/Primrsk cpad - ui. Rston 28 - Tei. 0432/731190_ MR ^ C riH .._ POŠTNINA pucana v gotovini b^«gagiaaMTHwiiMiMwwii- m —rraniTr 7wiinfrjra«^,ffm»wwFiii 11 ■■m n m im 11 m ■ comma2E.art.zkgg»5«%.FUi(iTiMi> Velik iztivm evropsko levico Bojan Brezigar Politični zemljevid Evrope se je v dobrem letu dni korenito spremenil. Ob začetku lanskega leta je bila v vseh petih velikih evropskih državah -Nemčiji, Franciji, Italiji, Veliki Britaniji in Španiji -na oblasti desnica. Danes je desnica ohranila oblast samo v Nemčiji in v Španiji, pa Se v Nemčiji se Kohlov stolček močno maje. Ce sliko dopolnimo s podatkom, da v vseh ostalih desetih državah Evropske unije vladajo levosredinske koalicije, smo v bistvu povedali vse. Kaj se je pravzaprav zgodilo? Seveda, lahko rečemo, da je vsaka država vprašanje zase, da volilci izbirajo glede na notranjepolitično stanje in zato ne moremo govoriti o »evropskih« odločitvah, ampak je politično sozvočje kar trinajstih držav naključni seštevek trinajstih različnih stvarnosti. Verjetno ta razlaga drži samo delno. Razlogi za prodor (zmerne) levice na vseh evropskih volilnih preizkušnjah je verjetno v veliki meri tudi odraz stiske, ki jo občutijo Evropejci- Huda gospodarska kriza, velika brezposelnost in j Predvsem negotovost glede Prihodnosti namreč v zadnjem času pogojujejo Življenje v prav vseh evropskih državah. Makroekonomske številke o krizi pa na koncu pomenijo, da poprečna evropska družina danes živi v večji stiski, k°t je živela pred kakim letom. V tem stanju je precej naravno, da so med dve-nia opcijama, liberalizmom in pozornostjo za socialo, Evropejci izbrali tisto, ki jih bolje zaščiti, to je opcijo, ki ni pripravljena Žrtvovati socialne države na oltarju liberalizma, am-Pak skusa žrtve, ki so Vsekakor potrebne, omiliti lako, da v cim manjši meri prizadenejo tiste, ki jih je kriza najbolj prizadela. Vse to pa je zaenkrat se Programsko načelo. Videti n° treba, ali bo ta val levosredinske opcije res kos nalogi, ki mu je bila zadana in ali bo izpolnil Pričakovanja desetin mi-njonov evropskih volilcev. Hb osnovni nalogi poli-nka, to je usklajevanju interesov posameznika z interesi skupnosti, se namreč rado zatakne, se zlasti 9e interese skupnosti tahko rešuješ predvsem na račun interesov posameznika: in to je stanje, v kate-fem se sedaj nahajamo. , Zmaga levice v Franciji le seveda velik uspeh za Vso Evropo in ne samo za . rmicijo. Je pa tudi velik riziv, za katerega ni mogoče z gotovostjo trditi, da ntu bo Evropa zares kos. FRANCIJA / SOCIALISTI, KOMUNISTI IN ZELENI IMAJO ABSOLUTNO VEČINO V SKUPŠČINI Prepričljiva zmaga levice Uonel Jospin novi premier Nova vlada bo skrbela za »socialno in gospodarsko politiko v dobrobit človeka«, a bo morala voditi račune s komunisti PARIZ - Po zmagi levice na nedeljskih francoskih volitvah je dosedanji premier Juppe uradno odstopil, predsednik Chirac pa je vodjo sociahstov Jospina že imenoval za novega premiera. Po štirih letih bodo torej vlado v Franciji vnovič sestavili socialisti. Ker pa sami nimajo absolutne večine, bodo morah pri se- stavi vlade in vladnega programa voditi raCune predvsem s komunisti. Jospin je v svoji prvi izjavi po zmagi napovedal nekatere spremembe v politiki vlade, ka- Evro: na evropskih trgih previdni optimizem PARIZ, MILAN - »Preplah« zaradi zmage sociahstov v Franciji je le za kratek Cas zajel evropske borze, še posebno pariško, kijev začetku sestanka izgubljala skoraj tri odstotke. Prve izjave predstavnikov socialistične stranke o evropski valuti in namigi o sestavi nove vlade pa so pomirih duhove do te mere, da je borza povsem preusmerila potek in končala sestanek celo z rahlim porastom. Podobno se zgodilo tudi z drugimi trgi, vključno z italijanskimi, kjer se je liri uspelo vidno ovrednotiti v razmerju do marke in francoskega franka. Na 14. strani terih cilj bosta »socialna in gospodarska politika v dobrobit človeka«. Sociahsti v svojem programu napovedujejo zmanjšanje davka na dodano vrednost, zaustavitev padanja davka na dohodek in povečanje davka na veliko premoženje. V zvezi s skupno evropsko valuto socialisti menijo, da bi jo morale 1. januarja 1999 uvesti tudi Španija in Italija, pa tudi Velika Britanija, Ce bo to želela. Zavzemajo se tudi za ustanovitev »evropske gospodarske vlade« ter za ponovno preučitev evropskega pakta stabilnosti. Na slikah: levo Jospin se veseh zmage, spodaj Juppb odhaja. (AP) Na 11. strani VČLANJEVANJE V ZADRUGO PRIMORSKI DNEVNIK DANES, V TOREK, 3. maja, ob 20.30 V DEVINU vpisovanje v Zadrugo Primorski dnevnik na sedežu slovenskih pevskih zborov. V STANDRE2U V Kulturnem domu Andrej Budal KD Oton Zupančič včlanjuje v Zadrugo Primorski dnevnik med potekom večdnevnega Turnirja v beach wolleyu. Prinesite s seboj osebni dokument in davčno številko. Še precej težav z rajonskimi sveti TRST - Od danes dalje bodo novoizvoljeni rajonski sveti zaceli voliti predsednike in podpredsednike. S precejšnjimi političnimi težavami se soočajo na vzhodnem Krasu, kjer se koalicija Oljke ne more na noben način sporazumeti o skupnem predsedniškem kandidatutu. Ljudska stranka je za predsednika predlagala svojega zastopnika Ruzzierja, SSk pa Sosiča, ki je dobil največ osebnih preferenc; za predsedniško mesto se potegujeta tudi Demokratična stranka levice in Illyjeva občanska hsta. Rajonski svet morajo obvezno izvolili vodilna telesa do 13. junija, Ce tega ne naredijo jih mora Zupan Riccardo Illy obvezno razpustiti. Na 6. strani ITALIJA / PRVI SKLEPI DVODOMNE KOMISIJE ZA REFORME Ob Dnevu republike Scalfaro opozoril na nevarnosti lokalizma RIM - Ob včerajšnjem Dnevu republike je predsednik Oscar Luigi Scalfaro opozoril na nevarnosti lokalizma in pozval k sožitju. Ob 51. obletnici referenduma, ki je zapečatil zmago republike in poraz monarhije, je poudaril pomen vrednot, ki so postale temelj republikanske ureditve, kot so enakopravnost, solidarnost in zaščita pravic posameznikov. Predsednik republike je včeraj tudi demantiral, da bi bil s svojo nedavno izjavo o predsedniški republiki ( »Ne nasprotujem ji«) hotel vplivati na dvodomno komisijo, ki začenja z odločilno fazo izbir. V sporočilu predsedstva repu- blike je rečeno, da je bila oddaja, ki je bila v oddaji sinoči, posneta pred dobrim mesecem in da je šlo za svoboden in sproščen pogovorom med predsednikom in študenti, ki so ga obiskali na Kvirinalu. Dvodomna komisija za ustavne reforme bo danes začela s sklepnim in zahtevnim delom. Člani bodo morali glasovati o spremembah političnega sistema, stranke pa se do sinoči Se niso sporazumele o načinu glasovanja. O tem bo najbrž odločil predsednik komisije Massimo Dilema. Danes je na vrsti izbira med premiersko in pol-predsedniško republiko. Na 2. strani Danes v Primorskem dnevniku Prodi odstavil veleposlanika Zaradi izjav tisku je vlada odstavila novoimenovanega veleposlanika v Tirani, ki bi moral zamenjati dosedanjega, prav tako odstavljenega ambasadorja. Stran 2 Konec tedna Enokras 1997 Na gradu sv. Justa bo v soboto in nedeljo druga izdaja predstavitve kraških vin Enokras, ki jo prireja Konzorcij Kras. Stran 3 Princ prodaja imovino Princ Thum und Taxis je v Londonu napovedal, da bo v kratkem na dražbi prodal umetniške predmete, ki krasijo devinski grad. Stran 4 Trst: skrb za žrtve nasilja Pokrajinski svet bo dal pobudo za center, ki bo nudil vsestransko pomoč ženskam, ki so žrtve nasilja v družini. Stran 5 »Slovenski« Trg Gutenberg Na tržaškem knjižnem sejmu so v nedeljo dopoldne na pobudo centra Alberti in Tržaške knjigarne pred-stavih dvojezično in slovensko mladinsko delo. Stran 7 POLITIKA / USTAVNE IN SISTEMSKE REFORME Komisija začenja ocenjevati predloge Spori in nesoglasja o načinih glasovanja Predsednik D 'Alema je še zelo previden RIM - Dvodomna komisija za ustavne reforme bo od danes dalje začela glasovati o raznih predlogih in stališčih, ki so jih izdelale posamezne delovne komisije. Osrednje glasovanje bo vsekakor zadevalo izbiro med ti. močnim predsednikom vlade in t.i. polpredsednisko republiko. Pred kakršnim koli sklepom pa se bo morala komisija zediniti o načinih glasovanja. Nekateri so namreč mnenja, da bi se morali njeni člani jasno opredelili ali za eno ali za drugo ustavno ureditev, drugi pa predlagajo glasovanje po posameznih členih obeh predlogov, kar bi najbrž omogočilo politične kompromise. Predsednik komisije Massimo Dilema je bil glede načina gla- sovanja izredno previden, ker dobro ve, da ima tudi metoda politični učinek. Na obzorju se še naprej pojavlja možnost širokega sporazuma med Oljko in Kartelom svoboščin, za katerega se zavzemata tako D’Alema, kot nekdanji premier Silvio Berlusconi. Zanimivo bo tudi zadržanje Stranke komunistične prenove, ki je bila sprva zelo kritična do same komisije, s časom pa je nekoliko omehčala svoja stališča in je, kot kaže, tudi sama pripravljena na sporazum. D’Alema je za danes sklical predsedstvo komisije, ki naj bi se dokončno dogovorilo o poteku plenarnega zasedanja in seveda o načinih glasovanja. Voditelj Hrasta je že pred dnevi opustil vsakr- NOVICE Listka za milijardo lir prodali v Bariju in Peragii BARI - Naredil je fotokopijo listka in jo skupaj z zahvalo poslal v Ul. Cairoli v središču Barija, kjer jo je kupil v neki prodajalni: srečnež, ki ni navedel svojega imena, je na loteriji »postrgaj in zmagal« dobil kar milijardo lir. Po mnenju lastnika lokala, kjer so listek prodali, gre za najvišji znesek, ki so ga na tej loteriji kdajkoli zmagali v Bariju. Drugi srečnež, ki je verjetno rešil svoje finančne težave, pa je bil v Perugii. Listek je kupil v neki toba-kami pri železniški postaji. Oglasil se je po telefonu in prodajalki obljubil nagrado. Ženska mu je dejala, naj ji pošlje fotokopijo, vendar je neznanec odvrnil, da ji bo ustregel, ko bo denar vnovčil. Tudi »senator« vpleten v preiskavo v Perugii PERUGIA - V preiskavo v Perugii, ki je v petek pripeljala v zapor sodnika Orazia Savia, gradbenika Domenica Bonifacia in komercialista Sergia Melpi-gnana, naj bi bil vpleten tudi neki »senator«. V telefonskem pogovoru, kateremu so preiskovalci prisluškovali, naj bi ga omenjal neki podjetnik iz Umbrije in prijatelj Melpignana: slednjemu naj bi bil zaupal, da mora raznim osebam, med katerimi je tudi »senator«, protizakonito plačati dve milijardi in pol lir. Ni pa povedal ne imena »senatorja« ne stranke, kateri naj bi pripadal. Preiskava je v polnem teku, saj morajo ugotoviti, komu je bilo namenjenih kar 39 milijard hr, ki so bili na računu Melpignanove tašče. Sumijo namreč, da je Orazio Savia denar imel skrit tudi v tujini: v nekem drugem telefonskem pogovoru je namreč govor o 700 milijonih lir v državnih vrednotnicah, ki naj bi jih odnesh v Zuerich. Zaslišali bodo Bauda in druge voditelje Raia MILAN - Milansko pravdništvo je Pippu Baudu, voditeljem Raia poslalo vabila na zaslišanje v okviru preiskave o domnevnih nepravilnostih na san-remskem festivalu, in sicer glede upravljanja zakupov pri oddajah, ki jih je vodil Baudo. Preiskava o nepravilnostih pri samem poteku festivala (več oseb je trdilo, da so morale plačati za sodelovanje) pa ni prinesla na dan nič konkretnega. Tudi glede rezultatov je javna tožilka Giovanna lac-hino zapisala, da ni dokazov o tem, da bi se bil Baudo vključil v početje žirij za pogojevanje rezultatov. Baudo pa se bo skupaj z Maro Venier, Rosanno Lambertucci in drugimi januarja prihodnje leto znašel na zatožni klopi zaradi obtožb o izsiljevanju v zvezi s televizijskimi sponsorizacijami. Izvoljen Dario Galli VARE SE - Na dodatnih volitvah za poslansko zbornico je bil izvoljen 40-letni Dario Galli (Severna liga), župan iz Tradateja v-pokrajini Vare-se. Novi poslanec bo zasedel mesto Carla Frige-ria, poslanca Severne lige, ki je 16. marca letos umrl v prometni nesreči. Novi poslanec je prejel 27.020 glasov in tako prehitel kandidata Oljke, 46-letnega Giorgia Luinija (15.495 glasov) ter 40-letnega Fabrizia Piacentinija (Pol svoboščin, 12.963 glasov). Od skupno 101.250 volivcev se jih je na voliščih zglasilo samo 61, 52%. šno možnost dialoga in dogovarjanja s Severno ligo, katere poslanci in senatorji bojkotirajo delo komisije. Poziv k dialogu (in k dogovoru) je vsem strankam naslovil predsednik poslanske zbornice Luciane Violante, ki je izrazil upanje, da bo na koncu prevladala vendarle skrb za dobrobit državne skupnosti. Dvomi in razhajanja pa se pojavljajo tako v Oljki, kot v desnosredinskem zavezništvu. V levosredinskem taboru je v teh dneh še posebno glasen nekdanji tajnik in ustanovitelj DSL Achille Occhet-to, ki izkoristi vsako priložnost za pikre kritike in napade na račun Dileme. Slednji pa se je doslej držal reka, kdor molči, devetim odgovarja... ALBANIJA / SPET ITALIJANSKI SPODRSLJAJ Odstavili novega veleposlanika Nadomestil naj bi Forestija, ki se je zameril opoziciji, a je pred nastopom kritiziral Farnesino RIM - Italiji, ki bi morala v albanski krizi uveljaviti svoj mednarodni ugled kot voditeljica mednarodne odprave v deželi orlov, očitnoAlbanija ne prinaša sreče, nasprotno, saj se je nova katastrofa za italijanski mednarodni imidž pridružila dosedanjim tragičnim in komičnim spodrsljajem: od potopitve albanskega izvidniškega čolna s številnimi ubežniki sredi Otrantskih vrat in admiralske ladje Vittorio Veneto, ki je nasedla v Vlorskem zalivu, do pred kratkim objavljenih telefonskih razgovorov italijanskega veleposlanika v Tirani Paola Forestija, ki je voditelju Beri-ševe Demokratske stranke sugeriral, naj ne sodeluje z evropskim zastopnikom Franzom Vranitzkim. Prodijeva vlada se je prejšnji teden končno odločila, da veleposlanik Manfredo Incisa di Came-rana zamenja Forestija (zamenjali naj bi ga že lani, kandidat Alfredo Matcotta pa je vnuk medvojnega fašističnega prefekta, kar Albancem očitno ni bilo po godu...). In že spet se je nerodno zapletlo: v intervjuju, ki so ga objavili v soboto, je novopečeni ambasador Incisa di Came-rana na en mah napadel svojega prednika, kritiziral italijansko notranje ministrstvo in pred kratkim imenovanega italijanskega izrednega komisarja za Albanijo, upokojenega generala Franca Angionija. Le 24 ur po objavi intervjuja ga je predsednik Romano Prodi brez nadaljnega odstavil, ker je kršil osnovna pravila diplomatske službe. Zunanji minister Lamberto Dini je včeraj napovedal, da bodo v najkrajšem imenovali novega veleposlanika, do tedaj bo službo začasno opravljal dosedanji ambasador Foresti. Slednji pa se je tako zameril protiberiševi opoziciji zaradi očitne podpore predsednikovi stranki, da bo moralo nujno priti do zamenjave pred skorajšnjimi političnimi volitvami. Časa je torej izredno malo za tako občutljivo izbiro, nova napaka bi zapečatila, da Italija ni zrela za pomembnejše mednarodne naloge. Dini je pristavil, da so si v vladi složni glede politike do Albanije, in da so informacije o razhajanjih s Prodijem sama novinarska natolcevanja. RIM / DAN REPUBLIKE Scalfaro opozoril na »nevarne lokalizme Poziv k sožitju in drugim vrednotam iz katerih se je porodila italijanska republika RIM - Ob včerajšnjem Dnevu republike je predsednik Oscar Luigi Scalfaro v govoru ob tradicionalnem prejemu predstavnikov diplomatskega osebja v Rimu opozoril na nevarnosti lokalisti-čnega egoizma, etnične mržnje in sovraštva ter poudaril plemenito ljubezen do domovine. Naglasil je tudi, da je zrastel v klimi velikega evropskega ideala, ki naj pomeni sožitje narodov, kultur, omik, jezikov, veroizpovedi in različnosti, da bi se izognili tragedijam, kot so bila nacistična koncentracijska taborišča med drugo svetovno vojno in nedavna morija na Balkanu. Tudi predsednik poslanske zbornice Luciano Violante je ob državnem prazniku omenil vrednote, ki so postale temelj republike: enakopravnost, solidarnost in zaščita pravic posameznikov. H visco h Davčni pritisk se bo zmanjšal Kmalu reforma pokojnin TARANTO - Italija bo letos dosegla cilj, da ne izgubi stika z ostalimi evropskimi partnerji, in se bo zato prihodnje leto davčni pritisk zmanjšal za en odstotek, je napovedal finančni minister Vincenzo Visco med otvoritvijo novega tekstilnega obrata v Apuliji. Podatek je delno netočen, saj ekonomsko finančni programski dokument, ki ga je včeraj vlada predstavila pristojni parlamentarni komisiji, res predvideva zmanjšanje davčnega pritiska za 1,1 %, vendar se bo davčni prihodek predvidoma zmanjšal samo za 0,6% zaradi predvidenega spoštovanja davčnih obveznosti s strani večjega števila davkoplačevalcev. Vsekakor je minister zagotovil, da ne bo novega evropskega davka in da bodo zmanjšeali državni primanjkljaj z bolj pozorno politiko izdatkov. To pa nujno pelje k vprašanju reforme socialne države oz. pokojninskega sistema. S tem v zvezi je Visco dejal, da je »sedaj vprašanje zrelo, da se ga lotimo.« Minister za, delo Tiziano Treu pa meni, da je treba odpraviti predčasne upokojitve, »saj je nepojmljivo, da ljudje nekateri odhajajo v pokoj že pri 50 letih.« BENETKE / »VENETA SERENISSIMA ARMATA» Zaskrbljenost zaradi povezav z desničarji Danes v sodni dvorani poostren nadzor BENETKE - Notranji minister Gior-gio Napolitano je novinarjem izjavil, da glede povezav »bojevnikov« grupacije »Veneta serenissima armata« z desničarskimi organizacijami ne ve ničesar. Pridal je, naj časopisi, ki očitno vedo več od njega (v včerajšnjih dnevnikih je pisalo o poročilih posebnih policijskih enot Digos, iz katerih naj bi izhajalo, da povezave so), vodijo preiskave o zadevi. Vsekakor pa naj bi notranje ministrstvo danes poostrilo nadzor v sodni dvorani, kjer se bo nadaljeval proces proti skupini, ki je za nekaj ur zasedla zvonik na trgu sv. Marka. Posredno naj bi namreč Viminal izvedel, da sta dve različni skupini napovedali udeležbo na sodni obravnavi, in sicer avtonomisti in neofašistična mladinska organizacija »Gioventu nazionale«. Na domnevo o povezavi »bojevnikov« z desničarskimi organizacijami so preiskovalce Digosa iz Padove, Verone in Benetk navedli napisi, ki so se pojavili v središču Padove. V njih se izraža solidarnost skupini, ki je »zasedla« zvonik na trgu sv. Marca, podpisana pa je organizacija »Gioventu nazionale« s siglo. Nekateri člani te organizacije, ki so jih pred približno letom izključili iz gibanja »Fiamma Tricolore«, pa so se nadalje povezali s predsednico organizacije Life (zavezma se za davčno avtonomijo) Annamario Giro in predlagali, da bi zbirali denar za zajete »bojevnike«. Ustanovitelj organizacije Life Fa-bio Padovan je spodbijal zaključke Digosa, priznal pa je, da organizacija sprejema denar za skupino in tudi za drugo dejavnost od vsakogar, češ da denar ne pozna gospodarjev. Proti tezi, da bi avtonomisti, pripadniki stranke Liga veneta ali v splošnem ligaši podpirali skupino napadalcev, je nastopil tudi ustanovitelj Lige Venete Franco Rocchetta. Kot je poudaril državni pravdnik v Veroni Guido Papa-lia, pa je glavna nevarnost v taktičnem povezovanju raznih in zelo raznolikih skupin, od secesijskih do desničarskih, katerim je skupen edino napad na državo. Zakon Mancino pa je za državo v boju proti takim pojavom izrednega pomena, je še rekel Papalia. MILAN / PODKUPNINSKA AFERA, Med polemikami prizivni profes zaradi Enimonta MILAN - Pred milanskim prizivnim sodiščem se je včeraj začel prizivni proces zaradi afere Enimont-V prvi stopnji so bili glavni obtoženci obsojeni. VCe-rajšnji proces se je začel z ostrim napadom odvetni' ka bivšega milanskega župana Paola Pilliterija protl predsedniku sodnega senata Renatu Caccamu. Zag°' vornik je zahteval zamenjavo predsednika. Sodni senat je tudi sklenil, da bodo bivšemu tajni' ku PSI Bettinu Craxiju in njegovem namestniku Cia' udiu Martelliju sodili na drugem procesu zaradi oD-veznisti, ki jih imajo njuni odvetniki. Na telefoto Ap Carlo Sama in Giuseppe Garofano- DUNAJ / SOSVET ZA KOROŠKE SLOVENCE VINOGRADNIŠTVO / V ORGANIZACIJI KONZORCIJA KRAS Spomenica manjšin le s pičlo večino Svobodnjaki vzdržani, predstavnika Cerkve pa ni bilo - Strurm: Sedaj je na potezi vlada Konec tedna na gradu sv. Justa Enokras 1997 To bo druga izdaja degustacije kraških vin za gostince Z včerajšnje predstavitve prireditve Enokras 1997, ki bo na gradu sv. Justa (foto KROMA) DUNAJ/CELOVEC -Memorandum avstrijskih manjšin je dobil podporo vseh šestih narodnostnih sosvetov. Kot zadnji je dokument, ki vsebuje najbolj nujne zahteve vseh avstrijskih manjšin, včeraj na zasedanju na Dunaju potrdil tudi sosvet za koroške Slovence pri uradu zveznega kanclerja. Dokument je bil sprejet s pičlo večino, saj je za memorandum, ki ga je izdelala komisija predsednikov in podpredsednikov vseh narodnostnih sosvetov, glasovala tesna večina sedmih elanov sosveta, sest jih je bilo proti, dva pa sta se vzdržala. Besedilo spomenice so potrdili vsi Štirje elani Zveze Slovenskih organizacij (ZSO) ter trije zastopniki socialdemokratske stranke, proti so glasovali vsi štiri elani Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) in oba člana ljudske stranke (OVP), vzdržala pa sta se oba zastopnika svobodnjakov (FPO). Predstavnik Cerkve pa se seje ni udeležil. Slovenski sosvet je bil zadnji, ki je podprl spomenico, pred njim so to namreč storili vsi ostali sosveti. Madžari, Cehi, Slovaki in Romi so dokument sprejeli soglasno, Hrvati pa z jasno večino (20 proti 4). Predsednik slovenskega sosveta Marijan Sturm (na fotografiji), hkrati tudi predsednik ZSO, je po seji sosveta dejal, da je s sicer tesno odločitvijo v slovenskem sosvetu spomenica dobila podporo Vseh narodnostnih sosvetov in da je zdaj na potezi avstrijska vlada. Ta zdaj nima vec izgovora, Ceš da ne more reševati problemov, ker ne pozna stališča manjšin. Sturm je še napovedal, da bo v najkrajšem Času sklicana seja predsednikov vseh šestih sosvetov, ki bodo zvezni vladi in državnemu zboru poleg sprejete-ta memoranduma predali še operativni koledar s Časovnim okvirom, do kdaj naj bi bila določena vprašanja rešena. Glede zadržanja elanov NSKS v sosvetu pa je Sturm dejal, da »obstrukcija« ni bila deležna podpore večine elanov sosveta. NSKS k razpletu včeraj še ni zavzel stališča, bo pa to storil na posebni tiskovni konferenci v Celovcu, je bilo slišati. Kot znano, NSKS že pri izdelavi spomenice ni sodeloval. Zahteval je, da mora najprej vlada povedati, kaj je pripravljena dati svojim manjšinam. V spomenici avstrijske manjšine mdr. konkretno zahtevajo sprejetje usta-vnenega ukrepa, s katerim Avstrija priznava svojo jezikovno, kulturno in etnično raznolikost ter ratifikacijo Okvirne konvencije SE za zaščito nacionalnih manjšin in Evropske Carte regionalnih in manjšinskih jezikov s strani avstrijskega parlamenta. Spomenica nadalje vsebuje zahteve po ustanavljanju dodatnih javnih dvojezičnih vrtcev na teritorijih kjer živijo manjšine, po izboljšanju dvojezičnega šolstva, po takojšni postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov na jeziko-vno-mešanih območjih (osnova za Koroško je odredba iz leta 1977, ki doloCa postavitev približno sto tabel) ter znižanje procentne klavzule od sedanjih 25 odstotkov na evropsko raven (0 do 15 odstotkov). Nadalje avstrijske manjšine zahtevajo uradno dvojezičnost na vseh narodnostno mešanih predelih Avstrije, priznanje slovenske manjšine na Štajerskem, zagotovitev medijske oskrbe za manjšine Avstriji (širitev radijskih in televizijskih oddaj v jezikih avstrijskih manjšin v okviru javnopravnega ORF-a, finančno pospeševanje manjšinskih Časopisov), itd. Spomenica daje prednost krepitvi individualnih pravic, ne zagovarja pa posebne politične kolektivne pravice kot npr. zajamčeni manjšinski mandat v zakonodajnih telesih, javnopravno zastopstvo manjšine. Prav te zahteve pa so za Narodno svet koroških Slovencev ključnega pomena pri oblikovanju nove manjšinske politike v Avstriji. Ivan Lukan TRST - V soboto in nedeljo bo v prestižnem okolju kletnih prostorov gradu sv. Justa druga izvedba prireditve Enokras, ki jo je pripravil Konzorcij za zaščito kontroliranega porekla vin Kras v sodelovanju z gostinci iz mesta in s Krasa, ki so v 'pretežni meri zbrani v gostinski sekciji Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Pokrovitelj letošnje manifestacije je Občina Trst, finančno pa so jo podprle Pokrajina Trst, tržaška Trgovinska zbornica in okoliške občine tržaške pokrajine. Prireditev so vCeraj predstavili v prostorih tržaške Trgovinske zbornice, bistvena - in ne le količinska - razlika od predlanske prve izdaje Enokrasa na Devinskem gradu pa je ta, da je takrat sodelovalo deset, letos pa se bo predstavilo 13 Članov Konzorcija. Uveljavljanje kraškin vin in skrb za rast njihove kakovosti sta še naprej temeljna cilja dejavnosti Konzorcija, ki je bil ustanovljen leta 1993 in katerega prvi predsednik je bil do pred letom Edi Kante, lani pa ga je zamenjal sedanji predsednik Benjamin Zidarič. Ta je na včerajšnji predstavitvi, ki jo je odprl predsednik Trgovinske zbornice Adalberto Do-naggio, poudaril, da si zdaj poleg že uveljavljene vitovske in terana prizadevajo promovirati še druga žlahtna domaCa vina, ki jih bodo gostinci v soboto in nedeljo po-bliže spoznali in degustirali na gradu sv. Justa. Kot je znano, je namreC Enokras prireditev, ki je namenjena gostincem, saj je njen temeljni namen tržna promocija zaščitenih sort kraškega vina. Pri tem Konzorciju seveda po svojih močeh pomagajo tudi gostinci SDGZ, katerih predsednik Lino Doljak (predstavitve pa se je udeležil tudi organizacijski tajnik Davorin Devetak) je spomnil na Vinsko pot terana, ki je na pobudo trža- ške pokrajinske uprave in v realizaciji stanovske organizacije slovenskih gospodarstvenikov nastala že pred enajstimi leti, zdaj pa si slovenski gostinci prizadevajo, da bi cesta prekoračila mejo s Slovenijo. Na včerajšnji predstavitvi je posegel tudi pokrajinski odbornik za kmetijstvo Marini, posebno pohvalo za delo in pobude Konzorcija Kras pa je izrazil predstavnik Pokrajinskega nad-zorništva za kmetijstvo. Na koncu so bili udeleženci predtavitve deležni pokušnje vitovske, ki jim jo je predstavil slovenski somelier Sergij Cesar. Kot rečeno, bo Enokras 1997 v soboto in nedeljo v kletnih prostorih gradu sv. Justa, na prireditvi, ki jo spremlja okusno urejen katalog z vabilom, pa bodo sodelovali naslednji proizvajalci oziroma posestva: Bole iz Trsta (Ul. Sottomonte 31 v Rojanu), posestvo Castel Vecchio z goriškega Krasa, Colja iz Samatorce, Ferluga iz Trsta, Kante iz Praprota, Lupine iz Praprota, Andrej Milic iz Zagradca, Ladi Milic iz Saleža, posestvo Orlando iz Milj, Parovel iz Doline, Skerk iz Praprota, Ušaj iz Nabrežine in Zidarič iz Praprota. Program degustacije kraških vin z nadzorovanim poreklom ENOCARSO - ENOKRAS 1997 na gradu sv. Justa v Trstu SOBOTA, 7. junija: 15.00 - 17.00 Degustacija vin za gostince in operaterje (samo z vabilom) 17.30 Otvoritev prireditve v muzejski dvorani Caprin NEDELJA, 8. junija: 10.30 - 12.30 Degustacija vin za gostince in operaterje (samo z vabilom) 15.00 -18.00 Prosta degustacija LJUBLJANA / ZAČEL VELJATI PO OBJAVI V URADNEM LISTU NOVICE V Sloveniji zakon o začasnem finansiranju Zakon je bil potreben, da Slovenija lahko zadosti obveznostim, dokler ne bo sprejet državni proračun LJUBLJANA - Z obja-y Uradnem listu je *a vikend stopil v velja-v° zakon o zagotovitvi ^edstev za potrebe R Slovenije v obdobju začasnega financiranja v lotošnjem letu. Ker SIo-^enija proračuna za leto 1997 še vedno nima, Po odredbi o začasnem Lnanciranju, sprejeti oecembra lani, pa ni JBogoCe zagotoviti zadostnih sredstev za lzvedbo najnujnejših tjalog na