LETO (AÑO) XLVn (41) Štev. (No.) 45 ESLOVENIA LIBRE BUENO? AIRES 17. novembra 1988 Poslanica Slovenskega narodnega odbora Ob propadanju komunističnega sistema ter ob dogodkih znotraj in zunaj domovine, ki zlasti v zadnjem času napolnjujejo slovenskega človeka z zaskrbljenostjo in ogorčenjem, Slovenski narodni odbor iz političnega zdomstva izraža svoja stališča: PONOVNO OBTOŽUJE vladajočo komunistično partijo nasilja ter brezpravnih, nezakonitih in krivičnih obsodb, od tistih v letih revolucije pa vse do teh, ki danes pretresajo slovenski narod, katerega z monopolnim, samolastnim in brezprizivnim izvajanjem oblasti duši, ga zavaja in mu onemogoča svobodno rast v skladu z načelom o samoodločbi narodov ob celotnem spoštovanju človekovih pravic. SPOMINJA slovensko in svetovno javnost, da so vrednote osebne svobode in narodne samobitnosti, za katere se je slovensko ljudstvo prizadevalo in bojevalo več kot tisoč let in ki so tudi danes slovenskemu človeku svete, še vedno predmet načrtnih napadov protinarodnih sil. Ti ideali, na katerih temeljijo najpristnejši narodni interesi, so danes živi bolj kot kadar koli in se kljub nasilju totalitarnega sistema izražajo z novo močjo v zahtevah po temeljnih pravicah človeka in državljana. POZDRAVLJA zrelo ravnanje slovenskega naroda ob novih preizkušnjah, pred katere je postavljen, in z veseljem spremlja izraze zvestobe slovenstvu, ki se množično usmerjajo v oporo rojakom, ko so zaradi svoje demokratične drže in slovenske zavzetosti žrtve krivičnega preganjanja in obsodb. ZAHTEVA, da samozvani nosivci oblasti v Sloveniji, katerim slovensko ljudstvo ni nikdar pripoznalo legitimnosti, ob očitnem in nezadržnem propadanju njihove moči predajo oblast svobodno izvoljenim predstavnikom slovenskega naroda. Le ti naj ob upoštevanju svojskosti ostalih narodov, ki trpe v Jugoslaviji podobno usodo, nastopijo pot iz razkrajajočega se socialnega in državnega sistema do pluralistične družbene ureditve v pravni državi. POZIVA vse Slovence, da ob očitni prelomnici narodove zgodovine solidarno podpro tiste rojake v nesvobodni domovini, ki se pogumno trudijo za pravice slovenskega človeka in resnično demokratično sožitje v narodu. Le kulturna in gospodarska prostost, kadar imata zagotovilo v politični svobodi, moreta ustvariti pogoje za mir in blaginjo. Ob teh vrednotah, ki so jamstvo za rast vsake družbe, bo mogoče zbrati vse narodne sile, da se v Sloveniji zgradi pravičen družbeni red in uveljavi njena in dejanska državnost s parlamentarnim sistemom in evropsko usmerjenostjo. Za Slovenski narodni odbor: predsednik: Rudolf Smersu tajnika: dr. Ludvik Puš, dr. Peter Urbanc Živimo s Slovenijo! GOVOR PREDSEDNIKA ZS LOJZETA REZLJA Rad bi spregovoril vsem navzočim nekaj misli o pomembnosti naših Domov in o pomembnosti ohranjanja slovenskega jezika zlasti med mladimi. Da ohranjamo jezik, moramo že po naših družinah gojiti lepo slovenščino. Pomagajmo si pri tem s pisano slovensko besedo, skrbimo, da bodo otroci redno obiskovali slovenske šole in D-omove. V družinah bomo skrbeli za tako ozračje, da bo v njem vedno volja za odprt in zaupen razgovor staršev med seboj in z otroki. V skrbi za svoj notranji razvoj bodo naše družine združevale napore in s skupnim prizadevanjem vzdrževale širšo slovensko družino. Dolžni smo tudi izročati mlajšim naše poslanstvo, ki je vzrok našega bivanja in življenja v naših skupnih Domovih. Mladina je sklenila, da hoče širiti med seboj in v okolju, v katerem živi, resnico o boju in žrtvah slovenskega naroda za svojo svobodo in demokracijo v preteklosti, danes in v bodoče. Povezovati se hoče z vso slovensko mladino v zdomstvu, zamejstvu in Sloveniji, ki je svobodoljubna, demokratična in se zaveda1 odgovornosti za usodo slovenskega naroda. Naši Domovi in druge ustanove naj vztrajno in načrtno goje slovenski jezik in kulturo in skrbe za o-hranjanje izročil, pobujajo pa tudi čut za živa gibanja v vsem narodnem telesu. Krajevni Domovi naj bodo gostoljubno odprti vsem slivenskim vseljencem, ne glede na čas in razlog njihove preselitve. To naj bodo res Domovi slovenske domačnosti, slovenske zavesti in slovenskega ponosa. Združeni in bratsko povezani bomo ostali še dolgo. Drago Jančar je v Novi reviji v 57. številki na strani 224 zapisal o nas V Argentini besede, ki so nam lahko v veselje, pa tudi v izpraševanje vesti: „Druga emigracija je bežala po drugi svetovni vojni pred komunizmom. Zelo pomenljivo je, da je prav ta druga, politična emigracija med vsemi slovenskimi ljudmi,' ki so se znašli na tujem, ohranila svoje slovenstvo v najbolj profilirani obliki. Ohranili iso jezik, kulturo, tradicijo, v svoje izgnanstvo so ponesli vero, narodno zavest, politično prepričanje in vse to tudi obdržali.“ GOVOR PREDSEDNICE SDO NEVENKE MAGISTER „V nas bo živela naša Slovenija“, se glasi geslo današnjega dne, Ko premišljam o njegovem najglobljem pomeinu, mi pridejo na misel razna vprašanja: Kakšna Slovenija živi v nas, posebno še v nas mladih? Ali tista, katero smo spoznali v otroških letih, o kateri so nam naši starši in učitelji govorili; tisti majhen konček zemlje, katerega je Bog obdaril z lepim griči, hribi in dolinami; ali morda tista Slovenija, ki živi tu v Argentini: naša' skupnost. Ali pa morda tista, v kateri bivajo ljudje iste krvi in duha, čeprav živijo na drugem koncu sveta? Katera Slovenija živi in bo živela v nas? Kaj pomeni živeti s Slovenijo? Občudujemo lepoto njene narave, če moremo, jo obiščemo, radi poslušamo njeno glasbo, radi plešemo valček iln polko. V naši skupnosti prirejamo in sodelujemo pri raznih prireditvah, organiziramo športne tekme, se srečujemo v naših Domo-vilh z našimi sovrstniki in prijatelji, radi predstavljamo naš narod v javnosti, itd. Ali je to biti Slovenec? Je, če v naš živi res slovenski duh in delamo vse to res iz ljubezni do svojega naroda. A to še ni vse. Biti Slovenec, živeti s Slovenijo, zahteva od nas veliko več. Pomeni zatoi-mati se za vse, kar je slovenskega; zanimati se za slovensko zgodovino, njeno politiko, glasbo, besedo in kulturo. Pomeni zanimati se za. slovensko preteklost, sedanjost in skrbeti za njeno bodočnost. Zanimati se moramo za vse, kar se danes dogaja v Sloveniji in v drugih slovelnskih skupnostih po svetu, posebno še na Koroškem, v Trstu in Gorici. Iskati stike s slovensko mladino v drugih deželah in se v izmenjavi osebnih izkustev medsebojno bogatiti in krepiti. Poglabljati se v slovensko kulturo in spoznavati pretekle in sedanje pesnike, pisatelje in umetnike ter se izpopolnjevati v gojitvi našega jezika. Živeti s Slovflnijo pomeni zavedati se, da smo tudi mi mladi odgovorni ali bo naš narod preživel ali ne. Ko bomo zmožni vse to uresničiti v našem vsakdanjem življenju, bomo v nas zgradili zrele osebnosti, ki bodo gradile svoj narod in vse človeštvo. Takrat bo v nas živela naša Slovenija. Praznovanje v Clevelandu V zdomstvu se je na raznih krajih vršila proslava slovenskega narodnega praznika 29. oktober. Žal nimamo o tem poročil zaradi poštne stavke v Argentini. Pač pa smo sprejeli telefonsko sporočilo od Jožeta Melaherja iz Clevelanda, ki nam je sporočil, da se je vršila proslava slovenskega narodnega praznika v soboto, 29. oktobra ob izredno lepi u-deležbi ljudi (okoli 200 navzočih). Kulturni program je trajal dobro u-ro. Prisoten je bil tudi clevelandski župan Voinovich (po rodu Hrvat), ki je osebno proglasil, da je 29. oktober slovenski narodni praznik v Clevelandu. Tudi je bila sprejeta posebna resolucija s slovenskimi zahtevami, ki bo poslana v DBelo hišo novemu ameriškemu predsedniku. Proslava se je zaključila s slavnostno večerjo. Podrobno poročilo sledi, ko bo delovala pošta. Buenos Aires, New York, Toronto, oktobra 1988. