Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko. Glasilo koroških Slooenceo Velja za celo leto 4 krono. Denar naj se pošilja točno pod napisom : Upravništvu lista „Mir“ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za inserate se plačuje po 20 vin od garmond-vrste vsakokrat Celovec, 27. malega travna 1912. Leto XXXI. Interpelacija t^slanca Grafenauerja in tovarišev na '\jega ekscelenco gospoda železniškega ministra o dogodkih na celovškem kolodvoru hi na nekaterih drugih postajah na Koroškem. Opetovano so se že slišale v visoki zbor-hici pritožbe zaradi postopanja železniškega uradništva na kolodvoru v Celovcu nasproti slovenskemu potujočemu občinstvu. Tozadevni nujni predlogi bi bili zbornico spravili malodane v štadij krize. Vendar se 1‘azmere na celovškem kolodvoru niso zboljšale, marveč so postale uprav epidemične za jezikovne razmere na drugih postajah državne proge Celovec—Trst. Zdi se, da železniški uradniki na celovškem kolodvoru, v novejšem času zlasti uredništvo za pro-hiet na državnih progah, stoje popolnoma Pod diktaturo nemškega »Volksrata«, ker ostentativno prezirajo obstoječe predpise. Na pritožbe slovenskega potovalnega občinstva pa ministrstvo molči in ničesar ne dkrene. Zlasti žensko uredništvo na celovškem kolodvoru naravnost izziva slovenske Potnike in očividno hoče izzvati škandale, bi mogla vmes poseči policija, ki se jo takoj avizira in ki je dobila od celovškega župana dr. viteza Metnitza svoj čas naročilo, slovenske potnike, ki zahtevajo vozne Hstke v slovenskem jeziku, aretirati. Kakšne razmere vladajo na celovškem kolodvoru, naj pokažemo samo na pekate-rih slučajih: »Slovenski Narod« z dne 16. pros. 1911 Poroča sledeče: »Na celovškem kolodvoru. Kar počenja Uradnica na tukajšnji postaji, presega že vse meje. Na slovensko zahtevanje dveh dam za vozne listke do Spod. Dravograda uradnica listkov sploh ni hotela dati; ker se io že mudilo na vlak, povedale sta ji dami, da želita listke do Spod. Dravograda, to je tinterdrauburg. Listke se je jima izročilo, a »izobražena« uradnica je hotela svoji kulturi dati izraza s celo ploho najinfamnejših Psovk: »Schàmen Sie sich, dah sie deutsch Podlistek. Chava Rubin. Oljsko ,napisal Aleksander Swi^tochowski. Poslovenil Ratiški. (Dalje.) Medtem ko je Andrija odšel v mesto po t'dpir in se je njegov gospodar zaprl v urad, (^d dobro premisli ovadbo, je stopila Chava v kuhinjo: Poštarica, razžaloščena nad do-šbdkom, ni mogla ničesar drugega govoriti, Td naposled je le prešla na jesetre. »Kupila bi jih, ko bi mi Perciò dal de-dar. A mislim, da je ta lump oropal pošto, fhogoče je bilo tudi kaj za nas, izguba je ve-uka . . .« »On je ukral,« je mislila Chava, »in šel ho v ječo. Neugodnost je velika —« in pristavila je glasno, »ali gospod niso iničesar drivi.« »Koliko funtov je težka?« »Petindvajset, in mogoče še več. Zelo Točeni dam.« Naglo so se vrata odprla in vstopil je Tostar. »Ali imaš kaj časa, Simhe?« je vprašal. »Čemu?« kònnen und die Fahrkarten slowenisch ver- 1 iangen! Pfui! Pfui!« itd. Od višjega službujočega uradnika sta dami nato zahtevali pritožbeno knjigo, a se jima je to odklonilo, češ, da pride itak vsak čas revizor na urad, da dami lahko vso zadevo kar temu razložita. Seveda istega od nikoder ni bilo in se je službujoči uradnik »blagovolil« le norčevati iz dam, ki pripadajo vendar boljšim krogom. Takim surovostim mora biti konec, saj je uradništvo železnice, ki je vendar za občinstvo tu, že res padlo na nivo pobalinov. Odločujoči krogi naj enkrat za vselej takim infamijam napravijo, in sicer energično, konec!« Drug slučaj: Mladeniči Andrej Pak po domače Rupračev v Zgornjih Krajih, Jožef Parti po domače Oštinov na Mačah, Janez Savnik po domače Stane jev na Mačah, Jožef Permož po domače Permožev na Mačah in Janez Goričnik po domače Neja na Bistrici v Rožu so se dne 11. februarja 1911 napotili na kolodvor, da se odpeljejo z vlakom, ki vozi ob 10. uri 8 minut dopoldne iz Bistrice v Rožu proti Celovcu. Že pol ure pred odhodom vlaka so bili na imenovanem kolodvoru in prosili za listke. Že prvemu je službujoči uradnik Richter zabrusil nazaj: »Verstehe nichts windisch!« ter mu na slovensko zahtevo ni dal karte. Vsi imenovani so bili priče. Tudi drugi niso dobili listkov. Ko je še poslednji, Andrej Pak, tirjal listek v slovenskem jeziku, je uradnik pred njim okence kratkomalo zaloputnil in se ni več zmenil za njega. Do odhoda vlaka je bilo še dosti časa. Omenjeni so se peljali brez listkov. V Celovcu jih je že čakal neki uradnik pred vlakom in ko je od sprevodtaika izvedel za »delikvente«, je dvema pričujočima redarjema ukazal odpeljati jih v pisarno na kolodvoru. V nemščini se je tam od njih za kazen zahtevalo dvojno voznino. Tolmaču redarju so fantje naznanili, da ni vzroka, zakaj da bi morali plačati kazen. Uradnik se je obnašal surovo in je kar pihal v nje same jeze: »Reden Sie deutsch!« Ker mu na nemško vprašanje niso odgovorili, je ukazal redarjema: »Abfuhren die Kerle!« Po redar- »Včeraj mi je pisal Glava iz Uscijoša, da mu naj takoj pošljem pismo, če pride zanj. Oni lopov se je šele danes vrnil, pa sem ga zapodil; ali ne bi ti mogla odnesti Glavi pisma, on ti bode že kaj podaril?« »Kadar vi rečete, takoj grem,« odgovori Chava, pusti jesetro v kuhinji in odhiti s pismom. Vsekako se je pokazala v njeni knjigi usode nova stran. Še včeraj je sanjarila o Franovi sreči, a sedaj je že bila pismonoša, da na poti v mesto, o katerem je Fran tako zaničljivo govoril, ker se ni tamkaj plačevalo nagrade v denarju, temveč le s skorjo kruha. Toda Chava ni prezirala takega daru, a kdo ji more stati dober, da je ne bode jutri poslal poštar v Polanovko, kjer se daruje cel rubelj? Fran že tako ni bil več pismonoša, pa se je treba samo prilagoditi poštarjevi volji . . . Prišedši do tega zaključka, se je veselo zasmejala. Izvedeti moramo o gospodu Glavi, da je dostojno nagradil Židinjo za prinešeno pismo. Dal ji je četrt kile moke, nekaj drobiža in kot izkušen veščak lepote jo je pogladil po bradi z besedami: »Rekel bom gospodu poštarju, da naj zame pošilja pisma le po tebi.« Chava se je zahvalila in odšla. Torej tudi ta večer je bilo usojeno, da zaužije s Št. 17. jevem prigovarjanju so štirje plačali dvakratno voznino in so bili izpuščeni. Ostale, sta odgnala redarja na stražnico, kjer sta zopet dva plačala zahtevano globo. Le eden se je branil plačati dvakratno voznino, češ, da sicer nima dovolj denarja za nazaj. Redar mu je zagrozil, da ga odpelje na magistrat, za kar je bil dotični takoj pripravljen. Nato mu je redar rekel: »Gehen Sie zum Teufel!« Istega dne zvečer cela truma potnikov ni na slovensko zahtevo dobila voznih listkov. Seveda je bil zraven takoj tudi policaj, ne da bi bil imel za to povod; to je ravno tista praksa, da kličejo redarja, kakor hitro zahteva kdo vozni listek v slovenskem jeziku. Nekega potnika, ki je zahteval vozni listek do Podrožčice k vlaku ob 11. uri zvečer, pa ga ni dobil, je brez vsakega povoda nahrulil policaj, rekoč: »Euret-wcgen werden wir nicht windisch lernen!« Tako skrbi železniško uradniško osobje, da imajo Slovenci sitnosti s policijo. Drugi slučaj: Štefan Breznik, gostilničar v Pliberku, se je hotel peljati dne 28. februarja t. 1. z vlakom ob 7. uri 41 minut dopoldne v Škofjo Loko na Kranjskem. Ko je zahteval vozni listek v slovenščini, je uradnica zavpila nad njim: »Reden Sie deutsch, ich verstehe Sie nicht!