Oitnlna pavtaltru* Leto t s,, štev. 90 V Ljubljani, nedelja dne 17. aprila 1921 Posamezna 4tev. 1 K Izhaja on 4 zjutraj. Stane celoleVtoo . . 180 K mesečno. 15 a ta zased. ozemlje. 800 a :a inozemstvu • • 520 „ Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 dan) . 2 K mali oglasi do 130 mm stolpca (58 mjn) . 1 » Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politika Uredništvo) Miklošičeva cesta 6t lBfl, Telefon it. 72. Upravnlčtvoi Sodna ulica št 6. Telefon št 38. Račun kr. pošt fek.ts*dft štev. 11.848. Ljubljana,, 15. aprila. Italijanska zbonfica je bila raz-puščena in nove volitve eo razpisane za 15. maja t. L Pnrikrat bodo ob tej priliki poklicane k volitvam tudi novo anektirane pokrajini: Trst, Goriška, Istra. V Italiji velja m volitve propor cionalni sistem, ki omogoča tudi manjšinam, da pridejo do 'veljave. Tudi ko bi torej naš živel j 1151 le v manjšini v teh pokrajinah, bi —* če bi se volitve izvršile pravično — moral priti do uveljavljenja. Toliko bolj bi moralo to biti razumno z oziru m na dejstvo, da so te dežele — izvzemši malo Fur lanijo in pa mesta, v ktsterih so Lahi v večji ali manjši večini ■—> izključno jugoslovenske. In vendar ni tako gotovo, da se bo našim ljudem posrečilo p rili do zastopstva, ki bi odgovarjalo pravemu razmerju Jugoslovanov do Lajhov na tem ozemlju. Laške oblasti storrio vse, kar je mogoče, da ne pride do izraza pra-,va narodna volja. Vpisujejo' v imenike volilcev tudi take, ki so umrli ali ki 6ploh niso eksistirali, a bodtft na njih ime fašisti volili; naše ljudi eo neopravičeno izpustili iz volilnih lik t, reklamacij ne vpoštevajo, ali jih kratko-malo zavračajo n. pr. zato, ker niso bile vložene v laškem jeziku itd. V kolikor niso laške oblasti v stanu na tak nepošten način pripraviti tisoče naših ob glasovalno pravico, nadomestijo in nadomeščajo fašisti e svojo nasilnostjo. Dobro vedoč, da se bo dalo ljudstvo lažje ustrašiti in zbegati, če ne bo vodeno od inteligence, so vsemu nagemu učiteljstvu v Istri izdali ukaz, da pred volitvami zapustijo domovino in odidejo v tujino. Ravnotako so iztfrali duhovnike, ki so zavedno naši, iz njihovih mest. Zapodili so župnike iz \Lo-vrana, iz Filsipana, iz Zminja, iz Vodnjana, iz Sv. Nedelje pri Labinju itd. Grozilna pisma, osebni napadi, insulti, ogroževanje imetka, — to so sredstva teh najmodernejših barbarov, kar jij^ 6vet pozna. In oblasti, ki to početji vidijo, nimajo, bolje rečeno, nočejo imeti moči, da ga zaprečijo, tako da* se mora reči, da stvari, ki se danes dogajajo v našem Primorju pod laškim jarmom, se ne dogajajo v najnekul-turnejših zemljah, ne pod najsurovej-šimi političnimi režimi. Edini odgovor s strani naših zasužnjenih bratov je — jedinstven nastop. Lihi bi sicer radi dali tem volitvam Notranji minister poda! demisijo ODLOČITEV PADE JUTRL Beograd, 18. aprila. (Izv.) Demokratski klub je imel danes popoldne sejo. Razpravljal je med drugim o ministrstvu1 notranjih del in sklenil, naj gosp. Draškovid ostane na svojem mestu, dokler ne bo sprejeta ustava in izjavil o tem predlogo. Jutri dopoldne bo demokratski klub končno rešil to vprašanje. Beograd, 16. aprila. (Izv.) Minister notranjih Ael, Draškovlč, Je danes podat ostavka Jutri se bo na seji ministrskega odide na dopust Draškovič se še ni sveta sklepalo o njegovem nasledniku. Opozicija hoče zavlačevati ustavno razpravo NADALJEVANJE GENERALNE DEBATE. — OPOZICIJONALNI GOVORNIKI. — RAZPRAVA SE KONCA V ZAČETKU MAJA. Beograd, 16. aprila. (Izv.) Današnjo sejo konstituante je otvoril predsednik dr. R i b a r ob Yz 10. uri dopoldne. Dr. Drinkovič se je priglasil k osebni pripombi, a mu predsednik v smislu poslovnika ni hotel podeliti besede. Zato je šel sam na govorniško tribuno, kjer pa se je kmalu pomiril. Nato je v imenu kluba samostojnih kmetov govoril Milan Milorado-v i č za ustavo, ki jamči eno državo, eno vlado in eno zakonodajno skupščino pod dinastijo Karagjorgjevičev. Polemizira z včerajšnjimi izvajanji dr. Korošca in naglaša potrebo, da se ustava čim prej sprejme, ker jo narod željno pričakuje Nato napada Avramovičevo skupino in ji očita nedoslednost, ker je bila v ustavnem odboru za testavni načrt dočim je v konstituanti proti. Za Miloradovičem je govoril imenom Narodnega kluba dr. Surmin, ki je razpravljal o delu v ustavnem odboru in zahteval Iiberalnejšo usta tov. Tudi qa Lukiničevo opazko, naj pove, kaj jfe v ustavnem načrtu iz ustave caristične Rusije, nI vedel ničesar odgovoriti, kar je izzvalo splošen smeh. i Dopoldanska seja je bila zaključena ob 13. uri 45 min. in se bo na predlog Laziča nadaljevala popoldne. Beograd, 16. aprila. (Izv.) Ako se ne zgodi kaj nepričakovanega, se računa, da bo generalna debata o ustavnem načrtu končana v desetih dneh. Dosedaj je prejelo predsedstvo konstituante 130 Izpreminjevalnih predlogov k posameznim členom ustave. Beograd, 16. aprila. (Izv.) Klerikalni klub je prijavil vse svoje člane kot govornike za generalno razpravo o ustavi. Tako hoče zavleči prehod v podrobno debato. Beograd, 16. aprila, (Izv.) Na prihodnji seji skupščine, ki je določena v ponedeljek dopoldne ob 9. uri, bo govoril dr. Edo Lukinič, ki se bo v Angleški rudarji omagujejo PRED SKORAJŠNJIM KONCEM STRAJKA. — STAVKOVNE BLAGAJNE IZ-PRAZNJENE. — RAZDOR V DELAVSKI ORGANIZACIJI. Lcndon, 16. aprila. (Izv.) Danes se položaj ni znatno izpremenil. Premo- govna stavka se nadaljuje, vendar pi se je zanimanje javnosti zmanjša1?, ker ne grozi več splošna stavka. Računajo s tem, da se stavkovno gibanje kmalu konča, ker so stavkovna blagajne skoraj prazne. Delegati okrajnih organizacij rudarjev so se vrnili v svoje distrikte, da poročajo svojim organizacijam. Prihodnje dni pa se zopet sestanejo v Londonu k plenarni seji. Kakor doznava Vaš dopisnik, so bo takrat sklenilo, zopet pričeti z delom, in sicer prejkone v ponedeljek dne 25. aprila. Pomanjkanje premoga se vedno solj čuti, V ponedeljek ss zopet zmanjša železniški promet, in sicer »e ustavi približno 100 vlakov. Varnostne odredbe, ki stanejo vlado dnevno če« trt milijona funtov, se za sedaj še ne zmanjšajo. O vzrokih, zaradi katerih se je raz« veljavil sklep stavke železničarskik ln transportnih delavcev, objavljajo strokovne organizacije manifest, ki veli, da ni bilo upanja, izvesti enotno akcijo v korist rudarjem. Delna sim-patijska stavka bi oslabila naše organizacije, ne da bi bilo rudarjem kaj pomagano. V poučenih krogih menijo, da bo posledica včerajšnje odpovedi stavke ta, da bodo rudarji izstopili is delavske trozveze. Nove sankcije proti Nemčiji BLOKADA HAMBURGA. — OKUPACIJA RUHRSKEGA OZEMLJA. — NOVA ZA. VEZNISKA KONFERENCA. vo od sedanja, ki se mu zdi reakcio- imenu demokratskega kluba dotaknil nama. Na pripombo ministra Trifko- govora dr. Surmina. Za njim bo go-vida, naj navade vsaj en primer, je voril komunist, nato pa dr. Trumbič o odgovoril, da ni prišel polagat izpi- i krfski deklaraciji. Poletnega fesa ne bo Beograd, 16. aprila. (Izv.) Ministrstvo za socialno t>olitiko letos ne namerava odrediti poletnega časa. ker šo skušnje pokazsile, da se s premaknitvijo časa za eno uro ni veliko pridobilo. V kolikor pa so za to bili razlogi med vojno, so sedaj že odpadli, značaj plebiscita, toda jasno je že da- „ nes^ da bode pri teh nasilstvih narod-i PrOraCUn P§'0*Vefetne-na volja le deloma prišla do izraza, in ggg gfžJFtiSfifStVa to le vsled politične zrelosti našega zasužnjenega naroda. Rasien internacijonalnih socijalistov fn komunistov, ki gredo, kakor povsod, "tudi tu svojo pot, so se vsi Ju gosi oveni pod okriljem političnega društva »Edinost* združili v Jugoslovenske* narodno stranko. Te dni postavlja odbor političnega društva «Edinost kot osrednji volilni odbor kandidate za volitve; kakor poročamo med brzojavkami, so že imenovani kandidati za Istro. Tu srečamo poznana imena naših neustrašenih borcev v Primorju, M bodo gotovo kos nelahki nalogi. Piepričani smo, da se bodo tudi na lisitah naših kandidatov za Trst in Goriško nahajala imena naših velezaslužnili mož, ki bodo vsled svoje preteklosti in sposobnosti zaslužili zaupanje nartoda. Mi želimo Jugoslo-venski narodni stranki obilo sreče pri izberi kandidatov, ko jim bo kot poslancem zaupana težka in častna naloga, braniti interese najtežje izkušenega dela našega, naroda, Nova ffallstovska bit ka v Livornu Rim, 16. aprila, Listi javljajo iz Li 'orna: Na zborovanju, na katerem bi moral skleniti konec splošne stav-ie prišlo do spopada med fašisti in komunisti. Komtmisti, ki so jih fašisti potisnili nazaj, so pobegnili v poslopje, kjer ima republikanska stranka svoj sedež. Pričelo se je streljanje, na katero so komunisti odgovorili. Fašisti so zapalili poslopje. Dve osebi sta mrtvi, deset pa ranjenih, med njimi ena težko. 15 oseb j«) bilo aretiranih. Livorno, 16. aprila. Mesto je mirno. Stavka se nadaljuje. Prejkone bo končana drevi. Mnogo trgovin je zopet odprtih. DRUGI SIMPLONSK3 PREDOR. Pariz, 16. aprila. Po neki vesti iz ženeve, je bilo doslej že izfcopanih 19.500 metrov, to je 98.1 odstotk. skupne dolžine drugega simplonskega pi-edora. NAD ENO MILIJARDO IZDATKOV. Beograd, 15. aprila. Kljub temu, da se je» finančni minister resno trudil, da bi se debata o proračunu za leto 1921-22 končala za časa, tV> je do 20. t m., se je izkazalo, da je fio nemogoče, ker so se doslej vršili šele štirje proračuni. Debata o proračunih ne bo mogla biti končana pred koncem prve polovic maja. Stazen proračuna, ministrstva za promet je na dnevnem redu sedaj tudi prora prosvetnega ministrstva, ki znaš;: akupaj 235,500.000 dinarjev, dočim je .zanašal lani ta proračun za Srbijo in ičrnogoro 67,808Jf?52 dinarjev, za ostaLe. pokrajino pa 368,749.707 K. Ta povišOk gre večinoma na račun povečanja ištevila učiteljev in profesorjev. Poteim na račun kulturnih in humanitarnih društev in na račun zviša-nih subvencij za gledališča. Izdatki za srednješolski in ljudsko-šolski pouS: so bili za več kakor dvojno zvišani. Minister prosvete jo v spremnem pismu finančnemu ministru obrazložil te izdatke in izjavil, da so neobhodno potrebni kulturnemu napredku naše mlade države, ki je v tolikih bojih in vojnah precej zaostala v kulturnem oziru. Treba nam je več šol, več učiteljev1 in več gledališč, katerim ne smemo odrekati važnosti za narodno vzgojo. Beograjskemu gledališču, ki se šel e obnavlja in razvija, je nakazana subvencija 3.527.444 dinarjev, skopijansk emu 1,025.000 dinarjev, novosadskemu 813.300 dinarjev, Potujočima gledališčema v Bitolju in Kra-gujevcu je nakazana subvencija 50.000 dinarjev. Kar uve tiče zagrebškega in ljubljanskega gledališča, so izdatki za nju razmeroma manjši, ker sta se začeli razvijati že pred vojno, srbska gledališča pa so bila tedaj porušena. Razprava o proračunu prosvetnega ministrstva bo trajalla najmanj dva do tri dni. Verjetno jb, da se ta proračun ne bo skoro nič rdduciral. Wrangel ponuja 25000 kozakov Beograd, 16. aprila. (Izv.) V izvest-nih krogih se govori, da Je odposlanstvo generala Wrangla prosilo našo vlado, dabi sprejela 25.000 vojakov iz bivše VVranglove armade. Sedaj se v vojnem ministrstvu razmotriva, ali je mogoče sprejeti in namestiti