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■»«■■■'■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a V Čilski „ne" in zgodovina Zadnje novice s teleksa POŠILJA VINKO LEVSTIK V Ljubljani se je 4. novembra prvič sestala posebna komisija, ki je bila formirana pri slovenski skupčini z namenom, da razišče okoliščine in posledice sodnega procesa proti Janši, Borštnerju, Tasiču in Zavrlu. Od predsedstva Jugoslavije kot najvi-šjega poveljnika zahtevajo, da jim v roku nekaj dni pošlje sporni dokument, na osnovi katerega je potekal proces. Ker so najvišji slovenski politiki Stanovnik^ Marinc in Dolanc sporni dokument videli, so jih pozvali, naj tudi sami komisijo seznanijo z njegovo vsebino. Obsojenci so dobili poziv za prestajanje kazni in 21. novembra bodo spet v zaporu. Časopisje je te dni objavilo odprto pismo obsojenega Janeza Janše predsedniku slovenskih komunistov Milanu Kučanu, v katerem ga poziva, naj stori glede procesa vse, kar je v njegovi moči. V tem pismu Janša opozarja Kučana, da je predstavnik stranke, ki na svobodnih volitvah s strani ljudstva nikakor ne bi dobila potrebne večine. Kučan se v svojem odgovoru vede klasično komunistično. Veliko fraz ter obsodba Bavčarjevega Odbora za varstvo človekovih pravic, češ da bo Odbor kriv, če bo prišlo med Slovenci do politične diferenciacije. Diferenciacijo pa, je povzročil Kučan sam, ko je v svojem odmevnem govoru v Poljčah o- stro napadel Odbor, in v naslednjih dneh mu je sledila ostala čreda komunistov. Komunisti kot komunisti najprej naredijo znotraj naroda razdor, nato pa za ta razdor obsojajo druge. Novi protesti Masivni protesti v Jugoslaviji se nadajujejo. V Beogradu so manife-stanti zahtevali kruh — in svobodo! Ponudili so jim 44% povišanje plač, a zahtevajo 100%. Povprečna plača delavca je v Srbiji manj kot 100 dolarjev. Inflacija dosega že 236% letno, kupna moč plač pa se je znižala za 25% in pristala na ravni leta 1960. V Beogradu so napovedali veliko manifestacijo oziroma pohod na parlament za 19. novembra. Istočasno pa sta Društvo slovenskih pisati jev ter Zveza socialistične mladine Slovenije sklicali protestne manifestacije v Ljubljani. A tu ne gre predvsem za ekonomske probleme. Kot poročajo, bodo zahtevali manjše nadzorstvo osrednje vlade Iter protestirali iproti novim ekonomskim uredbam, ki večajo centralistično» nadzortsvo ter tako zavirajo aktualni proces demokratizacije v Sloveniji. Čilska Krščanska demokracija je pod sedanjim predsednikom Patricij em Aylwinom šla v povezavo z levičarskimi strankami za plebiscit, ki je -odločil usodo- predsednika Pinocheta. Leta 1973 pa je Krščanska demokracija pod pok-ojnim predsednikom Eduardom Freyem opravičila udar vojske proti boljševikom, ki so se polaščali oblasti v senci Ljudske povezave in tedanjega čilskega predsednika Allendeja. Frey je takole o-pisa-l udar v poročilu bratski italijanski Krščanski demokraciji in Svetovni zvezi krščansko-demokratskih strank kot je poročala „La Prensa“ 14. oktobra letos: „Po našem mnenju nosi polno odgovornost za položaj oblast Ljudske povezave... Režim je prišel na vlado s 36% glas-ov... Na koncu je bilo dokazano, da so bili glasovi poneverjeni za vsaj 4 do 5 odstotkov, kajti ponarejenih je bilo tisoče -o-isebnih izkaznic-... B-ili so manjšina, ne samo v parlamentu, tudi v občinah, v organizacijah so-sedstev, profesionalcev in kmetov. .. Poraženi so bili v vseh univerzitetnih organizacijah. .. še posebej v študentovskih... Namesto, da. bi priznali to resnico, so- skušali na neusmiljen način vzpostaviti -družbeni model, ki je bil čisto jasno navdihnjen po marksi-zmu-leninizmu. — Sodišča niso priznavali .. . kadar so izgubili volitve tega niso priznali, temveč so ustanovili paralelne organizacije, ki so odgovarjale vladi...“ „Poizkušali so predrugačiti vzgoj- ni sistem, ki naj bi bil osnovan na marksističnem osveščanju... Predlagali so ukinitev zbornic, ki bi jih nadomestil ljudski zbor, in ustanovitev ljudskih sodišč...“ „V os-novi je šlo le za to, da ta manjšinska vlada uvede v deželi totalitarno diktaturo, tako da ni bilo leta 1973 nobenega dvoma, da je manjkalo le malo korakov, da se to ni zgodilo. ..“ „Glavni tajnik Socialistične stranke je javno klical vojake in mornarje, naj ne ubogajo svojih nadrejenih in naj -se j-im upro... Pozival je na takojšnjo in nasilno revolucijo. O tem pričajo celo sami komunistični voditelji, ki niso bili s tem soglasni. Tudi komunisti so hoteli isto, bili pa so za drugačno taktiko, ker j-im je primanjkovalo še orožja in ni bilo dovolj časa, da bi izurili ljudstvo v rabi orožja.“ Frey poudari: „Vedno isto: pridobiti na času, da si zagotovijo popolno oblast... Fidel Castro je pisal predsedniku 'Allendeju in mu priporočil, naj se pogaja -s Krščansko demokracijo, da pridobi na času-“ „Iz cele Južne Amerike so hiteli revolucionarji v čile: Tupamarci iz Urugvaja, gverilci iz Brazilije, Bolivije, Venezuele. Kubansko poslaništvo je bilo pravo mravljišče in je imelo več osebja kot vsa zunanjepolitična služba Čila leta 1970. Tuje gverilce so nastavljali na državna mesta, medtem ko sq začeli z vajami v orožju in so celo zasedli dele dežele, kamor ni sm-ela stopiti niti dr- žavna že-ndarmerija.“ „Drugo dejstvo je bil hitri uvoz orožja. Krščanska demokracija je stalno objavljala to v več kot petdesetih listinah, a vlada je to vedno tajila.“ „Ko so prevzeli vlado, je bila država brez dolgov in brez zunanjih kreditov... V manj kot treh letih je vlada naredila dolga za tisoč milijonov dolarjev.. ., ki -so šli izključno za nabavo hrane, kajti podržavljeno gospodarstvo je bilo nezmožno zadostnega pridelka... V dveh letih je vlada porabila vse rezerve, ki jih je d-obila -ob prevzemu oblasti.“ * „... Vlada ozračje sovraštva in nasilja... Vsaka kritika, vsaka opazka je bila zavrnjena z žaljenjem tistih, ki so imeli pogum povedati jih...“ „Bivši predsednik Krščanske demokracije in njen soustanovitelj Edmundo Pérez Žujovic je bil umorjen, ko je odhajal od doma... Vsi trije morilci so bili spuščeni na svobodo po vladi Ljudske povezave, ko je ta prišla na oblast. Bili so namreč obsojeni pod vlado Krščanske demokracije in predsednik Allende jih je pozneje pomilostil, ker so bili ‘idealistični mladeniči’.“ ■„Vodstvo- krščanske demokracije prišlo do prepričanja, da je vlada izključno pridobivala na času in pripravljala1 popolno kontrolo vladajoče stranke, vzgojo revolucionarjev in razdelitev orožja.