« Poklicala je policaja, ki se je v surovem tonu zadrl nad njim: »Wer ist denn da, der nicht deutsch kanu? Wir haben schon mehrere am Magistrate deutsch gelehrt!« Priča gospod Fr. Potočnik, ki je nato oskrbel omenjenemu listek. Kake sitnosti dela uradništvo s svojo nemško-nacionalno trmo, kaže sledeči slučaj : Frančiška Gostiša, gostilničarka iz Sta-revasi pri Žireh na Kranjskem, se je sredi meseca jamuarja tega leta peljala v Pliberk k svoji hčerki. Ker je tam izvedela, da v Celovcu v slovenskem jeziku ne dobi voznega listka, je morala nalašč zato vzeti iz Pliberka eventualnega tolmača gospoda Fr. Potočnika, ker sama ne zna nemško. Res ji uradnica ni dala karte in je moral posredovati omenjeni tolmač. svojo deco večerjo, kateri ne more prav nič oporekati. Vrnivša se na pošto, je izročila potrdilni list, poštar še ni bil napisal oblasti ovadbe, da je pismonoša uničil dva priporočena pisma; toda o ovadbi načelniku, svojemu ismrtnemu sovražniku, da zapre Frana, si je belil ure že glavo. Izpreminjal je izraze, črtal, zopet prepisaval, znova pričel, dokler ni bil dovršen trudapolni spis, ki je, kakor se je zdelo, popolnoma odgovarjal njegovemu dostojanstvu in važnosti dogodka. »Frana sem odpustil,« reče ponosno Chavi, čisteč pero ob rob mize. »Ko bi mi ti zvesto služila, bi te vzel za pismonošo.« Židinja se prikloni in zahvali. V tem hipu je vstopila dekla v sobo. »Ali hoče milostivi gospod jesti hladno jesetro?« je vprašala. »Ah, saj res!« se oglasi poštar. »Koliko sem ti dolžan za ribo?« »Nič, nič,« je odgovorila Chava. »Dobro, pridi zvečer po pisma.« Odšla je. In tako je bila Chava dne 13. julija 187* imenovala za pismonošo za mesto in okolico. Novica o tem imenovanju se je hitro razširila po Kazimierzu in prišla je istočasno z ovadbo poštarjevo do načelnika. (Dalje sledi.) »Slovenec« z dne 12. marca t. 1. je poročal: »Surovost železniške uradnice. Iz Železnikov na Gorenjskem: Dne 6. t. m. smo bili trije Slovenci v Celovcu. Prišli smo na kolodvor, da se odpeljemo nazaj na Kranjsko z brzovlakom, ki gre iz Celovca ob 2. uri in nekaj minut popoldne. Manjkalo je do vlaka le še 7 minut. Šli smo kupit karte. Pri oknu blagajne je bila neka gospodična. Prosili smo za karte v slovenskem jeziku. Prosil je prvi, okence se je zaprlo. Prosil je drugi, okence se je zadrlešnilo. Prosil tretji, okence je butnilo. Kaj smo hoteli? Oditi smo morali; torej ni kazalo drugega nego napeti nemške »registre«, kolikor smo jih imeli. Povemo pa, da smo bili skrajno razburjeni, da z avstrijskim denarjem ne moremo dobiti kart v svojem jeziku. Vprašamo: Kdaj bo tega konec?« Mnogo pritožb se sliši od slovenskih potnikov tudi glede postaje Svetnavas v Rožu. Zoper take škandale, ki se takorekoč dan na dan dogajajo na celovškem kolodvoru, zlasti ko je državni zbor na počitnicah, slovensko občinstvo nima nobene pomoči. V ravnateljstvu c. kr. državnih železnic v Beljaku sedijo odločni pristaši nem-ško-nacionalne stranke, od katerih noben Slovenec ne more pričakovati na eventualne pritožbe ugodne rešitve in remedure. Z ozirom na navedene točke in mnoge druge jezikovne nedostatke na celovškem kolodvoru, oziroma v Svetnivasi in Bistrici v Rožu vprašajo podpisani: 1. So Vaši ekscelenci znane te škandalozne razmere? 2. Hoče Vaša ekscelenca o navedenih razmerah uvesti vendar enkrat že preiskavo, in sicer po nepristranskih organih? 3. Misli Vaša ekscelenca kot najvišja železniška upravna oblast še trpeti take škandalozne razmere? (Slede podpisi.) Interpelacija gospoda poslanca Grafenauerja in tovarišev na Njega ekscelenco ministra za notranje zadeve v zadevi »Vrbskega pustnega lista«. Že večkrat se je v tej visoki zbornici s tega mesta, zlasti pa od strani poslanca koroških Slovencev kazalo na brezobzirno postopanje s koroškimi Slovenci od strani nemškonacionalne stranke, kakor tudi na zelo zrahljano patriotično čustvo v tej stranki. Razmere na Koroškem pa se do danes niso za prav nič zboljšale, ampak so se po eni strani zelo poostrile, na drugi strani pa so postale take, da spadajo k najgnus-nejšim in kaznivim dejanjem, in o čemer nam daje neovrgljiv in obenem žalosten dokaz tej interpelaciji priložen izvod »Velde-ner Faschingszeitung« z natančno čitljivim četudi s »konfisziert« prevlečenim besedilom. Prevlečeno mesto se glasi: »Ein deutscher Adler ist’s, der Oster-reichs Wappen ziert, wo deutsche Fursten seit Jahrhunderten regiert, wo deutsche Treue zu keiner Zeit ein leeres Wort; un-wandelbar und immerdar, war des Reiches Hort! Doch seit der Herrscher wird von sei-nem Rat belogen, den slawischen Moloch am Herzen grofigezogen, in deutscher Biche nur die finstre Eule herrscht, ein unheim-lich Geton durch Osterreichs Gauen braust! O armer deutscher Furst nach langen 71 Jahren, die Du zu herrschen glaubtest, wirst Du noch erfahren, Du, der Slawen und der Pfaffen Wort gelauscht, was Du Dir fur deutsche Treue Dir hast eingetauscht?« (»Nemški Orel je, ki krasi grbe Avstrije, kjer so stoletja Vladali nemški knezi, kjer nemška zvestoba nikdar ni bila prazna beseda; nespremenljivo in vedno je bilo varstvo države! Toda odkar vladarju laže njegov svet, odkar je na srcu vzgojen slovanski moloh, na nemškem hrastu gospoduje le temna sova, se neznansk vrišč razlega po avstrijskih pokrajinah! O ubogi nemški knez, po dolgih 71 letih, ko si menil vladati, boš še izkusil, Ti, ki si poslušal na besedo Slovanov in farjev, kaj si zamenjal za nemško zvestobo?«) Podpisani vprašajo torej Njega ekscelenco: 1. Kako dolgo naj še čakajo koroški Slovenci na pravično ureditev nevzdržljivih razmer v deželi in na to, da bodo zakone spoštovali politični uradniki dežele? 2. Je Njega ekscelenca volje, v tej interpelaciji omenjeno in s priloženim časni-škim izvodom dokazano dejstvo, dati prav natančno preiskati in krivce po zasluženju kaznovati? Dunaj, 29. sušca 1912. (Slede podpisi.) Dnevne novice in dopisi. Ekscelenca knez in škof dr. Kahn nevarno bolan. Njega ekscelenco, prevzvišenega kneza in škofa dr. Kahna je v torek, dne 23. t. m. proti petim zjutraj v samostanu na Tanzen-bergu zadela kap. Cela njegova desna stran mrtva. Proti devetim mu je puščal dr. Wid-mann nekaj krvi, nakar je prevzvišenemu malo odleglo. V sredo popoldne ob štirih je došlo zopet razburljivo poročilo: Knezu in škofu dr. Kahnu se je zdravstveno stanje zopet poslabšalo. Pred pol ure se je bilo že bati katastimfe. Položaj je zelo kritičen in se je bati resnega dogodka. Najvišje odlikovanje. Presvetli cesar je podelil vlč. gospodu c. in. kr. vojaškemu kuratu monsgn. Rafko Kozaku zlati zaslužni križec s krono. Naše najiskrenejše čestitke ! Imenovanje. Koroški deželni odbor je imenoval diplomiranega živinozdravnika g. Petra Škofiča za provizoričnega deželnega distriktnega živinozdravnika s sedežem v Paternionu. Škofič je Slovenec, deželni odbor ga je pa poslal med Nemce. Tudi naklonjenost deželnega odbora do slovenskih kmetov! Kaj ne? Poročena sta v Celovcu pri fari g. dr. Henrik Dolenc, zdravnik iz Trsta in gdčna Ana Fili, hčerka kleparja in hišnega posestnika Franca Filija v Celovcu. Kanonik Serajnik —- pomiloščen. Kakor je znano, je bil pred celovško poroto leta 1910. obsojen č. g. kanonik Peter Serajnik zaradi prav nedolžnega članka glede šole v Grabštanju. Tožil je nadučitelj Lex. Cesar je pa g. Serajnika pomilostil. Zavoljo tega se »Freie Stimmen« grozno jezijo in vprašujejo : »Welche hochmògende Einflusse da im Spiele waren« (kateri mogočni vplivi so to povzročili)? Slovenska politika vendar ni brez »hochmògende Einflusse!