v obmejnih krajih 10.000 kozakov. IZ FINANČNEGA SVETA. Beograd, 16. aprila. (Izv.) Zasedanje finančnega vseta je odloženo od 19. na 26. april. Predvidena je tridnevna razprava. Razpravljalo se bo o državnem posojilu. Finančni minister pričakuje predloge od strani članov fin. sveta. Fin. svetu bo predložen načrt zakona o trošarinah in taksah za proračunsko leto 1921/22. Dalje se bo razpravljalo o monopolu soli, kjer dvojni sistem, kakršen sedaj obstoja, zahteva odločitev. VEČJE DRŽAVNO POSOJILO ZA INVESTICIJE. Beograd, 16. aprila. (Izv.) Iz zanesljivega vira se doznava, d* namerava vlada najeti večje posojilo za obnovo in nove gradbe na železnicah, ki so jih ne da izvršit z rednimi finančnimi sredstvi. Višina in oblika posojila še ni določena. ZADER DEMONSTRIRA PROTI EVAKUACIJI DALMACLIE. Split, 15. apr. V sredo so v Zadru javno demonstrirali proti evakuaciji Dalmacije. Trgovine in kavarne so bile zaprte, zastave so bile spuščene na pol droga. ATENTAT NA PUUSKO TRDNJAVO. Trst 15). aprila. (Izv.) Poroča se, da je bil v noči od 13. na 14. t. m. poskusen atentat na neko utrdbo pulj-ske trdnjave. Stražnik pri utrdbi Ca-stione je opazil, kako se je bližal neki človek v smeri proti utrdbi. Ker se mož na poziv ni udal, je stražnik ustrelil, nakar je tujec zbežal. Oblasti so takoj nato uvedle preiskavo, ki je pa ostala brezuspešna. Domneva se, da je bil na utrdbo nameravan atentat od kakega komunista ali anarhista. London, 16 ,aprila. (Izv.) Na vprašanje majorja Mackenzija je Lloyd George izjavil v spodnji zbornici, da se dosedaj še ni sklenil nikak dogovor s Francijo glede sankcij proti Nemčiji, ako ta do 1. maja ne bi izpolnila svoje reparacijske obveznosti. Pariz, 16. aprila. (Izv.) Danes dopoldne se vrši v Elys6eju pod predsedstvom predsednika Milleranda izredno posvetovanje, katerega se poleg drugih udeleže tudi ministrski predsednik Briand, vojni minister Barthou, minister za osvobojene kraje Loncleur, finančni minister Doumer, maršal Foch in njegov generalštabni šef Weygand. «Echo de Paris» poroča k temu, da se bo na tej seji podrobno razpravlja- lo o načrtu zasedbe ruHrskega ozemlja in menda tudi o blokadi Hamburga, nadalje o potrebnih četah in o sodelovanju zaveznikov pri tej akciji, na katero računajo v danem primeru. Po drugih informacijah je za prve dni meseca maja določena nova med-zavezniška konferenca. Upati je, da se Loyd George udeleži te konference. Berlin, 16. aprila. Po vesti «East Europe* poroča «Daily Mail», da je belgijski izvedenec Solvay izdelal na< črt, po katerem bi zavezniki prevzeli veleindustrijska podjetja na ruhrskem ozemlju v svojo upravo. Vsi dohodki teh podjetij bi se uporabili za skupno obnovo. PREBIVALSTVO PARIZA. Janjina,/11 aprila, £tzv.) Albanska vla-1 Pariz, 16. aprila. Po rezultatih ljudskega je po vsem severnem Epiru Drodasila ga štetja, šteje Pariz 2,863.741 prebival-izjemno stanja. cev; za 16.512 več, kakor leta 1911. Novi nemški predlogi OBNOVA IN NATURA. Berlin, 16. aprila. Danes dopoldne se je državni kabinet ponovno bavil z vprašanjem novega predloga glede reparacij. Pri tem se je pokazalo popolno soglasje ministrstva glede tega, da mora državna vlada brezpogojno staviti zaveznikom nove predloge. Novi nemški reparacijski načrt bo predvsem vseboval obnovo Francije in se oziral na dejstvo, da moralo glavni oškodov-^-i. zlasti Francija, kak~' hitro mogoče dobiti denarna sredstva. Načrt obnove se h konferenci, ki jo pred-ideva ta st. gennainska in trianonska mirovna pogodba, da se določi »Režime Definitif». POVIŠANJE NEOBDAČENEGA EKSISTENČNEGA MINIMUMA Beograd, 16. aprila. (Izv.) Demokratski klub je za proračunski zakon predlagal, da se eksistenčni minimum glede osebne dohodnine v Sloveniji in Dalmaciji dvigne od 4800 na 12.000 kron. Finančni minister Kumanudi je pristal na zvišanje miniina na 10.000 kron. S tem je doseženo znatno olajšanje; zlasti pride v dobro kmetovalcem in malim obrtnikom. V iinanč-nem odboru in v plenumu bo demokratska stranka skušala eksistenčni minimum še zvišati f GOSPA NASTA NEDICEVA. Beograd, 16. aprila. (Izv.) Danes popoldne je bil pogreb gospe Naste, soproge polkovnika Miljutina Nediča, bivšega šefa štaba dravske diviziiskn oblasti. Gospa Nedičeva. je pred 4= tedni povila sina in pri tem obolela. Pogreba se je udeležilo mnogo občinstva. Kot zastopnik prestolonaslednika je bil na pogrebu polkovnik Damjanovih, princ Gjorgje pa je prišel osebno. PROTI SRBSKIM ŠOVINISTOM. Beograd, 16. aprila. (Izv.) Bosansko-hercegovska vlada je prepovedala zborovanje takozvane srbske stranke, ker so sklicatelji naslovili na narod proglase, na katerih je vlada ugotovila, da netijo plemensko borbo. Tudi so zaolenjeni spisi te stranke. Umik boljševizma . D>oTgo, 'dolgo se že pojavljajo vesti o izpremembi dosedanje maksi-malistične politike boljševiške Rusije. Poročila so si često protislovna, ker izhajajo največkrat iz krogov, ki so sedanjemu režimu v Rusiji sovražni. Zato so najzanesljivejše merilo za ruske politične razmere govori sovjetskih voditeljev in tak je tudi govor Ljenina, ki ga je pred kratkem imel na nekem zborovanju železničarjev. Železničarji so na tem zborovanju tako napadali vlado in Ljenina, da je moral Ljenin osebno zagovar ..»jati novo smer svoje politike. Bistveno je dejal tole: Za seboj imamo triinpol leta ogorčenih bojev. Ves ta čas smo se morali boriti osamljeni, brez pomoči mednarodnega proletarijata. Danes pa se nam očita, da se borimo za obnovo prejšnjega kapitalističnega režima. Oni, ki nas obtožujejo tega izdajstva, menda pozabljajo na velik uspeh, ki ga je boljševizem dosegel v Rusiji. Pozabljajo dejstvo, da je naš režim popolnoma uničil buržoaznl razred in ga iztrebil do zadnje koreninice. Samo še en razred obstoja v Rusiji, ki bi se utegnil zmagovitemu proletarijatu postaviti po robu: to so kmetje. Ali želi delavstvo s kmeti boja ali sporazuma? Kar se mene tiče, moram reči. da so kmetje še preslabo organizirani, premalo neodvisni, da bi se mogli spustiti v boj s proletarijatom. Vendar pa ne smemo zaradi tega navaliti nanje in jih uničiti S kmeti se i moramo sporazumeti, zadovoljiti mo ramo njih upravičene želje. Trdim, da je kmetski sloj strašno trpel zaradi naših neprestanih rekvizicij z orožjem, da so kmetje stradali in da so zaradi pomanjkanja krme prišli ob velik del svoje živine. Priznajmo odkrito, da odpadajo najtežja državna bremena na kmet-ske rame in da je treba podvzeti vse, da se gmotni položaj kmetskega stanu izboljša, čeprav morajo pri tem trpeti naše mile komunistične ideje. Ne zabite, koliko in kakšnih sitnosti nam povzročajo demobilizirani vojaki, ki se nočejo vračati k delu na polje! Stari vojaki, navajeni razboj-ništev in nasilstev priznavajo samo en zakon: ta zakon je njihova lastna volja. Ako se ta anarhija starih borcev združi z nezadovoljstvom kmetov, ali ne postane to lahko velika opasnost za sovjetski režim? Vztrajati v takih okolnostih bi značilo pomagati buržoaziji, ki komaj čaka našega poraza. Tega pa ne bo doživela, zakaj mi smo pripravljeni, da se od-povemo nekaterim našim teoretičnim načelom, katerim se morate odpovedati tudi vi, če hočete, da boj vzdr-žimo in zmagamo. Ljenino-" covor je najboljši svedok. kakšne razmere vladajo v Rusiji. Boljševizem je dovedel tako daleč, da mora kapitulirati pred lastnimi načeli, če se hoče vzdržati na površju, Kmečki stan mu postaja opasenl To pomeni, da se komunizem bliža svojemu koncu. Albanska politika Beogradska »Pravda* prinaša vele-zanimivo poročilo o političnih razmerah v sosednji Albaniji. Zadnji čas so se vršile v Albaniji volitve, rezultatov o njihovem izidu pa še ni. Ko se sestane parlament, se bo lahko presodilo razmerje in moč posameznih skupin. Za sedaj se more reči le to, da sta se v Epiru (južna Albanija) v glavnem borili dve jaki politični struji: prva italofilska, dru-pa neodvisna. Te dve struji se popolnoma izključujeta. Elementi, ki so za stvarno, popolno neodvisnost Albanije, pobijajo z vsemi sredstvi italijanske pristaše. Neodvisni Albanci ne goje mržnje do naše države in ž njimi bi se dalo delati sporazumno, če bi se v Beogradu vodila »albanska politika«. Kar se tiče severne Albanije, treba reči, da prevladuje v njej naši kraljevini sovražno mišljenje. Na tej strani se občuti najbolj živa akcija italijanskih agentov. Ž njimi delajo kot vodilne osebnosti: Abdul beg iz Tirane. Ahmed beg Djekaš iz Alba-sana in Bajram Cuš iz okolico Zakovice.. V severni Albaniji imajo svoje zatočišče tudi razbojniki it naše države (iz Djakovice, Peči, Plora, Gusi-nja itd.). Ti razbojniki so po večini v službi tiranske vlade, katera jih oskrbuje s hrano in municijo. K tem sredstvom prispeva brezdvomno tudi Italija, ker Albanija nima lastnih sredstev, s katerimi bi plačevala svoje uradnike. Zaradi pomanjkanja zlata in srebra (Albanci priznavajo samo to dvoje kot plačilno sredstvo) je albanska vlada v Tirani v zadnjem času morala odpovedati mnogim uradnikom in uslužbencem službo. Italija podpira Albanijo z denarjem, municijo, orožjem in hrano. Vse to pošilja v Albanijo preko luke San Giovanni. Esadovci (pristaši Esad paše, ki je bil v Parizu umorjen) ne obstoje več kot močna, vplivna skupina, ker niso po smrti svojega vodje nikjer dobili prave zaslombe. Niso pa še povsem izginili, ter žive v znatnejšem števil« v Gašu, Krasniču in Mati. a v južni Albaniji so agilnejši radi vpliva raznih uglednih mož, kakor: Osman Bani, Djolim beg Moleta, Aljuš age Ro-gožano in Osman Meia. Muslimanska plemena, sodelujoča pri volitvah, so bila v zvezi samo s komiteji v Draču, Valoni in Argiro-kastru. Doslej je bil albanski vojni minister v vladi Salidim beg, generalštabni polkovnik, ki je pred izvestnim časom došel iz Carigrada s 40 turškimi častniki. Salidim beg je hotel Albance vojaško organizirati. Doslej mu ie uspela organizacija treh polkov (v Skadru, Tirani in Korči); vsak od teh polkov šteje 5000 do 6000 mož. Pri nadaljnjem obrazovanju vojske pa je Salidim beg naletel na take težkoče. da je moral obrazovanje armade prekiniti. Tudi s tem vprašanjem se bo bavil albanski parlament, ki se sestane te dni. Politične beležke r+ Plebiscit za državno ime. Ljudskemu glasovanju, čigar svTba je, da bodi ime naše države »Jugoslavija* se je pridružila tudi zadarska omla-dina. V pismu, ki ga je o tem vprašanju poslala splitski »Novi Dobi* pravi: «En narod smo, pa nam bodi tudi ime eno.