“ 11. septembra 1973 so oborožene sile Čila pod vodstvom generala Avgusta Pinocheta izvršile -udar, predsednik Allende pa je naredil samomor. U. M. vladanju v svoji provinci, prednjači ,pred resnim guvernerjem Angelc-zom? Da mnogi volijo^ s trebuhom, ali z žepom, ni nova pogruntavščina, in ne velja samo za Argentino. Tone Mizerit ravni bi nastopila z enotno listo. Ali pa t vsaj, da ne bi bil v volitve zapleten osebni prestiž: onadva se v liste ne vtikata. Stvar je za Menema lažja. Končno se on „ne vtika“ v notranje zadeve buenosaireškega, peronizma. Cafiero stoji na čelu stranke v tej; provinci in moronski župan Rousselot mu hoče izmakniti stolček. HITER PREGLED... O človekovih pravicah — V debati republiške konference SZDL o varstvu človeških pravic, je znani, sedaj že splošno zasovra-ženi in v zatonu se nahajajoč prvak Zoran Polič pametnjakovičil in se izražal proti sprejetju predloga. Pa ga nihče ni poslušal. Neka Marija Vilfan pa je zanimivo izjavila: „Minilo je že 40 let od deklaracije o splošnih človekovih pravicah, a pri nas šele sedaj ustanavljamo Svet za njihovo zaščito.“ — Komentar pač ni potreben. Družbeno ali zasebno gospodarstvo Dosti smo že slišali o jugoslovanskem gospodarskem sistemu imenovanem „samoupravljanje“ (hudomu-šneži mu pravijo „samotzapravlja-nje“). Menda je utvor tega modela pok. Kardelj, ki ga je hotel izvoziti y Južno Ameriko (npr. Perú). K sreči so „criollos“ še ob času spoznali njegovo neučinkovitost in ga prepustili iznajditeljem. Zelo me je zanimalo od blizu spoznati, sistem, ki ga nekateri dobronamerni optimisti ocenjujejo kot papeške socialne o-krožnice prestavljene v prakso. Govoril sem z različnimi ljudmi: tehničnim direktorjem, knjigovodkinjo, tehnikom, mojstrom pa tudi z navadnimi delavci. Mnenja so seveda različna, a neki mojster, se mi zdi, je dobro zadel s svojo ugotovitvijo: „Sistem je zgrešen, ker predpostavlja, da smo vsi ljudje idealni (angeli, je rekel). Tako imamo pa pridne in lenuhe, poštene in nepoštene, zmožne in nezmožne, in to na vseh nivojih. Kako naj to potem funkcionira, 'četudi bi res imeli vso svobodo pri volitvah in odločitvah?“ — „Vendar nekatera podjetja očividno dobro poslujejo, izvažajo, torej so konkurenčna,“ sem mu ugovarjal. — „Seveda smo konkurenčni, a na račun naših plač in kamufliranja izgub, ki jih potem prevzame vsa družba.“ Gotovo bo precej resnice v tem. Razgledani ljudje se strinjajo, da so družbena podjetja za zahodne standarde neracionalna, s preštevilno birokracijo in kjer je korupcija nekaj običajnega. Kjer pa je vsaj nekaj osnovne poštenosti, kjer imajo , direktorji podjetniškega duha, se takoj pokažejo tudi boljši rezultati. Govoril sem z zasebniki, lastniki gostiln, restavracij, obrti ali manjših obratov. Vsi so se pohvalili in lepo uspevajo, če zaviješ v gostilno ali kak drug javni lokal, takoj razločiš, če je v zasebnih ali družbenih rokah, in to po načinu, kako postrežejo strankam. Neki obrtnik mi je celo reikel, da če. bi danes dovolili zasebno pobudo v neomejeni meri, bi bili zasebni podjetniki v zadregi z delavci. Samoupravni sistem je namreč zelo pokvaril miselnost delavstva: izostajanje, delovna disciplina, kraja, so le nekatere od njegovih negativnih posledic. Občina Kamnik postaja zadnje čase znana, da zelo pospešuje zasebno pobudo na področju gospodarstva. Ni zastonj na vrhu lestvice dohodka na prebivalca v Sloveniji in verjetno tudi v Jugoslaviji. Preteklo poletje je odprl v Kamniku Armando Blazina, rojak iz Buenos Airesa, prvo zasebno potovalno agencijo v Sloveniji. Neki drugi zasebnik, zdomec iz Kanade, pa prav zdaj gradi v Kamniku veliko rekreacijsko središče s teniškimi igrišči, kopalnimi bazeni, sauno itd. Ali si lahko predstavljamo, kako bi se razvila Slovenija, če bi v njej vladal pravni red v zahodnem smislu in bi ta omogočil, da bi se vsaj del slovenskega tvarnega in duhovnega kapitala vrnilo v domovino? Novi kristjani Kot golobica vrh gore se je belila na hribu cerkvica Sv. Treh Kraljev. Tja smo danes namenjeni. Sinoči je deževali in domačini trdijo, da bo danes nebo kot umito in torej lep razgled na gorenjske planine z očakom Triglavom v sredi. Niso se varali: pod nami se je razprostirala slikovita Notranjska, z vasicami in zaselki sredi gozdnih jas na sončnih bregovih, in kar je značilno za yso Slovenijo: cerkvice na gričih do* koder, seže oko. Na obzorju pa so v jutranjem soncu zažarele planine, sveže kot da bi bile pravkar ustvarjene. A nekaj drugega je še bolj vzbudilo našo pozornost in nam dalo mir šiiti. Po strmih bregeh, med pritlikavim drevjem ,po senčnih košenin-cah so* bili raztreseni mladi fantje in dekleta, vsak zamišljen vase. Od daleč se je zdelo, kot da bi se ovčke pasle na planinskem pašniku in mfulile sočno pašo. Približamo se jim. Kdo so, kaj tu delajo mladinci 14-15 let? Pa glej presenečenja ne samo za nas iz Argentine, tudi za dolinca, našega spremljevalca: štirideset mladih iz neke ljubljanske župnije je tu na enotedenskih duhovnih vajah, pripravljajoč se na birmo*, in prav zdaj imajo uro molka in premišljevanja. Ali je kaj takega danes še mogoče? Ali ne tarnamo stari, da je mladina po-mehkUiiena., uporna,, „pokvarjen^“ in ne vem, kaj še vse. Pomislil sem na, naše mlade v Buenos Airesu in na njihove duhovne vaje, in kako težko jih je zainteresirati za globlje duhovno* življenje. Seveda, pri nas nič ne stane hiti kristjan... Zavzeti in domiselni mladi du- Medtem k.o se Menem vrača in je Alfonsin odšel na potovanje, dejansko v državi ne doživljamo nikakih sprememb. Narod je že navajen o-bupnega stanja, in dejansko ni doživljaja, ki bi pritegnil resnično pozornost ljudi. Ko so 11. novembra guvernerji po silnem nalivu pohiteli na Kongresni trg, da bi zahtevali več ’ državnih fondov za svoje obubožane blagajne, se je to dogodilo sredi vidne apatije publike. Dejanje je bilo bolj podobno prizoru iz komedije, kot pa delu življenjske drame, kar dejansko je. ŽALOSTNA POMLAD Drama je tudi splošni položaj. Ko je bila znana inflacija za mesec oktober, je vlada pokazala srečen o-braz. Inflacija je znova dosegla le enomestno številko, to pot 9 odstotkov. Vendar je ta obraz veselja bila le maska, s katero gospodarska vladna ekipa prikriva svoj poraz. Ne 'smemo pozabiti, da je bila za zadnje tri mesece v letu predvidena inflacija v višini le 4%, in da so dejansko vse ekonomske postopke prilagodili temu številu. Celo uradni dolar se mora sukati po teh odstotkih, in tarife ■za luč, plin, vodo, pa goriva, in prevoz: vse naj bo v mejah tistih slavnih štirih odstotkih. Da je to le utopija, je razvidno iz tolikih stavk državnih uslužbencev. Zlasti pa je jase,n primer pošte, kjer je sindikat prišel do sporazuma z vlado, pa so potem uslužbenci iz glavnega mesta in buenosaireškega področja stavko nadaljevali. Res gre z,a najbolj bojevite odseke sindikata, in da je včasih zadaj „profesionalno“ podpihovanje, a če* jim večina sledi, je zaradi tega, ker je večina nezadovoljna. Razlogi so jasni. Odkar je v veljavi pomladanski plan, je „življenjska draginja“ (kot temu tukaj pravijo) zrasla za 55,4 odstotka, plače pa le za 46,6 odtotkov. V prvih desetih meisecih letošnjega leta je kupna moč delavskih plač padla za 15%. Odkar so na vladi radikali, to je od leta 1983, je kupna moč delavskih plač padla kar za 40%. Kdo naj se torej čudi rastočemu nezadovoljstvu ljudstva in pa dejstvu, da peroni s.tični kandidat, kljub svoji polemični osebnosti in kljub kaotičnemu hovniki v domovini so vzeli stvar zares . in začeli pri mladini s temeljitim krščanstvom. Podobni tedni duhovnosti se vrstijo vse poletje v mnogih gorskih cerkvah. Stara župnišča so preuredili v domove duhovnih vaj, kjer mladina ob molitvi, razvedrilu in delu raste, v kristjane jutrišnjega dne. ZAVEZNIKI IN PRIJATELJI Ko že govorimo o volitvah, se za trenutek ustavimo pri notranjih volitvah, ki :so jih te dni imeli v pero-nizmu mesta Buenos Aires. Tu je že pred leti prišel ,na vodstvo stranke Carlos Grosso,. eden izmed trojice voditeljev, peronistične obnove. Se še spomnite, da so to trojico sestavljali Cafiero, Menem in Grossu? Sedaj je vsak zaplaval v svoje vode, in peroni-stična „obnova“ je obstala tam nekje, ha sredi poti. Še pred dvema letoma je zmagal Grosso s kaj borimi, odstotki ,letos pa je spremenil svojo taktiko. Kot je prej skoraj sovražno nastopal proti stari sindikalni gardi in bil zaveznik „sindikalne obnove“, je sedaj poklical na pomoč kovinskega vodjo Lorenza Miguela in se z njim povezal v isti. listini. Nič novega: storil, je na okrajni ravni isto, kar je že Menem. naredi na vsedržavnih strankarskih volitvah, in s čemer je pogazil Cafiera. Enako je Grosso sedaj, s svojo listo in Miguelovo pomočjo, dosegel nad 70 odstotkov oddanih glasov. Ta izid znova presega izključno meje teh volitev in teh rezultatov. Za njimi se skrivajo novi globoki premiki, ki so značilni za peronizem. Ta polifična struja se nahaja v dobi .sprememb, ki se vleče že od same smrti Perona naprej. Značilnost tega razvoja so nenehni premiki. Dejansko peronizem ne more najti trdne strukture. Notranje sile se nahajajo v stalnem boju, in ni ga' človeka, ki bi mogel z lastno močjo stopiti na čelo gibanja in ga potegniti za sabo. Cafierova zvezda je hitro zatonila, prav zaradi povezave, ki jo je Menem (obnoviteljska struja) sklenil s staro sindikalno gardo, ki je, najčistej.ši izraz „pravovernega“ peronizma. A tudi Menem se zaveda, da so zmage le enodnevne muhe. Zakaj sicer strah pred notranjimi volitvami v buemosaireški provinci? Volitve peronizma v prvi argentinski provinci so barometer stanja v stranki. Calfiero jih noče, ker se boji ponovnega poraza: ta bi bil zanj usoden in bi dejansko predstavljal konec njegove politične kariere. Menem jih noče, ker bi morebitni poraz zabrisal ves sijaj, ki si ga je. osvojil med peronističnim ljudstvom.: kako. naj zmaga v državi, če ne more ohraniti zmage v stranki? Zato se oba trudita na vso* moč, da do teh volitev ne bi prišlo. Ali vsaj, da bi bile le po okrajih, na provinci j ski. .. . nekaterih zanimivih dogajanj : Volitve iso imeli, ali pa jih še imajo te dni, v veliki večini velikih in malih sindkatov. Nekaj je v tem dogajanju jasno. Povsod zmaguje „oficializem“, to je, dosedanja vodstva. V največ primerih gre ne za isto skupino, marveč naravnost za isto osebo. Tudi tu so* daleč ostali časi, ko je po nastopu radikalizma iz-gledalo, da bo tudi v sindikate prišel nov veter. A še dalj, hvala Bogu, so časi, ko je političen interes sejal smrt v sindikalnih vrstah. Vandor, Alonso, Ruci, Klosterman in drugi, so ie še teman spomin krvave dobe. To seveda ne pomeni, da se .sindikalizem ne vtika v politiko. Sindikati so še vedno v rokah peronizma in peromizmu kot stranki pomenijo; eno najmočnejših opor. A vse je bolj civilizirano... Znova je prišla v ospredje zadeva malvinskega otočja. Ali, da se bolj točno izrazimo, problem razmerja med. Argentino in Anglijo. Od Mal-vinske vojne leta. 1982 pa doslej, so vsi stiki (razen delno trgovski) u-kinjeni. To pa ni več mogoče, kajti ne da se zanikati obstoja države kot je Anglija, zlasti ne iz argentinske tradicije. Tudi ne, če hoče Argentina (pod radikali ali peronisti) res navezati tesne stike z Evropo. Združena Evropa bo dejstvo v kratki dobi štirih petih let. In do nje Argentina ne bo imela dostopa, če prej ne uredi razmerja z Anglijo. Pod pritiskom Washingtona je mogoče govoriti o nekem zbližanju. Sestanek med Capu.tom in. angleškim predstavnikom pred Združenimi narodi je pomemben, čeprav Caputo nastopa kot predsednik skupščine ZN in ne kot argentinski zunanji minister. In končno omenimo še 'odkritje izrednih zalog vojaškega orožja. Policija, ki je sledila kraji ogromne količine telefonskih žic, je istočasno odkrila te zaloge. Izgleda, da gre le za mednarodno' tihotapstvo orožja. Radikalna vlada je zadnje čase omejila prodajo orožja v inozemstvo, črna borza se je seveda po tem pridno razpasla. Temu ne more biti tuja' kaka skupina, v osrčju oboroženih sil, saj tovarne, orožja v Argentini spadajo pod vojaško kontrolo. To je ena izmed stranskih poti. Druga je dejstvo, da bi vse to orožje kaj lahko padlo v roke gverile, ali da bi ta (naj bo leva ali desna), kaj lahko nabavila orožje m!a, podoben način. Časi, ki bi jih vsi radi pozabili, tako vstajajo na obzorju spomina, kot težki oblaki. ■«■■■»■■■■■••■■■■■■■■v«na*a'r*«aa«aBaaaaa«>aacaBeiiaaasa«a««M«ii»aKaBaoaHaaaiaaaa«a«t/«»aaaMaaaaNaaaBi Disidenti v Sloveniji Govor dr. PETRA URBANCA na 11. kulturnem večelru SKÁ Maja 1945 je slovenska opozicija videla, da mora zapustiti domovino, ker je bila alternativa biološko iztrebljenje, kar je bilo potem deloma uresničeno. Ivan Mačelk-Matija je V svojih spominih navedel, da so imeli kartoteko 25.000 Slovencev — to je bila “črna lista”. Zgleda, da j,e žrtvovanje slovenske vojske in nekaterih civilistov zadavoljilo slovensko partijo, da. njso padli Še drugi. Maček je v svojih spominih dejal, da je slovenska revolucija še posebej znana po tem, da “je bila' humana”: cinizem brez primere! V maju 1945 je veljal za Slovenijo in Jugoslavijo sporazum Tito-Šu-bašič, ki je določal prosto delovanje več strank. Na, ta paragraf je šla Nagodetova skupina, ki se je dokaj organizirala, a kot vemo, je vse skupaj končalo tragično s smrtnimi obsodbami. Po Nagodetovi skupini pa je nastal v Sloveniji strašen molk. Nastopila je represija, ki je narod ni in ne bo več doživel. Podobnost med Sovjetsko zvezo 1918-1945 je popolna. O osebni, kulturni in politični svobodi je bolje, da se ne govori. Vsaka hiša, vsako stanovanje, vse organizacije, šole, so, bile polne informatorjev, poročevalcev, vše je postalo sluga partije. Sumljiv je bil celo molk. Vse to je trajalo dobo cele generacije. Družboslovci pravijo, da je po revoluciji potrebna ena1 generacija, da se zopet pojavi opozicija. Za Slovenijo je to držalo. Kazalo je, da ne bo. pojava disidentov celo v drugo generacijo, V 70tih letih pa imamo prve rahle znake opozicijskega prebujanja. ■Pojavi se časnikar Blažič; njegova krivda je bila, da je ipri Mohorjevi v Celovcu kupil knjigo