92 številka. Ljubljana, v sredo 22. aprila 1896. XXIX. leto. Uhaja vsak dan avefler, lzinisi nedeljo in praznike, ter velja po poŠti projeman za a vstro-og ere ke dežele ta vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld. M četrt lota 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za L j ubijano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden meseo 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje deželo toliko voc, kolikor poštnina zaasa. Za oznanila plačuje bo od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., če sc o/.nanilo jedenkrat tiBka, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiBka. Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifttvo je na Kongresnem trgu 6t. 12. U pravniatvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vue administrativne stvari. Avstroogerska pogodba in narodno gospodarstvo. Madjari nikakor še ne mislijo privoliti, da bi donašali kaj več k državnim stroškom, kakor bo dosedaj, celo radi bi nekaj manj. Og< rsko kvotna deputacija je s številkami izračunila, da so dosedaj Ogri na leto plačevali po kaka dva milijona preveč in so torej v desetib letih plačali celih 20 milijonov preveč, katere bi menda radi, da jih jim plačamo Avstrijci. Vsakomur, kdor je videl rodovitne ogerske kraje in jih kedaj primerjal z našimi slovenskimi pokrajinami, se mora čudno zdeti, kako da je ogerska deputacija računih*. Mi tukaj ne bodemo natančno pojasnovali Le to rečemo, da so Ogri se dolgo na to pripravljali, da nam morejo predložiti takov račun, ki je na videz celo nekoliko utemeljen. Ogri bo premerili vse davčne uredbe. Vpeljali so celo vrsto novih davkov, prejšnje davke pa pomanjšali. Tako je na podlagi davkov čudno primerjati narodnogospodarske razmere obeh državnih polovic. Gospodje v Budimpešti trdijo, da se morajo za tako primar-janje davkov vzeti le oni davki, katere pobirajo v obeh državnih polovicah. Na ta način nekaj malega avstrijskih davkov ne pride v poštev, doČim se oger-skih davkov jedva polovico jemlje v račun. Na tej podlagi so lahko Madjari kaj tacega izračunali. Vidno je, da so Madjari že desetletja studirali, kako bi bolj drugo državno polovico opeharili. Strašijo pastem, da drugače nečejo nove po godbe, ako jim ne bode treba nič več plačevati za skupne državne stroške. Madjaraki listi slikajo v groznih barvah, kako slabe posledice bi imelo ta avstrijsko državno polovico, zlasti za avstrijsko industrijo, ako se pogodba ne obnovi. Na drugi strani pa hočejo svet prepričati, kake ugodne posledico bi to imelo za Ogersko, kako bi se potem razvilo njeuo narodno gospodarstvo. Vse to je pa pesek v oči. Ogri sami ne žele tako postaviti se na lastne noge, kakor govore. Zato se pa naša državna polovica nikakor ne sme bati, če Ogri morda prete, da bodo pritirali do osebne unije. Jedina nevarnost jo, da bi morda utegnili zamotati se v kako vojno, ko hi aami voditi unanjo politiko za svojo državno polovico. Pa še to ni ve-rojetno, kajti bili bi vse previdneji, ko bi videli, da za vse le nje zadene odgovornost. Sicer se pa že dolgo unanja politika suče po želji Madjarov. Sicer pa ni rečeno, da bi morali baš tudi ananje ■tvari prepustiti Madjarom. Mej Švedijo in Norve-gijo je tudi osebna unija, a ananje stvari pa vodijo Švedi sami. Ravno tako bi tudi bilo v Avstriji. Če bi tndi naša državna polovica morala prevzeti vse stroške za unanje stvari, bila bi še vedno na dobičku Ogerska državna polovica bi prišla v kaj čuden položaj, ko bi morala prevzeti stroške