nekaterih področjih, je državni zbor j13 majski seji po hitrem postopku sprejel ta zakon, s katerim se dreja financiranje na-tog R Slovenije v obdo-djrr začasnega financi-ranja v letu 1997. , Na podlagi tega za-Lona naj bi se odhodki državnega proračuna v Uošnjem prvem polle-Jd povečali za 28 mili-Hdl tolarjev in bi zna-mi 354, 7 milijarde to- larj Jev, prihodki pa so predvideni v višini 331 milijard tolarjev. Primanjkljaj v višini 24 milijard tolarjev, kar je 0, 8 odstotka bruto domačega proizvoda (-BDP), naj bi deloma pokrili iz presežka v letu 1996, deloma pa je predvideno dodatno zadolževanje. Iz presežka v letu 1996 namerava vlada za pokritje primanjkljaja nameniti 13 milijard tolarjev, dodatno pa naj bi se zadolžila v višini dobrih 28 milijard tolarjev. S sprejemom zakona o zagotovitvi sredstev v obdobju začasnega financiranja naj bi zagotovili sredstva za izvedbo nujnih programov 12 do 13 uporabnikov državnega denarja. Med pomembnejšimi je oblikovanje varnostnih rezerv Slovenske izvozne družbe za zaščito pred valutnimi tveganji, dokapitaliza- cija Slovenske razvojne družbe, v katero naj bi se preoblikoval Sklad za razvoj, zagotovitev dodatnih sredstev na področju kmetijstva, ki so potrebna zaradi vključevanja Slovenije v Evropsko unijo, ministrstvu za promet in zveze naj bi namenili sredstva za izvedbo sanacijskega programa Slovenskih železnic, vlada pa bo predlagala tudi poseben zakon, ki naj bi omogočil, da se del sredstev iz bencinskega tolarja, namenjenih za izgradnjo avtocestnega programa, preusmeri v rekonstrukcijo regionalnih in magistralnih cest. V višjih odhodkih iz proračuna so upoštevana tudi višja sredstva za ministrstvo za znanost in tehnologijo ter nekatere manjše projekte. V obdobju začasnega financiranja v letu 1997 lahko proračunski uporabniki prevzemajo obveznosti, ki bodo terjale plačilo po prenehanju veljavnosti uredbe in v prihodnjih letih, Ce je za to že odprta proračunska postavka. Skupaj prevzete obveznosti iz naslova investicijskih izdatkov ne smejo presegati 50 odstotkov sredstev, iz drugih naslovov pa ne 25 odstotkov sredstev, določenih v državni blagajni za leto 1996 za te namene. Ne glede na to določbo pa je z zakonom o začasnem financiranju proračuna določeno, da skupaj prevzete obveznosti Direkcije RS za ceste iz naslova plačila storitev ne smejo presegati 50 odstotkov sredstev, določenih v proračunu za leto 1996 za te namene. Poleg tega bo lahko vlada razporedila sredstva na nove proračun- ske postavke, Ce bo to potrebno zaradi izvedbe nujnih investicijskih, vzdrževalnih in obnovitvenih del na magistralnih in regionalnih cestah ter v objektih za vzgojo in izobraževanje. V zakonu je še določeno, da ministrstvo za finance zaradi pridobivanja sredstev, ki se namenijo za odplačilni sklad iz 10. člena zakona o zamenjavi obveznic RS za obveznice Agencije RS za sanacijo bank in hranilnic, lahko odprodaja terjatve RS ter delnice in deleže v gospodarskih družbah, ki niso javna podjetja in v katerih je RS manjšinski delničar oziroma družbenik. Odprodaja terjatev in kapitalskih vlog se izvrši po postopku zbiranja ponudb; plačilo terjatev, delnic in deležev pa je možno le v denarju. (STA) Slovenija druga na svetu po avtomobilskih nesrečah MOSKVA - Ruski radio Radio Rossiji poroCa, da imajo Južna Koreja, Slovenija in Rusija žalostni rekord glede števila mrtvih v avtomobilskih nesrečah. O tem naj bi pričali statistični podatki Svetovne zdravstvene organizacije WHO in ameriškega združenja proizvajalcev avtomobilov. Po teh podatkih umre v Južni Koreji na cestah na vsakih 100 tisoč prebivalcev letno 66 ljudi, v Sloveniji 50, v Rusiji 50, v Združenih državah Amerike pa 32 ljudi. (STA) Breda Pečan županja bole IZOLA - Breda PeCan je postala županja Izole. V drugem krogu nadomestnih volitev je premagala protikandidata Ivana Bizjaka s 60, 56 odstotka glasov. Nedeljskih volitev se je udeležilo 34, 34 odstotka volilnih upravičenčev. Breda Pečan je bila kandidatka ZLSD, Istrskega demokratskega zbora (IDZ-DDI), Zveze za Primorsko (ZZP) ter skupine občanov, Ivan Bizjak, pa kandidat volilne koalicijo t.i. pomladnih strank, Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS), Slovenskih krščanskih demokratov (SKD), Slovenske ljudske stranke (SLS) in Zelenih Slovenije (ZS). (STA) Požar v Vidmu VIDEM - Požar, katerega vzrokov še niso pojasnili, je vCeraj popoldne izbruhnil v stanovanju Draga Kersevana v Vidmu. Požar je izbruhnil v kuhinji in nato zajel ostale sobe, škode pa naj bi bilo za okoli sto milijonov lir. Gasilci so se morali truditi kar nekaj ur, da so ukrotili ognjene zublje. Torek, 3. junija 1997 MNENJA, RUBRIKE, DEŽELA POGLEDI Pravljica o agenciji za nedelo Aleš Doktoric Dolgo časa se nisem več oglasil v teh vrsticah. Priznam, da mi besede lezejo izpod prstov, ker me je k temu z odločno prijaznostjo povabil Aldo Rupel, ki odstopa od urednikovanja rubrike Pogledov. S svojim skromnim pisanjem mu zanjo izražam globodo priznanje. V resnici pa nimam nikakršnega moralnega mačka, da bi moral že kdaj bogve kaj napisati. V resnici se je pri nas toliko stvari zgodilo, da so besede skoraj odveč. Pa začnimo kar z Ruplovim javnim odstopom od vseh družbenih angažmajev. Nikakor nočem komentirati njegovega dejanja izpred nekaj tednov, ni v moji moči niti v hotenju, ampak moram se zamisliti ob dejstvu, da zapušča organizacijo človek, ki se je verjetno najbolj identificiral, in to istočasno, tako z njenim zgodovinskim spominom in vlogo, kot s pričakovanjem na njeno prenovo. Gradbišče SKGZ-ja, na katerem novi temelji še niso postavljeni, dokazuje, da tudi brez Zveze lahko obče življenje Slovencev v Italiji teče brez stresov in pretresov. Nemara se nav-znotraj čutijo posledice razporoke med gospodarstveniki in družbeno organiziranostjo, med učinkovitostjo utečenih praks in šibkostjo novih iskanj. Kljub temu bi vprašal: čemu sploh krovne organizacije? Če so ti »veliki usklajevalci« res samo velike »by pass« enote, ki predstavljajo Slovence pred italijansko in slovensko' državo in večinoma urejajo razdeljevanje prejetih sredstev, ali ni mogoče teh stvari urediti drugače? Bolj agilno, bolj profesionalno, bolj ekonomično? »V krovnih organizacijah se v splošno korist usmerjajo energije in usklajujejo interesi, v njih se izostrujejo politične osebnosti, ki nas v javnosti potem tudi zastopajo«, bi kdo pred časom odgovoril. Kar se tiče desnega brega našega skupnega potoka bi veljalo nemara bolj obratno, če je res, da so se pred in med zadnjim občnim zborom bile bitke za namestitev označenih politikov na vodilno mesto »civilne organizacije«. Na levem bregu pa se praviloma ni sploh dogajalo, da bi kdo od vodilnih nastopal na volitvah, in ko je do tega kdaj prišlo, je bi- la to velikokrat prava smola za kandidata in nikakršno zagotovilo za njegovo izvolitev. Iluzija, da bi idejo demokratične partecipacije za stalno lahko utelesili v krovnih prizadevanjih, visi sedaj v resnici tudi nad žlahtno zamislijo o zamejskem parlamentu. Krovne oblike organiziranosti med družbo in politiko so nenadomestljive v trenutkih potrebe po splošni mobilizaciji. V naši pretekli zgodovini je bilo teh trenutkov kar nekaj: fašizem, vojna in povojna leta. Sicer pa postanejo družbene krovne organizacije endogene in samozadostne skupnosti, ki so otežene z balastom lastnega izvora in pomembnosti. So bolj oklepi in varnostni obroči, ki preprečujejo, da bi se ljudje prosto in iskreno spopadali z družbenim okoljem in vrh tega ustvarjajo še lažno zavest, k sreči le pri nekaterih, da obstaja nekdo, ki za »-stvar« skrbi. Zato pa institucionalna fiziologija obstoja in razvoja sili take realnosti v konservativnost, neživljen-skost, samozadostnost, v neopažanje in neizkoriščanje novih potencialov, izrabljanje in zapravljanje obstoječega- Iztrošena in nezanimiva so taka razmišljanja, zato bi raje bral pravljico, v kateri bi bilo zapisano, kako so Slovenci v Italiji ustanovili malo agencijo, ki ne usmerja ljudi samo v delo, ampak tudi v nedelo. Na primer takole: tistemu, ki vedno zamuja, vzamejo iz rok organiziranje; tiste, ki so prepričani, da vedo, kaj je kultura, zaposlijo v računovodstvu; tistega, ki rad modruje, postavijo v kavarno za Sank; tistemu, ki uspešno vrtnari, dajo še vinograd in osmico; tistega, ki z veseljem poučuje, pošljejo naprej študbat; komur se pojem ne povezuje z besedo, so zaprta vrata javnega nastopanja; tistega, ki spoštuje avtoritete, ne spustijo v politiko; aktivistu, ki se suče kot vrtavka, za mesec dni naročijo samostansko celico; intelektualcu priporočijo fizično delo; vrhunske športnike posojajo v svet, izjemne študente pa sprašujejo za nasvet. In ko bi bil red narejen, bi bili vsi bolj veseli, vsi bolj spočiti in zadovoljni. DEVIN / NAPOVED THURN UND TAXISA Na prodaj umetnine devinskega gradu Princ Karl Alexander računa, da bo s prodajo 1.584 predmetov vnovčil 3,5 milijard lir LONDON - Thum und Taxis se po 390 letih res poslavljajo od devinskega gradu: Daly Telegraph je objavil intervju s princem Karlom Alexandrom, ki je napovedal, da bodo v kratkem prodali na dražbi slike, stenske vezenine, antično mobilijo in druge umetnine devinskega gradu. Princ je pojasnil, da je družina v finančnih težavah in da nujno rabi 3, 5 milijard lir, kolikor predvideva, da bo vnovčil pri prodaji. »Mislim, da je bolje, če sami obrnemo stran svoje zgodovine, kot pa, da nam jo obrnejo drugi,« je dejal 44-letni princ. Na dražbi, ki bo v ugledni pariški avkcijski hiši Maitre Beaussant Lefevre, bo na prodaj 1.584 predmetov, za katere so italijanske oblasti že izdale dovoljenje za brezplačni izvoz umetnin. Med drugim bo na prodaj tudi klavir, na katerem je igral Franc Liszt. Princ je napovedal, da se bo preselil v Verono in da bo s seboj odnesel samo nekaj osebnih premetov, vse ostalo pa bo šlo na prodaj, piše Daly Telegraph. Že nekaj časa vodijo pogajanja, da bi grad odkupila italijanska država: po pisanju londonskega dnevnika naj bi grad preuredili za potrebe tržaške univerze in v muzej posvečen Rainerju M. Rilkeju, ki je tu sestavil znamenite Devinske elegije. Ni prvič, da rodbina Thurn und Taxis proda svoj grad: leta 1993 je pri-cesinja Glorija prodala bavarski grad za 35 milijard lir; za devinskega vodijo pogajanja za 20 do 30 milijard Ib. F-JK / NA POBUDO DEŽELNE UPRAVE Prvo zasedanje konzulte za reformo krajevne uprave VIDEM - Včeraj se je v videmskem reprezentančnem sedežu deželne uprave prvič sestala deželna konzulta za krajevne avtonomije, ki bo v krajšem času pripravila načrt za preureditev krajevnih uprav na podlagi principa, po katerem je treba čimveč problemov rešiti na krajevni ravni, da bi vse pristojnosti pripadale osrednjim organom, pa naj si bo državnim ali deželnim. Predloge komisije bo vzel v pretres deželni svet letos jeseni, ko bi moral odobriti zadevno zakonsko reformo. Na prvi seji je predsednik deželne vlade Giancarlo Cruder naglasil, da ima deželna uprava ves interes pri dogovarjanju s krajevnimi organi, da bi jim dodelila čimširše pristojnosti. Pri tem bo dežela delovala v smeri uveljavljanja svojega posebnega statuta, ki ji določa večje pristojnosti kot ostalim italijanskim deželam, in jih razvijala predvsem v zvezi z načrtovanjem in urejanjem velikih družbeno-gospodarskih procesov v stalnem odnosu s krajevnimi organi, ki bodo neposredno upravljali konkretne funkcije pri realizaciji zastavljenih ciljev. H DEŽELA h Odbor za boj proti mamilom Več let sploh ni deloval TRST - V zadnjih letih so se na tržišču mamil pojavile nove droge, med mladimi pa se je tudi razširil pojav alkoholizma, ki je v številnih primerih povezan tudi z uživanjem mamil. Po drugi strani pa se preventivne službe, ki naj bi zajezile razrast mamil, niso ustrezno okrepile. Nasprotno! Potem ko so se krajevne zdravstvene enote preoblikovale v podjetniške strukture, tvegajo službe za narkomanijo (SERT) svojo avtonomijo, ki jim je zagotavljala večjo operativnost. Pred časom je bil v Furlaniji-Julijski krajini tudi ustanovljen odbor za pre-vencijo narkomanije in alkoholizma, ki pa se že nekaj let ni sestal. Pred kratkim so ga končno obnovili in včeraj so se njegovi člani vendarle sestali pod vodstvom deželnega odbornika za zdravstvo Cristiana Degana. Na seji so iznesti vrsto prioritetnih vprašanj, o katerih bodo razpravljali v prihodnje. Med slednjimi bodo posvetili veliko pozornost predvsem odnosom med javnim in zasebnim sektorjem in konvencijam z društvi in prostovoljnimi organizacijami, ki delujejo na področju preprečevanja narkomanije. NOVICE PISMA UREDNIŠTVU Napad na Scottija ZAGREB - Hrvaški tednik Hrvatsko Slovo je v svoji zadnji številki ostro napadel novinarja in pisatelja italijanske narodnosti Giacoma Scottija. Novinarja italijanske manjšine tednik označuje kot »velikega sovražnika Hrvatov in Hrvaške« in predstavnika »italijanskega iredentizma«. Napad se nanaša na Scottijevo knjigo o dogajanju v Krajini, v kateri je novinar opisal dogajanje na tem območju, potem ko ga je Hrvaška spet osvojila in zapodila Srbe. V preteklosti je bU Scotti že večkrat tarča napadov in groženj. Poskus ugrabitve dekleta v Ahtnu? VIDEM - Videmski karabinjerji skušajo ugotoviti, ali je kdo hotel ugrabnitni 12-letno dekletce iz Ahtna. Dekletce je povedalo, da so se ji včeraj v bližini šole približali trije neznanci. Ponudili naj bi ji slaščice, da bi jo zvabili v avto. Dekle je prestrašeno steklo v šolo, kjer je profesarici opisalo doživljaj. Sola je nato obvestila orožnike. DSL o referendumu v FJK VIDEM - Deželno vodstvo Demokratične stranke levice je obravnavalo deželni o referendum o šolstvu, ki bo v nedeljo, 15. junija. Kot je v tiskovnem sporočilu napisal tajnik Alessandro Maran je deželeni refendum izgubil učinkovitost in pomen, saj bomo morali volilci istega dne odločati tudi o drugih referendumih, ki se nanašajo na povsem druga vprašanja. Glede deželnega referenduma o finansiranju zasebnih šol DSL vsekakor vabi svoje smišljenike, da glasujejo »da« in da s tem odprejo pot prepotrebni reformi tega sektorja. ■ Žarko Hrvatič o problemih Glasbene matice Poročanje Miloša Pahorja o poteku profesorskega zbora na tržaškem Konservatoriju »G. Tartini« dne 19.5.1997 in objavljeno dne 28.5.1997 je zelo pristransko, nepopolno, z zaključki povsem osebnega značaja in s končnim obrekovanjem ter težkimi namigovanji. Dokumenta Upravnega odbora in Profesorskega zbora Konservatorija »G. Tartini«, ki ju M. Pahor citira in čisto po svoje obrazložu-je, sta za ministra za šolstvo neobvezujoča. Važnejši je tekst VIL Stalne parlamentarne komisije (kultura, znanost in vzgoja) sprejet dne 14. aprila 1997 s predlaganimi popravki in ki obravnava reformo likovnih akademij, glasbenih konservatorijev, takozvanih »Isti-tuti mušicah pareggiati«, in drugih sorodnih ustanov. Z odobritvijo parlamenta bo ta dokument stopil v veljavo. Ker gre za javni dokument, lahko tudi o njem pišem. O ostalih dveh pa ne morem poročati, saj sta notranjega upravnega značaja. Kot docent konservatorija moram spoštovati pravila, ki sicer veljajo tudi za M. Pahorja. V dokumentu VIL parlamentarne komisije jasno piše, da bodo sedanji glasbeni konservatoriji in tako zvani »Istituti musicali pareggiati« ohranili svoje ime in postopno prešli v sklop novih deželnih ustanov z nazivom I.S.D.A. (Istituti superiori delle arti) - Ena ustanova za vsako deželo bo izdajala univerzitetne diplome in bo podrejena ministrstvu za univerzo. Nikjer ni omenjeno, kje bo upravni sedež teh novih ustanov in menim tudi, da to sploh ni bistveno, v kolikor se seveda ohrani sedanji obseg struktur in osebja Konservatorijev ah tako zva-nih »Istituti mušicah pareggiati«. Kaj lahko storimo Slovenci v tem trenutku in s takšnimi perspektivami? Ce lahko šola Glasbene matice postane tako zvani »Istituto musicale pareggiato« - zahtevajmo to! Z reformo bi prešla v I.S.D.A., to pomeni tudi na univerzitetno raven, pod pogojem, da bi nam to dopuščali stari ali novi meddržavni dogovori med Italijo in Slovenijo. Trenutno je to težko dosegljivo, ker meddržavni dogovori ne priznavajo nacionalnim manjšinam univerzitetnega šolanja v materinem jeziku. Vsekakor se ta možnost lahko še preveri v Rimu. Če te možnosti ni, je bolje, da se takoj opredelimo za slovenski glasbeni licej, popolnoma neodivsen od Konservatorija »G. Tartini«, ki bo ohranil celovito obliko tudi z uvedbo reforme. Nikakor pa se ne morem strinjati s stališčem M. Pahorja, da moramo čimprej izrabiti priložnost slovenske sekcije Konservatorija »G. Tartini« in tako upati na avtomatični ah postopni prehod na univerzitetno raven z reformo glasbenega šolstva. Tako naj bi se izognili vsebini meddržavnih dogovorov med Italijo in bivšo Jugoslavijo, oz. danes Slovenijo. Slovenska sekcija Konservatorija »G. Tartini« bi lahko imela omejeno število razredov in profesorjev ter minimalno upravno avtonomijo, kar gotovo ni v interesu šole Glasbene matice, ki ima deželni značaj in obseg. Podružnice v Gorici, Spetru in Kanalski dolini ne bi imele nobene možnosti za vključitev v to sekcijo. Tako bi ostal finančni problem Sole Glasbene matice nerešen, predvsem pa bi ostala ogrožena delovna mesta večine se-danih profesorjev. To stališče sem že leta zagovarjal na sejah upravnega odbora GM in tudi v komisiji za javno priznanje šole GM, ki je izrazito posvetovalnega značaja. Menim, da dokument VH. palamentame komisije o reformi konservatorijev samo potrjuje moja stališča in da me zaradi tega M. Pahor ne more zmerjati z izdajalcem slovenskega naroda. S spoštovanjem Žarko Hrvatič Požrtvovalno delo v Ricmanjih V zvezi s pismom g. Mira Krasne, ki je bilo objavljeno v Primorskem dnevniku dne 28. 5. 97 želimo pojasniti sledeče: g. Miro Krasna že vrsto let ni več član našega društva, ker ni poravnal, članarine. Kljub temu pa mislimo, da je kot vaščan pravilno opozoril na nevzdr-ževane table. Pred leti so požrtvovalni društveni odborniki postaviti ob cesti nekaj tabel s slovenskimi napisi imena vasi in dobrodošhco. Zal pa je v vasi premalo takih ljudi, ki bi žrtovalo svoj čas in delalo za vaško skupnost. Lažje je pisati članke namesto zavihati rokave in prijeti za čopič ter se lotiti resnega dela Tako so namreč storiti nekateri vaščani in prebarvali vsa okna - vrata ter opraviti vsa vzdrževalna dela v Kulturnem domu v Ricmanjih. Društvena vrata so vedno odprta vsem, ki želijo sodelovati. Kar pa zadeva finančna sredstva, ki so na razpolago društvu je vsem elanom na vpogled blagajniška knjiga in namen vseh prispevkov. Zato v zvezi s tem odklanjamo katerokoli namigovanje. Mislimo, da smo kot društveni odborniki odgovorili g. Miru Krasni in ostalim, ki stojijo ob robu vaškega življenja. Nadalje pa izjavljamo, da ne bomo več trosili svojega dragocenega časa za nesmiselne polemike. Odborniki SKD Slavec V PETEK ZVEČER PRI RADOVIČU V Nabrežini precej mladih obrazov Nezaupanje v ospredju živahne rdebate NABREŽINA - Precejšnje število mla- je bil že prvi zbor premalo odmeven, dih udeležencev je bilo prijetno presene- K temu pa je treba dodati še nova Cenje na petkovem večeru o Zadrugi Pri- vprašanja. Marsikomu ni še povsem ja-morski dnevnik, ki sta ga na Radovičev! sno, zakaj si mora zadruga prevzeti bre-domačiji v Nabrežini organizirala KD Igo mena prejšnjega podjetja in marsikdo se Gruden in SD Sokol (Foto KROMA). tudi vprašuje, ali bo zadrugi sploh uspe- hi prav okoli pristopanja ali nepristo- lo, da odkupi Primorski dnevnik. Precej panja mlajših se je razvila razprava, med negodovanja pa je povzročilo tudi dej-katero sta podpredsednik upravnega sve- stvo, da so ljudije, »za katere vsi vemo, ta Sergij Lipovec in novinar Vojmir Tav- da imajo precej možnosti,« prispevali sa-čar orisala projekt zadruge in njene cilje. mo osnovni delež v zadrugo. Skromna prisotnost mladih na dose- Lipovec in Tavčar sta pojasnila, da je treti anjih srečanjih je po mnenju udele- ba rešiti podjetje Prae in sanirati dosedanjo žencev odraz precejšnjega nezaupanja, zadolžitev PD, ker ima Prae edino pravico ki je prisotno tudi med odraslimi, a je do državnih prispevkov. Dodala sta tudi, da Se bolj izrazito med mlajšimi. To je uspeh projekta zadruge ni zajamčen, je pa prišlo do izraza tudi v vprašanjih ude- edini, ki Primorskemu dnevniku nudi lah-ležencev, ki so začeli z ugotovitvijo, da ko nudi perspektivo ohranitve. SKLEP UPRAVNEGA SVETA Seznam članov, ki so bili sprejeti v zadrugo PD(2,) Nadaljujemo z objavljanjem seznama članov, ki jih je upravni odbor Zadruge Primorski dnevnik vpisal v člansko knjigo. Imena so navedena po zaporedju, s katerim je upravni odbor sprejel nove člane. Tabaj Božidar Gorica, 100.000 Kozlin Augusto Gorica, 50.000 Primosig SaSa Gorica, 50.000 Hoban Daša Gorica, 50.000 Hoban Uroš Gorica, 50.000 Nanut Savina Gorica, 100.000 Hoban Sara Gorica, 50.000 Mucci Mario Gorica, 200.000 Volčič Marko Gorica, 50.000 Volčič Antonio Gorica, 50.000 Grauner Elda Gorica, 100.000 Plesničar Giovanni Gorica, 100.000 Pegan Žvokelj Nikolaja Gorica, 200.000 Peric Guglielmo Doberdob, 50.000 Coceani David Gorica, 50.000 Coceani Alessandro Gorica, 50.000 Osredkar por. Cemic Vida Vrh 50.000 Cemic Luciano Vrh 50.000 Kuštrin Ljubo Krmin, 150.000 Klanjšček Adriana Standrež, 50.000 Lutman Milovan Gorica, 50.000 Pertout Darinka Steverjan, 100.000 Miklus Giovanni Steverjan, 200.000 Sanzin Pietro Gorica, 50.000 Budihna Annamaria Gorica, 100.000 Pahor Vida Gorica, 50.000 Komjanc Alessio Steverjan, 100.000 Humar Maja Steverjan, 50.000 Klanjšček Federico Gorica, 50.000 Nanut Aleš Gorica, 50.000 Mizerit Riccardo Steverjan, 50.000 Žagar Maddalena Boljunec 50.000 Bauzon Edoardo (Edi) Gorica, 100.000 Nanut Loris Gorica, 200.000 Pavletič Enzo Gorica, 100.000 Lutman Boris Gorica, 50.000 Lutman Vesna Gorica, 50.000 Stekar Damjan Steverjan, 50.000 Tersi Isidoro Gorica, 150.000 Stekar Venceslao Steverjan, 100.000 Stekar Augusto Steverjan, 100.000 ŠPORTNO ZDRUŽENJE DOM Gorica, 50.000 SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA Gorica, 500.000 Morassut vd. Gregori Graziella Trst, 50.000 Kobal por. Gregorič Sonja Trst, 50.000 Gregorič Sergio Trst, 50.000 Morassut Bruno Trst, 50.000 Sbarbaro Massimo Verona, 50.000 Sterni Peter Kontovel 50.000 Grgič Dunja Padriče 50.000 Grgič Daša Padriče 50.000 Grgič Carlo Padriče 50.000 Pečar Sava Padriče 50.000 Krizmancic Vittorio - Paolo Padriče 100.000 Gregori Alessandro Padriče 50.000 Pemarcich Giordano Salež 100.000 Štolfa Srečko Salež 100.000 Orel Vittorio Salež 50.000 Zupančič Peter Trst, 100.000 Floreancig Giovanni (Gianni) Skrutno 50.000 Clodig Davide Stregna, 50.000 Petricig Paolo Speter, 50.000 Primožič Maria Danila Trst, 50.000 Plahuta Tatjana Gorica, 500.000 Plahuta vd. Gmden Maria Trst, 500.000 Paulin Dino Gorica, 50.000 Koršič Maria Gorica, 100.000 Kocjančič Niko Gorica., 50.000 Leban Borut Gorica, 50.000 Figelj Gabriele Gorica, 50.000 Rijavec vd. Cuk Vida Gorica, 300.000 Ruchini Giuseppe Gorica, 50.000 Braini Daniele Gorica, 100.000 ■i a p tb v zadrugo Primorski dnevnik Prijaviš s a lahka: - na sedežu zadruge v Ul. Montecchi 6 v Trstu s sledečim urnikom: od ponedeljka do sobote od 10. do 13. ure. - v sledečih bančnih zavodih (osrednjih sedežih in podružnicah): Zadružna kraška banka, Nova Tržaška kreditna banka, Kmečka banka, Zadružna kreditna banka -Doberdob, Zadružna kreditna banka -Sovodnje. Poleg tega pa zbirajo prijavnice za Zadrugo Primorski dnevnik v sledečih organizacijah in ustanovah: TRŽAŠKA POKRAJINA - osrednji sedež Zadruge v Ul. Montecchi 6 - Tržaška knjigama - Slovensko deželno gospodarsko združenje -Kmečka zveza - Knjižnica Rinko Tomažič in tovariši - Opčine (ob torkih in petkih od 16. do 19. ure) - Slovensko deželno gospodarsko združenje -podružnica Nabrežina - Slovensko deželno gospodarsko združenje -podružnica Dolina -Stadion 1. maj pri Sv. Ivanu - Dijaški dom Srečko Kosovel \ - Slovenska prosveta, Ul. Donizetti 3 GORIŠKA POKRAJINA - uredništvo Primorskega dnevnika v Drevoredu 24. maja št. I - Katoliška knjigarna - Kulturni dom - Slovensko gospodarsko združenje - ZSKD - Gorica Ul. Malta 2 - KŠD Kremenjak iz Jamelj v J VIDEMSKA POKRAJINA - uredništvo Novega Matajurja v Čedadu - uredništvo Doma v Čedadu - Slovensko deželno gospodarsko združenje v Čedadu - Dvojezični šolski center v Spetru - Kulturno društvo Ivana Trinka v Čedadu V y Včlani se lahko vsak polnoletni italijanski državljan ali pa tuj državljan s stalnim bivališčem v Fur-laniji-Julijski krajini. Izpolniti mora prijavnico z osebnimi podatki, izjaviti, da soglaša s statutom in pravilnikom zadruge, s seboj pa mora imeti veljaven osebni dokument in davčno številko. S članstvom v Zadrugi Primorski dnevnik boš prispeval k vsakodnevnemu izhajanju svojega časopisa. Opčine: lllyjeva večina se še ni sporazumela Predsedniški kandidat desnice je Fabio Forti Na nocojšnji seji vzhod-nokraškega rajonskega sveta ne bodo izvolili predsednika. Upravni in politični program je v skladu z zakonom do včeraj opoldne predložila le desničarske koalicija NZ-Forza Ita-lia, ki za predsednika sosveta predlaga melonarja Fabia Fortija, za podred-sednika pa zastopnika Fini j e ve stranke. Ker ta dokument ne uživa podpore večine svetovalcev, bodo izvolitev predsednika odložili na kasnejši datum, najbrž na petek, 13. junija. Oljka in Illyjeva lista se torej še nista sporazumeli o programu in seveda tudi ne o izvolitvi predsednika. V koaliciji, ki je zmagala volitve, se za predsedniško mesto potegujejo kar štirje kandidati, in sicer zastopniki Oljke Zoran Sosič (SSk), Saško Kalc (DSL) in Paolo Ruzzier (Ljudska stranka) ter Bruno Fabbri-ci (Illyjeva lista). GneCa je, kot vidimo, kar precejšnja. Ljudska stranka vztraja pri kandidaturi Ruzzierja, ki po njenem mnenju predstavlja kontinuiteto z delom dosedanje predsednice Silvane Moro, ki je vodila sosvet dve mandatni dobi, sedaj pa je bila izvoljena v mestno skupščino. Slovenska skupnost pa predlaga kandidaturo SosiCa. Prvič, ker je slednji dobil največ osebnih preferenc in drugič, ker meni, da mora predsednik vzhod-nokraškega sveta obvla- dati oba jezika. Demokratična stranka levice o tem vprašanju še ni zavzela javnega stališča, lista Illy pa je neuradno predlagala Fabriccija. S težavami z izvolitvijo predsednikov se soočajo tudi v mestnih rajonih, tudi tam, kjer ima desnica večino. Problemi so politične narave, pogajanja pa pogojujejo tudi »plaCe« (približno tri milijone lir), M v skladu z novim deželnim zakonom pritiCejo predsednikom. Zadeva ni od muh, saj gre za še kar Čedno vsoto. Levosredinska koalicija Oljke pravi, da se morajo o programih in o predsednikih dogovariti na krajevni ravni, brez vpliva, posegov in pritiskov pokrajinskih tajništev strank, do katerih pa hoCeš noCeš že prihaja. Stranka komunistične prenove je že pred dnevi predlagala Oljki in posredno tudi Hlyjevi listi splošni politični dogovor o izvolitvi predsednikov sosvetov, njen poziv pa doslej še ni naletel na rodovitna tla. Po zakonu morajo rajonski svet do 13.junija izvoliti predsednike, sosvet, ki bo po tem datumu brez vodstva pa je obsojen na takojšnjo razpustitev. Skupščino razpusti župan, ki mora o sklepu takoj obvestiti deželno upravo in hkrati občinski svet. Vlogo sosveta nato prevzame posebna komisija, ki jo občinski svet imenuje na osnovi občinskih volilnih rezultatov. Tržaški Zupan doslej še ni razpustil nobenega rajonskega sveta. POLITIKA / STALISCE POKRAJINSKEGA SVETA Pomoč ženskam, ki so žrtve nasilja Pokrajino nasprotuje skladiščem plina Pokrajinski