235 Letnik 43 (2020), št. 1 spor očilo: »Pod mogočno, več kot 700 let staro lipo v Ravnici, se je vedno pelo. Mo- ški pevski zbor LIPA iz Ravnice se s pomočjo ZKD Nova Gorica trudi, da slovenska pesem v Ravnici odmeva tudi danes in se bo razlegala po vasi tudi v prihodnosti.« Zbornik je pos v ečen v sem ljubit eljem Gorišk e k ultur e nek oč in danes. P oleg v seh a vt orje v besedil so v ur ednišk em odboru sodelo v ale mag. Darink a K ozinc, P etr a P ar a v an in odgo v orna ur ednica P olona Kant e P a v lin. F ot ogr afije današnje No v e Gorice na naslo vnici in notr anjih str aneh med pog la vji so delo f ot ogr af a in slik arja Jerneja Skrta. Zbornik je oblik o v ala Nik a Z uljan, lekt orsk o delo pa je opr a vila Anja Muger li. Nastanek zbornik a sta str ok o vno podpr la P okr ajinski ar hi v v No vi Gorici in ZR C S AZU . K izidu knjige so pripomog li tudi Mestna občina No v a Gorica, Ja v - ni sklad R S za k ulturne deja vnosti, Z v eza k ulturnih društ e v Slo v enije in občine Šempet er- V rt ojba, R enče- V ogrsk o, Br da, Kanal ob Soči in Mir en-K ostanje vica. Uv odni zah v al i mag. Martine T r ampuž v sem ustv arjalcem zbornik a in be - sedi g la vne ur ednice P olone Kant e P a v lin so v zbornik u prispe v ali s v oje misli: Mir an R ustja, pr edsednik ZKD No v a Gorica, mag. Mar k o R epnik, dir ekt or JSKD , Mija Aleš, pr ed sednica ZKD Slo v enije, mag. Jože Ost erman, pr edsednik ZKD Slo - v enije, in župani občin, ki jih je zv eza po v ezo v ala v pr et eklosti in jih po v ezuje tudi danes. Naslo v zbornik a je pomenlji v , saj nosi ime po prir editvi V esela Gorišk a, ki je med let oma 1956 in 1961 spodbudila amat ersk e g lasbenik e, plesalce, r ecita - t orje in posameznik e, željne drugih umetnosti, da so r azv eselje v ali občinstv o. In čepr a v je v lju bit eljski k ultu ri v edno t ežk o, naj v ečkr at zar adi pomanjk anja de - narja, je pr a v v ljubit eljstvu ključ do ustv arjalnosti, druženja in v eselja do ži v lje - nja. Gr e za prv o t o vrstno delo v pr ost oru, ki pa hkr ati odpir a tudi no v a vpr ašanja za r azisk o v anje v prihodnosti, je zbornik u na pot napisala ur ednica zbornik a P olona P a v lin Kant e. Iv ank a Uršič Die Zukunft der Vergangenheit in der Gegenwart: Archive als Leuchtfeuer im Informationszeitalter. Veröffentlichungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung, zvezek 71 ur ednica: Elisabeth Schögg l-Ernst . Dunaj: Böhlau V er lag, 2019, 284 str ani. Leta 20 16 se je dunajski Inštitut za a v strijsk o zgodo vinopisje prvič v s v o - jem dolgoletn em delo v anju odločil, da bo t ematik a njego v eg a tr adicionalneg a zbor o v anja pr edsta vit e v dos ežk o v s podr očja ar hi v sk e znanosti. Logična posle - dica odločitv e je bilo sodelo v anje a v strijskih ar hi v o v in str ok o vnih združenj pri pripr a vi in izv edbi zbor o v anja. S v oje moči so združili dunajski mestni in de - želni ar hi v , Gornjea v strijski deželni ar hi v , Štajerski deželni ar hi v in a v strijsk o ar hi v sk o druš tv o. Znanstv eni prispe v ki na zbor o v anju so bili obja v ljeni v priču - jočem zbornik u. Naslo v zbor o v anja in publik acije je »Prihodnost pr et eklosti v sedanjosti: ar hi vi k ot s v etiln iki v inf ormacijski dobi«. Naslo v t emelji na pr eple - t enosti tr eh časo vnih entit et – pr et eklosti, sedanjosti in prihodnosti – v smislu usmerjenosti današnjeg a ar hi v sk eg a str ok o vneg a dela v prihodnost , v endar ob hkr atnem upošt e v anju pr et ekle k ontinuit et e t eg a dela. P odnaslo v » Ar hi vi k ot s v etilniki v inf ormacijski do bi« odr aža hipot ezo, da naj bi bile ar hi v sk e ustano v e neke vrste »svetilniki, torej orientacijske oznake, in nudile pomoč v dobi preobilja informacij «. Gr e t or ej za vpr ašanje v loge in pomena ar hi v o v v okviru sodobne inf ormacijsk e družbe. 