« Da. da, se bo treba še marsičemu privaditi! »V znamenju križa«, znamenito zgodovinsko sliko izza časa preganjanja kristjanov uprizori »Dramatično društvo iz Maribora« v nedeljo, dne 12. majnika 1912 v Celovcu v veliki dvorani hotela Trabesinger. Pri predstavi sodeluje orkester mariborskega »Glasbenega društva«. Predprodaja vstopnic v uredništvu »Mira«, Pavličeva ulica 7. »Narodna čitalnica« v Celovcu je priredila dne 17. t. m. v mali dvorani hotela Trabesinger predavanje o Dalmaciji. Govoril je gospod dr. Val. Rožič o zgodovini Dalmacijo ter nam je pojasnjeval skioptič-ne slike, ki jih je projiciral s svojim ski-optikom č. gospod Ivan Hornbòck, mestni kaplan v Pliberku. Predavanje je bilo zanimivo in precej dobro obiskano. Obema prisrčna zahvala! Razglednice »Miklova Zala« je že v drugi izdaji založilo »Slovensko krščansko socialno delavsko društvo v Celovcu«. Dobijo se v Pavličevi ulici št. 7 v Celovcu. Cena po 8 vin. Za preprodajalce velik popust. V odgovor sramotilcem katoliške vere. Na pustno nedeljo in pustni torek so v Go-spa-Sveti priredili ljudje gledališko predstavo, s katero so, kakor je poročal »Karnt-ner Tagblatt«, zasramovali katoliško cerkev, katoliško vero in katoliško duhovništvo. To ise je zgodilo v kraju, kjer se mnogo ljudi živi od romarjev. V odgovor na to so, kakor se nam poroča, v dveh župnijah celovške okolice sklenili, opustiti običajno procesijo v Gospo-Sveto. Slovensko gledališče v Mariboru. V soboto 27., nedeljo 28. in torek 30. aprila t. 1-gostujejo v Mariboru člani " ljubljanskega gledališča pod vodstvom občeznanega režiserja gospoda Hinka Nučiča. Uprizori se v soboto 27. aprila »Reka«, drama v treh dejanjih, v nedeljo »Nebesa na zemlji«, burka v treh dejanjih in v torek »Tekma«, drama v treh dejanjih. Začetek vselej točno ob 8. uri zvečer. Predprodaja vstopnic pri g. Weixlnu, trgovcu v Zgornji gosposki ulici. Tožba centralne blagajne proti banki di Conegiiano dobljena. Kakor je znano, je ' banka v Conegiiano po napovedbi konkurza centralne blagajne v Celovcu tožila centralno kašo za svoto 350.000 lir na podlagi od msgn. Weissa ji izročene vložne knjižice, s trditvijo, da je imela tista vložna knjižica vrednost posojila, katero je imenovana ban- j ka izplačala tvrdki Palese & Kayser v enako visoki vsoti. Centralna blagajna je bila od deželnega sodišča v Celovcu obsojena, da mora izplačati vsoto 350.000 K z obrestmi in stroški vred banki Conegiiano. Deželno nadsodišče v Gradcu je to sodbo potrdilo. Zoper to razsodbo je predlagal upravnik imovine centralne blagajne, dr. Brejc, revizijo pri najvišjem sodišču, ki je po več mesecih razsodilo, da ugodi reviziji, popolnoma zavrne zahtevo banke v Conegli-anu in banko obsodi v poravnavo vseh sodnih stroškov. Proli Hannovim lutrovskim predavanjem. G. profesor J. Skorepa iz Badna je začel v »Karntner Tagblattu« strokovnjaško odgovai’jati na enostranska predavanja vpokojenega profesorja in vladnega svetnika dr. Hanna; dr. Hannu je dokazal na podlagi zgodovinskih virov površnost, nevednost in bahavost. Odgovor je prav izvrsten. Profesor Skorepa je napovedal še več odgovorov na Hannova predavanja, ki jih je objavila uradna »Klagenfurter Zeitung«. Dr. Hann si bo menda premislil prodajati nevednemu. svetu svoje površno in enostransko znanost v prilog gibanju proč od Rima. 200.000 zlatih frankov zamore zadeti dne 1. junija t. 1., kdor v korist »Slovenski Straži« kupi turško srečko- na mesečne obroke po 4 K 75 vin.! — Opozarjamo na današnji oglas »Srečke v korist Slovenski Straži«. Dobrlavas. (Igra »Vestalka«), katero je minulo nedeljo priredilo tukajšnje katol. slov. izobraževalno društvo, je zopet do zadnjega napolnila društveno dvorano. Igralke, med katerimi so nekatere bile novinke, so svojo nalogo po večini dobro rešile. Občinstvo jim je v pohvalo po dejanjih vselej navdušeno ploskalo. Glavna snov igre: sestra-kristjana da svoje življenje za svojo sestro-poganko, da jo s tem privede v krščanstvo, stopa v precej težko zasnovanih prizorih pred oči gledalcev, in zato je č. g. društveni vodja vsebino igre pred uprizoritvijo ljudstvu v izbranih besedah primerno razložil. Drugi govornik je govoril o zadnji nesreči na Atlantskem oceanu in podal tudi nekaj zanimivosti o velikosti, globočini in gibanju svetovne vode, ki ji pravimo morje. Zahvaljujoč se občinstvu in zlasti društvu iz Žitarevasi, ki je posodilo za prireditev te igre krasne kostume, je nato društveni predsednik zaključil zborovanje. Velikovec. (Občni zbor) našega društva »Lipa« obeta biti zelo zanimiv, zato še enkrat vabimo k najobilnejši udeležbi, zlasti ker je na sporedu tudi važna prememba društvenih pravil in volitev novega odbora. Vsi udje naj pridejo! Zborovanje se začne točno ob 3. uri prihodnjo nedeljo, 28. aprila. Velikovec. (Novi najemnik) v našem »Narodnem domu« nastopi svojo službo s 1. majnikom. Bivši najemnik g. Peter Zingler si je moral iz družinskih ozirov poiskati drugo službo v Podkloštru na Zgor-Koroškem. Kot izvrstnega mesarja ga ta-mošnjemu prebivalstvu prav toplo priporočamo. Ravnotako je tudi novi najemnik &• Gabrijel Hartvik na glasu kot izurjen mesar, njegova žena pa dobra kuharica. Oba sta mirnega značaja in najbolj ju priporoča točna postrežba nasproti gostom. Gostovanje »Dramatičnega društva v Mariboru"! Narodna Čitalnica v Celovcu. V nedeljo 12. maja v veliki dvorani hotela Trabesinger v Celovcu V ZNAMENJU KRIŽA Cesar Nero. Markuš Superbus, rimski prefekt. Tigellinus, cesarjev zaupnik. Licinius, prvi edil. Glabrio, Ì Filodemus, > rimski patriciji. Metellus, J Servilius, Strabo, ogleduha. OSEBE: Viturius, kapitan Markove telesne straže. Poppàa, Neronova žena. Dacia,1Ce’ j uSledni Rimljanki. Mercia, sr ( Melos, Stefanus, deček. Catia } sužinji Verenice. Poulična plesalka. Ancaria, Dafne, Julia, Cyrene, Thea, Mytilene, Edonia, pevke in plesalke. Patriciji, patricinje, častniki, vojaki, straže, poulični pevci, kristjani, ljudstvo, zamorci, sužnji. Začetek ob 4. uri popoldne. Blagajna se odpre ob 3. uri. IVa^■ Lože L reda po 3 K, II. reda po 2 K. Sedeži I. in II. vrste po K 2'50, III. in IV. vrste po 2 K, vMUpillUu ■ V. do VII. vrste po K 1’50, ostalih vrst po 1 K. Stojišča po 60 vin., za vojake po 40 vin. Predprodaja vstopnic v hotelu Trabesinger v Celovcu. Sodeluje orkester Glasbenega društva Iz Maribora. ca Sodeluje orkester Glasbenega društva iz Maribora. Kristjane pomečejo levom. Po predstavi priredi „Glasbeno društvo" v dvorani ljudski koncert pri pogrnjenih mizah. Gostovanje »Dramatičnega društva v Mariboru"! V znamenju križa. ' Zgodovinska slika v petih dejanjih iz dobe preganjanja kristjanov. Spisal Wilson Barret, vglasbil William Rose, za oder priredila Dolcin in H. Rohrmann-Reigen. Prevela Minka Govekar jeva. Komu ni znan večno lepi roman poljskega pisatelja Sienkiewicza »Quo vadiš«? Človek bi ga citai in citai, in ko bi prečital do konca, bi začel znova. To rimsko življenje, ki ga popisuje pisatelj tako živo, da ga človek kar gleda v duhu pred seboj, življenje kristjanov, njih trpljenje in mučenje, znorelega Nerona, radujočega se nad požarom Rima . . . In vendar je to samo še roman. Vse kaj drugega pa je, ako se na gledališkem odru vse to uprizori, da človek gleda v resnici vse to nehanje in gibanje nekdanjega poganskega Rima, zavitega v denuncijanstvo, hinavstvo in zlobo, ko ga gleda v dobi, ko vzraste v Rimu šibko drevesce krščanstva, ki pa se kljub zatiranju čudovito krepko razvija in vzraste v velikansko drevo, ki obda konečno ves Rim ter zavlada mestu in svetu: Urbi et orbi. Vse dejanje v igri »V znamenju križa« se godi v tistem času, ko se je grozoviti trinog Nero radovai nad mukami kristjanov, polnil z njimi arene in si razsvetljeval z živimi bakljami vrtove. Zagrinjalo se dvigne. Prvo dejanje, prvi prizor. Pestro, uprav rimsko okrašena scenerija, kraj ob Tiberi, mogočni Rim. Mrka tolpa rimskih vojščakov, v zlatu se bleščečih poveljnikov. Zdajci pride počasi star mož. Vidi se mu, da je tujec. Sreča se z drugim. Molče se opazujeta. Ali si naj zaupata, sedaj v dobi ovadu-štva in preganjanja? Starček se zgane in njegova palica nariše v pesek križ. Drugi se zdrzne: »Znamenje križa? Kdo si?