* -f Evakuacija Dalmacije. Te dni prevzamejo srednjedalmatinske otoke Mljet, Korčulo, Vis in Hvar nove oblasti. Danes, 17. aprila prevzamejo urade na imenovanih otokih civilne oblasti, v ponedeljek 18. pa vkorakajo orožniki, finančni stražniki in vojska. Oddelki, ki zasedejo otoke se odpeljejo iz Splita s parobrodi. Naše ljudstvo na zasedenih otokih pripravlja osvobodilnim četam veličasten sprejem. -f- Francoski poslanik na Reki. Bivši francoski konzul na Malti g. Sedoulv je te dni dospel na Reko ter izročil predsedniku sedanje vlade Grossichu ■▼oje akredltivne listine kot odpravnik poslov francoske republike pri reški vladi. -f- Versaillsld mir mora nadomestiti francosko - angleška - ameriška zvez a. Pariški »Echo de Pariš* sklepa iz obnašanja Zedinjenih držav, da se v<3r-saillska mirovna pogodba, kateri je uničena glavna podpora in najjačji temelj, zveza narodov, mora energično pretvoriti v pakt fravsosko-angle^.ko-ameriške zveze. -f Represalije proti Nemčiji Zavezniki pričakujejo, da predloži nemška vlada njihovim kabinetom še pn:d 1. majem nove predloge v vprašanju vojne odškodnine. Doslej se še Re ve, kakšna bo vsebina teh protipredliogov Nemški strokovnjak Bergmann je nedavno bil pri predsedniku bruseljske konference, Deiacroiiu z namenom, da se debata o odškodnini obnovi. Ker pa ni ostro preciziral svojih predlogov ter je samo izrazil željo, da Se pogajanja nadaljujejo, ga je DelaCroiz od klonil. — V Franciji računajo, da bodo tudi novi nemški predlogi glede odškodnine manjši nego so bile pariške zahteve. Zato se tudi Francija z vsemi silami pripravlja na izvajanje represalij proti Nemcem. Reparacijska komisija bo tekom prihodnjih dni objavila končno svoto nemške odškodnine ter bo obenem določila način, po katerem mora Nemčija izplačati svoto 20 milijard mark v zlatu, ki bi jih morala Nemčija plačati še pred 1. majem Istočasno pa pripravljajo zavezniki važne ekonomske sankcije*, ki 84 upe-ljejo v novozasedenih krajih po 1. maju. Tu gre pred vsem za odredbo, ki bo težko pogodila nemško industrijo: sa davek na premog v ruhrskem okrožju. Ce se pomisli na to, da daje Tuhrsko področje na leto okoli 90 milijonov ton premoga, si je lahko predstaviti, kakšne posledice bodo imele nove represalije proti Nemčiji -f- Francija bo mobilizirala. Radi položaja med Francijo in Nemčijo, ki m okolu 1. maja utegnil povzročiti težke komplikacije, je francoska vlada izdelala načrt za delno mobilizacijo, ki bo z ozirom na Nemčijo najbrž potrebna. Koliko letnikov bo ob tej priliki pozvanih pod orožje, se še ne ve. -j- Albanski parlament. Dne 21. aprila se Bestane albanski parlament. Volitve so prinesle večino krščanskim elementom. Kakor se iz Tirane poroča, bo narodna skupščina delovala na to, da vendar že enkrat preneha divji boj in nered v državi O povrnitvi princa Wieda ni govora + Černov pride v sovjetsko vlado? Times* poročajo iz Rewala, da je Lenin predlagal V. M. Černovu, naj sprejme v sovjetski vladi mesto komisarja za kmetsko gospodarstvo. — Černov je voditelj kmečke stranke v Rusiji in je bil v prvi revolucijonarni vladi kneza Lvova minister za poljedelstvo. -f- Nov amblem italijanske socialistične stranke. Italijanska socialistična stranka se je, kot smo že poročali, sprla s komunisti, ker so ti zahtevali, da prepusti svoj znak srp in kladivo njim. Komunisti so ostali trdovratni in socijalisti so bili prisiljeni v tem vprašanju popustiti. Dali pa so si obenem napraviti nov znak: kladivo, srp in knjigo. Tega uporabljajo kot amblem stranke pri sedanjih dr-žavnozborskih volitvah. Turkestanska sovjetska republika. Vrhovni, osrednji izvršilni komite sovjetske vlade je proglasil Turkestan za sovjetsko republiko. Vlada v novi republiki bo organizirana po načelih ustave ruske federativne socijalistične sovjetske republike. Zadeve zunanje politike, trgovine in vojaške uprave odpadejo pod kompetenco zvezne (federativne) vlade. Na ta način bo imela Moskva turkestansko republiko popolnoma v Bvojih krempljih. Prosvela — Ruski umetniški večer. Kakor se zdi Bfl je naše občinstvo zelo privadilo na rusko umetnost (posebno na balet), zato je bila v petek naša opera polna To ima svojo dobro in slabo stran: ako bo vabil samo balet, bo postala nevarnost, da bo prešlo zanimanje za resno glasbeno umetnost, ako pa bomo znali dati na teh večerih tudi druge točke, ki nam razkrivajo rusko umetnost, nas bo veselilo, če bodo predstave dobro obiskane. Predstava v petek je bila v tem oziru poskus. Zdelo se nam je, da bi bili tiste ruske igralce, kar smo jih imeli vendar le kako porabili in če niso bili zmožni dati velikih del, naj bi bili nastopili s malimi točkami n. pr. z recitacijami z duhovitimi eno-dejankami, s čitanjem itd. Pa ne previsoko, ampak naši publiki primerno in z zadostno pripravo v »Gledališkem listu*, tako bi bili vendar nekaj imeli od ruske umetnosti. Program petkovega umetniškega ruskega večera je bil zelo pester in lep. Obe balerini Poljakova in Nikitina sta podali lepe dokaze svoje plesalske umetnosti. Zeli sta mnogo pohvale, na odru jo bilo cele kupe rož in šopkov in par točk se je moralo ponoviti. Poljakova je podala »umirajočega labuda*, ki smo ga videli pri zadnv.m ruskem večeru in ni nič zaostajala za Bekefijevo. Prizor je bil spopolnjen z deklamacijo, ki jo je izvršil g. Putjata za kulisami, tako da smo slišali pesem, čutili godbo in videli labuda v njegovi labudji pe°mi. Lep uspeh je dosegla tudi gojenka ge. Poljakove, gdč. Franketova s svojo verijacijo, ki je kazala njeno mlado navdušenje in smisel za izraz. Haloruski ples, ki ga je izvajal z go. Poljakovo gosp. Strešnjev, je izzval buren aplavz. Tudi z mornarskim plesom je gosp. Strešnjev ugajal. Kitajski ples je bila lepa komična točka. Gdčna. Nikitina e v svojih liričnih točkah eterična in lahna, da se v nji zli\a pesem in ples v sanjavo enoto. Naj omenimo posebno lepe kostume, ki so bili izvršeni po ruskih načrtih. Bojarski ples nam je pokazal v tem ponosno lepo staro Rusijo. Gospa Smolenska še ne spada na oder: priznamo njeno dobro voljo, tudi publika jo je priznala, a to še ne zadostuje. Sola bi mogoče še kaj dosegla pri nji— za sedaj pa je bil to malo riskiran poskus. Gospod Putjata je podal scero iz »Karamazovih*. Skoda! Nam je bilo žal. Za Kačalovim nastopiti v tej ulogi in to v jeziku, ki ga ne obvlada in bi mogej komaj domač umetnik v njem podati kaj velikega — to je riskantno. Njegova slovenščina se je slabo razumela in je bila preveč »ruska*. Bolj hvaležni bi mn bili, da je nam podal kaj lepega manjSega in lažjega v ruščini, kar bi bilo tudi bolj spadalo v program. Povest o rožah je bila lepa. G. Putjata jo je podal z masko Turge-njeva. Ruski večeri bodo torej vabljiva. Id hvaležna stvar, afeo bo njihovi programi dobro izbrani — Risarska In slikarak/i šola v Ljub. Ijanl. Akademični slikar J janjo Sterle namerava v področju novoustanovljenega društva »Probuda* v knflkem otvoriti risarsko in slikarsko šolot, ki bo obsegala naslednje glavne predmete: portrčt po naravi in akt kostime (noše, draperije) in kompozicije ter motifve iz naše narodne umetnosti in modelij.anje, nadalje predavanja o anatomiji, perspektivi arhitektonskem oblikoslovju, o barvni kemiji, grafiki in narodni orrjamentiki. Cilj šolo je predvsem, da podj. splošno izobrazbo v umetnosti s predajanji. Predavali bodo profesorji Saša Šanttfl A. Sever, Grebene in drugi. Interesent) naj se pismeno ali osebno zglase pri \/lroi. Volovšku, tajniku društva »Probuda* sdi pa pri predsedniku prof. Grebencu na tehniški srednji šoli r Ljubljani Bobimljsfei vestnih d Seja glavne|;a odbora se vrši danes, 17. t. m. ob 10.. uri dopoldne v društvenem prostoru. d U veren ja 6 obro vol jstva. Ministrstvo za socialno politiko javlja in poziva do-brovoljce, da naj takoj ulože prošnje za uverenja, ker se bo skoro zaključilo iz-davanje istih,« d Okrožne Iklube opozarjamo, da naj iz. vrše takoj vse delo, naznačeno v zadnji društveni ctfcrožnici. Pripraviti je treba tudi predloge za skupščino Glavnega Saveza. ki sa vrši 6. maja. Predloge je treba pravo&tteno predložiti odboru. Opozarjamo na 1#>zadevna pojasnila v št. 8., 23. in 24. »Nova Otadžbine*. d Tovaj.-išI dobrovoljci Občinske volit, ve so pnsl vratmi. Zavedamo se visokega pomena, ki jih imajo te volitve, prve v osvobojeni domovini. Osvobodili smo domovino suženjstva osvobodimo jo tudi iz suženjsfva onih, ki žele, da se vrnejo nekdanji čjisi, ki žele z neredi in nemiri uničiti de\o naše krvi! Zato je naša dolžnost, da stopimo brezobzirno tudi mi v volilno borbo, dasi nismo nobena politična orga-nizacfja. Naše geslo v volini borbi bodi: neizprosen boj proti elementom, ki rušijo naše državno in narodno edinstvo, ki podirajo temelje stavbe, ki smo jo postavljali na bojnem polju mi, jugoslovanski dol«-ovoljci. ko so nas vodili od zmage do zmage zmagonosni prapori srbske vojske! Pasti morajo ostanki suženjstva, psj?tl živi spomeniki habsbnržanstva, nova delo naj konča začetek našega dela. — Dobro in točno vemo, kdo in kje je naš sovražnik, zato naprej brez ozirov in •pardonov. Zmagati mora volja in moč, ko smo prisegli na njo. Zato, tovariši dobrovoljci na delo, vsi na zbomo mesto in v napad, koi naša domovina ne bo poprej srečna, mirna in svobodna, dokler ne bo končano dobrovoijsko delo! * Občinske volitve v Ljubljani. 'Za volitev odbornikov in namestnikov občinskega odbora mestne občino ljubljanske dne 26. aprila je bilo vložoraih šest kandidatnih list, katere jo dežel-na vlada potrdila. »Uradni list deadnu vlade za Slovenijo* objavlja v št. 39 celotne kandidatne liste vseh Šestih strank. * Volitev občinskega agrarnega odbora. Da bodo volilci o volitvah v olfenski agrarni odbor, ki se v nedeljo 17. t. m. vrši na Barju, radostno poučeni, pojasnimo nastopno: Kdor je vpisan v imenik, iahko voli in ja lahko voljen. Pravico do volitve imajo tudi vse polnoletne ■žene, ki so vpisane v ijnenik, če vodijo svojo gospodarstvo kot samostojne gospodarice. Glasovati je tajno z listki, ki je nanje napisati imena kandidatov in njih bivališče in ki jih je vreči v posebno posodo. Ljubljana, 16. aprila. Člani vpisani v prvi in drugi kategoriji, glasujejo skupno; član v tretji, četrti in peti kategoriji zopet skupno tvoreč strugo volilno skupino. Po enega odbornika iz svoje skupine voli prva skupin«, 7.a vsakih deset, druga skupina pa za vViakih dvajset v imenik vpisanih volilcev. "domki štejejo v obeh skupinah za polijo število. Ako volitev ob določeni nrj še ni končana, se volilni prostor ob tej uri zapre in voliti smejo nadalje le še vsi oni, ki so v zaprtem volilnem prostforu. Po glasovanju prešteje volilna komisija glasove: kdor jih je dobil največ, ta je izvoljen. Na zahtevo se sme pritegniti v volilno komisijo po en elan raz» ih strank. Izvoljene osebe tvorijo »občinski agrarni odbor* ter preimejo od volilnto komisije izkaznice, ki jih sopodpišejo Vsi člani komisije. Zoper nepravilne vojftve je dopusten priziv na glavnega poverjenika NJIVA Včeraj je izšla 't. številka »Njive*, ki se je tako hitro priljubila občinstvu. Ta številka se po vsebini nekoliko razlikuje od dosedanjih, ki so bile po moji sodbi včasih skoroj preveč akademske. Značaj te številke je povsem drugačen in povsem popularen, dasi vsebina pod tem nikakor ni trpela. Nasprotno, postala je tem ak-tualnejša. V prvem članku piše dr. Vladimir Corovič, profesor na beograjski univerzi, o političnih strankah v Srbiji. Videti je, da pripravlja pisec serijo člankov o tem predmetu, ki je Slovencem tako neznan in nam vendar tako zanimiv. Sedanji članek poroča v prvi dobi zgodovine radikalne stranke, do ujedinjenja največje in dvajset let vladajoče stranke v Srbiji. Iz kratkega, jasnega opisa pa vidimo, kakšne so bile nekoč razmere pod Milanom, in kakšne so bile v Srbiji borbe sa ustavo, dokler ni končno zmagala sveža demokracija. Radikalce je vlada s silo uničevala, jih na tisoče metala v ječe, končno pa je absolutizem klonil, zdravi seljački narod ga je zmagal. Ustava iz leta 1888. je višek zmage demokratske misli l njo se končuje prva doba zgodovine radikalne stranke. 