236 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah || Reviews and Reports on the Publication and Exhibitions Zbornik obseg a 284 str ani po v ečaneg a f ormata A5. R azd eljen je na pet v e - čjih v sebinskih sklopo v , na k oncu publik acije pa so dodani še k ontaktni podat - ki a vt orje v prispe v k o v k ak or tudi sk upni imenski, kr aje vni t er stv arni indek s. A vt orji prispe v k o v , sk upno jih je d v ajset , so iz r azličnih drža v , tudi iz Slo v enije (Mir osla v No v ak). Članki nenemšk o go v or ečih a vt orje v so v ang leščini. Prvi del zbornik a sesta v ljata d v a prispe v k a. Ur ednišk o-izdajat eljsk a tr o - jica E. Schögg l-Ernst , T . St ockinger in J. W ühr er je napisala u v odno besedilo k zbornik u. V njem pr edsta v ljajo v sebinsk a in or g anizacijsk a izhodišča za izv edbo zbor o v anja t er izdajo zbornik a. Med drugim poudarijo zapis britansk e ar hi vistk e J. Hill: »There has never been a more interesting time to be an archivist .« 9 Gla vno spor očilo u v odnik a je, da se mor ajo met ode in str at egije ar hi v sk eg a str ok o vneg a dela prilagoditi dobi, v k at eri ima inf ormacijsk a t ehnologija v se v ečji vpli v . A vt or - ji menijo, da mor ajo ar hi visti r azviti no v e v eščine ozir oma znanja, v endar pri t em ne smejo pozabiti pr ejšnjih v eščin. T o se jim zdi po v sem v skladu s tudi siceršnjo značilnostjo ar hi v o v: »Novo pride zraven, ne da bi pri tem izpodrivalo staro .« Drugi prispe v ek u v odneg a dela zbornik a ima naslo v »Pr a vica biti po - mnjen in dolžnost do spomi njanja«, napisala g a je L. Dur anti. Od začetneg a jedr - nat eg a zgodo vinsk eg a pr eg leda pomena ar hi v o v do poz neg a 18. st oletja pr eide k vpr ašanju pomena ar hi v o v znotr aj sodobne družbe. P o njenem mnenju mor a v sak način hr ambe, tudi dandanašnji v oblakih, zagota v ljati zaupanje v a vt en - tičnost ozir oma v er odost ojnost gr adi v a. T o pa ne pomeni, da se mor amo ukv ar - jati samo z v arstv om podatk o v v gr adi vu, t em v eč si mor amo prizade v ati tudi za posr edo v anje le-t eh ja vnosti. Prihodne gener acije la hk o namr eč na podlagi zgodo vinsk eg a spomina r azvijajo no v e družbene vr edno t e. »Zato pa verjamem ,« zaključi a vt orica, »da bodo arhivske ustanove v prihodnosti igrale vlogo prostora javnih razprav, promocije demokracije, gojenja svobodnega izražanja in družbe- nega znanja, prostora izmenjave in učenja «. Pri naslednjem v ečjem v se binsk em sklopu gr e za prik az stanja na po - dr očju pr euče v anja ar hi v sk eg a gr adi v a k ot zgodo vinsk eg a vir a. K ot prvi v t em sklopu pr edst a v lja R. Kr etzschmar članek » Ar hi v sk o vir oslo vje v zgodnjem 21. st oletju«. V njem pr edsta vi pot enciale, ki izhajajo s podr očja pr euče v anja ar hi - v skih vir o v . Meni, da je člo v eštv o tr enutno v »začetnem digitalnem veku «, ta pa nudi no v e, širš e možnosti pr edsta vitv e vir o v . T ak o je de želni ar hi v Baden- W ürt - t ember g okt obr a 2016 začel pr ojekt »Süd w est deutsche Ar chi v alienk unde«. Gr e za oblik o v anje posebneg a modula znotr