svet se je soglasno zavzel za ustanovitev strukture, ki bo nudila vsestransko pomoč ženskam, ki so žrtve družinskega nasilja. Njihovo število pri nas iz dneva v dan žal stalno narašča, javne ustanove pa ta zaskrbljujoč pojav v glavnem spremljajo križem rok. Pokrajina bo za to dala na razpolago dve stavbi: v eni bodo sprejemali in nudili pomoC ženskam, v drugi, ki bo javna, pa jim bodo nudili vse potrebne informacije (sodne in zdravniške nasvete itd.) Pokrajinska skupščina je osvojila predlog svetovalca SKP Dennisa Visio-lija, odbor pa se je obvezal, da bo dal na razpolago ustrezne nepremičnine, ker za delovanje centra nima proračunskih sredstev. K tej zelo koristni pobudi bodo skušali pritegniti zdravstvene ustanove in vse občinske uprave, ki so zanjo že pokazale zanimanje. Visioli je s tem v zvezi izrazil zadovoljstvo nad sklepom, ki bi ga moral pokrajinski svet obravnavati takoj po volitvah, zaradi nasprotovanja Nacionalnega za- vezništva pa se je vsa zadeva zavlekla. Med prvimi, ki je podprla predlog SKP, je bila vsekakor svetovalka »For-za Italia«, bivša poslanka Marucci Va-scon. Pokrajinska skupščina se je opredelila proti načrtovanim skladiščem plina (GPL) v miljski občini na področju nekdanje rafinerije Aquile. Svet je s široko večino glasov odobril tozadevno stališče svetovalcev Oljke, proti kateremu je glasoval edinole predstavnik Severne lige Mario Bussani, medtem ko so se predstavniki NZ vzdržali. Državni svet bo medtem jutri dokončno sklepal o sestavi pokrajinske skupščine. Sporna je izvolitev Claudia Muttona (DSL) oziroma Giuliane Zaga-brie (SKP). Volilni urad sodišča je razsodil, da je bil v skupščino na novembrskih volitvah izvoljen Mutton, deželno upravno sodišče je nato na njegovo mesto imenovalo Zagabrio, državni svet pa je v prvi istanci spet imenoval svetovalca Hrasta. Zmedi naj bi jutri z dokončno razsodbo naredil konec državni svet. NOVICE V Slovenskem klubu drevi o Beneški Sloveniji V Gregorčičevi dvorani (Ul.Sv.FranCiška 20) bodo drevi ob 20.30 predstavili tržaškemu občinstvu knjigo o mraCnih povojnih letih v Benečiji, ki jo je izdal katoliški Časopis Dom. Na predstavitvi, ki jo prireja Slovenski klub ob pokroviteljstvu ZSKD, bodo spregovorili zastopniki beneškega Časnika. Knjiga je v javnosti doživela veliko pozornost. Zaradi nje sta si msgr. Marino Qualizza, urednik Doma in direktor videmskega semenišča, ter duhovnik Božo Zuanel-la, nakopala sodno prijavo enega od nekdanjih voditeljev bivše tajnih organizacij »O« in Gladio. Praznik italijanske republike Čeprav ni veC dela prost dan, so vCeraj tudi v Trstu praznovali 2. junij, dan italijanske republike. Na Trgu Unita so zjutraj svečano dvignih zastavo, posebna slovesnost pa je bila zveCer, ko so zastavo spustih ob prisotnosti prefekta De Feisa, župana Hlyja in drugih predstavnikov, pa seveda vojaške Častne straže, zatem se je na prefekturi odvil uradni sprejem. Ob priliki praznika 2. junija je tudi prvič po prenovitvi nastopil mestni pihalni orkester G. Verdi. Procesija sv. Rešnjega Telesa V nedeljo popoldne se je na Televo odvila procesija, ki jo je prvič vodil novi tržaški škof msgr. Evgen Ra-vignani. Procesija sv. Rešnjega Telesa, ki se je je udeležila velika množica vernikov in tudi številni predstavniki krajevnih institucij, se je tokrat odvila od Seminarja v Ul. Besenghi do katedrale Sv. Justa, kjer je škof spregovoril zbranim o pomenu Kristusove prisotnosti v vsakodnevnem življenju kristjanov in o vlogi duhovščine, v blagoslovu mestu pa je želel, da bi premostili težave in dosegli bolj pravično in Človeka vredno življenje. Odložili proces proti Ervasu vzveziskrahom TKB Današnjo obravnavo proti finančnemu posredniku iz Brescie Danilu Ervasu so odložili za nekaj mesecev, nadaljevali jo bodo 10. novembra. Ervas je obtožen goljufije (na račun TKB), lažnega pričevanja, davčnih utaj in izkoriščanja poznanstev, ki jih dejansko ni imel. Za železniško nesrečo pri Grijanu kriva strojevodji Kaže, da sta bila za železniško nesrečo, do katere je prišlo julija lani pri Grijanu, kriva strojevodji Fran-cesco Santonocito in Gioacchino Guastamacchia, ki sta bila obenem tudi edini smrtni žrtvi. Do teh zaključkov so prišli izvedenci, ki jih je imenovalo sodišče, inženirji Fabio Sassi, Fabio Santorini in Giovanni Longo: pravijo namreč, da so signali zaradi okvare na električni napeljavi res slabo delovah, vendar sta strojevodji nista držala pravil, ki so za take primere predvidena, še zlasti se nista ustavila pred semaforom št. 32 in nista hitrosti prilagodila vidljivosti na progi (torej možnosti, da v primeru ovire lahko vlak pravočasno ustavita). Javni tožilec Federico Frezza, ki se s primerom ukvarja, je zato zahteval arhiviranje kazenskega postopka proti nekaterim tehnikom državnih železnic. jgj ilj PRISTANIŠKA USTANOVA / POSEG IGORJA DOLENCA Zakaj Trst ni šel na Kitajsko? Italijansko delegacijo je vodil minister za prevoze Burlando Pred kratkim je obiskala Kitajsko kvalificirana italijanska delegacija, ki jo je vodil minister za prevoze Claudio Burlando in v kateri so bili tudi zastopniki severnojadranskih luk, z izjemo Trsta. In to kljub temu, da je tržaško pristanišče svojCas vzpostavilo redne plovne linije s kitajskimi lukami; leta 1989 pa se je pobratilo s Tiengingom, ki je najveCje pristanišče v okolici kitajskega glavnega mesta. Tržaška pristaniška ustanova je bila uradno povabljena na Kitajsko, kljub temu pa se tega pomembnega obiska ni udeležila. To je spodbudilo občinskega svetovalca DSL-Oljka Igorja Dolenca, da je posegel pri županu Riccardu II-lyju in ga vprašal, naj se kot elan vodstva luke pozanima, zakaj se tržaško predstavništvo ni udeležilo obiska na Kitajskem. Dolenc je mnenja, da je to bila velika izgubljena priložnost za našo luko in tudi za krajevno ekonomsko realnost, saj je Trst, kot rečeno, že vzpostavil tesne gospodarske vezi s kitajskimi lukami. Obisk Burlandove delegacije je bil zelo uspešen. Italijani si niso samo ogledali najveCje kitajske luke, ampak so tudi z njimi podpisali celo vrsto poslovnih dogovorov, kar velja še posebno za severnojadranska pristanišča, ki imajo s Kitajsko od vedno neke vrste privilegiran odnos. Slovenski svetovalec je prosil Illyja, naj mu Cimprej odgovori na zastavljeno vprašanje. To pa se bo najbrž zgodilo šele čez nekaj tednov, saj mora občinski svet pred odgovori župana in odbornikov na vprašanja svetovalcev opraviti celo vrsto formalnih in birokratskih dolžnosti. H POLITIKA / MESTNA SKUPŠČINA h Župan llly bo predstavil program svoje uprave Tržaški občinski svet bo drevišnjo sejo skoraj v celoti posvetil programu Illyjevega odbora. Skupščina bo z glasovi Oljke in Hlyjeve liste gotovo odobrila programske smernice, zanimivo bo videti, kaj bo naredila opozicija, začenši s Stranko komunistične prenove. Nacionalno zavezništvo je z županskim kandidatom Sergiom Dressijem takoj po volitvah dalo vedeti, da bo »pozorno« ocenilo Hlyjev program ter da ne bo vodilo opozicije za vsako ceno njegovi upravi. Skupščina ima na dnevnem redu tudi izvolitev predstavnikov v glavno skupščino Kraške gorske skupnosti. Illyjevi veCini pripadajo štiri mesta, opoziciji pa tri. Glede izvolitve štirih predstavnikov večine je že prišlo do nekaterih trenj med Oljko in Illyjevo listo. Sprva so se sporazu-meli, da bi v KGS izvolih po enega predstavnika DSL (Igorja Dolenca), SSk (Andreja Berdona), Ljudske stranke in Uljeve liste, ki pa sedaj, kot kaže, zahteva dva predstavnika. NEDALEČ OD SESLJANA NA AVTOCESTI PALMANOVA - TRST Priletnega voznika je za volanom avta zadela kap Na cesti med Seslja-nom in Devinom, v višini križišča s cesto, ki pelje do Sesljanskega zaliva, je vCeraj v zgodnjih jutranjih urah umrl 76-letni Umberto Salvioli. Avtomobil fiat regata, ki ga je upravljal, je nenadoma zapeljal s ceste in se zaletel v neki drog. Vendar domnevajo, da to ni bil vzrok Salviolije-ve smrti, saj je šlo le za lažji udarec: zelo verjetno ga je že pred tem zadela kap, izdihnil je za volanom, avto pa je nekontrolirano nadaljeval vožnjo. Salvioli je prebival v Sesljanu, na hišni številki 205, doma pa je bil iz kraja Castel Massa v pokrajini Rovigo. Skupaj z njim v avtu je bila tudi žena, ki pa se ni poškodovala, kar potrjuje domnevo, da udarec ni povzročil moževe smrti, temveč prav obratno. Izvide o nezgodi je opravila cestna policija. Umberto Salvioli Pridržana prognoza za 20-letmka V Ul. Giuha se je vCeraj zjutraj težko poškodoval 20-letni Dario Kumar iz Ul. San Cilino 71. Z rešil-cem RdeCega križa so ga prepeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli na oddelek za oživljanje s pridržano prognozo. Kumar se je peljal z motornim kolesom, ko je prišlo do trčenja z nekim tovornjakom. Tržačanki naravnaš! v smrt Ena od žrtev, Gianna Gallicoje bila svojčas občinska svetovalka Na avtocesti »A4, na odseku Palmanova - Trst v višini Bagnarie Arse, sta v noCi na nedeljo izgubili življenje 57-letna Gianna Brun Rizza Galli-co in 57-letna Rita Ru-stia. Obe sta bili iz Trsta, vendar je Gallicova prebivala v kraju Muzzana del Turgnano v Spodnji Furlaniji, medtem ko je Rustiova živela v Ul. Fabio Severo 39. Mali avtomobil fiat panda, s katerim sta se peljali, je zapeljal s ceste in se prevrnil ter potnici dejansko zmečkal: bili sta pri priči mrtvi. V nezgodo je bil vpleten še drugi avto, ford escort, ki ga je upravljal 24-letni Dario Scolza iz Latisane. Skupaj z njim se je peljal 21-letni Mauro Tavaris iz Gonarsa. Oba sta se le lažje poškodovala. Kaže, da sta oba avta peljala v isto smer, po južnem voznem pasu, ko je med njima prišlo do trčenja. Na kraj nesreče so prihi- Gianna Brun Rizza Gallico teli agenti cestne policije, osebje RdeCega križa, ki je poklicalo tudi helikopter, in pa gasilci iz Cervignana. Tako Gianna Gallico kot Rita Rustia sta bili v našem mestu precej znani. Gallicova se je ukvarjala s p esnikovanjem, bila je aktivna med naravovarstveniki (od leta Rita Rustia 1988 do 1992 je bila občinska svetovalka Zelenih), ponašala se je z bogato kulturo. Pred Časom se je preselila v Furlanijo, ohranila pa je prijateljstvo z Rustiovo. Slednja je bila poročena z zavarovalcem Genna-rom Gigantejem, njena družina pa upravlja trgovino v UL Mazzini. TRG GUTENBERG / V NEDELJO DOPOLDNE Tudi slovenska knjiga in beseda Na pobudo centra »Alberti« in TK _____OBISK V SLOVENSKI SEKCIJI PRI SV. JAKOBU_ Slovenske otroške jasli dragocena pridobitev Zelo dobri odnosi med slovenskim in italijanskim osebjem Uradni program tega srečanja ni predvideval, vendar pa je centru »Alberti« in Tržaški knjigami uspelo vključiti med letošnja dogajanja pod šotorom Trga Gutenbeig tudi predstavitev slovenskih knjig. Bolj kot za namerno preziranje slovenske stvarnosti, gre v primem glavnih pobudnikov letošnjega sejma za osredotočenje na trgovsko plat pobude, v imenu takšne usmeritve pa so zanemarili vse kolikor toliko »moteCe« elemente. V nedeljo dopoldne je Livio Sossi, kateremu gre veliko zaslug za nastop slovenskih ustvarjalcev na vseh dosedanjih izvedbah Trga Gutenberg, v sodelovanju s Tržaško knjigarno predstavil dva lepa primera mladinske literature (f. KROMA). O dvojezični knjigi Bro-nastio vilonist - II violinista di bronzo smo ob prvi tržaški predstavitvi v TK že precej obširno pisali. Pobuda je z namreč zanimiva z vec vidikov, saj gre za dvojezično (slovensko-ita-lijansko) zastavljeno knjigo 2 izvirnimi ilustracijami, ki jo je ob svoji obletnici izdala piranska mestna knjižnica. O delu sta spregovorih tudi avtorici, Zlata Jurin (tekst) in Sandra Kump (ilustracije). Tokrat pa je bila v Trstu prvič predstavljena knjiga TaCek v gleda- lišču Eveline Umek, ki je maja v Trentu za svoj izredno posrečen projekt o radovednem psičku prejela letošnjo nagrado Alpe-Jadran za mladinsko literaturo. Avtorica je zbrane pozdravila tudi v slovenščini. Šolsko leto 1996-97 se poCasi izteka tudi za otroške jasli, vključno seveda za slovensko sekcijo občinskih otroških jasli v Ul. Paolo Veronese pri Sv. Jakobu v Trstu (na sliki poslopje). Resnici na ljubo traja v njihovem primem šolsko leto nekoliko dlje kot v otroških vrtcih, da ne govorimo o pravih šolah, saj Ce je začetek za vse 1. septembra, se šolsko leto za jasli konca šele 4. julija. Kot kaže, pa je tudi to za nekatere prezgodaj, zlasti seveda za zaposlene starše, ki so že večkrat izrazili željo, da bi tudi julija in mogoče celo avgusta delovale jasli ali pa vsaj nadomestni otroški centri. Že iz tega podatka je mogoCe sklepati, kako zelo potrebno je bilo odprtje slovenskih jasli pred dvema letoma v Trstu. Da gre za res dragoceno pridobitev, pa smo se lahko na svoje oCi prepričali, ko smo jasli v teh dneh osebno obiskali. V njih smo bili takoj po kosilu, se pravi v Času, ko so otroci spali, tako da smo se lahko nemoteno pogovorili z vzgojiteljicami. Pravzaprav bi morali rabiti dvojino, saj sta nas sprejeli vzgojiteljici Darja Smotlak in Morena Fo-raus, medtem ko je bila tretja moC v slovenskih jaslih, vzgojiteljica Ida Gregori, tistega dne na bolovanju. »Resnici na ljubo nas je premalo za delo, ki ga opravljamo,« sta nam povedali Darja in Morena. »Jasli odpremo ob 7.30 in zapremo ob 17.30, v varstvu pa imamo 14 otrok od 3. meseca do 3. leta starosti. Po občin- skih pravilih bi morale biti najmanj štiri vzgojiteljice, občinska uprava pa nam je obljubila, da bomo Četrto moC dobile v prihodnjem letu, a to pod pogojem, da bo najmanj 16 vpisanih.« Kot kaže, se bo ta pogoj izpolnil. Za šolsko leto 1997-98 se je namreč vpisalo 17 malčkov. V glavnem gre za otroke iz mesta. Tako letošnji otroci prihajajo od Sv. Jakoba, Sv. Vida, Sv. Sergija, iz Skednja in iz Rojana. Občasno se kdo pojavi tudi iz drugih krajev, ki pa so praviloma preveč oddaljeni, da bi lahko jasli sredi mesta bile dovolj pri roki. »NiC koliko staršev nas je vprašalo, kdaj bodo odprli jasli na kakem drugem koncu mesta oziroma na Krasu,« nam je povedala Darja. »Kako pa pravzaprav poteka življenje tu pri vas?«, smo se pozanimali. »Vse gre po določenem urniku,« je odvrnila Morena. »Od 7.30 do 9. ure sprejemamo otroke. Večina jih pride do 8.15, saj jih starši pripeljejo, preden gredo v službo. Ob 9.15 je malica, nato pa razvijamo razne dejavnosti. Vsaka vzgojiteljica ima svojo skupino, ki je tudi starostno opredeljena (dojenčki, sredinCki in veliki), in v skladu z njenimi značilnostmi in potrebami razvija predvidene programe, od psihomotorike do likovne vzgoje. Ob 11.30 je kosilo, nato pa počitek. Ob 15. uri je na vrsti druga malica, nato pa beremo otrokom pravljice ali pa skupno poje- mo, dokler jih ne pridejo iskat starši.« Za omenjene in še druge dejavnosti imajo v slovenskih jaslih na razpolago dokaj bogato opremo, žal pa je prostor nekoliko pretesen. Na voljo namreč imajo le večjo sobo in precej prostorno kopalnico, kjer previvajo otroke, k Čemur lahko dodamo še balkon in vrt, ki pa je v skupni uporabi z italijanskimi sekcijami. »Napovedali so nam, da se bomo morali prihodnje šolsko leto izseliti zaradi popravil poslopja,« je pripomnila Darja. »Za zdaj pa, žal, še ne vemo, kam. Eni pravijo, da bomo šli na Montebello, drugi pa celo v Domjo. Pomanjkanje gotovosti prav gotovo škodi jaslim, kot tudi dejstvo, da smo vse zaposlene v njih, kljub večletni delovni dobi, še vedno suplentke,« sta pristavili. Seveda potekajo vse dejavnosti v jaslih v slovenskem jeziku. Sploh je pogoj za vpis v te jasli, da je vsaj eden izmed staršev slovenske narodnosti. Lani, se pravi v prvem šolskem letu, je nova slovenska prisotnost v poslopju v Ul. Paolo Ve-ronesese predstavljala kamen spotike. Letos pa ne. »Med drugim imamo novo ravnateljico, ki je do nas zelo odprta. Sploh morava reci, da nas italijansko osebje dobro sprejema. Dogaja se celo, da se čistilke naučijo kake slovenske besede, da bi lahko po slovensko nagovorile naše otroke,« sta še povedali Darja in Morena. Verdi: ni več godba, temveč orkester Kot priznanje za dolgoletno in vse bolj kvalitetno delovanje: tako so na včerajšnji krajši slovesnosti na tržaškem županstvu utemeljili spremembo imena dosedanje občinske godbe na pihala Verdi, ki se bo odslej imenovala Mestni pihalni orkester Verdi. Slovesnosti se je udeležil tudi dolgoletni dirigent Liviano Azzopar-do, kateremu so se zahvalili za vloženi trud, novega dirigenta Fulvia Doseja pa sedaj Čaka naloga, da utrdi doseženo kakovost priljubljenega glasbenega sestava. Pravzaprav je Fulvio Dose na nekaterih koncertih že vodil tržaške godbenike, sinoči pa jih je na prvem pomembnejšem nastopu ob dnevu italijanske republike. Na včerajšnji slovesnosti so predstavili tudi program orkestra: junija bo nastopil v treh mestnih predelih, konec avgusta v Podlonjerju, od sedmega julija do 25. avgusta pa bo vsak ponedeljek igral na Trgu Unita. Tretjega novembra bo zaigral v Čast tržaškemu zavetniku, prvega januarja pa novemu letu ’98. ZAKLJUČNE AKADEMIJE DAN REPUBLIKE / PRI PREFEKTU DE FEISU Drevi drugi diplomski večer gojencev Glasbene matice Sprejem na tižaški prefekturi Številni gostje so letos prvič prisluhnili tudi državni himni Po prvem diplomskem večeru, na katerem se je predstavila mlada violinistka Raffaella Petronio, bo da-Qes v sklopu zaključnih akademij gojencev GM ' šole M. Kogoj na vrsti že drugi diplomski VeCer. Tokrat se bosta predstavila pianist Marko Sancin (prof. Aleksander Rojc) in harmonikar Maurizio Marche-sich (prof. Claudio Furlan), ki bosta izvedla nel diplomskega programa, ki sta ga pripra-vila za državni izpit. Najprej bo na vrsti Marko Sancin, ki se na svoji študijski poti lahko pohvali z 2. nagrado (1. ni bila pobeljena), z najvišjim številom možnih točk, na klavirskem tekmo-vanju Republike Slovenije 1. 1990, istega leta je prejel tudi 3. nagra-bo na prestižnem državnem Pokalu pianistov nalije v Osimu, maja 1995 pa 3. nagrado na mednarodnem klavirskem tekmovanju v Va-renni (Lecco - Italija). Ob klavirskem pouku je Sancin tudi slušatelj na Filozofski fakulteti v Trstu. V drugem delu večera bo ob klavirski spremljavi Tamare Ražem nastopil Maurizio Mar-chesich, ki je na Glasbeni matici diplomiral iz harmonike že 1. 1989. Zelo uspešno se je udeležil veC mednarodnih tekmovanj (1. mesto na tekmovanjih: Citta di Camald leta ’82 in ’92, Citta di Castelfi-dardo, Pula, Koper). Sodeloval je na vec seminarjih s priznanimi hrmonikarji (P. Soa-ve, V. Zubitski in drugi). Od leta 1976 je elan harmonikarskega ansambla Synthesis 4, leta 1995 pa je ustanovil Tiestetango, skupino, ki izvaja dela A. Piaz-zolle. Na tržaški prefekturi je bil sinoči tradicionalni sprejem ob dnevu republike. Priredil ga je tržaški prefekt De Feis, udeležih pa so se ga, kot običajno, številni predstavniki krajevnih vojaških, civilnih in cerkvenih oblasti. Glede na dejstvo, da so bile pred kratkim volitve, je bilo med gosti kar nekaj »novincev«, najuglednejši novi gost pa je bil nedvomno tržaški škof Ravignani. Tržaško občino je zastopal podžupan Da-miani, prisotni pa so bih tudi župani okoliških občin (na sliki, foto KROMA, prefekt De Feis pozdravlja zgoniško županjo Tamaro Blažinovo), v zastopstvu Dežele pa se je sprejema udeležil podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin. Med novostmi včerajšnjega sprejema naj omenimo tudi igranje italijanske himne. NOVICE Razglednice za 7-letno deklico Sedemletna Sonia iz Porta na Portugalskem je neozdravljivo bolna in upa, da bo pravočasno prejela zadostno število razglednic z vsega sveta, da bi jo vpisali v Guinnesevo knjigo rekordov. Akciji so se pridružile številna tukajšnje organizacije in društva, med katerimi Sklad M. Čuk, ki nas je obvestil o pobudi. Naslov deklice, na katerega poslati Cimveč razglednic, je: Sonia Christina Maglahares - Semana, Rua de Sanda Lucio 736 1 A, 4200 Porto, Portugal. 90. protestni shod Edinosti Udeleženci nedeljskega 90. protestnega shoda društva Edinost na Trgu Unita so naslovih na predsednika republike Scalfara, na predsednika senata in poslanske zbornice Mancina in Violanteja in na vladnega predsednika Prodija pismo, v katerem ugotavljajo, da manjka samo še 214 dni do dneva, ko bo dopolnjenih 50 let, od kar je stopila v veljavo ita-lijanska ustava, ki jo vsi državljani in državni organi morajo strogo spoštovati. Pri tem podpisniki seveda mislijo na uveljavljanje pravice manjšine do uporabe svojega jezika in drugih oblik manjšinske zaščite. Danes nagrade J. Kugy V prostorih italijanske nižje srednje šole Bergamas na Istrski cesti 45 bodo danes podelih nagrade natečaja Juhusa Kugvja, ki ga je razpisala Tržaška pokrajina. Na prireditvi bosta najprej spregovorila pokrajinski odbornik za okolje Giuho Marini in deželni odbornik za gozdove in parke Giorgi Mattassi, nadalje bodo s pomočjo računalnika prikazah pobude o vzgoji in zaščiti okolja, ki so jo pripravili na šoli Bergamas, medtem ko bodo učenci kriške osnovne šole Alberta Sirka prikazah animacijo o morju, ki je bila tudi tema letošnjega natečaja. Sledilo bo nagrajevanje najboljših izdelkov, ki bodo tudi razstavljeni na šolskem hodniku. V NEDELJO NA PROSEŠKI GMAJNI ZABREŽEC / V OKVIRU VINSKEGA PRAZNIKA Svečanost v spomin na 10 umorjenih talcev Kulturni program in govora Jožeta Korena in Paola Seme Sportnokultumo srečanje mladih Praznik vina se nadaljuje danes s Kraškim kvintetom Kot vsako leto ob koncu maja, je bila pri spomeniku na proseSki gmajni tudi letos, v nedeljo, 1 junija, svečanost v spomin na deset nedolžnih talcev, ki so jih 29. maja 1944 na tem mestu obesili nacifaši-stični krvniki. Tudi tokrat se je svečanosti v organizaciji krajevne sekcije Zveze borcev VZPI-ANPI Prosek-Kontovel udeležila precej velika mnočica domačinov in ljudi iz sosednih krajev, med njimi tudi županja zgoniške občine Tamara Blažina z nekaj odborniki in svetovalci, saj leži kraj na območju zgo-niške občine. Ko se je sprevod z venci zaustavil pred spomenikom, so ob njem postavili častno stražo bivši partizanski borci in mladi člani taborniške organizacije s slovenskimi in italijanskimi bojnimi prapori, proseška godba na pihala pod vodstvom Alojše Starca in moški zbor Vasilij Mirk pod vodstvom Mirana Žitka sta izvedli partizanski žalostinki, nakar so na povabilo napovedovalke programa Karin Kalc prisotni počastili spomin žrtev z minuto zbranosti. Spominski nagovor v slovenščini je imel najprej bivši partizanski časnikar in dolgoletni urednik Primorskega dnevnika Jože Koren. Z besedami takrat 13-let-nega mladeniča - domačina, ki je prisilno moral prisostvovati obešanju talcev, je oživil spomin na tiste tragične trenutke, nato pa se kraš j e zadržal pri strahotah, ki so jih okupatorji počenjali med drugo svetovno vojno na slovenskih tleh in izvajali nad slovenskim narodom resnični genocid s streljanjem talcev, poboji in odganjanjem slovenskih ljudi v nacistična in italijanska fašistična taborišča, kjer so množično umirali. Toda danes se ne iščejo in preganjajo odgovorni za takratne zločine, pripravljajo pa se sodne prijave in procesi v zvezi s »fojbami« ob zamolčevanju vzrokov zanje. Zgodovino se skuša postaviti na glavo: iz okupatorjev se skuša delati žrtve, iz žrtev zločince. Zgodovinarji naj se ukvarjajo z raziskovanjem tragične preteklosti vojnih let, živim pa je naloženo, da si prizadevajo na bridkih izkušnjah zmot in napak preteklosti graditi svet človeškega sožitja miru in sodelovanja med narodi in državami. Govornik je tudi izrekel protest proti nameram nekaterih novih političnih predstavnikov v matični Sloveniji, da se ukine 27. april, dan Ustanovit- ve Osvobodilne fronte in Dan upora proti okupatorju, kot državni praznik. Na ta datum bi morali biti ponosni, je poudaril, ker je izraz domoljubja in upora slovenskega naroda proti nacifašističnim okupatorjem. V italijanščini je nato spregovoril sen. Paolo Šema, ki je okupatorski zločin izpred 53 let na proseški gmajni uokviril v širše dimenzije evropskega protifašizma, ki je v naših krajih prišel do izraza v skupnem boju slovenskih, italijanskih in hrvaških rodoljubov proti nacifašizmu. Šema je pri tem še posebej izpostavil nasilje italijanskega fašizma nad slovenskim življem v 20-letih strahovlade in obsodil današnje poskuse spreminjanja zgodovinskih dejstev. Spoštovati je treba vse žrtve na eni in drugi strani, je dejal, ločiti pa je treba med odgovornostjo okupatorskih zločincev in dejanji tistih, ki so bili dolga leta žrtve fašističnega nasilja. V sporedu so nato nastopili trije šolski otroci, elani domačega dramskega društva Jaka Stoka; Jernej in Ilija Bufon in Peter Lisjak, ki so res prikupno recitirali kratke pesmice iz zbirke Slovensko pesništvo upora manj znanih avtorjev, moški zbor je zapel še pesmi Oj Doberdob in Hercegovsko, godba na pihala in zbor V. Mirk, pa sta svečanost sklenila s skupno izvedbo pesmi Vstajanje Primorske. (foto KROMA) Za letošnji zakjlučni športni dan so se učenci osnovnih šol didaktičnega ravnateljstva v Dolini zbrali na prirediutvenem prostoru v Hribenci. Na ta način se je njihova prireditev vključila tudi v tradicionalni vaški praznik vina, ki ga prireja domače PD Slovenec. Že med šolskim letom so se med posameznimi razredi oz. šolami odvijale športne igre: učenci so se tako pomerili v različnih panogah, od posameznih atletskih preizkušenj do skupne igre med dvema ognjema. Najmlajši pa so se v petek zvečer še zadnjič srečali v finalni tekmi; med Boljunčani in Ricmanjci je bila športna sreča naklonjena slednjim. Poleg te so ob petkovem srečanju v Hribenci podelili še ostale nagrade najboljšim tekmujočim učencem za posamezne starostne stpine vseh osnovnih šol. Sicer pa je zaključni dan učinkoval tudi kot kulturna prireditev. Že uvodoma so se vsi otroci postavili v krog na ploščadi in pod vodstvom Silvane Dobrila in instrumentalni spremljavi zapeli uvodno pesem. Po finalni tekmi pa so se občinstvu - predvsem staršem in sorodnikom - predstavili učenci posameznih šol: zaplesali so, zapeh, telovadili in tako predstavih krajše tečke, v katerih so prišle do izraza pesmi raznih narodov (na gornji sliki). Tolikšno »množico« naraščaja so uradno nagovorih najprej ravnateljica Ksenja Dobrila - Nadlišek, predsednik področnega sveta Claudio Ota, pristojni dolinski odbornik Aldo Stefančič, voščila za nadaljnje šolske usphe in še prej razvedrilne počitnice pa je malčkom posredoval tudi Emil Petaros v imenu domačega PD Slovenec. Za zaključek pa so se učenci postavih v zbor in spet zbrano, tokrat v običajnih vrstah, veselo zapeh. V nedeljo je na prazniku vina nastopila tudi godba Arcobaleno. (na spodnji sliki -£ KROMA) V SOBOTO V BOLJUNCU ZGONIK / OBČINSKA POBUDA ZBOGATO PONUDBO Mladi ricmanjski godbeniki so se predstavili občinstvu V soboto zvečer so s koncertom zaokrožili sezono gojenci glasbene šole, ki deluje pod okriljem ricmanj-ske godbe na pihala. Predstavili so se v veliki dvorani občinskega gledališča v Boljuncu, nastopili pa so predvsem v manjših komornih skupinah; v mešani zasedbi, v skupini trobil in pihal, tako da je bil koncertni dogodek kljub obsežnosti kar se da razgiban. Po točkah, ki jih je oblikovalo skoro petdeset gojencev, so na oder stopili še člani Godobe na pihala Ricmanje, ki je pod vodstvom Marina Marsiča predstavil tudi nekaj skladb z nedavnega tekmovanja v Sežani oz. 3. revije kraških pihalnih godb. S tem se delovanje glasbene šole še ni zaključilo: do prihodnjega tedna se bodo namreč še vrstile učne ure, v soboto, 14. t. m., pa so na vrsti izpiti. Nekako uradno se bo šolsko leto sklenilo s srečanjem, ki bo v prostorih ric-manjske Babne hiše v sredo, 18. t. m., ob 19. mi: učenci, starši in mentorji se bodo zbrali od podeljevanju diplom in spričeval, obenem pa bo to priložnost za predvpis ali potrjevanje vpisa v naslednje šolsko leto. Razstava vin in dmgih pridelkov Pretekli konec tedna se je v Zgoniku odvijala 33. razstava vin in drugih kmečkih pridelkov. Kot že lani so na njej v kioskih sodelovah kmetovalci sami, ki so ponujali svoj pridelek in bili tako v neposrednem stiku z obiskovalci. Letos se je z belim vinom predstavilo trinajst vinogradnikov, s teranom deset, trije pa s sortiranimi vini. Prisotna sta bila tudi dva agrituristič-na operaterja s tipičnimi domačimi speciahtetami, baški čebelar z iz-delb iz medu ter trije cvetličarji. Kot vsako leto sta sodelovali s svojimi bosb domači društvi KD Rdeča zvezda in SK Kras. Slednji je tudi priredil tekmovalje med dvema ognjema za osnovne šole, b so se tako uvrstile: 1. Prosek A, 2. Devin A, 3. Bazovica, 4. Zgonik. Osnovne šole in vrtec iz zgoniške občine so se udeležih likovnega natečaja, b sta ga v okviru razstave vin priredila KD Rdeča zvezda in SKD Dom Briščib. Risbe so pred časom risali v šoli pod vodstvom Vesne Benedetič, b jih je tudi nagr-dila. Za vrtce so nagrado prejeli: Mateja Mihe, Moira Berginc in Erik Hrovatin. Za prvo stopnjo je prvo nagrado prejela Lucija Milič, drugo Tjaša Kralj in tretjo Peter Pernarčič, za drugo stopnjo pa je zmagala Neža Mihe, druga je bila Tadeja Savi, tretja pa Veronika Milič. V nedeljo zvečer je potekalo nagrajevanje razstavljenih vin, b jih je ocenila strokovna komisija. Za belo vino sta srebrno odličje prejela Janko Budin in Janko Kocman, zlatega pa Miroslav Žigon, Stanko Milič in Mario Gruden. Za rdeče vino so bili deležni srebrnega odličja Ervin Doljak, Stanko Milič, Miro Žigon, Colja in Daria Kobal-zlato odličje pa so podelili Mariu Mihcu (Repnic). Za sodelovanje so prejeli priznanje še Mario MiUc (Zgonik). Srečko Štolfa, Zdravko Skupek in Silva Pernarčič. Zal le' tos vremenske razmere niso bil6 preveč naklonjene. V nedeljo so bili ogranizatorji zaradi dežja cel° prisiljeni prekiniti kulturni pr°' gram z nastopom big banda Long Žlunk in ples z ansamblom Adria kvintet. (Na levi šiiti nagrajen1 otroci, na desni nagrajeni vin°' gradniki - £ KROMA) (B® TRST Torek, 3. junija 1997 9 d GLASBENA MATICA TRST - Sola »M. Kogoj« Diplomski večer Marko SANCIN, klavir - raz. prof. A. Rojc Maurizio MARCHESICH, harmonika - raz. prof. C. Furlan Danes, 3. junija 1997, nb 20.30 v Baziliki S. Silvestra OBČINA DOLINA razpisuje javni natečaj za dodelitev službe priprave kosil za nekatere osnovne šole in vrtce v občini Dolina v šolskem letu 1997/98. Javni natečaj sloni na predložitvi tajnih ponudb, ki jih bo občinska uprava primerjala s prej določeno osnovno ceno. Osnovni znesek dražbe znaša 168.000.000 lir brez davčnih dodatkov. Rok za predložitev ponudb zapade ob 12. uri dne 18. 