podpisnic pogodbe, toda poglavitno kaže dobro, namero z ene in druge strani, namreč da se vskladijo odnošaji med obema državama v prijateljskih načelih in v interesih za obe državi.
Kot znano Chiang-Kaišekova vlada je zaporedoma podžigala notranji spor izmed njegove vlade in komunistične vlade. Dnevno časopisje je napovedovalo državljansko vojno po porazu japonskega impirijalizma in z tem ustvarjalo utis, nove nevarnosti, katera da preti z strani komunistične vlade v Kitajski. Nacionalistična vlada Kaišeka, je delala drzne ovire in provokacije proti komu-
ga, da zaščiti interese kitajskih bankirjev in fevdalcev, ter na ta način podvrže tudi narodne interese svoji neomejeni volji.
Toda po naznanilu pogodbe prijateljstva med Kitajsko in Sovjetsko Unijo, stvari se zboljšujejo. V kolikor se ttiče sporne zadeve v Kitajski med obema vladama, vnanji komisar Sovjetske Unije, Vjačeslav Molotov, je na jasen način odgovoril, da so sporne zadeve v področju kitajskega naroda samega, namreč notranje zadeve, katere ne spadajo v delokrog Sovjetske Unije.
POZIV IZSELJENCEM V KANADI
ZA NABAVO OTROČJE BOLNIŠNICE ZA OTROKE V JUGOSLAVIJI
Potrebno je 80. 000 dolarjev — ključku velike kampanje lansko
Naša pomoč prispela v staro domovino
Pošiljka, ki jo je poslal Svet Kanadskih Južnih Slovanov v staro domovino potom parnika "Aleksander" v mesecu juliju, je srečno prispela v staro domovino. Pošiljka je vsebovala 65 zabojev obleke, obutve in drugih potrebščin, 9 manjših paketov in en sod masti. Potrdilo glede sprejete pomoči nam pošilja društvo Rdečega Križa Jugoslavije, ki se glasi:
"V imenu trpečega in nadvse izmučenega naroda Svobodne Jugoslavije, sprejmite najlepšo blago-darnost za poslane stvari, ki smo jih prejeli potom parnika S|S "A-leksander" dne 26 julija 1945. Vse te stvari so nam prišle kot neprecenljiva zdravila za rane.
Fašistični razbojniki in domači izdajalci so izropali naš narod v marsikaterem slučaju do golega in je vsled tega vsaka pomoč, ki nam jo izkažete ljubezniva in mila, a predvsem ker naj jo izkazujejo v tem oziru naši bratje v
Svet je že dal polovico v to svrho
Pred naše izseljeništvo v Kanadi se postavlja nova naloga v zvezi pomoči našega naroda v stari domovini splošno, a predvsem za 500.000 vojnih sirot.
Namreč pred nami je vprašanje kupiti kompletno otročjo bolnišnico, oziroma vse potrebno o-rodje za bolnišnico razen poslopja. Poziv za kupiti kompletno o-tročjo bolnišnico je prispel naravnost od narodne oblasti iz Jugoslavije. Bolnišnica z vsem pripravnim orodjem se nahaja v eni evropski državi, katero bi se v do-gledni bodočnosti lahko prepeljalo v Jugoslavijo. Stane $80.000.00.
Priporočilo za kupitev omenjene otročje bolnišnice, je Svetu Kanadskih Južnih Slovanov poslalo jugoslovansko poslanstvo v Otta-wi in izrazilo tudi željo, da bi mi iz Kanade doprinesli delež gornji vsoti. Izvršni Odbor Sveta poznavajoč čustva našega izseljenega naroda napram stari domovini in osvobodilni borbi svojih bratov in sester, kakor uspeh, ki smo ga za preteklo leto dosegli za pomoč narodom Jugoslavije, je sklenil, da doprinesemo celotno vsoto.
Svet je v to svrho preko jugoslovanske ambasade v Londonu, poslal $40.000.00, dočim ostalih $40.000.00 je namen zbrati v toku kampanje, katera prične 1 septembra.
Denar, ki ga je Svet že poslal, so doprinesli člani in članice Svata ter priključene organizacije v zadnjih pet mesecev, to je, po za-
daljni tujini, kateri nas niso pozabili.
Prosimo Vas, da se tudi v bodoče spomnite na nas, ker nam je vsaka najmanjša pomoč v veliko okrepčilo in potrebo".
Z bratskimi pozdravi,
J. Jeremič, delepat.
Predstavništvo katoliškega duhovništva Slovenije izjavlja
svojo vdanost in vernost narodni vladi
Opoklic restrikcij glede zaposlitve
Ottawa — Uradni oddelek ministra za delo je naznanil, da bodo po 17 septembru povrnjene prejšne svobodščine glede zaposlitve po želji delavcev in delavk samih.
Kot znano v začetku vojne federalna vlada je sprejela zakon glede zaposlitve in prevsem v vojnih industriji, kateri je določal prepoved za pustiti delo brez o-pravičenega vzroka, kakor tudi da se pošlje delavca sicer v oni del proizvodnje za katero najbolj odgovarja. Ta omenjitev svobodš-čin glede zaposlitve bo torej opo-klicana in po 17 septembru bodo delavci svobodni spremeniti delo po svoji želji.
MASOVNO ODPUŠČANJE DELAVCEV
Toronto — V tukajšnih tovarnah, katere so za časa vojne obratovale z polno paro, je začelo masovno odpuščanje delavčev in delavk. Računa se, da je bilo v Toronttt zaposleno v vojnih tovarnah okrog 100 tisoč delavcev in delavk.
Ljubljana, 16 jul. — Odsek za tisk pri predsedstvu Narodne vlade Slovenije izjavlja naslednje:
"Dne 11 julija predsednik Narodne vlade Boris Kidrič, je sprejel v prisotnosti ministra za notranje zadeve Zorana Polič, vrhovnega namestnika Antona Vov-ka, škofijskega dekana dr. Franca Kimovca, dekana teološkega fakuleta dr. Andreja Snoja, voditelja nižjega semenišča ljubljanske škofije Jožefa Šimenca, župnika dr. Janeza Arnejca, kaplana Stanko Perčiča, predsednika ve-roučiteljskega društva dr. Pavla Simoničiča, deželnega delegata Teodor Tavčar, superiora Ludvika Lederhasa, o. ing. Stanka Do-stala, nadzornika Ivana Slana in provincijala Sedeja Lovra. V imenu katoliške duhovščine glavni namestnik ljubljanske ton Vovk, je prečital sledečo izjavo duhovništvu ljubljanske škofije:
Podpisani predstavniki duhovništva ljubljanske škofije, smatramo za dolžnost z ozirom na zgodovinsko važne dogodke zadnjih mesecev, ko je naša domovina osvobojena in se tako hitro izgrajuje na novih temeljih, da potom spomenice damo izraz svojega patriotizma in čustva, ter naši Narodni vladi v Ljubljani in naši vladi v Beogradu, javno izrazimo svojo pripravnost, da delo naših vlad za korist in blagor naših narodov v našem delokrogu podpiramo in naposled izjavljamo da bomo verno izpolnjevali svoje narodne in državljanske dolžnosti kar nam obenem naša vera nalaga.
To pripravnost izražamo tem-prej, ker bi se zaradi neposredne preteklosti in postopkov nekaterih duhovnikov za časa okupacije
ODGOVOR PREDSEDNIKA FEDERALNE VLADE SLOVENIJE, BORISA KIDRIČ
moglo sumiti v naš iskreni patri- za narod, mi se prisrčno raduje-
otizem in resnično voljo, da podpiramo našo narodno oblast, kar nam samo ob sebi umevno nalaga naša slovenska narodnost ter tem strožje naša zavest.
Kot Slovenci kakor tudi katoliki in kot duhovniki, katerim po prirodi in božjem zakonu nalaga
mo osvobojenju slovenskega naroda, slovenske domovine in vse Jugoslavije izpod jarma nasilnega okupatorja, kateri ni priznaval tako človeških pravic kakor tudi mednarodnega dogovora ne. Mi se temu osvobojenju še bolj radu-jemo iz razloga, ker so tudi duhov-
ljubezen napram narodu in delu niki, redovniki in redovnice obču-
____—--——-1
Tretja redna Konvencija Z. K. S.
Tretja redna Konvencija Zveze Kanadskih Slovencev se vrši v soboto dne 1 in nedeljo dne 2 septembra v Sudbury, Ont. Naslov za pozdrave in vse kar spada v zvezi z Konvencijo je: "National Convention of the League of Canadian Slovenes", 462 Montague St. Sudbury, Ont.
Svečana otvoritev tretje Konvencije se prične v so-škofije An- boto dne 1 septembra ob 10 uri dopoldan v Hrvatskem Narodnem Domu.
DNEVI RED
1	_ Otvoritev Konvencije po Gl. Predsedniku, Jože Miketič-u
2	— Volitev predsedništva Konvencije ter drugih konvenčnih odborov. Odbor za resolucije in pozdrave. Odbor za pravila, odbor za pritožbe in žalbe itd.
3	— Poročilo Izvršnega Odbora Zveze
4	— Poročilo urednika Edinosti
5	— Diskusija na podlagi poročil in poročila delegatov
6	— Potrditev poročil
7	— Poročila konvenčnih odborov
8	— Odobritev resolucij in pozdravov
9	— Sklepi za bodoče delo
10	— Volitev glavnega in izvršnega odbora
11	— Zaključek
V nedeljo večer dne 2 septembra se zaključi zborovanje tretje redne Konvencije Zveze Kanadskih Slovencev z banketom, katerega priredi odsek Zveze v Sudbury v počast delegatom in delegatinjam z konvertnim vzporedom pod vodstvom pevskega zbora in vodstvom Kazimir "Orchestra." m
Za banket in koncertni vzpored vstopnica stane en dolar po osebi.
Začetek točno ob 8 uri zvečer.
Konvenčni Odbor.
tili strašna nasilja narodnih sovražnikov. Za osvobojenje mi se toplo zahvaljujemo naši Narodni armadi,-njenemu poveljniku maršalu Titu in velikim zaveznikom.
Iz teh razlogov mi se iz srca radujemo naši državi Sloveniji, katera je postala kot rezultat 0-svobodilnega pokreta, a v kateri vidimo ostvaritev stoletnih sanj opravičenih zahtev našega naroda iz davne preteklosti.
Naši narodni vladi izjavljamo svojo iskreno vdanost, svoje spoštovanje, svojo pokornost in vernost, ki nam jo nalaga prirodna etika in predvsem božja zapoved in katero nam spontano budi naša narodna zavest.
Povrhu tega radujemo se kot Slovenci in kot katoličani vzvišenemu delu naše narodne oblasti, katera si prizadeva, da v tem za stoletja reševajočem času resnično in čim prej zedini vsa slovenska področja in ves slovenski narod svoji narodni državi.
Tako tudi s krščansko-etničnega vidika pozdravljamo to, ker Narodna vlada Slovenije vzgaja narod v delavnosti in prevsem za hitrejšo obnovo porušene domovine, ker skrbi za malega človeka, kateri je bil kljub vseh krščanskih zahtev do sedaj zapostavljan in ker skrbi za žrtve vojne in za vse ostale ljudi, katerim je pomoč potrebna. V tem prizadevanju in po naši profesionalni dolžnosti, želimo v našem delokrogu podpirati vlado in v tem pogledu vzgajati naše vernike.
Enako vdanost, spoštovanje in vernost izražamo naši Zvezni vladi Demokratske Federativne Jugoslavije v Beogradu.
To nam nalaga ne le krščanska zavest, tembolj naše nezlomljivo
prepričanje, da zedinjeni Sloveniji more biti zagotovljeno življenje, samostalnost, narodni imetek in kulturni razvoj samo v skupnosti s bratskimi narodi Jugoslavije. Tako tudi v tem želimo po svoji prirodni in profesionalni dolžnosti v našem delokrogu izvajati krščanska načela popolne enakopravnosti, medsebojnega spoštovanja, ljubezni in bratstva in na ta način vršiti svojo dolžnost napram Demokratski Federativni Jugoslaviji.
Zavedajoč se značaja svojih izjav s neizprosno iskrenostjo napram samim sebi in napram vsakemu drugemu, obsojamo vsako zanemarjanje patriotskih dolžnosti. Obsojamo zavestno izdajstvo naroda tembolj, ker kolikor je prineslo večjo škodo narodu, je tem-večji tudi greh pred Bogom.
Zavedajoč se, da je to božji nauk, ki ga moramo najprej samemu sebi izpovedati in izpolnjevati in potem moremo zahtevati, da ga spoštujeo tudi drugi zaradi tega resnično obžalujemo, da so take in slične napake storili v usodni dobi okupacije nekateri katoličani in celo duhovniki. Vsled nerazumevanja propagande in kaj pogosto-ma direktno neresničnega pisanja časopisov ter zaradi pritiska o-kupaorja, bi bilo mogoče do gotove meje tako krivico razumeti, toda nikakor do cela opravičiti. Ne moremo zamisliti, da bi dobre vernike in duhovnike pri temu vodila zlonamernost. Do takih postopkov je napram naši oceni moglo priti samo iz strahu pred brez-božnostjo. Obžalujemo in ostro obsojamo, vsa neopravičena nasilja zlasti postopke "Črne roke", katero smo vedno obsojali. Zavedamo se, da je naša profesionalna dolžnost, da pomagamo ozdraviti našemu narodu težke rane grenke pre-(Dalje na 4 str.)
leto, ko je bilo zbrano v gotovini $220.000.00.