aj deželneg a inf ormacijsk eg a sist ema LEO-BW , ki se nanaša na pr euče v anje ar hi v skih vir o v iz jugozahodne Nemčije. T o so lahk o ta k o sr ednje v eš k e listine k ot tudi elektr onski dok umenti. Omenjeni modul bo imel spletno po v eza v o s podatk o vno bazo, v k at eri baden-württ em - berški ar hi v omogoča dost op do v odnik a po ar hi v skih f ondih in zbir k ah t er do drugih isk alnih pripomočk o v . A vt or upa, da bodo r ezultati pr ojekta k ot pr esek med vir oslo vjem in ar hi vistik o prispe v ali k »obroditvi sadov « na obeh podr očjih. Prispe v ek H. Berwinkla se pos v eča podr očju dok umentalistik e. No v osti v pisarniški opr emi in spr eminjajoča se pr a vila pisarnišk eg a poslo v anja so imela v elik vpli v na nastajanje dok ument o v 20. st oletja, tak o da je bilo pr oizv edene - g a ogr omno dok umentarneg a gr adi v a, in t o v zelo r azličnih poja vnih oblik ah. Nastale so tudi nek at er e vmesne st opnje nastajanja dok ument o v , npr . st eno - gr amski zapis k ot posr ednik med nar ek om in njego vim k ončnim zapisom na papirju – s f enomenom nosilce v medije v k ot pr enosnik o v v sebine se t or ej, tak o Berwink el, ne sr ečujemo šele s poja v om digitalneg a gr adi v a, ampak že v elik o pr ej. Dok umentalistik a k ot »analiza procesov « je po mnenju a vt orja nek e vrst e »hevristika, ki se skozi kroge spoznanj bliža verjetni ugotovitvi «. Pri t em se mu zdi pomembno, da se u v elja vi k ot »pristna historična disciplina «. E. Kata je bila nek aj časa zaposlena v Ar hi vu žensk eg a in lezbičneg a giba - 9 Pr e v od: »Še n ik oli pr ej ni bilo bolj zanimi v o biti ar hi vist .« 237 Letnik 43 (2020), št. 1 nja S TICHW OR T . V s v ojem prispe v k u r azčleni vir e za zgodo vino sodobnih ak - ti vističnih gibanj, in sicer z genetičneg a, analitičneg a in sist ematičneg a vidik a. Pri genetičnem vidik u gr e za r azisk o v anje nastank a dok ument o v – v primerja vi z gr adi v om or g anizacij (k or por acij) gr adi v o akti vističnih gibanj pogost o ne na - staja hier ar hično in tudi ne po načelih pisarnišk eg a poslo v anja. Drugi, analitični vidik zajema notr anje in zunanje značilnosti dok ument o v – pri notr anjih gr e za semantik o, upor abo fr az ali izr azo v , specifičnih za določeno obdobje ali r egijo, za simbole ali znak e, ki lahk o čez nek aj desetletij postanejo r azisk o v alcem ner a - zumlji vi, saj niso v eč v upor abi ipd. T r etji, sist ematični vidik pr euče v anja vir o v pomeni r azlično tipizacijo gr adi v a (npr . r azvrstit e v dok ument o v g lede na hie - r ar hične po v eza v e, g lede na namensk ost ipd.). A vt orica meni, da je za gr adi v o družbenih gibanj najprimernejše r azvrščanje po naslo vnik u (k omu je bil t or ej nek dok ument namenjen), v endar je tudi znotr aj t e k at egorije možna nadaljnja tipizacija dok ument o v . Prispe v ek H. MacNeil » Zaupati dok ument om digitalne dobe« se ukv arja z vpr ašanjem zagota v ljanja v er odost ojnosti podatk o v (inf ormacij), ki izhajajo iz gr adi v a, še zlasti digitalneg a, saj je slednjeg a moč dok aj pr epr ost o spr eminjati in pod v ajati (r epr oducir ati). P o njenem pr epričanju v er odost ojnost ne t emelji samo na načelu pr o v enienc e in v arni hr ambi gr adi v a, t em v eč tudi na dok azo - v anju nepr ekinjene k ontinuit et e hr ambe. »In nazadnje ,« meni a vt orica, »temelji kredibilnost /…/ digitalnih dokumentov na naši zmožnosti, da predstavimo vero- dostojnost načel, strategij