LIST DELAVCEV V VZGOJNOIZOBRAŽEVALNIH ZAVODIH LJUBLJANA, 15. JUNIJA 1966 LETO XVII ST. 12 Šolska socialna služba REGISTRACIJA DANAŠNJEGA in učni uspeh jN POSKUS UREDITVE JUTRIŠNJEGA Dolžnost šole kot družbene ustanove je, da poskrbi za mladega človeka, da poleg učno-vzgojne funkcije prevzame tudi varstveno funkcijo in tako lahko prispeva poseben delež pri pozitivni vzgoji. Istočasno pa zavestno in načrtno onemogoča napačno vzgojo naše mladine. Delo šole in njena odgovornost sta sedaj postali tako veliki, da razni socialni, ekonomski, zdravstveni in drugi problemi, ki so se začeli porajati, že znatno otežkočajo in zavirajo njeno redno in učinkovito delo. Zato si je šola postavila v pomoč šolsko socialno službo, ki s saniranjem in urejanjem teh problemov lahko znatno pripomore k zboljšanju učnih in vzgojnih uspehov. Načelo šole v socialistični družbi je, da čimveč učencev uspešno konča osemletko. Vemo pa, da je velik odstotek učencev, ki zaključijo svoje obvezno šolanje že v VI. ali VII. razredu, nekateri pa celo v nižjih razredih. Lanskoletni republiški povpreček, ki pove, da je končalo obvezno osnovno šolo komaj 56,6 % vseh šoloobveznih otrok, dovolj zgovorno potrjuje da je treba o tem resno razmišljati in iskati vzroke za to. Šola ugotavlja, da večinoma tisti učenci v šoli ne uspevajo dobro, ki imajo neskladen in neurejen dom, ali katerih družine imajo slabo socialno-ekonomsko stanje, ali slabe in neprimerne prilike itd. Tak dom jim ne more dati normalnih pogojev za učenje in šolsko delo. Ti otroci so prizadeti, pa ne po lastni krivdi, treba jim je pomagati. Taki otroci so navadno težko prilagodljivi, vzgojno težavni in čustveno oz. osebnostno moteni. Zaviralni momenti, ki delujejo v takih okoliščinah, so predvsem: razveza staršev, nezakonski otroci, prepiri in pretepi v družini, alkoholizem, delomrzništvo, pobegi staršev od doma, prezaposlenost staršev itd. Naloga strokovne šolske socialne službe je, da pomaga tem učencem v sodelovanju z družino in šolo ter z raznimi oblastmi in družbeno-političnimi činitelji. Zato raziskuje družinske razmere in ugotavlja pogoje, v katerih ti otroci žive in delajo. Raziskuje in ugotavlja ekonomske pogoje, pogoje o prehrani, o zdravstvenem stanju učencev, o stanovanjih, o socialnih razmerah in medsebojnih odnosih v družini in še razne druge probleme socialno ali vzgojno ogroženih, vedenjsko ter osebnostno motenih šolskih otrok. Prav tako raziskuje tudi ožje ali včasih tudi širše družinsko okolje, ki lahko pozitivno ali pa negativno vpliva na otroke ter s tem povzroča razne motnje in njihovo neprilagojenost. DELOKROG SOLSKE SOCIALNE SLUŽBE JE ZELO OBSEŽEN Šolska socialna služba svetuje staršem, jim daje navodila, posreduje na merodajnem mestu ter včasih že s tem pomaga odpraviti težave. Vzporedno obravnava učence, jim pomaga, jih vodi in usmerja. Da pa šolski socialni de- MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiHiiniiiiimiiiiin Prosimo naročnike Prosvetnega delavca, da čimprej poravnajo naročnino za leto 1966, ki znaša 10 N din! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii« lavec dobro spozna pogoje, v katerih doma žive in delajo neprilagodljivi ali moteni učenci, je največkrat nujno, da gre tudi na dom. Navadno je potrebno več takih obiskov v isti družini. šolska socialna služba zbira in registrira podatke o učencih, ki jih obravnava, ter zanje odpira posebne dosjeje. Nujna je tesna povezava šolskega socialnega delavca z razredniki in tudi vodji šolskih varstvenih oddelkov, če ima šola že celodnevno bivanje učencev. Zato ie potrebno, da prihaja šolski socialni delavec vsak dan, včasih tudi večkrat v šolsko zbornico, da se pogovori in posvetuje z razredniki in učitelji. Potrebno je, Gb osnutku zakona o vzgoji in izobraževanju na U. stopnji v SR Sloveniji da obiskuje vzgojitelje in učence v razredih ter v šolskih varstvenih oddelkih in tako pomaga sproti odpravljati težave. Šolski socialni delavec mora Med prvimi ocenjevalci os- darskih in drugih delovnih orga- nja, specifična za področje pro- gu niso upoštevana dosedanja redno spremljati učne uspehe so- nutka zakona o vzgoji in izobra- nizacijah. svetnih delavcev, ki jih je treba prizadevanja za zmanjšanje uči- cialno-ekonomsko ali vzgojno zevanju na II. stopnji v SR Slo- Po tem osnutku so predvide- posebej urediti po temeljnem za- teljeve obveznosti na 20 ur je bi- ogroženih in vedenjsko motenih vendji, ki ga je pripravil repubh- ne vse drugostopenjske šole kot tenu ° delovnih razmerjih. To lo zavrnjeno S tem, da take do- učencev in poskrbeti, da se vklju- ški sekretariat za prosveto in enotni in enakovredni zavodi s9 ° strokovni izobrazbi, locbe v okviru sedanjega sistema čujejo v organizirano dodatno po- kulturo, so bili člani predsedstva drugostopenjskega izobraževanja, ki je potrebna za učitelje oziroma izobraževanja najbrž ne bi balo moč na šoli, kadar je to potrebno. RO sindikata delavcev družbenih ^ar pomeni, da bodo »s tem od- vzgojitelje, strokovnem izpitu in mogoče uresničiti. Nerazumljiva Ta pomoč je lahko stalna ali pa dejavnosti, ki so na seji v sredo, stran jeni vzroki, ki so pogosto trdnem in naknadnem raz- je tudi razdelitev učiteljeve dele občasna. 1. junija, kritično ocenili osnutek neopravičeno postavljali gimna- P1^11 delovnih mest, delovnem ca- lovne obveznosti: v cas za pri- Dobro bi bilo da bi v iziem- te8a zakona ter predlagali izbolj- zh0 v izjemen položaj. Gimna- su učiteljev oziroma vzgojiteljev, pravo (najmanj 10 ur na teden) nih Primerih šolski socialni dela- šave nekaterih določb. zija je - tako kot ositale šole njihovem letnem dopustu m raz- in -drugo delo, povezano z iz- , ... dri, se strupni e — vkliučena v si- resitvenem roku. O teh vpraša- obrazevalnim delom«. Predlog ».e lahko prisostvoval tod, pr, CKno^ a^o J= » »Slht « P,«.hlc- sindlkalai v okvin, cololn. 42-or- poklicne in tehniške šole šolskem pouku, da bi tudi tu izobraževanju na lahko spremljal učni proces takih nastal kmalu za II. stopnji je osnutkom za- kona o gimnazijah (o njem je predvideva zakonski osnutek za matična in zato toliko bolj po- ne delovne obveznosti naj bi uči-trebna pozornosti, so tudi največ telj porabil določeno število ur dolo- razPraviiali na seji predsedstva za učno obveznost, ostali čas pa & ' RO sindikata delavcev družbenih (ne da bi ga posebej predpisova- dejavnosti. li) za priprave, ki naj bi izbolj- Eden izmed problematičnih šale kvaliteto učiteljevega oziro-41. člen osnutka, ma vzgojiteljevega dela (pripra-govori o strokovnem izpitu, ve na pouk, konference, roditelj-se lahko Le-ta namreč določa, da učitelj ski sestanki itn.). oziroma vzgojitelj, ki ne opravi Osnutek zakona govori še o otrok. Logično je, da je istočasno po- razpravljal UO skupnosti gimna- ključenost izobraževanja za trebno tesno sodelovanje tudi z zij slovenije novembra lani) in ^ Pbi daiate ^Šolski0 socialni delavec mora ima nedvc>mno veliko ra«e™ost- osnovo za nadaljnje šolanje, sodelovati tudi na sejah ^n ™n- Ta osnuitek namreč Predvldfva Prav tako pa lahko nadaljujejo členov je- npr. ferencah šofskega učiteljskega okvirno ureditev celotnega dru- šolanje učenci poklicnih in teh- ki govon o s zbora, kadar rešuje učno ali sostopenjskega izobraževanja niških sol, enako kot s vzgojno in drugo problematiko mladine in odraslih, načelno pa učenci gimnazij tudi zaposlijo. ^ petij, jetih strokovnega izpita, lotmem dopustu prosvetnih de- ucencev. Udeleževati se mora .re- ureja tudi vprašanje dijaških do- Posebnost tega zakonskega ne sme več opravljati vzgo.jno lavcev (ueiteijev in vzgojiteljev). (Dalje na 2. strani) mov in izobraževanje v gospo- osnutka je, da ureja tu 1 vpias. - jzob,ragevajnega ^jela v šolah dru- To je člen, ki ga je treba — ka- ge stopnje oziroma v domovih, kor pravi obrazložitev — kot več V takem primeru — pravi to dolo- kakor stoletno pravico pravno čilo — izda šola (oziroma dom) urediti. Osnutek predvideva 36 odločbo o takojšnjem preneha- oziroma 30 strnjenih delovnih n ju delovnega razmerja. Dejstvo dni letnega dopusta v času poje, da je strokovni izpit potreben letnih počitnic, medtem ko je kot dokazilo Strokovnosti. Seveda ostali čas med šolskimi počitaica-pa gre pri tem le za ustrezno de- mi vezan na priprave, tečaje, se-lovno sposobnost učitelja in le minarje itn. Po mnenju udeležen-njegova neustreznost je lahko cev seje je to določilo premalo resnični vzrok za odpoved. precizirano. Za drugi del počit- Upravičen je bil tudi predlog niškega časa naj bi bilo poudar-glede razpisnih rokov, ki jih je jeno, da mora biti delo. v zvezi želel urediti republiški sekreta- s strokovnim izpopolnjevanjem riat za prosveto in kulturo z za- in pripravami za naslednje šolsko konom zato, da bd zagotovil šoli leto opravljeno do predvidenega določeno stabilnost. Po mnenju roka, medtem ko ni treba na-udeležencev razprave pa natanč-. tančneje določiti,, kje in kdaj ga na ureditev razpisnih rokov zdaj morajo prosvetni delavci oprani več nujna. (Prihodnost je gle- viti. de kadrovske zasebde vse bolj V osnutku so predvidena tudi obetajoča). Razpisni roki, kakrš- določila glede ustanavljanja, ne imamo danes, so. sicer primer- združevanja, prenehanja in ni tako za šole kot za posamez- upravljanja šol II. stopnje in done prosvetne delavce vendar pa mov, napovedano pa je tudi se-to lahko uredijo delovne skupno- dem izvršilnih predpisov, ki jih sti s svojimi samoupravnimi akti bo izdal republiški sekretariat za (pravilniki o delovnih razmerjih), prosveto in kulturo in ki bodo Veliko besed je bilo v razpra- prispevali k podrobnejši ureditvi vi tudi o učni obveznosti učite- določenega pravnega gradiva, ki Ijev, ki jo predvideva osnutek za se nenehno spreminja in ga za-učitelje teoretičnega pouka v šo- kon ne more zajeti, lah II. stopnje 22 ur na teden in udeleženci seje so menili, da za učitelje praktičnega pouka 23 osnutek zelo pomanjkljivo ureja V Kostanjevici na Krki je bila od 21. do 28. maja VII. republiška razstava pionirske fotografije -Pio- ur (za vzgojitelje pa 30 ur). Ce predmetnike in učne načrte za nirski foto 1966«. Razstavo so pripravili Foto-kino zveza Slovenije, osnovna šola Kostanjevica na Krki, je potrebno, lahko poučuje uci- pokjjcne šole, prehajanje iz ene-ZPM in Ljudska tehnika. 212 avtorjev je žiriji poslalo 634 fotografij in fotogramov, od teh jih je žirija telj tudi vec, ali pa manj ur, to- žole v drugi itn. sprejela za razstavo 169 od 86 avtorjev. — Na sliki: Karaš Veljko — Vanja (zlata medalja za kolek- da ne več kot 30 in- ne manj kot strani) cijo), in foto krožek osnovne šole Novo mesto: fotogram (1. nagrada za fotogram) 16 uh Mnenje, da v tem predlo- (Dalje na 2. strani) SREČANJE GIMNAZIJ V NOVI GORICI Na dnevnem redu: občni zbor skupnosti gimnazij, kulturni program in športna tekmovanja Letošnja »gimnazijada«, srečanje profesorjev in dijakov slovenskih gimnazij — bila je 4. in 5. junija v Novi Gorici — je imela posebno obeležje: ob 25-letnici boja za nacionalno in socialno osvoboditev vsega slovenskega ozemlja so se gimnazije spomnile te obletnice s posebnim poudarkom v svojem kulturnem programu. Prav tako pa so tudi zbrani predstavniki skupnosti gimnazij posebej opozarjali na problematiko šolstva na slovenskem primorskem območju. (Občnega zbora skupnosti gimnazij so se poleg 80 gimnazijskih učiteljev udeležili še predstavniki gimnazij iz drugih republik ter drugi gostje, med njimi predsednik prosvetno-kulturnega zbora skupščine SRS Ivo Tavčar in namestnik sekretarja za prosveto in kulturo SRS Boris Lipužič). O pomenu srednjega šolstva na Primorskem je govoril ravnatelj tolminske pedagoške gimnazije Stojan Trošt. Šolstvo — posebej še drugostopenjsko — se je v teh krajih razvilo šele po vojni in pomeni danes v kulturnem in nacionalnem pogledu nadvse važno obogatitev slovenskega življa. Odgovorni ljudje se tega zavedajo in posvečajo šolam vso pozornost. V bodoče pa bo potrebno dati še večji poudarek razvoju strokovnega šolstva in s pomočjo štipendiranja omogočiti najboljšim dijakom nadaljnji študij. (To je danes ena poglavitnih nalog našega šolstva — ne le na Primorskem.) S KVALITETO DELA GIMNAZIJ SE NE MOREMO BITI ZADOVOLJNI Predsednik skupnosti gimnazij Franček Eohanec je v svojem poročilu očrtal razvojno pot teh šol in njihov današnji položaj v naši družbi. Dejal je, da se je mreža gimnazij po vojni na Slovenskem tako zgostila kot še nikoli doslej — pa ne da bi bilo v tem kaj narobe: gimnazije kot enosmerne splošnoizobraževalne šole so utrdile svoj obstoj tako, da so danes ena najbolj trdnih vej našega šolskega sistema; v veliki večini delajo