« »Ribič iz Galileje.« »In po čem me poznaš?« »Po znamenju Gospoda.« »Kdo te je poslal semkaj?« »Pavel iz Tarzusa, apostol Križanega.« Že pri teh prvih, svečano izgovorjenih besedah se vglobi gledalec v dobo, ko je jel prodirati in zmagovati nauk Nazarejcev in oznanjevati svetu ljubezen. Med razkošnimi Rimljani, bogatimi pa-triciji, nastopajo kristjani, sužnji, revni ljudje. Tu se plazijo ovaduhi, da bi zasačili koga, ki veruje v Križanega in ga ovadili Neronu, ker on plača za vsakega 200 sester-cev. Tam zopet peha četa vojščakov krist- jana, starčka, in za njim joka žena z malim detetom v naročju. Dve osebi nastopita. Tigelinus, cesarjev zaupnik, zloben, potuhnjen človek, in Markuš Superbus, rimski prefekt in ljubljenec Neronov. Daši se sovražita, vendar izvršujeta oba povelje cesarjevo, loviti in zapirati kristjane, le da je Tigelinus grozovitejši,a Markuš ravna pravično in usmiljeno. Markuš Superbus ljubi Mercio, kristjanko, lepo deklico. Tigelinus to ve, in zato ga skuša počrniti pri Neronu ter konečno doseže, da po svojih vohunih zaloti zbirališče kristjanov, katere p'otem vjame in Mercio z njimi. Pač je zvedel Markuš prepozno za to nakano, da bi mogel rešiti vsaj ljubljeno deklico. Zelo pretresljiv je prizor v jami, zbirališču teh kristjanov. Titus jim ravno izroča blagoslov, ki jim ga pošilja Pavel, apostol Križanega, kar naenkrat zavpije nekdo: »Bratje, izdani smo! Tigelinus se bliža jami z vojaki!« In v splošnem nemiru dvigne Mercia križ in vzklikne: »Ostanite! Pri znamenju križa vas prosim! Glejte našim sovražnikom v oko, kakor pristoja kristjanom! Ne bojte se!« V tretjem dejanju. V bogatem budoarju Rimljanke Venerice, ki je zaljubljena v Markuša, nastopa Nero s svojo ženo Popào. Fanfare buče, ko prihaja Nero, rimski Bog, kakor se nazivlje sam. Tu se pokaže gledalcu vsa gnjusoba in pa hinavstvo, vse razkošje in puhlost Rimljanov in Nerona, ki se je takrat košatilo v Rimu, ko so umirali kristjani za svojo vero in krepost v levovih jamah. Tu si zamisli Nero nove muke za kristjane. »Naj trpe nove muke,« govori Nero, »ki si jih je izmislil moj iznajdljivi duh. V olje in smolo jih dam pomočiti — in kot žive baklje naj razsvetljujejo moje vrtove in ne samo vrtove, temveč ves Rim!« Medtem ko vzdihujejo kristjani po ječah, mučeni in pretepam, da se jih pomeče zverinam, se dogajajo na Markusovem domu prizori za prizorom, mični in pretresljivi drug bolj od drugega. Mercija, katero je dal Markuš prepeljati v svoje stanovanje, da bi vžival njeno ljubezen, ostane stanovitna in v Markušu se jame nekaj gibati. Če umrje ona, potem ugasne luč Rimu. Tigelinus pride in mu na povelje Nerona samega odvzame deklico, da jo zapre v železno kletko. Razsvetljala bode kot živa baklja Neronov vrt, kakor je ukazal Neron sam, in ravno tik pred sedežem Markuso-vim bo gorela. Markuš zavrže bogato Rimljanko Vene-rico in zavpije, da mora umreti ves Rim, če umre Mercia. Venerica razžaljena priseže maščevanje. In konečno napoči trenutek mučeni-štva. V areni smo. Markuš pride še v zadnjem trenutku k Merciji. Cesar mu je dovolil, da jo sme vzeti za ženo, če se oha odpove svoji veri. Ona pa ostane stanovitna in mu govori tako lepo o nebeškem življenju, da jame cek> Markuš verovati. Prizna ji, da jo ljubi, da jo hoče vzeti za ženo pred celim svetom. In tedaj tudi ona prizna, da ga ljubi že dolgo, a izdati Onega, kateri ji je poslal to ljubezen kot tolažilo, ne more. Trombe zapojo. Tigelinus vstopi. »Ura je potekla! Nero hoče vedeti sklep Mercije. Odgovori!« In Mercia odgovori: »Svoji veri ostanem zvesta in umrjem!« Nato se obrne vsa solzna k Markušu: »Z Bogom, Markuš!« Markuš pa reče odločno: »Ne poslavljaj se od mene, Mercia! Smrt naju ne more ločiti! Tudi jaz sem pripravljen! Tvoj Bog me je razsvetlil!« In k Tigelinu obrnjen reče: »Pojdi k cesarju in reci mu, da sem tudi jaz kristjan. Ti pa, Mercia, nevesta moja, pojdiva. Pojdiva roko v roki k poroki, za naju ni smrti — najina ljubezen bo živela preko groba!« Mercia vzklikne vsa blažena: »Ljubljenec moj!« V silni jezi vpije Nero, naj se prižgo baklje, naj se križajo kristjani. Nastane tema, grom bobni in v temi se prikaže na nebu svetel križ. Kristjan je zapojo. Somišljeniki! Zahtevajte v gostilnah računske listke »Slovenske Straže"! Naročajo se v pisarni »Slovenske Straže" v Ljubljani. Silici, pinte „1“ i iBrifijem! Srečke v korist .Slov. Straži'! ° Turška srečka. |^„!rfoS^szt°5aleto- ~ R [j 400.000 in 200.000 frankov. R KJ Prihodnje žrebanje se vrši dne 1. junija 1912. M Mesečni obrok 4 krone 75 vinarjev. Vsaka srečka mora zadeti najmanj 230 kron. Že po vplačilu prvega obroka ima kupec izključno pravico do dobitkov. Izredno ugodna skupina s 15 žrebanji vsako leto : I turška srečka. — I srbska srečka iz I. 1888. Glavni dobitek 100.000, 75.000 in 20.000 frankov. — I dobitni list 3% zemlj srečke iz 1.1880. Glavni dobitek 90.000 kron. — I brega srca. Glavni dobitek 30.000 ^ nn< D D D 0 D D D D □aC3C3C3C3C3C3C3C3C3CaC3CDC3t /p zemij. srečka do-20.000 kron. Mesečni obrok za to skupino 6 kron 25 vinarjev. Različne druge skupine srečk s 7 do 18 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po K 3 25, K 5 50, K 11*—, K 15 25 in K 23.