in praks, po katerih smo jih upravljali «. T r etji v ečji v sebinski sklop obseg a podr očje vr ednot enja gr adi v a in s t em po v ezaneg a ohr anjanja k ulturne dediščine. H. P enz, zaposlena v ar hi vu a v gu - štinsk eg a samostana Herzo genbur g, pr edsta v lja dediš čino ar hi v o v k at oliških r edo vnih sk upnosti. »Samostanski arhivi se v arhivskih zgodovinopisnih besedi- lih po koncu srednjega veka obravnavajo le obrobno ali pa sploh ne ,« ugota v lja a vt orica in meni, da se tudi a v strijski zak on o spomenišk em v arstvu v tist em delu, kjer omenja cer kv eno dediščino k ot k ulturni spomenik, v g la vnem nanaša na gr adi v o star ejšeg a obdobja. T ak o ni čudno, da so se v nek at erih samostanskih ar hi vih ohr anili le dr obci iz v sak danjeg a ži v ljenja samostana. No vi k oncepti vr e - dnot enja gr adi v a bodo prihodnjim r odo v om zapustili bog at ejšo k ulturno dedi - ščino r edo vnih sk upnosti. O (ne)zaht e vnosti vr ednot enja k ot »kraljevski disciplini arhivskega kano- na « piše M. Bu chholz. A vt or pr edsta vi člene iz a v strijsk eg a zak ona o spomeni - šk em v arstvu, v k at erih je določeno, k at er o gr adi v o ima značaj ar hi v sk eg a. V nadalje v anju opomni še na k odek s ar hi v sk e etik e, ki g a je oblik o v al Mednar o - dni ar hi v ski s v et . K er na podr očju vr ednot enja ne obstaja nek a objekti vna ab - solutna r esnica, bi lahk o r ekli, da vr ednot enje ni pr etir ano zaht e vno. P o drugi str ani ima ar hi vist v t em post opk u z vidik a etik e ob v ez o ohr aniti gr adi v o, ki je pomembno za k ulturno ded iščino. V endar , k ot meni a vt or , t eor etično se da r azi - sk o v ati pr a v v se. Ima zat o gr adi v o, ki je zanimi v o za r azisk o v alce, v ečjo vr ednost od gr adi v a, ki služi zagota v ljanju pr a vne v arnosti? Prispe v ek se zaključi z ugo - t o vitvijo, da mor a biti vr ednot enje tr anspar entno. Obstajajo celo mnenja o t em, da bi mor ali ar hi visti za post opek vr ednot enja, če bi bil o potr ebno, odgo v arjati pr ed upr a vnim sodiščem, četudi na t emelju r azsodbe pr ejšnje stanje ne mor e biti po vrnjeno. Prispe v ek »Digitalne slik e – k aj se sme, k aj je moč ohr aniti?« M. J. Pf eiff erja se ukv arja z vpr ašanjem pr oblemo v vr ednot enja digitalneg a f ot ogr af sk eg a gr a - di v a. Eneg a od g la vnih vzr ok o v t eža vneg a vr ednot enja vidi a vt or v ob v lado v anju v elik e k oličine slik in z njimi po v ezanih podatk o v . V pr ak si je vr ednot enje tak e množice podatk o v z zdajšnjim načinom ar hi v sk eg a dela nemogoče. Da ne bi v prihodnje prihajalo do ar hi vir anja »samo zavoljo arhiviranja «, pozi v a str ok o vne k olege in k olegice k ustv arjalnosti in pogumu, da na podlagi no vih or odij soo - blik ujejo no v k oncept sist ematičneg a vr ednot enja digitalnih f ot ogr afij. P o a vt or - je v em mnenju bodo upor abnik e gr adi v a tudi v prihodnosti zanimala vpr ašanja, 238 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah || Reviews and Reports on the Publication and Exhibitions ki pojasnjujejo časo vne in vzr očno-posledične po v eza v e: »Kdo je kaj, kje, kdaj in kako, čemu, v katerih pogojih nekaj storil? « Če nek a slik a upor abnik u t eh inf orma - cij ne da, se posta v lja vpr ašanje, čemu jo sploh ohr aniti. Pf eiff er pr edsta vi nek aj pr ogr amskih or odij ozir oma možnosti umetne int eligence, ki bi lahk o ar hi vist om pomag ale pri vr ednot enju f ot ogr af sk eg a gr adi v a in obenem pri loče v anju med izvirnimi in z r aznimi phot oshopi pr edelanimi ali ponar ejenimi slik ami. M. Schmidg all pr edsta v lja stanje g lede vr ednot enja in obdela v e digitalne - g a gr adi v a v v or ar lberšk em deželnem ar hi vu. Ob t em opozori na par adok s, da se kljub inflaciji digitalneg a gr adi v a »večji del uprave nagiba k temu, da porabijo več papirja kot kadar koli prej .