o Teharjah. Potem sodnik Franc Miklavčič, ki je v privatni dnevnik napisal tezo, o Sloveniji, svobodni državi, potem še pedagog Pučnik, ki je tudi imel “napačne’ ideje in je celo emigriral na ’Švedsko, a se je žal vrnil; kmet Lužar, ki je napisal knjigo (izdal je ni) o svojih doživetjih med partizani, domobranci in v zaporih. Iz te dobe je še pistelj Drago Jančar, ki ga poznamo, ker je* tako simpatično pisal o slovenski emigraciji v Argentini. Po letu 1945 so emigrirali še dru- gi važni publicisti in politiki, npr. Ljubo Sire ali Franc Jeza. Oba sta ostala na, žalost nekako, okvirna disidenta, še vedno govoreč o narodnoosvobodilni fronti, a to,bolj iz taktike, ker sta upala, da se more sistem, spremeniti od znotraj, navzven. V drugi polovici 70tih let. se pojavi grupa, previdnih, toda z zelo zdravimi načeli, v Dragi: Vinko Ošlak, Viktor Blažič, Franc Miklavčič, dr. France Bučar in najodločnejši Franček Križnik, za katerega je silna škoda, da je tako zgodaj preminul- 'Stanje, represije v Sloveniji tudi po letu 1970 traja še naprej, le da kazni niso tako drastične. Tu je tudi začetek resne in pomembne opozicije. Na dan pridejo prve globoke analize nesprejemljivega diktatorskega stanja s strani klerikov. Dr. Franc Perko, dr. Anton Stres, Janko Koncilija, Jože Kržišnik iz Družine. Ti disidenti ugotavljajo dejstvo, da Slovenci žive v diktaturi, ki ne odgovarja' zahtevam .človeškega dostojanstva, in so specifično dokazali, da je vernik drugorazredni državljan, ki je diskriminiran od osnovne šole do dela; da je vse družbeno, življenje uokvirjeno v neki mit, pravljico narodnoosvobodilne borbe. Ta dejstva so tako dobro, logično in prepričevalno dokazali, da so jih priznali vsi dejavniki v Sloveniji in ce- lo. visoki partijci vse do. danes. Iti kleriki, družboslovci in bogoslovci so sprožili val domačih oporečnikov, med katerimi je najbolj vidna Spomenka Hribar. Vsi poznamo njeno krasno in globoko idejo p obelisku. To naj bi bil spomenik partizanom in domobrancem, padlim za domovino. Vsak na svoj način so jo ljubili. Vendar je izjavila, da medvojna opozicija belogardizma ostane izdaja. Drugo zanimivo tezo je po'stavi-■la Hribarjeva z znanim rekom: Ali zoper okupatorja k sovjetizaciji, ali zoper sovjetizacijo* z okupatorjem. Teza je zanimiva, a povsem napačna, ker je šlo pri nas za revolucijo, ali proti njej. Zadeva z okupatorjem je povsem, obrobnega značaja. Moramo pa priznati, da so Spo-' menka Hribar in mnogi drugi dosledno zagovarjali politični pluralizem. K tem lahko še prištejemo Bojana Štiha, Jožeta Vilfana, Jaša Zlobca, Dimitrija Rupla, Zdenka Zavadlava, ki precej piše zadnje čase, Dušana Pirjevca-Ahaca (njegovi spomini žal niso izšli, ker so to preprečili sorodniki), Tarasa Kermavnerja in še lepo število drugih slovenskih pisateljev in intelektualcev. Vsi ti opozicionalci so zaradi strahu ali zaradi osebne angažiranosti na strani revolucije 41-45 in kasneje imajo eno pomanjkljivost: da še drže okvira narodnoosvobodilne borbe ter izdaje domobrancev ih slovenske opozicije. Ta lažni okvir— zato irrjenujem te disidente ‘okvirne” — jim jemlje prestiž, V letih 1941-42 se je namreč slovenska opozicija uprla diktatu partije. Ta partijski monopol in privilegij iz leta' 1941-45 -je pa stoprocemtno identičen s partijskim diktatom iz leta 1948 vse do* današnjega dne. Oporečniki te vrste so celo bivši oficirji OZNE kot Bojan Štih in predvsem Bučar. Cenimo njihov današnji napor, vendar je za našo popolno moralno oporo to premalo. Smrtni greh je bil napravljen nad narodom in le formalno priznanje in obžalovanje bi tem osebam dalo oni moralni prestiž, ki jim sedaj manjka. Naj omenim ,še Milovana Djilasa, za katerega se je upalo, da bo* med prvimi, ki bi bili neka alternativa tej diktaturi; na žalost je kljub tolikim knjigam in dobrim idejam odgovoril na vprašanje: Kaj pa revolucijska doba?: — Ah tej pa se ne odpovem! Zato Milovan Djilas ni prodrl v srbski narod. Ti naši opozicionalci sicer kažejo raaumevanje do našega trpljenja in usode, a sprašujem se, ali nam taka opozicija koristi, je neučinkovita ali celo škodljiva? Nedvomno je nekaj koristi. Mili ostrino diktature, možno je tudi, da NOVICE IZ SLOVENIJE Slavje v Berazateguiju KANAL — Kogojeve dneve so že deseto leto priredili v spomin na umetnika Marija Kogoja. Dnevi so priložnost, da govorniki ponovno poudarijo potrebo po strokovnosti in kvaliteti, v kulturi, za kar si je Kogoj vse življenje prizadeval. Prireditve so bile v Kanalu, Novi Gorici in v Tržiču v Italiji. —TRŽIČ — šuštarska nedelja je sejemski praznik tnžitških čevljarjev in letos so jo praznovali že dvajsetič. Letos je tržiška tovarna Peko praznovala obenem 85 let; zaposli 5.500 ljudi in na dan naredi 17.000 parov obutev. Na sejmu je bila razstava novih čevljev, pa tudi modelov iz preteklosti, starih čevljaskih običajev in šuštarske delavnice. PORTOROŽ — Mednarodna šola združenja Ampere je deset dni proučevala uporabo prostorsko ločljive jedrske magnetne resonance v medicini in biologiji. Udeležilo se je je 150 strokovnjakov, organizator pa je bil Inštitut Janez Štefan. Zdrlženje Ampere združuje znanstvenike, ki raziskujejo molekule in atome z radiofrekvenč-nimi metodami. LJUBLJANA — Uvoz novih avtomobilov se je precej spremenil: zdaj je možno uvoziti totliko tujih avtomobilov, kolikor se jih tudi izvozi. Prejšnje določilo je predpisovalo uvoz le 15 tisoč tujih vozil na leto. iMASiIBOR — Mariborsko gledališče je pripravilo sedem dramskih in pet baletnih premier, eno gostovanje, dve uprizoritvi dramskefa studia in nekaj ponovitev iz prejšnjih sezon. Gledališče je lansko leto pretresala kriza, kateri je zaenkrat prekrižala načrte prisilna uprava in normalizirala življenje. RADENCI — Deset milijard dinarjev bo morala plačati Radenska zahod-nonemški družbi Kajo. Radenska je namreč prodajala brezalkoholno pijačo z imenom Dejt, za to pa bi morala kupovati surovine pri Kajo. Ta pa jih je drago zaračunavala, zato so pri Radenski mimo pogodbe uporabljali domače surovine. Od 1. julija 1983 sta družbi pogodbo prekinili in Radenska je začela pošiljati na trg podobno pijačo z imenom Stil, kasneje pa še Sving in Šum. Vendar je Kajo zahtevala^ odškodnino, ki pa je Radenska ne more plačati, ne da bi vsa njena struktura dolga leta ne bila ogrožena. PORTOROŽ — V slovenskih pristaniščih je v prvih osmih mesecih bilo 11 tisoč tujih jaht. Kljub tej visoki številki pa je v primeri z lanskim obdobjem za 12 odstotkov nižja. Razlog naj bi bil v slabem vremenu in nekaterih navtičnih formalnostih, ki so jih pa pristanišča že odpravila, posledice so pa o-stale. Najbolj cenjena marina je. portoroška, je pa tudi najdražja. ob ugodni priliki postanejo bolj odločni in načelni. Po drugi strani pa njihov sprejem revolucije, O F samovlade in Kocbekove dediščine blokira hitrejši razvoj in prodor demokracije. Svetloba na koncu tunela je pojav mlade opozicije. Teh ne teži hipoteka nesmiselne in krvave revolucije. Obupno današnje stanje in brezupnost bodočnosti so jfc> vzbudile. Ako pustimo ob strani okvirnike tudi v tej skupini, sta važni dve smeri. Skupina, kjer so malo starejši, iz Društva »slovenskih pisateljev, Društva slovenskih sociologov, ki so se pojavili z novo slovensko ustavo, ki ste j'0 tukaj brali, ter .skupina 23 mladih, ki so podpisali silno zanimiv program, šlo je za kandidaturo za Zvezo socialistične mladine letos spomladi. Med njimi je bil predsedniški kandidat Janez Janša'. Glavne točke programa so bile: „Odklanjamo monopol partije in zahtevamo pluralizem. Odklanjamo tudi naziv ‘socialistični’, ker pogojuje njihovo socialistično linijo. Gospodarstvo naj pozina vse oblike lastnine z Vsemi posledicami. Očitek, da gre naš boj za oblast, to potrjujemo, današnje stanje in bodočnost to od nas zahteva.