6. 1997; ponudbe pa bodo lahko tudi predložene dne 26. 6. 1997 (od 11. do 12. ure), ko bo potekal javni natečaj. V razpisu in v pravilniku o zakupu so navedeni način in značilnosti izvedbe javnega natečaja. Vse nadaljne informacije lahko zainteresirani dobijo v občinskem tajništvu (tel. 8329111) ob delavnikih od 8.30 do 13. ure. Dolina, 24. maja 1997 ZUPAN BORIS PANGERC Slovenski klub pod pokroviteljstvom ZSKD vabi na predstavitev knjige MRAČNA LETA V BENEČIJI (Gli anni bui della Slavia) danes, 3. junija 1997, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani (ul S. Francesco 20) Knjigo bodo predstavili urednik Doma Msgr. Mario Qualizza, Msgr. Božo Zuanella, Giorgio Bankič in Pavelj Gorjup. Nekaj utrinkov iz knjige pa bo prebrala naša priznana umetnica, benečanka Claudia Raza. VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 3. junija 1997 KAREL Sonce vzide ob 5.24 in zatone ob 20.42 - Dolžina dneva 15.18 - Luna vzide ob 4.40 in zatone ob 19.02 Jutri, SREDA, 4. junija 1997 FRANC VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 16,3 stopinje, zračni tlak 1015 mb ustaljen, veter 15 km na uro jugovzhodnih, vlaga 88-od-stotna, nebo oblačno, padlo je 5 mm dežja, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Tom-maso Morelli, Francesco Benvenuti, Sabrina Di Costa, Demetra Joana Pe-rossa, Liam Mc Court, Beatrice Vecchio. UMRLI SO: 17-letna Milena Vukovič, 82-let-na Ermenegilda Braico, 89-letni Mladen Flego, 49-letni Carlo Braico, 84-letni Peter Frari, 84-letni Ferruccio Lipot, 86-letni Miroslave Vatovec, 71-letni Giuseppe Grezzi, 84-letna Carolina Clari-ch, 90-letna Maria Špehar, 80-letni Giovan-ni Vecchiet, 84-letni Re-migio Goina. ; : LEKARNE Od PONEDELJKA, 2. do SOBOTE, 7. junija 1997 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 OPČINE, Proseška ulica 3 (tel. 215170) - s Predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Largo Piave 46, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Vene-zia 3. OPČINE, Proseška ulica 3 - (tel. 215170) - s Predhodnim telefonskim Pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odbrpta od 20.30 do 8.30 Ul. Bernini 4 (tel. 309H4). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do M. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, pred- praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Ca-mere da letto«, r. Simona Izzo, i. Diego Abatantuo-no, Maria Grazia Cuci-notta. EKCELSIOR - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Musič Graffity, i. Tom Hanks. EKCELSIOR AZZUR- RA - 18.20, 20.10, 22.00 »Nenette e Boni«. AMBASCIATORI -16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Potere assoluto«, i. Clint Eastvvood. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Hamlet«, R. K. Branagh. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »L’ultimo appel-lo«, i. Gene Hackman. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »II Santo«, i. Val Kilmer. NAZIONALE 4 -17.00, 18.40, 20.30, 22.15 »II ci-clone«. MIGNON - 16.00 -22.00 »IL toro e la ninfo-mane«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »Un giorno per caso«, i Michael Pfeiffer, George Cloney. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Primo con-tatto-Star trek«. Jutri 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »II bagno turco-Hamam«, r. Ferzan Oz-petek, i. Alessandro Gas-sman, Francesca D Aloja, Carlo Cecchi. del Toro, David Bowie. Sl PRIREDITVE AMATERSKI ODER JAKA STOKA, MoPZ VASILIJ MIRK, GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabijo na predstavitev knjige Neve Lukeš »Delčki našega vsakdana« jutri, 4. junija, ob 20.30 v Soščevi hiši. Nastopili bodo člani AO J. Stoka ter pihalni kvintet G. D. Prosek. KD IVAN GRBEC, Skedenjska ulica 124, vabi male in velike na ogled glasbene pravljice RDEČA PUTKA, ki bo v četrtek, 5. junija, ob 20.30. Igrajo učenci COS Albin Bubnič iz Milj. Čakamo vas! MPZ IGO GRUDEN vabi na ZAKLJUČNI KONCERT, ki bo v soboto, 7. junija 1997, v Nabrežini, na borjaču pri UŠAJU ob 21. uri.s GLEDALIŠKA SKUPINA SLOVENSKEGA KULTURNEGA KLUBA vabi v nedeljo, 8. junija, ob 19. uri v Marijin dom v Rojanu, na premiero celovečerne igre TAJNO DRUŠTVO PGC. Režija Lučka Susič, scena Magda Samec. Predpremiera bo v soboto, 7. junija, ob 17. uri v isti dvorani. Vabljeni otroci in odrasli. H____________IZLETI PARTIZANSKI KLUB - Boljunec priredi v nedeljo, 8. junija 1997, izlet v SLOVENIJO. Ogledali si bomo Idrijo in partizansko bolnišnico Franjo. Spremljali nas bodo VESELI GODCI. Podrobnejše informacije dobite v Klubu ali na tel. št. 228050. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Trst prireja 11. junija izlet v Sirmione ob Gardskem jezeru. Vpisovanje v torek, 3. junija na sedežu društva v ul. Cice-rone 8, tel. 360324. H ŠOLSKE VESTI DRŽAVNA NIŽJA SREDNJA SOLA SV. CIRILA IN METODA v Trstu vabi na odprtje razstave v okviru evropskega vzgojnega projekta »Jezik, kultura, stil življenja« jutri, 4. junija 97, ob 18.30 v Galeriji Tržaške knjigarne v ul. Sv. Frančiška 20 v Trstu. Razstava bo odprta do 14. junija. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE v ul. Carducci 8, tel. 370301, redno posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30. ~]] OBVESTILA KONTOVELSKI JU-SARSKI ODBOR sklicuje občni zbor v petek, 6. junijal997, ob 20.30 v prvem in 21. uri v drugem sklicanju v prostorih telovadnice SD Kon-tovel. POJ, PLESI, IGRAJ IN SE KAJ V VESELJE SEBI IN DRUGIM, velika otroška prireditev pevskega društva Vesela pomlad in Marijanišča na Opčinah, Narodna, 89. Sobota, 7. junija ob 20. uri v dvorani Finž-garjevega doma koncert OPZ OS Danila Lokarja iz Ajdovščine pod vodstvom Marinke Šuštar in ob klavirski spremljavi Tatjane Krapež ter nastop zborov Vesela pomlad. Nedelja, 8. junija: ob 9. uri sv. maša na prostem; ob 10. uri odprtje delavnic, ki jih bodo vodili številni animatorji; ob 13. uri skupno kosilo; ob 14. uri lutkovna igrica Lenčke Kuperjeve Kapljica Mavrinka v izvedbi lutkarjev SKD Šmihel s Koroške; ob 14.30 vodene otroške igre; ob 16. uri prikaz izdelkov in animiranih točk otrok iz vseh sodelujočih delavnic, nastop ansambla Zamejski kvintet, dua Martina in Mitja Malalan, harmonikarjev Alme in Boruta Vidau, fantovske vokalne skupine ter malih solistov OPZ Vesela pomlad. Povezovala bo Sara Balde. Prisrčno vabljeni! OBČINA ZGONIK razpisuje javno selekcijo za dodelitev poklicnega naloga za animatorja/ko poletnega centra, ki bo od 30. junija do 11. julija 1997. Rok za predložitev prošenj zapade 14. junija 1997. MLADINSKI ODBOR SLOVENSKE PROSVETE (ul. Donizetti, 3) obvešča, da so na razpolago informacije o raznih pobudah za preživetje poletnih počitnic za mlade in študente: POLETNI TEDNI V TAIZEJU, v Franciji, INTERNATIONAL SUM-MER ČAMP v Logarski dolini, DRAGA MLADIH na temo »Prihodnja postaja: Evropa!«, na Opčinah, POTOVANJA za študente (Irska, Škotska, Skandinavija, južna Italija in Sicilija, Aquafun, Češka in Slovaška, Grčija, Turčija, Egipt, ZDA), ki jih ponuja Študentska organizacija Univerze v Ljubljani. Za vse informacije: tel. št 370846 - od pon. do pet. od 9. do 17. ure. SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v POLETNA SREDISCA. 1) Poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku: od 1. do 14. avgusta od 8. do 17. ure. 2) Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah: od 18. do 30. avgusta od 8. do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126, na Opčinah, vsak dan med 13. in 15. uro razen ob sobotah (tel. 212289). 3) Poletno varstvo na Opčinah: od 1. julija do 30. septembra od 8. do 13. ure - možno vpisovanje iz tedna v teden. KD O. ŽUPANČIČ bo 20. sept. letos priredilo izlet v R. Emilio na koncert rock skupine U2. Zaradi omejenega števila vstopnic, prijave čim-prej! Tel. 0481/537525. H ČESTITKE Skoči sem, skoči tja, naša PIERINA 60 let ima. Da bi še dolgo skupaj vadli ji želimo vsi mi, ki gremo k telovadbi. V Logu hišica stoji, notri David Komar rojstni dan slavi. Obilo sreče zdravja in veselja mu želijo vsi, ki ga imajo radi. Posebno nona in nono mu voščijo mnogo sreče. MALI OGLASI tel. 040-7796333 BORIS SPORTS CLUB - Športni center Ervatti, Briščiki prireja v petek, 6. junija, ob 21.30 rock n’rollski koncert skupine »Dirty fingers«. Obeta se nepozaben večer! Vstop prost. Ne zamudite!! PODJETJE išče delavca avtoličarja z večletno prakso. Ponudbe poslati na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »avtoličar«. ZADRUGA ZAPOSLI žensko osebje z italijanskim državljanstvom za čiščenje uradov. Tel. 943294. PRODAM OPEL COR- SA GLS 12, novi model ’93 v odličnem stanju, •»full optional«. Tel. na št. 421412 ob uri kosila oziroma zvečer. POTREBUJETE LESTVE za nabiranje češenj? Nudimo vam to in veliko drugega - Pohištvo Koršič, ul. S. Cilino 29, Trst, tel. 54390. NUDIM pomoč v gospodinjstvu. Tel. 0038667/42250. PRODAM STANOVANJE v bližini velesejma: sqba, manjša soba, dnevna soba s kuhinjo, kopalnica, shramba -vsega 65 kv.m. / II. nadstropje z dvigalom in ogrevanjem. Popolnoma opremljeno, s pralnim strojem, hladilnikom in kuhinjskimi pripomočki. Garaža za avto srednje velikosti. Takoj vseljivo, za 200 milionov lir. Tel. 040/368310. TRGOVINA s sanitarnimi artikli nujno išče prodajalca-ko. Ponudbe na Primorski dnevnik, ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »sposobna«. HIŠICA na Krasu, priključena, 60 kv.m. s 60 kv.m. kleti, 700 kv.m. terena, mogočna ampla-cija 60 + 60 kv.m., 200 milijonov lir. Tel. 229121. HIŠA na Krasu, 140 kv.m. s 140 kv.m. kleti, mogočna amplacija 60 + 60 kv.m., 3200 m terena, 500 milionov lir. Tel. 229121. KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ, Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 229253. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara - Trnovca 14. Zaprto ob torkih in sredah. Tel. 200898. MEDJA VAS 1, pri Zupanovih je osmica. OSMICO sta odprla Cvetko in Ivan Colja v Samatorci št. 20. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Nudijo domačo kapljico in domač prigrizek. OSMICO je v Saležu odprl Jožko Škrk. LOVRIHA BORIS iz Doline toči belo in črno vino. PRISPEVKI V spomin na Jurija Slokarja darujeta Ladi in Jožka 300.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na Lauro Pertot darujeta družini Danieli in Cernjava 100.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Šantino Biščak in Aquilina Dru-scovicha daruje Marija Gunella 50.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Jurija Slokarja darujeta Aleksij in Gracijela 50.000 lir za SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob Jurija Slokarja daruje Ljana Kriščak 20.000 lir za vezenje rut barkovljanske noše. V spomin na Jurija Slokarja darujeta Mario in Marija Mosetti 20.000 lir za vezenje rut barkovljanske noše. V spomin na Jurija Slokarja darujeta Nereo in Štefka 100.000 lir za SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob Gigija Cibica daruje Sonja Majevski 30.000 lir za Primorski dnevnik. V spomin na Gigija Girica daruje Nadja Rocchi 30.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Gigija Cibica daruje Zofka Cosut-ta 20.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB v Gabrovcu. Namesto cvetja na grob Karlota Tence darujeta Malka in Irene 30.000 lir za vzdrževanje spomenika v Križu. Namesto cvetja na grob Karlota Tence darujeta Mira in Justa Košuta 50.000 lir za vzdrževanje spomenika v Križu. V spomin na Karletota darujejo soletniki 135.000 lir za vzdrževanje spomenika v Križu. V spomin na Igorja Križmančiča daruje Zdenka 50.000 lir za ba-zovsko cerkev. Ob 50-letnici poroke darujeta Pavel in Silvestra Malalan 25.000 lir za Zadrugo Ban in DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. 25.000 lir za SKD Grad. V spomin na Ido Bor-tolotti vd. Gruden daruje Karlo Zavadlal 100.000 lir za nabrežinsko cerkev. V spomin na Jurija Slokarja darujeta Iva in Vladimir Ščuka 100.000 lir za Društvo Slovencev miljske občine. t Dne 31. maja nas je v 90. letu starosti zapustil naš dragi Mladen Flego Pogreb bo jutri, sreda 4. junija, ob 9. uri iz mrtvašnice v ul. Costalunga. Žalostno vest sporočata sestra Nada in nečak Aleksander. Trst, 3. junija 1997 t Po dolgi bolezni nas je 1. junija 1997 zapustila naša draga Giustina Cossutta por. Žerjav Pogreb bo jutri, sreda 4. junija, ob 11.20 iz mrtvašnice v ul. Costalunaga v cerkev v Sv. Križu. Žalostno vest sporočajo Francko, vnuki Angela, Alba, Bruno in Ennio in drugo sorodstvo Sv. Križ, 3. junija 1997 t Po neozdravljivi bolezni nas je 1. junija za vedno zapustil dragi mož in tatko Ivo Pertot Žalostno vest sporočajo žena Ingrid, sin Saško in hci Maja Ziirich, Trst, 3. junija 1997 Dragi Ivo, prehitro si odšel od nas, iskreno smo blizu Ingrid, Sašku in Maji Dario, Vida, Marko in Rado Za dragim Ivom žalujejo in izrekajo Ingrid, Sašku in Maji najgloblje sožalje Neva in Etko, Anica in Tone, MarjuCa in Aljoša, Zvonka in Franko, Elda in Cveto, Graziella in Devan z družinami OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333 Z URNIKOM: od ponedeljka do sobote od 10 do 15 ure LUMIERE - 18.15, Largo Piave 2 (tel. 20.15, 22.15 »Basquiat«, 361655), Ul. Felluga 46 i. jeffrey VVright, Benicio (tel. 390280), Milje -Lungomare Venezia 3 (tel. 274998). STALNO GLEDALIŠČE FJK / MUSICAL ZA ZAKLJUČEK SEZONE Tržaška Sladka Irma ni povsem iskriva Dobre so zlasti skupinske plesno-pevkse točke Stalno gledališče Fur-lanije-Julijske krajine je sklenilo letošnjo sezono z lahkotnim francoskim musicalom Sladka Irma, ki ima za sabo ogromen uspeh v Londonu in na Broadwayju ter še uspešnejšo filmsko postavitev, obenem pa tudi solidna »kulturna« priporočila: tako londonsko kot broadvvajsko postavitev je režiral sloviti Peter Brook, ki je bil leta 1958 res še zelo mlad, a se je kasneje uveljavil kot režiser nadve resnih, a še vedno odmevnih, gledaliških predstav. In tudi v Italiji ima Sladka Irma resne zavetnike: istega leta 1958 jo je postavil na oder Vittorio Gas-sman. Kljub angleško-ame-riško obarvanemu mednarodnemu uspehu je Sladka Irma (Irma la douce) izrazito francoski musical, saj sta ga ustvarila Francoza Alexander Breffort, ki je avtor duhovitega besedila, in glasbenica Marguerite Monnot, ki je med drugim avtorica mnogih pesmi za Edith Piaf. Musical je doživel krstno uprizoritev novembra 1958 in očaral pariško občinstvo s pravljico o ljubezni med prostitutko Irmo in pesnikom Ne-storjemm Cupidujem. Irma, najbolj priljubljena in najuspešnejša prostitutka na Pigallu, zapusti svojega zvodnika Cou-teauja iz ljubezni do nežnega in romantičnega Nestorja, ki pa ne zna ločiti čustva od posla in je neznosno ljubosumen na Irmine stranke. Zato se ljubici predstavi kot bogati Lord Oscar in od nje za ceno tisoč frankov zahteva, da postane njena edina stranka. Iz te situacije se seveda izcimi veliko zapletov, kot se marsikdo gotovo spominja iz filma Billyja VVilderja z Shirley Mc-Laine in Jackom Lemmo-nom. Nestor je ljubosumen tudi na svojega al-ter-ega in zato to izmišljeno osebo umori. Čeprav gre le za hlinjen umor, ubogega mlade- niča obsodijo na dosmrtno ječo, iz katere zbeži, da se v javnosti pojavi kot Lord Oscar. Tako je Nestor oproščen in se lahko poroči z ljubljeno Imro, ki pričakuje otroka. Happyendovsko vzdušje pa pokvari prihod tramvaja, ki odpelje vse moške (v vojno?) in ženske ostanejo same. V postavitvi Antonia Calende je veliko vizualno učinkovitih prizorov, zlasti ko gre za skupinske točke s solidnim plesnim ansamblom s štirimi ženskami v vlogi Irminih kolegic in sedmimi moškimi v vlogi zvodnikov in strank. V naslovni vlogi kot izkušena in obenem nedolžno naivna Irma nastopa Daniela Giovanetti (na sliki), ki je solidna kot igralka in v plesnih točkah, a nekoliko negotova v petju. Fabio Camilli je prepričljiv v vlogi Ne-sto.rja, ki terja od njega tudi veliko fizičnih zmogljivosti. Nadvse zabaven je Paolo Triestino v vlogi Irminega zvodnika Couteauja. Pomembna je tudi vloga Boba, lastnika pivnice Bar Preleminai-re, ki jo je Calenda z dobrimi rezultati zaupal komiku Gianu, ki se ga marsikdo spominja iz televizijskih nastopov s tovarišem Ricom. V okviru plesnega ansambla bi omenili še Mario Stop-per, ki duhovito nastopa v vlogi jecljajoče prosti-tuke tiare. Predstava vsekakor sloni na skupinskih točkah z dobrimi koregra-fijami Aurelia Gattija in odlično glasbeno spremljavo v živo pod vod-stovm Germana Mazzoc-chettija. Prav tako je učinkovita scenografija Bruna Buonincontrija, ki je ustvaril tudi kostume. Kljub tem odličnim posameznim elementom pa je predstava zlasti v prvem delu tu pa tam nekoliko prepočasna in zaradi tega tudi malce dolgočasna. Kakorkoli že, na premieri v petek v tržaškem Rossettiju so jo gledalci sprejeli z dolgim ploskanjem, (bov) KAMNITA DEDIŠČINA KRASA Zanimivo in poučno o kraškem kamnu Knjiga je izšla pri tržaški Mladiki Pred kratkim je pri Založbi Mladika v Trstu izšla obširna knjiga Ivana Pertota z naslovom Kamnita dediščina Krasa. Knjiga, ki predstavlja drugi del študije o obdelavi in projektiranju kamna v kamnoseški obrti, je veliko več kot priročnik ali učbenik, čeprav je avtor na platnici zapisal, da delo predstavlja »gradivo s tečajev za obdelovalce in oblikovalce kamna pri Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje v Trstu«. Obširna knjiga velikega formata šteje preko 270 strani in obravnava arhitektonske elemente (kot so arkade, balustrade, konzole, oboki, podboji, portali, stebri, stopnice, strehe idr.) in spomeniške elemente (spominska znamenja, nagrobni spome- niki, sakralni elementi ipd.). Knjiga je namenjena tako strokovnjakom kot ljubiteljem in uporabnikom. Je bogato ilustrirana z risbami in fotografijami, tako da predstavlja izredno prikupno in poučno branje in je pravi priročnik za tiste, ki bi si dom radi okusno in plemenito opremili s kamnitimi izdelki predvsem iz kraškega kamna. Študija je edinstvena v slovenskem prostoru in tudi širše, saj ji podobne ni najti niti med itahjansko strokovno in poljudno literaturo. Priporočamo jo vsem, ki se poklicno ukvarjajo s kamnom, zaradi poljudnega in preprostega sloga, ki z risbami in fotografijami zelo nazorno prikazuje našo »kamnito dediščino«, pa tudi vsem ljubiteljem starožitnosti in lepih izdelkov. Množica navdušenih mladih na nastopu skupine Laibach V soboto zvečer je v ljubljanskem gledališču Križanke nastopil najbolj znan slovenski band, Laibach. Konec oktobra lani je skupina izdala album Jesiis Christ Super-stars, pred kratkim je končala promocijsko turnejo po Evropi. S sobotnim koncertom pa se je začel drugi del turneje, čeprav je skupina pred nedavnim nastopila v Cankarjevem domu na slavnostnem otvoritvenem koncertu Evropskega meseca kulture. Že dobro uro pred začetkom sobotnega koncerta se je pred Križankami zbralo mnogo mladih, ki so mimo čakali na odprtje vrat, nakar pa so povsem preplavili gledališče. Koncert se je pričel z enourno zamudo, ko so se na odru končno prikazali nekateri predstavniki skupine, je iz publike završalo, ko pa se je pojavil pevec, se je 50 najbolj vnetih »navijačev« zbralo pod odrom. Nastop se je pričel s skladbo The final count-down in se nadaljeval preko poldrugo uro. Skupina je dala pozornost bodisi novim kot starejšim skladbam, med njimi pa sta izstopali novejši God is God in Jesus Christ Su-perstars. Na koncu se je skupina poslovila od poslušalcev s tremi starejšimi uspešnicami. Izvajanje so dopolnjevale raznovr- stne projekcije, svoje pa je prispevala tudi premišljena igra luči in uporaba domnih zaves. Verjetno se je skupina odločila, da bo koncert posnela na video, saj je bilo prisotnih kakih sedem kamer. Skupina Laibach je bila ustanovljena leta 1980 v Trbovljah. Igrala je povsod po Evropi, ZDA in Kanadi. Leta 1984 so ustanovili družbo NSK, ki poleg skupine same vključuje še slikarsko skupino Irvvin, gledališko skupino Noordung ter de-sing studio Novi kolektivizem. Laibachi so nastopili tudi v Trstu, in iscer pred dema letoma v gledališču Miela. M.S. NOVICE NEW YORK / PODELILI NAGRADE TONY VIDEM / OD 24. DO 29. JUNIJA V Ljubljani bodo predstavili Paljkovo pesniško zbirko V četrtek, 5. junija 1997, bo na sedežu Društva slovenskih pisateljev, Tomšičeva ul. 12, v Ljubljani predstavitev zadnje pesniške zbirke slovenskega zamejskega pesnika Jurija Paljka z naslovom Nedorečenemu. Avtor je poznan primorskemu svetu predvsem po svoji bogati publicistični dejavnosti. Zaposlen je kot časnikar pri tedniku Novi glas v Gorici, pogosto se oglaša tudi v drugih medijih tako v zamejstvu kot matični domovini. Nedorečenemu, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi, je negova tretja pesniška zbirka. Svojo prvo zbirko pesmi Soba 150 je objavil že v študentskih letih (1986), druga Nemir je izšla leta 1994 pri ljubljanski založbi Pegaz. Nedorečenemu prinaša 50 novih poezij, v katerih se odtenki vsakdanjega življenja spajajo z globokim notranjim doživljanjem. Poezije se predstavijo brez naslova, Nedorečenemu jim postane skupni imenovalec, saj se besede kot nedorečeno, neizrečeno porajajo skozi celotno zbirko kot nekakšen leit motiv. Knjigo, ki jo je lepo oblikoval Igor Devetak, krasi devet reprodukcij olj mladega goriškega arhitekta in slikarja Davida Faganela. Na predstavitvi bo o poezijah spregovoril tajnik Goriške Mohorjeve družbe Marko Tavčar, ki bo navzoče seznanil, tudi z delovanjem založbe. Pesnikove pezije bo na knjižni predstavitvi brala Sara Hoban. Premiera v mariborski Operi V mariborski Operi so v nedeljo zvečer uprizorili zadnjo premiero v letošnji sezoni, romantično Lebarjevo opereto Dežela smehljaja, ki jo je vodil Simon Robinson, z mnogimi ustvarjalci pa so sodelovali orkester, zbor in balet mariborske Opere. Kostume je oblikovala Ingrid Begovič, sceno Mirjana Koren, koreografijo Sonja Kasti, režiral je Vlado Stefančič. Med solisti so nastopili zagrebški tenorist Zrinko Sočo, sopranistka Andreja Zakonjšek, Zoran More, Svetlana Cursina, Dušan Kobale, Marjan Bačko, Emil Baronik, Alenka Pinterič in drugi. Titanic najboljši musical Pomorska nesreča je postala uspešno glasbeno giedaiiško delo Na letošnjem jazz festivalu veliko znanih interpretov Titanic je s petimi Tonyji najboljši broad-wayski musical. Titanic, razkošna pripoved o najbolj znani pomorski nesreči v zgodovini človeštva, je absoluten zmagovalec letošnje podelitve Tonyjev, nagrad za najboljši musical in gledališko igro. Omenjeni musical je namreč na nedeljski prireditvi v New Yorku prejel kar pet Tonyjev, kot najboljši musical, za glasbo in scenarij, za scenografijo in orkestrsko spremljavo (foto AP). Nagrade za največje dosežke na Broadwayu so v 51. letu priznanj prvič podelili v znameniti New Yorker Radio City Musič Flall pred 6.000 gledalci. O zmagovalcih v 21 tekmovalnih kategorijah je odločilo več kot 760 gledaliških kritikov in profesionalcev. Tonyja za najboljšo gledališko igro je prejelo delo The Last Night of Ballyhoo, za najboljšo predelavo gledališke igre A DolTs House, za najboljšo predelavo mu-sicla pa Chicago. Videm se pripravlja na zares vročo glasbeno poletje. Poleg številnih koncertov lahke glasbe, program bodo predstavili v prihodnjih dneh, in pestrega festivala etične glasbe Folkest bo tudi letos glavno furlansko mesto gostilo izbran program jazz koncertov. Že tradicionalni festival Udine Jazz bo letos od 24. do 29. junija. Vsi koncerti bodo v prenovljenem parku Giardini del Torso s pričetkom ob 21.30, v primeru slabega vremena pa bo prizorišče športna palača Camera. Prireditelju, združenju KapaVu (ista organizacija prireja tudi spomladanki Jazz festival v Gorici) je tudi letos uspelo predstaviti soliden program. Festival bo v torek, 24. junija, o tvorila Diamanda Galas, izredno talentirana pevka, ki se pogosto loti raziskovanja vokalnih glasbenih razsežnosti. Predstavila bo novo ploščo Malediction and Prayer, na kateri se Galasova loti tudi besedil Baudelarla in Pasolinija ter pesmi Phila Ochsa in Johnnyja Casha. Naslednji večer bo posvečen furlanskim glasbenikom, in sicer skupini Gaetano Valli Quartet, ki bo predstavil novo ploščo Paludi, in Danieleju D’Agaru, ki bo v kvintetu, katerega bo član tudi sloviti Benny Bailey, predstavil v glavnem skladbe saksofonista Dona Byasa. V četrtek, 26., bo na vrsti dbdeland glasba z big badom Lina Patruna Storyville Jazz band, naslednji dan pa oktet trobentarja Toma Harrella. Najbolj pričakovana nastopa festivala bosta v soboto, 28. in nedeljo, 29. junija. Električni jazz, funky, rap h1 rock so sestavine glasbe, ki jo bosta v soboto predstavila Bill Evans in skupina Push, veliki nedeljski finale pa bo na videmskm odru gostil Chicka Coreo in Garyja Burtona, z njunim edinim italijanskim