v dobrih pogojih — vsaj v primerjavi z drugimi drugostopenjskimi šolami — in zajemajo mladino praktično iz vseh območij naše domovine. Tudi številčno stanje prikazuje, da je razmerje med dijaki, ki obiskujejo gimnazije, in pa onimi v raznih strokovnih šolah povsem normalno in se še celo nadalje obrača v prid gimnazijam. S tem pa seveda ni rečeno, da smo lahko zadovoljni s kvaliteto njihovega dela: to bo vsekakor potrebno dvigniti, in sicer z racionalizacijo pouka pa s funkcionalnejšo uporabo sodobne učne opreme (jezikovnih laboratorijev, fizikalnih praktikumov ipd.). Se vse premalo se pogovarjamo o uporabi novih učnih sredstev, ki bi modernizirala vzgojno izobraževalni proces in ga s tem približala mladi generaciji. Učni načrt za gimnazije je še vedno preobširen, treba ga bo — podobno kot zdaj za osnovno šolo — čimprej reducirati. Posledice preobširnega učnega načrta in pa nemodemiziranega pouka se kažejo v tem, da današnja gimnazijska mladina ni dovolj seznanjena s sodobnim družbenim dogajanjem doma in v svetu, da jc njena družbena zavest prešibka! Glede tehniške vzgoje v gimnazijah je bil predsednik Boha-nec mnenja, da to področje zasluži enakovredno tretiranje kot vsa ostala vzgojno-izobraževalna dejavnost naših šol, vendar pa bo treba program tehniške vzgoje prilagoditi potrebam in nalogam bodočega izobraženca, tako da bo ta vzgoja izhajala iz sodobnih tehnoloških procesov. (Ne pa da bo — kot je to marsikje danes — vzgajala še naprej obrtniško, miselnost.) Med nalogami, ki jih je skupnost gimnazij uspešno opravila, je treba omeniti številne seminarje in konference gimnazijskih učiteljev, na katerih so skušali čimbolj poenotiti svoje delo in ga uskladiti med seboj. Tudi sodelovanje s podobnimi skupnostmi v drugih republikah je bilo uspešno — to se je pokazalo zlasti ob identičnem stališču glede predloga reforme šol druge stopnje. V DRUGOSTOPENJSKEM Šolstvu so potrebne DOLOČENE SPREMEMBE V imenu sekretariata za prosveto in kulturo SRS je pohvalil delo skupnosti gimnazij Boris Lipužič in dejal, da je preuranjena panika, ki je zajela nekatere prosvetne delavce, zlasti na gimnazijah, spričo predlagane reforme drugostopenjskih šol. Intencija tega predloga je v tem, da bi dali tehničnim in njim ustreznim šolam več splošnoizobraževalnih predmetov. Dejstvo pa je tud', da si intelektualca v sodobnem svetu ne moi-emo zamisliti brez poznavanja sveta tehnike. Pedagoški delavci na gimnazijah si prizadevajo za 'izboljšanje pouka v tem smislu, vendar bo potrebno za ustreznejši, racionalnejši učni program gimnazij še precej delati. Kajti — je rekel tov. Lipužič — reforme šolstva so neprestana življenjska nuja povsod v svetu. Da nam je potrebna prestruk-turalizacija našega drugostopenjskega šolstva, če hočemo šolstvo razvijati v skladu s potrebami, je bil mnenja tudi ravnatelj škofjeloške gimnazije Rado Jan. To je družbena potreba, o kateri moramo razmišljati. Na gimnazijah naj bi uvedli strožjo selekcijo vpisa, s tem bi imeli manj dijakov, toda boljše in bi laže delali z njimi. Draga Humekova z mariborske pedagoške gimnazije je kritizirala obstoječi (medobčinski) sistem financiranja, ki povzroča — posebno v Mariboru — šolam velike težave. Ker ni na razpolago dovolj sredstev, ni možna stimulacija kvalitetnejšega dela. Razen tega pa je že čas, da zavlada v naših šolskih zavodih pedagoški mir, ki je tako potreben učiteljem, da bi se lahko dvignila njihova samozavest in pa vera v lastno delo. Občni zbor je pozdravil tudi tov. Tavčar. Poudaril je izredni pomen takih skupnosti,. kot je gimnazijska, ker vloga prosvetne oblasti (tako kot drugih) postopoma odmira, samoupravni organi pa dobivajo vse večjo vlogo. Zatem je tov. Tavčar odgovarjal na vprašanja, ki so mu jih pisme-poslali prosvetni delavci. Med temi vprašanji je bilo npr. tudi to, ali je pravilno razmerje med številom dijakov na srednjih šolah in pa. prostimi študijskimi mesti na visokih šolah — ali je naše visoko šolstvo še preskromno razvito? Podatki govore, je dejal predsednik, da je naše visoko šolstvo že preveč razvito — razmerje 1:2 v korist absolventom visokih šol ni v skladu z našimi potrebami. Zato bomo morali omejiti vpis na nekatere fakultete oziroma oddelke. Gle^e vprašanja o predlogu reforme šol II. stopnje je tovariš Tavčar menil, da je razprava o tem problemu še pred nami in da noben od obeh dosedanjih konceptov ni dovolj jasno izdelan: niti zvezni predlog sam niti ugovor zveze slovenskih pedagoških društev (če lahko smatramo ta ugovor kot koncept). Zasluga slovenskih pedagogov je, da so odprli razpravo; dejstvo pa je tudi, da se vsa povojna leta naša pedagoška znanost ni dovolj ukvarjala s sodobnimi oblikami vzgoje in izobraževanja, da je preveč ostajala pri tradicionalnih, klasičnih oblikah tega dela. O NEBOGLJENOSTI DANAŠNJIH RODOV V nadaljnji razpravi je tov. Tavčar govoril tudi o vzgojni plati šolanja naše mladine in o odgovornosti učiteljev do te vzgoje. Značilna je — je rekel — nebogljenost današnjih rodov, da se spopadejo z življenjem. Naša šola ne usposablja človeka — ga notranje ne motivira tako, da se bo lahko uspešno spoprijemal z deformacijami v naši družbi, da ne bo bežal pred stvarnostjo. Idejnost namreč ni v politiziranju. Doslej smo vse preveč idealizirali našo družbo, namesto da bi mladino učili, kako jo je potrebno spreminjati — takšno, kakršna ža je! Zgodovinsko je dokazano, da je nauk dialektičnega materializma sila, ki je sposobna spreminjati svet. Predstavnike slovenskih gimnazij je popoldan sprejel predsednik občinske skupščine Nova Gorica, zvečer pa so dijaki izvedli lep kulturni program. Naslednji dan .so se zvrstila še različna športna tekmovanja, na katerih so se pomerile ekipe posameznih šol. dh ŠOLSKA SOCIALNA SLUŽBA IN UČNI USPEH Predmetnik in učni načrt za osnovno šolo sprejeta (Nadaljevanje s 1. strani) vornih občinskih organov sred- dovalnih konferenc in posebnih stYa: do . vsaka šola. .ime^a konferenc razrednih učiteljskih alleCn° kuhm'J0- Pa’ kJer zborov. že organizirano celodnevno biva- Po potrebi izdeluje tudi ankete n-ie otrok v šoli (šolsko varstvo), in analize, socialno ali drugače Pa morajo otroci dobiti tudi kosi-ogroženih učencev. Včasih pa so * Solska. socialna služba mora potrebne ankete in analize o učen- sf P°se^ej ugotoviti socialno in cih celotne šole, da se učitelji se- ekonomsko problematične učence znanijo s tem in zvedo, v kakšnih aa s1°.111 ter Pri odgovornih ob-pogojih žive in delajo njihovi cmsklh organih preskrbeti pri-učenci. Na osnovi izdelanih ana- sP_evke za kosila in malice po niž-liz šolski delavec poroča na skup- ('enak brezplačno. Krajevnih sejah in konferencah učitelj- skupnosti in krajevne družbe- skega zbora in mu predlaga dolo- ne or§an*zacye (komisije) pa bodo čene rešitve. Učiteljski zbor o tem Pomagale reševati šolski socialni razpravlja in ukrepa ter zavzema *mzm take primere in ji olajšale določena stališča. Tak postopek je del°' ,Tamt k-ier 80 učenci vozači, lahko zelo učinkovit in mnogo oG 0 *e Posebej potrebno. pripomore k zboljšanju učnih in . _______________ vzgojnih uspehov učencev. LETOVANJE UČENCEV Šolski socialni delavec po po- Naloga šolske socialne službe trebi sodeluje in poroča o social- je, da poskrbi, da se bodo učenci nih problemih tudi družbenemu šol v čim večjem številu vključili organu šole — šolskemu svetu, v počitniška letovanja in tabor-Tudi ta svetuje in pomaga ter jenja ter si tako 1 epih svoje izdaja potrebne odločitve. Na- zdravje. Socialno ali ekonomsko vzven pa šolska socialna služba so- šibkim učencem bo preskrbela deluje s krajevnimi skupnostmi tudi letovanje po znižani ceni ali in družbeno-političnimi organiza- brezplačno. Tu ji lahko dajejo cijami oz. njihovimi socialnimi posebno pomoč društvo prijateljev komisijami. Prav tako mora biti mladine in organizacije RK. Prav v stalnem kontaktu z občinskimi tako je važno, da poskrbi da se organi, posebno s Centrom za so* bodo vključili v zdravstvene kolo-cialno delo oz. družbenimi služ- nije vsi tisti učenci, ki so zaradi bami. z zavodom za prosvetno pe- svoje bolezni ali šibkosti potrebni dagoško službo, nadalje zdravstve- posebne nege in zdravljenja pod nimi ustanovami ter zdravstve- zdravniškim nadzorstvom nimi delavci in vzgojno posve- Istočasno pa šolska socialna tovalnico. služba poskrbi tudi za to, da se S tem, ko smo v glavnem na- bo čim več učencev vključevalo kazali delokrog šolske socialne v dnevna letovanja tam, kjer so službe, bomo tudi lažje spoznali organizirana, učinkovitost njenega dela v pre- ba poskrbi, da take učence starši dajo v rejo ali v zaščito vzgojnega doma. Za duševno ali telesno defektne otroke pa mora prevzeti šolska socialna služba še posebno skrb in odgovornost. ventivriem oz. v kurativnem smislu. Razumljivo je, da šolski socialni delavec potrebuje tudi primeren prostor za svoje delo, kjer POKLICNO USMERJANJE IN SVOBODNE AKTIVNOSTI Vsa leta šolanja spoznavamo nemoteno lahko sprejema starše, učence pri rednem šolskem delu učitelje in druge, ter z njimi dela. _ razvijamo njihove telesne in duševne sposobnosti. Poleg tega PREVENTIVNO Pa šole organizirajo tudi svobod- IN KURATIVNO DELO ne dejavnosti (krožke). Učenci si ,T v, , . . . . v krožke svobodno izbirajo. Vkliu- N as teh bomo le nekaj najvaz- eujejo se v tiste krožk^ ki r{z_ nejših oblik tega dela. vijajo take vrste dejavnosti, kate- 1. Celodnevno bivanje otrok v re jjh bno Pri'takem soh je velika pomoč m razbreme- delu navadno dobroJ uspevaio in mtev zapos enim starsenr Naloga delajo z veseljemi obenPm se solske socialne službe je, da vklju- vesele svojjb uspehov. Tako tudi socialno S etonomsko šibke ter ^me^Mahko sooznavam 6 V ^h' vzgojno ali zdravstveno ogrožene no zan>ahnkje uPčencev in0n^e učence ter Jim ustvari primerne s-poso5nosti pri doiočenem delu. pogoje za učenje. V celodnevnem golska socjaina 5]užba bo za to bivanju so ucenci pod stalnim skrbela Ža'socialno šibke učence nadzorstvom vzgojiteljev, kjer do- in jih vključevala v krožke na bivajo tudi dodatno pomoč, skup- vgeh flto jah ^ še n no z ostalimi učenci šole, m se višji ^n i 0Veznega šPlanja (v individualno pomoč v varstvu. 6 7 in 8. razredu) Ves čas bo Poleg rednega učnega dala (doma- spremljala delovne uspehe teh ce naloge in učenja) i j i otrok in spoznavaia njihove po-ucenci tudi organiziran Prosti cas sebne sobnosti ter ^ poma^a. - rekreacijo, organizirane oglede la usmerjati y pokliceJ. raznih kulturnih predstav m pri- Men da trebnQ da se reditev (gledališče, kino predsta- na vseh šolah organizirajo’ seb. ve, oglede razstav, muzejev itd.). ne komis za kljcnJ Psmer_ Pri vsem tem pa ne smemo poza- janj kater član. bo(Jo tijdj biti velikih vzgojnih vrednostn V ŠQlski socialn. delavc._-' Te kom._ skupnem delu se ucenci privadijo sije naj delajo y tesni ayi na nudenje medsebojne pomoči z učitelji na šoli s podjefji, da si (pomoč starejših mlajšim) pava- učenci lahko ledajo de^vnice mjo se na lepe medsebojne odno- morda tudi nekatere toyarne) se, skratka nav 3 se spoznavajo s produktivnim.de- turno obnaša j -n,Pkib r1r.