“ Jasno je, da je bilo te ljudi potrebno preorientirati ali jih prisiliti LIPICA — Vilenica 88 je prireditev, ki jo Društvo slovenskih pisateljev i-menuje Tretje srednjeevropsko literarno srečanje. Na njem so na zaključku pripravili literarni večer in podelili nagrado madžarskem pisatelju Petru Es-terhazyju. S srečanja so udeleženci podpisali tudi pismo, v katerem opozarjajo svet na nečloveško ravnanje romunske vlade. LJUBLJANA — Stare avtomobile prodajajo na tri načine: na sejmih, po oglasih in po sistemu staro za novo. Vendar pa zadnje čase ni večje razlike v cenah, čeprav je kotizacija „staro za novo“ malo nižja od ostalih. S tem naj hi bilo razvidno, da je malo gotovine na razpolago in da se splača zamenjavati stare avte za nove. Pred časom so bili rabljeni dražji od novih, ker teh pač sploh ni bilo moč dobiti. MARIBOR — V novo univerzitetno knjižnico so prenesli več kot 600 tisoč knjig. Staviba z 11..500 kv. metrov bo končno sprejela zbirko knjig, ki je do 'sedaj gostovala v različnih stanovanjih po Mariboru v za knjige neprimernih razmerah. LJUBLJANA — Planinci so na Jančah imeli 20. srečanje, ki je imelo geslo „Da se korenin zavemo“. Ljubitelji narave in gorskega sveta so povezani v 177 društvih s čez sto tisoč člani. Ob tej priliki so zvedeli, da bq župnik Jakob Aljaž dobil nov spomenik v Dovju, ki ho visok tri metre. Spomenik ho odkrit leta 1989, ko bo Dovje praznovalo 100 let prihoda župnika Aljaža. UMRLI SO OD 14. do 21. septembra 88: LJUBLJANA — Marta Lotrič; Fani Kepelj; Drago Benčina; Jože Pust; Mihaela Žitnik roj. Turk; Marija Šum-foerger, 90; Vinko Ovca; Mimi Pinin-,sky roj. Lužar; Rozalija Ferjan roj. Virant, 72; Ivanka Greigorinčič roj. Klin-genstein; Ivan Vrbinc, 98; Frane Vuk-man, 67; Jože Baškovč; Ljudmila Šu-ba3Í?;’■ Alojz Habič; dr. Oton Berko-pec, 82; Milica Polbrežnik, 58; Jernej Andrinek; Ludvik Benčina; Marijta Gašperšič roj. Kržin; Rudi Indof; Rudolf Šeligo, 83; Rajo Dobrota; Janez Bovha; Bronislava Podobnik roj. Šubic; Viljem Hortner; Ivanka šubelj. RAZNI KRAJI — Ljuba Mantel roj. 'Poglajen. Celje; Pavel Blažič, Kranj; Milan Valentinčič st., Mojstrana; Franc Mubi, Tržič; Milena Žučko, Radomlje; Amalija Pičman roj. Kalan, Kranj; Julijan Grum, Idrija; »Stanko Muha, 85, Lokev; Marija Ferme, 76, Celje; Cecilija Zupan (teta Čila), 86, Guclje; s. Ermelinda Terezija Grešak, Stična; Matevž Petelin, 87, (Matjažev ata), Goričica; Vlado Plaskan, Žalec; Kristina Kraigher roj. Kejžar, Zasiip pri Bledu; Ervin Mestinšek, 64, Kranj; Franc Marn st. (Martinov ata) 92, št. Jorše; Ivanka Mory, Dravograd; Silva Erjavec roj. Golavšek, Kranj; Franc Zagonšek, žpk., pri Sv. Juriju v Slov. goricah; Anton Strnad, Dobrepolje; Angela Klun (Kovačeva mama), 88, Ribnica; Mirko Osvaldič st., Koper; Henrik Zupanc, Žalec; Rudi Jereb, Žiri. k molku. Proces štirih je logično moral priti. Narod pa je začutil, da se poraja neka nova odkrita demokratska linija, kar se kaže v spontanih demonstracijah. Partija se je deloma vključila v to slovensko oblast in skuša v teh manifestacijah s poudarjanjem nacionalnih problemov odvrniti pozornost od primarnega problema, njene diktature in vsestranskega poloma. Opozicija, ki je oprta na maloštevilne intelektualce in na mladino pa ni efektivna, ako nima za seboj masovne opozicije. Brez nje ne bo prodora. Na tem polju pa lahko zaznamujemo marsikaj. Ljudje po službah, tovarnah, pisarnah slabo delajo, počivajo, kradejo in stavkajo. Direktorji izstavljajo dvojne fakture ali dobivajo denar pod roko. Narod je sedaj postavljen pred dilemo : Ali misli še vedno na videz podpirati in sodelovati, ali pa misli odkloniti diktaturo in sicer pri volitvah. Bodočnost : Poljski in madžarski primer nazorno kažeta, da partija ne more izvesti gospodarske reforme. Analiza razvoja v teh državah in tudi v Jugoslaviji kaže, da se razvijata kombinirani zadevi družbenega in privatnega sektorja in s.e pojavljata dva razreda : Partijski z oblastjo, ter'nova plast obrtnikov, trgovcev, podjet- SLOVENCI v ARGENTINI Osebne novice Rojstvo: V družini Toneta Boštjančiča in ge. Marije roj. Hočevar v Slovenski vasi se je 11. novembra rodila hčerka Marija. Naše. čestitke! Krst: Krščena je bila Marjana Ayer-be Rant, botra sta bila Slavko Rant in María del Oarmen Ayerbe Passiani. Staršem iskreno čestitamo! Poroka: V cerkvi Santa Maria de la Lucila sta se 12. novembra poročila dr. Vital Ašjč in dr. María Alejandra Tavella, Za priče so jima bili inž. agr. Marko Bajuk in prof. Vera roj, Aišič ter dr. Francisco -Tavella in María Sur-do. Poročal je, dr. Jure Rode. Naš.e čestitke ! Smrt: Umrla je ga. Terezija Vodnik (78) v Ramos Mejia. Univ. prof. inž agr. Marko Bajuk je bil ponovno izvoljen kot predstavnik profesorjev v Višji univerzitetni svet men-doške univerze, čestitamo! IZLET OSNOVNIH SOL Že drugič so se slovenski šolarji in njihovi učitelji zbrali na svojem letnem izletu na prostornem travniku, ki obdaja s treh strani cerkvico La Sallete pred Pilarjem. Na eni strani pa se razprostira gozdiček visokih borov. Avtobusi, polni veselih otrok, so drug za drugim prihajali na kraj izleta, le šoli škofa Jegliča in Jurčičeva sta se pripeljali s privatnimi avtomobili — po dobroti staršev otrok teh dveh šol. Vseh, malih in: odraslih je bilo 302. Najprej smo se zbrali v cerkvi pri maši, ki jo je daroval katehet France Cukjati iin s svojimi zanimivimi vprašanji med pridigo vzbudi pozornost, to pot naših najmlaj-šib- Kako korajžno in v lepi slovenščini so mu (na vprašanja odgovarjali. Pri hudomušnem vprašanju, kje je bi Jezus rojen, .ali v Sloveniji ali v Buenos Airesu, je bil soglasen odgovor, da v Sloveniji... Z lepim petjem in skupnim Obhajilom smo vsi hoteli počastiti Jezusa in se mu zahvaliti za (slovensko šolsko leto, ki se bliža koncu. Po opravilu v cerkvi pa k torbam, v katere so mame pripravile dobro malico. Pa se je večjim šolarjem zelo mudilo na travnik, ki je ves v soncu in veselju vabil k nogometu in »igri med dvema, ognjema. Profesor telesne vzgoje Franci Sušnik je ves čas pazil na nogometaše, da so vse tekme v redu potekale. Tudi dekletom se je posvetila Sonja Tomazin, da je tudi tam šlo vse, kot je treba. Najmlajši se v spremstvu učiteljic niso naveličali igrati primernih igric. V senci borov je ¡skupina fantkov gradila1 iz borovih iglic in vejic ceste, ■ mostičke in hišice za ptičke. Seveda je prišel na vrsto tudi sladoled, saj so imeli denar pripravljen v žepih že od doma, Ko so zastopniki nikov v privatnem sektorju, kjer je odprta konkurenca. Rezultat je, da je 90 odstotkov ljudi še na slabšem kot preje zaradi inflacije in večje revščine. Kako j e težko v teh državah izvesti kako reforme. Ako vlečeš partijce za sabo— in jih moraš vleči, dokler s.e sistem ne spremeni — moraš recimo skrbeti za policijo, katere je v Jugoslaviji in Sloveniji štirikrat več na prebivalca kot v Franciji ali v Italiji. Vojske je ogromno. Upokojenih polkovnikov je v Beogradu 18.000 ter 800 generalov. Naša zunanja zastopstva so preobremenjena. Nobena država na svetu ne more nositi takega balasta. Razmere postajajo vedno slabše, ter bi mogle partijo prepričati, da gre na pot neke demokratske alternative. Ako je ne nastopi, lahko vse to vodi v strašen kaos. 