nastopom. Poleg teh koncertov bomo lahko od 20. do 29. junij3 sledili tudi celi vrsti manjših uličnih nastopov, na ka' terih bodo nastopili deželni glasbeniki, po glavnih koncertih pa se glasbeno dogajanje nadaljevalo v loka' lu Gigidisera. Vstopnice za vse koncerte so v prodaj1 tudi v Trstu (Utat) in Gorici (Appiani). Aleš VValtritscb f SVET Torek, 3. junija 1997 FRANCIJA / PO ZMAGI LEVICE V NEDELJSKEM DRUGEM KROGU POLITIČNIH VOLITEV Predsednik Chirac mu je že poveril mandat za sestavo nove vlade Dosedanja vladna večina v nedeljo izgubila več kot200 poslancev PARIZ - Po zmagi levice v nedeljskem drugem krogu francoskih političnih volitev je dosedanji premier Alain Juppe uradno odstopil, predsednik Jac-ques Chirac pa je vodjo socialistov Lionela Jospina (na sliki AP) že imenoval za novega premiera. Začela se je torej težka kohabita-cija med sredinskode-sniCarskim predsednikom in levičarsko vlado, ki jo bo Jospin sestavil že v enem tednu. KonCni uradni izidi nedeljskih parlamentarnih volitev kažejo, da je levica (socialisti, komunisti in Zeleni), dobila absolutno večino v parlamentu. Socialisti so sami dobili 241 sedežev v 577-Clanski narodni skupSCini (prej so imeli 57 poslancev), skupaj z radikalnimi socialisti in Upanje v pozitiven pristop do evra in Maastrichta BRUSELJ, RIM, DUNAJ BONN - Predsednik Evropske komisije Jacques San-ter je včeraj v Bruslju izrazil zaupanje, da bo Francija po zmagi socialistov na nedeljskih parlamentarnih volitvah »nadaljevala odločno akcijo za evropsko povezovanje, Se zlasti za uspeh medvladne konference v predvidenem roku v Amsterdamu in skupne valute 1. januarja 1999«. »Evropa je bila vedno v srcu francoskih ambicij, klenim, da razprava v Franciji tako kot drugod kaže na pomen, ki ga državljani pripisujejo zaposlovanju,« je dejal San-ter. Izrazil je zadovoljstvo, da bo lahko sodeloval »s francosko vlado in drugi-rni pri uresničevanju pakta zaupanja za zaposlovanje«, Id ga je Santer lan-siral pred letom in pol. Predsednik Evropske komisije pričakuje, da se bo lahko v čim krajšem času sestal z novo vladno ekipo Lionela Jospina, dosedanji desnosredinski vladi Alaina Juppeja pa je izrazil »zahvalo za njen prispe-Vek k napredovanju Evrope«. Na Evropski komisiji včeraj niso hoteli komenti-rati pristopa, ki so ga do Fvropske unije med volilno kampanjo izražali francoski socialisti. »Počakati le treba, da bo v Franciji vzpostavljena nova vlada, In da bo formulirala svojo Prihodnjo politiko,« je dejal tiskovni predstavnik komisije. Dodal je, da »Santer nima nobenega vzroka dvomiti, da naloge ne bi bile izpolnjene«, zla-sd v zvezi z medvladno konferenco, ki naj bi se končala na evropskem vrhu 16. in 17. junija v Amsterdamu s sklenitvijo nove temeljne pogodbe. Dskovni predstavnik je dejal, da je Santer izrazil Zaupanje v spoštovanje rokov za medvladno konferenco, »ker je od tega odvisen začetek pogajanj o pristopu« držav iz Srednje in Vzhodne Evrope Sest mesecev po koncu medvladne konference. Na Evropski komisiji pričakujejo, da bo vrhunsko srečanje v Amsterdamu izpolnilo svoj cilj, čeprav je predvideno samo dva tedna po francoskih volitvah. »Koledar za Amsterdam je določen,« je dejal tiskovni predstavnik in dodal, da Francija ni prosila za preložitev medvladne konference. Enako po njegovih besedah velja tudi za evropsko denarno zvezo, ki naj bi 1. januarja 1999 vzpostavila skupno evropsko valuto evro v skladu s kriteriji maastrichtske pogodbe. »O maastrichtski pogodbi se je pogajala tedanja francoska socialistična vlada,« je spomnil predstavnik Evropske komisije. Predsednik italijanske vlade Romano Prodi pa je zmago francoske levice uvrstil v obsežen reformistični tok, ki ga je po njegovem spodbudila Italija z zmago Oljke. »Najprej smo razmere spremenili mi, nato je do sprememb prišlo v Veliki Britaniji in sedaj v Franciji,« je dejal Prodi in ocenil, da je »glas za Jospina predvsem glas premisleka, ki ga je povzročil strah pred pretiravanjem, bojazen, da bi postali zelo osamljeni«. Prodi je tudi poudaril, da je marsikdo mesece prikazoval Italijo kot »anomalijo«, sedaj pa je jasno, da 120 milijonov Evropejcev mi-sh na podoben način. Predsednik avstrijskega parlamenta Heinz Fischer, član vodstva socialdemokratov, je pozdravil zmago francoskih socialistov, ki je po njegovem po nedavni zmagi Blairovih laburistov v Britaniji nov znak krepitve evropske social- demokracije. Socialdemokracija po mnenju Fischerja tudi na evropski ravni uživa zaupanje, da bo znala rešiti težke gospodarske probleme in se boriti proti brezposelnosti. Vodja avstrijskih svobodnjakov Joerg Haider pa meni, da bo morda zdaj Francija tista, ki bo za preložitev uvedbe evra. Zagovorniki evra povsod po Evropi izgubljajo, je prepričan Haider, ki avstrijsko vlado svari, naj to vzame kot opozorilo in odločitev o evru ne sprejema za hrbti državljanov. Bližnji sodelavec nemškega kanclerja Hel- muta Kohla pa je dejal, da zmaga levice ne bo bistveno vplivala na francosko evropsko politiko, saj nova vlada ne bo imela prav veliko manevrskega prostora. Kancler Kohl se še ni odzval na volilne izide v Franciji. Predsednik nemških socialdemokratov (SPD) Oskar Lafontaine pa je v čestitki Lionelu Jospinu zapisal, da je zmaga francoskih socialistov na parlamentarnih volitvah »velik uspeh za prihodnost Francije in Evrope, ki vzbuja upanje državljanov na zmanjšanje brezposelnosti in večjo socialno enakost«. (STA) drugimi manjšimi strankami levice pa 274 sedežev. Zeleni so dobili 7 sedežev (v prejšnji skupščini niso imeli predstavnika), komunisti pa bodo imeli 38 poslancev (prej 24 poslancev). Skupaj bodo imele omenjene stranke 320 sedežev, za absolutno vedno pa je potrebnih 289. Dosedanja vladajoča koalicija je doživela pekoč poraz, tako so neodegolisti RPR dobili 134 sedežev (prej so jih imeli 246), liberalna desnica UDF pa 108 (prej so jih imeli 203). Skupaj z manjšimi strankami bo desno-sredinski blok imel v novi skupščini 256 poslancev, prej jih je imel 478, skrajnodesnicarska Nacionalna fronta Jean-Ma-rie Le Pena pa bo imela enega poslanca. Po štirih letih bodo torej vlado v Franciji vnovič sestavili socialisti, ki pa morajo voditi raCune predvsem s komunisti in v manjši meri tudi z Zelenimi. Jospin je v svoji prvi izjavi po zmagi napovedal nekatere spremembe v politiki vlade, katerih cilj bosta »socialna in gospodarska pohtika v dobrobit Človeka«. Socialisti v svojem programu napovedujejo zmanjšanje davka na dodano vrednost, zaustavitev padanja davka na dohodek in povečanje davka na veliko premoženje. V zvezi s prihodnjo skupno evropsko valuto socialisti menijo, da bi jo morale 1. januarja 1999 uvesti tudi Španija in Italija, pa tudi Velika Britanija, Ce bo to želela. Zavzemajo se tudi za ustanovitev »evropske gospodarske vlade« ter za ponovno preučitev evropskega pakta stabilnosti, ki določa strogo disciplino POLJSKA / TRETJI DAN OBISKA Papež o izkoriščanju in brezposelnosti Socialo glavna tema homilije v Legnici LEGNICA (POLJSKA) -»Brezposelnost je znamenje družbene in gospodarske nerazvitosti držav, zato je treba storiti vse, tako da se prepreči ta pojav. Delo je namreč Človeška dobrina, dobrina njegove človečnosti, ker z delom človek spreminja naravo in jo prilagaja svojim potrebam, a tudi uresničuje samega sebe kot človeka, oziroma postane bolj Človeški.« Te besede papeža Jene-za Pavla D. med homilijo pred 300.000 verniki iz Poljske, Češke in Nemčije na opuščenem letališču nekdanjega sovjetskega oporišča v Legnici so tretji dan njegovega obiska na Poljskem zgovorno dokazale, da papež mora spregovoriti o socialnih vprašanjih, »ker je v igri človek, konkretna osebnost«. Prav zato je poljski papež v svoji domovini poudaril, da je ob problemu brezposelnosti tudi »zadržanje tistih, ki delavca smatrajo kot proizvodno sredstvo, kar žali človeka v njegovem dostojanstvu.« Po papeževih besedah pride do izkoriščanja, »ko niso zajamčene nobene pravice«, ali pa »ko zaradi negotovosti in strahu pred odpustitvijo delavca prikrajšajo za vsako svobodno odločanje«. Papež je tudi obsodil tisti delovni umik, ki delavcu onemogoči počitek in duševno rast družine. Ob tem še nepravične plaCe in pomanjklivo socialno in zdravstveno skrbstvo. Ker nihče ne sme smatrati Človeškega dela samo kot proizvodno sredstvo, je za krščanskega podjetnika po papeževih besedah izkorišCevanje toliko hujše. Delavce pa je papež pozval, naj svoje naloge opravljajo »odgovorno, pošteno in skrbno«. Volilni izidi Izidi drugega kroga parlamentarnih volitev v Franciji Število poslancev Chiracova Leva koalicija koalicija RPR Neodv. lev. Neodv. desn. - Neodvisni -114 Nac. fronta -1 Večinska koalicija potrebuje najmanj 289 poslancev v narodni skupščini, ki šteje 577 poslancev. Glasovi v odstotkih Golisti (RPR) 22,7 Giscardovi liberalci (UDF) 21,0 Neodvisna desnica 2,4 Socialisti 40,6 Komunisti 3,8 Ekologisti 1,6 Neodvisna levica 2,1 Nacionalna fronta 5,7 Preostale glasove so prejela manjše stranke Volilna udeležba: 71,1% glede javnih financ članic. Socialisti so bili sprva nenaklonjeni vsakršnim privatizacijam, vendar so nato svoje stališče omilili. Se vedno pa so prepričani, da ni mogoCe privatizirati vojaške industrije, medtem ko bi morali pri nekaterih javnih podjetjih, na primer Telekomu, za mnenje vprašati tudi zaposlene. Ze junija bodo organizirali nacionalno konferenco o zaposlovanju, plačah in delovniku. Njihov cilj je ustvariti 700.000 novih delovnih mest za mlade, polovico od tega v javnem sektorju. Delovnik naj bi postopoma z 39 ur tedensko skrajšali na 35 ur. Krvava alžirska volilna kampanja AT.ZTR - Alžirski islamski fundamentalistiCni skrajneži so sprožili zadnjo ofenzivo slepega nasilja pred Četrtkovimi političnimi volitvami, tako da bi s terorjem in strahom preprečili normalen potek volitev. Včeraj dopoldne je na neki tržnici v stari mestni Četrti (kasbah) Alzira eksplodiral peklenski stroj, ki je terjal šest življenj in 37 ranjenih, sedmo žrtev so teroristi ubili, ker jih je odkrila. Do eksplozije je prišlo le dan po dveh bombnih atentatih na mestne avtobuse v Alžiru, v katerih je življenje izgubilo deset potnikov, 77 pa jih je bilo ranjenih. Dvetedenska volilna kampanja je tako zaradi slepega nasilja islamskih skrajnežev zahtevala 160 življenj. Atentat v Tirani TIRANA - V bombnem atentatu na tiransko kavarno Freskia, ki je last namestnika notranjega ministra Lusha Perpalija (socialistična stranka), je bilo 21 oseb ranjenih, od teh je pet oseb v kritičnem stanju. Socialistična stranka je že obtožila Berishevo Demokratsko stranko odgovornosti za atentat, premier Fino pa je prepričan, da je to začetek volilne kampanje. Premirje v Freetownu FREETOVVN - Mednarodnemu odboru RdeCega križa je vCeraj uspelo vzpostaviti premirje v Freetovmu, potem ko se je zaradi napada puCistiCne vojske na neki hotel, v katerega se je zateklo tisoC civilistov, položaj izrodil. Hotel branijo nigerijske mirovne sile, ki pa so se znašle v težavah, tako da jim je priskočila na pomoč nigerijska mornarica z bombardiranjem raznih vojašnic v Freetovmu. POKRAJINA / SKR PREDLAGA PREVERJANJE Vozel med Oljko in Zelenimi se zateguje Morda bo do srečanja prišlo že konec tedna - Interpelacija Antonaza na Deželi Včeraj se je na prvi "delovni” seji sestal pokrajinski odbor. Seja, ki je bila sklicana prejšnji Četrtek, je bila bolj formalnega znaCaja, kjer je predsednik Brandolin seznanil Člane odbora s pristojnostmi. Z včerajšnjim dnem naj bi se torej pokrajinski odbor pričel ukvarjati s konkretnimi vprašanji. Nekatera so res nujna. Eno od teh bo treba razrešiti že do 15. junija in zadeva posege na področju socialnega varstva in skrbstva. Sočasno pa bo treba presekati vozel v odnosih med zelenimi in koalicijo Oljke, ki že zdaj pogojuje delovanje pravkar izvoljene uprave, ki pa se utegne v prihodnje, morda že prav kmalu, spremeniti v bumerang. Zadevo z izbiro odbornikov v določenih krogih že imenujejo s pravo besedo: predsednikov avtogol pri katerem so sodelovali predstavniki dveh strank. Avtogol, ki postavlja v dvom mesece dolgo vztrajno pot graditve nove široke koalicije različnih sil. Prvenstvena naloga predsednika pokrajinske uprave in v drugi vrsti tajništev strank je zato ureditev odnosov z Zelenimi in utrditev koalicije. Da je to Brandoli-nova prvenstvena naloga ugotavljajo tudi pri Stranki komunistične prenove in to javno, s sporočilom za tisk. Predlagajo namreč politično srečanje s ciljem pozitivnega razpleta krize v katero je zabredla koalicija še preden je začela opravljati institucionalne naloge. Srečanje naj bi bilo konec tedna, morda v petek ali soboto. Stranka komunistične prenove ob tem poudarja odločilno vlogo, ki so jo zeleni imeli v pripra- NOVICE Planinsko srečanje v nedeljo na Vršiču Slovensko planinsko društvo Gorica se bo v nedeljo, 8. junija, udeležilo 26. srečanja zamejskih planinskih društev s planinci jeseniškega območja in krajev ob meji. Srečanje bo na VršiCu, pri Erjavčevi koci. Prireditelji (PD Jesenice) vabijo ob tej priložnosti na dva pohoda: na Sleme (skupaj 3 ure) in na Malo Mojstrovko (4 do 5 ur). Ob 13. uri bo uradni del srečanja s krajšim kulturnim sporedom. SPDG je poskrbelo avtobusni prevoz. Ob povratku bo ogled stalne zbuke v Centru Triglavskega narodnega parka v Trenti. Na avtobusu, ki bo odpeljal iz Rožne doline, je še nekaj prostih mest. Informacije in prijave na sedežu društva, jutri, od 11. do 12. ure in v Četrtek, od 19. do 20. ure - tel. 33029. Danes film, jutri Kronaš Ouartet Dve prireditvi se bosta danes in jutri zvrstili v TržiCu, v okviru pomladanskega ciklusa glasbenih dogodkov "Contaminazioni”. Danes ob 20.30 bodo v občinskem gledališču vrteli film Tri življenja - ena smrt, Raula Ruiza. Jutri, ob 20.30 pa bo v isti dvorani koncert godalnega kvarteta Kronos Quartet. Ciklus glasbenih prireditev se bo sklenil 13. junija. Predstavili bodo zadnji zvezek revije Limes V knjigami Librerira editrice goriziana na Verdijevem Korzu 67 bodo danes ob 16. uri predstavili najnovejšo številko revije Limes, ki je v celoti posvečena albanskemu vprašanju. Predstavitve se bo udeležil tudi glavni urednik revije Lucio Ca-racciolo. Dejavnosti na strelišču Županstvo v Doberdobu obvešCa, da bodo dejavnosti na strelišču nad Selcami od danes do 5. t.m., nato od 10. do 12. junija, od 17. di 19. junija in 24. junija, vsak dan od 8. so 17. ure. V omenji-nih dneh in ob navedenem Času je dostop na ožje in širše območje strelišča strogo prepovedan, označen in zavarovan. Proti kršilcem bodo ukrepali v skladu s predpisi. Za volanom ukradenega avta Na mejnem prehodu pri Standrežu so finančni stražniki ustavili 35-letnega bolgarskega državljana. Na mejni prehod se je pripeljal z avtomobilom bmw nemške registracije. Ob natančnejšem pregledu so ugotovili, da je bilo vozilo ukradeno pred nekaj dnevi, na parkirišču letališča Linate. Avtomobil so zasegb, voznika prijavili in obenem uvedli postopek za izgon. tlill ihmiM© <§i(L(iiMys©i RAY COONEV DENAR Z NEBA Gostuje teater »KD Španski borci« - Ljubljana Danes, 3. (RED B) junija 1997 ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici (ul. I. Brass, 20) vah na pokrajinske volitve. Brez take povezave in enotnega nastopa pod skupnim znakom Oljke, bi danes po vsej verjetnosti pokrajino upravljala desno-sredinska koalicija. Zelo muCno pa še zmeraj vpliva vest o razrešitvi Renata Fiorellija obveznosti, ki jih opravljal do zdaj in premestitvi na novo delovno mesto s pristojnostmi, ki se bodo šele določile. Že rok v katerem je dozorel sklep, hoCeš noCeš, vzbuja pomisleke v kolikšni meri je zadeva povezana z notranjo krizo Oljke, oziroma je sad osebnih obračunavanj in maščevanj. Izredni ravnatelj zdravstvene ustanove je javno (objavljeno je bilo vCeraj v italijanskem dnevniku) poudaril, da je Fiorelb naredil veliko v okvira službe za hitro pomoč (118) v Gorici, da je naloge opravljal tudi dobro. "Zakaj ga je bilo treba torej razrešiti in premestiti na drugo delovno mesto, kjer bo treba pristojnosti šele določiti ? In to samo en dan po umestitveni seji na Pokrajini ? ” To je prvo vprašanje, ki si ga zastavljajo preprosti občani. Tudi tisti, ki se morda vCasih ne strinjajo povsem z načinom nastopanja predstavnika zelenih. Sicer pa je delni odgovor že na sobotnem srečanju z novinarji dal sam Fiorelb: sitnega sogovornika je treba kaznovati in onesposobiti. Fiorellijev primer je vCeraj sprožil odmev tudi na Deželi. Svetovalec SKP Antonaz je predsedniku dež. odbora in odborniku za zdravstvo naslovil nujno pisno vprašanje, z zahtevo po pojasnilih o ozadju razrešitve in predlagal preklic ukrepa. ZDRAVSTVO Treba bo spremeniti dosedanje kriteriie Združenje za zaščito potrošnikov Fedeconsu-matori je pred kratkim opozorilo na (nespoštovanje kakovostnih kriterijev glede razpoložljivosti (Časovne namreč) zdravnikov splošne prakse, ki pogodbeno sodelujejo z Zdravstveno ustanovo. Po" objavi podatkov, ki so bili izluščeni na osnovi točnih ugotovitev, na osnovi na javnem mestu objavljenih urnikov, je združenje zaprosilo za srečanje z odgovornim funkcionarjem Zdravstvene ustanove Fazijem. Do srečanja je že prišlo in na njem so tudi pojasnili, kakšne so obveznosti, ki jih morajo izpolnjevati zdravniki. Osnovna ugotovitev je, da so obveznosti zdravnikov žal zelo ohlapno določene. Na podlagi konvencije, sprejete na vsedržavni ravni, imajo zdravniki obveznost, glede razporejanja urnika, pa so jim odločitve takorekoC prepuščene povsem prosto. Združenje Fedecon-sumatori se s takim pristopom ne strinja in napoveduje, da si bo na vseh ravneh prizadevalo, da se določila spremenijo.Ge ne prej ob pripravi nove pogodbe med ministrstvom za zdravstvo in zdravniki splošne prakse in pediatri. Težko je tudi razumeti razkorak med tem, kar se dejansko dogaja v praksi in kriteriji, na podlagi katerih se ocenjuje stopnja kakovosti storitev na področju javne zdravstvene službe. GORICA / OB OBLETNICI ATENTATA PRI PETOVLJAH Moč spomina je nujna za odkrivanje preteklosti, da se končno izve resnica Pobuda Odbora civilne iniciative Po petindvajsetih letih od atentata pri Petovljah, v katerem so izgubili življenje trije karabinjerji, ostaja še zmeraj nepojasnjeno marsikaj v zvezi s tragičnim dogodkom. Zato si je treba toliko bolj vztrajno prizadevati, da zmaga resnica. Eden od načinov je tudi v tem, da se na tragični dogodek (in dogodke, ki so se v tistem obdobju dovršili tudi v dragih krajih države) ne pozabi. To je sporočilo s sobotnega javnega srečanja, ki ga je v pokrajinski sejni dvorani priredil deželni odbor Civilne iniciative, pod pokroviteljstvom Pokrajine. In prav pojasnjevanju dogodka in dogodkov izpred Četrt stoletja, navajanju kasnejših ugotovitev tudi glede poteka sodnih postopkov, je bilo namenjeno največ pozornosti. Tako je po krajšem uvodnem posegu Vincenza Cercea, predsednika dež. odbora Civilne iniciative, Drevi zadnja predstava v abonmajski sezoni SSG Nad letošnjo abonmajsko gledališko sezono se bo danes spustil zastor. Po sinoCni predstavi "Denar z neba” Raya Cooneya v izvedbi Teatra španskih borcev iz Ljubljane v Kulturnem domu, bo drevi ob 20.30 na sporedu še ponovitev predstave za abonente red B in izven. V komediji nastopa odlični in tudi zamejskemu občinstvu dobro znani igralec Iztok Valič. Gledališka sezona, ki se izteka, bo ljubiteljem odrske umetnosti ostala v spominu posebej še zaradi komedije (ki je po pomenu in predvsem po občutkih, ki jih je povzročila v gledalcih, veC kakor komedija) Afrika ali na svoji zemlji, ki je doživela zares rekordno število ponovitev (preko petdeset). prof. Giuseppe de Lutiis poudaril kako se atentat pri Petovljah uvršCa v široko zasnovani načrt ustvarjanja napetosti v državi. Posebnost primera Petovlje je morda v tem, da je bil atentat pripravljen na samostojno pobudo, vendar pa "kritje”, ki je prišlo kasneje, nakazuje povezanost z neko strategijo. Predsednik družinskih elanov žrtev atentata v Bre-scii, Mario Milani, je poudaril, da tudi petoveljski atentat pojasnjuje, oziroma potrjuje obstoj neke strukture (države?), ki je bila sicer nevidna, vendar dovolj močna da je lahko pogojevala demokratični razvoj v Italiji. Odvetnik Livio Bemot pa je govoril o kazenskem pregonu ljudi, ki z atentatom niso imeli nikakršnega opravka, ki so preživeli pravcato kalvarijo, bili po krivičnem v priporu in zdaj zahtevajo odškodnino. V razpravi je bilo slišati različna mnenja, poudarjena pa je bila zahteva, da se po tolikem času le izve vsa resnica, odgovorni pa kaznujejo. (Foto Bumbaca - s sobotnega srečanja). GABRJE / V PETEK IN SOBOTO PEVSKA PRIREDITEV KD Skaka prireja Koncert na borjaču V Standrežu pa bo "Koncert na plaži” Člani moškega pevskega zbora Skala - Gabrje in istoimenskega društva se skrbno pripravljajo na "Koncert na borjaCu”. Prireditev bo v soboto, 7. t.m. ob 20.30, na borjaCu (na odprtem) nekdanje PavletiCeve domačije. Nastopil bo moški pevski zbor Skala ( na sliki) , kot gost pa bo tokrat pel mešani pevski zbor F.B.Sedej'iz Steverjana. Prireditev v Gabrjah ima že večletno tradicijo in je nekakšen mejnik pred zaključkom sezone. KD Oton Zupančič vabi v petek, 6. junija ob 20.30, na Koncert na plaži. Nastopili bodo mešani pevski zbor Oton Zupančič, moški pevski zbor Skala, dekliški zbor Danica, ženski zbor GM iz Trsta jn zbor Beneške korenine. Prireditev bo v okviru turnirja odbojke na plaži (beach wolley), ki te dni poteka na dvorišču doma Andrej Budal. Za laCne in žejne se bodo potrudili sodelavci kioska "Floridita”. Če bo vreme nagajalo, bo koncert v dvorani. GRADEŽ / DANES SE ZAKLJUCL 73. kongres ginekologov Raziskava o odnosih pacientka - zdravnik Iz podatkov raziskave izhaja, da tretjina žensk v starosti od 18 do 29 let še nikoli ni opravila gi' nekološkega pregleda, navajajoč kot razlog, da ni imela zdravstvenih problemov. Očitno je odsotna spoznanje oz. zavest, da je prevenci]3 boljša od zdravljenja h1 bo treba na tem področju še marsikaj narediti-ugotavljajo ginekologi; Raziskava je odkrila tud1 niz drugih z različnih vidikov zanimivih P°' datkov. Glede izbire zdravnika/ce ginekolog3-se tretjina žensk raje odloči za zdravnico, sam0 šest odstotkov za zdravnika, za 62 odstotkoV vprašanih pa je izbir3 moški/ženska nep°' membna. Iz raziskave so izluSO li tudi sedem zlatih Pr®. vil, ki bi jih morati zdravniki ginekolog1, upoštevati v odnosu do pacientk, zlasti še ob Pr vem pregledu. V Gradežu se bo danes sklenil vsedržavni kongres združenja SIGO (zdravnikov specialistov s področja ginekologije). Kongres se je pričel v nedeljo, 1. junija. VCeraj so na kongresu predstavili tudi prve rezultate nedavne raziskave o odnosih med mladimi ženskami v Italiji in zdravnikom - ginekologom. Raziskavo je opravil institut IARD v Milanu, zajela pa je 700 žensk v starosti med 18. in 29. letom in to z različnih geografskih območij. Prve rezultate je vCeraj udeležencem 73. kon gresa predstavil predsednik združenja prof. Vin-cenzo Giambianco. Podatki odslikavajo stanje, ki ga po eni strani lahko ocenjujemo kot pozitivno, z druge strani pa odpirajo nova vprašanja in postavljajo združenje pred nove naloge, predvsem kar zadeva ustrezno vzgojo in informiranje. GORICA Torek, 3. junija 1997 _____SOVOPNJE /OB 15-LETNIC1 DELOVANJA ZBORA_ Sovodenjska dekleta pripravila jubilejni koncert Občuten nastop pevk, ki jih že od vsega začetka vodi Sonja Pelicon - Izredno topel sprejem občinstva KULTURNI POM / V PETEK Zelo lep odmev na koncert indijske glasbe Nastop skupine Damar Mantra Sodec po obisku in uspehu petkovega koncerta vokalne skupine “Sovodenjska dekleta” ob petnajstletnici ustanovitve, bodo pevke prav gotovo ostale v srcu vseh prisotnih in tudi drugih, ki imajo radi zborovsko pesem in Se predvsem slovensko petje. Naslov koncerta “Da v srcu vasem bi ostale” je pripomogel, da je bilo vzdušje na odru in v dvorani res slovesno pa tudi ganljivo. Tako je bilo Se posebej ob zaključku, ko je v imenu pevk spregovorila Alenka Florenin. Poudarila je da je v osnovi skupine ne le ljubezen do petja, paC pa tudi trdno prijateljstvo, ki že petnajst let povezuje pevke in jih spremlja tako v pevskih kot v osebnih trenutkih. Izrazila je tudi globoko hvaležnost pevovodkinji Sonji Pelicon, katere vztrajnost in požrtvovalnost sta privedli skupino do tega cilja. Koncert, ki ga je priredilo kulturno društvo Sovodnje se je odvijal v domači dvorani. Povezoval ga je dramski igralec Janez Starina, ki je tudi zrežiral celotno predstavo. Sceno so pripravili Vilko Fajt, Emil Tomšič in Zlatka Pelicon. Na sporedu je bilo sedemnajst pesmi, štiri je na klavir spremljala Fiorenza Ožbot. V imenu domačega društva je pozdravila Tanja Visin-tin. Veliko je bilo tudi gostov in prijateljev, ki so pevkam Čestitali in voščili še mnogo uspešnih let. V imenu ZSKD je pozdravil predsednik goriškega odbora Silvano Semolič, ki je skupaj z referentom za glasbeno dejavnost pri ZSKD Bernardom Floreninom podelil pevkam bronasta in srebrna Gallusova odličja; v imenu SKGZ je spregovoril Rudi PavSiC, sovodenjsko občinsko upravo je zastopal župan Igor Petejan, prisrčno Čestitko pa je v osebnem imenu posredoval tudi skladatelj in pevovodja Ignacij Ota. Njegove pesmi so pomemben del v repertoarju Sovo-densjkih deklet. Svoja voščila in darila so prinesli Se predstavniki KD Skala iz Gabrij, PD Ru-pa-PeC, mladinskega pevskega zbora Vrh sv. Mihaela, zenskega zbora Ivan Grbec iz Skednja in dekliškega zbora Vesna iz Križa, pismene Čestitke je poslalo kulturno društvo Slavec Slo- venec iz Boršta in Za-brežca. Skratka na odru je pozdravilo res veliko prijateljev, domače društvo pa je pevke nagradilo z dragocenim darilom. Društvo je ob tej priložnosti izdalo tudi lično brošurico, ki vsebuje fotografije in zanimivosti iz petnajstletnega delovanja Sovo-denjskih deklet ter intervju s pevovodkinjo Sonjo Pelicon, ki ga je zapisal Rudi Pavšič. Naj ob koncu navedemo Se imena pevk, ki so oblikovale jubilejni koncert, to so Nada Devetak, Sonja Pelicon, Danila Petejan, Vesna TomsiC, Valentina Milocco, Nadja Fajt, Tatjana Cotič, Irena Gulin, Alenka Florenin, Majda Pelicon, Dorjana Devetak in Ivana Butkovic. Besedilo pesmi “Sovodenjska dekleta”, ki jo je uglasbil V zadnjem Času smo na Goriškem priča prizadevanjem za posodobitev in izboljšanje gostinske ponudbe. V soboto so po nekajmesečnem premoru ponovno odprli gostilno Pri Miljotu v Dolu, oziroma pri Devetakih, ki jo upravlja družina Peric. Slo je v glavnem za notranjo preureditev, obnovitev in nabavo dodatne opreme in seveda ustrezne ukrepe v kuhinji, pravijo domači, ki se obenem zahvaljujejo za številen obisk in pozornost, ki so ga bili deležni v soboto, ko so po šestmesečni zapori lokal spet odprli. Obiskali so jih res številni domačini pa tudi gostje iz oddaljenih krajev. Z novo razporeditvijo in preureditvijo bodo v gostilni lahko brez "prostorskih” težav postregli tudi večjim skupinam (do 130 sedežev). Poleg novosti in spre- Denis Biancucci in ki vsebuje verz “Da v srcu vašem bi ostale” je napisala Dorjana Devetak. Na sliki - Foto Bum-baca - Sovodenjska dekleta na jubilejnem koncertu 30. maja v Sovo dnj ah. memb v samem lokalu pa smo v pogovoru z lastniki izvedeli, da so se odločili tudi za "vsebinsko” spremembo ponudbe. Novosti namreč napovedujejo v kuhinji, oziroma v izbiri me-nujev. Gostom bodo tako postregli z doma izdelanimi (svežimi) testeninami, doma pripravljenimi slaščičarni in obrtniško pripravljenim sladoledom. Pri Miljotu boste lahko pokusili dobrote, ki jih standardna ponudba ne zajema, recimo konjski zrezek, oslovo meso, divjačino in celo ribe (po naročilu). Poleg seveda bogatega izbora raznih, zlasti domačih prikuh in zelenjave. Gostilno v Dolu so odprli pred tridesetimi leti, danes skrbi za strežbo že tretja generacija. Pa je tako naneslo, da je posodobitev Časovno soupadla z obletnico, pravijo domači. Čestitamo. Številna in pozorna publika je v petek zvečer spremljala izvajanje ritmov indijske glasbe v osrednji dvorani Kulturnega doma v Gorici. Skupina “Dar-bar Mantra” (kar pomeni v staro-indijskem jeziku Razumu dajati barvitost), iz Krmina, je znala vnesti v doživljanje večera, tisto glasbeno barvitost, ki sijo je publika tudi želela. “Darbar Mantra” izvaja namreč posebno glasbeno zvrst, v kateri se spajata staroindijska glasba in pa-poskusno iskanje sodobnih glasbenih tokov. Razveseljivo je tudi dejstvo, da je ob zaključku večera marsikateri poslušalec najprej izrazil čestitke izvajalcem, istočasno pa tudi prirediteljema (Kulturni dom in Časopis “Via Libera” iz Gorice), za izvedbo koncerta, oziroma kulturnega dogodka, ki nedvomno presega ustaljene glasbene pri- KRONIKA Tatvina in izsiljevanje Policija je v nedeljo priprla moškega srednjih let, doma iz Gorice, sicer pa že starega znanca. Prijeli so ga takorekoC pri kaznivem dejanju izsiljevanja. P.D. (na policiji so sporočili samo začetnici), star je okrog 35 let, naj bi pred nekaj tedni zagrešil tatvino v stanovanju mlajše ženske, ki je zadevo prijavila šele po določenem Času in ko je P.D. skušal podvig speljati do konca. Pred dnevi je prišel v stik z žensko in ji ponudil v odkup predmete, ki so pred Časom izginiliiz stanovanja. Ženska je o ponudbi seznanila policijo in tako se je tat in istočasno izsiljevalec ujel v nastavljeno past. Prijeli so ga takorekoC pri poskusu kaznivega dejanja. Odgovarjati bo moral zaradi tatvine in zaradi izsiljevanja. reditve v mestu. V Kulturnem domu smo v zaporedju dobrega tedna doživeli dva zaporedna tovrstna glasbena dogodka. Najprej je bila na sporedu la-tinsko-ameriška glasba, v izvedbi znanega kitarista Alberta Chitayba-na. Koncert je priredilo društvo Jadro ob 10-letnici delovanja in je zelo lepon uspel. Pravzaprav je šlo za prepletanje glasbe in stihova (v španščini) rojakinje Lilijane Visintin. V petek, 30. maja pa smo lahko, v živo, poslušali novo glasbeno zvrst, zmes tradicionalne glasbe indijskega podkontinenta in sodobnih iskanj treh mladih glasbenikov. Oba dogodka sta pritegnila pozornost še posebej “specifičnih interesentov”, istočasno pa raztegnila goriški spekter glasbene kulture. Upati je, da bodo prireditelji s tovrstnimi manifestacijami znali nadaljevati... Paljkovozbiiko predstavijo v Ljubljani V Četrtek, 5. junija bodo v Ljubljani, na sedežu Društva slovenskih pisateljev, predstavili pesniško zbirko Jurija Paljka Nedorečenemu. Zbirka, ki je pred kratkim izšla pri založbi Goriška Mohorjeva, obsega 60 pesmi in je tretja izpod peresa Jureta Paljka, sicer poklicnega kolege, zaposlenega pri Novem glasu. Prvi dve zbirki sta izšli z naslovom Soba 150 (leta 1986) in Nemir (izšla je leta 1994). Zbirka obsega šestdeset pesmi, v katerih se odtenki vsakdanjega življenja spajajo z globokim notranjim doživljanjem. Poezije se predstavijo brez naslova, Nedorečenemu jim postane nekakšen skupni imenovalec. Vendar to je prej kakor hiba ali pomanjkljivost - ugotovi se šele po branju - hotena posebnost, ki pravzaprav pritegne ali celo vznemiro bralca, da se loti iskanja tistega, Nedorečenega, ki je v naslovu zbirke. Na predstavitvi v Ljubljani bo spregovoril tajnik Goriške Mohorjeve družbe Marko TavCar, poezije pa bo recitirala Sara Hoban. 