|,;. lom in z delavskim samouprav-caj Pri izvrševanju šolskih dolz- Komisije pa bodo stalno nosti se navajajo na redno vsak- sodeloyale tudi Jz *;avodi za za. Prikazali smo le v glavnih obrisih delokrog šolske* socialne službe in s tem v zvezi tudi nekaj osnovnih nalog, ki jih mora izvrševati, da tako, lahko prispeva znaten delež pri izboljšanju učnih in vzgojnih uspehov v šoli. Že na osnovi teh izvajanj pa lahko ugotovimo, da so te naloge zelo mnogovrstne in obsežne in da zahtevajo dobro strokovno znanje, dobro poznavanje metodike ter uporabljanje najprimernejših oblik in načinov tega dela. Nujno je tudi dobro poznavanje mladinske psihologije. Predvsem pa je potrebno imeti mnogo volje ter široko razgledanost tudi na družbeno političnem področju. Razumljivo je, da bodo" naloge šolske socialne družbe delale manj težav tistim šolskim socialnim delavcem, ki so poprej že delali v šolski praksi. Ker je šolski socialni delavec enakopraven član učiteljskega zbora, mora dobro poznati delo, ki ga ta kolektiv opravlja na šoli. Poznati mora vso organizacijo in potek celotnega šolskega dela. Dobro mora poznati šolsko zakonodajo in šolsko samoupravljanje. Proučevati in poznati mora prav tako celotno delo organizacijskega in družbenega življenja ter samoupravljanje učencev. Le na ta način se bo socialna služba na šolah uveljavila in utrdila ter našla tisto mesto, ki ji pripada. Obenem pa bo veliko pripomogla k zboljšanju učnih in vzgojnih uspehov učencev. Preventivno delo in saniranje otrok oziroma družin je dolgotrajno in odgovorno delo, ki ga lahko rešujemo le s skupnimi, napori vseh tozadevnih učiteljev. Vendar menim, da šolska socialna služba, ki odkriva primere socialno ogroženih otrok in jih pomagS reševati s preventivo ali. saniranjem, že v najnežnejši dobi dostikrat obvaruje otroke pred težkimi posledicami. Saj je znano, da so prav težki socialni momenti večkrat vzrok nepravilni duševni in telesni rasti otrok. Tudi če se je pozneje situacija spremenila, šfe ^edtio lahko ostanejo na-otraS cih težki sledovi šolskih let, ki jih bremenijo celo življenje. Ce je šolska socialna služba vsako leto rešila le nekaj takih otrok, je veliko storila, ker jih je zdrave vrnila staršem in socialistični družbi. TONČKA ŠAŠEK Po daljših razpravah v strokovnih službah, v skupščini in drugod je naposled pedagoški svet SRS dne 1. junija 1.1. sprejel revidirani predmetnik in učni načrt za osnovno šolo. Kot je posebej poudarjeno, ne gre za nov učni načrt, temveč le za korekture in dopolnitve dosedanjega. načrta. Kljub temu pa predstavljajo nekatere spremembe, ki jih prinaša revidirani učni načrt, precej radikalen poseg v šolsko delo. Največ ugovorov je pri vseh diskusijah o delu osnovne šole šlo na račun preobremenjenosti otroka, ki mu šola — sledeč predpisanemu predmetniku in učnemu načrtu — nalaga prevelika bremena, in pa da tudi tisto, kar mu nalaga, dostikrat ne pomeni bogatitve njegovega znanja in priprave na današnje življenje, temveč da je v tej učenosti mnogo nepotrebnega, zastarelega. Pred tem problemom so že vsa povojna leta vse šole na svetu: današnja znanost se razvija tako naglo, ves napredek človeštva gre tako skokovito naprej, da je nemogoče sproti prilagajati temu tempu delo šol. Zato je razumljiva trditev, da so reforme šolstva nenehna potreba, ki jo vsaki družbi narekuje stvarnost. Učni načrt, po katerem bodo začele delati osnovne šole na Slovenskem že s prihodnjim šolskim letom, je — po mnenju poznavalcev — trenutno najboljša možna rešitev v sedanji situaciji. Seveda Pedagoški svet SRS Pedagoški svet SR Slovenije sestavljajo (po imenovanju skupščine SR Slovenije, Ur. list SRS 14, 1965) naslednji člani: predsednik prof. Ludvik Gabrovšek, Ivan Berce, ravnatelj osn. šole »Tone Čufar«, Ljubljana; Leopold Suhodolčan, ravnatelj osn. šole Prevalje; Franček Bohanec, ravnatelj gimnazije Poljane, Ljubljana; Jože Kuhar, ravnatelj Industrijsko-kovinarske šole pri TAM, Maribor; ing. Ljudmila Krese, višji konzervator v muzeju Narodne osvoboditve; Miro Lužnik, v. d. direktorja zavoda za šolstvo SRS; Jovita Podgornik, urednica uredništva kulturnih oddaj TV; Stojan Požar, politični delavec pri CK ZKS; Jože Šturm, profesor na Visoki šoli za telesno kulturo, Ljubljana; Milena Vršnik-Štiftar, ravnateljica ESŠ, Celje; ing. Viktor Klanjšček, direktor Soškega gozdnega gospodarstva, Tolmin; dr. Ivo Toličič, docent filozofske fakultete, Ljubljana; dr. Franc Strmčnik, docent filozofske fakultete. Ljubljana; dr. Avguštin Lah, prof. na Visoki šoli za politične vede v Ljubljani. spet samo prehodna rešitev, ki v okviru sedanjih možnosti ter vzgojnih ugotovitev na podlagi večletnega sistematičnega spremljanja in proučevanja odpravlja nekatere očitne pomanjkljivosti in napake dosedanjega predmetnika in učnega načrta. Trajnejše rešitve bi bile lahko samo rezultat daljših pedagoško znanstvenih raziskav, slonečih tudi na analizah nalog in rezultatov osnovne šole v drugih državah, in bi izpopolnile pred leti zastavljeno koncepcijo o vlogi in funkciji obvezne osemletne šole. K intenzifikaciji in racionalizaciji pouka, kar je eno osnovnih nerešenih vprašanj sedanje osnovne šole, bi prispevalo tudi reševanje drugih važnih vprašanj (ne le redigiranje učnega načrta), kot so določitev minimalnega fonda znanja, ki ga mora učenec dobiti, če hoče nadaljevati šolanje na drugostopenjskih šolah, strokovno izpopolnjevanje učiteljev, ustrezni učbeniki, izpopolnjevanje prosvetno-pedagoške službe, urejena predšolska vzgoja mladine neposredno pred vstopom v šolo in podobno. To pa so naloge, ki čakajo naše prosvetne in znanstvene institucije v prihodnje. dh DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE priporoča šolam in prosvetnim delavcem za mladinske zbore in pevske nastope: nskih 2.50 3,20 0,20 1,25 7.50 7.00 3.50 3.00 0,70 0,70 0,36 2,60 0,90 Zahtevajte zbirke v vseh knjigarnah ali pa jih naročite pri Državni založbi Slovenije, Ljublj., Mestni trg 26 • Tavželj Jože, Osnove petja po notah . • Emil Adamič, Otroški in mladinski zbori • Matija Bravničar, Polžki.............. • Radoslav Hrovatin, Partizanska pesem . • Luka Kramolc, Mladina poje, I. del . . • Luka Kramolc, Mladina poje, II. del . • Maks Pirnik, Otroški in mladinski zbori • Rado Simoniti, Zbirka otroških in mladi zborov .... j ....... . • Danilo Švara, Mladi slavček, I. del . . • Danilo Švara, Mladi slavček, II. del . . • Matija Tomc, Igraj kolce ...... • Albin Weingerl, S pesmijo v rej . . , • Marij Kogoj, Otroške pesmi............ Ustanovljena skupnost posebnih šol in zavodov Ob osnutku zakona o vzgoji in izobraževanju na II. stopnji v SRS danje del° inv8‘f P"avra poslovanje delavcev - zavodi za delovne navad. . ‘ poklicno usmerjanje. Ker se velik otroci doma vrednote- del učencev Prav iz socialno in vzgoje, bi lah j ekonomsko šibkih družin navad- nje postavili na prvo mesto no pQ konfiani osemletki usmeri y Pri celodnevnem i * razne poklice, je nujno, da šolske je nešteto možnosti da uvajamo sociall£ služb’eJ šolam pri tem de-učence v samoupravljanje m jih . ae tako PriPravliana° /;aoP™Se! Šolska socialna služba ureja družbeno m § P . socialne probleme učencev v šoli nje. Posebno s i ^ ® , in doma. Zato po možnosti pre- ekonomsko šibki učene se bodo v skrbi dodatna finančna sredPtva življenju najprej srečavali s temi pjadb otrokom in družinam oblikami ker iz objektivnih raz- Prizaaeum otroKom m aruzinam ooiiK-aiiu, ivei n. od občinskih organov ah od kra- logov v veliki men ne more o na- jevnih skupnosti aU družbenih d?1i®Yatl. ^udbl čimnrei orSanizacij (tudi pomoč v natura- visokih šoiah ampak se čimprej ljjah) včasjh morajo starši otroke vključujejo v Proizvodu o. Šolska tud. f.zieno razbremeniti ( na socialna služba mora zato sprem- nf.rlp?pIi,,, v ijati tudi izvenšoisko delo takih Kadar jg potrebno, šolska so-celodnevno bivanje šoli cialna služba svetuje medicinske (Nadaljevanje s 1, strani) Predlagatelji šo v osnutku predvideli tudi okvirne določbe za pravni položaj izobraževanja v gospodarskih in drugih organizacijah, ki pa so po mnenju udeležencev razprave .na tej seji vse preveč načelne in okvirne (glede na pomembnost te izobraževalne dejavnosti). Prav to izobraževanje je namreč tako neurejeno iri nenačrtno, da bi mu morali posvetiti v zakonu več kot samo štiri člene. Slišati je bilo tudi pripombo, da je naslov zakonskega osnutka neustrezen — namreč glede na to, da vsebuje tudi določila o izobraževanju v delovnih organizacijah. Udeleženci razprave so soglašali, da je osnutek zakona, ki je po mnenju republiškega sekretariata za probveto in kulturo »registracija obstoječega stanja in usmeritev drugostopenjskega šolanja v racionalnejšo smer«, sicer nujnost, vendar pa bodo morali njegovi sestavljala bolj kot doslej prisluhniti številnim pri-pombarn na terenu in spremembam, ki so nastale medtem, predvsem pa bolj upoštevati raznovrstnost in skrajno neurejenost, ki je značilna za vse šole druge stopnje — razen za gimnazije. Razumljivo je, da vseh perečih problemov v drugostopenjskem izobraževanju tudi ta zakon ne bo mogel urediti, nakazati pa bi bilo treba več rešitev in izhodov iz slabosti, ne pa le registrirati sedanje stanje. Le tako bi postal novi zakon to, kar pri-« čakujemo od njega: prispevek k večji ureditvi celotnega sistema in k modernejšim načinom vzgoje ter izobraževanja na II. stopnji. M. K. Društvo defektologov SRS je pred nedavnim organiziralo v prostorih zavoda za slepo mladino v Ljubljani ustanovni občni zbor skupnosti posebnih šol in zavodov, ki so se ga udeležili predstavniki 30 od 55 tovrstnih ustanov, kolikor jih je v Sloveniji. Zamisel o ustanovitvi skupnosti posebnih šol in zavodov je nastala pravzaprav že lanskega novembra na posvetovanju slovenskih defektologov. Izoblikovala1 se je iz potrebe po usklajenem delu teh zavodov in , iz spoznanja, da razcepljenost teh zavodov in njihovo različno tretiranje (posebno lokalnih zavodov) v občinskih krogih ne vodita do zaželenih rezultatov pri reševanju tovrstne problematike. V okviru tega združenja pa bo celotna problematika posebnega šolstva kom-pleksneje zajeta, vidnejša, in pričakovati je, da bo to tudi prvi korak na poti k njenemu 'reševanju. Pričakujejo namreč, da se bo predstavnik tega združenja vključil tudi v stalno konferenco za rehabilitacijo invalidnih oseb SRS in tako zastopal interese telesno in duševno prizadete mladine. Doslej se je ukvarjalo z organizacijskimi problemi v glavnem društvo defektologov; le-to pa bo z ustanovitvijo skupnosti razbremenjeno te dolžnosti in se bo lahko temeljiteje kot doslej posvetilo svoji prvotni nalogi — proučevanju strokovne problematike. O nalogah skupnosti zavodov posebnega šolstva je na omenjenem posvetovanju podrobneje govoril predsednik republiškega odbora defektologov Vojko Jagodič, ki je med drugim poudaril pomen pravilega delovanja samoupravnega sistema v tovrstnih zavodih in izrazil pričakovanje, da bo novoustanovljena skupnost pred-. vsem pomoč tem ustanovam — tako pri izpolnjevanju samo- upravljanja kot pri odstranjeva* nju materialnih problemov. Te naloge so med drugim nakazane tudi v statutu navousta-novljene skupnosti, ki poudarja osnovni namen njene ustanovitve: zagotoviti in razširiti strokovno sodelovanje pri vzgoji in izobraževanju in poklicnem usposabljanju mladine z motnjami v duševnem in telesnem razvoju — pri reševanju vprašanj skupnega pomena. •Statut začrtuje' med osnovnimi halogami skupnosti tudi pomoč te organizacije ustanovam pri družbenem samoupravljanju. Skupnost naj analizira sistem družbenega samoupravljanja in daje predloge za njegovo izpopolnjevanje. Njena skrb bo tudi pomoč pri izdelavi samoupravnih in drugih aktov, proučevanje financiranja, skrb za strokovno šolanje in izpopolnjevanje pedagoškega kadra, proučevanje delovnih ■ pogojev v teh ustanovah, proučevanje potreb po dopolnjevanju omrežja posebnih šol in sodelovanje pri izdelavi normativov. V okviru tega združenja pa bodo v prihodnosti obravnavali tudi vprašanje učil. in učnih pripomočkov za posebne šole idr. Delovanje skupnosti in njene naloge bodo podrobneje obravnavali na izrednem občnem zboru, ki ga bo društvo defektologov organiziralo letošnjo, jesen. M. K. OBVESTILO Obveščamo šolske svete in občinske skupščine, da bo izšla posebna številka, »Prosvetnega delavca« z drugim razpisom delovnih mest v vzgojnih in izobraževalnih zavodih SRS v prvem tednu julija. Prosimo, da nam pošljete razpise ^jelovnih mest najkasneje do 25. junija! Vsem sodelavcem in pralcem našega lista želimo prijetne počitnice! Uredništvo in uprava PD šoli, * j’ .. n,’ preglede. Otroke napoti v am- vkljucujejo tudi bulante, šolske poliklinike, v men- gamzacijsko delo celotne šole, ka- talno.higiensk/posta;j v’ bolnice dar je le možno. itd. Prav tako tudi staršem sve- nijvunav-i rvrunK iuie Potrebno medicinsko pomoč. PREHRANA OTROK otroci iz izrazito neurejenih zdravstvenih analiz je ugo- družin so često potrebni posebne tovljeno, da je vzrok razmeroma psihološke pomoči, npr. obravna-visokemu številu obolenj in raz- ye y vzgojni posvetovalnici. V po-nih deformacij nepravilna in ne- vezavi z razredniki in ostalimi zdrava ali pomanjkljiva prehrana u£itelji ter vodji oddelkov celo-učencev. dnevnega bivanja otrok v šoli Vzroki z^ tako stanje so raz- pripravi šolska socialna služba do-lični: kumentacijo in usmerja učence v — slabo socialno stanje dru- posvetovalnice. žine, _ Ce pa je na šoli razvita šol- — nepoučenost staršev o pra- ska psihološka služba, bo šolska vilni prehrani, socialna služba z njo tesno sode- — splošna gospodarska pasiv- lovala. Skupno bosta ustvarili nost nekaterih krajev, _ • evidenco o problemih učencev in — premajhna skrb družbenih ugotovili, kakšne motnje nasto- činiteljev (občin, krajevnih skup- pajo. Vzporedno bosta urejali so-nosti, družbenih organizacij, šol cialne in psihološke probleme, itd.) Nekateri starši šolskih otrok — slabe organizacijske sposob- ne znajo gospodariti s sredstvi, nosti odgovornih činiteljev in drugi zopet so potrebni družbene-drugi. ga nadzora. Tudi tem more dati Tam, kjer še ni urejena šolska pomoč šolska