'Zaključujem s perspektive civilne in vojaške opozicije leta 1941-45, ki je bila pobita ali deloma živi v diaspori. Velja povedati: čas je emigraciji dal prav na celi črti. Razvoj v diktaturi je bil celo slabši, kot smo predvidevali. Za iste cilje in izjave' demokratov leta 1941-45 tudi danes gore slovenska srca. Trdno sem prepričan, da si bosta ■narod in opozicija priborila resnični dan osvoboditve, V naši zgodovini bo to poleg 29. oktobra 1918 najleplši dan! 23. OBLETNICA CANKARJEVEGA V nedeljo, 6. novembra je bilo slavje obletnice doma, združeno z mladinskim dnem. Vreme je bilo kot nalašč za slavnostni dan — pomlad v zelenju narave. Privabilo je mnogo mladine, celo one, ki so bili prejšnjo soboto na plesu Rasti. Res vse priznanje in pohvala našim mladim, ki imajo še smisla za vse, kar je pošteno in slovensko. Že dopoldne so dekleta in fantje iz različnih domov pričeli tekmovanja v odbojki. V svojih športno dovršenih igrah» so pokazali izredno zmožnost, dovršenost, disciplino telesne vzgoje. Tekmovanja so bila vse do-maše in se nadaljevala še popoldan. Ob 12. sta dvignila zastave predsednica deklet Andreja Škrbec in Tomaž Vitrih. Sledila je maša, ki jo je daroval prelat dr. Alojzij Starc. V svoji pridigi je poudaril pomembnost obletnic naših domov in mladinskih združenj. „To so naše trdnjave slovenstva in vere. Ni toliko važno, kako so velike in ekonomsko močne. Važno je, kako so zavedne, idejno in versko trdne. Kako smo povezani med seboj. Kako si pomagamo drug drugemu. Naravno je, da vsak dela v svojem domu, vendar pa to delo mora biti usmerjeno za skupno dobro — utrditev našega verskega' prepričanja in narodne zavesti.“ Po maši je predsednik doma, Janko Šterbenc izrekel pozdravne besede dušnemu pastirju dr. Starcu, zastopnikom slovenskih domov in mla- Slomškove šole začeli s prodajo sladoleda, se je takoj zbrala dolga kača čakajočih otrok. Pa tudi učiteljstvo je bilo deležno dobrot. Balantičeva šola že dolgo vrsto let daruje učiteljstvu mrzlo sidro, Slomškova šola toplo kavo, Rozmanova nas pogosti s čokoladnimi bonboni, Jurčičeva šola pa je letos prinesla krasne jagode, Prešernova šola je pripela vsem učiteljicam maj-hein šopek v spomin na letošnji izlet. Tako smo tudi učiteljice med seboj bolj povezane. Ure igranja so prehitro potekle, ob pol petih smo se vsi zbrali, da sme skupaj zapeli slovenske pesmi. Potem »so začeli odhajati šola za šole. Zadnja je odšla Prešernova šola, ki se je za slovo zahvalila v cerkvi za' lep dan. Po poti je bil postanek še pri Močnikovi družini, ki nam je že drugič ■oskrbela ta prostor. Seveda spet «ni manjkalo potice im dobrega čaja, s katerim so nas učitelji pogostili kot lani. Tako je veselo in prijetno potekel naš skupni šolski izlet. PROSLAVA NARODNEGA PRAZNIKA Lepo, jasno jutro po deževnem zimskem dnevu in vetrovni noči, ko je spomladanski sneg znova pobelil gore in zgornje predele mesta, človek nehote pogleda, v časopise in čita, da so namerili v prestolnici 30 stopinj vročine... Številna slovenska družba se je zbrala, na Trgu (narodnostnih skupin. Tri dekleta in en fant so se predstavili v slovenskih narodnih nošah, Predsednik Slovenskega planinskega društva, Dinko Bertoncelj dvigne slovensko zastavo, argentinsko pa razvije uslužbenec bariloške občine. Občinstvo, ki vključuje zastopnike narodnostnih skupin in kar kega slučajnega gosta, navdušeino ploska. Priložnostni govor opravi zelo dobro Zalka. Arnšek, oblečena v gorenjsko narodno (nošo. V izbrani ka-steljanščini — saj ta prireditev je namenjena» širši publiki — razloži pomen 29. oktobra za Slovence, omenja staro karantansko državo in u-stoličenje koroških vojvod, pa preide na slovenske izseljence v Argentini. Navede tri večje skupine, ki so prišle čez ocean v Srebrno deželo. Prva v dobi »stare Avstrije, ki je izoblikovala nekaj kmetov im gavčev v severni Argentini, potem dotok DOMA IN MLADINSKI DAN dine ter vsem gostom, nakar je voditeljica programa prof. Pavlina Korošec povabila vse »na okusno kosilo. Popoldanski kulturni program je začel duet Andreja Škrbec in Pav-linka Korošec z recitacijo „V nas bo živela naša Slovenija“. Na kitari ju je spremljal Ivi Koroec. Naša mladina zatrjuje, da je slovenska i,n sveto »obljublja, da bo ostala »slovenska! Sledil je tehtno dograjen in odločen govor predsednika Zedinjene Slovenije Loj»zeta Rezlja, katerega, klene besede prinašamo posebej: Z valčkom „Ne prižigaj luči'* so dekleta in fantje Cankarjevega doma zaplesali simbolično vajo pod» vodstvom prof. Tatjane Reven. Andreja, Gabi, Marjana in Monika ter Ivi, Marko, Pavel- in Tomaž so z dograjeno spretnostjo ritmičnih kretenj prikazali lepote slovenske melodije. Naslednja točka je bil govor zvezne predsednice SDO Nevenke Magister. Tudi njene pomembne in močne besede, nanašajoč se na geslo doma, objavljamo posebej. Sledila je razdelitev pokalov zmagovalcem v odbojki. Prvo mesto pri »dekletih so dosegle SDO Ramos Mejia, Prav tako so odnesli pokal fantje iz Ramos Mejia. Po kulturnem programu je bila prosta zabava in ples ob akordih orkestra Iskra. Kar ni se dalo oditi z lepega vrta ob živahnem pogovoru prijetne družbe mladine-, ki ima voljo in časa za med prvo in drugo svetovno vojno, po večini iz Primorske, zasedene »po I-taliji in tretji emigracijski val po zadinji vojni, ko se doselilo okrog 6000 Slovencev, ki so se umaknili iz domovine, kjer se je polastila oblasti stalinistična diktatura. Med posamezniki, ki so prišli preko oceana, im niso vključeni v te: večje skupine, omenja učenjaka Janeza Benigarja, amerikanista, ki je živel med araukanskim prebivalstvom Patagonije, študiral njegovo dušo in se trudil za njegov dvig. Slednjič deklamira dve kitici Debeljakovega prevoda Martina Fierra, pa seveda pojasni ta vložek z recitacijo originalnega besedila. Zaključi s pozivom vsem argentinskim bratom, da vztrajno gledajo v bodočnost, a se spominjajo tudi svojih izvorov in čuvajo vse dobro, kar so dobili od prednikov ter prosi Boga za pomoč, da bodo vsi narodi »svobodni in da bosta sodelovanje in pravica zagotovila mir med ljudmi. Takoj po tem javnem nastopu v bariloški skupnosti smo bili povabljeni na bariloški radio. Zalka je svoj