2 njo in z abdika-cijo kralja Milana prične druga doba, o o kateri nam bo pisec poročal pozneje. Kratki jedrnati in zanimivi opis je piton srbski, z latinico in v ekavščini, v iz-vanredno lahkem jeziku in slogu. Dve, tri besede utegnejo biti neznane tudi le srednje izobraženemu slovenskemu bralcu (n. pr. »Kivan« = hud, užaljen), toda te skoraj ne pridejo v poštev. Čorovidev spis je, rekel bi, dokaz, kako lahko, kako dobro razumljiva nam je srbščina, če jo piše vešče pero. Marsikdo, ki se tudi ob roki kakšne nemško - srbske pragmatike, bo še posebno pozdravil ta spis, zaradi vrednosti jezika in sloga, ki odgovarjata dobri, točni in zanimivo podani vsebini • Naš stari znanec, prof. N. Ilešič, je v drugem, daljšem članku opisal zgodovinsko osebnost Josipa Pflsudskega, junaškega predsednika poljske republike. Spis je plod avtorjevih študij poljskega slovstva in politike Otvarja nam poglede na etično moč neomajnega idealnega prepričanja, ne sile neupogljivega naroda, ki se bori proti tiranstvu in odpira nam tudi vidike na sedanji notranjepolitični položaj Poljske. Takšnih doneskov z zanimivim sodobnim vprašanjem, kakor nam jih podajata v »Njivi* Corovič in Ilešič, si želim še mnogo! Vseeno se jima pridružuje listek. V njem nam predsednik višjega sodišča, dr. L Kavčnik opisuje, kaj je doživel, videl in slišal ko Je bil predsednik volilnega odbora v Prokuplju v Srbiji. Kakor prijeten potopis se čita izprva ta opis, z vsemi navedbami o gričkih in dolinah, reki in mestu, o vožnji, o kovačih, o volitvah — in naenkrat smo sredi one grozne in obenem slavne zgodovine, ko je srbski človek trpel, kaker izza kmetske vstaje noben Slovenec, in ko se je proti tujim zmagovalcem boril, kakor izza Gubca noben Slovenec. 0 junaštvih izvemo, tu v enostavnem, mirnem in obenem plastičnem pripovedovanju več, kot sicer v najlepšem predavanju. G. dr. Kavčnik ne piše s ten-denco. Bil je v prokuplju, videl in slišal je, kar tvori življenje narodu ondot, in povedal nam je to, da prečkamo in za trenutek pomislimo, da je to, kar nam stavlja pred oči, del naše jugoslovanske zgodovine, del onih dogodkov, ko je ves narod šel preko Albanije, ko je akademska legija kot en mož padla na Ovali, ko je šest tisoč učiteljev in svetnikov pustilo svoje življenje v mučeniškem taboru Surdulici. Prečitamo ta opis, ki je tako brez vseh pretenzij in zato morda umetniški, kakor star lesorez — in ko či-tamo, nas postane sram, da smo tako majhni in pišemo o balkanizmu (n. pr. v »Straži*), ko je tega balkanizma v nas še toliko, da se niti ne zahvalimo za žrtve, s katerimi se naše ne dajo primerjati in ki so vendar osvobodile nas... . — V »Pregledu* poroča dr. Štefan Sa-gadin, znani strokovnjak, o italijanskem volilnem zakonu v našem Primorju, prof. dr. S. Dolar o češkem idealistu J. Kara-sku, gojitelju vzajemnosti z nami, prof. dr. P. Strmšek o drobnem kulturnem vprašanju, o kinu in o cenzuriranju filmov. Njegova izvajanja so vsega upoštevanja vredna, — Pridejan je pregled mnogih revij in (na platnicah) obširni dnevnik važnih političnih in socialnih dogodkov od 17. marca do 8. aprila. Ta dnevnik je prav dobrodošla in zelo skrbna dopolnitev tej reviji, ki svojo hitro in uspešno rast v resnici zasluži z kvaliteto. Poglavje o cenah umotvorov (Dopis iz umetniških krogov.) Nenaravno razmerje med dohodki duševnih in ročnih delavcev občutijo v sedanjih časih posebno umetniki V umet niških krogih je poglavje a cenah umotvorov dnevni razgovor. V enem so si pri takem razpravljanju vsi umetniki ne navadno edini, namreč v -prepričanju, da se umotvori dandanes zesl© slabo plačujejo. Vendar se kaže v predlogih, kako bi se to neljubo dejstvo dalo spremeniti v korist umetnikom, velika neorientiranost. Gotovo je, da se taka vprašanja zgolj z razpravami ne dajo ref$tl Vendar po mojem mnenju ne bi škodilo, če bi se o tem predmetu začelo javno razpravljati kajti to, kar vedo pripovedovatti nekateri naši umetniki, je naravnost kulturen škandal Vse potrebščine za vsakdanje življenje so poskočile 'v cenah do nebo-tične višine. Če vzamemo kot poprečni draginjski faktor 15, vkar je seveda premalo), bi morali pričakovati, da bodo smeli tudi umetniki gtbtevat kot honorar za svoje izdelke vsaj petnajst k ratno ceno v primeru s predvojnimi cenami. To bi pomenilo, da bi pertretist, ki je dobil pred vojno za porta t 500 kron, smel pričakovati kot honoair za enako sliko sedaj vsaj 7500 kroijj ilustrator, ki je dobil za ilustracijo 100 'kron, vsaj 1500 kron, kipar za delo, ki »se je plačalo z 2000 K vsaj 30.000 kron. To ne bi bilo nikakor pretirano, saj sta/ae barva, ki je stala pred vojno dve krone, s*-daj 60 kron (SOkratno podraženje), svinfiraik, ki je stal 36 vinarjev, 10 kron (28kratno podraženje), tuša. ki je stala 60 vin., 20 kron (33kratno podraženje) itdk, itd. Materija l stane sploh sedaj okroglp SOkrat toliko kakor pred vojno. Cene pa, ki jih po vefSni faktično do. segajo umetniki danes. -znašajo v najbolj« šem slučaju 3kratno uiirovno ceno. Č« predpostavljamo, da je produktivnost u-metnikov enaka predvojni produktivnosti, lahko sklepamo iz predstoječih podatkov aproksimativuo, da imajo umetniki sedaj razmeromai 12krat manjši zaslužek kakor pred Vojno. Posledica je, da eni podeaeterijo svojo marljivost, drugi pa fatalistično čakajo v največji bedi na, podpore in na boljše čase, tretji si zopet iščejo zaslužka r drugih poklicih. Da so take polslcdice nad vse kvarne za napredek slo-tisnske umetnosti, je jasno. Umetnik, ki mora hiteti z delom, da preživi sebe in družino, ne bo mogel vstvarit nič dobrega, ie manj pa oni ki mu vsled praznega želodca peša energija in veselje do d&a. Posebe bi tftlo treba razpravljati na tem mestu tu|Ii o največjih težavah z atelieri. Stanovanjski urad stoji na stališču, da se staciovanjskl prostori za umetniško delo (tan> pravijo v »obrtne s vrhe*) ne smejo vpo-cabiti. Se nikdar niso umetniki tako tefko občutili pomanjkanja prikladnih atetlerov in delavnic. Hrvatski umetniki so, pač ▼ tem ozira mnogo na minlsfcBlra zfl agrarno idonut letom osmih ta priziv je brez odločilne moči. -— Volitev se zaključi ob 5. uri popoldne. * Sej« občinskega sveta ljubljanskega. Cbčinski svet ljubljanski ima prihodnji pondeljek ob petih popoldne redno javno sejo, ki bo zadnja v sedanji sestavi te korporacije. Na dnevnem redu seje je med drugim izvolitev predsednikov in članov voElnih odboriv za bodočo volitev novega občinskega odbora v Ljubljani, prošnja predsedstva ljubljanskega ve-lesejma za prepustitev mestnega travnika Pod turnem v svrho prireditve tega sejma, poročilo glede zgradbe lastnega poslopja za mestni pogrebni zavod in prošnja ljubljanskih postreščekov za o-dobritev zvišano tarife. * Jugoslovensko novinarsko udruženje, sekcija Ljubljana, je izdalo nastopno objavo: Jugoslovensko novinarsko udruženje, sekcija Ljubljana, je proglasilo delno zaporo, obvezno za vse člane Jugaslovenskega novinarskega udruženja, nad ljubljanskim dnevnikom »Jugoslavijo* radi zadeve, ki je za stanovsko organizacijo princi-pijelnega značaja. 6 Nov invalidskj zakon. Kakor se nam iz Beograda poroča, se zbira v ministrstvu za socialno politiko gradivo za definitivno sestavo invalidskega zakona, ki se — kakor hitro bo to mogoče — predloži ustavotvorni skupščini v diskusijo. Predvsem je treba omeniti, da se namerama dosedanji sistem invalidskih podp simpatično sprejela predlog, da se čim prej izvrši repatriacija še doslej v Ruš ji zaostalih vojnih ujetnikov iz Jugoslav ije, Češkoslovaške, Poljske in Rumunsl.e ter je v ta namen dovolila prispevek 150.000 funtov. Kot predujem na to vsote se je odboru že nakazal znesek 15.000 funtov. * Premog. Stranke, ki imajo izkaznice B bivše ubožne akcije, dobe |»rembg na nakaznico mestnega magistrata" in sicer 150 kg za 10 kron v naslednjem redu: v torek dne 19. črke L, M, N, v dredo dne 20. črke O, P, R, v četrtek dne 21. črke S, Š, T in v torek dne 26. t. m. črke U, V, Z in 2. * Koncert (Ljubljanskega Zvona*. V pondVijek zvečer ob osmih se »vrSi v »Unionu* pomladanski koncert »Ljubljanskega Zvona*. Pridite poslušat KJ rižarja in lepe, v narodnem duhu zložene skladbe Emila Adamiča! k * Vožnja s težkim avtomobil} po Ljubljani. Policijsko ravnateljstvo naziianja, da je glasom sklepa ljubljanskega Občinskega sveta z dne 22. marca t. L vožnja s težkimi avtomobili, ki imajo železne obroče na kolesih, po mestu prepovedana. Prestopki te odredbe se bodo policiji ko kaznovali z globo do 4.000 kron, ozirolaa z zaporom do 200 dnL * Sllnovka in parkljevka se je pojavila v Ptuju in okolici Okrajno glavarstvo je zaradi tega proglasilo krajno in okoliška zaporo za okužene kraje. Vsak promet z živino, govedo, ovcami, kozami in svinjami z omenjenimi kraji je strogo prepovedan. * Lep dar iz Amerike. Predsednik ameriškega društva za pomoč srbskim sirotam, g. Rider, je poslal 100 šivalnih strojev, da se razdele siromašnim učenkam obrtnih šol. * Misija generala Wrangla v Beogradu. V Beograd je prispela te dni misija generala Wrangla, da stori pri naši vladi potrebne korake v svrho, da se del Wran-glove vojske namesti na našem teritoriju. Šef misije je konferiral z ministrskim predsednikom Pašidem in predsednikom skupščine, Ribarjem. Tudi rusko-srbski komito se je obrnil do vlade s prošnjo, da sprejme te vojake. Vlada v tem vprašanju še nI storila nikakega sklepa. * Parobrodna zyeza Bakar-Kotor. Paro-brod »Salona*, last ogrsko - hrvatskega parobrodnega društva, je zopet popravljen in bo od jutrišnjega dneva dalje zopet vršil svojo tedensko potniško in tovorno službo na progi Bakar-Kotor. * Dobitki razredne loterije. Pri zadnjem izžrebanju IV. razreda 1 kola srečk razredne loterije sta zadeli pri Ljubljanski kreditni banki kupljeni srečki št. 58.402 K 200.000 in št 8383 K 160.000. * Vojašld ubežniki. Kot vojaški ubežniki se zasledujejo: Blaž Sprajc in Anton Kobula iz Kostrivnice pri Ptnju, Jožef Zobec, od ravnotam, Anton Terčič in Jožef Dolšak, oba iz Rogaške Slatine. Kot , rekrut je od svoje čete pobegnil 81avko VJkar iz Gline. * Okulist prof. dr. Albert Botteri se je fl reselil v Zagreb, Zrinjski trg 14, kjer bo oidiniral od dne 1. maja naprej od 3 do 4 mre popoldne. 