« Čepr a v pisarnišk o poslo v anje pot ek a v okvirih dok umentnih sist emo v , pa prihaja do t eža v , saj so opustili struktur e centr alnih pisarn in tak o lahk o zdaj v sak oddelek znotr aj upr a v e samo v oljno spr eminja klasifik acijsk o struktur o g lede na s v oje potr ebe ali pr ak so. Z agendo » V or ar lber - ger Landesar chi v 2015« so bili st orjeni prvi k or aki k ob v lado v anju digitalneg a spiso vneg a gr adi v a deželne upr a v e. Deželni ar hi v pa se je v zadnjih letih podal na pot standar dizacije ar hi v sk eg a str ok o vneg a dela, tudi zar adi možnosti dost o - panja do ar hi v skih popiso v in drugih isk alnih pripomočk o v pr ek spleta. Stan - dar dizacija t emelji na IS AD( G) in modelu E AD , v endar pa je po mnenju a vt orja pri t em nujno upošt e v ati potr ebe upor abnik o v ar hi v sk eg a gr adi v a, k ajti sicer bo v sa on-line ponudba ar hi v o v br ez pr a v e upor abne vr ednosti in bodo ar hi visti ustv arjali »kopico portalov v slogu Potemkinove vasi «. Četrti v ečji v sebinski sklop prispe v k o v ima naslo v »Obdela v a in posr e - do v anje inf orm acij«. Začenja g a A. K eller hals, ki za osno v o s v ojeg a r azmišljanja vzame izr ek pisat elja T omasija di Lampeduse: »Če hočemo, da v se ostane tak o, k ot je, se mor a v se spr emeniti.« Med isk anjem odgo v or a na dilemo, ali naj ar hi vi v inf orm acijski družbi delujejo k ot s v etilnik ali bolj k ot sist em GPS, namr eč ugo - ta v lja, da je klasičnim ar hi v skim isk alnim pripomočk om, k ot so in v entarji, k ar - t ot ečna k azala ipd., dok ončno odklenk alo. Inf ormacijsk a t ehnologija omogoča in zaht e v a no v e prist ope ar hi v sk eg a popiso v anja, no vi standar d RIC pa odr aža t e mož nosti, saj od v ečni v ojsk eg a popiso v anja pr ehaja na podr očje v ečdimen - zionalneg a. R azlik a med podatki in metapodatki, med dok umenti in podatki počasi izginja. Metapodatki v v logi podatk o v dajejo poizv edo v anju po gr adi vu no v o di menzij o. Pr a v tak o si mor ajo ar hi vi po mnenju a vt orja prizade v ati za t o, da se inf ormacije o gr adi vu poja v ljajo na v eč mestih g lobalneg a inf ormacijsk e - g a s v eta, ne samo na spletn ih str aneh ar hi v o v (načelo »Out of the Box, into the World «). K ot dober primer na v aja najdlji v ost inf ormacij o gr adi vu v spletnem brsk alnik u Goog le ali v t . i. ok oljih po v ezanih odprtih podatk o v (k ot je npr . Wi - kidata). V se t o ne pomeni, tr di K eller hals, da je bilo pr et eklo delo na klasičnih ar hi v skih isk alnih pripomočkih zaman – inf ormacije iz t eh pripomočk o v je na - mr eč možno in k oristno pr enesti v inf ormacijsk e sist eme. B. Kr enn pr eds ta vi pot enciale, ki jih pri zajemanju in obdela vi str ojno ber - lji v eg a ar hi v sk eg a gr adi v a ponuja umetna int eligenca na podr očju r ačunalnišk e lingvistik e ozi r oma jezik o vne t ehnologije (language t echnology). P omoč ume - tne int eligence je dobr odošl a zlasti v primeru, k adar metapodatki v gr adi vu niso zadostni ali k o je tr eba obdelati v elik e k oličine gr adi v a. Pri jezik o vni t ehnologiji gr e, k ot pojasnjuje a vt orica, »v glavnem za opis metod, izhodišč in postopkov, ki so primerni za ekstrahiranje različnih vrst informacij iz nestrukturiranih bese- dil .