socialna služba, prehrana, mora šolska socialna včasih je tudi potrebno sodelo-služba dati pobudo in pomoč ter vanje ali povezava s krajevno pa-skupno z odgovornimi zdravstve- tronažno službo, nimi delavci in drugimi krajev- v težjih primerih, posebno ka-nimi činitelji premišljeno in ob- dar je treba sanirati družino, so jektivno ugotoviti zdravstveno tudi otroci potrebni posebnega stanje otrok v določenem okolišu, varstva in zaščite družbe. V ta-Dosledno mora zahtevati od odgo- kih primerih šolska socialna služ- Premalo znane možnosti šolanja in zaposlovanja Na ljubljanski tehniški srednji šoli za kemijsko, metalurško, rudarsko in lesno industrijsko stroko leto za letom ugotavljajo, da s0 absolventi osemletk vse premalo poučeni o tem, za katere stroke se lahko usposobijo na tej šoli in kakšne bodo njihove možnosti zaposlitve. Od petih odsekov — kemijskega, metalurškega, rudarskega, lesnoindustrijskega in papirniškega (šolanje na vsakem odseku traja štiri leta), so zabeležili skoraj preveliko zanimanje za kemijski odsek, medtem ko je bil vpis v ostale odseke nezadovoljiv prav zaradi slabe poklicne orientiranosti učencev osnovnih šol. Metalurški odsek je premalo znan mladini najbrž zaradi tega, ker si kot metalurgijo še vedno predstavlja samo pridobivanje železa in jekla. V 'resnici je danes področje metalurgije zelo široko, raznovrstno, in tehnik-metalurg ima velike in vse premalo znane delovne možnosti. Metalurški tehniki se lahko zaposlijo kot obratni tehniki v procesih pridobivanja kovin in zlitin, v livarnah in valjarnah, kot tehniki -konstruktorji, v metalografskih laboratorijih kot kontrolorji izdelkov, kot tehnologi na področju varjenja in lotanja, pri toplotni obdelavi kovin In zlitin itd. Razen tega pa so možne v neposredni proizvodnji še mnoge ožje specializacije. Zaposlitev je mogoča ne le na Jesenicah in Ravnah, ampak tudi dru- god, npr. v Ljubljani (Litostroj, razni inštituti, livarne, raziskovalni za. vodi ter sploh kovinska industrija), v Mariboru (TAM, Metalna, livarna) v Celju (Cinkarna), v Slovenski Bistrici. Kopru, Novem mestu itd. Tudi dijaki tega odseka imajo možnost, da si pridobe štipendijo. Rudarski odsek. Mladina tudi o lem delovnem področju premalo ve. Danes potrebujejo rudarskega tehnika v kamnolomih, v študijskih in projektivnih birojih (proučevanje in uvajanje novih načinov pridobivanja rud, uvajanje novih ' strojev, načrtovanje), na separacijah in notacijah (ločevanje koristne snovi od nekoristne), v jamomernicah. pri raziskovalnem vrtanju (proučevanje, sestava zemeljske skorje v rudarstvu in pri gradnji velikih stavb), pri pridobivanju nafte in plinov. Nadalje so lahko rudarski tehniki zaposleni kot varnostni tehniki, normir-ci. rudarsko-strojni tehniki, geološki tehniki, geofiziki, ki s preciznimi instrumenti ugotavljajo fizikalne lastnosti hribin. Študij na tem odseku je predvsem primeren za fante, iz navedenega pa je razvidno, da so študij in zaposlitvene možnosti na rudarskem odseku zelo pestre in vabljive. Lesnoindustrijski odsek vzgaja lesnoidustrijske tehnike za vodilna mesta v obratih lesne industrije. Deli se v dve smeri: osnovna mehanič. na predelava lesa in finalna prede- lava lesa. Dijaki se odločijo za smer šele po drugem letniku, ko že dovolj spoznajo svojo stroko. Učenci tega odseka imajo poleg teoretičnega pouka tudi bogat praktični pouk v laboratorijih in delavnicah. Tisti, ki se odloči za študij osnov, ne mehanične predelave lesa, se bo v poklicu ukvarjal predvsem s proizvodnjo furnirjev, vezanega lesa (panel plošče, vezane plošče) in žaganega lesa. Kdor se odloči za finalno predelavo lesa, se bo v poklicu ukvarjal s konstruiranjem raznega pohištva galanterije in drugih izdelkov iz lesa. Pn obeh smereh se daje močan poudarek tudi strojeslovju. Možnosti zaposlitve so'velike, tako v lesnoindustrijskih podjetjih kakor tudi v raznih inštitutih za ra. ziskavo lesa, v trgovinah za prodajo pohištva itd. Predvsem za dijake višjih letnikov so na voljo tudi štipendije. Papirniški odsek je še mlad in vzgaja tehnike, specializirane za delo-v Papirni stroki. Glede na značaj pridobivanja papirja je študij na ,7} ,oc!seku P°1 kemijski, pol stroj-niški. Papirniški tehnik se usposobi za laboratorijsko del0 in za vodenje delovnih procesov, to je, skrbi, da proizvodnja nemoteno poteka in da je zagotovljena kvaliteta izdelkov. Tehnike-papirničarja zaposiuie industrija lesovine, celuloze in papirja predvsem kot vodje delovnih strojev, vodje,____________________ proizvodnega procesa ter' kot 'tehhi--ke v inštitutu za celulozo in papir. Kader za zasedbo teh delovnih mest je trenutno zelo iskan. Za večino delovnih mest so primernejši moški, medtem ko se dekleta lahko zaposle razi- stroke. delo v obratnih laboratorijih in v skovalnih laboratorijih t? s Možnosti zaposlitve so velike, je zanimivo,in pestro, V vseh petih odsekih se teoretični pouk v razredih prepleta z bogatim praktičnim poukom, v lastnih šolskih laboratorijih in v /šolskih delavnicah. Tako dijaki pridobe .mnogo praktičnega znanja že v šoli med štiriletnim študijem. Razen tega so obvezne tudi pogostne strokovne ekskurzije v razna ustrezna podjetja po Sloveniji in Jugoslaviji, kier dijaki spoznavajo moderne tehnološke procese. V velikih počitnicah mora vsak učenec naše šole obvezno opraviti tudi enomesečno počitniško prakso v podjetju svoje stroke, ki mu teoretično znanje obogati s praktičnimi izkušnjami, razen tega pa seveda dijak tudi zasluži. Po končanem šolanju se absolvent naše šole lahko vpiše tudi na ustrezno fakulteto. / Ce se prijavi več kandidatov, kot je razpisanih mest, se lahko vpiše v prvi razred le tisti učenec, ki uspešno opravi sprejemni izpit iz slovenščine in matematike. Za izpit je potrebno obvladanje snovi teh dveh predmetov predvsem iz sedmega in osmega razreda osnovne šole. Učenci izven Ljubljane imajo možnost dobiti stanovanje v dijaškem domu tehniških šol v Vidovdanski cesti 7 v Ljubljani. St U Iz uvoda k medobčinskemu seminarju za vzgojiteljice v Kopru, 30. in 31. maja Temelji sodobne likovne vzgoje Upravičeno lahko trdimo, da janje je pač govorica posebnih *o se po vojni pri nas ravno te- trenutkov življenja, kadar se čuti melji te vzgoje najbolj korenito potreba, da se kaj reče, da se za-izpremenili in da smo dosegli že ustavi in potrdi nek vtis, neko zelo lepe rezultate v primerjavi s notranje stanje, "valoveče čustvo-tem, kar se je delalo prej, in tudi vanje ali nenavadne, posebne s tem, kar se dela danes drugod, misli. Več riše tisti, ki ima več Mnogi se še spominjamo estetskih povedati, ki ima bogatejšo vice in jemlje živce. Vse to seveda likovna vzgoja tudi je, njena vloga pa je še dosti pomembnejša in resnejša. Poleg osnovnega cilja, ki je ustvarjalna angaži- je otrok že spoznal, kaj ga zanima, kje so njegovi problemi, kaj ga teži in kako čustvuje. Zaradi te iskrene izpovedi je risba najmlajših risarjev po svoji estel- ranost, pomeni tudi dragoceno ski, likovni vrednosti kljub ne-možnost povezave med otroki in bogljenosti enakovredna izdelku odraslimi ter med otroki samimi, starejših, bolj spretnih in izkuše- Kriterijev stare šole, ki je temelji- tranjost in gorečo fantazijo. Ne- Otrokova risba je namreč izpo- /nih otrok. Pogosto pa jih v iskre la na higieničnosti risbe, na ročni katere otroke pa je treba k temu ved, ki jo moramo znati odrasli nosti in neposrednosti še presega, spretnosti in natančnem kopira' n ju raznih predlog in narave s končnim in najvišjim ciljem, da, se narava oziroma motiv čim bolj točno imitira. Tako še danes mislijo mnogi in posebno imamo izkušnje s starši, ki pričakujejo, da se bo otrok pri likovni vzgoji naučil upodobiti predmet ali bitje čim bolj tako, kot ga oni vidijo, kot se njim zdi, da je. V sodobni likovni vzgoji otroku ne vsiljujemo svojih spoznanj in izkušenj o svetu okrog nas, temveč mu samo stojimo ob strani in mu pomagamo v njegovem lastnem, samo njemu svojskem odkrivanju tega sveta. Poizkušamo ga čim bolj zainteresirati zg vse, kar se krog njega dogaja, prizadevamo si, da bi ga napravili bolj občutljivega in dovzetnega, mu pomagamo jasniti njegove predstave o stvareh in mu vzporedno s tem nudimo primerna izrazna sredstva ter ga z njimi čim bolj seznanimo. Pri celotni likovni vzgoji torej mi sami rie smemo nič hoteti v smislu, da bi imeli svoje predstave, kako naj bi bil potem izdelek videti, temveč samo pomagamo v smeri,-ki jo otrok sam nakaže, in v problemu, ki se pri njem sam še čisto nedoločeno pojavi. Seveda se moramo lotevati dela s tem večjo občutljivostjo, tenkim posluhom in spoštovanjem ravno pri najmlajših otrocih, ker je ta nežna začetna pot najbolj odločilna za ves nadaljnji razvoj. Pričakujemo, da bomo s takim individualnim in ' demokratičnim postopkom vzgojili sproščenega, samozavestnega in ustvarjalnega človeka. Ob tem namreč, ko se otrok zanima za svojo okolico in jo samostojno spoznava ter poizkuša svoja za-pažanja svobciino upodobiti, je prisiljen določiti svoj odnos do te okolice in je v polni meri svojih sposobnosti kreativno angažiran. Ta kreativna angažiranost pa je največ, kar lahko pričakujemo od človeka v družbi na vsaki stop- jim bilo dano, da bi sami odkrili nji njegovega razvoja, in vzgoja te dragocene možnosti izražanja v tej smeri lahko mnogo pripo- in sproščanja, more, da ljudje vsaj nekaj te navaditi in jih vzpodbujati. Ni brati. Iz nje bomo izvedeli, kaj saj na starejše otroke že vpliva delo drugih, predvsem odraslih, neposrednost pa jim krni prevelika kritičnost ter bolj razumsko in praktično gledanje na stvari. Zaradi pristnega doživetja, spontanosti in enkratnosti v otroških likovnih delih so nekateri hoteli videti v njih vrednost, ki je enaka izpovedi umetnika. Razumljivo je to s stališča tistih, ki so zaman iskali te vrednote v upodobitvah nekaterih odraslih likovnikov. Seveda je tako gledanje pretirano, saj otrok ne more imeti zavesti, koncentracije in kulture odraslega in se mu največkrat pri upodabljanju le slučajno strnejo vse tiste komponente, ki lahko tvorijo polnovredno likovno delo. Otroški izdelki so samo zanimivi, prikupni in lepi, če so napravljeni prizadeto, intenzivno in z obvladanjem tehnike, kar bi šteli med osnovna merila za vrednotenje likovnega dela. Slednjič bi omenili še etični pomen likovne vzgoje. Ob lastnem ustvarjanju bo namreč otrok stvar ali bitje, ki ga upodablja, bolje opazoval, več o njej premišljal in jo vsestransko spozna- Janez VIDIC: Preval j ška štorija, detajl stenske slike, velikost 35 m2, mavec, avgust 1963. (Foto Stanko Kotnik) — V hodniku osnovne šole Franja Goloba v Prevaljah je stenska slikaj ki upodobil legendo, ki pripoveduje, da je bila Mežiška dolina nekoč jezero, govori nam o Rimljanih v naših krajih (najdbišče v Zagradu pri Prevaljah), prikazuje čas turških vpadov, nekdanjo prevaljško val ter globlje razumeval. S spo- Prikazuje najrazličnejše dogodke v zgodovini tega kraja. Slikar je znanjem pa bo rastlo spoštovanje do vsega, kar ga obdaja, in s tem tudi ljubezen. Zato je go- ^ qij/ nejša^danes^ ko^toUko^e^Tirfizu- železarno (njeni izdelki so bili znani po vsem svetu) in njen žalostni mov bistri razumsko plat človeka, konec leta 1896, ko 50 Je dernontlrali in 1° razvozih na vse strani, čustveno in intuitivno pa ostaja- z ni° Pa 80 se izselili tudi mnogi Prevaljčani; upodobil je talca v spomin na Prevaljčane, ki so jih Nemci ustrelili že leta 1941 (med njimi tudi slikarja Franja Goloba, po katerem so imenuje ta šola), ter prihod partizanov leta 1945 jo ljudje neobdelani, primitivni in prazni. Tinca Stegovec-Heiliger »V dežju-« — narisala 5-letna Štrancar Babika z Viča pri Ljubljani kreativnosti obdrže še kot odrasli. Otrok, ki nekaj upodobi, pusti s tem neko pričevanje o sebi, se izpove, tako kot je pustil neko pričevanje o sebi že predzgodo- OTROKOVA RISBA JE IZPOVED Mnogi še menijo, da je likovna vzgoja v otrokovi izobrazbi vinski človek s svojimi podobami, nekaj obrobnega, manj pomemb-vkleeanimi in slikanimi na skalah nega od drugih predmetov, s ka-svojih jamskih bivališč. To je bila terimi se začno nekateri otroci njegova vitalna potreba, posebno ukvarjati že v predšolski dobi. še, ker se ni znal še izraziti z Pomeni jim zgolj igro, neko za-drugimi sredstvi, na primer s pi- bavo in izhod za zaposlitev pre-savo. Podobno je pri predšolskem živega in preradovednega otroka, otroku, ki zelo rad riše prav zato, ki že tako obremenjeni materi s ker drugače še ne zna kaj pove- svojimi številnimi vprašanji in dati. Vedno ne riše rad, ustvar- nemirnim gibanjem dela pregla- OSNOVNA SOLA RADO ROBIČ V LIMBUŠU PRI MARIBORU