670 Žalostni izgredi v ljubljanski operL UfiTCni pretep med gg. opernim pevcem Kck^ačem in kritikom Kogojem je izzval kot» neljubo posledico pri nocojšnji predstavi v operi izgrede, ravnotako malo častnic kakor oni spopad. Igrali so »Tos-ko», ki jo dirigira g. ravnatelj Rukavina in v .kateri nastopa g. Kovač kot Cava-radosfci. To priliko so porabili njeni na-sprotalki in opfrizorili kcncem prvega dejanja , proti njima hrupne demonstracije z žvižganjem, ropotanjem in kričanjem. Ker je \i nameravanih demonstracijah govorila n :\a Ljubljana že ves dan, so se seveda pripravili tudi Kogojevi nasprotniki ki so s svojo protidemonstracijo ubili hrup njq^t>vih pristašev, tako da so se žvižgi, rt">pot in kriki vtopili v burnem aplavzu, Vri je dosegel svoj višek, ko so prinesli K» vvaču velik venec. Proti demonstrantom jie intervenirala policija, ki je aretirala 3 5, večinoma še precej mladih fantov. V \drugem dejanju so se demonstracije in protidemonstracije ponovile pri odprtem odru, ko je nastopil Kovač. Ko je polii ija aretirala še nekaj naših ljudi, se je mir polagoma zopet povrnil in predstava se je nadaljevala in končala mirno. Med B '-gredi je prišlo tudi do dejanskih spopa dov med nasprotniki. Are-tirance so odw edli na policijsko ravnateljstvo, kjer so "j ih zaslišali in pozno v noči izpustili * Izgubljena denarnica. Soproga železničarja, Beti I&irbst iz Most, je izgubila veliko usnjato ilenamico s 660 kronami gotovine, 1 ama dolar in dva recepta. * Izgsnan iz kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Henrik Šulc, rojen v Rovi-nju, je izgan iz .kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. * Ukradeno koli i. Trgovcu Franu Gramu iz Zgornje SišX.e je bilo ukradeno črno pleskano, 2000 kron vredno kolo. * Tatvina na kolodvoru. Učenki samostanske šole v Škof j' Loki, Boženi Jelene, ie neznan žepar na- glavnem kolodvora izmaknil denarnico 5' 160 kronami gotovine. * Klasična nemščini nekega verižnika. Nekega verižnika, kateremu smrdi ključavničarski posel, so ustaVili stražniki pred kolodvorom, ko ji 1 nesel veliko vrečo, v kateri je bilo 10 boks, kravjih in 12 ševro kož. Veriž'iik* ki je takoj pre-bledel pri nastopu stražnikov, se jo iz-govarial. da mu je to d'al neki Italijan. M, Ba} sprav! V CJnNjaaJ * BoftiV Jugoslovanski denar. Verižnik je is zapora poslal potem lepo nemSko pisano pismo, v katerem veli: «Ick Franz O. in eigener Person gebe folg»ndes pekant.* Nato ta mladi verižnik opisuje, kako se je seznanil s nekim Italijanom, ki je tihotapil usnje v Ljubljano. Omenjenega dne sta se dobila na kolodvoru. Sam veli: »Es war eine freudige begrilsung!*... Pismo končajo z zatrditvijo, da je mladi Frane popolnoma nedolžen, rekoč: »Schwoere mit reinem Gewissen bei Got AllmaechUgenl Sedaj mladi verižnik premišljuje božjo vsemogočnost v zaporih deželnega sodišča. * Himen. V Metliki se Je dne 12. t. m. poročil g.Julče Novak, načelnik Mariborskega Sokola 1 gdč. Ljubioo Makar. * Žensko društvo v Maribora priredi v ponedeljek dne 18. t. m. ob 20. uri predavanje. Predava prof. Rlbarič o Ivanu Ma-žuraniču in njegovem epu »Smrt Smajl age Cengiča.* * Tatvina v Zrkovclh. Dne 28. novembra minulega leta, na dan volitev za kon-stinanto, se neznani tatovi Janku Sum en-koviču, ki je bil zadržan pri čuvanju volilne skrinjice Samostojne kmetijske stranke, ukradli več komadov obleke in drugih stvari za 22.000 kron. Tatove so šele sedaj izsledili x Teznu in jih dali pod ključ. * Trgovska šola Nemca Kowatscha v Maribora. Kakor znano, je vlada prepovedala v Mariboru Slovencem vse zasebne trgovske šole in kune in jih s tem močno oškodovala. Čudno pa je, da obstoja še vedno Kowatscheva trgovska šola. Lojalnost naše vlade napram temu Nemcu gre celo tako daleč, da mu namerava dati še koncesijo za prodajo pisalnih strojev neke nemške tvomice. Da Ho komedija popolna, bo Kowatsch delal izpit iz slovenščine pred komisijo, v kateri bo tudi njegov učitelj, klerikalec Filik. * Pozor slovenski obrtniki! Mariborski'. sokolska župa je pričela s pomočjo svojih odsekov na Koroškem akcijo, ki jo z veseljem pozdravljamo. Preskrbeti hoče namreč slovenskim fantom iz Koroške, ki bi se radi izučili kake obrti, mesta pri slovenskih mojstrih, da nia pridejo v nemške roke. Na ta način se bo skušal vzgojiti narodno zavedni obrtni naraščaj za naše ogrožene J ia je. Slovenske mojstre in podjetnike poživljamo radi tega, naj se v aluŠiju potrebe ozirajo v prvi vrsti na učetace in vajence, ki jih priporoča mariborska sokolska župa. Dosedaj so priglašeni po eden za sedlarstvo, za stavbeno mizarstvo in opremo, za krojaško in pisarniško službo. * O aferi tihotapca Tomljenovida se še poroča iz Maribora: Bivši železničar Stjepan Tomljenovič se je pogosto nahajal v . našem mestu, navadno ▼ dražbi svojih tihotapskih pomočnikov Branka Kozinoa in Nikole Rukavina. Na kolodvoru in po gostilnah je bil splošno znan kot tihotapec. Na Dunaju je stanoval v hotelu »Freseler*, kjer je tudi za svojo družbo plačeval vse stroške. Na kolodvoru v MOdlingu je oddal svoje blago kot prtljago, potem pa je izginil. Redno se je vozil v poštnem vagonu. Na mariborski carinami je bil z revizijo hitro gotov. Zamahnili so mu z roko in izginil je zopet v poštni voz. Tega voza zagrebški detektivi niso več pustili iz vida. Sele na zagrebškem kolodvoru so ga povabili na policijo in vtaknili v zapor. Tomljenovič jo imel baje tudi v Ljubljani svoje poma-gače, ki so razpečavali njegovo blago in zlasti tudi vtihotapljene dvokronske bankovce s ponarejenim žigom. * Toča v zagrebšk? okolici V zagrebški okolici, zlasti v Šestinah Gračanah in Remetah je padala včeraj tako gosta toča, da je pokrila zemljo kakor sneg. Toča je napravila mnogo škode. * Pretkana pustolovka. V Beogradu se je v zadnjem času mnogo govorilo o plesalki, ki se je izdajala za baronico Ende. Ta »baronica* je ponaredila štiri čeke, glaseče se na razne ugledne tvrdke. Vsak ček se je glasil na 1000 dolarjev. Ko je nameravala zadnji ček, glaseč se na nje- * ZADRUŽNIŠTVO V DALMACIJI, p®4 Ravnotako bo dovoljen, nvoi že prodanih, pa še ne uvoženih sfjojev, ako se take kupčije naznanijo izložJbenem Ze pred vojno Je bilo zadružništvo v Dalmaciji zelo razvita Med vojno pa so se zadružne ustanove vsled velikih nalog, ki so jim bile ravno v Dalmaciji v tej kritični dobi odkazane, izredno ojačile. Vojna s svojimi zlemi posledicami je jasno dokazala, da je mogoče samo z vzajemnim podpiranjem doseči olajšanje gospodarskih težkoč in vsestransko prožnost v gospodarskem življenju ne le za posameznika, marveč tudi za celoto. Dalmatinske zadruge, katerih je okoli 300, so organizirane v Zadružnem savezu v Splitu. Delokrog tega zadružnega središča je obsegal izpr^a le revizijsko poslovanje nad zadrugami, pa se je sčasoma raztegnil tudi na denarne posle in na preskrbovanje včlanjenih zadrug z živili in poljedelskimi potrebščinami S tem pa je delo naraslo v taki meri, da ga vodstvo sa-veza ni moglo več obvladovati in se je izkazala potreba delitve poslov. Ta delitev se je izvedla s 1. julijem 1920 na ta način, da si je Zadružni savez pridržal zase organizatorični del zadružnega poslovanja, dočim je za vse posle finančne stroke osnoval Zadružno banko. Ta ima svoj sedež v Splitu. Njena glavnica znaša 50 milijonov kron. Kakor izhaja že iz naziva tega denarnega zavoda, služi banka v prvi vrsti zadružnim ustanovam, t. j. ona efektuira članicam Zadružnega saveza kredite, oskrbuje vse denarne transakcije zadrug, jih preskrbuje z živežem in s poljedelskimi potrebščinami, kakor z žveplom, galico, gospodarskimi stroji itd. Vsled koristi, ki jih donaša delovanje tega denarnega zavoda, ni ostal njegov delokrog omejen samo na Dalmacijo, marveč se je razširil tudi na Hrvatsko, Slavonijo in na Slovenijo. Namerava se brigata tudi za 3osno in Hercegovino ter za Srbijo. Početek novega, razširjenega delokroga Zadružne banke kažejo njene podružnice, ki so se ustanovile v Mariboru, Zagrebu in v Novem Sadu. V Dalmaciji sodeluje Zadružna banka oziroma Zadružni savez pri raznih industrijskih podjetjih, tako zlasti pri Industrijalni zajodnici v Omišu, čije namen je, da v Omišu zgradi več tvor-nic, ki bodo s svojimi proizvodi preskrbovale Dalmacijo in po možnosti tudi ostale pokrajine. Začasno se namerava graditi tvornica za pohištvo, nadalje tvornica mrež in ribiških potrebščin, za predelovanje volne itd. Podjetje je v domačih rokah in je osnovano v pretežni večini z zadružnim denarjem. Nekatere teh tvornic 60 že počele z delom in njih dosedanji uspehi dopuščajo zadovoljivo perspektivo v bodočnost. Zadružna banka sodeluje tudi pri drugih domačih industrijskih podjetjih, ki ,80 po prevratu ostala v naših rokah. odboru najpozneje cn mesec po izložbi Za transport blag' na izložbo do Prage ia nazaj do določenega mesta je dovolila direkcija čeških državnih železnic olajšave na ta način, da se neprodano blago trans-portira zastonj na mesto, odkodaj: je pri« šlo. Pošiljatve morajo biti označene izrecno kot blago za izložbo. Pisarna jaoljedel-skega društva češkoslovaške republike v; Pragi IL Vodičkova ulica 38 razpošiljal po želji interesentov programe ra sprejema prijavo. ■= Ceško-avstrijska gospodarska poga. janja. Na poslednji seji se je končalo posvetovanje o prvem delu obsežnega dogovora med Avstrijo in Češkoslovaško. V tretjem branju so se razen dveh pridržkov sprejele te točke: 1.) Načrt ra splošni del trgovinske in prometne pogodbe; 2.) načrt za zaključni protokol k splošnemu delu, ki se nanaša na trgovinsko pogodbo; 3.) načrt o rafiniraSju pogodb; 4.) načrt o olajšavah prometa na meji; 5.) načrt veterinarske pogodbe; 6.) načrt dogovora o vzajemnem priznavanju sva-dočh za pregledano blago; 7.) inačrt dogovora o vzajemnem priznavanju znakov na strelnem orožju. — Poleg tega se je obnovil samostalen dogovor za olajšanje železniškega prometa in pripravil načrt za zdravniško prakso v obmejnih krajih. = Orientekspres Pariz-Dunaj-Bukarešta. Kakor poroča »Neue Freie Pres6e», ie konferenca v Monakovu, Jcatere so se udeležili zastopniki Nemčije, Avstrije, Francije, Belgije, Madžarske, Rumunske in Češkoslovaške, sklenila, -da se s 1. julijem obnovi vožnja Orieu t-ekspresa iz Pariza z zvezo v Ostende in Amsterdam čez Dunaj v Bukarešto in nazaj trikrat na teden. = Uvoz Iz Romunije. Bler trgovinska pogodba med Srbijo in Romunijo, sklenjena dne 23. decembra 1906. in ratificirana dne 19. aprila 1907., ki je veljala štiri leta, ni bila preklicana z nobene strani, je izdalo finančno ministrstvo v sporazumu z zunanjim ministrstvom liaredbo, da blago rumunske.ra izvora, ki se uvaža v državo Srbov, Hrvatov in S.lovencev, uživa na podlagi načela recipro citete v pogledu carine največje ugodnosti S to naredbo finančnega ministrstva je izpremenjena naredba z dne 20. decembra L L, v kolikor govori o Rumuniji = Povišana voznina mi dunajski cestn! železnici Dunajski mestni svet je sklenil povišati voznino za cestno električno železnico od pet na sedem kron. Hkrati jei dovolil, da se gostilne in kavarne zapirajo ob 1, oziroma 2 uri po noči » Razsodišče za spore med našim! In nemškimi državljanL Mešano razsodišče, ki ima po mirovni pogodbi z Nemčijo, § 305., presojati spore med našimi in nemškimi državljani, se je pred nekaj dnevi konstituiralo. Predsednik razsodišča je švicarski profesor Logot iz Ženeve, naš razsodnik je profesor dr. Dragotin Aran-gjelovič, nemški pa dr. Behring. Razsodišče bo te dni v uradnem listu o': javilo svoj postopni red. Interesirani krogi se opozarjajo, da je rok za pritožbe zelo kratek in da je vse nadaljnje razvidno iz postopnega reda. — Iz kabineta ministrskega predsedništva. Irvoz konj in koruze. Na današnji seji finančno-gospodarskega sveta se je dovolil izvoz 2000 lahkih konj na Grško. Nadalje je sklenil dovoliti, da se sme izvoziti ves še preostali kontingent koruze v