3 OBVESTILA LETNIKI 1965-1970 z Oslavja, Pevme in Stmavra prirejajo 14. junija ob 20. uri skupno večerjo in družabnost Pri Turriju. Ker pobudniki nimajo vseh naslovov, so se odločili za javno vabilo. Interesenti naj se Se do danes zvečer javijo na telefon 535447. POLETNO SREDISCE V DIJAŠKEM DOMU bo odprto od 16. junija do 18. julija. Prijave sprejemajo in sicer od ponedeljka do petka od 13. do 17. ure. Tel. 533495. NA SEDEŽU SKGZ V GORICI (Ul. Malta 2, tel. 531644) je na razpolago videokaseta s priložnostno brošurico o množični manifestaciji Slovencev na Travniku 20. maja 1984. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL posluje ob ponedeljkih, torkih, sredah in petkih od 10. do 18.30, ob Četrtkih od 13. do 18.30. Knjižnica obvešča uporabnike, da je rok izposoje en mesec, nakar je treba plačati zamudnino (5 tisoč lir). H RAZSTAVE NA GRADU - V PROSTORIH NEKDANJIH ZAPOROV je do nedelje, 8. junija odprta retrospektivna fotografska razstava En-rica Scodinija. Ogled je vsak dan, razen ponedeljka, od 9.30 do 13. ure in od 15. do 19. ure. S IZLETI KD O. ZUPANČIČ iz Standreža organizira od 16. do 19. oktobra 1997 izlet v Pariz in v Disneyland Pariš z letalom. Vpisovanje vsak veCer na turnirju v beach volleyu v domu A. Budal v Standrežu. Polovične cene za otroke do 12. leta. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV sporoča, da bo avtobus za izlet v San Marino 8. junija odpeljal ob 5. uri iz Podgore (pri spomeniku), s postanki v Sovodnjah (pri cerkvi) in nato v Standrežu. KINO GORICA VITTORIA 1 Program Vittoria-off 17.45-20.00-22.15 »Una scelta d’amo-re«. VITTORIA 3 18.00- 20.15-22.30 »Potere asso-luto«. CORSO 18.00-20.00-22.00 »Kamasutra«. Prepovedan mladini pod 14. letom. TRZIC COMUNALE 20.30»Tre vite e una sola morte» Film v okviru ciklusa "Contaminazioni”. : : LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, Ul. Manilo 14/B, tel. 480405. POGREBI Danes: 13.15, Mirco Ber-nardis iz splošne bolnišnice v Krmin; 11.00, Giorgio Zorzin iz bolnišnice Janeza od Boga na glavno pokopališče. GORICA / USPEH PRIREDITVE Letalci iz petih držav na 10. reliju "P. Lampronti” Prireditelji letalskega relija za 10. Trofejo Pierluigi Lampronti (poimenovan je po tržaškem pilotu, ki je izgubil življenje v letalski nesreči) so nadvse zadovoljni z uspehom pobude, ki je imela letos izrazito mednarodni značaj, z udeležbo športnih pilotov iz Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Italije. Na reliju je sodelovalo kar 41 letal, različnih znamk ( največ znamke Cessna) iz omenjenih držav. Posadke so vzletale v zaporedju dveh minut in so morale opraviti približno 290 kilometrov dolg polet nad območjem Furlanije Julijske krajine in Slovenije. Končna naloga je bila v zelo natančnem pristanku na go-riškem oziroma mirenskem letališču. Na prvo mesto se je uvrstila posadka C. Castiglioni in M. Armiraglio iz letalskega kluba Vergiate, naslednja štiri mesta so zasedli Avstrijci, šesto mesto pa Madžari. Prvou-vršceni posadki so izročili trofejo Pierluigi Lampronti. V skupinski lestvici so Avstrijci zasedli prvo mesto. Omeniti velja še, da so rezultate relija upoštevali tudi za uvrstitev na lestvici prvega relija Alpe-Ja-dran. Po končanem tekmovanju je za atrakcijo poskrbel vrhunski avstrijski jadralni letalec Stephen Bir-baum. Slovesnosti ob nagrajevanju so se udeležili številni predstavniki oblasti, med temi tudi župan Nove Gorice Špacapan, ki je podčrtal pomen letalske prireditve, ki se odvija v prostoru med dvema državama. Predsednik aerokluba Riavez pa je naglasil potrebo, Po nadaljnem razvijanju dejavnosti na mirenskem letališču. Objekt naj bi ovrednotili ne samo z vidika Športnega letenja, ampak tudi s turističnega, oziroma komercialnega vidika. Zaradi zemeljskih del bo od jutri za promet zaprta ulica Soneti v Doberdobu Zaradi del za namestitev cevi javne kanalizacije je županstvo v Doberdobu vCeraj sprejelo ukaz o prepovedi in omejitvi prometa na odseku ulice Soneti, kjer se bodo v prihodnjih dneh zaCela izvajati dela. Ukrep o prepovedi prometa vseh vozil in tudi pešcev, ki nimajo na omenjenem območju stalnega bivališča, velja od jutri, 4. t.m. do dokončanja del. Prepoved, oziroma omejitev so sprejeli zaradi varnosti in nemotenega poteka del. DOL /GOSTIŠČE Pri Miljotu odprti • . Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih partnerjev.________ ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 NOVICE ' Danes v Ljubljani odprtje sejma Vino LJUBLJANA - Na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču bo jutri odprl svoja vrata 43. mednarodni sejem Vino Ljubljana, na katerem se bo do 7. junija predstavljalo 162 razstavljalcev iz 12 držav. Slovesna otvoritev vinogradniškega in vinarskega sejma pa bo nocoj v Cankarjevem domu, kjer bodo podelili tudi priznanja in medalje z letošnjega mednarodnega ocenjevanja vin in alkoholnih pijaC. Sejem Vino je drugi del projekta Vino Ljubljana. Uvod v sejemsko prireditev je bilo enotedensko mednarodno ocenjevanje vin in alkoholnih pijaC, ki se je sklenilo 23. maja. Med letošnjimi petimi šampioni, ki jih je izbrala mednarodna strokovna komisija, ima Slovenija enega predstavnika. To je peneče vino Barbara 1994 proizvajalca Barbare International iz Bizeljskega. Na 5000 kvadratnih metrov razstavnih površin se bo na sejmu Vino Ljubljana letos obiskovalcem neposredno predstavilo 125 podjetij, prek zastopnikov pa 37. Vino‘97 bo spremljal tudi bogat program obsejemskih prireditev in degustacij. Vodene degustacije bodo v organizaciji Ljubljanskega sejma vsak dan pripravljali priznani slovenski enologi ter Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo (PSW). Na sejmu bo na ogled tudi razstava najlepsih vinskih kleti in najboljših vinskih kart. Vinski sejem je ena najstarejših sejemskih prireditev v Ljubljani. Njegove korenine segajo v leto 1926, ko so ga pripraviti v okviru razstave Ljubljana v jeseni. Uveljavil pa se je v šestdesetih letih, saj ga je leta 1955 pod svoje okrilje vzel tudi Mednarodni urad za trto in vino (OIV). (STA) AUA leti v Šanghaj DUNAJ - Avstrijska letalska družba Austrian Airlines je razširila svojo ponudbo z leti v Šanghaj. V sodelovanju s partnersko družbo Air China je AUA namreč podaljšala let v Peking do Šanghaja. AUA bo v Šanghaj letela dvakrat tedensko, v Peking pa po novem trikrat tedensko. Polete bo družba izvajala z letati airbus A-340-300, ki imajo 297 sedežev, na progi Dunaj-Sanghaj-Dunaj pa letos pričakuje približno 4.550 potnikov. AUA pa je v zimskem umiku razširila oz. izboljšala ponudbo tudi na dragih progah: po novem bo letela tudi v New Delhi in Capetovvn, povečala je število letov v Osako, Singapur, Johannesburg in New York, v Dubaj in na Maldive pa bo letela z večjimi letati. (STA/APA) Agip bo sodeloval pri izgradnji naftovoda Kazahstarvčmo morje MILAN - Italijanska naftna družba Agip, del državnega koncema Eni, bo sodelovala pri izgradnji naftovoda od Kazahstana do Črnega morja. Za 1.500 kilometrov dolg naftovod, ki naj bi bil zgrajen leta 1999, bosta potrebni 2 milijardi dolarjev. Polovico sredstev za izgradnjo bodo prispevale vlade Rusije (24 odstotkov), Kazahstana (19 odstotkov) in Omana (7 odstotkov), ostalo pa naftne družbe: Chevron 15 odstotkov, Lukarco 12,5 odstotkov, Knaneft-Shell in Mobil po 7,5 odstotkov, Agip in British Gas po 2 odstotka ter Amoco-Kazakoil in Oryx po 1, 75 odstotka.NaCrtovani naftovod je za Agip strateškega pomena, saj gre velik del nafte iz Skupnosti nedovisnih držav prav v Italijo. (STA/APA) Rast ameriškega gospodarstva VVASHNGTON - Obseg ameriškega gospodarstva je v prvem Četrtletju letošnjega leta narasel za 5 8 odstotka, kar je veC, kot so ocenjevati doslej. Rast bruto domačega proizvoda je ministrstvo za trgovino v VVashingtonu v petkovem drugem izračunu popravilo; le-to znaša 0,2 odstotni točki več kot glede na prvo oceno ministrstva, ki jo je to podalo konec aprila in po kateri naj bi rast gospodarstva znašala 5,6 odstotka. Gre za najveCji porast v skoraj desetletnem obdobju. (STA/dpa) TRGI / PO ZMAGI SOCIALISTOV V FRANCIJI IN INSTITUCIONALNEM ZAPLETU V NEMČIJI Marka in frank nazadovala, bone pa presenetljivo porasle »Evronervozo« je tokrat poleg dolarja izkoristila tudi lira - Skoraj vse evropske borze pozitivne, pariška nadomestila skoraj 3-odstotni začetni padec MILAN, PARIZ - Zmaga socialistov v Franciji in polemike med nemško vlado in centralno banko so včeraj močno vplivale na marko in frank, ki sta tako plačala za negotovosti o prihodnosti evropske valute. Nemški in francoski bankovec sta v razmerju do lire izgubila odstotek oziroma 0, 7 odstotka, kar pomeni, da se je italijanska valuta z nervozo na evropskih menjalnih trgih tokrat okoristila. Okoliščine je izkoristil ameriški dolar, ki se je okrepil in se od petkove kotacije 1690, 56 včeraj povzpel na 1699, 49 lire, v Času trgovanja pa je večkrat presegel 1.700 lir in dosegel celo 1703, 5 lire. Tako kot ošibitev francoskega franka, je bil predviden tudi padec na pariški borzi, saj je ta že v tednu pred drugim krogom volitev izgubila kar 6, 5 odstotka. In res je francoski delniški trg zaCel borzni sestanek z moCnim znižanjem indeksa glavnih delnic Ca-40 (-2, 76%), kar so analitiki pripisali predvsem bojazni, da bodo v Jospinovi vladi sodelovali tudi komunisti. Razmere so se nato umirile na osnovi glasov, da bi utegnil postati novi francoski zunanji minister prejšnji predsednik evropske komisije Jacques Delors, medtem ko naj bi ekonomsko in finančno ministrstvo prevzel Dominique Strauss-Kahn. Finančni operaterji očitno menijo, da sta ti dve imeni jamstvo za ohranitev proračunskih ciljev evropske politike Francije, podkrepil pa jih je še glasnik francoske socialistične stranke Francois Hollande, ki je potrdil ves interes nove vlade za dosego monetarne unije. Na koncu je pariška borza proti vsem pričakovanjem končala sestanek pozitivno (+0, 68%), ki Čemur je prispevala tudi okrepitev zelenega bankovca, kar je preusmerilo pozornost investitorjev na francoske vrednostne papirje. Tudi milanska borza je v ozra- čju »evronervoze« začela sestanek z rahlim spustom, nato pa ga je tako kot večina evropskih trgov (z izjemo londonskega, ki je ubral obratno smer) končala s porastom indeksov. Zadnji Mibtel se je ovrednotil za 0, 58 odstotka, glavno »zaslugo« pa gre pripisati močnemu ovrednotenju delnic Eni, potem ko so pretekli petek vidno padle. Na italijanskih trgih sicer prevladuje previdnost po sobotnih opozorilih guvernerja centralne banke Antonia Fazi a glede še vedno prežeče nevarnosti novega vzpona inflacije, kar da zaenkrat ne omogoča znižanja cene denarja. TRST / ZANIMIVO PREDAVANJE O SEDANJIH IN PRIHODNJIH SPREMEMBAH NA TRŽIŠČU DELA Vpliv globalizacije na zaposlovanje TRST - V globalnem ekonomskem sistemu morajo biti delavci pripravljeni večkrat menjati zaposlitev, novim razmeram pa se morajo prilagoditi tudi državne inštitucije. V to je prepričan prof. Sergio Bologna, predsednik Svobodne univerze Milana in Hinterlanda (L.U.M.H.I.), ki je bil pred kratkim v Trstu gost krožka »Che Guevara«, predaval pa je o problemu zaposlovanja v gospodarski globalizaciji. Kot je uvodoma v imenu krožka povedala Licia Chersovani, je treba gledati na ekonomsko globalizacijo z veC zornih kotov, saj kar npr. zadeva delavce, je težnja po »pozabi« njihovih težav, Ceš da »smo itak v globalnem tržišču.« Poleg tega, je povedala, države v takem sistemu izgubijo svojo funkcijo, navsezadnje pa se postavlja tudi problem nacionalne identitete. Besedo je nato prevzel Bologna (med drugim sodeluje z raznimi podjetji kot konzulent za prevozništvo s »socialno-ekonomskega vidika«), ki je takoj podčrtal problem prehoda iz odvisnega v neodvisno delo, kar bo po njegovem v prihodnosti neizbežna pot za številne delavce. Podjetja paC ne bodo ustvarjala novih delovnih mest, tako da si bodo morati ljudje »izmišljati nova dela.« Na globalizacijo se po Bologni gleda preveč enostransko in se to tematiko premalo poglobi. Trenutno obstaja »virtualna globalizacija,« ki jo omogočajo sredstva javnega obveščanja in tele-matske strukture, saj »uresničitev mreže na svetovni ravni ustvari globalizacijo.« Problem pa tiči v tem, da se pozablja na »realno, fizično« globalizacijo, ki jo povzroča tehnološki razvoj prevozništva, kar predstavlja os »revolucije« na tem področju. Dandanes obstaja paC možnost nuditi prevažanja po isti ceni bodisi na mednarodni kot na lokalni ravni, kar seveda moCno vpliva na ceno dela. Gre tu za problem delavcev, ki se fizično premikajo, večkrat pa pride do izseljevanja, tako da lahko pride do težav, kar zadeva državljanstvo. V zvezi z globalizacijo se je izrodila »prava kapitalistična mitologija« - prinesla naj bi povišek resurzov, porazdeljevanje bogastva, napredno tehnologijo, konec »hegemonskih centrov« itd. Vse to, pravi Bologna, se ni uresničilo. Ze res, da je prišlo do »decentralizacije« nekaterih ključnih sektorjev (proizvajanje avtomobilov, železarska industrija idr.) v manj razvite države, a »oblast ostaja v istih rokah (ZDA).« Misel je nato šla na problem zadrževanja plaC (wage squeeze) oz. upadanje delovnih mest v ZDA. O tem obstaja veC tez: prva je t. i. »skills mismatch«, ko gre za slabo »porazdeljevanje« oz. pomanjkanje kvalificiranih in specializiranih ljudi. V ZDA je v bistvu prišlo do povpraševanja po takih osebah, tržišče pa je ponujalo pretežno nekvalificirano osebje, za kar je po njegovem v glavnem kriv slabi nivo ameriških šol oz. univerz. Po drugi strani, pravi, se je tehnološki napredek razvil prehitro, glede na zmogljivosti študentov oz. docentov, obstaja pa tudi problem delovne sile po nizki ceni iz manj razvitih držav. Vse to je res, je povedal Bologna, a je za »wage-squeeze« pretežno kriva deflacionistiCna monetarna politika ZDA v zadnjih 20 letih (krčenje javnih uslug, stroge bilance, zmanjšanje javnih stroškov idr.), nekaj podobnega pa bi se po njegovem lahko zgodilo tudi v Evropi, ko bi uvedli euro, oprezni pa moramo biti tudi v Italiji, npr. v železniškem sektorju. Ko gre za deflacionistieno politiko, je dodal, se torej bolj kot globalizacija izrodita zmanjševanje plač oz. upadanje delovnih mest. Problem je tudi v tem, kako države pripravljajo statistike o delovnih mestih in kako jih uporabljajo. V ZDA jemljejo v poštev tudi »možnosti dela« (v statistike vključijo ljudi, ki imajo npr. 6-meseCno pogodbo), v Evropi pa pretežno odvisne, ne pa samostojne delavce. Sele 1987. leta je EGS opravila preiskavo, iz katere je izhajalo, da se avtonomno delo izredno širi, po njegovem pa se ta težnja ne bo. spremenila. Delavci bodo primorani, kot rečeno, večkrat menjati delo ali pa postati samostojni, za to pa je potrebna »resnična sprememba miselnosti.« V globalnem sistemu je bistvena fleksibilnost. Ljudje morajo biti pripravljeni delati daleC od doma, kar se z Italijani ne dogaja (še najmanj na mednarodni ravni), saj išCejo delo »zraven doma.« Za to obstaja po Bologni veC razlogov, bistvena pa sta »Čakanje na javno zaposlitev« in slabi oz. zastareli univerzitetni sistem (mesto docenta je v Italiji edina zaposlitev, kjer ni važna prisotnost na delovnem mestu, je povedal). Javni funkcionarji med drugim ne poznajo jezikov za vložitev prošenj po finansiranjih na Evropsko unijo, nujna pa je v globalizaciji tudi nova pravna ureditev, saj so npr. osebe, ki večkrat menjajo delo, brez pravnega kritja. Za to mora seveda predvsem poskrbeti sistem, ki mora biti v prvi vrsti sposoben naučiti nove generacije fleksibilnost in jim nuditi sredstva, da bodo lahko zlahka iskali delo v drugih državah, je zaključil Bologna. Aljoša Gašperlin 2. JUNIJ 1997 v LIRAH s valuta nakupni prodajni z 5. Okada 58 itd. Do 250 ccm (112, 294 km): 1. Olivier Jacque (Fra, hon-FaJ 40:29, 266 (166, 411 km/h); 2. Ralf Waldmann (Nem, ,°nda) 40:29, 888, 3. MaxBiaggi (Ita,honda)40:35, 678,4. L°ris Capbossi (Ita, aprilia) 40:35, 681 itd.; vrstni red: 1. ,,laggi 91 točk, 2. VValdmann 82, 3. Jacque 61, 4. Tetsuya farada (Jap) aprilia 56, 5. Ukawa (Jap) 41 itd. , Do 125 ccm: (103, 656 km): 1. Noburu Ueda (Jap, hon-aJ 40:19, 719 (154, 216 km/h), 2. Valentino Rossi (Ita, Mia) 40:19, 723, 3. Tomomi Manako (Jap, honda) 40:26, itd.; vrstni red: 1. Ueda 99 točk, 2. Rossi 95, 3. Sakata 9aP) 69,4, Jorge Martinez (Spa) 57,5. Manako 51 itd. ATLETIKA / PRAVEGA DVOBOJA NI BILO Johnson se je predal Baileyju Kanadčan obtožil Američana, da je hlinil poškodbo TORONTO - Kanadčan Donovan Bailey, olimpijski prvak in svetovni rekorder na 100 metrov, je v dolgo pričakovanem dvoboju z dvakratnim olimpijskim zmagovalcem na 200 in 400 mehov Američanom Michaelom Johnsonom dokazal, da je najhitrejši na svetu. V Torontu je v teku na 150 metrov dosegel Cas 14, 99, Johnson pa je po 70 metrih odstopil zaradi poškodbe. Kanadčan je za zmago dobil milijon dolarjev, oba šprinterja pa • sta prejela še po 500.000 dolarjev za nastop. Kanadčanu se je izmuznil najboljši rezultat na svetu, ki ga je na 150 mehov že daljnjega leta 1983 dosegel legendarni italijanski šprinter Pieho Mennea (14, 8). Takoj po startu teka, ki ga je Bailey začel na nohanji progi, kot si je želel, je bil v prednosti kanadski šprinter. Prednost je pred 30.000 gledalci v dvorani SkyDome Torontu po petdesetih metrih do zavoja povečal na hi mehe, dvajset mehov pozneje pa se je Johnson, ki je sicer znan po izjemnih pospeševanjih v zadnjih metrih, prijel za levo stegensko mišico in nato predčasno končal tek. »Bal se je, da bi izgubil, pa je prenehal tekmovati. Mislim, da bi ga moral brcniti v zadnjo plat in da bi morali ponoviti ta tek. Ponovno bi zmagal, saj sem najboljši šprinter.« je menil Bailey, ki je Ze od februarja, ko so napovedali ta nastop, trdil, da je najhitrejši ne glede na to, kako se bo razpletel neposredni obračun z Johnsnom na 150 mehov, na vmesni razdalji obeh atletskih zvezdnikov. V senci tega dvoboja so bili ostali obračuni, ki so jih pripravili v dveur-nem sporedu. Zanimiv je bil spopad na 100 mehov ovire med olimpijsko zmagovalko Svedinjo Ludmilla Engquist in Jamajčanko Michelle Freeman. Tekmovalka iz Švedske, ki je na OI v Atlanti premagala najboljšo slovensko atietinjo Brigito Bukovec, je izjemno slabo star-tala in imela ze veC kot dva meha zaostanka. Po predzadnji oviri pa je nenadoma razlika skopnela in Svedinja je na veliko presenečenje razočarane Jamajčanke, prepričane v zmago, slavila s časom 12, 82. Freemanova je v zadnjih metrih povsem popustila in tekla le 12, 96. V skoku v višino je American Charles Austin preskočil 2, 30 metra in ugnal Šveda Patrika Sjoeberga (2, 20), skok s palico pa je pripadel Južnoafričanu Okkertu Britsu (5, 90). American Lavvrence Johnson (5, 75) ni imel možnosti za zmago. V ženskem skoku v daljavo je Nemka Heike Drechsler s 6, 82 meha premagala Američanko Jackie Joyner-Kersee (6, 79). Rusi prvaki, Švedi drugi, Francozi tretji na rokometnem SP KUMAMOTO Ruska rokometna reprezentanca je na 15. svetovnem prvenstvu (SP) v rokometu v japonskem Kumamotu v finalu premagala Švedsko s 23:21 (11:10) in tretjič po letih 1982 in 1993 osvojila naslov svetovnega prvaka. V tekmi za tretje mesto je branilka naslova Francija premagala Madžarsko z 28:27 (15:12). REZULTATI ZAKLJUČNIH TEKEM Finale: Rusija - Švedska 23:21 (11:10) Za 3. mesto: Francija Madžarska 28:27 (15:12) Za 5. mesto: Islandija - Egipt 23:20 (10:9) Za 7. mesto: Španija - Južna Koreja 33:26 (17:12) Ostali vrstni red: 9. ZR Jugoslavija, 10. Litva, 11. Češka, 12. Norveška, 13. Hrvaška, 14. Kuba, 15. Japonska, 16. Tunizija, 17. Alžirija, 18. Italija, 19. Portugalska, 20. Kitajska, 21. Saudova Arabija, 22. Argentina, 23. Maroko, 24. Brazilija. Za najboljšega rokometaša na svetu je bil proglašen igralec Španije Talant Dušebajev, ki je po rodu iz Kirgizije, star je 29 let, bil pa je že olimpijski prvak v dresu Skupnosti neodvisnih držav leta 1992 v Barceloni, z Rusijo je bil leta 1993 svetovni prvak, špansko državljanstvo pa je dobil leta leta 1994. Za najboljšega igralca 15. SP je bil izbran Šved Staf-fan Olsson, za najboljšega vratarja njegov rojak Mats Olsson, najboljši strelec pa je bil z 62 goli Juž-nokorejec Kyung Shin Yoon. Maribor prvič slovenski prvak MARIBOR - Nogometaši Maribor Branika so v zadnjem, 36. krogu v prvi slovenski nogometni ligi (1. SNL) premagali Beltince s 5:1 (3:0) in si zagotoviti naslov državnega prvaka. Ajdovsko Primorje, ki je večji del prvenstva vodilo na lestvici je z drugim mestom doseglo najveCji uspeh v zgodovini kluba in uvrstitev v pokal UEFA, že juhi pa bo imelo prvo priložnost, da se vsaj deloma oddolži Mariborčanom za izgubo naslova. Ob 17. uri bo v Ajdovščini namreč prva finalna tekma slovenskega pokala, povratno srečanje pa bo Cez teden dni v Mariboru. Seveda bodo tudi Mariborčani stroifi vse, da osvojijo dvojno krono in prvemu naslovu državenga prvaka dodajo še zmago v pokalu. IZIDI 36. KOLA: Olimpija - Rudar 4:1 (1:0), Maribor - Beltinci 5:1 (3:0), HIT Gorica - Primorje 1:0 (1:0), Mura - Korotan 0:2 (0:1), Publikum - Koper 0:2 (0:0); KONČNI VRSTNI RED: 1. Maribor Branik 71 točk; 2. Primorje 66; 3. Hit Gorica 65; 4. Publikum 47; 5. Olimpija 45; 6. Korotan 45; 7. Mura 43; 8. Rudar 42; 9. Beltinci 32; 10. Koper 31 Američani zmagovalci svetovnega pokala ATENE - Ameriška vaterpolska reprezentanca je zmagovalka svetovnega pokala. V tekmi za 1. mesto je v Atenah premagala Grčijo z 8:5. Tretje mesto so osvojiti Madžari, ki so biti boljši od Rusov z 10:7, peti so Italijani, šesti Spanci, sedmi Jugoslovani in zadnji Hrvati. Finale: ZDA - Grčija 8:5; za 3. mesto: Madžarska -Rusija 10:7; za 5. mesto: Italija - Španija 9:5; za 7. mesto: ZR Jugoslavija - Hrvaška 6:5 po podaljšku. Čop prepričljivo prvi MUNCHEN - Svetovni prvak Iztok Cop je na prvi tekmi veslačev za svetovni pokal v Munchnu med skifisti prepričljivo slavil s štirimi dolžinami Čolna prednosti pred Egipčanom Ibrahimom Alijem in Američanom Jamijem Kovenom. Četverec brez krmarja v sestavi Denis Svegelj, Jani Klemenčič, Milan Janša in Sadik MujkiC je zasedel povprečno peto mesto. Zmagati so Britanci, drugi so biti Nemci in tretji Hrvatje, manjkale pa so posadke iz Francije, Italije in Avstralije. Na prvi tekmi svetovnega pokala so biti najuspešnejši Nemci, ki so dosegli pet zmag, med drugim tudi v najatraktivnejši disciplinah med osmerci in dvojnimi Četverci. Dve zmagi sta odšli na Dansko, med devetimi državami s po eno zmago pa je tudi Slovenija. Nastopilo je 850 veslačev iz 37 držav. Odbojkarji Slovenije četrti v kvalifikacijah za EP CATANIA - Odbojkarska reprezentanca Slovenije je v zadnjem kvalifikacijskem srečanju skupine E za uvrstitev na evropsko prvenstvo premagala BiH s 3:2 (7:15, 5:15,15:13, 15:9, 16:14) in kvalifikacije končala na Četrtem mestu. Prva je Češka, ki je v zadnjem kolu v Plznu premagala Finsko s 3:1. Češka se je neposredno uvrstila na EP, ki bo septembra na Nizozemskem, drugouvrščene Fince pa Čakajo še dodatne kvalifikacije. Nekoliko presenetljivo pa je izpadla Španija, ki je bila tretja zaradi slabšega količnika v setih. KONČNI VRSTNI RED: Češka 14, Finska 10 (razlika v setih 18:11), Španija 10 (18:12), Slovenija 6, BiHO. Detroit povedel v finalu Staneyjevega pokala PHILADELPHIA - Hokejisti Dehoit Red VVings so v prvi tekmi finala Staneyjevega pokala na gostovanju premagati Philadelphio Flyers s 4:2, s Čemer so v zaključnem obračunu letošnje sezone v severnoameriški poklicni hokejski ligi povedli z 1:0 v zmagah. Naslednja tekma bo danes v Philadelphii. P NOGOMET / ČETVEROBOJ V PARIZU Maldini: Bolj nam bi koristil počitek Danes začetek s tekmo med Francijo in Brazilijo, jutri bo Italija igrala proti Angliji MILAN - V Franciji se danes začenja prestižni nogometni Cetvero-boj z reprezentancami Anglije, Francije, Italije, Brazilije. V prvem kolu se bodo Francozi danes v Lionu pomerili z