Povrh vsega kar so kanadski izseljenci do danes doprinesli in storili v pogledu pomoči narodom Jugoslavije, kupitev otročje bolnišnice je najlepši in najpleirteni-tejši korak. Izvršni Odbor Sveta je uverjen, da ne bo niti enega našega izseljenca, kateri bi .-odklonil prispevati v to svrho nekaj po svoji najboljši mogočnosti, kakor tudi da se bodo vse priključene organizacije rade volje od-vzale temu plemenitemu koraku. Vsak tisti, kateri priloži denarni prispevek v to svrho, postane obenem utemeljitelj otročje bolnišnice.
Prispevki se bodo zbirali na posebnih nabiralnih polah, katere se ob zaključku kampanje zveže v oblik knjige. Ta knjiga bo postavljena v bolnišnici na vidnem in častnem mestu in bo služila na ogled vsem obiskovalcem balnišnice.
Imenik prispevateljev bo poleg tega objavljen v našem tisku.
Nabiralne pole smo že razposlali in upamo da jih dobe odgovorni odbori in organizacije do 1 septembra. Nadalje smo tudi uver-jeni, da bodo vsi prijatelji katerim so poslane nabiralne pole, odbori in priključene organizacije, šli takoj na delo z največjo navdušenostjo in požrtvovalnostjo za dober uspeh kampanje.
Omenjena kampanja je le del našega dela z ozirom za vojne sirote v Jugoslaviji in je napram temu, še vedno pred nami naloga zbrati dovolj potrebnih reči za 10.000 novorjenčkov. To pomeni da se poleg kampanje za otročjo bolnišnico dela tudi po prej-šnem načrtu za novorjenčke, to je, zbira oblačila, plenice in razne druge reči.
Na delo bratje in sestre! Pomagajte otrokom Jugoslavije! Postanite utemeljitelj otročje bolnišnice! Tudi varuh vojnih sirot! Izvršni Odbor Kanadskih Južnih Slovanov Simon Travica, pred. Stjepan Miošič, taj. Jože Petric, blag. Edo Jardas in Vojin Grbič, člana.
Vojni zločinec direktor tovarne
Ljubljana, 16 jul. — Iz zanesljivih virov se doznava, da se na položaju direktorja tovarne za meta-lurgijske izdelke v Jezernici pri Beljaku, nahaja še vedno Bruno Prohaska, vojni zločinec, katerega zaradi drznih del je bilo potrebno že zdavnaj postaviti pred sodišče.
Bruno Prohaska je bil nekoč zastopnik tovarne mila in praška za milo. Zahvaljujoč svoji aktivnosti v nacionalsocijalistični (fašistični) partiji, kateri pripada že od leta 1923, po Hitlerjevi okupaciji Koroške, zavzema položaj ravnatelja omenjene tovarne. Za svoje delo v tej tovarni, katera je tajno delala za obrožitev nemške vojske, je bil odklivan z najvišjim odlikovanjem. Kot član nazifašis-tične partije in agent gestapa, Bruno Prohaska se je odlikoval v izgonu zavednih delavcev. Avstrijski delavci so bili strogo kaznovani za vsako malenkost, ko so tujezemci bili izročeni direktno v roke gestapa. Tako je neki Rus, po imenu Terak, umrl od udarcev z palico v zaporih gestapa. Prohaska je dal izdelati v tovarni poseben bunker v katerega so zapirali kažnjene delavce in jih tam pretepali.
Ta fašistični zločinec ne samo da je na položaju tudi sedaj, ampak zavzema mesto v pokrajin-! skem rudarskem uradu.
Tanjug
V
NEMCE VPOSLIJO FRANCIJI
Pariz — Francoska vlada namerava zaposliti ne manj kot milijon Nemcev, za popravek porušenih mest, mostov itd., v Franciji.
55
[
EDINOST"
20« Adelaide St. W., Toronto, Ontario,
by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Izhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista:
EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Kdo so in kaj je namen izdajalskim ¡ntrigantom
Na drugem mestu smo priobčili članek, Hubert Hair-risona, Reuterjev posebni dopisnik, povzet iz časopisa "Slovenski poročevalec", kateri na poseben način odkriva drzno zaroto preživelih fašističnih in izdajalskih elementov na zunaj Jugoslavije s ozirom na njeno ozemlje, katero je bilo po prvi svetovni vojni podeljeno Italiji* kot nagrada, ko je napovedala vojno bivši Avstriji in Nemčiji, ter se pridružila Franciji, Angliji in Ameriki.
Ti elementi zadaj za zagrinjalom korupcije, šovinistične in obrekovalne propagande po diktatu imperialističnih teženj gotovih krogov, planirajo nič manj in nič več, kakor "novo" zvezno državo, osnovano na kantonalnem sistemu in katero naj bi tvorila Istra,Koroška in tisti deli avstrijske Tirolske, ki so bili po letu 1919 pod italijanskim gospodstvom." Slovenski Trst, naj bi postal tej modro osnovani "novi" državi, glavno mesto.
Tako planirajo v zasedi ne le sovražniki lastnega naroda zgolj iz mržnje protiv narodni svobodi in demokraciji, tembolj preživeli fašistični impirijalistični elementi, katerim se gre na en ali drugi način ohraniti pred popolnim poginom osovražene predvojne režime v Evropi.
Ali bi mogli dvomiti, da bi tej modro osnovani dnžavi ne bili na čelu eden ,ali pa drugi od izdajske družbe,, Rup-nik, Rožman, Nedič, Pavelič, Mihajlovič in drugi pasivni in aktivni njihovi sopotniki, kateri so kljub temu, da znašajo odgovornost za neštete zločine v Jugoslaviji,, našli zavetje v zunanjih državah in kateri po zavezniškem sporazumu spadajo pod kriminalno kazen za sodelovanje z fašističnimi okupatorji.
še manj pa moremo dvomiti odkod tako drzna propaganda proti novi svobodni federativni Jugoslaviji in prevsem drzne intrige v okupiranem delu Istre in Slovenskem Primorju.
Da — zadaj za zagrinjalom te nove krilatice, se nahaja ta zlobna izdajalska idiružba, katera dokler so nemški in italijanski fašisti po Jugoslaviji in drugih evropskih državah izvrževali nezaslišane zločine nad miroljubnimi meščani in vaščani, dokler so ropali kmečka in mestna imetja, ropali in požigali cerkvena poslopja, morili nedolžne ljuidi, silov.ali žene in dekleta,, ne samo da ni dvignila besedice protesta, ampak je celo odrekala vršiti cerkvene obrede pri pokapanju nedolžnih žrtev fašističnega terorja. Ta ¡družba je poglavitno zaledje drzne in zlobne propagande, a istočasno poglavitna skupina za notranje intrige v okupiranih pokrajinah proti narodno osvobodilnih odborov in nove svobodne demokratične federativne Jugoslavije.
Njujor'ški župan La Guardia, je dejal na počastni večerji 15-te ameriške .armadne zračne sile naslednje: "Največja nagrada Zedinjenih narodov Jugoslavije bi bila, da je puste na miru za bodočih pet let. Jugoslovanski narodi bi morali imeti vsaj toliko pravice, kot n. pr. Japonski, da izvolijo svojo vlaJdo po svoji želji. In nihče bi ne smel imeti pnavice delati kakršne koli ovire".
Tej izjavi nam je dodati le to: "Da je Krimska konferenca, konferenca Zedinjenih Narodov in konferenca treh velikih v Potsdamu, enako veljavna za vse narode, tako tudi za narode Jugoslavije. Da vključuje osnovne pravice narodom na povrnitev narodne imovine in da vključuje kazen za one, kateri kršijo njihova načela.
Fašistično domobranski teror nad Slovenci
(Nadaljevanje)
Bevinov govor odkril zaveso
Govor vnanjega ministra britske laboristične vlade, Mr. Bevin-a, v katerem podaja stališče nove vlade v zunanjih zadevah, je odril le tisto zaveso, ki je odnekdaj senčila nad resnično vlogo posameznih voditeljev Labor partije. Nikakor ne more biti slučaj, da je ravno torijev-ska reakcija z tako navdušenostjo pozdravila stališče nove vlade v posameznih zadevah, kot ga je označil novi vnanji minister, Mr. Bevin. Kar čez noč se je razpršil nepotreben strah pred socijalnimi reformami o katerih je tudi sam imel veliko za povedati pred volitvami, poglavitvo pa, pred temeljito preureditvijo posameznih osvobojenih državah v Evropi. Kajti v svojem govoru je primerjal nove začasne vlade v Rumuniji, Bolgariji in Madžarski, kot vlade preoblikovane iz prejšnega totalitarizma v novo "totalitarstv©", namreč vlade, katere d& ne predstavljajo večine naroda. Toda prav skrbno se je izgonil črhniti besedico o obliku diktatorske reakcionarne vlade v Grčiji in pa fašističnega režima generala Franka v Španiji. Omenil je v odgovor na vprašanje o te-, rorju v Grčiji, češ, da obtožbe jugoslovanskih oblasti in Osvobodilne Fronte federalne M,acedonije neodgovarja-jo resnici.
Kakšno večino ima v zamislih v omenjenih državah, katerih vlade, kakor pravi Mr. Bevin, da ne predstavljajo "večine naroda", ni težko doumeti. Kajti kdo drugi bo nasprotoval novim demokratičnim vladam, katere sestavljajo delavske, kmečke in druge demokratske stranke, kakor bivši veleposestniki,, fevdalci in izkoriščevalci ljudstva, dočim je ogromna večina naroda proti njihove povrnitve na oblast. V Španiji in Grčiji n. pr. so na vladi reakcionarne in profašistične klike, katere za gotovo ne predstavljajo želje in interesov ogromne večine naroda, so daleč bolj važen predmet za pozornost, kakor pa nove začasne vlade v prej omenjenih državah.
Vsekakor nastane vprašanje, čemu tako grmeče napovedi prof. Laski o spremembi vnanje politike pod novo laboristično vlado? Izgleda, ida prof. Laski v tem ozi-ru zastopa popolnoma drugačno stališče ali pa govori eno in zastopa povsem nekaj drugega. Govor Mr. Bevin-a in napoved prof. Laski, sta si docela tuja in v nasprotju, dasi vredna premisleka tistim, kateri so pričakovali o-gromne "revolucionarne" spremembe kar čez noč. Sprijazniti se bo treba hkrati z reakcionarno vlogo posameznih voditeljev Labor partije, katera ni od včeraj. To je se precej stara pesem teh voditeljev edino le s to razliko v kolikor se ta na naša na dobo in okolščine.
Kakor je omenjeno govor Mr. Bevin-a, je odkril tisto zaveso, katera je senčila nad resničnimi motivi posameznih voditeljev Labor partije. Precejšno je razdobje odkar se predstavljajo kot "delavski" voditelji. Toda niti v enem slučaju niso bili postavljeni pred gotova dejstva, kjer bodo morali slediti in ščititi resnične interese naroda ali pa odkrito in še z večjo drznostjo drseti v reakcionarni tabor odkoder ne bo več povrnitve med prevarane ljudske množice.
VANDALSKI VDOR V BELO KRAJINO
10. VII. 1944 so Nemci z močnimi silami začeli napadati osvobojeno ozemlje Žužemberka in vzhodne Bele Krajine z namenom, da bi izropali naše žito in tam zadali udarec "osvobojenem ozemlju.
Napadala je I. kozaška divizija pod poveljstvom nemškega gene-rallajtnanta von Pannvvitza, sestavljena iz I. donskega konjeniškega in 4. kubanskega polka, I. Jager - Erzatz - bataljona, I. bataljona gestapovcev, 2 divizijonov artilerije ter 10., 13. in 30. ustaš-ke bojne. Vsega skupaj okoli 8.000 mož. Poskus se je spričo odpora naših edinic XV. in XVIII. divizije, Belokranjskega odreda, artilerijske brigade VII. korpusa ter enot hrvatskega IV. korpusa ponesrečil, sovražnik se je z izgubami okoli 1000 mož moral u-makniti na izhodiščne položaje.
Takoj se je podala posebna komisija, poslana od Komisije pri Predsedstvu SNOS za ugotovitev zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev, sestavljena iz tajnika komisije sodnika Fedorja Koširja, referenta odvetnika dr. Rasta Tusulina, sodnika vojaškega področnega sodišča za Belo Krajino in bivšega civilnega sodnika Bo-gomirja Bogataja, župnega upravitelja v Metliki patra Modesta Golie, fotografa in zdravnika, na bojišče in ugotovila sledeče:
Ves pohod je imel značaj roparskega vdora podivjane roparske vojske. Plenili so vojaki in o-ficirji, zlasti po vaseh Drašiči. ču-rile, Rosalnice in Radoviči ter v mestu Metliki s pomočjo domačega, v nemško uniformo oblečenega vodnika, izdajalca Ivana Ula-ge, bivšega kretničarja v Metliki.
Umorjeni so bili sledeči mirni kmečki prebivalci:
17. VII. delavec Martin Voglar, ki je bil obstreljen, nato pa živ vržen v gorečo hišo. Bil je slaboumen.
13. VII. vdova Vrniščar, stara 80 let, zadeta od mine.
13.	VII. kmet Janez Simončič, zaklan z nožem v Radovičih.
15. VII. kmet Marko Režek, star 79 let, zaklan v svoji zidanici.
14.	VII. kmet Anton Hozjan, 60 leten, ustreljen.
14. VII. kmečki sin Anton Mu-zar, ustreljen in vržen v gorečo hišo.
14.	VII. kmečki sin Martin Mu zar, star 16 let, ustreljen in vržen v gorečo hišo.
15.	VII. kmet Marko Rezek, star 63 let, ustreljen.
17. VII. gospodinja Terezija Janžekovič, ustreljena.
17. VII. učiteljica Milena Koz-jan, 30 letna mati enoletnega in
2	letnega otroka, ustreljena..
17. VII. kmet Anton Bajuk, u-streljen.
19. VII. Jožef Sepehar, ustreljen.
19. VII. kmet Martin Zugelj, ustreljen.
Imenovani so bili mirni prebivalci in niso izvrševali nikake funkcije naše narodne oblasti ali naše vojske.