razpisuje prosti delovni mesti 2 učiteljev z višjo ali visoko izobrazbo za: ZEMLJEPIS IN ZGODOVINO TEHNIČNI POUK IN FIZIKO Na voljo je eno družinsko stanovanje. Nastop službe s 1. IX. 1966. Ponudbe z življenjepisom sprejema svet šole do 22. VI. 1966. Na šolo sem prišel začasno -odtlej pa je minilo že 16 let | Mo vprašanje »Prosvetnega delavca« odgovarja pisatelj Leopold Suhodolčan ■ ta vEŽirehev3poljansWUdoUni.JMla- fonekod se gremo še preveč II- živi, razigrani, nagajivi, ki podest je preživel v rojstnem kraju terarno zgodovino po naučenem, gumno premagujejo strah, ki no šoioP1JeU hodu* veČ1snv^ynlosPnOV; zaPrašenem receptu, otrok pa spremlja vsako človeško srce, Šentilju v Slovenskih goricah, na- na:’. sPoznava predvsem ob ki se kdaj pa kdaj po fantovska to pa v gimnazijo in učiteljišče delih, ob ustrezni analizi tek- poženejo v petelinji boj, zagre- Knjiga, ki bo spremljevalec slehernega prosvetnega delavca skozi vse šolsko leto: PRIROČNIK ZA PROSVETNE DELAVCE za Šolsko leto uss-n Kot lani bo Cankarjeva založba tudi za šolsko leto 1966-67 Izdala PRIROČNIK ZA PROSVETNE DELAVCE. Pisana, zanimiva in izredno aktualna vsebina novega PRIROČNIKA bo Izpopolnila obravnavanje vzgojno-izobraževalne problemaUke, kot so jo avtorji obdelali v lanskem PRIROČNIKU. Tako bomo letos brali sestavke o — notranjih odnosib v učiteljskih kolektivih v sistemu samoupravljanja — o , moralni vzgoji in pouku — o aktualnih nalogah zavodov za prosvetno pedagoško službo — o uporabi pismenih nalog v šoli — o oblikah In metodah socialnega dela v šolah — o stopnjah poklicne vzgoje — o organizaciji šolskih športnih dni — o izobraževanju odraslih — o skupinskem pouku — o vlogi tiska, filma, radia in TV pri vzgoji mladine, itd. Navedene in še druge aktualne sestavke so napisali naši priznani pedagogi praktiki in teoretiki. Poleg čisto koledarskega dela bo PRIROČNIK vseboval še prostor za zapiske in beležke o učencih. PRIROČNIK ZA PROSVETNE DELAVCE bo torej nujen in vsestranski pomočnik in spremljevalec slehernemu prosvetnemu delavcu — vzgojitelju, učitelju in profesorju, njegov prijatelj In svetovalec skozi vse leto. Zato naj ne bo prosvetnega delavca, ki bi PRIROČNIKA ne naročil. Svetujemo vam, da preprotrebno knjigo takoj naročite, da ne boste ostali jeseni brez nje, kot so mnogi ostali zaradi prepoznega naročila brez lanskega PRIROČNIKA. Založba bo namreč natisnila samo toliko izvodov, kolikor bo naročil. PRIROČNIK, ki bo imel okrog 9M strani in bo vezan v okusne platnice iz polivinila, bo stal II novih dinarjev (1806 starih), torej toliko Kot lani. Prosim«, odrežite in izpolnite naročilnico in pošljite Jo v ovojnici ali nalepljeno na dopisnici člmprej, a najkasneje do 15. junija rta naš naslov: CANKARJEVA ZALOŽBA, - • - - - - p. p. 201/TV. BA, Ljubljana, Kopitarjeva 2-IL NAROČILNICA: Po4plsani(a): itannjoč(a): poklic: naročam ...._... zaposlen(a) -....— --...--- Izv. PRIROČNIKA ZA PROSVF.TNE DE- LAVCE za šol. teto 1966-67 po ceni 18 N. din za Izvod. Kupnino bom poravnal po prejemu računa. PRIROČNIK (e) pošljite na naslov: ......................- Svet učiteljišča in gimnazije pedagoške smeri v Ljubljani razpisuje prosti del. mesti: učitelja za matematiko in fiziko — visoka izobrazba, učitelja za zgodovino in zemljepis — visoka Izobrazba Prijave z ustrezno dokumentacijo in izčrpnim življenjepisom pošljite na upravo šole. Razpis velja 14 dni po objavi. Razpisna komisija Osnovne šole Stari trg pri Ložu razpisuje del. mesto • RAVNATELJA SOLE Kandidat mora poleg splošnih, izpolnjevati še naslednje pogoje: X. profesor ali predmetni učitelj s strokovnim izpitom in petletno pedagoško — prosvetno prakso; 2. učitelj s strokovnim izpitom in 10-letno pedagoško — prosvetno prakso. S tem je preklican nepopolni razpis za delovno mesto ravnatelja osnovne šole Stari trg pri Ložu, ki je bil objavljen v Prosvetnem delavcu št. 8/66 z dne 20. IV. 1966. Rok prijave do 15. julija 1966. v Mariboru. Po odsluženju vojaščine se Je vpisal na Višjo pedagoško šolo v Ljubljani in diplomiral leta 1953. Od takrat živi na Prevaljah na Koroškem, kjer Je ravnatelj osnovne šole Franja Goloba. Objavljati je začel 1948. leta v Mladinski reviji. Ko se je šolal v Mariboru, je sodeloval v literarnem krožku, v katerem sta bila tudi Kajetan Kovič in Smiljan Rozman. Piše za mladino in odrasle, redno pa sodeluje tudi v slovenskih revijah. Objavljena dela: OGNJENI MOŽJE (pravljice), SEJEM NA ZELENEM OBLAKU (pravljice), ČLOVEK NA ZIDU (novele), DEČEK na ČRNEM KONJU (mlad. povest), SKRITI DNEVNIK (mlad. povest), SVETLICE (roman), VELIKAN IN PAJAC (mlad. roman), POTOVANJE SLONA JUMBA (sodobne pravljice), ČLOVEK, KI JE BIL (rad. Igra) in radijske igre za mladino: ČUDEŽNA SRAJCA, SRNJACEK Z BELO NOGO, NAJ-LEPSl SMEH, DEČEK V AVTU, TRIJE V RAKETI, MEDVEDEK na OBISKU, HI, KONJIČEK idr. Napisal je tudi nekaj iger: OBLAKI SO RDEČI, NOČNI VLAK, UKAZ RDEČEGA ZMAJA. Pred nedavnim je prejel za mladinski roman Velikan in pajac Levstikovo nagrado za 1. 1965. (Nagrado za izvirno leposlovno delo podeljuje vsako leto založba Mladinska knjiga.) • Kako vam uspeva združevati pedagoški poklic s pisateljevanjem, kdaj najdete pravzaprav poteg dela v šoli tudi čas za pisanje? — Po pravici vam povem, da se včasih sam vprašam, kako se mi to posreči. Žrtvujem pač ves svoj prosti čas, vse praznike in vse nedeljske dopoldneve, ves dopust. Navaditi se je treba na trdo delo, dragocena mi je sleherna minuta. Vsekakor pa je moja velika tiha želja, da bi prej ali slej lahko posve- stov. Učitelji žal premalo poznajo dela sodobne mladinske književnosti, ki bi bila marsikdaj neprisiljeno izhodišče pri pouku književnosti. In tako dalje. Na kratko je bolj težko razložiti poglede, ki jih imam. šijo to ali ono — ob odločilnih trenutkih pa pokažejo, da so globoko v svojem srcu na pravi strani življenja. V delih, ki sem jih napisal za odrasle, zlasti v romanu Svetlice, je seveda moj motto • Se vam zdi, da je vse prav nekoliko bolj zapletena zadeva. v odnosu šolske mladine do do- Datum: Podpis, u pravne osebe tudi pečat PROSVETNI DELAVEC List Izdaja republiški odbor sindikata delavcev družbenih delavnosti Slovenije - izide SUri-najstnevno med šolskim letom -Ureja uredniški odbor - Odgovorni urednik Drago Ham - Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2. telefon 313-722. Int. 363 - Naslov uprave: Ljubljana. Nazorjeva 1, telefon 22-284 - Poštni predal 155-VII — Letna naročnina za posameznike 1.966 din fl6 NO), za :nle in ustanove 2.660 din (26 ND) — Številka tek. računa 503-8-16 — Tisk CZP »Ljudska pravica« til pisanju. • Pripravljate kakšen nov tekst? O čem bo pripovedoval? — Pri Državni založbi sem aprila oddal zbirko novel, pri bre knjige in njenem odnosu do stripa? Zakaj, mislite, da se stripovska »literatura« uspešno uveljavlja med mladimi? — O lažni literaturi? Nad tega zmaja (in njegove varuhe) bo najbrž treba iti z mečem, beseda ga ne bo več ustavila. Prav nobenega opravičila ni, da bi # Vaš najboljši tekst doslej (in zakaj)? — Moj najboljši tekst? O tem naj sodijo drugi. • V čem je po vašem poslanstvo in vloga mladinskega pisatelja? — Otroku dobra knjiga veliko pomeni. To doživljam dan na dan pri svojem sinu in hčerki, pri delu z mladino, na srečanjih z mladimi bralci. Knjiga lahko odločilno vpliva na življenje mladega človeka. Tudi danes je še ne moreta nadomestiti. film in televizija. Bevkovi in Seliškarjev! junaki, pa Finž-žgarjev Iztok prav gotovo vse življenje hodijo s tisoč in tisoč ljudmi. Ali si mladinski pisatelj lahko želi še kaj več? # Kako je nastala zamisel o akciji za bralno značko, ki se je med mladimi že lepo uveljavila. Kako poteka letos na vaši šoli? — Zamisel za Prežihovo bralno značko se je porodila na Prevaljah, na naši šoli. Želeli smo uresničiti vsaj nekaj tistega, o čemer sem vam odgovoril pri tretjem vprašanju. Važno je predvsem sodelovanje mladega bralca v tej akciji, važno je, da si učitelj vsaj enkrat na to vzame več časa za razgo-t o knjigah, ki jih je otrok prebral, važno je, da se mladi bralec sreča z ustvarjalci itn. Znamenje (značka) je drugotnega pomena. Veseli nas, da se je ta spontana akcija tako razmahnila, za kar imajo prav gotovo največ zaslug dobri učitelji. • Na vsaki šoli se primeri let & največ časa in največ moči morali v naši socialistični druž. bi tiskati ničvredno literaturo. Seveda pa bi morali hkrati rešiti nekatere druge stvari: poceniti dobro knjigo, jo tiskati _ , ............ . Y množičnih nakladah povečati dosti veselega. Nam lahko po- Mladinski knjig: pa imajo moj število mladinskih knjižnic, po- strežete s kakšno miniatllrPno najnovejsi tekst za mladino, po- iskati nove oblike, s katerimi bi aT1pkilntn‘> vest za najmlajše Veliki in mali približali dobro knjigo mlademu kapitan. V počitnicah bom za- bralcu (bralne značke!), in tudi čel pisati nov mladinski roman; učitelj naj bi se na novo zave-v njem bi rad povedal kaj svo- del, kako velik in pomemben .iega o tisti mladini, ki jo vča- je njegov vpliv na mladega sih nekoliko nepremišljeno za- bralca. znamujemo za huligane. • Motto vaših dosedanjih • Nimate nič zoper pouk del, kaj želite doseči z njimi? — Ko sem prvič v življenju na Prevaljah stopil z vlaka, je bil že pozen večer in dež je lil kot iz škafa. S kovčkom sem taval od hiše do hiše in iška! šolo, ki je na drugem koncu trga. Skratka: zelo otožen začetek za začetnika. Tolažil pa književnosti, kakršen je »doma« — Mislim, da sem ta motto sem se: »Saj so me dodelili na v šoli? že nekje zapisal: Želim si, da bi prevaljško šolo samo začasno.« — O pouku književnosti v v svojih delih za mladino upo- Zdaj pa je minilo od takrat že šoli imam nekaj pomislekov, dobil tiste mlade ljudi, ki so 16 let. STRAN 4 II. republiško tekmovanje »Znanost mladini« - najboljša mariborska gimnazija ri10 pre^,■ ?,e“ bi°1°8iJi> ki ga je organiziral re- valo je 39 tekmovalcev — dija-maJ,a).1IL republiško pubhški koordinacijski odbor gi- kov z desetih slovenskih srednjih tekmovanje v fiziki, kemiji in banja »Znanost mladini«. Sodelo- šol, ki so imeli pravico nastopiti na tem tekmovanju po predhodnem izboru na šolah. Najboljši /^1J* uspeh (po številu tekmovalcev in VJliiSDCnŽl UCiaVnOSt doseženih uspehih) na tem tekmo- vanju (ki je bilo izbirno za II. v litijski občini Za vsebinsko, metodično in didaktično obogatitev pouka na prvi stopnji osnovne šole Pogovor z novo urednico Cicibana Branko Jurco __ix. Slišali smo, da se poslavljate slišali dosti pritožb, da je v Cici- Se na nekaj bi rada opozorila: zvezno tekmovanje, ki bo od le- revVe Otrok in družina in da banu vse premalo branja za otro- v tem letniku smo želeli otroka tošnjega 23. do 26. junija v labo- Prevze™;ate ponovno uredniško ke prvih razredov. Zato smo uvr- mnogo bolj vzpodbuditi k raz- ratoriju beograjske univerze) je- Cicibanu. stili v Cicibanu veselo abecedo mišljanju, kakor se nam je to po- dosegla mariborska I. gimnazija. Revijo Otrok in družina sem z barvnimi ilustracijami, uganke, srečilo prejšnja leta. Prav to pa Pred nedavnim je bila v Jev- teh šolah delujejo harmonikarski urejala dve leti in moram reči, zgodbe brez besed; na naslovnih se nam zdi od vsega mogoče naj- nici občinska revija pevskih zbo- orkestri, ki imajo skupno okrog f ■fanimivo Je> da so pokazali za oa sem jo urejala rada. Želeli straneh bodo ljudske pesmice, ki važnejše, saj sloni reforma pouka rov, na kateri je sodelovalo šest 40 harmonikarjev. S tem so orno- ,° tekmovanIe veliko zanimanje smo, da bi postala revija Otrok jih ilustrira Marlenka Stupica, na v veliki meri na sodelovanju otroških in mladinskih zborov (z gočili pouk tega inštrumenta več- (in mu nudl11 tudi pomoč) univer- m družina bralcem, ki imajo svo- zadnjih straneh Cicibana bosta otrok. Koliko bodo pisatelji, ki 280 pevci), medtem ko sta dva jemu številu učencev, ki prej za- zitetn> profesorji ljubljanske uni- ie otroke, in tistim, ki skrbe za vsakič dva motiva s panjskih pišejo za Cicibana, slikarji, ki ri- zbora odpovedala sodelovanje za- radi prevelike oddaljenosti šol verze- Laboratorije in vso potreb- °*;r0.^f’, dober prijatelj, s katerim končnic. In če še navržemo za- sejo risbe zanj, in uredniški od- radi bolezni pevovodij. niso mogli hoditi v Litijo no opremo ter rekvizite za tekmo- Iahko Pogovoriš o vsem, ka- vozlane uganke, potem res vidite, bor v tem uspeli, boste precenili Letos deluje v litijski občini Občinski svet kulturnoprosvet- vanje so dali na voljo: ljubljan- r-ar-x]e.,ob X?8??,1 lepo in kadar da smo v tem letniku dosti misli- sami. osem zborov, med zborovodji pa' nih organizacij pripravlja za za- ska PA oddelek za kemiio fakul- i k?6 tezko',.Ko ik°. s™° ,usPeli- na prvošolce. Saj vemo, da morata prav uči- je tudi nekaj začetnikov. Tam bo ključek šolskega leta še eno glas- tete ' naravoslovje in t-ehnnln Lahk-° presodl;|0 tlsti> kl Pre- Drugo: vedno me je čudilo, če teljica in učitelj dati v delu z pomagala pri delu posebna glas- beno revijo, ki bo v Šmartnem L-n Z. ulotnsi5 t b j°' učiteljice in učitelji v tretjih raz- otroki na tej stopnji osnovne šole bena komisija, ki deluje v okviru pri Litiji. Tu bodo nastopili vsi .