—. Pojasnila daje in naročila sprejema za »Slovensko Stražo“ g Valentin Urbančič. Ljubljana, Kongresni trg 19. D □ D 0 □ D >8 D D □□ Hotel Trabesinger o Celovcu Uelihoušha cesta št. 5 se priporoča potnikom, ki prenočuieio v Celovcu. Tukaj najdejo lepe, snažne in pozimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo poceni. Veliko dvorišče za vozove in trije hlevi za konje. Za zabavo jLrČr»£> pozimi služi M.C-zakurjeno. fed«1 B. senčnatem vrtu. V tem hotelu najdeš vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno ob sredah zvečer. Ifelibe duorane za shode in veselice. MOJA STARA izkušnja me uci. da rabim za negovanje kože s am o Steckenpferd-lilijnomlečnato milo od tvrdke Berg-mann & Co. v Dečinu na L. Kos po 80 h se dobiva povsod. Dobrlavas. (Smrt.) V nedeljo, dne 21. t. m., smo ob veličastni udeležbi spremili k zadnjem počitku vrlo mladenko Sumničevo Micko iz Sinčevasi, ki jo je Bog v svoji neskončni previdnosti v najlepši dobi življenja — v 20. letu — poklical iz te solzne doline v boljšo domovino. Bila je tiha, pridna in pobožna slovenska deklica, bila je tudi zvesta članica tukajšnjega izobraževalnega društva in cerkvena pevka. Cerkveni pevski zbor ji je zapel ob grobu v slovo par ganljivih žalostink. N. v m. p.! Dan pozneje pa so peli zvonovi zadnjo slovo Filipu Škofu po dom. Štrimlakovemu očetu iz Goselnovasi. Bil je krščansk slovensk mož. Obema rodbinama ob bridki izgubi naše iskreno sožalje. N. v m. p.! Guštanj. (Zdravnik dr. Skasa), ki se kot pristen sin matere Germanije posebno trudi v tukajšnjih podružnicah nemških napadalnih društev »Schulverein« in »Siidmarke«, je seveda moral porabiti smrt guštanjskega župana, da daruje namesto venca 10 kron za nemški »Schulverein«. S tem je dr. Skasa hotel očividno izzivati slovensko okoliško ljudstvo, od katerega je dobil dr. Skasa že marsikatero kronico. Nadalje je hotel dr. Skasa tudi izzivati slovenske občine zdravstvenega okrožja Guštanj, s katerimi se ravno sedaj pogaja okrajno glavarstvo Velikovec, da bi zvišale svoje prispevke za »remuneracijo« okrožnega zdravnika. C. kr. okrajno glavarstvo se sicer trudi na žive in mrtve, da bi pripravilo občine do tega, da bi zvišale svoje prispevke za okrožnega zdravnika, toda slovenske občine poznajo g. dr. Skaso in se bodo temeljito premislile, predno da zvišajo svoje prispevke za remuneracijo tistemu dr. Skasi, ki na tako očividen način izziva Slovence. Grebinj. (»N a r o d n i do m«.) Prejeli smo tri popravke z enako pisavo, na enakem papirju, pa s tremi različnimi podpisi. Nad poldrugi mesec so tuhtali grebinjski Manner, Plallnig in Uranšek, kako bi skrpali popravke za »Mir«, da bi se v javnosti oprali. Manherja je menda peklo odprto pismo g. Dobrovca! Da naši čitatelji spoznajo Salomonovo modrost Mannerja, objavimo vse tri popravke: 1. Vi trdite, da jaz bivšemu lastniku »Narodnega doma« g. Janezu Uranšeku prigovarjam, da naj kupi grebinj-sko sirotišnico in naj tam izvršuje gostilniško koncesijo, da bi je »Narodni dom« ne hiogel imeti. To ni res. Jaz z gospodom Uranšekom od nakupa sirotišnice nikdar nisem besede govoril, tem manj njemu k tem pridigoval. Grebinj, 14. aprila 1912. Andreas Plallnig. — 1. Vi trdite, da jaz bivšemu lastniku »Narodnega doma« g. Jan. Uranšeku prigovarjam, da naj kupi grebinj-sko sirotišnico in naj tam izvršuje gostilniško koncesijo, da bi je »Narodni dom« ne mogel imeti. To ni res. Jaz z gosp. Uranšekom od nakupa sirotišnice nikdar nisem besede govoril, tem manj njemu k tem prigovarjal. 2. Vi izjavite, da je občinski svet, ko je prišel g. Uranšek v Grebinj, njegovo krošnjo toplo priporočal', toda ko je kupila ì^’anilnica in posojilnica v Velikovcu to hišo, isti občinski zastop izjavil, da gostilna hi potrebna in vprašate vi mene, kako se tako dejanje imenuje. Tudi tista vaša trditev ni resnična, kajti ko je g. kranšek prosil za gostilniško koncesijo, sem bival še v Bistrici v Božu, tedaj še nisem bil občinski svetnik v Grebinju in nisem mogel prošnjo g. Uranšeka kot občinski svetnik priporočati. Grebinj. 14. aprila 1912. Anton Manner. -- 1. Vi trdite, da meni kot bivšemu lastniku »Narodnega doma« g. Manner in Plallnig prigovarjajo, da naj kupim grebinj sko sirotišnico in naj tam jz-vršujem gostilniško koncesijo, da bi je »Na-rodni dom« ne mogel imeti. Vaša trditev je popolnoma neresnična. Jaz z gg. Mannerjem in PlaBnigom nikdar nisem besede od nakupa sirotišnice govoril tu nikdar meni nista prigovarjala, da naj kupim sirotišnico in naj tam izvršujem gostilniško koncesijo, da bi je »Narodni dom« ne mogel imeti. Grebinj, 14. marca 1912. Janez Uranšek. — Seveda popravki na stva-U nič ne izpreminjajo, marveč so nam le dokaz, da Manner ni tako slab Slovenec, kakor smo menili, kor zna celo slovensko pisati, četudi bolj slabo. Toda domišljevati si mu ni treba, da bo zavoljo popravka postal v Rožu ali pa v Grebinju pri kmetih priljubljen, kar dosedaj ni bil. Če pa nam pošlje tudi v tem oziru popravek, ga zagotavljamo že zdaj, da ga tudi ne bomo vrgli v koš! Če se. hočete v slovenščini izuriti, le pridno pišite! Torej, korajža velja! Podklošter, (Začetek šolskega leta) za ljudske šole se je za ves beljaški šolski okraj preložil v bodoče od 3. novembra na Velikonočni petek. Šolska oblast se je pri tej premembi predvsem ozirala na šo-larčke-prvence, za katere je pot v šolo po zimi res večkrat vratolomna. Ali bode pa ta prememba '.na napredek v šoli dobro ali slabo vplivala, se še'sedaj ne ve. Gotovo si je šolska oblast mislila, slabše kot sedaj ne more biti; poskusimo, morda bo celo boljše! Kmetje so s to premembo zadovoljni — in to je že nekaj. Slovenski tarokisti, zakaj se nikdar ne spominjate »Slovenske Straže«? prizadevanj, najti najboljše in najizdatnejše sredstvo za izboljšanje kave dosežejo vedno le one gospodinje, ki kupujejo kavin pridatek v zabojčkih ali v zavitkih, označenih „s kavinim mlinčkom“. One so izbrale najbolje, kajti pridatek za kavo „s kavinim mlinčkom11 je najjedrnatejši, najokusnejši in naj-izdatnejši izdelek te vrste, ker je „pravi : Franck Tovarna v Zagrebu. Nujna stvari Na občnem zboru S. K. S. Z. je bilo poročano, da je imela »Slovenska Straža« od zadnjega občnega zbora dohodkov 34.047 K 81 h in stroškov 34.549 K 6 h, torej več nujnih, neodložljivih stroškov, kot dohodkov, poleg tega še cela vrsta zadev na nujno rešitev. Treba je, da se na novo vzbudi naša požrtvovalnost! Več besedi ne bomo izgubljali. Nujne narodne potrebe kličejo nas vse k plemenitim narodnim dejanjem, k nujni pomoči! Peče. (Kuhinjska šola.) Letos se vrši že od začetka meseca aprila osemmesečni kuhinjski tečaj v Krobathovi gostilni v Pečah. Tečaj je dobro obiskan od domačih deklet, pa tudi od tujih. Mesečno plačajo »kuhinjske učenke« po 90 K; svoje kuhinjske umetnosti pa razpečavajo na ta način, da vabijo na kosilo proti mali odškodnini vse prijatelje in prijateljice bodočih kuharic in gospodinj. Povabljenci se o zmožnosti te kuhinje prav laskavo izražajo. Dobro stvar tudi mi radi pohvalimo. Moški si pa želimo kak drugačen tečaj, ne toliko za želodec, kot za glavo in srce — ali ste nas razumeli, gospod urednik? (Da, da! Le do Vnebohoda Gospodovega potrpljenja! — Fred.) Odlično živilo za zdrave, slabotne in v raz-vitku zaostale otroke vsake starosti. Pospešuje tvoritev mišic in kosti, zabranjuje in odstranja kakor nič drugega drisko, bljuvanje, črevesni katar itd. 2 Št. Tomaž. (Nove orgle.) Na velikonočni ponedeljek smo obhajali v podružni cerkvi v Št. Lovrencu veliko in redko slovesnost. Č. g. domači župnik so namreč po slovesni pridigi blagoslovili nove orgle. K tej slovesnosti je prišlo veliko ljudstva. Nove orgle je- izdelal in postavil g. Janez K u -h er, orglarski mojster v Zakamnu pri Ve-trinju. Imajo en manual od C do F (54 glasov); 4 spremene, in sicer: 1. Principal 8’, 2. Salicional 8’, 3. Gedeckt 8’, 4. Viola 4’. Orgle so miloglasne v spremenili, s čistimi glasovi; posebno salicional je lep. Tudi obli- ka. je jako okusna, za celo cerkev primerna. Veselje jih je gledati. Orgle je v navzočnosti č. g. župnika in drugih kolavdiral domači organist g. Fr. Roveredo, ki se je tudi jako pohvalno izrazil, češ: delo hvali mojstra! Č. g. župnik se je srčno zahvalil g. Kuherju, posebno, ker nam je napravil več, kakor smo pričakovali za tako prav nizko ceno. Smo popolnoma zadovoljni in ponosni na nove orgle v Št. Lovrencu. Zato tudi g. Janeza Kuherja, orglarskega