Podivjana tolpa je požgala mnogo hiš v Drašičih in v drugih okoliških vaseh. V Metliki, v katero so udrli za poldrugo uro, so požgali 31 stanovanjskih hiš, 99 gospodarskih poslopij ter povzročili škode za 15,000.000 pred vojnih dinarjev. Izropali so živeža, obleke, dragocenosti in denarja za 321.626. — lir, RM 140., — 3000 Kun.
Vsega skupaj je bilo požganih 59 stanovanjskih hiš, 137 gospodarskih poslopij, zgorelo je 15 prašičev in 3 krave, odpeljali so 70 glav živine.
V Drašiči je bilo požgano 26 kmetom 54 objektov in Gasilski dom v Metliki. 65 prebivalcem 33 stanovanjskih hiš, 34 podov, 26 senikov, 30 hlevov, 21 svinjakov, 11 lop. 10 kozolcev, 5 kleti in 4 zidanice. V vasi Svržaki 10 kmetom 16 objektov, v vasi Čurile 6 kmetom 9 objektov, v Radovičih
3	kmetom 7 objektov, v Rosalni-cah 6 kmetom 7 objektov, v vasi Krmačina 3 kmetom 3 objekti, v vasi Vidošiči 2 kmetom 2 objekta, v Železnikih 1 kmetu 1 objekt, v Slamni vasi 2 kmetoma 2 objekta. V vasi Boldraž 1 kmetu 1 objekt. Skupno je bilo požkanih 117 mirnim kmečkim prebivalcem 270 objektov, ne da bi bili ti objekti branjeni. To pomeni zgolj uničevanje slovenskega življenja in njegove imovine.
Posilili so veliko število žensk, brez ozira na starost z grožnjo, da jih sicer ustrele. Posilstvu se je postavila v bran Milena Hoz-janova, ki so jo v njenem stanovanju vpričo obeh otrok zaradi tega umorili s tremi streli v hr-
tev je bila v tretjem mesecu nosečnosti. Z roke so ji potegnili zlat prstan in jo popolnoma izropali.
Mater 5 otrok Danico Pezdirc v Drašičih so hoteli Kozaki posiliti, in dasi je bila noseča v 8 mesecu, so jo tepli z revolverjem po trebuhu in telesu in jo brcali, da je predčasno povila mrtvega otroka.
V Metliki so požigali po načrtu in sicer Zdravstveni dom, hišo bivšega župana in trgovca Ivana Malešiča, hišo Ivana Brodari-ča in Paherja. Ko se je neka gospa obrnila na nemškega oficirja, naj jo zavaruje pred ropanjem Kozakov, ji je ta odgovoril:
"Mi smo Metliko zasedli, Kozaki pa imajo nalog, da jo izro-pajo!" Nemški oficirji so se pritoževali, da je v Metliki premalo vrednosti. Ropali pa so posebno ure, trgali ženskam zapestnice z rok, dalje nalivna peresa, radijske aparate itd.
Župni upravitelj Modest Golia je podal pred Komisijo izjavo, da smatra vdor Nemcev za navaden roparski pohod tolovajske tolpe in je odločno obsodil vsakršno sodelovanje z Nemci.
Komisija ima na razpolago številne zapisnike prič in prizadetih oseb, uradne mrliške liste, zdravniška izpričevala in fotografije.
Ta roparski pohod v Belo Krajino dokazuje popolno sorodnost sredstev, ki jih uporabljajo zoper naš narod Nemci, ustaši in domobranci. Požig, rop, umor, posilstvo so sredstva, s katerimi hoče hitlerizem s svojimi pomočniki ustvariti nov, boljši svet.
PREGLED NASILJA V PRIMORJU
Dežela sonca in morja, dežela slovenske boli. 23 let je slovenskega človeka pekla rana, zadana z odcepitvijo skoro pol milijona Slovencev od telesa naroda. In prav tako dolgo so primorski Slovenci hrepeneli po svobodi in zedinjenju z brati v Jugoslaviji, v kateri so videli obljubljeno deželo, se upirali fašističnemu nasilju, na skrivaj gojili svojo besedo in niso prenehali goreče upati in verovati v dan osvobojenja.
Veliko je bilo njihovo razočaranje, ko se je Jugoslavija zrušila. Kakor hitro pa se je začelo gibanje OF, jim je vzplamtelo novo upanje. OF se je že leta 1941 razširila tudi po slovenskem Primor-
ju. Tudi tam so nastale partizan- 'v Primorju kot Hitlerjev zaupnik ske edinice in začele boj z italijanskimi fašisti. Ti so bili na tem ozemlju, ki je bilo že z rapalsko pogodbo priključeno kraljevini, še dosti bolj občutljivi kot na ozemlju tako imenovane "Slovenia I-taliana" ali "Ljubljanske pokrajine." Fašisti so se z vsem besom zagnali proti slovenskemu prebivalstvu, ljudi brez izbire množično zapirali, internirali in ubijali. Znani tržaški proces proti dr. Lavu Čermolju in tov. v začetku leta 1942 je vsem oznanil upor primorskih Slovencev. Naša brigada Simona Gregorčiča je že maja 1943 prodrla celo najzapad-nejši del naše domovine, do beneških Slovencev, kar je italijanska vlada uradno zanikala.
Ko je Italija kapitulirala, je vrhovni organ OF, takrat Vrhovni Plenum OF, dne 16. IX. 1943 priključil Slovensko Primorje ze-dinjeni Sloveniji v federativni Jugoslaviji, kar je AVNOJ na svojem II. zasedanju 23. XI. 1843 potrdil. Odziv primorskega ljudstva je bil nepopisen, vse se je enodušno priključilo OF.
To seveda ni moglo biti všeč Nemcem in domobrancem, predvsem ne njih voditeljem in "ideo-
isto mesto kot general Rosener v Ljubljani, pa naj v akcijah nastopajo skupno ali ločeno. Za vsa zverstva so skupno odgovorni.
Okupatorji se skušajo prikupiti slovenskim ljudem. Začasno dopuščajo ponekod celo slovenske šole, slovensko uradovanje, v Gorici se je pojavil celo slovenski časopis. Kaka ironija, če se spomnimo Gorenjske in štajerske! Toda ljudstvo se ne da zavesti. Zato se vršijo aretacije, zato odvajajo ljudi na delo v Nemčijo, zato pobijajo in požigajo.
PRVA NASILJA
1. II. 1944 so ubili brata Bučarjeva.
Iz Dobravlja so sredi februarja odpeljali večino moških v taborišča Gonars in Visco, znana kot italijanska taborišča tisočev Slovencev iz "Ljubljanske pokrajine".
19. II. so odpeljali duhovnika iz Podgore v Gorico in nato v Trst, iz Idrije in Spodnje Idrije pa so odgnali 30 ljudi neznano kam.
Konec februarja se je začelo nasilje stopnjevati.
Nemci in domobranci so v noči od 22. na 23. II. 1944 pobrali
logom". Ozemlje Slovenskega t v Podgori pri Gorici in Ločniki,
Primorja tvori stara zgodovinska vrata v osrednjo Evropo. Zavezniki pa so bili že v Italiji! Ta vrata so morali Nemci torej zapreti in v neposrednem zaledju napraviti mir. Tudi tu se je nemška strateška korist skladala z osebnimi koristmi slovenskih pro-tiljudskih skupin, da je namreč treba ukloniti tudi Primorce. In kakor so Nemci v veliki ofenzivi s pomočjo prvih oddelkov domobrancev preplavili Dolenjsko, tako so tudi tu s pogostimi ofenzivnimi sunki, večinoma skupno z domobranci in italijanskimi fašisti, začeli udarjati po NOV in POS. Zadevali pa so nedolžno slovensko prebivalstvo. Primorje prej ni poznalo izdajalcev, zato so morali poslati tja domobrance in njihove "ideologe", ki so po mestih pobrali nekaj pokvarjenih domačinov, še več pa si jih s pritiskom in zavajanjem spravili v svoje vrste. Tako je doživela Primorska fašistično-domo-bransko nasilje.
Odslej so hitlerjevci, fašisti in domobranci ena sama skupna oborožena sila pod vrhovnim poveljstvom SS — skupinskega vodje
v Moši in Koprivi okoli 200 moških in jih odpeljali v Gorico. Del teh so odvedli v Nemčijo.
V Baški grapi je pod pretnjo vojaške kazni bilo razglašeno, da se morajo vsi moški ob nedeljah javljati v Tolminu na nemškem vojaškem poveljstvu. S smrtno kaznijo so zapretili vsakomur, ki ga dobe v hiši, kjer ni vpisan na družinskem izkazu.
Ko so 26. II. na cesti med Kne-žo in Brdom deli naše vojske napadli kamion fašistov, so ti požgali 7 senikov i kozolec, nekega moškega in žensko iz Temljin odpeljali.
Ker so v Mirni pri Gorici v boju padli trije Nemci, so nemške tolpe obkolile vas, zbrale vse mlajše moške, jih postavili ob zid in jim sporočili, da bodo zjutraj ob štirih ustreljeni, če krivci ne bodo najdeni. Ob 4. uri so jih po-strelili.
Plavogardisti so 10. III. 1944 v Trstu ponoči vdrli v stanovanje dr. Stanka Vuka, ki se je vrnil iz internacije, in ubili njega, njegovo ženo Danico in nekega uradnika dr. Zajca. Uredniku mihailo-vičevskega radijskega vestnika
generala Globočnika, ki zavzema pa so naročili, da naj ne poroča
NAŠ PATRIOTIZEM
bet in s 4 v križ nad kolkom. Žr-
Piše: Zoran Polič
četrtič praznujemo dan združitve naprednih narodnih sil, dan, ko so bili trdno postavljeni temelji zdravega narodnega preporoda, ko je slovenski človek pričel borbo z zaupanjem v lastne sile, v sile bratskih jugoslovanskih narodov in sile napredne velike bratske slovenske skupnosti. Četrta obletnica nas je že toliko odmaknila od aprila 1941, od datuma,ki pomeni katastrofo jugoslovanskih narodov na sploh in bankrot "nacionalnih teorij", kakršne so veljale v bivši Jugoslaviji, še posebej in nam daje pregled tolikih dokazov pravilnosti poti, ki je nastopil slovenski narod, tik po svoji največji nesreči, da lahko mirno ugotavljamo ogromne razlike med zlagano frazo predaprilskega "jugosloven-stva" in iskrenim narodnim sožitjem, bratsvom in enotnostjo, ki so zrastli šele kot težke in krvave štiriletne borbe vseh naših narodov in ki tvorijo glavno vsebino našega novega, resničnega patriotizma.
Leto 1918 kot rojstno leto stare Jugoslavije, ni prineslo, mimo trenutnega navdušenja širokih množic, ki so pričakovale korenitih izprememb, nič novega v življenje narodov Jugoslavije. Nadaljevalo se je, oziroma so v novem okviru ponovno vzplamtele stare strankarske borbe, ohranil se je v celoti stari državni aparat, ki je služil predvsem za utrjevanje položajev velesrbske čaršije, v predalih pa so ostale zaprte obljube v popolni enakopravnosti narodov, o agrarni reformi, o demokratičnih ljudskih pravicah in tako dalje. Vse to je vodilo k vedno večjemu odtujevanju narodov Jugoslavije k sovraštvu zatiranih narodov do skupne domovine, ker navidezno svobodni niso smeli nositi svojega imena, k največji tragiki bratskega makedonskega naroda, ki bi moral po računih vladajoče reakcije sploh izginiti in k vsem drugim protinarod-nim in neljudskim ciljem; ki so jih postavili politični mogotci, da čim trajneje zadrže oblast v svojih rokah.
oblastnikov ni bilo ideja enakopravnega sožitja, ideja enotnosti in bratstva, temveč strankarsko politična parola mržnje in nadvlade, po kateri so delili držav ljane na zanesljive in protidržav-ne, in je bilo v zakupih le nekaterih. V imenu slovenskega naci onalizma je nastopala fašistična Orjuna in streljala rudarje, v njegovem imenu so padli streli v beograjski skupščini in je bil izveden udar kralja Aleksandra, leta 1929. je bila ustvarjena JNS in kasneje JRZ in v tem imenu so se vršili poizkusi podrejenja vseh naprednih organizacij, najsi bo strokovnih ali pa resnično patri-otičnih, vse to izključno s strankarskim ciljem. Jugoslovenstvo je bilo tako privilegij ene stranke, torej velike manjšine in ni predstavljalo nič združevalnega, nič naprednega, nič narodu koristnega.	,
Tako nezdravo pojmovanje političnega življenja,' ki se je izražalo predvsem v srdith strankarskih borhah, pa ni samo popačila pravega pojma jugoslovanskega bratstva z ustvarjanjem lažnega jugoslovenstva, temveč je vodilo k popačenju človeka sploh. Nikomur niso bili pred .očmi niti naši narodi niti skupni državni interesi in tudi niso mogli biti, ker je vse prevevalo sovraštvo, ker so povsot dušili poizkusi povezovanja narodov Jugoslavije, ki so izvirali iz širokih množic. Vzgoja, šolska ali vojaška, je pred vsem ustvarjala nasprotja, poudarjala razlike in vcepljala miselnost nadvlade enega naroda nad drugim. Vse to je nujno vodilo v slovenski separatizem, k makedonskim trojkam, hrvatskemu vprašanju in končno k aprilski tragediji, kateri je sledilo kot rezultat dosedanjega dela in vzgoje razkosanja Jugoslavije, Nedičeva in Paveličeva "država", četništvo, ustaštvo in Rupnikovo domobran-stvo. To je bila prva slika našega dvajsetletnega življenja v stari Jugoslaviji, slika prevar, ki so jih doživljali narodi Jugoslavije in edine možne posledice, ki so lahko nastopile iz nezdravega načina združevanje tistih narodnih
stvo" samozvanih sil, ki sicer po svojem izboru in
po svojem v ljudstvu zakoreninjenem hotenju spadajo skupaj. In ravno zato, ker so posledice nezdravega sožitja naših narodov, nimajo niti zgodovinskih niti stvarnih osnov za svoj obstoj in bodo izginile, čim bomo odstranili vse vzroke njihovega nastanka.