° ter “^oski oaaeiek enoten- Uredništvo Cicibana spreje- redih niso priporočili Cicibana, Pri pouku dušo in srce za mladi občinskega sveta kulturnoprosvet- pevski zbori, predstavili pa se mške takultete ljubljanske uni- mam na novo. Z uredniškim od- Naj tem razrednikom povem, da rod, ki sedi v šolskih klopeh. Ce nih organizacij. Ce se bo do jese- bodo tudi trije harmonikarski verze. Nagrade najboljšim in nji- borom, v katerem bo ostal tudi bodo tudi njihovi otroci imeli otroku približamo v tem času šolo ni izboljšala kadrovska zasedba orkestri. hovim mentorjem je prispevalo dosedanji urednik, upam, da bo dosti zanimivega in potrebnega kot drugi dom, smo mnogo storili tudi na podružničnih šolah, bo Pomemben uspeh pri glasbe-* 19 podjetij in ustanov iz Slove- ostal Ciciban v prihodnjem letni- branja v Cicibanu. V vsaki šte- za njegovo srečno otroštvo in za število otroških zborov v tej ob- nem pouku so dosegli tudi na šoli nije. ku kakor doslej ljubljeni prijatelj vilki bosta namreč po dve barv- poznejšo pot v življenje. Zato čini še večje. v Šmartnem, kjer bodo teden dni _ . . otrok prvih, drugih in tretjih raz- ni strani s področja spoznavanja mislimo, da bi se moral prav Z ukinitvijo litijske glasbene kasneje pripravili prireditev »šola Mentorji dijakov, ki so prejeli redov ter učiteljev in učiteljic ter prirode in družbe, tako v septem- Pouk na prvi stopnji osnovne šole in z ustanovitvijo glasbenega poje«, na kateri bodo prikazali na tem tekmovanju nagrade, so: staršev. brski številki na primer V sadov- šole vsebinsko, metodično in di- centra se je prenesel del glasbene rezultate razrednega pevskega prof. Dušan Žnidaršič, prof. Cveta Kakšen koncept Cicibana ste njaku, v oktobrski številki V daktično obogatiti. Ciciban vam Babičeva, prof. Kati Planinšek, zasnovali za prihodnje leto? gozdu, v novembrski številki bo nudil za to veliko možnosti, prof. Ivanka Habetova, prof. Ro- Ko bodo minile počitnice in Rojstni dan (republike) in tako Mene kot urednico in uredniški mana Jazbec prof Jelka Sodja se bodo odprla šolska vrata, vas naprej. V vsaki številki bomo odbor bo veselilo, če vam bomo prof. Stanko’Modic, prof. Nada bo na šob že čakal, tako vsaj imeli tudi Koledar novic. pri tem lahko desna roka. Saeadin nmf Moida Ramovševa uPam, Ciciban. O konceptu za no- Tretje: in kaj bodo imeli otro- J™ vaše zelje učiteljicam in oraf Božo Krečič nrS ztJta vi letnik Cicibana smo s« dosti ci v drugih razredih? Ti, iz dru- učiteljem, ki učijo te otroke? J ... . . ... . • mmf P0;5 vetovjili. Naj vam naštejem gih in tretjih razredov in tudi iz Samo to, da bi uspešno za- flnunskih in Hl*n7unv TV , V ° p™f' nekaj novosti, ki jih bo imel novi prvih razredov, če jim bodo pre- ključih to šolsko leto, da bi si Uiailisniu lil 1 Cl/llulUl DiVllI JvIUAiIiUV Ljerka Godicl m prof. Olga Radej, letnik Cicibana. Prvo: vedno smo birali Cicibana doma in v šoli odpočili, se naveselili in si na- brali moči za jesen. Saj vsi radi delamo. Posebno še tisti, ki gremo med otroke prvih, drugih in tretjih razredov. Brez ljubezni do teh otrok ne bi nič opravili. In prav v teh prizadevanjih želimo, da bo Ciciban v prihodnjem letniku kot sončni žarek, ki vam bo razsvetlil včasih preveč enolično vsakdanjost. dejavnosti na matične šole v Li- pouka, tiji, Šmartnem in Gabrovki. Na Boris Žužek V Šibeniku - seminar za vodje V okviru »Festivala otroka« bo v pri pripravi šolske prireditve (prof. Šibeniku od letošnjega 27. junija do 'M. Večerlna), pripravo šolskih pri-2. julija seminar za učitelje, ki vodijo reditev in proslav (Z. Ladika m L. dramske in recitatorske krožke na Djokič), likovni moment v delu dram-šolah- ske skupine (scenograf Ika Skornrlj) Na tem seminarju, ki bo imel po- in glasbo kot kreativno sredstvo v leg teoretičnega dela tudi praktične dramski skupini (koreograf Ana Ma-demonstracije, bodo obravnavali pe- letič). dagoškl pomen dramskih del v vzgoj- Na programu seminarja so še te-noizobraževalnem sistemu (Danica me: gibanje kot izraz kreativnosti v Nola, pedagoški svetovalec Zavoda za dramski skupini (A. Maletič), likovni šolstvo SRH), izkušnje pedagoškega moment pri pripravi šolske priredi-dela v dramskem studiu pri zagreb- tve (I. Škomrlj), glasba kot scenski škem gledališču (prof. Slavenka "Ce- element pri pripravi šolske priredi-čuk), pomen sinteze v estetsko vzgoj- tve (prof. Leopoldina Tepeš) in pri-nem delu (D. Nola), proces kreativ- prava učeneev na gledanje šolske nosti (prof. Nada Smolič-Krkovič). prireditve (po anketah — prof. S. skrb za jezikovno čistost pri obrav- Cečuk). navl umetniške besede (književnik Udeležencem seminarja ni treba Vojin Jelič), ter recitacije in. umetni- plačati prijavnine. Tisti, ki se zanj ško branje (režiser Ladika Zvjezdana zanimajo, dobe podrobnejše Informa-in asistent na igralski akademiji v cije na naslovu: Festival djeteta, Si-Beogradu Ljubiša Djokič). benik, tel. 23-32 ali 29-24. V okviru seminarja v Šibeniku bodo obravnavali še dramaturški problem v delu dramskih skupin (prof. Milena Večerlna), metodiko dela v dramskem krožku na šoli (L. Djokič in Z. Ladika), dramaturške probleme Tekmovanje mladih matematikov FRANJO ZUPANC učiteljica, bodo lahko v Cicibanu brali: veselo poemo Toneta Pavčka z ilustracijami Lidije Osterc Čudoviti lovec Bumbum, ljudske pripovedke z ilustracijami Ančke Gošnik-Godec, umetne pravljice 7. junija 196? .so po novi metodi so reševali lahko največ skupna 60 mov, temveč tudi tekmovalcem sa- z ilustracijami Milana Bizovidar- tekmovali mladi matematiki — 32 minut.. Vsaka rešeno nalogo, so-sproti mim): seznam šol, iz katerih so bili ja, pripovedke in pesmi naših in učencev 4. razredov iz desetih šol oddali. Na vsakem lističu je bil po- tekmovalci, imena tekmovalcev, mož- jugoslovanskih avtoriev (najboljši učenec iz razreda) občine leg razločno napisanega podatka na- ne in dosežene točke za vsako nalogo, Ljubljana-Siška na osnovni šoli Ri- loge še prostor za tekmovalčevo ime, skupno število doseženih točk. faktor Mislim da hn Ciciban v nr-i-harda Jakopiča. šolo, kl jo obiskuje, prostor za vpis časa, ki ga je učenec porabil za ce- hnHnicm Ltn Rcoai Ho )0»H„ Potek tekmovanja: Zavod za pro- doseženih točk in za čas, ki ga je po- lotno reševanje, doseženo mesto tek- uuunjem letu bogat, da ga bodo svetno pedagoško službo Ljubljana 'rabil za tekmovanje. movalca (od 1—32) in v »/» izražene irne'i radi otroci prvih, drugih in Center I je sestavil naloge za tekmo- Pri pobiranju rešenih nalog sta pravilne rešitve celotnih posameznih tretjih razredov in tudi učitelji, vanje. Vsebina nalog je bila v skladu pomagala učitelju tudi dva pionirja, nalog. h n,sW Ločilo . .s predpisanim učnim načrtom, ven- ki nista bila tekmovalca. Učitelj Vsak tekmovalec ie Hohii čiemeno e u™ b° poleg benla nujno po-Sredi dela je nenadoma omahnil dar pa tako, da so bile bolj mi- je sproti beležil na nalogo točen pohvalo trtie nliSoosf3 ai1 £ X l 2 treben- Franjo Zupanc, pedagoški svetova- selne, kot so običaine naloee ki iih čas kdal tpkmnvaler nain^o ^ iriJe najDOijsi se posebne , iec ZPP5 Celje. učenci rešujejo v razredu. Naloge so oddal. Ocenjevalna komisija je imela boljših pa^e^nheo’ PFVlh P6t ^ ^lcl^an Kaj bi torej pomenil Rodil se je v rudarski družim bile točkovane. Vsi tekmovalci so že med tekmovanjem polne roke dela, pa se Knjigo. učni pripomoček. Kako ga mislite v Megojnicah pri Grižah leta 1011, imeli enake naloge, ki so bile toč- kajti učenci so kar lepo reševali na- I- mesto je dosegla učenka Bor- usmerjati, da bi pa Še bolj pri- kjer je obiskoval osnovno šolo. So- kovane po težavnostni stopnji in so loge. Mimi — šola Valentina Vodnika, hližnli He+im bi A* n n-m J** »n v lanje je nadaljeval v Celju. in. Ma- skupaj pravilno rešene dosegle 25 Po odmerjenem času so tekmo- II. Lejko Tatjana - šola Franca tistim> kl lim namen)en riboru in matufiral 1. 1932 na ma- točk. Zavod je preskrbel tudi točko- valci zapustili tekmovalno dvorano, Bukovca, Ce bo imel Cicibana vsak nborskem učiteljišču. Svoje vzgo- vane pregledne rešitve. odšli v sosednjo sobo, kjer je bila m Wehtersbach nrasr. — «nia ri otrok V razredu ea bodo lahko jiteljsko delo je pričel v Zibiki v Prof. Cemažar iz Zavoda PPS je pripravljena zakuska (denarna sred- harda Jakoniča “ ° ® Š 1 • R1‘ c o^hI™ . .LT ki ■ i- • - • šmarski občini, kjer je ostal do prinesel tik pred začetkom tekmo- stva so prispevala šole, po 10,00 ND JaKopica, s pridom uporabljali pn učenju okupacije. Kot rezervni oficir je bil vanja v ovojnici zapečatene naloge na tekmovalca). Člani ocenjevalne „ . , KreSar Janez — šola Alojza slovenskega jezika. Ob njem 1. 1941 ujet pri Varaždinu in je nato za vsakega učenca. V vsaki zapečate- komisije so naloge oziroma rešitve K'eDeta' bodo lahko solili eovome nanis- preživel to leto v nemškem vojnem ni ovojnici je bilo po pet nalog, vsa- ponovno pregledali ob sodelovanju t V. Hafner Matjaž iz šole Riharda ne hralnp in snisnvnR T ah ujetništvu. Po vrnitvi iz ujetništva ka na svojem listu, na katerega je razrednikov. Vsak učitelj je dobil na Jakopiča. J16’ Dra'ne in spisovne vaje. Lah- je odšel na Hrvatsko. kjer se je kot učenec tudi delal rešitev. Ocenjevalne vpogled rešeno nalogo svojega učen- • x' ko bodo recitirali pesmi, drama- zaveden Slovenec vključil v osvo- komisije, ki so jih sestavljali učitelji ca. Imel Je pravico ugovora, če se je u?enec, ki je prvi oddal vse reši- tizirali Drioovedke in jih takSnc bodilno gibanje in polna trt leta naše občine (za. vsako nalogo po dva to Izkazalo kot potrebno in uteme- eo 'minuf^nbor, Sa^° .25 S. j. Agnona, Saloma Alehe-*• Avraama Sionskega, Lee Gold-tE, Saloma Aša in drugih. Mnoga ‘a so prevedena zlasti v angle-'no, francoščino in španščino, po-bno zadnjih trideset let so pogo-!Je prevajali elitna imena hebrej-6 literature. Seveda poznajo tudi zodi posamezna dela književni-'v> ki so se uvrstili v umetniško zjado svetovne književnosti. V 'venščini je pred leti izhajal ro-ab Saloma Aša in naletel na zelo 'J odmev, sedaj se obeta prevod ■orna Alehema, bržčas hi se našlo kaj v revialnem tisku, prevodi srbohrvaščino pa so mnogo bolj ju. Enlna Navč je v »Novi hebrej-D * književnosti« zajela osnovne f-'ez® hebrejske književnosti od »Dr yetl^enstva bo povojnih dni, vu,e™o združujoč Hterarnozgodo-beni °. znanlo » socialnimi, druž-'. elementi, poslužujoč se tudi va''|'"čnega podajanja in povezo-tu i ’ ^'zz Je to ustrezno. Ob kon-r, .iz podana odbrana bibliografija K.Zzzneljnih delih o židovski knji-H^sti. zgodovini, religiji, jeziku, »jZda v posameznh večjih evrop- Jezikih. bralnih značkarjev, že dolgo v zraku. Kio mi je založba MK dodelila uredništvo te zbirke, moram priznati, da me je stvar kar takoj pritegnila. Že kot otrok sem vzljubil knjige, to ljubezen je podpiral tudi moj učitelj Edvard Sosič, ki ga nikoli ne bom pozabil. Petnajstletnik sem v og- nju deklaracijskega gibanja 1917 obnovil javno knjižnico na Kon-tovelu, ki je bila kasnje največja vaška knjižnica delavsko-pro-svetne zveze »Ljudski oder« v tržaški okolici. In če preskočim na leto 1944, ko sem nekje pod Rogom pripravljal načrte za organizacijo naših javnih knjižnic in užival ob misli na njihov bujni razcvet po vojni... Seveda pa moram k temu dodati še poklicne izkušnje, ki Sem sii jih nabral v založništvu in tiskarstvu pri delu na tem področju po 1. 1945. Kdo je sodeloval pri zbirki in kakšni so bili osrednji nameni zbirke? 