Brazilci, jutri v Nantesu pa bo tekma med Italijani in Angleži. Selektor »azzurrov« Cesare Maldini dvomi, da bodo njegovi igralci na tem turnirju kdove kako uspešni, a zavrača namigovanja, da se sploh ne bodo trudili. »To je v Italiji nemogoče. Ce ne dosežeš rezultata, se pri nas podre svet. Nismo hoteli nastopiti na tem turnirju, a bomo vseeno dali vse od sebe, vendar mnogi igralci niso v najboljši formi, želijo si počitnic«, je včeraj povedal Maldini. Njemu je zlasti pri srcu, da bi na turnirju našel nekaj novih variant za obrambo in sredino igrišča, upoštevajoč dejstvo, da na kvalifikacijski tekmi za SP proti Gruziji ne bo mogel računati na Costacurto in Albertinija, po sobotni zmagi Anglije na Poljskem z 2:0 pa je na kvalifikacijah še vse odprto. Maldini je na tiskovni konfemeci tudi obrazložil kriterije za izbiro igralcev, ki bodo igrali v Franciji. »Fresija nisem poklical, ker ni v idealni formi, Di Francesco ostaja doma zaradi dodatne tekme za obstanek. IšCem rešitev za Costacurto. Zamenjal bi ga lahko Torrisi, ne pa Pa-nucci, ki igra v drugačni vlogi. Moj sin poCasi okreva. Albertini bo igral samo na prvih dveh tekmah, potem pa ga v Italiji čaka lažja operacija, zato sem tudi poklical Lombarda. Zal mi je za Baggia. Ko bi se ne poškodoval, bi bil gotovo z nami. Toldo je elan reprezentance, a zdaj ni v formi, zato sem se odločil za Pagliuco. Toldo in Buffon vsekakor predstavljata našo bodočnost. Maldini ni hotel razkriti postave za jutrišnjo tekmo verjetno pa bodo igrali Peruzzi, Ferrara, Benarrivo, Dino Baggio, Cannavaro, Costacur-ta, Di Livio, Di Matteo, Casiraghi, Albertini in Zola. NOGOMET / PO FINISU V PRVENSTVU Pokal UEFA največji uspeh Udineseja doslej Trener Zaccheroni začel verjeti v podvig po zmagi proti Atalanti - Oliver Bierhoff zdaj skoraj gotovo ostaja v Vidmu NOVICE Parma v Ligi prvakov, usoda Piacenze in Cagliarija še negotova Nogometne A lige je konec, ni pa razrešila vseh vprašanj. Parma si je z drugim mestom zagotovila nastop v Ligi prvakov, Udinese bo prvič igral v pokalu Uefa, Perugia se vrača v B ligo, usoda Piacenze in Cagliarija pa je še negotova, saj bo med tema moštvoma desetič v zgodovini A lige potrebno odigrati dodatno tekmo za obstanek Izidi zadnjega kola: Bologna - hiter 2:2, Juentus -Lazio 2:2, Milan - Cagliari 0:1, Napoli - Vicenza 1:0, Piacenza - Perugia 2:1, Reggiana - Atalanta 0:3, Roma - Udinese 0:3, Sampdoria - Fiorentina 1:1, Verona - Parma 1:2. KonCni vrstni red: Juventus 65, Parma 63, hiter 59, Lazio 55, Udinese 54, Bologna 49, Vicenza 47, Fiorentina 45, Atalanta 44, Milan 43, Roma in Napoli 41, Cagliari, Perugia in Piacenza 37, Verona 27, Reggiana 19. Juventus in Parma v Ligi prvakov, hiter, Lazio, Udinese in Sampdoria v pokalu UEFA, Reggiana, Verona in Perugia izpadli v nižjo ligo. Najboljša strelca: Inzaghi (Atalanta) 24, Montella (Sampdoria) 22. Odbojkarice Edi Mobili napredovale v B2 ligo Odbojkarice tržaške ekipe Edi Mobili so dosegle napredovanje v B2 ligo. Na kvalifikacijah v Trstu med četrtouvršCenimi šesterkami raznih skupin Cl fige so zmagale na vseh tekmah. Po zmagah proti Godigeseju in Romagni so v zadnji tekmi v nedeljo s 3:0 (15:3,17:15,15:5) premagale še ekipo Otta di Castello. Za prestop v B2 figo se potegujeta še dve šesterki iz naše dežele. Na dobri poti je ženska ekipa Castenet-to Sedie iz kraja San Giovanni al Natisone. V prvem od dveh dvobojev odločilnega drugega kroga kvalifikacij je namreč s 3:2 zmagala v Osiu proti ekipi Socaf. Slabše se piše tržaškemu Prevenireju, ki je proti močnemu Scanzu izgubil s 3:0. Povratna tekma bo v soboto. V primeru stanja 1:1 v zmaga, se igra tretja tekma. Naj omenimo še, da je na Tržaškem iz 1. moške divizije v deželno D figo napredovalo moštvo Rigutti. V tretji tekmi končnice je s 3:0 premagal Old Cats, kijev polfinalu izločil Slogo B. Totocalcio PRAVILNA NAPOVED: XX2 112 2X2 112X; DOBITKI: 13 (37 dobitnikov) 177.914.000 lir; 12 (1565 dobitnikov) 4.206.200 lir. Totogol PRAVILNA KOMBINACIJA: 1-7-9-13-16-20-23-29; DOBITKI: 8 (16 dobitnikov) 290.626.000 lir; 7 (2422 dobitnikov) 1.436.900 lir; 6 (89.665 dobitnikov) 38.400 lir. KOŠARKA / V PRIPRAVAH NA EP Messina praktično že izbral reprezentanco Z Rusijo Gregor Pučko potrdil, da je nenadomestljiv BERLIN - Košarkarska reprezentanca Italije bo danes zvečer prispela v Berlin, kjer bo sodelovala na turnirju skupaj z Nemčijo, Jugoslavijo in Turčijo. Selektor Ettore Messina je na pot od-peljla petnajst igralcev, med katerimi bo izbral dvanajsterico, ki bo nastopila na EP v Španiji. Za sestavo reprezentance bosta odločilna berlinski in nato še atenski turnir. V primerjavi s tistimi, ki so se pripravljali v Trevisu, je ena sama Totip PRAVILNA NAPOVED: 2X 21 X2 XI 22 XI; DODATNA DIRKA: 3 - 4; DOBITKI: 14 (1 dobitnik) 845.488.000 lir; 12 (34 dobitnikov) 12.745.000 lir; 11 (815 dobitnikov) 531.000 lir; 10 (7392 dobitnikov) 58.000 lir. sprememba. Doma je ostal poškodovani Paolo Conti, namesto njega pa je v Berlin odpotoval Carlton Myers, čeprav še ni povsem nared in gotovo ne bo igral, temveč bo treniral posebej s trenerjem za fizično pripravo. Za Contija je malo možnosti, da bi si pravočasno opomogel, zato bo njegovo mesto dobil Galanda. Pravzaprav je glede sestave ekipe malo neznank. Zanesljivi so Bonora, Coldebella, Esposito, Myers (seveda, če bo popolnoma zdrav), Pittis, Fučka, Frosini, Gay in Marconato, deseti potnik za Španijo bi moral biti Galanda (90% možnosti, ostalih 10% ima Conti), za ostali dve mesti pa bosta odločeni med Abbiom (50%), Morettijem (40%) in Am-brasso (10%) ter med Carero (60%) in Chiaci-gem (40%). Ettore Messina je bil z nedeljskim na*stopom proti Rusiji zadovoljen. Srečanje je bilo vse prej kot prijateljsko, italijanski selektor pa je po končani tekmi poudarjal predvsem dobro obrambo in protinapad, manj pa je bil zadovoljen z metom od daleč. O posameznikih ni želel preveč govoriti. Potrebno pa je poudariti izredno igro Gregorja Fučke, ki je dobesedno sam pokopal Ruse in še enkrat dokazal, da je daleč najboljši igralec med »azzurri«. Njegov obračun je izreden. Igral je 31 minut, dosegel 33 točk, iz igre je metal 12:18, proste mete 9:12, imel pa je še 10 skokov. Za rusko obrambo je bil enostavno prehiter, da bi ga lahko ustavila, ko pa je bil na klopi, se je videlo, da Italija brez njega enostavno ne more igrati. Italija - Rusija 83:76 (50:51) ITALIJA: Coldebella 14, Bonora 3, Fučka 33, Pittis 6, Moretti 5, Abbio 7, Carera, Gay 2, Am-brassa, Marconatto 10, Chiacig, Galanda 3. RUSIJA: Karašev 13, Kudelin 3, Morgunov, Kisurin 10, Goutrov 1, Babkov 14, Kurašov, Z. PaCutin, Fetisov, Panov, Nosov 14, E. Pačutin. Sodnika: Cazzaro in Zancanella (Ita) PM: Italija 32:38, Rusija 22:31; PON: Kudelin 34), Kisurin (36), Fetisov (39), Nosov (40); IZKLJUČENA: Pittis in Karaše (medsebojno obračunavanje v 26. minuti); MET ZA 3T: Italija 3:14 (Coldebella 1:3, Bonora 1:3, Pittis 0:1, Moretti 0:1, Abbio 0:1, Carera 0:1, Ambrassa 0:1, Galanda 1:2), Rusija 6:16 (Karašev 2:3, Kudelin 1:6, Babkov 2:3, Fetisov 1:4); 4000 gledalcev. VIDEM - »Želel bi, da bi društvo obdržalo vse igralce, da bi lahko tudi v Evropi pokazali kaj zmoremo,« dan po prvi uvrstitvi Udineseja v pokal UEFA pravi njen trener Alberto Zaccheroni (na sliki Ap skupaj z Bierhoffom po zmagi v Rimu) . Videm je v nedeljo zvečer norel za svoje nogometaše. Letošnjega dosežka ni mogoče primerjati z drugim mestom iz leta 1955. Peto mesto v letošnji sezoni pomeni namreč nastop v pokalu evropske nogometne zveze, za društvo pa velik vir dohodka, ki bi lahko klubu zagotovil še trdnejšo bodočnost. Ze nekaj časa je znano, da bo Sergio prestopil k Napoliju, vodstvo kluba pa ne bo v vratih potrdilo ne Caniata ne Battistinija, navijači pa z zastavlje- nim dihom pričakujejo, kaj bo z nemškim reprezentantom Bierhoffom, za katerega se zanima vsaj ducat uglednih klubov. Zaccheroni je prepričan, da bo Bierhoff ostal v Vidmu. »Oliver nas bo zapustil samo, če se bo našel kak norec, ki bo pripravljen zanj odšteti ogromno vsoto,« trdi Zaccheroni in tudi sam Bierhoff je v izjavah po tekmi dal razumeti, da njegov odhod ni več tako neizbežen. Trener je v možnosti svojega moštva zaCel verjetni po zmagi v Vidmu proti Atalanti z 2:0. »Začutil sem, da imamo dovolj energije in volje za ta podvig. Po krasni zmagi v Turinu proti Ju-ventusu se je začel naš zmagoslavni galop«' Mnogi menijo, da je bil ključ uspeha v prehod iz sistema 4-4-2 v sistem s tremi Čistimi napadalci, vendar se Zaccheroni s tako poenostavljeno razlago ne strinja. »Ce hočeš igrati s tremi napadalci, moraš imeti močno sredino. Uspeh je sad trdne volje, zaslužne pa so tudi naše žene in zaročenke, ki so učinkovale pomirjevalno. Se vedno imam raje sistem 4-4-2, čeprav so nekateri menili, da sem bil nor, ko sem se odločil zanj, Ceš da je z njim uspel samo Zeman in še to samo v Fog-gii,« je še pojasnil Zaccheroni, ki je bil že skoraj dogovorjen z Napo-lijem, a se je nazadnje pred tremi tedni odločil, da bo ostal v Vidmu. Danes bo nogometaše sprejel župan Barazza, napoveduje pa se teden dni praznovanj. r ODBOJKA / SVETOVNA LIGA »Azzurri« tudi drugič gladko slavili v Pekingu Španija premagala ZRJ PEKING - Italijanska moška odbojkarska reprezentanca je bila tudi v 2. tekmi 3. kroga svetovne odbojkarske lige boljša od Kitajske. »Azzurri« so tokrat zmagali s 3:0 (15:11, 17:15, 15:6). Najboljši pri Italijanah je bil tudi tokrat Sartoretti (9+17). V isti skupini nekoliko preseneča poraz Jugoslavije proti Španiji, medtem ko v ostalih skupinah velja omeniti dva domača poraza z 0:3 olimpijskih prvakov Nizozemcev proti Kubi. Vse tri vodilne ekipe v posameznih skupinah, in sicer Brazilija, Italija in Kuba, so po šestih odigranih srečanjih še brez poraza. Izidi 3. kola, petek Bolgarija - Argentina 3:1, Španija - Jugoslavija 1:3; sobota: Nizozemska - Kuba 0:3, J. Koreja -Rusija 3:1, Japonska - Brazilija 0:3, Bolgarija - Argentina 3:1; nedelja: Španija -Jugoslavija 3:2, Japonska - Brazilija 0:3, Nizozemska - Kuba 0:3, J. Koreja - Rusija 3:1, Kitajska - Italija 0:3. Lestvice, skupina A: Brazilija 12, Bolgarija 8, Argentina 4, Japonska 0; skupina B: Italija 12, Jugoslavija in Španija 6, Kitajska 0; skupina C: Kuba 12, Nizozemska 8, J. Koreja 4, Rusija 0. -jODBOJKA / MLADINCjhl Na kvalifikacijah za SP v Rigi Italija prva Matej Černič veliko igral Valov odbojkar Matej Černič se je pozno sinoči vrnil domov iz Rige v Latviji, kjer si je z državno mladinsko odbojkarsko reprezentanco na kvalifikacijah priboril pravico do nastopa na svetovnem mladinskem prvenstvu, ki bo od 19. do 29. avgusta na Azijskem. »Azzurri« so v Ri' gi zmagali na vseh tekmah' Po tesnem uvodnem uspehu s 3:2 proti Nemčiji so po vrsti premagali Portugalsko (3:0), Finsko (3:1) in fizično zelo močno Latvijo (3:1). tej je razen proti NemCiP stalno igral na vseh tekmah in bil torej med najzaslužnejšimi za uvrstitev moštva na sklepno fazo mladinskega svetovnega prvenstva. Po nekaj dneh počitka se bo Matej že v četrtek odpravil na priprave v Cagliari, kjer bo od 19. do 2--junija četveroboj med Italijo, Brazilijo, Bolgarijo in Nizozemsko. H JADRANJE / MEDNARODNA REGATA TRST - BRIONI n GORSKO KOLESARSTVO / 6. DEVIN BIKE ZA 2. TROFEJO ZADRUŽNE KREDITNE BANKE »Doslej najboljša organizacija« Jadrnico Angelo Rosso tudi v drugem dnevu potrdila premoč - Maxi: Cimba 1. Prejšnji konec tedna sta TPK Sirena in JK Vega iz Pulja, v sodelovanju s turistično ustanovo Vodnjan, organizirala že tradicionalno regato Trst - Brioni. Prireditev, katere se je udeležilo 47 jadrnic iz Italije, Slovenije in Hrvaške in Danske, se je delila na dva dela. Prvi je predvideval nočno regato s Startom v Barkovljah in prihodom na Brionih, drugi pa nedeljsko regato med istrskim otočjem. Prvi del, oziroma nočna regata, o kateri smo že poročali, je tudi tokrat razočarala ljubitelje močnega vetra. Jadrnice so se morale celo noč ubadati z brezveterjem in šele ob zori se je dvignil rahel vetrič, ki je polagoma narasel in je cel dan pihal z močjo 15 vozlov. Po prihodu v marino v Verudi je sledilo običajno nameščenje po privezih in spravljanje jader. Zvečer pa so bili vsi tekmovalci povabljeni na nagrajevanje in zakusko. V nedeljo zjutraj je jadralce presenetilo oblačno vreme s posameznimi kapljami dežja, ki pa niso mogle pokvariti živahnega vzdušja med tekmovalci. Pol ure pred Startom se je namreč dvignil jugo, ki je ob 8. zjutraj oziroma v trenutku Starta pihal z močjo 13 vozlov. Medtem ko je bilo pretekla leta regatno polje postavljeno okoli Brionskih otokov, so letos organizatorji nekoliko spremenili potek regate. Jadrnice so Startale pred marino, nato so nadaljevale mimo portiča Fažane. Ob vhodu v Fažanski kanal pa so obrnili okoli boje in se nato usmerili proti cilju, ki je bil natako pred pomolom Brionov. Med samo regato, oziroma ped obratom boje na začetku Fažanskega kanala, je prišlo med posadkami do velikega nesporazuma. Vodeči Angelo Rosso, je namesto ob boji na sredi kanala obrnil ob majhnem svetilniku in tako so mu sledile vse ostale jadrnice, ki so morale po nekaj miljah spremeniti svojo smer in pravilno izvesti obrat. Kljub tej veliki napaki je jadranca Angelo Rosso po sobotni dobila tudi nedeljko regato, saj ni imela nobenega pravega konkurenta. Po cilju so se vse posadke odpravile na Brione, kjer jih je čakalo nagrajevanje. Po nagrajevanju pa so bili že utrujeni jadralci za svoj trud poplačani z odličnim ribjim kosilom. Predsednika TPK Sirena Livija Per-tota, ki je bil kajpak med glavnimi organizatorji, smo vprašali, kakšni so njegovi občutki oziroma ali je zadovoljen nad potekom prireditve. »Mislim, da je bila letošnja organizacija daleč najboljša med vsemi doslej. Temu se moremo predvsem zahvaliti številnim sponzorjem, ki so nas podprli, saj zahteva organizacija take prireditve velike finančne stroške. Pohvaliti moram tuidi prijatelje iz Pulja, ki so se zelo potrudili z gostinsko ponudbo ter hrvaško policijo, ki nam v marini letos ni povzročila nikakršnih birokratskih komplikacij. Zal mi je zaradi brezve-terja, ki je tudi letos pestil jadralce ter zaradi nesporazuma oziroma površnega branja regatnih navodil, zaradi katerega je velika večina jadrnic zaprvila toliko časa in truda na nedeljski regati«. (Iztok) Uvrstitve po razredih na 2. regati okoli Brionskih otoko: Maxi: 1. Cimbra (Cupa) Bezin, Buti an, Carli, Musina, Cemac, Ferluga, Levade, De Cristini, Ferfolja 2.32:31; 2. Morning star 3.10:05; 3. Albatros 6 (CVM) 3.16:59. 1. kategorija: 1. BJ Schiribiz (CVM) 2.41:17; 2. Kima (Cupa, Križnič, E. in V. Martelanc, Vuga, Muzzi, Bencich, Sterni, Gregori) 2.55:32; 3. Tre topi (Adriaco) 3.02:35. 2. kategorija: 1. Saajaa (Vega) 2.39:44; 2. Vieni via con me (Cupa, N. in S. Chierini, Palazzini, Tonini, Col-nago, Zerial, Balaben) 3.07:02; 3. Elde-zir (JK Vega) 3.08:02. 3. kategorija: 1. Angelo Rosso (SVBG) 2.31.31; 2. Flayarinu (CVM) 2.57:16; 3. Caos (CVM) 3.01:44. 4. kategorija: 1. Enigma (JK Vega) 2.58:08; 2. Schiribiz 3 (CVM) 2.59:51; 3. Sweet Charm (CVM) 3.00.11. 5. kategorija: 1. Surukuku (Portorož) 2.42:32; 2. Skolič (Vega) 3.01:00; 3. Ghostbuster (CVM) 3.15:58. 6. kategorija; Saratoga (Vega) 3.00:00. Od naših dveh društev so nastopile še jadranice Sirene Selve (Tomšič), Ty-psi Cock (Maseti), Alcar (Cok) in Cupe Sciuscia (Milič). Na zelo zahtevni progi Moimas brez konkurence Brezhibna organizacija Smučarskega kluba Devin - Od domačih tekmovalcev Leghissa peti v kategoriji »U23« V organizaciji Smučarskega kluba Devin in pod pokroviteljstvom Občine Devin-Nabrežina je v nedeljo potekalo zelo uspelo tekmovanje v gorskem kolesarstvu za »6. Devin Bike«, ki je istočasno veljalo za 2. trofejo Zadružne kraške banke. Na tehnično izredno zahtevni progi, ki pa so jo organizatorji izredno dobro pripravili, za kar so bili deležni pohval z vseh strani (tako predstavnikov kolesarske zveze kot samih tekmovalcev), je v desetih kategorijah nastopilo 162 (od 183 prijavljenih) tekmovalcev in tekmovalk iz 43 društev. Z udeležbo so bili organizatorji zadovoljni, čeprav so pričakovali nekoliko bolj številno udeležbo iz Slovenije. Sama tekma je bila zanimiva, proga tehnično izredno zahtevna, prišlo pa je tudi do dveh manjših nesreč, pri čemer sta jo skupila Del Bianco (zlomljena ključnica) in Ferfoglia (odrgnine). Razred zase je bil Roberto Moimas (Sev Cottur), ki je povedel takoj po šatrtu in prednost pred ostalimi samo povečeval, na cilju pa je drugouvrščenega pustil za seboj za 7 minut. Od kolesarjev iz naših društev je treba omeniti peto mesto Devinčana Christiana Leghisse v kategoriji do 23 let, kjer je novinec, njegov klubski kolega Danilo Berga-masco je bil četrti v kategoriji M3, član Adrie Davide Lenisa pa je bil med »ma-sterji 2« sedmi. Precej smole je imel Tomaž Legiša (Devin), ki je v zadnjem krogu strgal verigo in odstopil. REZULTATI Ebte: 1. Moimas (Cottur), 2. Paruzzi (Trbiž), 3. Guatte-ri (Lib. Pratic). Under 23:1. Devetak (Ar- _ KOŠARKA / DODATNE TEKME ZA NAPREDOVANJE V D LIGI Dom ima v soboto popravni izpit z Aieiiom Toda po besedah deželnega predsednika FIP zna biti ta tekma brez pomena Domovcem v soboto hi uspel podvig, da bi se z zmago na dodatni tekmi proti Santosu (na sliki foto S. R) nepo-sredno uvrstiti v višjo, C2 ligo. 2e to soboto pa bodo, spet v Staranemu (ob 20. uri), imeti popravni izpit. Igrali bodo dodatno srečanje z drugouvrščenim moštvom videmske pok-fajine Aiellom. Zmagovalec bo napredoval v višjo ligo. Ce Pa sodimo po izjavah deželnega predsednika Deganuttija, Po tekma povsem nepomembna. V intervjuju za enega od deželnih dnevnikov je namreč izjavil, da bo prišlo do reor-Sanizacije prvenstev in da bodo v C2 napredovale prve tri akipe iz vsake skupine D lige (torej tudi Dom kot drugi in “°r kot tretji). Za to naj bi manjkal samo še formalen sklep. Kljub temu pa pri Domu o tem ne razmišljajo. Poraz s Santosom pa jih še vedno peče. »Že pred tekmo sem napo-Vedal, da lahko uspemo, če bomo dobro igrati v obrambi in arnirjeno v napadu. V normalnih okoliščinah bi verjetno tudi uspeti, saj smo biti Santosu skozi vso tekmo enako-riedni, v prvem polčasu pa celo boljši,« je povedal Domov trener Livio Semolič. Corsijeva poškodba se je precej poznala.... »To je bila zares neverjetna poškodba. Pred tekmo je v slačilnicah zdrsnil na spolzkih tleh in s čelom udaril ob zid, tako da se je moral zateči v bolnišnico. Zmanjkal nam )e tako standardni playmaker in kar je še huje, zmanjkale so dam prepotrebne menjave. K temu naj dodamo še naivnost Iranca, ki je bil izključen že v prvih minutah drugega Polčasa. Ti dve epizodi sta biti usodni za naš poraz, kljub temu pa smo biti večji del tekme Santosu enakovredni.« Kaj pa o nasprotniku? »Tržačani imajo homogeno in kakovostno ekipo, ki napredovanje v višjo ligo povsem zasluži.Tržačanom česti-am. Izkoristil pa bi tudi priložnost, da čestitam tudi svojim 'lntom, ki se niso predali vse do zadnjega in so dokazati, da tigianscavi), 2. Hobe (Cmi vrh), 3. Sctip (Cottur),...5. 5. Christian Leghissa (Devin). Sportsmen: 1. Macor (Trbiž), 2. Toscan (Cottur), 3. Dabbe (Roccia). Ženske: 1. Zodio (Lib. Pratic) 2. Midolini (Val-chiaro), Naraščajniki: 1. Zampa (Lib. Pratic), 2. Pittino (Tur-ro), 3. Sergianpetri (Capri-vas). Juniores: 1. Grilc (Završ-nica), 2. Chittaro, 3. Mascher (oba Lib. Pratic). Ml: 1. Albano (Trbiž). M2: 1. Donada (Tur-ro),...7. Davide Lenissa (KK Adria). M3: 1. Cimenti (Camia), „4. Danilo Beigamasco (Devin) M4 (Pugliese (Cottur). DRUŠTVENI VRSTNI RED: 1. Libertas Tende Pratic (Videm), 2. Veterani Cottur, 3. Pedale Tarvisinao, ...9. SK Devin. Obvestila NAMIZNI TENIS / ABSOLUTNO DP Kras bo v Bologni skušal še obogatiti svojo zbirko kolajn Začetek jutri - Kras z izredno številnim zastopstvom med posamezniki in pari V Bologni se jutri pričenja 50. državno člansko prvenstvo v namiznem tenisu. V petih tekmovalnih dneh bodo nastopili igralci druge in tretje jakostne kategorije, najboljši pa v absolutni kategoriji. Pravico do nastopa so si pridobile Krasove tretjekate-gomice Martina Mitič, Nina Mitič in Irena Rustja na državnih kvalifikacijskih tumnjih, Jasmin Kralj na deželnih, Barbara Santini se znajo boriti tudi v takih neugodnih okoliščinah.« Sedaj vas čaka še tekma z Aiellom. »Srečanje jemljemo izredno resno in ves teden bomo trdo delati. Tekma s Santosom pa nam je vlila potrebno samozavest, da bomo z Aiellom igrali odločno in z veliko željo do zmage.« Bo igral tudi Corsi? »Marko seveda ne bo beniral s polno paro, mislim pa, da bo v soboto gotovo igral, (bi) PLANINSKA ODSEKA SK DEVIN IN SZ SLOGA vabijo na Obmejno planinsko srečanje, ki bo na Vršiču v nedeljo, 8. junija. Za informacije tel. 208373 (Luciano). SZ SLOGA prireja odbojkarski tečaj za fante letnikov ’83 do ’90 in deklice letnikov ’85 do ’90, ki bo na Opčinah od ponedeljka 16. do srede 25. junija od 9. do 16.30. Vk-luCeno je tudi kosilo v restavracijah Veto in Rino. Vpisovanja in informacije lahko dobite na uradu ZSSDI, ul. S. Francesco 20, od 8. do 16. ure, tel. 635627. Vpisovanje bo možno tudi neposredno v telovadnici na Opčinah ob začetku tečaja. SK KRAS - odsek za rekreacijo organizira tečaj tenisa za osnovnošolske in srednješolske otroke ter odrasle rekreativce. Za vpisovanje in informacije pokličite v tajništvo društva, tel. 229477 v dneh: ponedeljek, od 9. do 12. ure, Četrtek, od 17. do 19. ure in petek, od 9. do 12. ure. VCCUPA prireja teCaje jadranja za otroke od 23. 6. do 4. 7., od 7. 7. do 18. 7. in od 21. 7. do 1. 8. za vvindsurfe pa od 14. 7. do 18. 7. in od 21. 7. do 26. 7. Za informacije in vpisovanja telefonirati na 040/299858 ob sobotah od 16.00 do 18.00 in na 040/820502 vsak dan od 13.00 do 14.00. TPK SIRENA mje na senežu kiu-ali po tel. in faxu 422696 ob ponedeljkih in Četrtkih od 18. do 20. ure. SD MLADINA - rolkarski odsek vabi vse, ki bi radi kaj zvedeli ali se spoznali z olkanjem, ' četrtkih ob 16.45. a rolkanjem, v dom A. Sirka v Križ ob ponedeljkih in pa na DP 4. kategorije z uvrstitvijo med prvo osmerico. V ustrezni kategoriji bodo nastopile tudi Krasove drugokategomice Ana Bersan, Vanja Mitič, Katja Milič, Daša Bresciani in Sonja Mitič. Prva dva dneva so na programu tekmovanja tretjekategomikov. Tu bo v moških dvojicah z Gabrielom Barbaritom (Cus Udi-ne) igral krasovec Andrea Bertolotti. Nedvomno bodo zanimive tudi igre ženskih dvojic v tretji kategoriji (lani srebro para Ivana Stubelj/Daša Bresciani in bron para Nina Mitič/Irena Rustja) in v mešanih parih, kjer so se Krasove tretjeka-tegomice Martina, Nina in Irena poiskale dobre partnerje iz dežele: domačega Bertolottija, Vecchiata iz goriške Azzurre in Fredia-nija iz tržaškega Chiadina. Petek in sobota sta namenjena drugi kategoriji. V ženskih dvojicah bodo nastopili naslednji Krasovi pari: Bersan/Katja Milič, Vanja Mitič/Karin Caltiari (Tramin BZ), Sonja in Martina Mitič ter Daša Brescia-ni/Nina Mitič. V mešanih dvojicah bodo krasovke nastopile s sedmimi dvojicami. Kras je vpisal tudi dvojico Ano Bersan / Mi-chela Merenda (Cocaglio) v absolutno kategorijo, kamor naj bi se prebil še kateri od omenjenih sedmih mešanih parov. Vanja Mitič bo v Bologni branila državni podnaslov iz Neplja v konkurenci drugokategomic. Verjetno se bo ponovno srečala s prvakinjo Ding Van. Lani je bil Kras zelo uspešen in upajmo, da bodo Krasovi predstavniki na 50. državnem prvenstvo bero kolajn še povečati. J.J. PRIREDITVE 18 Torek, 3. junija 1997 ŠPORT, NOGOMET NAJMLAJŠI / PROTI CASTIONESEJU Gaja z zmago začela lov na deželni pokal Dobro igro združene ekipe - Prvič no »trovi« no Podričoh Gaja - Castionese 1:0 (0:0) Strelec: Pavletič GAJA: Furlan, Guštin, Cauter (Kapun), Škabar, Švara, (Pilat), Ivo Križ-manCič, Martini (Pavletič), Giraldi, Merlak (Grgič), Cernjava, Strajn, (Vitomir KrižmanCič). Po premočni zmagi v pokrajinskem prvenstvu je za združeno ekipo najmlajših Gaje napočil čas uveljavitev tudi v deželnem merilu. V 48 urah so Zežlje-vi varovanci dosegli dva prestižna rezultata. Najprej so zmagali na zelo kakovostnem turnirju Sverzut v Ogleju (o Čemer smo že poročali), v nedeljo pa so z zasluženo zmago proti Castio-neseju uspešno zaceli svojo pot v deželnem pokalu, na katerem merijo moči zmagovalci posameznih pokrajinskih faz. Nedeljski nastop na Pa-dricah je bil še posebej slovesen, saj je šlo v bistvu za neuradno otvoritev prenovljenega, travnatega igrišča, ki je zelo dobro prestalo prvo preizkušnjo, igralci združene ekipe pa številnih gledalcev niso razočarali, še posebej Ce vemo, da so se srečali s solidnim in fizično močnim nasprotnikom. Gaja je vsekakor tudi na tem srečanju, kot že na mnogih prejšnjih, pokazala svoje znanje, še posebej v drugem polčasu. Prvi del je bil namreč izenačen, gostje pa so bili celo nekoliko bolj konkretni, čeprav nikdar posebno nevarni. Z zelo samozavestnim vratarjem Furlanom na čelu (že na spisku Udinesejevih iskalcev talentov), je bila Gaja v fazi branjenja vedno na pravem mestu, na sredini igrišča je kapetan Cernjava uspešno prekinjal nasprotnikove akcije in začenjal Gajine, le napad je bil tokrat nekoliko preveč statičen. Trener Kapetan Gaje Cernjava (z žogo) je bil gospodar sredine igrišča (Foto Kroma) FURLANIJAJULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Pomladna simfonična sezona 1997 V petek, 6. junija (Red A) ob 20.30 in v nedeljo, 8. junija (Red B) ob 18. uri koncert orkestra in zbora gledališča Verdi. Dirigent Janos Fiirst, violinist Uto Ughi. Na programu Strauss in Brahms. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi, urnik: 9-12, 16-19 (tel. 6722500). Gledališče Rossetti Danes, 3. junija, ob 20.30. uri (Red prost) bo na sporedu musical Alexandra Brefforta »Sladka Irma«, glasba Marguerite Monnot, režija Antonio Calenda. Nastopajo Daniela Giovanetti, Fabio Camilli, Paolo Triestino in Gian. Predstava v abonmaju: odrezek 4 rdeč. GORICA Kulturni dom Danes, 3. junija (Red B), ob 20.30 bo na sporedu gostovanje ljubljanskega gledališča »Kulturni dom Španski borci« s komedijo »Denar z neba« R. Cooneya. Režija: Marjan Bevk. KOROŠKA____________ BOROVLJE Pri Cingelcu na Trati: v soboto, 7. junija, ob 19. uri koncert Jazz Session s Harryjem Stojko . Zeželj je zato v drugem delu nekoliko spremenil razporeditev moštva in Gaja je zaigrala kot zna ter v bistvu zagospodarila na igrišču. Giraldi je na levi strani z nekaterimi prodori zasejal paniko v nasprotnikovi obrambi, prav eno njegovih podaj v sredino pa je po netočnem posegu vratarja spretno izkoristil Pavletič. Gaja je svojo premoč dokazala še s prečko po strelu z glavo Cernjave, močnim strelom Giraldija in s številnimi koti, prav v zadnji minuti pa so se gostje, ki so sredi polčasa ostali le z desetimi igralci, prvič in edi-nič nevarno pojavili v Gaji-nem kazenskem prostoru, a strel na vrata iz zelo ugodnega položaja se je spremenil v... podajo za Furlana. Jutri bo na sporedu tekma med Arisom San Polom in Savorgnanesejem. Gaja bo v naslednjem kolu prosta, 15. junija pa bo v Povo-lettu pri Vidmu igrala proti Savorgnaneseju. (A. Koren) PO ZMAGI NAD RIZZIJEM Mladost deželni prvak v 3. AL Doberdoba do prestižnega uspeha z 2 goloma v zadnjih minutah Mladost - Atletico Rim je bila izredno razburljiva. V soboto, 14. junija, ob Hewigom Seebockom. V nedeljo, 15. junija, ob igre »Divji lovec«. 