« T o pomeni npr . r azčleniti besedilo na posamezne besede ali čr k e (znak e), izdelati indek se ali t ermino lošk e slo v arje na t emelju besedišča, pr epoznati in pr ebr ati r azlične pisa v e, r azčleniti v ečsta v čne po v edi na posamezne sta v k e, do - ločiti semantične po v eza v e znotr aj besedila, najti ujemanje določeneg a besedila z drugimi besedili iz že zbr aneg a k orpusa, ek str ahir at i lastna imena (osebna, zemljepisna, stv arna) ali pomembnejše podatk e iz besedila it d. Pr edsta v ljena so že obst oječa or odja in alg oritmi, po k at erih umetna int eligenca obdeluje be - sedila. A vt orica za prihodno st napo v eduje izoblik o v anje no v eg a poklica, ki bo združe v al ar hi vistično in jezik o vnot ehnološk o podr očje. 239 Letnik 43 (2020), št. 1 Prispe v ek C. Sonnlechnerja sk uša na podlagi pr edsta vitv e hist oriogr af sk e platf orme » Wien Geschicht e Wiki« odgo v oriti na vpr ašanja, k omu in na k ak šen način naj ar hi vi posr edujejo digitalno gr adi v o in ali je bolje, da delujejo samo - st ojno ali pa v po v eza vi z drugimi ar hi vi ozir oma ustano v ami. Na omenjeni plat - f ormi je bilo do k onca leta 2017 obja v ljenih sk or aj 40 tisoč znanstv eno-str ok o v - nih prispe v k o v t er ok oli 6000 slik o vnih podob na t emo zgodo vine Dunaja. T ak o nastaja posebna platf orma znanja o zgodo vinsk em r azv oju mesta, v sebuje pa sedem pomenskih sklopo v: osebnosti, t opogr af ski objekti, zgr adbe, or g anizaci - je, dogodki, zemlje vidi in drugo. Omenjeni portal Wiki je po v ezan z inf ormacij - skim sist emom dunajsk eg a mestneg a in deželneg a ar hi v a, ta pa je del deželneg a inf ormacijsk eg a sist ema W AIS. S t em je omogočena šir ok a medinstitucionalna int er ak cija (cr o w dsour cing). T ak o je postal Wiki »poleg osebnega svetovanja v čitalnici instrument, s katerim se zainteresirane uporabnike usmeri k mestom, kjer lahko dobijo na poizvedovanje po dokumentih rezultate prek spleta ali kjer lahko najdejo fonde, v katerih mora potekati njihovo raziskovanje, da pridejo do konkretnih rezultatov «. O r azmerju med klasično ar hi v sk o str ok o vno obdela v o gr adi v a in sodob - nim dost opanjem do inf orm acij piše G. V ogeler . Pri t em definir a pojem »digi- talno družboslovje « k ot podr očje r azisk o v anja vpli v o v digitalne in digitalizir ane k ulturne dediščine na družb o. R ezultat r azisk o v anja ni pog lobljena študija po - samezneg a pr edmeta, t em v eč nar ati vna študija, ki s pomočjo analitičnih, gr afič - nih in drugih prik azo v ponazori njego v o k ont ek stualnost in po v ezlji v ost znotr aj množice. T o ponazori k onkr etno, na ar hi v sk em podr očju – star ejši mednar o - dni standar di so posebej obr a vna v ali (p)opis gr adi v a (IS AD(G)), k orpor acij in oseb (IS AAR(C PF)) t er funk cij (ISDF); po drugi str ani pa najno v ejši k onceptu - alni model RIC ta r azlična podr očja opisa po v ezuje v celot o, tak o da je mogoče s poizv edo v anjem po določenem gr adi vu najti inf ormacije ne samo o njego vi v sebini, t em v eč tudi o post opk u njego v eg a nastank a, r azvrstitvi znotr aj klasifi - k acijsk e struktur e pri ustv arjalcu in v ar hi vu, o osebah, ustano v ah in deja vno - stih, ki so na r azlične načine po v ezane z gr