1 V uredniškem svetu Moje knjižnice so bili J. Podgornik. P. Dobrila, D. Kramberger in Stanko Kotnik ter organizatorji tekmovanja za bralne značke (L. Suhodolčan, Fr. Bizjak). Povedati pa je treba, da je posvetil tej novi zbirki glavni urednik Ivan Potrč vso skrb in pozornost od zamisli do izida. Zbirko smo pripravljali ob sodelovanju zavoda za šolstvo, sekretariata za prosveto in kulturo SRS ter sklada za napredek založništva, bi je izdatno podprl to veliko založniško akcijo. Knjižnica je upoštevala že spremembe učnega načr- ta za slovenski jezik, kjer je poglavje v domačem branju razširjeno in dopolnjeno. Zbirka pa naj bi bila tudi v pomoč tekmovanjem za bralno značko. Ob tem pa so še drugi nameni zbirke: vzbujala naj bi veselje do lastne knjižnice, za ustanavljanje razrednih knjižnic ipd. Ta namen naj bi pomagala dosegati tudi oprema. Literarna vzgoja je še vedno ena osrednjih estetskih vzgoj. Kakšno je vaše mnenje: do katere stopnje smo že razvili oblike literarne vzgoje in kaj z njo dosegamo? Črta, ki bi nakazovala rast našega mladinskega slovstva od Navratilovega »Vedeža« (1848) do »Cicibana«, ali od izdaj Krištofa Šmida pri Gidntiniju do knjig Mladinske knjige, se pne izredno strmo. Vmes je pomembna postaja: »Novi rod« oz. »Naš rod« z Mladinsko matico. Uspehi, ki smo jih dosegli v zadnjih dveh desetletjih v izdajanju knjig za mlade bralce, so z vseh založniških vidikov izredni. Pri tem je najpomembnejše to, ^da skrbi vtsaka naša domača založba pri sleherni mladinski izdaji za kvaliteto (vsebina, oprema). To daje vsekakor osnovne pogoje za razvijanje vseh oblik literarne vzgoje. In oblike te vzgoje? Teh je veliko. Pri vseh pa velja, da je šola skupaj z založništvi dosegla lepe uspehe — dokaz je tudi veliko število naročnikov na Mojo knjižnico. Toda— ali se zavedamo, koliko naše mladine ostaja še vedno brez knjig? Kako je z našimi šblarskimi knjižnicami, njihovimi knjižnimi zalogami, delom in položajem? Vse to je tesno povezano s smotri, ki naj bi jih dosegala literarna vzgoja tudi izven šole. Prav tu se odpira mladini pot k lepi in dobri knjigi s tekmovanji za bralne značke. To obliko lirterarne vzgoje bomo morali še in še razvijati in jo razširjati. Na Slovaškem in Češkem so s tem že zelo daleč, pa tudi drugod v svetu. Za osrečevanje otrok in doraščajoče mladine z vsem, kar je lepo, plemenito in žlahtno, kar vodi k občutku in zavesti človečnosti, nam ne sme biti nobena žrtev prevelika. Naj dodam še to: važna naloga ali obliko tega dela za lepo knjigo nam znova odpira tudi dolžnost boja proti vsemu in vsakršnemu zvitorepstvu, ki se od časa do ča- sa prikrade med nas v tej ali oni obliki (kičasta slikanica, jezikovna revščina, stripi) kot mladinska literatura! Ali je bilo urejevanje te zbirke zvezano s kakšnimi vedrimi anekdotami ? Ko sem prišel k prijatelju Francetu Bevku zaradi uvrstitve njegovih del v zbirko in mu razložil njen namen, je rekel: »Tako, sedaj pa bom imel mir pred otroki in pred starši; po telefonu so me namreč klicali in k meni so hodili — ta po »Lukea«, oni po »Tatiča« itd ... Zbirka je po zamahu optimistična. Koliko časa bo trajal ta optimistični zalet? Zares hudo optimistična in za to gre vse priznanje založbi! Menim, da nam je taka zbirka potrebna in tako mislijo tudi pri MK, upam pa, da nič drugače tudi prosvetni delavci na šolah. Da gre pri založniškem optimizmu zares, je dokaz program za leto 1966, ki obsega 24 knjig. (Za izid sedaj razposlanih knjig je bil določen začetek šol. leta 1965-66.) S prvim letnikom so zapolnili največje vrzeli, zdaj pa bo naloga založnice, da dopolnjuje in smotrno razvija to obliko svoje dejavnosti. Ovrednotenje prvega letnika Moje knjižnice, ki ga pričakujemo s strani mladine in še posebej od učiteljev slovenskega jezika in njihovih strokovnih listov, bo zelo podprlo (ne zavrlo!) ta optimistični zalet. In končno: ali ste prepričani, da to založniško dejanje prispeva k zboljšanju šolskega dela? In vaše mnenje o delu šole: vsaj v zvezi z literarno vzgojo? Osebno prav nič ne dvomim o tem, da vsako dobro in smotrno založniško dejanje posredno ali neposredno prsipeva tudi k zboljšanju šolskega dela. Ustanovitev zbirke Moja knjižnica pa je zra-stla prav iz takega nagiba, zato bi tudi uspeh ne smel izostati. O delu šole v zvezi s literarno vzgojo bi izrazil le željo, da bi dobra knjiga postala že od mladih let človekova prijateljica in spremljevalka, da bi mladina našla pot do najboljših besednih stvaritev naše in tujih literatur. Preženimo iz šol in s tem tudi iz naših domov vso nekvalitetno, puhlo in neumetniško »mladinsko« literaturo! Želim, da bi s svojim uredniškim delom k temu vsaj nekoliko prispeval. »ZBORNIK ZA HISTORIJU SKOLSTVA I PROSVJETE« Z letnico 1965 je izšel pred nedavnim Zbornik za bistoriju škol-stva i prosvjete 2, ki je rezultanta sodelovanja Hrvatskega šolskega muzeja v Zagrebu, Pedagoškega muzeja v Beogradu in Slovenskega šolskega muzeja v Ljubljani. Uredniškemu odboru je uspelo pridobiti za to dovolj obsežno in kvalitetno publikacijo širok krog sodelavcev. Člankov niso prispevali le strokovni sodelavci muzejskih zavodov, temveč tudi številni prosvetni delavci iz raznih krajev Jugoslavije. Zbornik uvaja obširna študija Venceslava Čopiča o ljudskem učitelju in narodnem heroju Stanetu Žagarju — »človeku, ki je bil že po svojem načinu mišljenja in življenja tako neposreden, tako ljudski, da se mu ni bilo treba šele približevati ljudstvu«. Prav tako neposredno in plastično ga predstavi tudi Venceslav Čopič, čeprav je nanizal v svojem sestavku zelo podroben opis gospodarskih in socialnih razmer, ki so oblikovale značaj te velike osebnosti. Pripoveduje nam o vojaških letih v prvi svetovni vojni. o Žagarjevem prosvetno-pedago-škem in političnem delu med obema vojnama in njegovem deležu v NOB. Vpliv Žagarjevega pedagoškega dela se je odrazil na njegovih učencih in živi še dandanes, čeprav svojih pedagoških pogledov ni nikjer publicral. Nazoren prikaz šolstva in prosvete v pribežališčih na območju Hrvatske v NOB daje v svoji razpravi dr. Mihajio Ogrizovič. 300-Iet-nici visokošolskega in vseučiliškega pouka je posvečen prispevek dr. Vladimirja Bazale o ustanovitvi in razvoju zagrebškega vseučilišča. Prispevek je dokumentacijsko opremljen in prikazuje pot te pomembne ustanove vse do 1. 1918. Pozornosti je vreden tudi prispevek dr. Ferda Gestrina (vsi prispevki slovenskih avtorjev so tiskani v slovenščini), ki pripoveduje o študentih jugoslovanskih dežel, ki so študirali na univerzi v Fermu (1629—1714). Potem ko predstavi avtor univerzo ob njeni ustanovitvi (pri čemer spregovori tudi o razmerah rednih profesorjev in uslužbencev te ustanove), podrobneje oceni tudi kvaliteto univerze in ilustrativno prikaže število študentov, vpisanih na posamezne oddelke (posebna tabela je nazoren prikaz študentov iz jugoslovanskih dežel). 70-letnici smrti Ivana Filipoviča — pomembne osebnosti v hrvatski zgodovini prosvete in kulture v 19. stoletju — je posvečen prispevek Vesne Bačič-Kranjec, ki nam oriše Filipovičev družbeno-politični lik. Dr. Dragutin Frankovič piše o »tihem štrajku« hrvatskih učiteljev i. 1911 In vlogi Davorina Trstenjaka v tej akciji, Smtljka Popanka pa predstavlja življenje, pedagoško in prevajalsko delo Ivana Sirole. Pedagoške poglede hrvatskega društva za napredek vzgoje (1904— 1920) razgrinja Ante Vukasovič, o razvoju in delovanju dalmatinskih učiteljišč piše Ivo Perič, o šolanju deklet in prvih dekUških šolah v osvobojeni Srbiji pa Nikodije Trujič. V tem prvem delu pod skupnim naslovom Razprave in članki je objavljen še prispevek Nikice Vujoviča (Nadzor in revizija osnovnih šol v kneževini Črni gori od 1963 do 1. 1901), prispevek o tem, kdaj je Njegoš osnoval prvo šolo na Cetinju (Tomaš Makovič), Jagoš Djilas piše o delu šole v Vračevu za časa Turkov, Sreta Pucinjački pa o osnovni srbski ljudski šoli v Srem- skih Karlovcih pod upraviteljstvom S. Laziča. Manjše članke so prispevali; Ljubomir Andrej Lisac (Slovenci-zagrebški dijaki v letih 1T76/77— 1827/28), Jovan Vlahovič (Prva šolska knjižica na Kosovem in Metohiji je bila ustanovljena pred sto leti v Prištini), Tatjana Hojan (Prva pedagoška knjižnica na Slovenskem) in Krunoslpv Tkalec (Šolstvo Babine Grede v Vojni Graniei). Zbornik zaključujejo članki iz dela šolskih muzejev, ocene in prispevek k bibliografiji del iz zgodovine šolstva in prosvete od 1. 1945— 1960. M. K. »Naši znameniti tehniki« Današnji razmah znanosti in tehnike sega v davnino: v prizadevanja posameznikov v boju za obstanek, povezano je z živahnim zanimanjem za pridobitve in dosežke velikih in naprednejših narodov na področju znanosti in tehnike. In tako je tudi pri nas. na Slovenskem. Odrazilo se je v delih danes že delno pozabljenih posameznikov — pionirjev, ki so utirali pota današnji industriji: fužinarjev, livarjev, kovačev idr. Priklicati v spomin dela teh ljudi, nosilcev napredka pri nas, na Slovenskem — to je namen knjige, ki jo je pripravila Zveza inženirjev in tehnikov Slovenije in ki bo kmalu na knjižnem trgu. Knjiga, ki jo je pripravil in uredil dr. inž. Albert Struna, bo pripovedovala o življenju in delu plejade mož, ki so pripomogli, da je tudi naša ožja domovina že v daljnji preteklosti ujela korak s svetom v razvoju znanosti in tehnike. To je niz zgodb, pričevanj o trdem in dolgoletnem delu in iskanju ter osebnem žrtvovanju, ki je davek za vse velike stvaritve. Mladi ljudje bodo našli v tej poljudno pisani knjigi marsikaj. Spoznali bodo pot do delovnih uspehov in velikih stvaritev, obenem pa bodo poglobili svoje znanje. Ob konkretnih zgledih bodo doumeli pomen resnega dela, pa tudi osebne odgovornosti do dela in soljudi. Knjigo »Naši znameniti tehniki« naročajte neposredno pri Zvezi inženirjev in tehnikov Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva 15, ali v knjigarnah. (Rok za vnaprejšnje naročilo je do 15. septembra 1966.) m. k. Državna založba Slovenije pripravi« Izbrana dela Leva N. Tolstoja v dvanajstih knjigah z monografijo Ihana francoske akademije Henrija Troyata »TOLSTOJEVO ŽIVLJENJE« IZBRANA DELA LEVA NIKOLAJEVIČA TOLSTOJA predstavljajo na slovenskem knjižnem trgu doslej prvo enotno zasnovano in skupno izdajo najpomembnejših pisateljevih tekstov. Posamezna dela sicer že imamo v različnih prevodih, vendar te izdaje ne morejo nadomestiti ljubiteljem lepe besede enotno urejene in opremljene knjižne zbirke, ki bo med dosedanjimi slovenskimi prevodi Tolstojevega dela upoštevala povrh še mojstrstvo cenjenega in priznanega prevajalca: VLADIMIRA LEVSTIKA. Tolstojeva dela je izbral in zbirko uredil: JOSIP VIDMAR. IZBRANA DELA LEVA NIKOLAJEVIČA TOLSTOJA BODO OBSEGALA: • 1. KNJIGA: DETINSTV0 - DESTV0 - MLADOST • 2. KNJIGA: SEVAST0P0L - KOZAKI - HADŽI MUKAT • 3.-6. KNJIGA: VOJNA IN MIR • 7.-8. KNJIGA: ANA KARENINA • 9. KNJIGA: RODBINSKA SREČA - POUKUSKA -GOSPODAR IN HLAPEC - SMRT IVANA IUICA - 0CE SERGEJ - KKEUTZERJEVA SONATA • 10. KNJIGA: VSTAJENJE • 11,—12. KNJIGA: Henry Troyat: TOLSTOJEVO ŽIVLJENJE (monografija) VSEH DVANAJST KNJIG bo vezanih v celo platno in pčd-usnje; tisk na finem brezlesnem papirju in vzorna oprema. ZBIRKA BO IZŠLA V JESENI. ZARADI VELIKEGA ZANIMANJA RAZPISUJE ZALOZBA SUBSKRIPCIJO in nudi naročnikom poleg znatno nižje cene tudi ugodnost obročnega plačevanja. CENA ZA NAROČNIKE VSEH DVANAJSTIH KNJIG: — celo platno 480 novih dinarjev; — polusnje: 600 novih dinarjev. NAROČNIKI imajo ugodnost obročnega plačevanja in sicer: — 10 mesečnih obrokov po 48 N. din (celo platno); — 10 mesečnih obrokov po 00 N. din (polusnje). Knjigotrška cena bo ob izidu za kakih 30 % višja. Ker je čas ta subskripcijo omejen, čimprej izpolnite priloženo položnico in jo pošljite v ovojnici na naslov: DR2AVNA ZALOZBA SLOVENIJE, Ljubljana, Mestni trg 26 Na zbdrko se lahko naročite v vseh knjigarnah. .Naročilnica Obvezno se naročam na IZBRANA DELA L. N. TOLSTOJA v dvanajstih knjigah po subskripcijski ceni celo platno: 480 N. din polusnje: 600 N. din Naročnino bom poravnal: takoj, v 10 mesečnih obrokih bo 48 N. din (celo platno) v 10 mesečnih obrokih po 60 N. din (polusnje)* (•Podčrtajte, prosimo, zaželeno vezavo in ustrezne pogoje plačila.) Kraj in datum: Podpis ------- J -s % 1 Z l I 's I! RAZPISI DELOVNIH MEST Osnovna Sola Loški potok razpisuje naslednja prosta delovna mesta: — učitelj za slovenščino in srbohrvaščino. PRU ali P; — učitelj za matematiko in liziko. PRU ali P; — učitelj za razredni pouk, U. Osebni prejemki so zagotovljeni s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov. Samsna stanovanja so na razpolago. Osnovna šola v Šentjurju pri Celju razpisuje mesto vzgojiteljice za novoustanov-i Ijeni otroški vrtec. Pogoji: vzgojiteljska šola z nekajletno prakso. Svet osnovne šole Ledina, Ljubljana, ponovno razpisuje de-! lovno mesto učitelja za ma-tematiko-fiziko, PRU. P. Razpis velja do zasedbe mesta, !' vloge pa pošljite na naslov: osnovna šola Ledina, Ljublja-| na. Komenskega 19. Osnovna šola Šentjur pri Celju ; razpisuje prosti delovni mesti PRU ali P za angleški jezik ter ; PRU ali P za matematiko-Ilzi-! « ko. Razpisna komisija osnovne šole Gračišče pri Kopru razpisuje : delovno razmerje za določen ' čas, t. j. bd 1. 9. 66 do 31. 8. 