Avstrijo in Češkoslovaško v smislu trgovinskega dogovora s tema državama. Uspehi pomladanskega praškega ve-lesejma. Na sejmu, ki se je vršil v Pragi od dne 8. marca 1.1. je bilo zastopanih 2513 tvrdk, in sicer 2409 čer-kih in 134 tujih. Prepozno je prišlo 500 prijav, ki Borza 16. aprila Zagreb. Valutne in efektne borze zaradi sobote ni bilo. Blagovna borza je bila jako slaba, ker je bilo malo ponudb. Oe» ne so večinoma stabilne, trgovci in kupci rezervirani Pričakuje se, da bo zaradi obilnega dežja zabrana izvoza žitnih pridelkov in moke kmalu preklicana in dg bodo cene padle, ker se bodo morale naše cene prilagoditi pariteti na zunanjem tržišču. Beograd, valute: franki 250.50—251, dolarji 35—35.90, lire 164—165, leji 53— 54. marke 56.50—57, levi 42.50—43, na-poleondorji 118—118.50. Devize: London 139.25-139.75, Pariz 253—254, New-york 35.25, Ženeva 615—619, Solun 252— 255, Milan 168—172, Berlin 55.25—57 Dtf< naj 5.25—5.70. Praga, devize: Berlin 115.75—117.25, Zfirich, 1253.15—1256.50, Milan 341—343. Pariz 517—520, London 284—286. New-york 71—72, Beograd 200 do 202, Bukarešta 113.75—115.25, Sofija 86.50—87.50 Dunaj 10.90—11.90, Varšava 8.45—9.45, Zagreb 50—51, Budimpešta 25.75—26.75. Valute: marke 115.75—117.25, švicarski franki 1248.50—125150, lire 338—340, francoski franki 514—517, funti 282—28^ dolarji 70-71, dinarji 191-193, leji 113.75-115.25, levi 82.75—83.75, avstrijske krone 10.90—11.90, poljske marke 8.45-9.43 Berlin, devize: Italiia 289.20—289.80. London 245.42—246.12. Newvork 62.48- dL^Sfu^S^^ se niso mogle- več vpošMvati. Prodalo se «. Pariz_426.0^2J^ Švica 1078.90- poslali v Beograd, kjer so jo vtaknili v luknjo. • Prijet avstrijski tihotapec. Na Dunaju je bil te dni aretovan neki Vogl Maks, ki je hotel preko Gradca vtihotapiti za devet milijonov nežigosanih bankovcev v kovčku z dvojnim dnom Priznal je, da je na ta način spravil čez mejo že za preko 20 milijonov bankovcev. POJASNILO. Po časopisih se širijo zaradi potovanja v Ameriko neresničnosti, s katerim se zanimajo 6e se ljudstvo samo po nepotrebnem plaši Usojam se torej vsem. ki mislijo in želijo potovati v Ameriko, uljudno naznaniti, da plovejo parniM iz Trsta v Newyork redno kakor vedno in da se prodajajo vozni listi vseh razredov za Slovence pri meni, kot glavnemu zastopniku paroplovne družbe Cosulich-Line (prej Austro-Americana). Pojasnila brezplačno. 691 Simon Kmetec, TAM PREKO JE BEDA, TAM PREKO TREBA POMOČI! — ALI ___________ ^ .....^ STE ZE ČLAN «JUGOSLOVEN- j danih strojev^^VMipuladjšld"stroM, SKE MATICE*? 'danih strokT. - je blaga v rednosti 596 milijonov čeških kron (na jesenskem sejmu prošlega leta pa za 1 in pol miljarde). Največ je bilo prodanih živil (za 250 milijonov češkoslovaških kron), potem tekstilnega blaga (za 100 milijonov češkoslovaških kron), kovinskih proizvodov (43 milijonov češkoslovaških kron) in stekla ter porcelana za 16 miljonov češkoslovaških kron. — Od tega blaga je šlo največ vJugosla-vijo (50 miljonov češkoslovaških kron), potem Bolgarsko (30 milijonov češkoslovaških kron), Rumunijo (13 milijonov češkoslovaških kron), Avstrijo (6 milijonov češkoslovaških kron), ravno toliko v Nemčijo in Italijo. Glavni konzumni teritorij tvori torej Balkan. — Tretji mednarodni sejem se vrči v Pragi od dne 1. do 8. julija t. i =* Izložba poljedelskih strojev poljedelskega društva Češkoslovaške republike. V Pragi se vrši od dne 12. do 17. maja t. i na prostoru kraljevega vrta izložba poljedelskih strojev, ki jo priredi poljedelsko društvo češkoslovaške republike. Pozvane so češke in inozemske tvrdke, naj iz- tožijo svoje produkte. Glede inozemskih tvrdk je dovolil češkoslovaški urad za zunanjo trgovino prost uvoz poljedelskih strojev. Ravnotako bo prost izvoz nepro- 1081.10, Dunaj 17.98—18.02, Praga 86.15-86.35, Budimpešta 22.52—22.58. Valute: dolarji 61.70—61.90, funti 244.50—245.50. lire 291.50—292.50, poljske marke 8.05— 8.25, češkoslovaške krone 85.15—S5.35, avstrijske note 16.35—16.45, avstrijske žigosane krone 10.70—10.80, leji 98.55— 98.975, švicarski franki 1079.75—1082.25, francoski franki 444.50 do 445.50. Zflrich, devize: Berlin 9.275, New. york 578, London 2270, Pariz 41.20, Varšava 0.72, Milan 27, Praga 8.05, Budim-peSta 2.08, Zagreb 4.12, Bukarešta 9.20, Dunaj 1.70, avstrijske krone 0.98. Vremensko poročilo Ljabhua 306 m ud morjem Dan a8 11 april 7. mi 14. vri Zl. ari »J » Tttl 72« 7 Ttlt Sf V«trori N«bo d. nnp. de* 3r*dn;m vfenjisis tanpmtan 8 7. oornmlaa 9 8 Vremenska napoved: lepše «er. hladno vreme Soinoe vzhaja ob 6-11 taaaia ob 18 50 maninulacijsik stroški,) Častnik in izdajatelj Konzorcij .Jutra". Odgovorni urednik Vit F. Jelene. št. 7 Je izSla z zelo zanimivo in aktualno vsebino. — (24 staani, cena 8 K). Celoletna naročjiina 120 K, za naročnike „Juira" ===== le 60 K. — Zahtevajte „Njivo" na ogled. - Hugh Conway: Iz teme v luč Roman. Oni človek, ki je bil blizu mize na desni od Cenerija — ki je stal v poziciji, k.ikor človek, ki je pripravljen zavrniti mogoč napad, čegar obraz je bil divji in strasten, ki so mu oči žarele — ta človek je bil angleško govore« Lah Macari ali kakor se je zdaj sam nazival, Anton March, Pavlinin brat. Tudi on je zrl na isto stvar kakor Ceneri. Človek v ozadju — majhen čokat Človek z brazgotino na licu — mi je bil neznan. Gledal je Cenerija čez ramo v isti smeri. Stvar pa, ki so jo vsi gledali, je bil mlad človek, ki je malone padal s stola in čegar roke so se krčevito oprijemale, ročaja od bodala, čegar klina mu je bila zasajena v srce, zasajena s sunkom, ki ga je, kakor sem vedel, eden okolistoječih sunil navzdol. Vse to sem videl in si predstavljal, kakor bi trenil. Držanje vsakega u-deleženca, ves prizor sem si pred-očil kakor si človek z enim samim pogledom predoči pomen in zmisel kake slike. Nato pa sem izpustil Pav-linino roko jn planil pokonci. A kje je bila razsvetljena soba? Kje postave, ki sem jih bil zrl? Kje tragični dogodek, ki se je vršil pred mojimi očmi? Vse je izginilo v zrak! Za menoj je medlo brlela sveča, sprednja soba je bila temotna. S Pavlino sva bila edini živi duši v sobi! To je, da so bile zgolj sanje. V tistih okoliščinah bržkone ne nenaravne. Ko mi je bilo nekoliko že znano o zločinu, ki se je bil izvršil tukaj, ko sem čutil, da je bila Pavlina na en ali drugi način navzoča, ko se je bil izvršil, razburjen vsled vsega, kar se je bilo ta večer prigodilo — kako je Pavlina čudno prišla semkaj, iznenada zapela, in to isto pesem, ki sem jo nekoč slišal, tisto pesem groznim koncem — potem ni čuda, da sem si v svoji domišljiji predstavil tak prizor, vzel edine znane mi osebe, ki so bile na eden ali drugi način v zvezi z mojo ubogo ženo ter jih združil v prikazni, kakor v življenju. Pa recimo, da se utegne človeku isto sanjati dvakrat, mogoče trikrat, ni pa znano, da bi lahko sanjal tolikokrat, kolikokrat bi se mu zljubilo. In vendar se je z menoj zgodilo tako. Prijel sem zopet Pavlino za roko in zopet sem čez nekoliko trenotkov občutil isto čudno čustvo ter videl isti grozni prizor. To se ni zgodilo en-crat, ne dvakrat, ampak mnogokrat, dokler nisem skeptičen, kakor sem še zdaj v takih rečeh, mogel samo to-iko verjeti, da sem na kak skrivnosten način v resnici gledal prav isti prizor, ki so ga zrle njene oči, ko jo e zapustil spomin in ji je razum ostal oslabljen po njem. Ta prizor se mi je prikazal samo, [adar so se dotikale najine roke. To dejstvo mi je potrdilo mojo teorijo. 3il sem prepričan takrat — in sem prepričan še zdaj, da je resnična, {akšno posebno telesno ali duševno stanje je moglo roditi ta učinek, mi ni mogoče povedati. Recite, da je mrtvičen, bistrovidek ali karkoli vam je drago, zgodilo se je v resnici tako, kakor pripovedujem. še večkrat sem prijel Pavlino za roko in ko sem jo držal, sem zrl v tisto sijajno razsvitljeno sobo. Kakor nepremične postave pri živi sliki sem že večkrat videl Cenerija, Macarija in človeka v ozadju zroče na svojo žrtev, a vedno brez izpremene v držanju izraza. Posebno natančno sem proučeval zunanjost zadnjeimenovanega. Celo z znaki smrtnega boja na obrazu je bil jako lep. Moral je imeti obraz, ki ga ženske rade vidijo. A celo ob grozoti te prikazni mi je mučna misel šinila v glavo, ko sem začel misliti, v katerem razmerju je utegnil biti z dekletom, ki ga je videla, iznenada zabodenega. Kdo ga je zabodel? Brez dvoma Macari, ki je stal najbližje njega v poziciji človeka, ki pričakuje napad. Roka mu je bržčas pravkar izpustila ročaj od bodala. Njegov navzdol na-merjeni sunek je tako globoko zasadil ostrino v srce, da sta morala biti smrt in sunek malone istočasna. To e bilo ono, kar je Pavlina videla, car je morebiti tudi zdaj gledala in car mi je s pomočjo kake čudne sile mogla pokazati, kakor pokaže človek sliko drugemu. Izza tiste noči sem že velikokrat ugibal, kako da sem našel toliko prisotnost duha, da sem sedel tamkaj in si s pomočjo nezavestne žene. po-eg mene ponovno priklical tisto pri-cazen pred oči. Goreča želja je morala biti, da bi prišel skrivnostim tiste zdavnaj minule noči do dna, želja dodobra spoznati, kakšen udarec je orvredil razum moje žene, o-gorčenje, ki sem ga čutil ob zavrat-nem umoru, pa upanje, da privedem zločince pred pravico, ki mi je dajalo moč. ustvarjati si zopet in iznova tisti prizor, dokler nisem bil zadovoljen* da sem vedel vse, kar mi je ta nema slika mogla pokazati, dokler me m jelo srca peči, da sem toliko časa pustil Pavlino v njenem stanju Nato pa sem jo ovil s plaščem, jo vzel v roke ter jo nesel iz sobe in po stopnicah do hišnih vrat. Ura še ni bila pozna. S pomočjo nekega mimoidočega sem kmalu priklical iz-vošeka in prav kmalu prispel domov, kjer sera jo še vedno nezavestno položil na posteljo. Najsi je imela neko čudno moč, da mi je razodela svoje misli, vse je minulo v hipu, ko sva prišla iz tiste usodepolne hiše. Pozneje sem jo lahko še večkrat držal tako za roko, a nikdar ni temu sledila nobena prikazen ali bistrovidje. Edino to je, kar ne morem pojasniti — tista skrivnost, ki sem jo namignil, ko sem prišel pisati to zgodbo. Povedal sem, kaj se je bilo dogodilo; če moje same besede ne zadoščajo, da jim pridobim vero, se moram pač zadovoljiti s tem, da se mi v tej točki ne verjame. DEVETO POGLAVJE Hudobna laž. Izročil sem ubogo dekle Priscilinim materinskim rokam in sem šel po najboljšega zdravnika, ki sem se ga mogel spomniti; nemudoma smo vse storili, da jo pripravimo fc zavesti. Dolgo je trajalo, predno sto se pokazali prvi znaki vračajočqga oživlje-nja, a naposled se je ptfcbudila. Ni mi treba praviti, kakšen trenutek je bi! to zame. Ni treba, da bi nadrobno popisoval povratek življenja. Koncem koncev je bil samo polovičen povratek ter vodil nov strah. Ijlo je napočilo jutro, je našlo Pavlico v stanju, ki sem si želel, da bi bita samo mrzlična blaznost. Zdravnik mi je rikel, da je njeno stanje silno kritična. Sicer je bilo upanje za njeno življenje, vendar r.i bilo gotovo, da b\. ga rešil. V teh nesrečnih strahu po/mih dneh sem šele spoznal, kako zelo sem ljubil nesrečno dekle. Kako hvaležen bi bil, da bi mi bila povrnjena, četudi taka, kakršno sem vedno poznal. Njene