govor še enkrat ponovila' na Radio Cooperativa, malo pozneje pa je govoril V. Arko ob spremljavi slovenskih plošč po radiu Limay. Slovenski podjetniki so prevzeli stroške te zadnje oddaje. Na vsak »način smo se tu na jugu Patagonije slovenskega narodnega praznika dolStojno spominjali in kot že vsa zadnja leta» vključili ta dogodek med kulturne prireditve »našega kraja. V izključno slovenski družbi pa bomo še kaj povedali o 29. oktobru na običajnem spomladanskem izletu. VA LIGA ŽENA-MATI V oktobru je Ligo žena-mati v San Martinu obiskal župnik Jože Šker-bec in zanimivo opisoval svoje zadnje popotovanje. Preko Kanade ga je pot peljala v Slovenijo in nam je lahko naštel zanimivosti iz obeh dežel, posebej še je opisal verske razmere v domovini. Dosti zanimivega in marsikaj novega Sio slišale članice Lige, ki so se zbrale v »lepem številu. Vesele so bile, da si je župnik Jože Škerhec kljub zaposlenosti vzel čas zanje, in so mu hvaležne za tako prijeten večer! ■aaaaaaaaaaaaaaa« aaBaaaaaiaaaaaiiaaaaaaaaaBaiaaaaaaaaaiaaaaaaBaaaaaaaaaaaiBBBaaaa vse. MALI OGLASI TURIZEM * Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Šenk. T. E. 762-2840. ADVOKATI dr. Vital Ašič — odvetnik - ponedeljek, sreda, petek od 17 do 19, Don Bos-co 168 - San Isidro; T. E. 743-5985. dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske ln trgovske zadeve v Capitalu in Pda. Bs. As. — Tucu-man 1455, 9. nadstr. E - T. E. 45-0320 - poned., torek, četrtek od 16 do 20. POGREBNI ZAVOD ORIENTE S.R.L. — Prevozi — Poroke — Rešilni avtomobili — Pogrebi. Za Slovence 15% popusta. Rep. O. del Uruguay 2651 (ex Gamino de Cintura), San Justo, prov. Bs. As. T. E. .51-2500. ZA DOM POHIŠTVO: za jedilnice, spalnice, dnevne sobe, moderno in angleški stil. Tine Kovačič. — T. E, 765-1682. RED ECO RA — celotna oprema ¿cano-vanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge — Bolivar 224, Ramos Mejia, T E. 654-0362. Garden Pools — konstrukcije bazenov -filtri - avtomatično zalivanje — Andrej Marolt, Martinez de Hoz 211, San Miguel, T. E. 664-4374. SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov — Andrej Marolt, Avellaneda 216, San Miguel, T. E. 664-1656. SERVIS Dolenc Lojze — popravila barvne TV, video-kaset, radio-snemalcev, kaset in avdio — Cervino 3942, San Justo, T. E. 651-2176. TRGOVINA Delikatesa Franc Vester — Gana 119 - Capital - (1 kvadra severno od postaje Liniers). Alpe Hogar — Stane Mehle - vse za vaš dom - L. Vernet 4225 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 248-4021. GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385, 1. nadstr., pis.,10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E. 312-2127. Kreditna zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure., Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN — Slovenski dom - Cordoba 129 Tel. 755-1266 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan). SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS — Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (ga. Marija Gorše). SLOGA — PODRUŽNICA RAMOS MEJIA. V pritličju poslopja S jo ge, Moreno 129. Od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure. T. E. 658-6574 — 654-6438. SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 - Uraduje ob četrtkih od 20. do 22. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande češarek). SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) H. Irigoyen 2756 T. E. 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 (gdč. Julka Moder). Cena največ štirih vrstic A 12,- za enkratno objavo, za vsak mesec — 4 številke — A 40.-. OBVCSTILO PETEK, 18. novembra: Seja medorganizacijskega sveta, ob 20, v prostorih Zedinjene Slovenije. SOBOTA, 19. novembra: Zaključna prireditev Slov. srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 16.30 uri. NEDELJA 20. novembra: Proslava Kristusa Kralja ob 16, v Slovenski hiši. ČETRTEK, 24. novembra: Seja izvršnega odbora Zedinjene Slovenije ob 20. uri v društvenih prostorih. NEDELJA, 27. novembra: Naš dom San Justo — tombola. iBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBfcH-BBBBBBBBBBBBBBBBB*BBBBBBBBBBBBBBBBBB SKLEP SREDNJEŠOLSKEGA TEČAJA „Ram Marko Bajuk46 bo v siciboto, 19. novembra 1988 v Slovenski hiši • ob 16.30: razdelitev spričeval • ob 17.00: zahvalna sveta maša • ob 18.00: sklepna prireditev Starši in prijatelji tečaja lepo vabljeni! ■bbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb PROSLAVA SREBRNOMAŠNIŠKIH JUBILEJEV P. LOVRA TOMAŽINA, PRIMOŽA LANGUSA IN DR. JURIJA RODETA bo v nedeljo, 4. decembra 1988 v San Martinu Ob 11.20 sprejem srebrnomašnikov na dvorišču kolegija Presv. Srca Ob 11.30 somaševanje srebrnomašnikov s prelatom dr. Alojzijem Starcem in drugimi slovenskimi duhovniki Ob 13.00 pozdrav v dvorani Slovenskega doma v San Martinu in nato slavnostno kosilo Za kosilo si obvezno rezervirajte nakaznice (telef. 768-4595 ali telef. 764-4289) najkasneje do 28. novembra 1988. e nagelj ne predstavlja kake ljudske ali narodne rože, pač pa predvsem simbol revolucije (rdeč nagelj). Že pred oktobrsko revolucij# 1917 je bil znak pripadnosti delavskemu razredu. Posvečenih mu je bilo celo nekaj revolucionarnih pesmi. Rdeč nagelj so nosili v majski demonstracijah, ki so bile še pod carji uradno prepovedane. V Ukrajini najdemo motiv nageljna zlasti v okras j u pri umetnosti po cerkvah in samostanih, vendar predvsem na levi strani Dnje-pra. Sredi prejšnjega stoletja so bile v Kijevski guberniji zapisane nekatere spomladanske pesmi, v katerih je omenjen tudi nagelj. Sicer pa nagelj tudi pri Ukrajincih nima ni-kake simbolike. V severni Evropi prav^tako ne igra nobene vloge v ljudski kulturi, nipr. na Švedskem. Verjetno prav tako ne na Norveškem. Na Danskem ga zasledimo v neki baladi iz začetka 16. stol. Danci sicer dokaj poznajo simboliko cvetjii, v prejšnjih stoletjih predvsem v krščanskem pomenu. Verjetno pod nemškim vplivom. Na južnonemškem in avstronem-škem prostoru so nageljni med gojenim cvetjem prav pogosti in se pojavljajo kot motiv tudi v ljudskem okrasu. Ob nedeljah in praznikih so fantje svoj čas radi zataknili v gumbnico rdeč nagelj kot pušeljc. Toda nagelj tudi v teh predelih ni nikoli dobil pomena ljudskega oz. narodnega cveta. Imel ipa je svojo vlogo v ljudskem zdravilstvu, veljal za podobno kot muškat za ljubezenski napoj. Za jugozahodno Evropo, to je Pirenejski polotok, ni bilo mogoče dobiti jasnih podatkov. Znano je pa, da je tudi v tem predelu gojenje nageljnov razširjeno in da ima ta cvet določeno vlogo v ljudski kulturi, predvsem kot pušeljc. Ni pa postal narodni cvet. Iz pravkar podanega pregleda lahko ' ugotovimo, da se nagelj najbolj uveljavil kot ljudska roža v Franciji, nadalje na češkem, v novejšem času pa kot znak socialističnega gibanja. Toda le pri Slovencih se je dokončno uveljavil kot narodni cvet, kot simbol slovenstva. In obenem kot simbol čustev in ljubezni. Upodablja se stiliziran: na nekoliko ukrivljenem peclju dva šilasta lista; cvet sam pa ima največkrat pet lističev, izmed katerih izhajata dva pestiča.