adi v om, njego v o v sebino ali k at er o drugo lastnostjo. V ogeler na v ede primer iz a v str alsk eg a drža vneg a ar hi v a, kjer lahk o upor abnik pri poizv edo v anju mdr . r azvrsti zadetk e po t em, k ak o pogost o se določena beseda poja vi v naslo vu nek e popisne (opisane) enot e. K er lahk o na podlagi t o vrstneg a isk anja dobimo v elik o št e vilo zadetk o v , se a vt orju zdi po - memben pr emislek o met odologiji ar hi v sk eg a popiso v anja v prihodnosti, npr . ali naj se pri naslo vih dok ument o v znotr aj nek e sk upine dodajo tudi podatki o nadr ejenih enotah. T o vrstna r azmišljanja nadal juje M. No v ak. Opozarja na t o, da obstaja dis - kr epanca med mnenjem ar hi vist o v o značilnostih ar hi v skih inf ormacijskih sis - t emo v in izk ušnjami upor ab nik o v t eg a sist ema. »V arhivski praksi je očitno, da so arhivske ustanove vzpostavile različno, a kompatibilno tehnološko infrastruktu- ro ,« ugota v lja a vt or . »Toda postavlja se preprosto vprašanje: ali so tudi razvile za to potrebne metode arhivskega strokovnega dela in dosegle znanje, ki ustreza no- vim tehnološkim možnostim in potrebam uporabnikov. « V analitičnem pr eg ledu r azv oja ar hi v skih inf ormacijskih sist emo v v Slo v eniji a vt or opozori na t eža v o, da star ejši popisi gr adi v a niso bili v skladu s standar dom IS AD(G) in so mor ali biti pr ed pr enosom v inf ormacijski sist em pod vrženi popr a v k om. T r adicija popiso - v anja gr adi v a v papirnem ok olju je mdr . po vzr očila r azlične met ode oblik o v anja naslo v o v , ki pa se s pr ehodom na popiso v anje v IT -ok olju niso spr emenile – tak o No v ak ugota v lja, da v podatk o vni bazi slo v enskih r egionalnih ar hi v o v SIRAnet naslo vi na ni v oju združeni h dok ument o v v sebujejo dosti v eč besed ozir oma čr k/znak o v k ot naslo vi na višjih popisnih ni v ojih in so na ta način inf ormacijsk o bog at ejši. T a r azlik a se nat o odr aža tudi v post opkih poizv edo v anja po gr adi vu. Za oblik o v anje ustr eznih met od dela je tr eba r azumeti, k aj v se se dog aja z za - jetimi podatki v r azličnih inf ormacijskih ok oljih – na primeru mednar odneg a ar hi v sk eg a portala Ar chi v es P ortal E ur ope a vt or opozo ri na t eža v e, ki se lahk o 240 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah || Reviews and Reports on the Publication and Exhibitions npr . poja v ljajo ob pr e v odih že tak o osno vnih entit et , k ot je ime kr aja (Dunaj ima npr . v r azličnih jezikih r azlična imena: Wien, Beč, Videň, Vienna …). Zat o No v ak med zaključki zapiše: »Zajeti in urejeni podatki morajo zadostiti številnim zahte- vam in standardom na zelo različnih ravneh: tehnični, lingvistični, informacijski idr. Arhivisti bi se morali zavedati vseh posledic, ki nastanejo, kadar arhivski popis ni v skladu s strokovnimi pravili .« V zadnjem v sebinsk em sklopu, » Ar hi v znotr aj s v ojeg a ok olja«, so obja - v ljeni trije prispe v ki. D . Schenk v s v oji pr edsta vitvi r azv oja ar hi v sk e t eorije na podr očju Nemčije ugota v lja, da se poja v lja v edno v eč instanc, ki r azg lašajo, da se spoznajo na pojme k ot »ar hi v «, »ar hi vir anje« ipd. T o a vt or imenuje ar hi v ski pr eobr at (ar chi v al turn). Ar hi v ski str ok o vni sr enji pa za no v a »ar hi v sk a« r azmi - šljanja »ne more biti vseeno, saj so vplivna in učinkovito prodirajo v javnost .