Pričetek narodno osvobodilne fronte je ustvaril pogoje za ureditev našega slovenskega in jugoslovanskega vprašanja, za zdravo ureditev naših notranjih odnosov, je dal prvo vsebino naši nacionalni miselnosti. Ta misel ni nekaj izključujočega, nekaj kar razdvaja, kar kaže na neenakost, kar je lahko v zakupu ene ali več skupin in kar upravčuje tudi do največjih zločinov. Narodno osvobodilna borba je odkrila pravega patriota, človeka, ki ne ustvarja pravic svojega naroda na račun drugih narodov in ki si je ne lasti pravice, da bi v imenu "nacionalizma" raševal svoje čisto razredne interese.
Spoznanje, ki ga je prinesla, aprilska katasrofa, je odprlo v-sem naprednim silam pot v skupno borbo. Zato Osvobodilna fronta ni plod trenutnih želja ali morda strankarskih namenov, temveč plod globokega spoznanja, da more narod prebroditi vse težave samo v najtesnejši povezanosti vseh svojih ustvarjalnih sil in odstranitvi vsega nezdravega iz strankarsko politične preteklosti. Zato je tudi začetna koalicija skupin v Osvobodilni fronti nujno morala preiti v vseljudsko gibanje, v katerem morajo biti vsi poedini deli nosilci vsega pozitivnega, kar so poedine skupine v-nesle v skupnost Osvobodilne fronte. Tudi patriotizem zato ne more biti strankarski privilegij, saj je bil vendar gibalo, ki je dvignilo nas vse na upor, ki nam je pokazal dolžnosti do lastne narodne skupnosti in odnos do ostalih narodov.
Danes lahko po rezultatih naše borbe mirno ugotavljamo, da je samo pravilna rešitev nacionalnega vprašanja v duhu idej, ki so vodile Komunistično partijo do zbiranja vseh ijaprednih narodnih sil že predaprilskim zlomom, pomenila tudi rešitev vse naše bor-
o tem, ker bi to napravilo slab v-tis.
10. III. je prišlo 30 fašistov v vas Pedrovo pri Rihenbergu po dekleta. Ta so pa zbežala, zajeli so le dve in ju odpeljali.
Istega dne so odpeljali iz Sv. Lucije 15 ljudi.
Spopadi z našo vojsko so se nadaljevali in Nemci so segli po zverskih represalijah. Skupaj z domobranci so se znesli nad vasmi Komen, Rihenberg, Srednja vas in Škrbina. Vasi so najprej požgali nato minirali zidove, da ni ostal več kamen na kamnu, poprej pa se izropali, kar se je dalo, ljudi pa ne glede na spol in starost neznano kam odpeljali. V teh vaseh je bilo vsega uničenih okoli 100 zgradb. V Rihenbergu so na skrajnem koncu vasi postavili table z napisi: "Ozemlje, na katerem je stala vas. Nihče ga ne sme prestopiti. Kdor ga bo prestopil, bo ubit." Pri teh uničevalnih grozodejstvih so se najbolj odlikovali domobranci iz Ljubljane in okolice.
Kamor se pehota ni upala, tam sp bombardirala letala. Tako so bile razrušene vasi Gaberje v Vipavski dolini, Jurešče blizu Postojne.
23. III. so prišli nasilneži v Vi-tovlje, kjer so jim domači izdajalci izdali karavlo komandirja Vladislava Karare (Romana). Imenovanega so obesili, vsi vaščani pa so morali prisostvovati temu prizoru. Istega dne je 40 domobrancev, večinoma domačih pokvarjencev s Tolminskega, ki jih je vodil neki Petrič iz Pod-meler odpeljalo 4 moške.
VRSTA MNOŽIČNIH ZLOČINOV
Odslej se začenja vrsta strahotnih množičnih zločinov. Nov in POS zadaja nemško-domobran-skim-fašističnim razbojnikom težke udarce. Zlikovci se znašajo nad mirnim, neoboroženim prebivalstvom.
18. III. so Nemci trikrat napadli okraj Cerkno in s težkimi za-žigalnimi granatami, mitraljezi in topovi obstreljevali mirne in nezasedene vasi, Cerkno Otalež in Ravne. 50 hiš je pogorelo do tal ne vštevši gospodarska poslopja. V vasi Otalež je pogorelo 15 hiš, med temi šola ter 30 hlevov in gospodarskih poslopij. V tej vasi je 5 človeških črtev fašističnega nasilja. 14. V. so ubili 14 letnega Slavka Mlakarja in kmeta Tomaža Eržena; tega so ubili tako, da so živemu vtaknili v usta dina-mit in zažgali, da mu je razneslo glavo, Frančiško Božičevo, kmetico, so Nemci ustrelili 3. XII. 1943; pobrali so ji z rok prstane in z ušes uhane. Ustrelili so tudi kmeta Antona Peternela in Anico Prebil.
Istega dne so tudi blokirali Št. Peter pri Gorici, pobrali 50 moških, enega izmed njih so ubili, češ da je partizan, bil pa je — kvesturin.
Hkrati je 100 domobrancev in nekaj Nemcev obkolilo in popolnoma izropalo vas Zgonik.
23i III. so Nemci s tanki vdrli v Spodnje Cerovo v Brdih. Zahtevali so, da jim v teku ene minute pokažejo grob 2 padlih Nemcev. Ker se to ni tako naglo zgodilo, so zažgali neko hišo.
V Ajdovščino je 25. III. prigr-melo 30 kamionov SS, ki so v svoji ofenzivi proti Predmeji in Otlici zažgali vrsto hiš. Vodil jih je domobranec bivši jugoslovanski oficir Jože Furlan.
Drugi dan jih je 60 pridrvelo v Kozano v Brdih. Vsi moški so morali v vrsto in grozili so jim, da jih postavijo pred strojnice. Med tem, ko so morali 6 ur tako stati, so roparji vas popolnoma izropali.
Od tam so nadaljevali svoj roparski pohod v Šmartno, kjer so zažgali 9 hiš in ubili dva mlada fanta.
(Nadaljevanje prihodnjič)
be, rešitev tisočev nedolžnih žrtev, ki bi padale pod četniškimi in u-staškimi noži in predvsem rešitev naše svobode in neodvisnosti.
Ko je tovariš Tito i imenu Komunistične partije dvignil leta 1941. glas in pozval na borbo v-se Srbe, Hrvate, Slovence, Makedonce, Bosance in Črnogorce, ni bil to samo poziv, ki naj izkoristi protinarodno ubijaško politiko Paveliča in Nediča in ustvari na-doblast novih sil, temveč predvsem nov nacionalni program, ki je dobil dve leti kasneje AVNOJ-a v Jajcu, svojo točno formulacijo v prvi deklaraciji svobodnih predstavnikov nove Jugoslavije o narodnostih problemih. V duhu te deklaracije in v skladu z vsemi sklepi drugega zasedanja AVNOJ-a se je razvijala politika nove Jugoslavije k vedno pristnejšim odnosom na temelju popolne enako-(Dalje na 3 str.)
POROČILO Z OKROŽNEGA PIKNIKA
TITOV-DAN
ČISTEGA DOHODKA Z OKROŽNEGA PIKNIKA JE BILO BLIZU PET TISOČ DOLARJEV; TEKMA LEPOTIC JE DOPRINESLA NAJVEČ
Toronto. Ont. — Prejeli smo račune od velikega okrožnega piknika, kateri se je vršil dne 22 julija v Port Wheller, Ont. pod i-menom "Titov dan" katere dohodke in izdatke tukaj objavimo, ki jih je nam podal odbor piknika.
Odbor okrožnega piknika na čelu z tajnikom J. Ružičem je podal sledeči proračun :čisti dohodki iznašajo $4.906.68. Samo tekmovanje lepotic je doprineslo svo-to $3.603.41. ostanek dohodkov $1.300.27. pa je od prodaje raznih jedil in pijače na pikniku.
Zgoraj označene številke dajejo nam jasen dokaz razmer moralnega uspeha tega velikega izleta, katerega se je udeležilo več kakor tri tisoč oseb. Ker je detaljni obračun poslan vsem organizacijam katere so se udeležile z delovanjem pri priredbi te svečanosti, hočemo tukaj podati celi pregled številk, tako da lahko vidijo vsi tisti, ki so se udeležili pri delu tega okrožnega piknika in s tem imeli pregled o izdatkih in dohodkih.
TEKMOVANJE LEPOTIC.
V vseh naselbinah katere so se udeležile tega okrožnega piknika, imenovane so bile tekmovalke lepotic. Vsaka organizacija od
SHOD V HAMILTONU
Lokalni Svet Kanadskih Južnih Slovanov za pomoč narodom nove svobodne federativne Jugoslavije, sklicuje javni shod v nedeljo dne 2 septembra v prostorih Zveze Kanadskih Hrvatov, 243 Beach Rd. Začetek ob 7 uri zvečer.
Na shodu bo nastopil kot glavni govornik, Marijan Kružič, urednik naprednega lista kanadskih Hrvatov, Novosti.
Shod je sklican v zvezi z kampanjo pomoči vojnim sirotam v stari domovini, ki začne dne 1 septembra.
Tem potom poživljamo vse Slovence in Slovenke, kakor tudi sóbrate Hrvate in Srbe ter druge Slovane, da se udeleže javnega shoda.
Odbor:
treh bratskih Zvez, so imele svoje tekmovalke. Po vseh naselbinah kjer so se udeležile tekmovalke lepotic, se je zadnji dan pred okrožnim piknikom pregledalo število glasov in tista, katera je imela največ glasov, je bila poslana na mesto piknika na katerem je predstavljala naselbino iz katere je prišla in je potem na pikniku tekmovala z ostalimi tekmovalkami z posameznih naselbin, katere so bile poslane na okrožni piknik. Na pikniku za prvenstvo so dobile prvo nagrado sledeče:
Toronto, Ont. — Helen Vidlim, je bila prva z svoto $1,186,05.
St. Catharines, Ont. — Mary Bukovec, na drugem mestu z svoto $1.054.67.
Hamilton, Ont. — Anne Prpič, na tretjem mestu z svoto $559.54.
Vse te zgoraj imenovane dekleta, katere so odnesle prvenstvo zaslužijo iskreno priznanje na njihovem požrtvovalnem delu, ker v teku nekoliko tednov, so bile pridno na delu in niso žalile truda in napora. Poleg tega se pa mora priznati da njihovo prvenstvo ne bi mogle izvesti, da niso bile aktivno podpirane po drugimi tekmovalkami v njih naselbinah. Tako je imela Helen Vidlim iz To-ronta, še dve pomagalki, ki niso daleč zaostajale in to so Mary Anzin in Vukica Relja, katere so neumorno delale za ta uspeh, za kar zaslužijo iskreno priznanje v tem delu. Ravno tako se nanaša na drugo nagrado, ki je dobila Mary Bukovec iz St. Catharines, katera je bila tudi aktivno podpirana po Mary Stanič izSt. Catharines in Nada Nedič iz Niagara Falls, kakor tudi po Mladenki iz Brantforda, katero ime pa nam ni bilo poslano. Tako tudi v tretji nagradi katero je dobila AnnePr-pič, iz Hamiltona, kateri je pridno pomagala Slovenka, Mary Br-kopec, zaslužite iskreno priznanje za njih delo.
Olga Bičan in Milica Stojšič iz Windsorja, katere so zavzemale četrto mesto z svoto $455.15. Olga Bičan je bila zmagovalka v naselbini Windsor.
Angela Zakrajšek iz Port Col-
borne z svoto $215.00.
Barbara Igerčič iz Wellanda, z svoto $133.00.
Od strani Izvršnih odborov treh bratskih Zvez, se mi najtopleje zahvaljujemo vsem zgoraj navedenim našim dekletam in njim kličemo: "Živele naša dekleta"! Da jim ne pišemo vsaki posebej, jih prosimo tem potom, da nam pošljejo prej ko mogoče njihove (fotografije) slike, katere bodemo u-vrtili v vse tri bratske časopise, tako da se naš narod spozna z njimi ,kakor se bo tudi spoznal v tem članku z njihovim delom po celi Kanadi. Slike lahko pošljejo na katero koli tajništvo treh bratskih Zvez.
CELOKUPNI PREGLED RAČUNOV Z OKROŽNEGA PIKNIKA.
Dohodki pri tekmovanju lepotic _______________________________________ $3.603.41
Prostovoljna vstopnina pri v-
hodu piknika ..................433.25
Prodanih tiketov za jedila in
pijačo ........................ 2.964.90
Dva jagnjeta pozneje prodana ....................................... 21.00
Povrnjena svota za steklenice
in drugih stvari ............ 50.46
Skupni dohodki znašajo ............
......................................... 7. 073. 02
Skupni izdatki znažajo ............
......................................... 2. 166. 34
Čistega ostanka ........ $4.906.68
Vse organizacije, katere so v odboru okrožnega piknika podale svoje račune, so prejele od tajnika tovariša J. Ružiča podatke o izdatkih poedinih organizacij treh Zvez v vseh naselbinah, katere so se udeležile tega velikega narodnega izleta.
Ves prihod okrožnega piknika je bil namenjen v organizacijski fond treh bratskih Zvez in je tudi prejeta svota razdeljena na e-nake dele brez razlike ako ravno so nekatere organizacije doprinesle več kakor druge za uspeh piknika.