divje mrzlične blodnje so mi šle do srca. Klicala je nekoga zdaj angleško., zdaj laško, govorila besede globok ljubezni in žalosti, dala duška : nanc, v kolikor zakoni ne določajo drugače. O načinu odtujenja državne lastnine se predloži poseben zakon. Pravo monopola pripada državi. Rude, zdravilne vode, vrelci in prirodni sile so svojina države. O dajanju rudarskih, industrijskih s!l kakršnihkoli drugih povlastic (koncesij) se predloži poseben zakon. Člen 118. Za pregled državnih računov in ua3-ziranje nad izvrševanjem državnega in oblastnega proračuna postoji Glavna kontrola kot vrhovno računsko sodišče. Predsednika in člane Glavne kontrole izbira narodna skupščina iz kandidatske liste, ki jo sestavlja državni svet in na kateri je predloženo dvakrat toliko kandidatov, kolikor je praznih mest Predsednik in polovica članov Glavne kontrole morajo biti pravniki. Ostali člani pa morajo imeli za seboj ali službo ministra financ ali pa deset let ukazne državne službe v financijski stroki. Predsednik in člani Glavne kontrole so enako nepremestliivi kakor člani Državnega sveta. Natančnejše odredbe o sestavi, pristojnosti in postopku Glavne kontrole se bodo določile s posebnim zakonom. Z zakonom se bo tudi odredilo, v katerih slučajih je proti odloku Glavne kontrole dopustna pritožba na kasacijsko sodišče. Glavna kontrola pregleduje, popravlja in likvidira račune obče administracije n vseh, ki predlagajo račune državni blagajni. Ona pazi, da se ne prekorači ni en izdatek proračuna in da se nikakršna svota ne prenese iz ene budžetne partije ^ drugo. Ona završuje račune vseh panog državne uprave in mora zbirati vse potrebne dokaze in priloge. Zaključni državni račun se predloži na-rodni skupščini na rešenje z opazkami Glavne kontrole in to najdalje v enem letu, računajoč od konca vsakega računskega leta. Del XI. VOJSKA. Člen 119. Vojaška dolžnost je obča po odredbah zakona. Ustrojstvo m velikost vojske in mornarnice se določa z zakonom. Formiranje edinic v po zakonu predpisanem obsegu predpisuje kralj z uredbo na predlog ministra za vojno in mornarnico. Koliko vojske se drži pod zastavo, se odredi vsako leto z budžetom. člen 120. predlog ministra pravde izmed kandida- Vo-'na sodišč? so nezavisna. V izrekanju tov, ki jih izbere volilno telo, čegar se- Pra^e ne stoje pod nikakršno vlastjo m stav se bo bližje odredil z zakonom. Člen 112. Sodniki vseh sodišč so stalni Sodnik ne more biti odstavljen od svojega zvanja niti iz kateregakoli vzroka suspendiran od vršenja dolžnosti proti svoji volji, brez razsodbe rednih sodišč ali disciplinarne razsodbe kasacijskega sodišča. Sodnik ne more biti tožen za svoje sodno delovanje brez odobrenja pristojnega apelacijskega sodišča. Za člane višjih sodišč daje to odobrenje kasacijsko sodišče. Brez svojega pristanka in brez odobrenja kasacijskega sodišča ne more biti sodnik, tudi ne začasno, prestavljen na drugo plačano ali neplačano državno službo. Sodnik more biti premeščen samo, ako sam na to pristane. Sodnik more biti v službi, dokler ne dovrši 65. leta svojega življenja, predsednik apelacijskega in kasacijskega sodišča pa, dokler ne dovršita sedemdesetega leta. Pred tem časom se more vpokojiti samo na pismeno prošnjo, ali če telesno ali duševno tako oslabi, da ne more vršiti svoje službe. Odločbo o vpokojitvi v tem posledniem slučaiu sklene kasaciisko sodišče. Del X. DRŽAVNO GOSPODAR. STVO. Člen 113. Vsako leto narodna skupščina odobri državni badžet. ki velia samo za leto dni. sodijo po zakonih. Sodniki vojno-apelacijskega sodišča sa stami, a stalnost sodnikov prvostopnih vojnih sodišč se regulira z zakonom. Sodnik prvostopnega vojnega sodišča ne more biti tožen za svoje sodniško delovanje brez odobrenja vojno-apelacijskega sodišča, niti apelacijski sodnik brez odobrenja kasacijskega sodišča. Sodnik voj-no-kasacijskega sodišča more biti premeščen samo, če sam na to pristane in v slučaiu premeščenja na višji položaj, sodnik prvostopnega sodišča pa po odredbah zakona. Člen 121. O krivicah, ki jih učini (civilni) državljan v družbi z vojakom, sodi civilno sodišče. Člen 122. Nikdo ne more po dopolnjenju dvajsetega leta dobiti državne službe ali ostati v njej, ako ni po odredbah vojnega zakona odslužil svojega roka ali bil oproščen vojne službe. Člen 123. Za ohranitev notranjega reda se more vojska uporabiti samo na zahtevo pristojne civilne vlasti. Člen 124. Tuja vojska se ne more vzeti v službo naše države in vojska naše države se ne more staviti v službo tuje države brez predhodnega odobrenja n»~xlne skupščine. Del XII. SPREMEMBE V USTAVI. Člen 125. 0 spremembah ustave odloča narodna skupščina s kraljem. Člen 126. 1 kralj i narodna skupščina moreta predlagati, da se v ustavi Kaj izmeni ali dopolni. V takšnem predlogu se morajo izrečno imenovati vse točke ustave, ki naj bi se spremenile ali dopolnile Ako je predlog vložil kralj, se predlog predloži narodni skupščini in se na to narodna skupščina takoj razpusti ter skliče nova najkesneje v štirih mesecih. Ako je takšen predlog potekel od narodne skupščine, se o njem rešuje na način, ki je predviden za reševanje zakonskih predlogov z tripetinsko večino skupnega števila članov. Ce bo predlog na ta način usvojen, se narodna skupščina razpusti in skliče nova najdalj v roku štirih mesecev od dneva usvojen ja predloga. V enem kakor drugem slučaju more narodna skupščina reševati samo o onih izmenah in dopolnitvah ustave, ki jih vsebuje predlog, na čigar osnovi je sklicana. Narodna skupščina sklepa z večino enega člana nad polovico skupnega števila stojih članov. Člen 127. V slučaju vojne ali obče mobilizacije more narodna skupščina za ves državni teritorij, v slučaju pobune pa za poedini del države s posebnim zakonom z n časno obustaviti te pravice državljanov: Pravo združevanja, zborovanja in dogovora, svoboda kretanja, nedotakljivost stanovanja, pisem in telegrafskih vesti. Na isti način se more omejiti svoboda tiska za slučaj oborožene oobune v dotičnem delu države. Del Xffl. PREHODNE NAREDBE. Člen 128. Na prvem sestanku skupščine po pro-glašenju ustave položi prestolonaslednik Aleksander kot namestnik kralja Petra I. v zmislu člena 58. ustave tole prisego: «V imenu Njegovega Veličanstva kra- lja Petra 1. prisegam pri Vsemogočnemu Bogu, da bom držal ustavo neprekršeno, da bom vladal po njej in po zakonih, da bom čuval edinstvo naroda, nezavlsnost države in celoto državne oblasti in da bom v vseh svojih težnjah in delih imel pred očmi dobro naroda. Tako mi Bo" pomagaj, amen!» Člen 129. Na to bodo narodni poslanci V seji skupščine pred predsednikom skupščine položili naslednjo prisego: •Jaz (ime) prisegam pri Vsemogočnem Bogu in vsem, kar mi je po zakonu najsvetejše in na tem svetu najmilejše, da se bom v svojem poslanskem delu držal ustave in da bom vedno Imel pred očmi dobro kralja in naroda in edinstvo države po svoji vesti ln po svojem znanju. Člen 130. Uredbe ln začasni zakoni z vladarjevim podpisom, objavljeni v »Službenih novinah* in izdani v času od 1. decembra 1918. do veljavnosti te ustave, ostanejo še nadalje v veljavi kot zakoni, dokler se ne ukinejo ali ne nadomeste z drugimi zakoni. Vlada bo ustavnemu odboru v roku treh mesecev od trenotka, ko stopi ta ustava v veljavo, predložila vse one uredbe, sprejete v predvidenem času v prvem stav u, ki se bodo ukinile. O tem bo ustavni odbor sprejel sklep, ki se bo z ukazom objavil. Člen 131. Do sprejetja zakona o ureditvi ministrstev, o državnem svetu, o glavni kontroli, o poslovniku v državnem svetu in o ministrski odgovornosti se začasno razširja veljavnost dotičnih zakonov kraljevine Srbije na vso državo, s spremembami in dopolnili, ki jih sklene vlada z ustavnim odborom, čegar pristojnost traja, dokler ne skonča tega posla. Člen 132. Dokler se v zmislu člena 57. te ustave ne sprejme novi statut, ostane v veljavi statut, ki ga je predpisal kralj 30. avgusta 1909. in ki je bil objavljen v «Srp-skih novinah» 26. februarja 1911. Za Izenačenje zakonodajstva ta upravo v zemlji se ustanavlja krajši postopek. Vse zakonske predloge, ki Imajo za predmet izenačenje zakonodajstva in uprave, predloženi od vlade ali od po-edinih poslancev, pošlje predsednik skupščine posebnemu zakonodajnemu odboru, sestavljenemu od 60 poslancev, izbranih po načelu sorazmernega predstavništva. Poročilo zakonodajnega odbora s predlogom, ki ga je odbor usvojil, se pošlje narodni skupščini v rešitev. O teh zakonskih predlogih sklepa skupščina s poimenskim glasovanjem enkrat in v celoti, ali jih sprejme aU odbije. Pred glasovanjem more po en predstavnik vsake parlamentarne skupine dati kratko Izjavo. Takšen krajši postopek za izenačenje zakonodajstva in uprave v državi se more uporabiti v dobi petih let od dneva ko stopi ta ustava v veljavo; ta rok se more z zakonom tudi podaljšati. Dokler traja ustavotvorna skupščina kot zakonodajna skupščina, bo vršil ustavni odbor dolžnost tega zakonodajnega odbora, kadar se v zmislu drugega dela tega člena popolni s še 18 narodnimi posl ancL Člen 134. Ko stopi ta ustava v veljavo, ostanejo začasno še sedanje pokrajinske uprave, dokler se postopoma posli njihove pristojnosti ne prenesejo na ministrstva in oblastne uprave po zakonih, k! se bodo o tem sprejeli. Pokrajinsko upravo bo vršil ta čas pokrajinski namestnik po od-delnih šefih, pod neposrednim nadzorstvom ministra notranjih del, a kot organ pristojnih ministrov, na osnovi dosedanjih zakonov In naredb. Zakoni, sprejeti potem, ko je ta ustava stopila v veljavo, ne morejo dodeliti pokrajinskim upravam novega delokroga. Ministrski svet bo odločil, kateri posli pokrajinskih uprav se bodo že pred njihovo končno likvidacijo prenesli na po-edina ministrstva, v kolikor ne zadrže poslov, ki po ustavi in zakonih spadajo v pristojnost oblasti. Istotako bo odločil ministrski svet o prenašanju poslov iz pokrajinske uprave na poedlne oblasti v zmislu ustave. Za pripravo prenašanja poslov pokrajinske uprave bo vsa* mlnl-ter za svoj reso rt takoj odredil komisijo treh oseb, od katerih predloži eno pokrajinski namestnik. Ona bo najdaije v treh letih izvršila vse kar je potrebno, da se prenašanje izvede v roku, ki potem ne sme presegati eno leto. Pokrajinskega namestnika postavlja kralj na predlog ministra notranjih deL Dokler bodo trajale pokrajinske uprave, so oddelki poedinih ministrstev v pokrajinah dolžni, da za svoje predloge občega značaja ali take, ki se nanašajo na službeno osebie, izvedo mišljenje pokrajinskega namestnika pred ministrskim re-šenjem. Stranke Imajo pravico pritožbe Državnemu svetu o administrativnih sporih, v katerih odloča začasna pokrajinska uprava kot prva ln poslednja instanca. Odgovarjajoče tel dolžnosti se bo v Državnem sveta pripravilo vse potrebno. Administrativni spor je samo med privatno ali pravno osebo na eni in upravno oblastjo na drugI strani. Postoji pa tam, kjer je z naredbo aH rešenjem upravne oblasti pravica zasebne ali pravne osebe kršena proti naredbam zakona. Potemtakem spora nI, kjer zakon prepušča začasni pokrajinski vladi ali administrativni oblasti, kako da postopa, oceni ali reši stvar. Člen 