« Ar - hi v sk a znanos t bi mor ala po a vt orje v em mnenju r azviti v elik o širše znanstv eno polje, ki bi združe v alo pr akti čno, t eor etično in hist orično podr očje, in na ta način pr eseči definicijo, da gr e le za pomožno zgodo vinsk o v edo, k at er e g la vna nalog a je zagota v ljati vir e za zgodo vinopisje. Z vidik a ar hi vist o v bi mor ala ar hi vistik a v okviru k ulturn oznanstv enih in humanističnih r azpr a v opisati in ut emeljiti ar hi - v sk o pr ak so »kot pomemben vidik spominjanja in dojemanja preteklosti «. Prispe v ek J. K emperja pr edsta v lja možnosti, ki jih sodo bna inf ormacijsk a t ehnologija ponuja za uspešno u v elja vit e v ar hi v o v v ja vnosti, z namenom zne - biti se tr adicio nalneg a pr edsodk a, da pot ek a ar hi v sk o str ok o vno delo med k upi zapr ašenih list o v . Meni, da je »konec s časi, ko je arhivistom in arhivistkam zado- stovala njihova ustanova s tistimi nekaj osnovnimi nalogami in ko je bilo število uporabnikov oziroma dejavnosti, kot so razstave, pedagoško in drugo izobraže- vanje ter delo za javnost, le obrobna opomba .« V elik o priložnost vidi v medijih in družbenih omr ežjih, zat o pr edsta vi nek at er e uspešno izv edene pr ojekt e ar - hi v o v in drugih ustano v s podr očja k ulturne dediščine, ki so v ključe v ali ja vnost . Za k onec izr azi zado v oljstv o ob pričak o v anju prv e nemšk e, po amerišk em vzoru izv edene »noči v ar hi vu«. Zadnji prispe v ek je delo M. Glauerta, sk uša pa podati odgo v or na vpr a - šanje, k aj pomeni biti »uspešen ar hi v «. A vt or ugota v lja, da za definicijo uspe - šnosti ne obstajajo objekti vna merila. Št e vilo ar hi v skih f ondo v in zbir k, k oličina hr anjeneg a gr adi v a v t ek oči h metrih, št e vilo upor abnik o v in zaposlenih, št e vilo izdanih publik acij in isk aln ih pripomočk o v , v se t o so zelo r elati vni krit eriji za določanje uspešnosti, saj so od visni od št e vilnih ok oliščin. V Nemčiji, od k oder a vt or prihaja, ar hi vi niso pridobitne or g anizacije, niso pod vrženi delo vnim nor - mam, pr a v tak o ne pričak o v anjem in pritisk om, ki so jih npr . deležni muzeji in knjižnice. So pr a vzapr a v br ez k onk ur ence. T o je »gotovo tudi razlog, da so se arhivi morali doslej le v manjši meri dokazovati pri vprašanjih primerjave dosež- kov, merjenja učinkovitosti ali konzuma «. Pr a v t o pa po drugi str ani po vzr oča nepr epozna vnost ar hi v o v . »Ne dajejo pečata ugledu nekega mesta ali regije, niso magneti za turiste, tudi ne sredstvo gospodarske pobude … «. Glauert meni, da določanje uspešnosti ar hi v a ne bi smelo t emeljiti na obsegu njego v e pr oduk - cije (output), t em v eč na r ezultatu (out come) ozir oma učinkih le-t e (impact). V ta namen si mor amo posta viti naslednja vpr ašanja: k at er e učink e na družbo si ar hi vi pr a vzapr a v želimo in k at er e učink e tr enutno izk azujemo, k do so naši upor abniki in k do izmed njih od ar hi v o v naj v eč pridobi, k olik šna je ek onomsk a vr ednost nek eg a določeneg a gr adi v a ob pr edposta v ki, da ne bi bilo ohr anjeno in ta k o danes ne bi bilo upor abnik om na r azpolago. Iz v seg a omenjeneg a sledi, da ar hi v ni uspešen, če npr . lahk o izk aže v elik o št e vilo obisk o v s v oje podatk o vne baze pr ek spleta, »temveč če iz tega sledijo naročila, obisk čitalnice in uporaba arhivskega gradiva, posledično pa nova spoznanja, novi raziskovalni rezultati in publikacije ter na koncu celo družbeni učinek na izobraževanje, znanost, kulturo, pravno varnost in demokracijo «. mag. Boštjan Zajšek