Pri zaključku se ponovno zahvaljujemo vsem, kateri so kolikor bi bilo doprinesli k temu veličan-stnemu izletu. Posebno pa se zahvaljujemo našim požrtvovalnim
aktivistom, kateri so se trudili na delu za uspeh tega sestanka Južnih Slovanov. Končno se pa zahvaljujemo tudi odboru piknika, posebno pa še Martinu Kasumu in J. Ružiču in drugim, ki so pomagali s vsojo požrtvovalnostjo organizirati in oddržavati tako velik izlet.
Prav lepa hvala vsim gostom, kateri so se udeležili tega piknika, posebno pa onim ki so prišli iz Zedinjenih Držav.
Za Izvršne odbore Zveze kanadskih Slovencev, Zveze Kandskih Hrvatov in Zveze Kanadskih Sr-obv.
J. Sherjak E. Jardas V. Grbic
"Državniške modrosti" naših izdajalcev v Rimu
Primorska s Trstom, Koroška in deli Tirolske, ki so prišli po prvi svetovni vojni pod Italijo, naj bi tvorili zvezno državo po švicarskem vzorcu.
Rim, 15. junija. (Reuter.) Hubert Harrison, Reuterjev posebni dopisnik, poroča:
Inozemski dopisniki v Rimu so bili izpostavljeni že vsakovrstni propagandi glede vprašanja Trsta, toda najnenavadnejši dosedaj sestavljeni načrt za ureditev tega vprašanja je zelo skrivnostno "predala" skupina Slovencev, ki pripada bivši "slovenski klerikalni stranki" ter je predlagala, da naj postane Trst glavno mesto nove zvezne države, osnovane na kantonalnem sistemu, ki je bil tako uspešen v Švici. Novo držalo naj bi tvorila Istra, Koroška in tisti deli avstrijske Tirolske, ki so bili po letu 1919. pod italijanskim gospodarstvom. Ta načrt, ki ga vzdržujejo, naj bi uredil vsa pereča vprašanja teh zelo vznemirljivih pokrajin, kjer so Italijani, Jugoslovani in Avstrijci pomešani v skoraj neločljivo zmes.
Harrison nato nadaljuje: Jugoslovani, ki tvorijo večino ljudstva, če vzamemo vse ozemlje kot celoto, zahtevajo Jugoslavijo, večja mesta pa zahtevajo zase Italijani ki so v večini, če vzamemo mesta sama brez njihovega zaledja. Med vojno so Italijani in Nemci zahtevali zase Slovenijo. Razdelili so si jo ter jo skušali s terorističnimi ukrepi izprazniti Slovencev ter jo napolniti z italijanskimi in nemškimi naseljenci. Koroška, ki so jo po prejšni vojni odstopili Avstriji, je imela obtis-tem času le 38% nemško govorečega prebivalstva, ostali so govorili slovenščino kot svoj materni jezik. Vse odtlej je bila Koroška jabolko spora med Avstrijo in Jugoslavijo. Nedavno je Tito zasedel to ozemlje ter izgnal tamkaj-šne nemške čete, na zahtevo maršala Alexandra pa so se jugoslovanske čete zopet umaknile. Oni del avstrijske Tirolske, ki so ga po prejšni vojni iz strateških o-zirov dodelili Italiji, je bil do nedavna vzrok prepirov med Italijo in Nemčijo. Fašisti so izvedli silno kampanjo za poitalijančevanje,
toda, čeprav so izbrisali celo nemška imena na pokopališčih, jim vendar ni uspelo, da bi izbrisali iz duš mnogih izmed prebivalstva spomin na njihovo avstrijsko preteklost.
Slovenski klerikalni propagan-disti, ki so med vojno organizirali slovensko modro in belo gardo, da bi se bojevala proti "bolj-ševiškim" partizanom, ki. so stremeli, da svojo deželo osvobode izpod nacističnega in fašističnega gospodarstva, pravijo, da tako nova švičarska država, v kateri bi bila italijanščina, slovenščina in nemščina enakopravni jeziki, ne bi le rešila celega šopa trnje-vih mednarodnih vprašanj, temveč bi bila tudi branik, preko katerega se ne bi moglo širiti proti zapadu ono, kar imenujejo "Titovo boljševizacijo Jugoslavije". Vsi deli te predlagane nove države so vsekozi katoliški in smatra se, da bi zamisel imela polno podporo Vatikana.
Kot nadaljni razlog za ustvarjenje te nove zvezne države, zatrjujejo slovenski klerikalci, da bi mogel Trst postati le na ta način zopet to, kar je bil pred prvo svetovno vojno — prosto pristanišče vse Osrednje Evrope. Pod nadzorstvom te nove demokratične države bi Trst lahko postal zopet pristanišče za severno Jugoslavijo, vso donavsko kotlino, južno Nemčijo in vso vzhodno Italijo.
"Vendar pa je" zaključuje Har-rison svoj članek, "baš v onih delih s Slovenci naseljene zemlje, kjer je pred vojno prevladovala tuja sila — v Istri in na Koroškem, partizansko rodoljubje med vojno najsvobodneje procvitalo. Več kot tri leta se je slovensko gibanje odpora v teh pokrajinah bojevalo proti prevladujoči moči fašističnega in nacističnega vojnega stroja in borilo se je z znatnim uspehom, kajti ohranilo je med tem razdobjem svojo svobodo po gorskih predelih svoje dežele ter s tem znatno doprineslo k zavezniški zmagi. Zdaj dela ta partizanski živelj za priključitev k demokratični federativni Jugoslaviji in se bo kar najkrepkeje uprl vsakemu predlogu, da naj bi združena Slovenija postala del
katere koli druge države."
Prinašamo ta primer "državniške modrosti" naših izdajalcev, nekdanjih samozvanih voditeljev slovenskega naroda; . prinašamo ga dobesedno, kakor ga je napisal g. Hubert Harrison, dopisnik angleške agencije Reuter. Iz tega primera se ponovno odraža, kar je bilo že zdavnaj na dlani: Tisti kos naše reakcije, ki je pro-živela vso to vojno na varnem v inozemstvu ter hotela biti grobar svoje lastne domovine, zdaj zbira morilce in tako zvane "voditelje", ki so sedeli doma in ki so po naši zmagi pobegnili za mejo. Ti iz-roaki, ki so od nekdaj imeli jugoslovansko domovino samo za manjše zlo, se prav danes, ko sleherno slovensko srce trepeče in gori za pravico našega tisoč let teptanega naroda, pripravljajo na novo kupčijo. Kupce nagovarjajo in jim ponujajo na prodaj kose naše domovine.
Za to kupčijo se vežejo z italijanskimi in nemškimi ostanki fašizma, z mednarodno mešetarijo ter uživajo politično podporo Vatikana. Za danes samo ta pripom-
Naš patriotizem
(Iz 2 strani)
pravnosti in k vedno večjem odporu proti klikarskemu izkoriščanju splošno narodnih dobrin, o-zirom splošno narodnih idej. Taka pot je bila mogoča ne samo zaradi poznanja žalostne preteklosti, ne samo zaradi aprilske katastrofe, temveč predvsem zaradi poznanja vzrokov, ki so vodili do katastrofe, zaradi občutnega soglasja med našimi narodi, zaradi zavesti moči, ki jo daje iskrena povezanost in zaradi pravilnega pojmovanja patriotizma, ki izključuje vsak privilegij in se izraža predvsem v pomoči slabšemu ali zaostalemu narodu, nikdar pa v izkoriščanju svojih prednosti.
Novi patriotizem, ki ga je dala naša borba oziroma, ki je bil temelj tej borbi vse od ustanovitve naše Osvobodilne fronte, izvira iz ljubezni in spoštovanja, združuje vse, ki hočejo dobro svojemu narodu in vsemu človeštvu. Prava pot je samo ena. Zato zdrav patriotizem, zdrava narodna zavest izključuje nezdravo delitev narodnih sil in odstranja vsakršne privilegije. Njegova pot vodi k še tesnejši povezavi samih narodov. Taka pot izključuje strankarska trenja med temi ljudskimi silami in zahteva njihove usmeritev k enemu, skupnemu cilju. Zato torej, ker bi pomenilo povratek v nezdravo preteklost, se bomo 7, v-so odločnostjo borili proti vsakemu poizkusu uvedbe strankarskega življenja. Zato ker bi pomenilo slabitev naših narodnih sil, se bomo odločno borili proti poudarjanju nacionalnih razlik, števila in kulturne stopnje posameznih narodov. Zato ker ne bi odgovarjalo svobodi in vrednosti človeka, se bomo odločno borili proti vsakemu poizkusu narodnega zatiranja. Smatramo, da je samo tako življenje v skladu z naprednjo idejo patriotizma in sposobno zagotoviti mir svetu. V duhu takega gledanja so tudi rešljivi vsi nacionalni in teritorialni problemi. Zato nam je velika svobodna Slovenija v demokratični in federativni Jugoslaviji samo razumljiv korak v izvajanju tistih principov naše nacionalne miselnosti, ki smo jih postavili 27. aprila 1941. Po takem gledanju tudi vidimo polno upravičenost naših zahtev po Primorski, po Trstu, Gorici in Celovcu.
~ Bivša Jugoslavija s svojo zgrešeno nacionalno politiko ni mogla in celo ni hotela rešiti naših najosnovnejših nacionalnih problemov. Nova Jugoslavija je lahko nastala samo zato, ker jih je hotela in znala rešiti, ker je dala pravo vsebino zdravemu slovenstvu in dobremu jugoslovenstvu, ker je gradila na zdravih ljudskih silah in ker nas je vse povezala v pravični borbi, ki je najmočnejša združevalna sila ljudi in
Iz Detroita v Windsor
Po dopisu "Iz Windsorja v De-troit" rojaka iz Windsora v kanadski Edinosti posnamen, da on ocenjuje detroitsko slovensko naselbino precej površno, kanadske Slovence nam pa predstavlja za uzor naprednosti, narodne zavesti in za velike Jugoslovane^, Po sodbi rojaka iz Windsora, je detroitča-nom glavno zanimanje "balinca-nje". Za shode, za jugoslovanske radio program in sploh za vse narodne in socialne zadeve, smo pa popolnoma brezbrižni.
Detroitska slovenska naselbina mi je znana že čez 34 let in lahko navedem nekoliko faktov, kar bi prikazalo detroitske Slovence v drugačni luči, kot pa jih je prikazal rojak iz Windsorja.
Leta 1911 smo slovenski delavci organizirali Jugoslovansko Socialistično Združenje. K temu je pristopilo takoj v početku 40 Hrvatov in Srbov. Že leto pozneje so slovenski delavci kupili stav-bišče, naredili načrte in vodili z-gradbo prvega jugoslovenskega delavskega doma v Ameriki (Rad-nički Dom). Diletantski, tambu-raški in pevski zbor smo imeli skupno. Slovenci, Hrvati in Srbi smo delovali kot resnični Jugoslovani. Med Slovenci, Hrvati in Sr-. bi ni bilo razlike, vsi smo delovali za delavski in ljudski napredek.
Ko se je počela prva svetovna vojna, je bilo naše jugoslovanske sloge takorekoč konec. Hrvati so postajali večinoma Avstrijaki, Srbi iz Banata in Hrvatske (Srbov iz Srbije ni bilo) antimilitaristi. Naravno Slovenci vidoči rešitev izpod avstro-ogerskega jarma, smo postali simpatičarji zavezniških sil. Nazvani smo bili za socijalpa-triote, puškarjim, glupom Krain-cem itd. Izključili so nas iz organizacije, prepovedali vporabo Rad-ničkega doma, kateri je bil zgrajen z našem denarjem in delom. (Po izključitvi nas iz organizacije in doma, so zopet gospodarile dve struji tako, da je ta dom postal mesto shajališča zavednih jugoslovanskih delavcev, črnska cerkev). To je tudi vzrok, da še danes stari slovenski naseljenci nismo nič kaj zaupljivi "takemu" skupnemu delu.
Slovenski delavci smo si osnovali svoj Socijalistični klub, ki je postal središče vseh slovenskih aktivnosti v Detroitu. Skoro vsi slovenski delavci prihajajoči za de-
lom iz drugih krajev Amerike, so postali člani naše organizacije iz katere je izšel pevski zbor "Svoboda". Prirejali smo koncerte, gledališke predstave, shode in piknike. Vse je bilo dobro posečano.
Leta 1917 se je organiziralo Slovensko republičansko združenje (Pozneje se je spremenilo v Jugoslovansko JRZ). Program te organizacije je bil "Federativna demokratična jugoslovanska republika", ki je danes v novi Jugoslaviji na pragu vresničenja. Iz članov socijalističnega kluba se je formiral lokalni odbor JRZ, ki je nabral v detroitski naselbini, ki takrat še ni štela 1000 Slovencev, $2897.00. Slovenski klerikalci in gotov del Hrvatov in Srbov, so JRZ bojkotirali. Cleveland, ki je štel čez 40.000 Slovencev, je zbral $3868.00.
Po prvi svetovni vojni detroitski Slovenci nismo samo balinca-li. Storili in priredili smo marsikaj, kar bi bilo vredno zabeležiti. Važno se mi zdi, da malo opišem kaj smo detroitski Slovenci počeli med drugo svetovno vojno, ko je bila naša stara domovina bolj kot kdaj prej prizadeta:
Prvi v Ameriki smo si osnovali podružnico SANSa. Za politično akcijo smo nabrali do sedaj $3250.00. Za hitro pomoč narodu v stari domovini od oktobra 1944 pa $6630.00. Oblačil in obutve so darovali samo detroitski Slovenci 9500 funtov, jestvin pa 500 funtov.
Ti podatki vsekakor podajajo jasnejšo sliko o delu detroitskih Slovencev. Rojak iz Windsorja bi bil moral ako je že bil njegov namen govoriti o njihovem delu, dobiti točne podatke in jih uvrstiti kot dobro poleg slabe strani. Ker potem bi bila kritika na mestu.