mojstra v Zakamnu, na tem mestu toplo priporočamo vsem p. t. cerkvenim predstojništvom kot vestnega in zanesljivega delavca in v svoji stroki res umetnika! Podpirajmo domačina! Eazaze. (R a z n o.) Mraz in veter tudi pri nas grozi umoriti prej že tako bujno razvijajočo se setev. Zlasti trpi mnogo pomladanska setev in tudi sadje. Niti zima ni bila letos tako mrzla, kakor prva polovica sedanjega meseca malega travna, ki letos po vsej pravici zasluži svoje ime. Zadnji res lepi, mirni in topli dan je bila Velika sobota. Posebno noč tega dneva je bila bajno krasna. Na vseh hribih okoli je gorelo brez števila bakelj. Nad Rinkolami, Bistrico, Štebnam, Belovčami, Lovankami se je videl visoko v nebo segajoč svit. Tiho so plapolali ognji, zapaljeni od kaške, humške in melovske mladine. Tudi holmi severne strani od Drave so bili tako čarobno razsvetljeni, da se je zdelo, kakor bi bile zvezde z neba to noč te kraje obiskale. Mnogo ljudi je šlo zato opazovat ta umetna čuda te noči, polne rajskih krasot. Vse to v čast vstajenju! Medgorje. (Pogreb.) Dne 16. t. m. jo bila tukaj pokopana Barbara Mertl po domače Vajsova mati na Rutah, stara skoro 76 let, vdova že 32 let. V nedeljo zjutraj med božjo službo jo je nagloma zadela srčna kap. Nagle in neprevidene smrti — reši nas, Gospod! N. p. v m.! Podgrad. (Onečeščevanje n e d e -1 j e.) Na Belo nedeljo je vozilo pet do sedem voznikov (trije kmetje in trije do štirje hlapci) ta »narvišjega« našega župana (ki je sicer nevarno boian, ker stojimo pred občinskimi volitvami) obrezan les iz Rebrni-kovega gozda k Dravi pri p. d. Lukanu v Goričah. Vozili so pa cel dan do večera in še do vštetega torka, in to za par revnih kronic za trgovca z lesom Boštjana Hobiša p. d. Kava v Draživasi pri Grabštajnu. In potem jadikujejo, da so le — berači! Kje je Gospodov dan! Kje je nedeljski počitek? Prosimo c. kr. orožništvo v Žrelcu, naj stvar preišče in naznani! Pasijonske igre v štebnju. Velikonočni ponedeljek, tudi belo nedeljo, so igrali v Štebnju zopet »Trpljenje Gospodovo«. Nekateri igralci, n. pr. Pilat, stotnik so pogodili svoje vloge prav dobro. Kristusa je igral do-tični mladi mož izredno umerjeno, deloma umetniško. Potrudili so se vsi. Želeti bi le bilo, da se besedilo popravi. Nadalje bo treba skrbeti za nove kostume (obleko), da bodo vsi igralci tistemu času primerno oblečeni. Sedanja režija je storila, kar je mogla. A če bi vzel stvar v roke mož, ki bi se mogel res delu povsem posvetiti in bi vpeljal popolno disciplino, bi te igre mogle postati za naše ljudstvo velikega vzgojnega pomena. Omenimo, da je Anas bil gotovo starejši nego Kajfas. Ker je Kajfas imel vendar njegovo hčer za ženo. A na odru je imel Anas ogljeno črno brado, Kajfas že povsem belo. Želimo pa igralcem vedno mnogo uspeha v očigled velikemu trudu. Politične vesti. Državnozborske volitve v beljaškem okraju. Dr. Angerer propadel — izvoljen Groger. V torek, dne 23. aprila, so se vršile dopolnilne državnozborske volitve za volilni okraj Beljak. Vsled znane grde volilne geometrije, ki so jo skovali v škodo Slovencev nemški nacionalci, ste prišli resno v poštev le dve stranki: socialdemokratična in vse-nemška stranka, za katero so šli v boj vse nemške svobodomiselne stranke in organizacije, kakor vsenemci, nemški nacionalci. Bauernbund itd. Slovenska stranka to pot iz taktičnih razlogov ni postavila nobenega števnega kandidata, krščanski socialci pa župana Janeza Hernlerja. Volilni boj med nemškimi svobodomisleci in socialnimi demokrati je bil zelo vroč in oster. Obe stran- ki ste poklicali ves svoj generalštab v ta volilni okraj. Socialnim demokratom so prišli na pomoč socialnodemokratični poslanci dr. Renner, Resel, Abram, Glockel in Seitz. Na-cionalci pa so poslali vse, kar pri njih le leze in gre, v agitacijo, kakor dr. A. Lemiša, Huberja, Kiršnerja, Pirkerja, Gailerja, Hon-lingerja, Lacknerja itd. Žihpoljski Lučovnik je imel slovenske shode, celo izven dežele so poklicali na pomoč bivšega socialnega demokrata, sedanjega nemškutarja in urednika »Štajerca«, Korla Linharta iz Štajerskega. Lučovnik je govoril kakor kak slovenski dohtar. Pravil je, da narodni boj v Avstriji stane državo vsako leto 200 milijonov, da je jezikovni boj neumnost, pa le tega ni povedal, da delajo jezikovne boje ravno nemški nacionalci! Igral je tudi vlogo šaljivega farizeja, ki je dejal: »Ta špot nam ne delajte, da volite človeka, ki nima nobene vere!« Seveda so slovenski volilci ta njegov poziv prav tolmačili in volili proti dr. Angererju, ki je začenjal na Koroškem kulturni boj, ki je neštetokrat javno sramotil katoliško cerkev, sv. očeta, se delal iz verskih resnic katoliške cerkve norca, ki je takorekoč započel na Koroškem gibanje za svobodno (brezversko) šolo itd. Urednik lista »Freie Stimmen«, Lackner, je zatrjeval, da hočejo koroški Nemci s Slovenci v miru živeti. Lučovnik je delil s 1 o-venske letake z napisom »dragi kristjani«, v katerem se ti ljudje, kojih stranka je začela proč od Rima-gibanje, kar cedijo same ljubezni do katoliške cerkve, do — duhovnikov in do ljubljanskega kneza in škofa, ki ga pa »Bauernzeitung«, glasilo istih ljudi, ob istem času napada. Take hinavščine je bilo seveda preveč! Kdo vendar ne pozna koroških nemških nacionalcev v verskem oziru!? Izvoljen je bil socialni demokrat Gròger s 3520 glasovi, dočim je dobil dr. Angerer le 2684 glasov, krščanskosocialni kandidat Hernler pa 436 glasov. Lani je dobil socialdemokrat Riese pri prvi volitvi 2927, dr. Angerer 2631, krščanski socialec 289 in slovenski kandidat 232 glasov, vsled česar je prišlo do ožje volitve, pri kateri je bil izvoljen Riese s 3442 glasovoma, dr. Angerer pa je dobil 3233 glasov. »Freie Stimmen« pišejo o zadnjih volitvah: »S 1 o v e n-ski klerikalci tokrat niso postavili svojega kandidata, ampak so kakor en mož že včeraj pri glavni volitvi glasovali za socialnega demokrata in s tem odločili socialdemokratično vol. zmago.« Popolnoma res! Dr. Angerer je povdarjal, da hoče zbrati vse meščanske in kmečke elemente na nacionalno-gospodarski podlagi. Slovenci beljaške okolice so razumeli, katero podlago je mislil, in so mu zato dali pošten odgovor. Saj deželni kulturni svet daje Slovencem dovolj pouka, kako razumevajo nemški nacionalci nacionalno-gospo-darsko podlago«; še slovenskih prošenj ne sprejema, potem pa pridigujejo farizeji, da hočejo s Slovenci v »miru in ljubezni živeti«. Kar pa pišejo »Freie Stimmen« o kompromisu socialnih demokratov s slovensko stranko, je naravnost izmišljeno, in če tega ne razumejo, jim povemo nemški izraz: »Er-stunken und erlogen.