135. Dokler se z zakonom ne Izvril razdelitev ua oblasti, tako dolgo bodo okrugi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gon, Dalmaciji in Sloveniji in županije na Hrvatskem s Slavonijo in v Vojvodini veljali kot oblasti in vršili funkcijo oblasti v zmislu te ustave. Člen 136. Do novega zakona o činovnikih, predvidenega v členu 106. te ustave, veljajo sedanji zakoni o dolžnostih in pravicah činovnika. Ta zakon mora vsebovati prehodne uredbe o reviziji in razporedu u-pravnega činovništva' in biti sprejet v čim naikrajšem času. Člen 137. Predsedniki sodišč in vsi sodniki, katerim je z ustavo ali zakonom zajamčena stalnost, ostanejo 1 nadalje na svojih položajih in v službi na sodiščih. V krajih razven prejinje kralja*}« 8* bije more biti stalnost za poedine sodnike obustavljena v roku dveh let po sprejetja te ustave. V tem roku mora minister pravde za one kraje sestaviti komisije ia sodnikov višjih sodišč, s katerimi bo dogovorno dognal, za katere sodnike imenoma ne velja ta stalnost Potrebne popolnitve izpraznjenih pred, sedniških in sodniških mest se bodo izvršile po sedaj obstoječih zakonih. Kasacijsko sodišče v Beogradu, Stol sedmorice v Zagrebu, Vrhovno sodišče v Sarajevu, Veliko sodišče v Podgorici in oddelek kasači j skega sodišča v Novem Sadu bodo delovala do novega urejenja enotnega kasarijskega sodišča za celo državo kakor doslej in smatrala se bodo za oddelke kasacijskega sodišča. Člen 138. Sme se zabraniti Izhajanje in Širjenje novin in tiskanih spisov, ki izzivajo mrž-njo proti držati kot celoti, oziroma verski ali plemenski razdor; istotako tudi, ako posredno poživljajo državljane, da s silo menjajo ustavo ali državne zakone, samo ako se iz napisanega očividno vidi, da se namerava tako pozivanje državljanov. Kadar preneha posebna potreba, ne morejo ti predpiši ukiniti z zakonom. Del XIV. ZAKLJUČNE ODREDBE. Člen 139. Ta ustava s prehodnimi odredbami stopa v veljavo, kadar jo kralj podpiše, obvezno moč pa dobi, kadar se objavi v šSlužbenih Novinah'. Za izvršen je te u6tave se pobrigajo predsednik ministrskega sveta in vsi ministri. Priporočamo svojemu ministru za usta-votvorno skupščino in za izenačenje zakonov, da to ustavo da narodu na znanje, in vsem ministrom, da skrbe za njeno izvrševanje, v las tem pa zapovedujemo, da po njej postopajo, in vsem ter vsakemu, da se jej pokorava. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljanistritarjeva ulica št 2 250 5S Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah, Ptuju in Brežicah. Delniška glavnica K 50,000.000*_ Rezerve okrog K 45,000.000-—. Se priporoča za vse v njeno stroko spadajoče posle. Prodaja srečko razredne loterije. Enpnje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, valut in dovoljuje vsakovrstne kredite. Čekovni račun v Ljubljani St. 10.509. Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. Telefon št. 261 in 413. upravnistvo „]utraa, Sodna ul. 6. I Kavarna Leon, Ljubljana, Stari trg št. 30 f vsak dan ob 9. nri zvečer 576 10-6 m rtp iije? is planin i liliji «< tvrdka J. DOLENC *-» jftfe Ljubljana, Hilšerjeva ulica. št. 5 se priporoča za nakup najboljših instrumentov f v. izvrstnih tovarn po najsoJidnejšib in nizkih cenah. ■gi eoijn e>jSJ0Ap©[0)j 'euef|qnf-| 1H pipjAi ud efeueofeu eqop es Kniigov prvovrstna moč, zmožen vseh pisarniških poslov, z večletno prakso se spre ma kot vodje večje trgovske pisarno v Celju, Ponudbe na upravo r Jutra". |da zalega čevljev se raSi opusfifve fega preSmeta skupno po fakturni ceni prok ffasiov pove uprava ,Jutra". Sv. Jax in sin Dunajska c. 15., Ljubljana. Šivalni stroji in stroji za pletenje. Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. VEseiile ponftje brezplačno. PisaBns stroji „Ad!er" Ceniki zastonj in franko. KoSesa iz prvih tovarn: Diirkopp, Styria, Waffenrad. 182 Začasno znižane cene. 12—3 špecijalna trgovina raznovrstnega bombaža, športnih čepic, čevljev in gamaš. s*-s === Na veliko in malo. . LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 8. HiiiiHTTTHimmiiiiinmmnimmrr 03 rt o> o o 33* "3 'č? SB Stopar manufakturna trgovina sn 10 Ljubljana, Dunajska cesta St. 5 IIIHIIIlIIIirillTITITIZITTIIITITIIITIIH ITT iz Pariza in Beograda. Zastopniki tvrdke Prioglio & Amprimo Co. ¥se špedicije odprave carin v Rakeku 689 in DRAGO BESELJAK Anončni In Informainl zavod, Ljubljana, Cankarjevo nabr. S. 100 Iščeta se 664 2-2 dya mlinarska vajenca za trgovski mlin. Pla'"a po dogovoru. E?cnt. se sprejme tadi mllnarskl pomočnik. Ponudbe na Anončni zavod DRAGO BESELJAK, Ljubljana. z mesarijo, inventar, hlev, gospodarsko poslopje, klet, pralua kuhinja, klavnica, ledenica itd. na periferiji Ljubljane so proda. Ponudbo pod „Stanovan je takoj" na Anončni zarod DRAGO BE3ELIAK, R 83 Ljubljana. G73 2-21 ^ Prvovrstne ® 10-4 šivalne stroje za šivilje, krojače in čevljarje z večletno garancijo ter posamezne dele igle, olje itd. za vsakovrstne šivalne stroje po ugodni ceni priporoča IGN. ¥OK, Ljubljana, Sodna ulica 7. 652 26-9 Tovarna JOS. REICH Barva vsakovrstno blago. Kemično čisti obleke. Svetloiika ovratnike, za- S z aajmanj ftirim:, oziroma petimi sobami, se Iščeta. Najemnina postranska 108 stvar. Nagrada dobra. 663 Ponudbe pod „TakoJ" na Anončn;. zavod DRAGO BESELJAK, Ljubljana. IjUiiljaBaPaijaosli! nasip 4. Pcdružnies:Selenliuroosa u.4 Pe5tnice srajco. PODRUŽNICE: IfiARZBOR NOVO MESTO __Gosposka ul. 38._Glavni trg._ KOČEVJE štev. 39. Jadranska mootanska družba Srzojavi: „Montana". d. z O. Z. TeSeton št. 9. Ljubljana, Zvonarska ulica 5 (J) b ;„ Vse vrste kovin, rudnin ln'kemikalij ter vse ln du- ri OOaja in Kupuje atrijske izdelke, spadajoče v rudarsko, fnžlnarsko na debelo: jmport. m ke«iJ»ko »troko. 4CH 26—7 Eksport. Kdor hoče imeti res pohištvo in lakiranje raznih , s pristnim blagom prepleskano hišo, koles" v peči, naj se obrne na tvrdko ■ stavbni in pohištveni pleskar in iiiar Kolodvorska ulica 6. H £ 9 626 10—6 pisalni stroj Zahtevajte prospekt! Glavno zastopstvo: THE REX C® o s a> O F. BRUMAT LJubljana MonufMro in tkanine Mestni trg 25/1. ss -n re s o< a n> o rt a re AMP/tT Iz kavčuka * CIRIL SITAR LJUBLJANA etra ce 111 m r r t n n 11 i 1111 n 111111M 1111 m n H 111 I > fTTT ■H k O a E Trgovina z Nemčijo! TRIGLAV, G. m. b. H. DRESDEN-A, ZinzendorferstraBe 2b. Brzojavni naslov: Triglav, Dresden. Telefon št. 10.510. 879 Največje ugodnosti! 6—5 4vTiMii^TTiitittiiiiiintTinrnniiinLUJxmTTT) n « ■c o Prodi se osebni avtomobi Oblastveno koncesij on irani informačni zavod Drago Beseljak Ljubljana, Cankarjevo nabrežje Si 5 dobavlja vse kredite« in privatne ln-formaolje v ta- in inozemstva. V abonne mentu ter posamezno, cene zmerne. 191 4 Arhitekt in mestni stavbenik VILJE9 TREO Ljubljana, Gosposvetska c. 10. Telefon interurb.St.103. Ustanovljeno L1850 se priporoča za zgradba vseh vrst ter izvršuje načrte in proračune. 440 10—10 Fiat 35/18 H. P. s predvojnim motorjem, popolnoma prenovljen, dve karoseriji. Ena odprta, porabila za prevoz 10 oseb ali lahkih tovorov (do 1000 kg) in ena zaprta (limuzina). Ogleda se lahko v delavnici Št. Vid nad Ljubljano hiš. St. 69. Dopisi na Anončno ekspedicijo Al. Matelii, Ljubljana, pod „ Avto V 648 3-3 asa: Strojne tovarne in livarne ====================== d. dl. BSBSSsaSSSSSBaBS 3LIa. in založila „Domovina((. PIT* Cena 4 krone, """^j Dobiva se pri kolporterjih, v trafikah in v upravi „Domovine", Sodna ulica 6. Centrala: Ljubljana, Eimska cesta 2. Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno in debelo. - Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne avtomobile tovarne Walter Martiny. Avtogaraže in avtodelavnice s stiskalnico za montiranje gumijevih obročev pod vodstvom inženirja v-centrali. Ljubljana, Rimska cesta 2. Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago 10 tovornih avtomobilov. 643 26—3 Podružnice: Ljubljana, Dunajska c. 20, tel št 470. Maribor, Jurčičeva nI. 9, tel. št 133. Beograd, Knez Mihaj-lova nI 3. 20.030 kg prima angleškega v vrečah po 100 kg bruto za neto, zacarinjeno, od skladišča Ljubljana ital. Lir 4 "80, pri nadrobni oddaji Lir 5 •—, event tudi v SHS valuti. Vpraša se pri: COLONIALE OLAN-DESE, TRST. 636 10-4 Rnnmnfnnp Plošče> 9°db8ne a^omate, UI miiliiUIS«! igle,peresa, posamezne dele edino pri tvrdki 562 48-20 "i. Ljubljana, Sodna, ulica 5. ^ Melianlčna delavnica za vsa popravila Io druge precizne mehanike. Ljubljana, Prešernova ulica štev?. 9. Največja zaloga izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. i Blago za obleke in plašče. Obleke po meri se zgotovijo točno po naročilo. ^Konfekcija za dame^ j • 23 tovora« I. avtoiDc&Ile za kolesa Is avtomobile Holeso i najceneje ,ec, [0m Gosposvetska cesta M. 685 3 Nudim brezobvezno GiriS - Metodove vžigalice „DR AVA" - VŽIG ALICE"! družbe sv. Cirila In Metoda. Zaloga prM». P.rdanu v LJubljani. i vžlsralici •o v prid družbi >r. Cirila Io Me'.oda „ v LJUBLJANI. Ji Pri posameznih zabojih škatijica K 1-06 od skladišča Ljubljana. Engrosi^i imajo primeren popust. * J. Perdan, Ljubljana. C evlji vseh vrst, moški, ženski in otročji, se — . dobe po najnižjih dnevnih cenah pri znan: tvrdki &S.SKSA&BES3 C S LAT, LjubtlsRa, Sv. Petra easta it. 23. Razpošiljajo se po pevzslja po rsem kraljestvi. sa9oasaEa33assaz3S3sacsB<2Ba6!3 I flmerllionsfea strojno t N "H ® I |Oll@š ■ prej A. Zanki sinovi. Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov. Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Skladišče: Novisad. Brzojavl: Merakl, Ljubljana. Telefon: 64. Emalini laki. Pravi ffirnei. Barva za pode. Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Feder-weiB), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. 657 40-1 „MERAKL". Lak za pode. „MERAKL". Linoleum lak za pode, „MERAKL". Emajlni lak. „MERAKL". Brimoline. Ceniki se začasno ne razpošiljajo! : 99 l z. 21 104-71 d. z o* Llu&Siana, Dun&jska cesta št. 9 ima v skladišču in oddaja po najnižjih cenah: Pšenično moko prvovrstno banaško, koruzo, oves, pšenične otrobe, pšenično moko za krmo, proseno kašo, ješprenj, sladkor beli suhi kristal, češki v kockah, kavo, olje najfinejše namizno, riž, južno sadja vseh vrst, čaj C8ylon, dišave vseh vrst, slive bosanske zračno sušene, čebulo makovsko, orehe bosanske, petrolej salonski, belo čiščen, bencin v zabojih, sveče, sol morsko in nemško belo, testenine vseh vrst, kolinsko kavo In praženo ječmenova kavo, kolomaz jamčeno oljnati izdelek v zabojčkih in škatlicah vseh velikosti, milo pralno, kristalno sodo, portland cement, čevlje moške, deške in žsr.ske, trpežno ročno delo v vseh številkah, ter različno drugo blago. Oddaja se le v večjih množinah. Točna postrežba. Olje, lahko, za vretena; Olje za transmisije; Olje, strojno za poljedelske stroje; olja, strojno za tetke stroje; olje za avtomobile, lahko; olje „ „ , izredno težko; olje za cilindre; olje proti prahu. 67 104—70 Glavna zaloga: . isbic S Zasiti, d. z e. z. prej A. Zanki ^ sinovi. 02EBESe33SBSSSSeGBBBBBBa83SS ŽScv. pošt. £e!:ov. urada SKS 12.051. o 453 25 Kongresni trg štev« 4 izvršuje vsa v bančno stroko spadajoča dela kar najkulantneje. Obrestuje vloge na tekoči račun s % od dne vloge do dne dviga.