Kristanov shod v Slovenskem narodnem domu, rojak iz Windsor-ja pravi, da je bil slabo posečen (toraj fiasko) in da je bilo polovico Hrvatov, ki so edino stavili vprašanja na Kristana. Shod smo sklicali na hitro. Dvorana v Slovenskem narodnem domu je mala, če pride sto ljudi, že morajo stati ob stenah. Kristan je govoril že mnogokrat v Detroitu. Sicer pa Kristan takrat o razmerah v Sloveniji ni vedel nič več, kot smo mi, ki smo sledili dnevno vojne vesti iz Evrope. Zato Slovenci nismo stavili nobenih vprašanj. Hrvatom pa so menda "pitanja"
že kar prirojena in imajo vnjih največ užitka. To so pokazali tudi onih 5 (samo pet jih je bilo. v obzir se mora vzeti pa tudi to, da je nas v Detroitu izmed 1500 naseljenih Slovencev samo 225, ki delujemo in žrtvujemo v prid narodu v stari domovini, še med to manjšino so tudi mlačneži, ki le redko kdaj prilože dolarček svojemu bratu v pomoč. Onim, ki jim je prva in zadnja skrb cerkev in vera je polovica, teh ne privleče na shod nobena sila, še posebno če ima govoriti kak bogatajnik. Kristan je pa po njihovem največji brezverec, socijalist, po novem komunist, nevaren cerkvi in Bogu. Nekateri so pa postali večji Ame-rikanci, kot sami Indijci, vse za Ameriko, njihovi bratje in sestre v starem kraju, jim niso briga. Mnogim se ne zdi škoda vreči pe-tak na baro za pijačo, če pa kaj diši po kaki priredbi in predvsem kolekti, se pa boje za kvoder in se ogibljejo takih prireditev, kot sam Lucifer blagoslovljene vode. Stavil bi rojakom iz Windsora, da tudi v Kanadi takih gimpeljcev ne manjka? Kljub temu, da je bilo na shodu manj Slovencev, kot bi jih v takem slučaju moralo biti, je Kristanov shod vseeno dosegel dovolj moralne in gmotne koristi za zadevo, za kar je bil sklican.
Rojak iz Windsora gotovo ni bil navzoč na večerinki, ki smo jo priredili na čast Adamiču, v Slovenskem delavskem domu, na predve--čer Vse - slovenskega shoda, na katerem je Adamič nastopil kot glavni govornik?
Našo igro "Z vero v stajanje", ki je prinesla tisočak v pomoč Jugoslaviji, rojak iz Windsora v svoji kritiki tudi ni nič omenil?
Z Jugoslovanskim radio klubom smo Slovenci poskušali sodelovati. Križ je bil to, ker jim je čestitka dveletnemu otroku bolj važna, kot pa dve minuti slovenski govor. Sploh pa vodstvo tega radio kluba ne pokaže nobene težnje za resnične jugoslovanske programe. Vprašal bi rojaka iz Windsora, če je že kdaj slišal, da so zaigrali kako slovensko melodijo? Slovenske melodije so tudi lepe, vsaj meni se tako zdi. Poje in igra se pa le hrvatske in srbske komade, škoditi vsekakor bi ne moglo dodati tem včasih tudi nekaj slovenskega.
Jože Menton
Zahvala in apel jugoslovanskega poslanstva v Ottawi
ba, prihodnjič pa treba res raz- i narodov. Nova, Titova Jugoslavi-
krinkati ta nov zločin teh zločincev, ki jih je domovina že zdavnaj izvrgla.
(Povzeto iz lista "Slovenski Poročevalec")
S ANS
ja bo zato tudi resničen branik narodne svobode, pravi nocilec u-stvarjalnega patriotizma in vzgled vsem narodom, ki še niso našli prave poti, ki edina vodi v svobodo.
Zborovanje Antifašističnih žena v Dubrovniku. Sestanka se je udeležilo večje število vojakov in častnikov NOV.
(prevod iz srbo-hrvaščine
Dragi bratje, drage sestre:
Slišal sem o vaši odločitvi, da se odzovete klicu naroda Dem. Fed. Jugoslavije, da se reši dojenčke in otroke rojene ali odrasle v težkih, toda slavnih dnevih osvobodilnega boja. Veče Kanadskih Južnih Slovanov katero je do sedaj uspešno vodilo akcijo za pomoč svojim hrabrim sonarodni-kom v starem kraju, se je prvo javilo, tudi sedaj, da reši mladi naraščaj in da ga čuva za srečno bodočnost Domovine. Ne smemo pozabiti, da so starši teh otrok bili tisti, ki so se žrtvovali za čast našega imena, ki so zedinili narod v močne vrste in še v boju večinoma dali življenje za svobodo in edinstvo Jugoslavije. Teh otrok, katerim preti nevarnost bližajoče se zime in kateri lahko umrjejo od lakote in bolezni, ako jim ne pomagate, je bilo v velikem številu v vrstah Narodno O-svobodilne vojske za časa njenega junaškega odpora proti groznemu sovražniku in narodnim izdajalcem. Rojeni in odrasli v najtežji dobi, ti otroci so fizično oslabeli, toda duh, a katerim so prepojeni, jim je velik in nepremagljiv, ter bodo, ko dorastejo, najtrdnejši temelj svobode Domovini in najmočnejša opora za napredek naroda.
Izseljene matere, izseljene sestre, vam je v prvi vrsti namenjen poziv jugoslovanskih žena, da pomagate tem ubogim otrokom: one vedo, da bo njihov poziv globoko odzvenel v vaših srcih, kar se že opaža iz vaše pripravljenosti, da iz obleke in po-vojčkov, ki ste jih uporabljale za svoje lastne otroke, pripravljate za one v starem kraju najnujnejše reči s katerimi se bo povijalo 10.000 dojenčkov in katere bodo obenem obveza globokim ranam od katerih še vedno krvavijo materinska prsa v osvobojeni Domovini.
Odkar je Veče začelo nuditi pomoč svobodni Jugoslaviji so se naši izseljenci velikodušno odzvali z gmotnimi in materijalnimi prispevki, da bi trpini in bojevniki v starem kraju takoj čutili kako je njihov velik trud visoko upoštevan pri izseljencih, ter, ka-
ko ti globoko čutijo potrebo, da jim izkažejo hvaležnost in bratsko ljubezen.
Bil sem priča vašim poštenim in rodoljubnim poskusom, da bi brez odlašanja pomagali Domovini v najtežjih časih osvobodilnega boja, da bi ji olajšali pri ogromnem delu rušenja tedaj še močnega sovražnika. Brez zadrževanja in brez hvale, lahko rečem, da sta se mi vaše delo in razum, ki sem jih našel pri vas, zelo do-padla, a še bolj se mi dopade vaša vera v narodno stvar in vaša pripravljenost, da poleg težav, ki vas nadlegujejo, ter poleg kritike in neodločnosti nekaterih izseljencev, nadaljujete v vašem velikodušnem delu. Vi niste zahtevali hvale, katero vam Domovina vsekakor dolguje, vi niste oma-govali zaradi momentalnih pre-prek in nesigurnosti, ampak ste se ozrli v naše junake iz osvobodilne borbe, ter nadaljevali, da jim pomagate v kolikor vam je to bilo mogoče. Kar dela zmago osvobodilne vojske nadčloveškim delom, je dejstvo, da so naši bratje naleteli na strašne težave, katere so končno premagali, vedno napredujoč k cilju, ki so si ga zastavili. V ta velik primer bi se moral ozreti celokupen narod.
Ko bo prišel dan, da se bo videlo kaj je kdo od izseljencev žrtvoval, da svoji rojstni grudi v sili pomaga, se bo izvedelo, da so kanadski izseljenci, v primeru z njihovem številnem in ekonomskem stanju, dali največ da ohrab-rijo bojevnike in izlečijo njihove rane.
Želim tukaj navesti vaš prvi dar kateri, skupno z darilom Kanadskega rdečega križa, dosega vrednost od $350.000 v blagu, zdravilih in hrani, ter onega v vrednosti od $95.000 za potrebe Jugoslovanskega rdečega križa, in nazadnje vaš prvi obrok od $40.000 za nakup otroške bolnice za našo zemljo. To so dokazi onega, kar so z vašo pomočjo storili naši izseljenci, ki so poleg tega, zvesti tej svoji novi Domovini, e-nako žrtvovali, da pomagajo Kanadi v njenem velikem in uspešnem vojnem naporu.
Ker mi je poznana vdanost in
zvestoba vaši novi Domovini Kanadi, ki vas je kod dobre in poštene delavce sprejela za sinove in vam dala možnosti dela, vam še bolj blagrujem, ker niste pozabili svojega rojstnega kraja in v okvirju mogočnosti teh težkih dneh dajete pomoč onim, ki so o-stal^ v Domovini. Srčna vam hvala za vse kar boste še v naprej storili za rešitev narodne blaginje, otrok in novorojencev v Jugoslaviji, ki bodo morali nadomestiti veliko število najboljših sinov Domovine, padlih z orožjem v roki aH grozno trpinčenih po sovražniku in izdajalcih.
P. Cabrič, Otpravnik Poslova Poslanstva D.F. Jugoslavije, Ottava.
Ottawa, 13. avgusta 1945.
Velika nesreča v Pt. Arthurju
Port Arthur — Tukaj se je zgodila velika nesreča, katera je zahtevala 20 življenj delavcev, vpo-slenih pri velikem skladišču pšenice. Nesreča se je zgodila dne 7 avgusta, ko je nenadoma eksplodiral tank na Elevatorju pol. 5, skladiščna zgradba za pšenico 180 stopal visoka. Kako je nato nastal požar, je težko dognati.
Ta nesreča je zahtevala kakor omenjeno 20 mrtvih in 30 ranjenih delavcev. Od Jugoslovanov, kateri so zaposleni pri tej kompa-niji, ni noben ponesrečen. Največ pa je bilo zaposlenih Ukrajincev, katerih je menda tudi največje število med mrtvimi in ranjenimi. Dosti jih je opečenih in dva sta podlegla ranam v bolnišnici.
Reševalna pomoč iz Port Arth-urja in Fort William-a, je bila takoj na licu mesta in pričela to naporno reševelno delo.
F. P.
Spencer Bridge — Cenjeno u-redništvo. Pošiljam denarno nakaznico v znesku štiri dolarje za ponovitev naročnine in en dolar za pomoč listu.
J. Kastelic
Raznoterosti iz Sudbury
Sudbury — Dne 15 julija se je vršil piknik, ki ga je priredil Svet Kanadskih Južnih Slovanov, za katerega je bilo splošno zanimanje med našim narodom. Zato je bil tudi dobro obiskan. Torej prav lepa hvala vsem kateri so nas po-setili ter tako pripomogli k tako lepemu uspehu. '
Znano je že iz naznanila, da. smo imeli v tekmi dve kraljici in enega maršala, kdo bo več naredil v tej plemeniti svrhi za pomoč narodom v Jugoslaviji. Da ni bil nikdo prikrajšan, so bile tudi tri nagrade za obe kraljici in seveda tudi na maršala se ni pozabilo.
Prvo nagrado je dobila Miss Ani Horvat (Srpkinja), kar je bilo skoraj presenetljivo, ker srbskih izseljencev v tej koloniji ni tako dosti. Prav lepa hvala Ani, ker si tako marljivo zbirala da si odnesla prvo nagrado. Hvala tudi onim, kateri so jo tako izdatno podprli, kajti nabrala je $443.52.
Drugo nagrado je dobila Miss Roži Knaus (Hrvatica). Tudi ona je pridno nabirala in zbrala $171.-85. Prav lepa hvala tako njej, kakor tudi vsem ki so ji pomagali. In tretjo nagrado pa je dobil maršal. Po pravici, maršal bi moral biti na prvem mestu, toda poskusite svojo srečo in tekmujte s dekleti, pa še če so, lepa in lušt-na, pa se boste prepričali kdo bo zmagal. Maršal je bil torej zelo v neenakem položaju, a je kljub temu zbral $116.12, ter bil deležen tretje nagrade. Prav lepa hvala vsem, ki so ga podpirali.
Dalje se zahvalim Mrs. Lesar in Mrs Nagode, katere sta bili na vratih, ter darovalcem pijače. Znano je kako se teško dobi po-žirek "neokusne" kapljice, a so jo kljub temu darovali brezplačno. Zaradi vojne tajnosti je nemogoče objaviti njihova imena. Nadalje hvala Mrs. K. Briški, Mr. J. Slovencu, Mr. J. Briški, Mr. V. Mišič, Mr. A. Oremovič, Mr. J. Lesar, Golden Green Co in drugim, za tako dober uspeh piknika. Zahvalim se tudi godcem, ki so
tako živahno zabavali na vse skupaj, Andi Kovačeku, M. Rade-ču in M. Primorcu,
Čistega dobička je bilo $1,167.-96.
Končno naj se tudi zahvalim R. Božaniču, za tako lepi govor, ki ga je nam podal na pikniku. Povedal nam je veliko, kar je videl v Jugoslaviji, kako so fašistični okupatorji in domači izdajalci iz-ropali našo prekrasno rojstno domovino.
Na dan zmage dne 14 avgusta, smo praznovali dan zmage nad japonskim impirijalizmom z tem, da so priredili v naših društvenih prostorih plesno zabavo. Dvorana je bila nabito polna in vse se je vrtelo ob poskočnih zvokih naših muzikantov, namreč Kozimir Fojs ('Orkestra".
Čistega dobička je bilo $60.41.
Tukaj bi se moglo obširnejše opisati veselje občinstva, ko je padla zadnja sila osišča. Naj navedem le to, da je bil narod zelo navdušen ob že dolgo pričakovani vesti — zmaga!