67, I za 1 učitelja razrednega pouka na zunanjem oddelku Pregara. Delovna skupnost osnovne šole Vinski vrh, Gorica pri Slivnici, razpisuje tri delovna mesta za učitelje razrednega pouka na našem zavodu za šolsko leto 1966/67. Stanovanje je zagotovljeno. Obvestilo Maturanti mariborskega učiteljišča leta 1931 se zberemo v Mariboru v petek, 24. junija 1966 ob 10. uri v klubu prosvetnih delavcev, Oražnova ul. 2-1, da dostojno proslavimo 35-letnico mature. Pridite vsi in na veselo svidenje. — Pripravljalni odbor. Obvestilo Zbor delovne skupnosti osnovne šole Lucijana Bratkoviča-Bra-tuša Renče razpisuje delovno mesto učitelja za poučevanje matematike ali fizike. Pogoj: višja aii visoka izobrazba. Zagotovljeno je novo, dvosobno in udobno stanovanje. Prijave sprejemamo do zasedbe delovnega mesta. Osnovna šola Dolenji Logatec razpisuje prosto delovno mesto za šolsko leto 1966/67: 1 učitelja za likovni in tehnični pouk — PRU ali P. Gimnazija Kamnik, Kamnik razpisuje prosta delovna mesta: 1 učitelj za slovenski jezik in angleški jezik. P; 1 učitelj za matematiko in liziko, P. Na razpolago je vseljivo dvosobno stanovanje. Na podlagi 9. člena pravilnika o delovnih razmerjih na gimnaziji Tolmin ter po sklepu 9. seje sveta šole z dne 27/5-1966 upravni odbor gimnazije-uči-teljišča v Ton.inu razpisuje naslednja prosta delovna mesta: na gimnaziji in učiteljišču v Tolminu: 2 učitelja za matematiko in liziko — P. Upraviteljstvo Posebne osnovne šole v Velenju razpisuje prosto delovno mesto: delektolog-predmetni učitelj z diplomo in strokovnim izpitom. Stanovanja ni! Šolski center za blagovni promet nova gorica razpisuje naslednja prosta delovna mesta učiteljev na šolah centra: 1. delovno mesto učitelja za angleški jezik — pogoj je A diploma iz angleškega jezika na II. stopnji fakultete; 2. delovno mesto učitelja za blagoznanstvo in tehnologijo — pogoj je A diploma iz kemije na II. stopnji fakultete; 3. delovno mesto učitelja za slovenski jezik — pogoj je A diploma iz slovenskega jezika na II. stopnji fakultete Šolski center za blagovni promet Nova Gorica Svet šole Šmartno pod Šmarno goro obvešča vse bivše prosvetne delavce, ki so službovali na tej šoli, da pošljejo svoje naslove zaradi proslave stoletnice šole. Obvestilo Maturanti učiteljišča iz 1. 1926 se sestanemo ob 40-letnici mature dne 29. junija ob 16. uri v Ljubljani na vrtu gostilne »Krim« na Dolenjski cesti (malo dalje od mostu). Pridite polnoštevilna! Kdor želi prenočišče, naj se prijavi z dopisnico upravi dijaškega doma Ivana Cankarja, Ljubljana, Poljanska 26. Upravni odbor Vzgojnega zavoda »Pavla Rušta« Vrhpolje pri Vipavi razpisuje prosta delovna mesta: • 7 UČITELJEV — DEFEKTOLOGOV; • 4 VZGOJITELJE — DEFEKTOLOGE Pogoji: ortopedagogi ali izredni slušatelji PA — ortopedago-gika, Stanovanj ni. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. PREHODNI MLADINSKI DOM V LJUBLJANI Joršktr cesta 36 razpisuje v šolskem letu 1966/67 naslednja mesta učnega in vzgojnega osebja: ZA OSNOVNO ŠOLO: I učitelja predmetni učitelj — defektolog PRU ali učitelj U ali profesor pedagogike P z najmanj 5-letno učno-vzgojno prakso; ZA DOM (INTERNAT): 1 vzgojitelja (moški) predmetni učitelj — defektolog PRU ali učitelj U ali profesor pedagogike P z najmanj 5-letno učno-vzgojno prakso. STANOVANJ NI. Založba mladinska knjiga je pripravila za šolsko leto 1966 - 67 naslednji program: Knjižnica čebelica GOBE. Viktor Petkovšek. Ilustriral Vladimir Pirnat. NAJDIHOJCA, Fran Levstik. Ilustriral France Mihelič. -jv ^.>1» t..r KDO JE NAREDIL VIDKU SRAJČICO. Fran Levstik. Ilustrirala Roža Piščanec. MEHURČKI. Oton Zupančič. Ilustrirala Marlenka Stupica. CICIBAN BERE 1967. Izbral in uredil Cvetko Zagorski. Ilustrirala Marička Koren. JANKO IN METKA. France Bevk. Ilustrirala Roža Piščanec. PIKA POKA. Ljudske pesmi. Zbrala in ilustrirala Marija Vogelnik. LEPO VEDENJE. France Bevk. Ilustriral .Aco Mavec. GOSJA PASTIRICA. Brata Grimm. Ilu- . strirala Nada Lukežič. Cena zbirki za naročnike: broširana 13,50 N. din vezana 31,50 N. din Knjižnica Sinjega galeba ANJA PANJA. Josip Vandot. Ilustriral Ive Šubic. DOMAČA NALOGA. Ivan Kušan. Prevedla Mara Tiran. Ilustriral Ive Šubic. TURNIR. Mirko Mahnič. Ilustrirala Melita Vovk-Štih. VOHLJAČI. Branka Jurca. Ilustriral Božo Kos. DEKLICA IZ LOUISIANE. Gorlich Ernst. Prevedel Branko Žužek. Ilustriral Aco Mavec. MLADOST. Igo Tratnik. Ilustriral Nikolaj Omersa. NA SENČNI STRANI MESTA. Ivo Zorman. Ilustriral Aleksander Horvat. ŠTUDET NAJ BO. Fran Šaleški Finžgar. Cena zbirki za naročnike: broširana 24,00 N. din vezana 52,00 N. din Knjižna zbirka »Kondor« JULIJ CEZAR. William Shakespeare. Prevedel Oton Zupančič. Uredil dr. Vladimir Kralj. SLOVENSKA LJUDSKA PRIPOVED, Izbral in uredil Franček Bohanec. TOLMINCI. Ivan Pregelj. Uredil Bogo Pregelj. PODOBE ŽIVLJENJA. Fran S. Finžgar PESMI. HERMAN IN DOROTEJA. J. W. Goethe. PESMI. Jos-p Murn. Uredil Dušan Pirjevec. HLAPEC JERNEJ. Ivan Cankar. Uredil Boris Merhar. NOVELE. A. P. Cehov. Prevedla Janko Moder in Josip Vidmar. Uredila Darja Krambergarjeva. Cena zbirki za naročnike: broširana 32,00 N. din vezana 56,00 N. din Sporočamo bralcem in naročnikom, da so nekatera dela iz takoimenovane izredne serije Kondorja, ki je bila predvidena za leto 1965, prešla v redne zbirke Kondorja. Izredna serija zbirke Kondor bo tako sedaj obsegala 12 knjig, ki bodo konec avgusta izšle vse naenkrat. Kondor - izredna serija MARTIN KAČUR. Ivan Cankar. Uredil Ignac Kamenik. APOLOGIJA — KFUTON. Platon. Uredil Kajetan Gantar. UPORNIK. Slovenska ekspresionistična enodejanka. Izbral in uredil Franc Zadravec. PESNIKOVO SRCE. Igo Gruden. Uredil Igo Gedrih. BAKON4A FRA BRNE. Simo Matavulj. Prevedel Severin Šali. Uredil Zvone Škandali. JAMA IN DRUGI SPISI. Ivan Goran Kovačič.. Prevedla Tone Pavček, Rado Rupar. Uredil Emil Štampar. GOSPODA GLEMBAJEVI. Mirdslav Krleža. Uredil Bratko Kreft. POT SKOZI NOG. Slovenska ekspresionistična poezija. Uredil Franc Zadravec. TRI DRAME. Henrik Ibsen. Prevedel Janko Moder. Uredil Pavle Vozlič. TRI DRAME. Bratko Kreft. Uredil Dušan Moravec. PROZA STAREGA EGIPTA, Prevede! Mirko Avsenak. Uredil Franček Bohanec. TEŽKA URA. Partizanske igre. Uredil Ferdo Fišer. Cena knjigam bo enotna. Moja knjižnica Zbirka knjig za šolsko obvezno branje za osnovne in druge šole. Vsaka knjiga ima spremno besedo o pisatelju in objavljenem delu ter razlago pojmov in manj znanih besed. PRVI LETNIK 1965: Tretji razred: 1. France Bevk: LUKEC IN NJEGOV ŠKOREC, ilustriraL Maksim Gaspari — br. 4,50 — krt. 7,50 N. din 2. Fran Milčinski: TOLOVAJ M AT A J, ilustriral Ivan Vavpotič — br. 5,50 — krt. 8.50 N. din 3. Josip Ribičič: OTROK MED BOJEM. SE POMNITE TOVARIŠI? — br. 5,50 — krt. 7,00 N. din 4. SLOVENSKE PRAVLJICE, izbral in uredil Alojz BOlhar — br. 5,00 — krt. 8.00 N. din 5. Tone Pavček: VRTILJAK, ilustriral Štefan Planinc — br. 4,00 — krt. 7,00 N. din 6. SLOVENSKE UGANKE, zbrala in uredila Darinka Petkovšek, il. J. Ciuha in Marička Koren — br. 5,50 — krt. 8,50 N. din 7. Bogomir Magajna: RAČKO IN LIJA, ilustriral Maksim Sedej — br. 4,50 — krt. 7,50 N. din 8. Branka Jurca: LIZIKE ZA VSE, ilustrirala Cita Potokar — br. 4,00 — krt. 7.00 N. din Obseg zbirke: 900 strani — Cena zbirke: br. 26,00 N. din Četrti razred; 1. France Bevk: PESTRNA, ilustriral France Mihelič — br. 4,00 — krt. 7,00 N. din 2. A. Alane Milne: MEDVED PU, prevedla Majda Stanovnik, verze prepesnil Gregor Strniša, ilustracije po izvirniku — br. 5,50 — krt. 8.50 N. din 3. Josip Jurčič: JURIJ KOZJAK, ilustriral Maksim Sedej — br. 4,50 — krt. 7.50 N. din 4. Josip Vandot: KEKEC NAD SAMOTNIM BREZNOM — br. 4,50 — krt. 7,50 N. din 5. Igo Gruden: NA KRASU, ilustrirala Marlenka Stupica — krt. 7,00 N. din 6. Erich Kastner: PIKICA IN TONČEK, prevedel. Mile Klopčič, ilustracije po izvirniku — br. 4,50 — krt. 8,00 N. din 7. PASTIRICA DROBTINICA, izbor pravljic m pripovedk, izbrala in uredila Kristina Brenkova — br. 5,50 — krt, 8,50 no- . vih dinarjev 8. Ivana Brlič-Mažuranič: ČUDOVITE DOGODIVŠČINE VAJENCA HLAPCICA, prevedel Alojzij Bolhar — br. 4,50 — krt. 7,50 N. din Obseg zbirke: 950 strani. Cena zbirke 26,00 N. din br. Peti razred : 1. Angelo Cerkvenik: OVČAR RUNO, ilustriral Ive Šubic — br. 4,50 — krt. 7,50 novih dinarjev 2. France Bevk: MALI UPORNIK, ilustriral Nikolaj Omersa — br. 4,50 — krt. 8.00 N. din 3. Matija Valjavec: ŽIVALSKE PRIPOVEDKE, uredil Viktor Smolej, ilustriral Janez Vidic — br. 4,00 — krt. 7,00 novih dinarjev 4. Jože Pahor: OTROK ČRNEGA RODU, ilustriral Ive Seljak-Copič — br. 4,50 — krt. 7,50 N. din 5. Vid Pečjak: DREJCEK IN TRIJE MAR-SOVCKI, ilustriral Štefan Planinc — br. 4,50 — krt. 7.00 N. din 6. Daniel Defoe: ŽIVLJENJE IN ČUDOVITE PRIGODE POMORŠČAKA ROBINZONA KRUSOA, prevedel Cvetko Zagorski, ilustriral Riko Debeljak — br. 6.00 — krt. 10,00 N. din 7. IZ VELIKIH TEŽKIH DNI, jugoslovanske partizanske zgodbe izbral in uredil Leopold Suhodolčan — br. 4,50 — krt. 7.00 N. din 8. Tone Seliškar: BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA, ilustriral Albert Sirk — br. 4,50 — krt. 7,00 N. din Obseg zbirke: 1000 strani. Cena zbirke: br. 26,00 N. din Šesti razred: 1. Anton Ingolič: TAJNO DRUŠTVO PGC, ilustriral Štefan Planinc — br. 5,50 — krt. 8,50 N. din 2. France Bevk: TATIC, ilustriral Nikolaj Omersa — br. 4,00 — krt. 7,00 N. din 3. Ferenc Molnar: DEČKI PAVLOVE ULICE, prevedel Stefan Barbarič — br. 5,50 — krt. 8,00 N. din 4. Rado Murnik: LEPI JANIČAR — br. 4,50 — krt. 7,50 N. din 5. Branko Čopič: NIKOLETINA BURSAC, prevedel Lojze Mlinar, ilustracije po izvirniku — br. 5,50 — krt. 8,50 N. din 6. Josip Ribičič: UPORNA SRCA. SE POMNITE TOVARIŠI? — br. 4,50 — krt. 7,50 N. din 7. Henry Gilbert: ROBIN HOOD, prevedla Zima Vrščaj-Holly in Janez Gradišnik, ilustracije po izvirniku — br. 6,00 — krt. 10,00 N. din 8. Fran Levstik: MARTIN KRPAN Z VRHA, uredil Bogomil Gerlanc — br. 4,50 — krt. 7,50 N. din Obseg zbirke: 1200 strani — Cena zbirke: br. 26,00 N. din Sedmi razred: 1. Ivan Cankar: MOJE ŽIVLJENJE, izbral in uredil Franc Dobrovoljc — br. 5.00 — krt. 7,50 N. din 2. Venčeslav Winkler: DREJC Z VIŠAVE — br. 4,50 — krt. 7,50 N. din 3. Leopold Suhodolčan: SKRITI DNEVNIK, ilustrirala Melita Vovk-Štih — br. 5,00 — krt. 8,50 N. din 4. Franc S. Finžgar: POD SVOBODNIM SONCEM I. in II. del — br. 12,00 — krt. 20.00 N. din 5. Josip Jurčič: DOMEN, ilustriral Nikolaj Omersa — br. 4,00 — krt. 7,00 N. din 6. Harriet Beecher Stowe: KOČA STRICA toma ali Življenje v suženjskih DRŽAVAH AMERIKE, prevedi« Olga Grahor, priredila Kristina Brenk, ilustriral France Slana — br. 5,50 — krt. 8,50 N. din 7. Mark Twain: PRIGODE TOMA SAW-YERJA, prevedel Janez Gradišnik, ilustracije po izvirniku — br. 6,00 — krt. 10.00 N. din Obseg zbirke: 1550 strani — Cena zbirke: br. 34,00 N. din Osmi razred: 1. Matevž Hace: IZ KOMISARJEVIH ZAPISKOV, izbral in uredil Ivan Potrč — br. 5,50 — krt. 7,50 N. din 2. Lev N. Tolstoj: SPOMINI NA OTROŠKA LETA, prevedel Severin Šali — br. 5,50 — krt. 8,50 N. din 3. Miguel de Cervantes Saavedra: BI- STROUMNI PLEMIČ DON KIHOT IZ MANCE I. in II. del, priredil in prevedel Severin Šali, ilustriral Nikolaj Pirnat — br. 5,50 — krt. 8,50 N. din 4. Ivan Tavčar: MED GORAMI — SLIKE IZ LOŠKEGA POGORJA, uredila Marja Borštnik — br. 4,50 — krt. .7,00 N. din 5. Vladimir Nazor: S PARTIZANI, prevedel Cvetko Zagorski — br. 5,50 — krt. 8,50 N. din 6. Vjekoslav Kaleb: ČUDOVITI PRAH, prevedel Miroslav Ravbar — br. 5,50 —-krt. 8,50 N. din 7. Josip Jurčič: SOSEDOV SIN, priredji Mirko Rupel — br. 4,00 — krt. 7,00 novih dinarjev 8. Avgust Šenoa: NAGELJ S PESNIKOVEGA GROBA, prevedel Alojadj Bolhar, spremno besedo napisal Anton Slodnjak — br. 4,50 — krt. 7,50 N. din Obseg zbirke: 1700 strani — Cena zbirke: br. 34,00 N. din Zbirka Globus JAMAJKA. Dr. Miha Likar. OD NILA DO KARTAGINE. Miran Ogrin. POLETJE NA PORTUGALSKEM. Roman Vlach. Prevedel Božidar Borko. PO PRAGOZDOVIH AMERIKE. Fawcett. Cena zbirki za naročnike: kartonirana 84,00 N. din Zbirka Zlata ptica ARMENSKE PRAVLJICE. Ovenes Tuma-njan. Prevedel Cvetko Zagorski. Ilustrirala Cita Potokar.) SNEGULJČICA IN DRUGE PRAVLJICE. Brata Grimm. Ilustrirala Lidija Osterc. SLOVENSKE BASNI. Zbral Alojzij Bolhar. Ilustriral Andrej Ajdič. SRBSKE PRIPOVEDKE. Cena zbirki za naročnike: kartonirana 62,00 N. din Sporočamo naročnikom, da se je zakasnil izid UKRAJINSKIH PRAVLJIC. Izšle bodo v jeseni 1966. Založba si pridržuje pravico, da spremeni vrstni red knjig, če bo to nujno potrebno. Vse zbirke ali posamezne knjige lahko naročite pri poverjenikih na šolah, pri zastopnikih založbe, v vseh knjigarnah ali direktno pri Prodajnem oddelku založbe Mladinska knjiga, Ljubljana, Titova 3.