« V volilnih okrajih, kjer so nam vzeli s krivično volilno geometrijo nemški nacionalci vso možnost do lastne zmage in se bije boj pravzaprav le med dvema nasprotnikoma, Slovenci brez kompromisov določujemo taktiko od slučaja do slučaja, kakor se nam zdi prav in — uspešno, da pokažemo svojo moč in se maščujemo nad krivico. V beljaškem okraju naravnost odločujemo! Če je lani dobil slovenski kandidat pri prvi volitvi le 232 glasov, se je to zgodilo, ker se nismo marali truditi: Vedeli smo, da bo ožja volitev in smo jo tudi hoteli imeti. To pot pa ožje volitve nismo hoteli imeti; zato je tudi ni bilo! Lani je dobil pri ožji volitvi dr. Angerer le zato, ker ga je volil tudi en del nemških krščanskih socialcev kljub temu, da je stranka proglasila, vzdržati se volitev! Slovenski volilci so to pot držali vzorno disciplino! Zlasti je pokazal to Vernberg, pa tudi Žila. V Bekštanju je bilo oddanih za socialdemokrata 287 (leta 1911. junija 147), za vse-nemca 235 (183), za krščanskega socialca 37 (1). Na Žili je razmerje po istem redu: 109 (76), 111 (104), 1 (—). V Vernbergu 201 (91), 77 (88), 3 (—). V Beljaku 1581 (1402), 1435 (1509), 1435 (1509), 141 (77). V celem so krščanski socialci napredovali od 289 na : 436 glasov; v Beljaku samem za 64 glasov, j v Bekštanju so pa dobili 37 slovenskih gla- j sov, to pa vsled tega, ker je njihov kandidat pripovedoval na Braci, da more priti on v ožjo volitev! Priporočamo krščanskim so-cialcem, da v prihodnjič ne preskušajo na našem teritoriju svoje politike! Slovenci smo že dovolj zreli, da vemo, kaj nam je storiti! Socialni demokrat Florijan Gròger je izvoljen s 395 glasovi absolutne večine! Nemški ('nacionalci pa naj zopet premišljujejo, koliko jim koristi krivično in grdo hujskanje proti Slovencem! Občinske volitve na Dunaju. Pri volitvah v občinski svet na Dunaju dne 23. aprila so bili v četrti skupini izvoljeni krščanski socialci Emil Panosch, Arnold Schwer, Rudolf Solterer in Alojz Eder. Socialni demokratje, ki so imeli dosedaj v občinskem svetu sedem zastopnikov, so zmagali s svojimi kandidati Franc Domes, Jožef Reumann, Ferdinand Skaret, Franc Schuhmeier, Leopold Winarsky in Anton Schlinger. V enajstih okrajih se vršijo ožje volitve, in sicer v osmih okr. med krščanskimi socialci in socialnimi demokrati in v treh okrajih med krščanskimi socialci ter nemškimi nacionalci. Krščanski socialci upajo, da bo pri ožjih volitvah šel en del nemških nacionalcev ž njimi proti socialnim demokratom. Tako je mogoče, da zmagajo še v več okrajih. V štirih okrajih je za krščanske socialce mnogo upanja. V celem je bilo za krščanske socialce oddanih 128.823 glasov, za socialne demokrate 117.406, za judovske liberalce 24.527, za češke kandidate 13.373 in za nemške nacionalce 5956 glasov. Med propadlimi krščanskosocialnimi kandidati je tudi Leopold Steiner; Bielohlavek mu bo tudi sledil, in Leopold Kunschak, voditelj krščansko mislečega delavstva, je v veliki nevarnosti. Cerkvene vesti. Prezentiran je na župnijo Kaning č. g. Artur Grundei, provizor istotam. Umeščen je bil v knezoškofijski kapelici č. g, Jožef Miklavič na župnijo Št. Jur ob Žili. Prestavljena sta: Č. g. Anton Štritof, provizor v Št. Jurju ob Žili, kot provizor v Gorje; č. g. Albert Blasi, mestni kaplan v Št. Andražu v Labudu, kot kaplan v Št. Rupert pri Celovcu. Razpisana je do 30. majnika t. 1. župnija Gornji Milštat. Imenovan je soprovizorjem župnije G. Dravberg č. g. Anton Kohlmayer, župnik v Ottingu. Izvoljen in potrjen je kot drugi dekan, svetovalec č. g. Aleksander Prosen, župnik v Paternionu. Mašniško posvečevanje. Prevzvišeni g. knez in škof Baltazar bo podelil nižje redove v nedeljo, 19. majnika, višje pa dne 10., 12. in 14. julija. Društveno gibanje. Prevalje. V nedeljo, 5. majnika, ima slov. izobraževalno društvo za Prevalje svoj letni občni zbor. Dekleta bodo igrale igro »Jeza nad petelinom in kes«. Obenem se bode vršila tudi Slomškova slavnost. Št. Janž v Rožu. Odbor katol. slov. izobraževalnega društva naznanja svojim članom, da namerava urediti društveno knjižnico. Ker, se pa zaradi izposojenih knjig ne more natanko urediti, se prosijo oni člani, ki imajo izposojene društvene knjige, naj iste vrnejo do 15. maja, ker se potem knjižnica zapre do 25. maja. Dalje tudi naznanimo članom, da se bodo v naprej izposojevale knjige samo ob nedeljah po božji službi. Za natanko upoštevanje tega prosi odbor. Št. Janž. Katol. slov. izobraževalno društvo v Št. Janžu priredi v nedeljo, 5. maja t. L, ob 3. uri popoldne v prostorih gostilne pri Resmanu v Podsinjivasi igri »Tri sestre« in »Pijavka«. Po igrah prosta zabava in tamburanje. Vstopnina kot navadno. Vse somišljenike in prijatelje društva uljudno vabi odbor. Koroška podružnica Slov. planinskega društva opozarja vse slovenske dijake na dijaške izkaznice, katere oddajata proti pri- j stojbini 40 vin. gg. Štefan Podboj, c. kr. pro-; fesor v Celovcu, in Albin Novak, trgovec v I Sinčivasi. S to izkaznico dobe dijaki v vseh kočah Slov. planinskega društva brezplačno prenočišče. Književnost. F. S. Finžgar: »Naša kri«, igrokaz v štirih dejanjih. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Cena s pošto 1 K 50 h. Lepa pridobitev za naše odre! Igra iz ljudstva za ljudstvo! Obenem igra iz velike dobe naše zgodovine. Naj spoznajo naši ljudje malo svojo prošlost. V igrah in povestih bi jim morali dati več zgodovine. Potem bi bilo tudi več narodne zavednosti med nami. Gospod pisatelj je igro nazval s pravim imenom: igrokaz. Ker to je. In kot tak, kot ljudska igra, ima velik svoj pomen in svojo -bodočnost. Nazivali so jo. pred prvo uprizoritvijo »idejno igro«. To ji je bilo v škodo! Ker smo videli na deskah nekaj drugega, nego smo si poprej mislili. Seve se krešejo v igri lepe in velike ideje; a brez idej venda]1 niti »Revček Andrejček« ni! Kot igrokaz, ljudska igra, bo storilo delo mnogo dobrega. Ker kaj hočemo pri nas s kako »Ifigenijo«? Če bi tudi imeli moža, ki bi jo spisal, kje pa bi jo igrali? Ljudstvo je ne bi umelo, umela je ne bi tudi — kritika. Bolje: umeti je ne bi hotela. Ker n a š človek vendar ne more kaj velikolepega napisati! — Veseli me, da je g. pisatelj za tisk igro znatno popravil. Črtal je mnoge monologe, ki so res motili. Normalen in pameten človek vsaj navadno ne govori glasno sam s seboj. Da je izpustil one »Napoleonove litanije« v četrtem dejanju, pa je bilo vsekakor potrebno. So izredno motile! Prvi dve dejanji sta bogatejši dejanja, psihologično globlji in intimnejši sta zadnji dve. Včasih je s kratkimi besedami označena krasna psihologična skica, n. pr. ona v drugem dejanju, ko gredo otroci v cerkev. Res, v prvem hipu človeka nekako zamami, češ, na poti v cerkev se vendar ne skrivajo. A v življenju je vse mogoče, čemu bi ne bilo to? Kot ljudsko igro delo toplo pozdravljamo. Na odre z njo, naj budi samozavest našega ljudstva! — Ksaver Meško. »Zlate črke« na posodi Gazel ali problem apolinične lepote v Prešernovi umetnosti. Slovstvena študija v svitu romantike in antike. Prvi del. (S prilogami v II. delu.) Spisal in založil Josip Puntar. V Ljubljani 1912. Tisk. Katol. tiskarne. Cena 6 K. Ni namen našega lista, da bi objavljal o znanstvenih knjigah kritike — to naj oskrbe slovstveni listi — a opozoriti moramo na to velevažno slovstveno študijo, ki nam kaže našega pesnika Prešer;na v popolnoma drugi luči. Knjiga je spisana z velikim trudom in z veliko skrbjo. Zato jo vsem ljubiteljem Prešernovim toplo priporočamo. Dobiva se v Katoliški Bukvami v Ljubljani, pri knjigotržcu Schwéntnerju ter pri založniku Puntarju v Gradcu. Kupujte pri tvrdkah, ki in-serirajo v „ffliru“! Loterifske številke. Brno, 17. aprila: 34 28 58 68 20 Trst, 20. aprila : 60 55 3 28 75 Line, 20. aprila : 65 87 59 58 50 registrovana zadruga z neomejeno zavezo vabi na II. obeni zbotf ki se bo vršil 5. maja 1912 po sv. maši v župnišču na ŽelinjaH. Dnevni red: 1. Poročilo odbora. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1911. 3. Izprememba pravil in volitev t^e 1 udov načelstva. 4. Slučajnosti. Hranilno in posojilno društvo v Celovcu 1 uraduje ..