Dalje, kakor je bilo zaključeno da Svet K. J. Slovanov' priredi dva piknika v tem poletju, smo zaradi tega, ko je pogorel plesni oder, priredili zabavo dne 19 avgusta v naših društvenih prostorih, 322 Bessie St. Zabava je bila dobro obiskana in kot navadno tudi to pot nam je igral poskočne komade Kazimir "Orkestra".
Prav lepa hvala Mr. V. Misiču, Mr. J. Slovencu, Mrs. K. Briški, Mrs in Mr. Smrke, Mr. F. Zajcu, Golden Grain Co, Mr. J.Grubešiču in Mr. M. Pleše. Prav lepa hvala govornikom, V. Grzetič in M. Pilja. čistega smo naredili na tej zabavi $93.69.
Ker ne bi rad nikogar izpustil da se mu ne zahvalim, naj bo še enkrat izrečana hvala vsem, kateri so osebno delali in prispevali, kakor tudi vsem, kateri so se udeležili zgoraj omenjenih prireditev. Hvala vsem!
J. Slovenec.
Zavrzimo kar je zastarelega in nezdravega za večji napredek
Toronto. — Kadar se govori o naprednih delavskih organizacijah, je povsem nekaj drugega, kakor pa ako se pogovarjamo o podpornih društvih ali podpornih organizacijah. Večkrat se sliši od posameznika, ta je najbolja drugi zopet hvali drugo itd. Ravno tako je pri naših zdravnikih, eden hvali tega in zopet drugi hoče dokazati, da je oni najbolji. In kaj je prav zaprav posameznika prepričanje da je on v pravem, je lahko uganiti kajti on veruje v tisto s komur je že kolikor toliko spoznan in kadar spozna do dobra, potem je njegova vera v do-tično stvar še večja. Vsekakor pa
NAZNANILO
Toronto. — Vsled prihodnje Konvencije katera se vrši 1 in 2 septembra v Sudbury se tem potom naznanja članstvu odseka Zveze v Toronti da se preloži redna seja na prihodnjo nedeljo 9 septembra. *S tem se naproša članstvo odseka da to upoštevajo. To časno bodemo tudi lahko slišali poročila in zaključke Konvencije.
Izvršni Odbor Odseka.
Darovalci za pomoč otrokom v stari domovini
Toronto. — Pred pap tedni je bilo poročano o prvi priredbi "Shower parti" katera je bila prirejena za pomoč sirotam v starem kraju. Tem potom je bila označena skupna svota darovana na o-menjeni parti katero so darovali posamezniki za nakupovanje obleke in drugih stvari za male otroke. Ker pa tedaj še nismo imeli vseh imen darovalcev prirokah jih prinašamo sedaj kateri so:
Po 50.00. Ivan Kosmač. Po 20.00. J. Glavaš, Vujnovič, Sanko-vič. Po $15.00. Tanciger, A. Šama-nič. Po $10.00. B. Stevanov, K. Antonič, M. Bjelič, I. Pribanič, F. Ugrin, Kovačevič, K. Marusič, I. Stimac, Sporič, M. Ružič, I. Dra-žic, V. Briševac, J. Petrič, F. Gr-"bac, F. Lavrič. B. Narančič; L. Teo-ha, J. Cestnik, Miharija, T. Bar-tol, A. šimič, Dobrinčič, W. Sko-čilič, S. Bolf, S. Kučan, Petrano-vič, Dobrinčič, F. Fifolt, Linardič, A. Kojevič, T. Kružič, N. Komboi, V. Legac, F. Majnerič, M. šimac. Po $5.00. Simunič, J. Bedenk, V. Rešek, Jovetič, S. Mihelič G. Ma-tešič J. Levstik, F. Benac, Brozi-čevič, Pop, T. Drašner, O. Matič, G. Briški, Z. Knježevič, S. Stančič, S. Barjakovič. Po $3.00. Moidinjak.
Celokupna svota znaša $573.00. katera je bila darovana na Shower Parti 11 augusta. Pri tej priliki se naiskrenejše zahvaljujemo zgoraj imenovanim darovalcem kateri so se odzvali da pomagajo sirotam v domovini takoj na prvi poziv in so razumeli kako je pomoč sirotam potrebna. Zahvalimo se tudi marljivim ženam katere so prinesle na ta dan tudi obleke, plenice, milo, in vse kar je potrebno za otroke, kajti tudi istega je bilo darovano v vrednosti več kod $500.00. Toraj še enkrat najlepša hvala vsem kateri so se udeležili tega večera in prinesli s seboj v-se kar je potrebno za tako parti, (kave čaj sladkor potice itd.) da je bila zabava popolna.
Tisti pa kateri se še niso odzvali povabilu se pa tukaj na tem mestu priporoča da se udeležijo prihodnje zabave katera bodo prirejene v ta namen in pravočasno objavljene potom časopisa. Lahko pa tudi prinesejo svoje darove na 356 King St. E. na prostor, kjer se bo zlagalo blago v zaboje in obenem tudi šivale vse potrebne stvari za otroke. Prostor v katerem se te stvari prejemajo je odprt vsak večer od 8 ure pa do 11 zvečer.
Tam se tudi lahko oglasite s svojim darom v gotovini in navedete koliko otrok ste namenjeni obleči. Za vsakega otroka ako se ga hoče obleči z vsem kar spada stane pet dolarjev, pač pa se spre-
jme vsak dar v ta namen.
Nadejamo se in upamo, da v-sak rojak in rojakinja pomaga po svoji možnosti da obdarimo naše sirote katere so izgubile svoje stariše in sedaj kličejo za pomoč katera njim gotovo ne bo odreče-na. Ker je pomoč nujna in potrebna, ne odlašajmo s svojimi darovi.
Odbor Jugoslovanskih žena za pomoč sirotam.
vTorontu
NAŠI NAROČNIKI
Cleveland — Cenjeni prijatelji: Prilagam denarno nakaznico v znesku $30.00 za pet celoletnih in devet pol-letnih naročnin.
J. Smuk Windsor — Cenjeni urednik. Pismu prilagam denarno nakaznico šest dolarjev za dve novi naročnini.
J. Horvat
ST. CATHARINES IN OKOLICA
Obravnava proti Mihaj-lovičevih skupin se nadaljuje
Beograd, 30 jul. — Tukaj se nadaljuje javna obravnava proti članom Draža Mihajlovičevega centralnega odbora in drugih voditeljev četniških skupin. Dosedaj je bilo zaslišanih že veliko število obtožencev za veleizdajo in sodelovanje z nemškimi in italijanskimi okupatorji. Obtoženci so priznali, da so sodelovali z okupatorji proti partizanskim odredom in narodno osvobodilni vojski. Priznali so tudi, da se je vršilo v ta namen posvetovanje med osebnimi predstavniki Draže Mihajloviča in nemškimi oficirji, kateri so prišli naravnost iz Beograda. Po zatrdilu dr. Djura Djuroviča, tajnik Mihajlovičevega centralnega odbora potrjuje, da so se posvetovanja udeležili dr. Živko Topalovič (bivši voditelj jugoslovanske socialistične stranke), osebni Mi-hajlovičev poslanec, general Tri-funovič in general Rakovič. Sestanka se je udeležil tudi zloglasni minister policije, Nedičeve vlade, Ačimovič.
Djurovič nadalje pravi, da je zahteval pojasnilo od Mihajloviča glede takega sestanka in trdi, da je Mihajlovič odgovoril, da je in-cijativa za sestanek z nemškimi o-kupatorji prišla od dr. Živka To-paloviča navodno, da se odvrne "ofenzivo" katero da so pripravljali Nemci proti Mihajlovičevih skupin. Vsekakor pa trdi, da Mihajlovič in Nedič osebno nista bila navzoča, dasi sta bila o vsemu prav dobro informirana.
Javni tožitelj je vprašal Djuroviča na podlagi tega, kako je mogoče da bi taka organizacija v kakršnem koli oziru nudila odpor sovražniku? Ali ne znaša tudi on sam odgovornost za množične ma-sakracije ?
"Da" — je odgovoril Djurovič.
Tožitelj: "Ali je bila to nem-
Tukajšne žene so imele sejo 18 avgusta pri br. žičkar, katere svr-ha je bila, kako pospešiti naše delo v nabiranju obleke, obutve, plenic in drugih reči za trpeče in vsega potrebne otroke v stari do-moyini, da se jih reši pred mrazom, lakoto in bedo.
Prav prijazno je potekalo posvetovanje med nami in smo sklenile, da naslovimo potom našega lista Edinost, apel vsem našim ženam, materam in dekletam v tej okolici St. Catharines, Beam-sville, Grimsby Beach, Jordan in drugod, da se vsaka zavzame po svoji najboljši moči delati v tem namenu, ki je tako plemenit in vzvišen pomagati onim malim, katerih starši so položili svoja življenja za svobodo našega naroda in nas tukaj v tej deželi. Njihova kri je tista vzvišenost cene za zmago nad ' smrtnim sovražnikom, kateri je planil na našo rojstno domovino kakor zverina in jo hotel ne samo za nadaljna stoletja zasužnjiti, ampak iztrebiti maloštevilen slovenski narod.
Zato drage rojakinje, Slovenke, žene, matere in dekleta! Pokažimo naša materinska čustva napram otrokom in tudi narodu v stari domovini, Pokažimo, da znamo ceniti njihove krvaveče rane, da jih tudi me čutimo, da se tudi nam krči srce ob pomisli na njihovo trpljenje in bedo po strašni in krvavi vojni.
Vsaka in vsak tisti, kateri želi pomagati, lahko prinese svoj dar in go odda na domu Ivke Žičkar v Beamsville ali pa Anici Rukavi-na, 249 Lake St., Sa. Catharines.
Naša prihodnja seja se vrši dne 1 septembra pri bratu John črnič, ob 8 uri zvečer. Vabljene in napro-šene so vse naše tukajšne rojakinje, da bi se udeltžile seje. Ker bo poleg drugih poročil, tudi poročilo o dosedanjem rezultatu dela.
Ženski Odbor.
je težko verovati v nekaj ako ni posamezniku poznano popolnoma.
Tako je tudi pri nekaterih ljudeh. Namreč pri njih prevladuje vsakovrstno mišljenje o naših naprednih organizacijah, kritizirajo vsako napredno stvar brez vsakega vzroka ali prepričanja. In ravno tam škodujejo sami sebi in drugim brez da bi se zavedali tega. Ako govorimo za organiziranje delavstva, potem nikakor ne bi mogli dobiti izgovor, da, tega ni potrebno še manj pa da nam škoduje in ravno radi tega ne bi smeli stati postrani organizacij, pač pa vstopiti v iste in tam podati svoja mišljenja in kritiko. Kajti sprijazniti se moramo z resničnostjo, da ako si sami ne zgradimo močnih organizacij katere bi vodili sami po svoji volji za svojo korist, potem nemoremo pričakovati da jih nam zgradi nekdo drugi, ki ni nam naklonjen.
Na isti način je tudi z našo Zvezo Kanadskih Slovencev, da se dobi še veliko takih ljudi, ki še niso bili en sam dan njen član in vendar vidijo vse napake in nepotrebnosti pri njenem delu, kritizirajo to in ono brez vsakega prepričanja ali premišljenja ter strašijo s praznimi frazami. Ako bi vsi tisti preudarili resnost današnje dobe in stopili v njene vrste z vso tisto svojo zgovornostjo v prid organizacije, bi gotovo dosegli veliko več uspeha kakor pa so ga dosegli do danes.
Znano nam je, da Zveza Kanadskih Slovencev kakor tudi bratski Zvezi Kanadskih Hrvatov in Srbov, imajo enake smernice in jim je obenem poglavitni cilj združiti naš narod v tej deželi, da skupno podpira sedaj po osvobo-jenju po svojih najboljših močeh obnovo nove svobodne federativne Jugoslavije, trajen in pravičen mir, ter vse narodne in delavske
ustanove, katere se bore za boljši življenski obstanek ljudstva v splošnem.
Dne 1 in 2 septembra se torej vrši tretja konvencija Zveze Kanadskih Slovencev, katero čaka dokaj velika nalo-ga, ne samo da podkrepi dosedanje smernice in načela Zveze, tembolj da jih še bolj oživi in uveljati z prepričanjem, katera bo zvabila slehernega rojaka in rojakinjo v vrste Zveze, kot narodne napredne kulturne ustanove. Kajti dosedanje delo Zveze je najboljše potrdilo, da so bile njene smernice v skladu narodnih teženj tukaj na tem kontinentu kakor tudi v svetu v splošnem. Namreč odločna borba proti fašističnim okupatorjem ter njihovim hlapcem, trajen in pravičen mir po skončani vojni, ter lepšo in srečnejšo bodočnost za narode in človeštvo. In da bi vse to dosegli in z uspehom tudi ustvarili te naloge ki so še pred nami, je potrebno da zavržemo vse kar je zastarelega in za nas nezdravega, ker z tem bomo res dokazali, da se pomikamo enakomerno z duhom časa in delujemo za najstvarnejše potrebe.
To je sicer težka in naporna naloga pred tretjo konvencijo Zveze, toda rešiti jo zmoremo le tedaj, ako se bodemo ravnali po naših pravilih in vsi do zadnjega aktivno podali na delo in ga
vestno vršili po sklepih konvenci-
/
je.	;
Ob tej priliki pozdravljam tretjo konvencijo Zveze Kanadskih Slovencev in ji želim obilo uspeha. '»
Živela tretja konvencija Z.K.S! Živela sloga med brati Slovenci, Hrvati in Srbi! Živel naš narod v stari domovini in njegovo narodno vodstvo! Naprej do popolne zmage!
J. Sherjak.
—----1

sac* Cast*

Iz francoščine prevedla K. N.