20. uri Kabaret s 18. uri ponovitev 2:1 (0:0) STRELEC ZA MLADOST: Robert Devetta 2. MLADOST: D. Devetak, Kobal, Argentin, Zin, Sita, Pellicani (M. Ferletič), Ma-nia. Fontana, Blason (P. Gergolet), Sartori (A. Devetak), R. D. Devetta. Po napredovanju v 2. amatersko ligo je dober-dobska Mladost posegla še po deželnem naslovu 3. amaterske lige in tako na najboljši način sklenila letošnjo izredno uspešno sezono. Nedeljska tekma v Risanu za določitev prvaka OGLEJ / TURNIR ZA NARAŠČAJNIKE Zasluženo slavje Zarje V finalu 1:0 s San Giovannijem - Priznanje tudi posameznikom Zarja - San Giovanni 1:0 (0:0) Strelec: Zornada ZARJA: Jaš Gregori, KrižmanCič, Jan Gregori, Batti, Zornada, Berce, Longo, Manzin (Primesi), Kariš, S kri, Damjan Gregori (Spazzapan), 12 Babuder. Naraščajniki Zarje so prvič osvojili turnir »Moro-Macor-Menon« v Ogleju, saj so s prestižno zmago proti San Giovanniju potrdili, da sodijo v sam vrh tržaškega nogometa. Istočasno so tudi potrdili, da se lahko kosajo tudi z deželno konkurenco, saj so na tem turnirju premagali tudi Aquileio (2:0) in Staranza-no (3:1). Zasluženo so osvojili turnir, saj so dosegli kar šest zadetkov, prejeli pa samo enega. Proti San Giovanniju so pokazali boljšo igro in imeli več priložnosti za zadetek kot nasprotniki. Najlepša se je ponudila Škerlu, a vratar Tržačanov se mu je mojstrsko zoperstavil in rešil svojo mrežo. Vsekakor Tržačani niso spali in so s strelom od daleč zadeli vratnico, toda to je bilo tudi vse, kar so v vsej tekmi pokazali, kajti vratar Jaš Gregori ni imel resnega dela. V na- daljevanju so zarjani prevladovali in ko je manjkalo kakih deset minut do konca tekme, je Zornada izkoristil napako obrambne vrste, se prebil v kazenski prostor in z diagonalnim strelom premagal vratarja. San Giovanni je skušal izenačiti, toda obramba naše združene ekipe je bila vedno na svojem mestu in ko je sodnik odžvižgal konec tekme, je bilo veselje »rdeče-belih« res veliko. Naj omenimo še, da je Muggia v tekmi za 3. mesto premagala Aquileio z 2:0. Med nagrajevanjem so na. svoj račun prišli tudi posamezniki, saj je bil Jaš Gregori proglašen za najboljšega vratarja turnirja, Matej S kri pa za najboljšega strelca. V Ogleju je torej naš mladinski nogomet doživel resnično prodoren uspeh, saj je poleg Zarje, kot smo že poročali, med najmlajšimi zmagala tudi Gaja (po vrsti je premaga1^ Muggio z 1:0, Udinese z 1:0 in Ron-chi z 2:0), Stefano Furlan pa je bil imenovan za najboljšega vratarja. Vse to še enkrat potrjuje pravilnosti izbire združevanja naših mladih nogometnih sil na Tržaškem, (d.gr.) Vse je namreč že kazalo, da bodo Doberdobci pote- ? gnili krajši konec, toda od- j ločitev je padla prav v j zadnjih minutah. Junaka srečanja sta bila prav najmlajša v doberdobskem j moštvu, vratar Dimitrij De- I vetak in Matej Ferletič, ki j je proti koncu srečanja za- j menjal poškodovanega I Pellicanija. Devetak je z j odličnimi posegi večkrat i rešil doberdobska vrata, Ferletič pa je bil na desni strani igrišča nerešljiva uganka za nasprotnika in dve njegovi podaji sta omogočili Robertu Devetti, da je dvakrat premagal nasprotnikovega vratarja in s tem tudi prislužil Mladosti deželno lovoriko. Po prvem polčasu, ko je igra v glavnem potekala na sredini terena, je Mladost že v uvodnih minutah drugega dela tekme ostala brez Zina, katerega je sodnik iz neznanih razlogov izključil.Takoj zatem je videmsko moštvo povedlo z avotogolom 'A. Devetaka. Mladost je zaigrala na vse ali nič, sodnik pa je 15 minut pred koncem spregledal očitno enajstmetrovko v korist doberdobske ekipe. Z vstopom mladega Mateja FerletiCa na igrišče se je tempo igre Mladosti še poostril. V zadnjih minutah so Doberdobci, kljub igralcu manj, dosegli dva gola in s tem kronali »zgodovinsko« sezono Mladosti. Po tekmi je sledilo nagrajevanje. Zmagoviti ekipi je pokal izročil predsednik deželne nogometne zveze Martini, dobila pa je tudi komplet dresov. 2e v četrtek bo Mladost zaposlena na turnirju v Vermjanu, kjer bo ob 21. uri igrala proti Ponziani. FURLANIJAJULIJSKA KRAJINA TRST Glasbena matica Danes, 3. junija, ob 20.30, na Trgu sv. Silvestra 1, zaključna akademija gojencev Glasbe- ne matice . SLOVENIJA LJUBLJANA Evropski mesec kulture Cankarjev dom - Gallusova dvorana: v petek, 6. junija, ob 20. uri slavnostni koncert Orkestra slovenske filharmonije; dirigent: Carlos Kleiber. Na programu Beethovnove, Mozartove in Brahmsove skladbe. V ponedeljek, 9. junija, ob 19.30 koncertna izvedba Jevgenija Onjegina P. I. Čajkovskega; dirigent: Valerij Gergiev. FURLANIJAJULIJSKA KRAJINA TRST Miramar - Skulptura v parku: na ogled je razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Ciussi, B. Munari, M. Staccioli in N. Zava-gno, v organizaciji Trgovinske zbornice, trž. turistične ustanove, Studia Bassanese Združenja Eos pod pokroviteljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK. Muzej Revoltella: na ogled je razstava »Arte e Stato«. Palača Costanzi: do 8. junija je na ogled razstava »Chi e di scena... 1982-1992« v sodelovanju z občinskim muzejem C. Schmidi, občinskim muzejem zgodovine in umetnosti in občinskim gledališčem G. Verdi. Konjušnica Miramarskega gradu: na ogled je razstava-laboratorij Bruna Munarija »L’arte di tutti«. Mestni naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): do 31.8. bo na ogled razstava »Znanost med fantazijo in realnostjo«- stare knjige iz knjižnice mestnega naravoslovnega muzeja«. Grad Sv. Justa - Bastione fiorito: v nedeljo, 8. junija, ob 11. uri otvoritev skupinske razstave z naslovom: »Secondo Trofeo Paolo Diffidenti«. Galerija Lipanjepuntin: v četrtek, 5. junija, ob 18.30 otvoritev razstave S. Etkin, B. Fitzgeralda in N. Guattija. Razstava bo odprta do 10. julija. Gledališče Miela: se jutri, 4. junija, je na ogled fotografska razstava »Natura minima«, ki sta jo priredila Zadruga Bonavventura in Photo Imago . GORICA Kulturni dom: do 20. junija je na ogled samostojna razstava ilustratorke Vesne Benedetič. Tržič Občinsko gledališče Jutri, 4. junija, ob 20.30 koncert skupine Kronos Quartet. V petek, 13. junija, ob 20.30 nastopata glasbenika Roberto Fabbriciani in Mayumi Miyata. ____________SLOVENIJA________________ LJUBLJANA Evropski mesec kulture Cankarjev dom Linhartova dvorana V četrtek, 5. junija, ob 20. uri predstava ple-sno-gledališke skupine En Knap - Zakonitosti Kobre. Koreograf: Iztok Kovač. Kosovelova dvorana V soboto, 7. junija, ob 21. uri monodrama Uršule Cetinski »Alma«. Igra Polona Vetrih. Predstava bo v slovenskem jeziku, sočasni prevod v angleščino. Mestni in Prešernov trg ter obrežje Ljubljanice Danes, 3. junija, ob 18. uri lutkovno-am-bientalni spektakel »Povodni mož« . Helena Sobar Zajc in Lutkovno gledališče Jože Pengov. Ponovitvi 10. in 14. junija. ŠENTJANŽ V ROŽU K & K Center: v petek, 13. junija, ob 20. uri Koncert »Vom Schettl in die UngewiBheit«. V soboto, 21. junija, ob 20. uri Open Air »Kurt Ostbahn & Die Kombo«. LJUBELJ Pred Ljubeljskim predorom: v soboto, 14. junija, ob 9.30 Svečanost v spomin na žrtve in trpljenje v koncentracijskem taborišču v Ljubelju. Prešernov trg: danes, 3. junija, ob 19.30 koncert godbe na pihala iz Arhausa. Dvorana Krka: jutri, 4. junija, skupni nastop Kobenhavskega tria, dramske igralke J. Ostan Verjup in glasbenice S. Berhardsdottir. Atrij Magistrata: v četrtek, 5. junija, ob 20. uri koncert Komornega orkestra Slovenske filharmonije. Na programu Kumar, Krek in Britten. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije: danes, 3. junija, ob 20. uri, koncert pianistke Antonelle Pagano. Na programu Chopin, Matičič, Liszt, Ravel in Brahms. Jutri, 4. junija, ob 20. uri Koncert skupine The Copenhagen trio. Na programu Brahms, Ravel in Rahmaninov. Mednarodni festival »Druga godba« Ljubljanski grad: jutri, 4. junija, ob 21. uri nastopajo Trio Romano/Sclavis/Texier (Francija). _________SLOVENIJA SEŽANA Kosovelova knjižnica: do 20.6. je na ogled razstava Lojzeta Spacala. ŠTANJEL Spacalova galerija: na ogled je razstava »Maks Fabiani - vizije prostora« . KOROŠKA CELOVEC Deželna galerija: do 30. junija razstavlja Sol LeVVitt. Kavama Karner: Jenko. odprta je razstava Tatjan6 Novi deželni arhiv (St. Ruprechter Strasse ">■ do 19.9. je na ogled razstava »Koroška, Avstrij3’ Evropa - Kulturne dobrine 12. stoletja«. ŽITARA VAS Kulturni dom Kumst: na ogled je etnološU1 razstava o lanu in ovci »Ko je cvetel lan«. ŠENTJANŽ V ROŽU K + K center: do 31.10. bosta na ogled 6trl0 loška in zgodovinsko-socialna razstava »Kr vi lov v Karavankah« in pa razstava sli* risb Antona Repnika. TINJE Galerija Tinje: razstavlja Hartvvig Bischof- ROŽEK Galerija Šikoronja: do 22.6. razstavlja Fran co Vecchiet. TV SPORED Torek, 3. junija 1997 RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugi) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Peter TV dnevnik ® RAI 1 6.30 6.45 10.40 11.30 11.35 12.25 12.35 13.30 14.05 15.05 15.55 18.00 18.10 18.45 19.20 20.00 20.35 20.50 23.05 23.10 0.00 0.30 1.00 Jutranji dnevnik :: Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Melba Ruffo in Stefano Ziantoni), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Koncert godbe italijanske policije Dnevnik Aktualna odd.: Verde-mattina (vodita Janira Majello in Luca Sardella) Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Utrgan cvet (i. Angela Lansbury) Dnevnik, 13.55 Tribuna 0 referendumih Nan.: Velika dolina Dok.: Kvarkov svet -Divji konji na Novi Zelandiji Mladinski variete Poletni Solletico (vodita Elisa-betta Ferracini in Mario Serio), vmes nan. Boy meets wdrld - Tekmovanje v zemljepisu Dnevnik Aktualne zanimivosti: Italia sera - Italija zveCer 1 Variete: Luna Park (vodi Fabrizio Frizzi) Vremenska napoved Dnevnik in šport Variete: La zingara (vodi Cloris Brosca) Aktualno: Pinocchio (vodi Gad Lerner) Dnevnik Variete: leri e oggi - Danes in včeraj Dnevnik, zapisnik, horoskop, nočni pogovori in vremenska napoved Tempo futuro Nočni pogovori: Sottovo-ce - Potihoma RAI 2 Nad.: La traidora Variete za najmlajše Nan.: Lassie Aktualno: Jaz pišem, ti pišeš, 10,20 Medicina 33 Nad.: Quando si ama, 11.00 Santa Barbara Dnevnik Variete: Ci vediamd in 13.00 14.00 15.25 16.15 17.20 18.15 18.40 19.00 19.50 20.30 20.40 22.40 23.30 0.30 TV (vodi P. Limiti, 1.) Dnevnik, 13.30 Zdravje, 13.45 Navade in družba Variete: Ci vediamo ih TV (vodi Paolo Limiti) TV film: Un motore per amico (kom., Nem. ’94) 17.15 Dnevnik Nan.: Zdravnik med medvedi, 18.10 Vreme Dnevnik in šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nanizanka: Hunter Variete: Quando ridere faceva ridere Dnevnik Nogomet: Francija - Brazilija Variete: Macao Nočni dnevnik, Neon-Ki-no, 0.05 Danes v Parlamentu, 0.20 Šport Jaz pišem, ti pišeš v Jk RAI 3 6.00 8.30 10.30 12.00 12.15 14.00 14.50 15.15 18.25 18.30 19.00 20.00 20.10 20.30 22.30 22.55 0.00 0.30 1.10 1.15 Jutranji dnevnik, vreme Aktualna odd. o ženski problematiki: Milleuna-donna (pon.) Rai educational: Tema- magazine Dnevnik Rubrika: Telesogni (vodi Claudio Ferretti),13.00 Media/Mente, II grillo Deželne vesti,dnevnik Dok.: Tgr Leonardo Športno popoldne: tenis Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Tribuna o referendumih Variete: Blob Film: II burbero (kom., It. ’86, i. Adriano Celenta-no, Debra Feuer) Dnevnik, deželne vesti ; Aktualno: 100 let nogometne ekipe Juventus j Kviz: Gioco a mezzanot-| te - Kviz opolnoči Dnevnik, pregled tiska, nočna kultura, vreme Variete: Fuori orario I Tenis gg RETE 4 ITALIA 1 {f* Slovenija 1 Jf* Slovenija 2 6.00 6.50 8.50 11.45 12.45 13.30 14.00 14.15 15.00 17.45 18.55 19.30 20.00 20.40 23.00 0.55 Nad.: Lasciati amare TV film: Alta societk Nad.: Vendetta d’ amore, 10.00 Perla nera, 10.30 I due volti deli’ amore, 11.00 Regina, 11.30 dnevnik Šport: L’ Italia del Giro Variete: La mota della fortuna - Kolo sreče Dnevnik Es P essenza della vita Nad.: Sentieri - Steze Šport: Arriva il Giro, 15.30 17. etapa, 17.00 Studio tappa Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik in vreme Šport: Giro sera Variete: Game Boat Dokumenti: La maccbina del tempo Film: Il macellaio (kom., ZDA ’90, i. J. Lithgow) Pregled tiska 9 CANALE 5 6.00 8.45 11.30 13.00 13.25 13.40 14.10 15.30 17.30 18.00 18.45 20.00 20.30 20.50 23.05 23.10 Na prvi strani, vreme Variete: Maurizio Costan-zo Show Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, K. Kelly Lang) Aktualne teme: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) TV film: Processo a una madre (dram., ZDA ’92, i. Lisa Hartman Black, Ch-ristopher Meloni) Nan.: Blondinka za očeta Aktualna kronika: Veris-simo - Tutti i colori della cronaca Variete: Tira & molla (vodi Paolo Bonolis) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Gerry Scotti in Franco Oppini) Aktualno: Zgodbe iz oddaje Verissimo (vodi Cri-stina Parodi), vmes (20.55) film Lei non vole-va (dram., ZDA ’97, i. Feri Gilpin, Jere Burns) I Dnevnik Variete: Maurizio Cistan-zo Show, vmes (0.30) nočni dnevnik Otroški variete, vmes Vremenska panorama Ciao Ciao mattina in ri- Euronevvs sanke Včeraj, danes, jutri Nan.: A-Team, 10.15 Ma- Videoring gnum P.L, 11.30 Mc Gy- Tedenski izbor: nan. Jake ver in debeluh (ZDA, 9. ep.) Aktualno: Planet Film: Beraška opera Šport studio, 12.25 Odpr- Poročila ti studio, 12.50 Fatti e TV igrica: Lingo (ponovi- misfatti tev) Nan.: Happy Days Tedenski izbor: Po do- Otroški variete Ciao Ciao maCe, 14.50 TV konfe- Parade in risanke Street renca, 15.40 Oddaja o tu- Sharks, 14.30 Frefe Pass rizmu: Homo turisticus Aktualna odd.: Colpo di Mostovi fulmine Videostrani Nan.: Alta marea Obzornik Variete za najmlajše: Pro- Otroški program: Tabor- ve su strada di Bim Bum niki in skavti, 17.25 nan. Bam, 17.25 Batroberto Željko (Avstralija, zadnja Nan.: Primi baci, 18.00 epizoda), 17.50 Dodojeve Karine in Ari dogodivščine Odprti Studio, vreme, Po Sloveniji 18.50 Šport studio TV prodaja Nan.: Baywatch Nights TV igrica: Kolo sreCe Variete: Edizione straor- Včeraj, danes, jutri dinaria! (vodi E. Papi) Risanka Odprti studio TV Dnevnik, vreme, šport Film: Roba da matti Dok. film: Rudi Omota, (kom., ZDA '90, i. Kirstie prvi slovenski izumitelj Alley, J. Larroquette) filmske tehnike Film: Il boss e la matrico- Studio City la (kom., ZDA ‘90, i. M. B Včeraj, danes, jutri rando, M. Broderick) Odmevi, vreme, šport Aktualno: Fatti e misfatti Nemška nadaljevanka: Berlin Alexanderplatz (r. R.W. Fassbinder, i. G. dfe TELE 4 Lamprecht, H. Schygulla, B. Sukovva, 10. del) Svet poroča Studio City (ponovitev) 22.35, 23.50 Dogodki in Videoring odmevi TV jutri, videostrani Nad.: La ribelle m Film: La nave bianca finfi Aktualne teme: Zoom M Risanke: Bunny La sfera di cristallo Film m Film @ Koper 2.25 Teletekst Tedenski izbor: Sobotna noč, 10.10 Oddaja TV Koper: Pomagajmo si Recept za zdravo življenje Oddaja TV Maribor: Nedeljska reportaža Nan.: Murphy Brown ZDA (20. epizoda) Tenis: Grand Siam (četrtfinale, iz Pariza) Osmi dan Slovenski magazin Nemška nanizanka: Komisar Rex - Gez dunajske strehe (r. Oliver Hirsch-biegel, 14. del) Ameriška nanizanka: Simpsonovi (82. epizoda) Ameriška nanizanka: Vesoljska policija (22. epiz-da) Volja najde pot Francoska nanizanka: Izzivalci (33. epizoda) Včeraj, danes, jutri Vino ’97 Nogometni turnir. Francija - Brazilija (prenos iz Lyo-| na) I Obiski Ameriški film: Gospod Smith v senatu (1939, r. Frank Gapra, i. James Stewart, Claude Rains, Jean Arthur) Tenis: Grand Siam (četrtfinale, moški, posnetek iz Pariza) (#) MONTECARLO 19.30, 22.30, 1.40 Dnev-J nik, 13.00,19.50 Šport ČM Due come voi J Strettamente personale lilil Film: Buio oltre il sole j (pust., VB '67) Variete: Tappeto volante Variete: Zap zap, risanke Aktualno: Gandido Film: L’ arcangelo (kom., It. ’69, i. V. Gassman) Film: Le cose cambiano (kom., ZDA ’88) »M Euronevvs Dokumentarna oddaja l|g|y Kulturna oddaja: Čudni dnevi 18.00 18.30 18.45 19.00 19.25 19.50 20.25 22.15 22.45 Program v slovenskem jeziku: Milje in vozli Reportaža Primorska kronika Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport Dokumentarni športni film: Maratona na pesku Slovenia magazin • Nogomet: Francija - Brazilija Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme Nad.: Luisiana (i. M. Kidder, J. Charlesom 4. del) Vsedanes - Tv Dnevnik r "N Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9,00,10.00,11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.50 Biovreme; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Ekološki kotiček; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Ob 17-ih; 18.25 Kultura; 18.30 Minute za jazz; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Iz glasbenih Sol; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo; 22.40 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30; 9.30, 10,30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8,10 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost; 14.00 Drobtinice; 15.30 DlO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Pozor, snemamo; 17.00 Glasba ob 5-ih; 18.00 Vroči stol; 18.50 Črna kronika; 19.30 Leva scena; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Stas - Še v torek obujamo spomine. Slovenija 3 Z.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasba; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 DlO; 16.05 Ljudsko izročilo; 16.40 Esej; 17.00 Vokalna glasba; 17.45 Sodobna umetnost; 18.00 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 22.05 Večerni logos; 22.25 Glasba našega časa; 23.30 Ars Acusdtica; 23,50 Napoved sporeda; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.40 Noč in dan; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.45 Delo; 8.50 Pesem tedna; 9.00 Informacije; 9.45 Modri Val svetuje; 10.45 Horoskop; 11.15 Aktualnosti; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Daj, povej; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16,45 Informativni servis; 17.15 Borzno poročilo; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Program z D. Mislejem Metom; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke RK. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah, Drobci zgodovine; 8,40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 govorimo o...; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla singel; 10.33 Souvenir d' ltaly; 11.00 O manjšinah; 12.00 Ballo e bello, 13.00 L' una blu; 14.20 Locandina;14.33 Sigla single; 14.50 Rap: 18.15 Male istrske zgodbe; 19.30 Šport. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in (7.30) Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Zadnje Aleksah-drinke, nato Potpuri; 9.15 Odprta knjiga: Izza kongresa (I. Tavčar, r. J. Povše); 9.40 Sobne rastline; 10.30 Intermezzo; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Zbori; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Utrinki; 14.30 Pregnani; 14.50 Soft mušic; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Kitarski trio Antonio Vivaldi; 18.00 Veseloigra: Vdova in vdovec (J. Bleiweis, r. A. Rustja); 18.40 Made in ltaly; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Lestvica glasbe; 17.00 Športni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba (vsakih 14 dn)i. Radio Koroška 18.10-19.00 Otroška oddaja. Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 Tisk: EDIGRAF. Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja-1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it ' Prodajno narocninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Poštni Lr. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SET, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Torek, 3. junija 1997 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA r . . SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA i 6 66 6^6 X \ c VREMENSKA SLIKA Naši kraji so pod vplivom plitvega območja nizkega zračnega pritiska in vremenske fronte, ki se zadržuje nad Alpami. Z zahodnimi vetrovi priteka k nam malo topljesi in vlažen zrak. 1020 1030 1020 DUBLIN o' ■h -LONDONo ^/ISTER“AM 12,19 BERLIN 8/17 (LIN 8/17 & oBRUSEU ^ PARIZ ”/18 2/18 ŽENEVAio/is ° MILANO °12/18 ' "DUNAJ 8/17 o LJUBLJANA”/21 BEOGRAD 12/20 / ^s»u,w °6 ^S^22 ^SOFIJA 9/21 -X X .ATENE18/24 A‘ DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.24 in zatone ob 20.42. Dolžina dneva 15.18. C LUNINE MENE Luna vzide ob 4.40 in zatone ob 20.42. PLIMOVANJE Danes: ob 3.18 najnižje -57 cm, ob 9.37 najvisje 29 cm, ob 14.58 najnižje -24 cm, ob 21.03 najvisje 54 cm. Tutri: ob 3.52 najnižje -62 cm, ob 10.17 najvisje 32 cm, ob 15.37 najnižje -21 cm, ob 21.35 najvišje 54 cm. MORJE Morje rahlo razgibano, temperaAtura morja 17,6 stopinje. BIOPROGNOZA Vreme bo na počutje in razpoloženje mnogih vplivalo obremenilno. Težave se bodo kazale predvsem kot povečan nemir, utrujenost, razdražljivost ali potrtost. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH DANES GRADEC 9/20 TRBIŽ CELOVEC o 8/19 CED OVIDEM 12/23 O KRANJSKA GORA ^ 7/16 O TRŽIČ 9/18 O KRANJ O S. GRADEC 7/19 MARIBOR Oio/20 o PTUJ M. SOBOTA O 10/20 CEDE O 11/21 -■»N. GORICA GORICA z-. 12/M b ° POSTOJNA q 10/19 TRST 12/2TpORTOR02 O UMAG LJUBLJANA 11/21 n.mesto um O KOČEVJE w O CRNOMEU -N o ZAGREB 11/21 O OPATIJA ()REC 'PAZIN O/ REKA 12/21 Slovenija: Pretežno oblačno bo, občasno bo deževalo. Najnižje temperature od 8 do 13, najvišje od 14 do 18, na Primorskem do 21 stopinj Celzija. Sosednje pokrajine: V sosednjih pokrajinah bo oblačno s plohami in nevihtami. °C °C 500 m 15 2000 m 6 1000 m 12 2500 m' 3 1500 m 9 2864 m 0 JUTRI TRBIŽ O KRANJSKA gora 9/18 TRŽIČ CELOVEC O 8/19 ° GRADEC 9/20 S. GRADEC 7/19 MARIBOR O 10/20 PTUJ CEDAD^<^ OVIDEM 12/23 66 O KRANJ 10/20 CELJE o 11/21 — M. SOBOTA O 10/20 ^N. GORICA GORICA Q 12/23 O LJUBLJANA H/21 N. MESTO 11/21 POSTOJNA o n 9/19 ZAGREB n ,21 O V sredo bo spremenljivo do pretežno oblačno. Občasno bodo Se rahle padavine, deloma kot plohe. V Četrtek bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo in večinoma suho. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE h se ie končal BLED - Na Bledu se je v nedeljo končal 3. mednarodni kongres letalske medicine, ki je potekal v okviru srečanja Alpe - Jadran, udeležilo pa se ga je 130 predstavnikov iz devetih držav. Vesoljec dr. Oleg J. Atkov, vrhunski strokovnjak za preiskave srca z ultrazvokom, ki je na povabilo Instituta za. fiziologijo Medicinske fakultete Univerze Ljubljana sodeloval na kongresu, je postal Častni elan Aerokluba Lesce - Bled. V soboto dopoldne je profesor kardiologije dr. Atkov obiskal ljubljanski Institut za fiziologijo, popoldne pa je na Bledu predaval o meritvah negativnih vplivov breztežnostnega stanja pri dolgotrajnih vesoljskih poletih. Zvečer so se slavnostnega banketa in večerje v hotelu Toplice na Bledu udeležili pokrovitelj kongresa, predsednik državnega zbora Janez Podobnik, obrambni minister Tit Turnšek, direktor uprave za zračno plovbo Matjaž Sonc in drugi visoki gosti. Iške medicine V nedeljo je ruski kozmonavt obiskal Aeroklub Lesce - Bled, kjer so ga imenovali za Častnega elana. Zmagovalcem državnega prvenstva v jadralnem letenju je vesoljec podelil priznanja in pokale. V standardnem razredu je zmagal Ivo Šimenc, v ti. odprtem razredu jadralnega letalstva pa je bil prvi Igor Kolarič. Dr. Atkov je kot raziskovalec sodeloval v glavni odpravi tričlanske posadke vesoljcev v orbitalni znanstveni postaji Saljut 7. Kozmonavti so poleteli k postaji v vesoljski ladji Sojuz T 10. Ladjo so izstrelili na Prešernov dan 8. februarja 1984. Trojica je ponesla v vesolje prvi slovenski predmet. To je bila značka, emblem Astronavtsko raketarskega kluba Vladimir M. Komarov iz Ljubljane. Vesoljci so do 2. oktobra 1984 opravili rekordno dolg, skoraj osemmesečni vesoljski polet, ki je prispeval tudi k novim spoznanjem' na področju vesoljske medicine. (STA) Račke se veselijo pomladi Le kaj lepše naznanja pomlad kot ta račja drzužina v parku mesta Vienna v ameriški državi new York? (AP) Britanec išče svojo črno labradorko preko interneta DARTMOUTH - Obupan zaradi izginutja svoje Črne labradorke se je Britanec John Burgess odločil psičko poiskati preko interneta, kamor pa je poleg fotograCj poslal še posnetek njenega lajanja. Burgess je povedal, da je poleg tega po Dartmouthu nalepil Se približno 30 plakatov, za pomoč pa je zaprosil tudi v neki detektivski agenciji. (STA/Hina) Zrušen rekord v gradnji stolpa iz lego kock NICA - V Nici so nedavno zrušili rekord v gradnji stolpa iz lego kock, ki je do sedaj pripadal Južni Koreji. Za postavitev 23, 6 metra visokega stolpa so uporabili 300.000 kock, medtem ko je najvisji stolp do sedaj meril 23, 4 metra. Solarjem je pri postavitvi stolpa iz kock pomagal tudi danski veleposlanik v Franciji. Znano igro z lego kockami je leta 1934 izumil Danec Kirk Christiansen. (STA/Hina) Seznam grehov: 25 let časnika "lndex on Censorship" MUNCHEN - Prsi, preluknjane z vbodnimi ranami - takšen je ležal Ebrahim Zal Zadeh 29. marca v eni izmed teheranskih mrtvašnic. Umrli je bil glavni urednik revije Me‘jar, ki so jo prepovedali, ker je pisal proti cenzuri v Iranu. Eden izmed mnogih primerov za "Index of Censorship", piše ob 25. obletnici omenjene revije, ki poroča o kršitvah svobode tiska, v zadnji Številki nemški tednik Focus. Kljub majni nakladi, 15.000 izvodov, je londonska revija pravi zaklad seznamov kršitve medijev. Samo v zadnji številki navaja primere iz 69 držav, kjer oblastniki grobo omejujejo medije ter zapirajo in ubijajo novinarje. Poleg stroge cenzure v totalitarnih državah, kot so Kitajska, Kuba ali Etiopija, "Index" navaja tudi primere kršitve svobode tiske iz zahodnih držav, kot so Francija, Kanada in Nemčija. Omenjeni Časnik redno objavlja tudi članke avtorjev, ki so v njihovi domovini prepovedani. V preteklosti so med drugim objavili tudi tekste sedanjega Češkega predsednika Vaclava Havla, še v Času, ko je bil v zaporu. Tudi najnovejsi dosje "Indexa" prinaša seznam represij: V Indiji so neznanci ustrelili televizijskega poročevalca Saidaina Shafija, ki je kritično poročal o indijskih separatistih. Nepojasnjen je tudi umor kolumbijskega fotografa Freddyja Ellesa, ki je fotografiral nasilniške policiste. Na njegovem truplu so odkrili vbodne rane in strelno rano na glavi. Britanci pa navajajo tudi edini primer iz Nemčije: tožbo proti menedžerju CompurServe Felbcu Sommu zaradi pornografskega in neonacističnega materiala na internetu. "V predelih Afrike in nekdanji Sovjetski zvezi je moC zaznati sicer veC državne tolerance kot v preteklosti," pravi glavna urednica Uršula Owen, vendar hkrati opozarja na grobe pritiske v Alžiriji, Bližnjem vzhodu in nekdanji Jugoslaviji. Organizacija Novinarji brez meja je v Alžirji v letu 1996 tako zabeležila osem umorov novinarjev -največ od vseh držav. Žalosten rekord zaprtih novinarjev pa ima Kitajska: v preteklem letu so zaprli 14 urednikov. (STA) Italijani so lani popili kar 500 milijonov litrov »capuccina« RIM - Najbolj priljubljena pijaCa Italijanov je bil lani »capuccino«, saj so ga popili kar 500 milijonov litrov. Kot ugotavlja raziskava instituta Ismea, vsak prebivalec Italije zaužije približno 8 litrov omenjenega napitka letno. Kar pa zadeva druge prehrambene navade, Italijani najraje jedo meso, saj za nakupe porabijo 21.000 milijard lir letno, mesu pa sledijo sir, zelenjava in sadje, za kar Italijani potrošijo skupno 10.000 milijard lir letno. Po rezultatih ankete 7 milijonov Italijanov hodi na kosilo ven, 13 milijonov pa kosi zunaj najmanj enkrat tedensko, medtem ko 60 odstotkov Italijanov obeduje zunaj petkrat tedensko. Večerjati zunaj je navada, ki se je enkrat mesečno ne odreče 11 odstotkov prebivalcev, vsekakor pa je najbolj priljubljen lokal Italijanov picerija. "—"»'■i —i iii. m' na