■■■-t.::,:.--.-, pričenši od Velike noči 1912 vsak dan. Uradne ure: V četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in od 'l22. do 4. ure popoldne, druge dni pa od 10. do 12. ure dopoldne. denar! Ugodna posojila posestnikom! Razglas. Občinski lov občine Škofiče ob Vrbskem jezeru se bode v torek dne 14. majnika 1912 ob 3. uri popoldne v občinski pisarni potom javne dražbe oddal v najem. Imenovani občinski lov obsega 2863 ha ter se odda za dobo 5 let od 1. junija 1912 do 31. majnika 1917 v najem. Izklicna cena 800 K, vadij 100/o> to je 80 K. Dražbeni pogoji ležijo pri občini na vpogled. Županstvo občine Škofiče ob Vrbskem jezeru dne 22. aprila 1912. Župan: Anton čežar. in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša , PROKOP SKORKOVm IN SIN v Humpolcu na Češkem. Vzorci na zahtevo franka. Zelo zmerne cene. Na željo dam tukaj izgotoviti gosposke obleke. Velie posestvo o-rv»c» /-v svi n-■ 1 o -v» -»-» i /-» o se proda zaradi družin- ------—— ------------------ _ skihrazmer. Pismena oglasila sprejema Mina Kulterer, Male Benetke, pošta Grabštanj pri Celovcu. istersko. dalmatin-UinU sko, goriško vino ■■ M ■ M •mm (Teran, Opolo, Lisa, Vipavec). Specialna vina, sladka, garantirano naravna: REFOŠKO, - REFOŠKAT, - MUŠKAT. Trgovina z vinom 1 (CAPI PB? na veliko in na drobno ✓ (Jo. IV W1 La Lai V BELJAK, Perau-cesta št. 1. Telefon 123. Dva učenca z dobro šolsko naobrazbo, zmožna slovenskega in nemškega jezika, se takoj sprejmeta v trgovino z mešanim blagom Vid Mory v Pliberku. Ne smete pozabiti, da se dobi zdravniško priporočeno, sredstvo, ki je v zdravniških krogih na najboljšem glasu in pri uporabi uteši in popolnoma odstrani dušljivi kašelj ter se imenuje | Thymomel Scillae. Izvolite vprašati svojega zdravnika. Steklenica K 2‘20. Po pošti franko proti predplačilu K 2*90. Tri steklenice po pošti franko proti predplačilu K T—. Deset steklenic po pošti franko proti predplačilu K 20*—. Izdelovatelj in glavna zaloga lekarna B. FM® c. kr. dverai dobavitelj, PRAGA-m., ogel Nerudove ulice št. 203. Pozor na Ime izdelka, Iz-delovatelja In varstveno znamko ! Hranilnica in posoiilnicn v Kozazah vabi na redni občni zbor ki se vrši v nedeljo dne 12. velikega travna 1912 popoldne po blagoslovu v župnišču v Kazazah po sledečem dnevnem redu: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobrenje računskega zaključka. 3. Volitev načelstva. 4. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor. Manjše posestvo v Vernbergu ob državni cesti med Beljakom in Vrbo je naprodaj. Čedna hiša, lepa lega, velik ograjen sadni vrt, travnik in vse polje okoli hiše, gozda zadosti. Oglasila na Tomaž Dollinger, Št. Martin 99, pošta Beljak. V blneno blago za ženske in sukno za moške obleke, zadnje mode, razpošilja najceneje Jugoslovanska razpošiljalna R. Stermecki u Celju št. 308. Vzorci na zahtevo poštnine prosto. Naprodaj je takoj Briicklerjeva kajža in žaga v Gorjah pri Vrbi z vso razžagano in^nežagano lesno robo, poleg pribl. 20 oralov sečnega gozda. Več pove posestnik Jan. Vos-pernik v Podravljah. Dobiva se v večini lekarn, v Celovcu »Pri angelu«, Pavel Hauser, Viktor Hauser, H. Gutt. M m pomoč! za tiste, ki trpijo na težkem prebavljanju vsake vrste, gorečiol, tvorbi klellne, zaprtju, bolečinah v želodcu in s tem v zvezi stoječih slabostih, nudijo že 30 let sem priznane pristne Bradyjeve želodčne kapljice Marijaceljske kapljice imenovane. Varujte se enako glasečih se ponaredb in popačb in pazite na stransko varstveno znamko s podpisom C. Brady. — Dobiva se v lekarnah. Pošiljatev v provinco po lekarnarju C. Brady, Duna], Fleisohmarkt 2, 385. 5 steki, za K5’30, 3 podvojne steki, za K5'60 franko. Posestuo z novo hišo in obokanim novim hlevom, pet minut od postaje Grabštajn in 14 minut z vlakom od Celovca, v slovenskem kraju, obsega okoli 20 oralov zemlje (ki obstoji iz najboljših, tik železnice ležečih njiv, travnikov in gozda), se takoj za 17.500 K proda z nasejanim žitom vred in tudi več zraven spadajočih premičnin. Denarja je treba samo okoli 10.000 kron, drugo more na posestvu ostati. (Pripravno tudi za vpokojence.) To posestvo je bilo sodnijsko cenjeno na okoli 23.000 kron. — Vprašanja s priloženo znamko sprejema posestnik Anton Renko, trgovec v Celovcu. Lovske puške Prva borovska orožDOtouar-nhka družba Ceniki brezplačno vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča družba z omel. zavezo : v Borovljah na Koroškem. ig, in poštnine prosto. Podiranje lesa. Za več let, približno 8000 kubičnib metrov na leto, se tke zmožen drvarski mojster s kavcijo s 40 do 50 delavci. — Oglasila sprejme gospod graščak Martin Hoffmann, Tamsweg, Solnograško, na katerega se je treba obrniti. Ni primernejšega načina v dosego naglega učinkovanja pri revmatičnih, protinskih in nevralgičnih bolečinah kakor tudi pri ozeblinah, nego ga nudi zdravniško toplo jjriporočeni izdelek, imenovan Contrheuman. Lajša in pomiruje bolečine, izsesava otekline na členih, pospešuje njih gibčnost in odstranjuje neprijetno boleče srbenje. Poprašajte pri svojem zdravnika. izieMelj in glavna zalola ............, c. kr. dvorni zalagatelj, PRAGA-IIL, vogel Nerudove ulice štev. 203. Proti predplačfhnU** dobr*n°l'škatlico j o 5 škatlic 10 » ) £ 5- u it n 9’— i OW Pozor na ime iz- delka, izdelovatelja in varstveno znamko ! ■*» Dobiva se v vseh lekarnah, v Celovcu: »Pri angelu«, Pavel Hauser, Viki. Hauser, H. Gutt. r VŽIGALICE družbe sv. Cirila in Metod I Zaloga pri Jv.Perdanu vLjublja ubliani. 11 ^U°NAAl?^ Zahtevajte in kupujte pri vseh trgovcih slovenske Ciril in Metodove vžigalice ki so priznano najboljše. Glavna zaloga pri tvrdki Ivan Perdan v Ljubljani. Posojilnica v Hodišah vabi na svoj 9. občni zbor ki se vrši v nedeljo dne 28. aprila 1912 ob pol 3. uri pop. pri Kramarju v Hodišah. Spored: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za leto 1911. 3. Volitev odbora. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Izprememba pravil. 6. Poučen gospodarski govor. Odbor. H.TIiierry-jev balzam Edino pristen z zeleno redovnico kot varstveno znamko. Aliein echter Balsam aus * 4 I M : v,:.;. ji p Spretni zastopniki se iščejo. f. P. VldiC & Komp., Ljubljana tovarna zarezanih strešnikov ponudi v vsaki poljubni množini patentirani dvojno zarezani strešnik-zakrivač s poševno obrezo in priveznim nastavkom »sistem Marzola«. Brez odprtin navzgor! — Streha popolnoma varna pred nevihtami! Najpreprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti! Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. : : Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fond čez K 800.000. od dno vloge Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši. Zamenjuje in eskomptaje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurznl izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic Borzna naročila. Centrala v Ljubljani. Piìiizéiì v Spin, irstn, lm\m in Oenci. Turške srečke Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek. 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K 8'- za komad. Tiske srečke s 4 °/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10-— za komad. Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurza. Lastnik in izdajatelj : Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik : Mihael Moškerc v Ljubljani. - Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.