Izjava katoliškega duhovništva
POMILOŠČENJE OBSOJENIH ČETNIKOV ODKLONJENO
Beograd, 13 avg. — Predsedstvo provizorične narodne Skupščine, je na svoji današnji seji odklonilo peticijo za pomiloščenje smrtne kazni, ki so jo predložili nekateri člani organizacije Draže Mihajloviča, ki so bili po vojaškem sodišču obsojeni na smrt. Osebe, sedem po številu, ki so radi izdajstva obsojene na smrt, so Lukačevič, Schmarst, Gasperevič, Petrovič, Jovan in Vojin Vojinovič. (Smrtna kazen je bila izvršena 20 avgusta).
Djurovič: "Nikakor ni bila o-svobodilna organizacija. Danes ni težko dognati, da je ta organizacija prizadela ogromno škodo narodu, posebno pa sramoto onim, ška ali osvobodilna organizacija?" kateri so bili njeni člani."
(Iz 1 strani) teklosti. Vsled tega želimo s podvojenimi močmi pomagati, da se ugasi ogenj sovraštva, osvete in nepravice, katera bi mogla in nadalje razstavljati družbeno edin-stvo, vasi in naroda, ovirati in celo onemogočiti enotno prizadevanje vseh narodnih energij za hitrejšo izgraditev naše domovine.
Hkrati pa izjavljamo da hočemo z vsebino omenjene spomenice obvestiti in tolmačiti nam podrejeni duhovščini in da bomo skrbeli, da se to duhovništvo po njej ravna in postopa. V istem smislu hočemo voditi svoje vernike in jih opominjati ,da so kot verniki in predvsem zaradi Boga, dolžni izpolnjevati svoje dolžnosti napram narodu in državi. Z tem hočemo v svojem delokrogu utrjevati patriotizem, ki nam ga Bog nalaga.
Izražamo pa obenem svojo na-do, da bo naša Narodna vlada in naša Zvezna vlada vzgled naše iskrenosti in pripravnosti, da zavestnim postopkom v smislu rečene izjave doprinesemo svoj dolžni del v izgraditvi naše domovine, ne samo priznati katoličanom v naši državi, ampak tudi z radostjo omogočiti versko odgaja-nje otrok, cerkvene poroke, potrebo verskega tiska, odgajanje duhovniškega naraščaja in za cerkvi namenjeno potrebno imovino. V to verujemo tembolj, ker je Narodna vlada neposredno tudi za-jamčila svobodo vesti, bogočastja in sodelovanja v verskem življenju. Izjavljamo da hočemo vse te svoje pravice vporabiti ne samo za večni blagor nam poverjenih vernikov, nego v trajni blagor naše domovine.
Ob priliki te moje iskrene izpovedi spominjamo se tudi nesrečnih izgnancev in u v e r-jeni, smo da bo vlada v-sekakor našla pripravni način, da se tudi njim čim prej mogoče zaceli globoke rane, da se jim omogoči sporazum in radostno delo za skupno domovino, da se ustvarijo našemu že tako izmučenemu narodu povoljni pogoji za srečno življenje. Želimo, da se naša Narodna slovenska in naša Zvezna vlada iz naše spominice uverite, da duhovništvo ljubljanske škofije zavedajoč se sodobnih verskih in narodnih nalog, iskreno želi priključiti novi Jugoslaviji.
(Slede podpisi v začetku omenjenih voditeljev ljubljanske škofije).
Vrhovni vikar Anton Vovk, je zaprorl — idnika Narodna vlade S	ta se spomenico preda Z vi ii Demokratske Fe-
derativne Jugoslavije v Beogradu.
Predsednik Narodne vlade Slovenije, Boris Kidrič je v razgovoru z predstavniki duhovništva odgovoril na spomenico naslednje:
Ne naša narodna oblast in ne Osvobodilna Fronta nista imeli namero voditi versko borbo. V O-svobodilni fronti in narodni oblasti sodelujejo z vsem enakopravno in vestno mase slovenskih katolikov, tako tudi vodilni funkcionarji iz katoliških vrst. Neštetokrat sta Osvobodilna fronta in narodna oblast naglasili svobodo vesti, bogočastja in sodelovanje v verskem življenju, ter istočasno v stvarnosti dokazali. Slovensko duhovništvo kakor tudi škof dr. Gregor Rožman, je od samega začetka Narodno - osvobodilnega po-kreta imelo mogočnost sodelovanja v Narodno-osvobodilnem po-kretu. Osvobodilna fronta je uporno poživljala slovensko duhovništvo kakor tudi ljubljanskega škofa za sodelovanje v sveti domovinski vojni in celo takrat^ ko je velik del slovenskega duhovništva na čelu z škofom Rožmanom kazalo izrazito neprijateljski obraz napram narodno-osvobodilni borbi in ko so prešli na okupatorjevo stran v izdajstvu svojega naroda.
Maloštevilni duhovniki, kateri so iskreno prešli v partizanske vrste, so bili prijateljsko sprejeti in so imeli vedno mogočnost, da v vsakem pogledu vršijo versko službo v naši armadi. Do narodnega izdajstva torej ni moglo priti iz strahu pred brezbožnostjo, ker za tak strah očividno ni nobene podlage. Do izdajstva je prišlo zaradi odvojenosti duhovništva od naroda in zaradi njihove zveze s protinarodnimi oblastodržci, pro-tinarodno reakcijo, kakor tudi zaradi službe njihovim imperialističnim interesom. Za neprijeten položaj v katerem se je duhovništvo našlo po osvobojenju domovine, ni kriva Osvobodilna Fronta, tembolj izdajalci iz duhovniških vrst in oni, kateri so duhovništvo prisilili v izdajstvo. Veri, ni prizadela škodo Osvobodilna Fronta, ampak sodelovatelji škofa Ro-žmana in drugi duhovniki z okupatorji. Ako bi bilo duhovništvo aktivno sodelovalo v Narodno-osvobodilni borbi, bi bilo z tem dobilo moralno-politični kapital, katerega bi mu ne mogel odvzeti nihče ne glede nato, da so njegovi pogledi neprijateljski, nevtralni ali pa prijateljski napram cerkvi in religiji.
V kolikor se tiče izgancev imajo ravno tako mogočnost, da se povrnejo. Naša narodna pravda je iznad vsega pravična in si ne more predpostaviti, da bi kogarkoli
Jacheres je bila čuidovito posrečena združitev lepote prejšnjih stoletij z okusom današnjega časa.
Okrog velikega dokaj dolgega snežnobelega gradiča se je razprostiral velik vrt, posebno čudovit zaradi svojega simpatičnega nereda, in prav zato nekoliko podoben modernim parkom.
Izkušeno oko mladega Španca je takoj ugotovilo, da je gradič verna podoba gradenj cvetoče renesanse in da ga-hvala Bogu ni prenovila se nobena nevešča roka.
"Vraga" je dejal sam pri sebi, "ni čudno, da je O-rana tako drugačna, od drugih smrtnikov, če je zrasla tako v čudovitem ozračju. Zdaj razumem, zakaj mi je bila takoj na prvi pogled vseč."
V svoji preproščini ni pomislil, da bi utegnilo prav v istem ozračju, vznasti grdo, grobo dekle in da potem najbrže on nikoli ne bi imel priložnosti občudovati ta lepi gradič.
Hkrati so njegove misli poromale k njegovem rojstnem kraju, k neznatni španski vasici.
Tukaj je vse dihalo mir in harmonijo. . . In tam doli? 0;d njegove rojstne hiše ni ostal kamen, vsa vas je bila v razvalinah, da bi jo ljudje le težko spet pozidali in živeli v njej.
Sicer pa, saj skoro nihče ni ostal, ki bi se želel vrniti v to vasico. . . Beda beguncev je bila prestrahotna, da bi ji kljubovali šibki in stari. Zdaj je ostala vasica sama, zapuščena, čakajoča, ¡da se vrne peščica tistih, ki so kljub grozotam državljanske vojne ohranili spomin na domači kraj.
Mladi Španec je sedel na obronek z vodo napolnjenega obcestnega jarka,, ki je ločil cesto od parka.
Napol skrit za velikim rožnim grmom, ki je poganjal tik onkraj tega jarka, si je lahko po mili volji ogledoval prekrasni park in opazoval življenje v njem, ne da bi ga mogel ,kdo opaziti iz gradiča.
Po cesti za njim je neki starček pejal voziček gnoja. Zaskrbljeno se je oziral proti nebu, kakor da bi tehtal, kakšno vreme bo. Vedoč, Ida so starci po vsem nekako tisto, kar so v mestih informicijski uradi, ga je Moreno prijazno nagovoril:
"Dober dan očka. Lepo vreme, kaj?"
"Mhm. Zato bomo pa jutri, ali najpozneje pojutrišnjem dež imeli. Zahodnik je potegnil in v kolenih me trga. To nikoli nič ¡dobrega ne obeta."
"Nič kaj spodbudnega niso vaše besede. . . Jaz bi se pa tako rad se malo sprehodil p0 tej prekrasni pokrajini."
/'Da, da gospod, je ponosno dejal kmetic, "pravijo, da^ je Touraina pravi paradiž. Kdor jo pozna,, se težko loči od nje."
"To vam rad verjamem. Jaz bi prav rad živel tukaj. Sicer pa, hm, ali v,as lahko nekaj povprašam?"
"Zakaj pa ne! je uslužno ¡dejal možiček.
"Ali se ta grad imenuje Jacheres?"
"Uganili ste."
"Ali morda veste, kdo stanuje v njem?"
"I kdo neki? Njegov lastnik."
"Najbrže kakšen deželan, kaj ne?"
"Kakor hočete. Gospod Le Cadreron proida-ja kmetijske stroje. V Rieuvalu je imel delavnico za te stroje ze njegov oče, pa tudi njegov ided. To je zakup, veste."
"A tako? Ali ima ta gospod kaj otrok?"
"Samo eno hčer, En sam cvet je vzcvetel na tem •drevesu, da . človek, bi rekel, dg, je lažje izdelovati kmetijske stroje kakor otroke. . . "
Starec se je pričel hahljati, tako mu je bil vseč lastni dovtip. Morda mu je godilo, da takle graščak ni mogel imeti več otrok, medtem ko jih je sleherna kmečka družina premogla do malega po pol tucata.
"Kar je res, je res, lepa pa je ta edinka. Drobna in z,ala„ bolj kakor vsa druga dekleta v okolici. In dobra, prijazna do vseh. Samo zdaj je nekam otožna, odkar se je vrnila s potovanja po španskem. Veste, bila je tam. doli, prav ko se je začelo tisto strašansko klanje. Nič čudnega, če je še zdaj nekam žalostna."
Morenu se je zazdelo, kakor da bi ga ob teh besedah neka nevidna roka stisnila za grlo. Bilo mu je kakor da je on kriv Oranine otožnosti. . .
"Najbrže je poročena?" je vprašal po ovinkih.
"Poročena? Kaj še! Niti ne misli nato, tako mi je vsaj zadnjič povedala ¡debela Marjeta, ki hodi v grad pomagat. Sin bogatega Dumoustierja se že dolgo suka okrog nje. . . Saj veste, bogatija na bogatijo. Vsako nedeljo čakamo na oklice."
"Ali govore da bo kmalu poroka?" je vznemirjeno vprašal Moreno in za spoznanje prebledel.
"Prej ali slej bodo že kaj skuhali. Grajsko gospodično in Dumoustierjevega sina so skupaj vzgajali. Prijatelja sta že od otroških let. Oče Cadreron bi bil zelo zadovoljen s takšnim zetom — vedeti morate namreč, da so Dumoustierjevi zelo bogati, vse bolj kakor Le Ca-dreronovi. Baje se pa mlada gospodična na vse kriplje .upira tej poroki. Saj veste, točnega nihče ne ve. Ljudje pa vseeno jezike brusijo."
V Morenovih očeh je čudno zagorelo. Na lepem je začutil, kako mu je val ljubosumja žalil srce. Ali ne brusijo jezikov ob njej, ki je njegova žena, samo njegova?
"Morda ima prav, da se noče poročiti," je zamrmal kakor sam pri sebi.
Nehote je stisnil pesti. Vročične misli so se mu podile po možganih. Na lepem se je zaveldel, da bi se mu utegnila mala Orana, njegova ljubka ženica, za zmerom izmuzniti. Ali bi bila okolščina, da nosi njegovo ime, dovolj prepričevalna zanjo in za njene starše?
Tudi razlika v premoženju bi igrala tehtno vlogo. Ona bogata, on tako rekoč brez premoženja. Reven človek je dosti bolj ranljiv kakor bogat.
Toda on Moreno, se ne bo dal ugnati v kozji rog.
"Oh, nikar naj si ne ¡domišljujejo, da jo bodo prodali kakšnemu drugemu. Nikoli, nikoli se ji ne bom odpovedal ! si je strastno prigovarjal.
(Nadaljevanje prihodnjič)
obsodili zato, ker je ubežal, samo zato, ker je laiška žrtev brezvestne propagande in nima nobene krivice napram narodu in državi. Naša narodna oblast ni nikogar izgnala radi tega, da je duhovnik ali veren katoličan, ampak je izgnala in tudi bo izgnala z vso svojo doslednostjo edino in samo narodne izdajalce. Ako se izpolnijo ki jih izpoveduje spomenic ljubljanske škofije v svojem prvem in drugem poglavlju, jemogo-
če urediti odnošaje izmed cerkve in naše Narodne vlade. Neobhodno je potrebno, da duhovništvo ta načela praktično tudi izvaja, kar pa žal temu iz poročil na terenu to ni slučaj. Narodna vlada Slovenij i iskreno želi pomagati duhovništvu, katero hoče delati po izpovedi prvega in drugega odstavka te spomenice".
(Tanjug) (Posneto iz hrvatskega časopisa "Hrvatskih List").