za vse polke skupne vojske, kateri imajo ondu dopolnilne okraje. Mej Avstrijo in Ogersko bi se potegnila lastna carinska meja in Ogri bi postali samostojni v narodno gospodarskem ozira. Pobirali bi carino od blaga, ki prihaja iz Avstrije. To bi bil precej hud udarec za Avstrijo, a tako hud ne, kakor si morda kdo misli. Tudi že sedaj se je faktično pobirala taka carina, pa v obliki transportnega davka in premij, ki so se dajale ogerakim obrtnim podjetjem. Če dosedaj ogerska industrija ni udnsila avstrijske , prihaja le od tod, da Madjari nimajo nadarjenosti za industrijo, če se tudi upelje carinska mej«, ven-der industrija ne bode na Ogerskem cvetela. Na Ogerekem imajo vse v rokah Madjari in židje. Ta dva faktorja sama pa industrija Le bodeta povzdignila. Madjarom manka vsake podjetnosti in zmožnosti za take stvari. Ž d je pač prebrisan kramar, a za resnejše delo pa ni. Posebno ne da denarja, Če naprej že no vidi, da se mu hi d • z visokimi odstotki obrestoval. Zato se ni nič bati, da bi morda Ogri uničili industrijo na Češkem, če se jim dovoli samostojno carinsko ozemlje. Hud udarec bi pa bil to za ogersko kmetijstvo. Ogerskemu žitu bi se zaprla vrata v Avstriji i u to bi dobro čutili Madjari. Ogerska je poljedelska država in Če poljedelstvo jame hirati, pa so kmalu pri kraju in finančni polom je neizogiben. Ogerski poljedelci so že sedaj močno zadolženi, če tudi so imeli ugodne čase. Posebno grajščiue ho hudo zalezle v dolgove, kajti madjareki grajščaki ne zuajo gospodariti. Će se žito poceni, pride več ogerskih posestev pod nič na boben, ali bodo pa tisti, ki imajo deuar posojen, zadovoljili se z manjšimi obrestmi. Zadeti bi torej ne bili le poljedelci, temveč tudi drugi stanovi. Ker bi poljedelci imeli slabše dohodke bi ne mogli ni-česa trositi ter obrtnija in trgovina bi vsled tega le pešali. Državni davki bi vsled gospodnrskega poloma vedno redkeje dohajali in finančni polom bi bil neizogiben. Vse to pa gotovo vedo tudi na Ogerekem in zaradi tega ne bodo stvari tirali do skrajnosti, ako bodo videli, da se avstrijska državna polovica ne nda. Zato je popolnoma napačno stališče nekaterih avstrijskih politikov, da se pogodba mora na vsak način obnoviti. Naša državna polovica za to nima nobene sile in jej tor«*j ni treba odjenjavati. Potrebna je veliko bolj za Ogre, kakor za nas, in zato naj le Ogri odjenjajo. če bode naša državna polovica ostala stanovitna, bodo Ogri že odjenjali, ni najmanjše dvombe. Izzivajoče postopanje Madjarov prihaja od tod, da ne verjamejo, da avstrijska državna polovica resno misli s Bvojimi zahtevami, temveč mislijo, da se bolj šali in bode naposled lepo pri-jenjala, kot je dosedaj vselej. Državni zbor. Na Donaji, 21. aprila. Zbornica je danes nadaljevala splošno razpravo o volilni reformi. Zanimanja ni bilo doBti več, kakor včeraj. Uzrok je, da je vsa pozornost konci ntro-vana na specijalno debato, pri kateri se bodo uneli resni boji. Prvi je danes govoril dr. Kramar, kateri je pobijal Madevskega izvajanja glede interesnih skupin. Kake skupine intertsov, je govornik vprašal, so tu reprezentovane ? Kak interes pa r^prezentuje fidej-komisno veleposestvo, da je tu posebno zastopano? Soli tisti veleposestniki, ki podejujejo svoja posestva, zastopani v skupini nefilejkomisnega veleposestva? Severno češki tovarnarji po kupujejo čedalje več takih posestev in bodo kmalu tiste izpodrinili, ki so posestva podedovali. Sele te dni je neki natakar opustil svoj poklic in si kupil v svoji domovini veliko posestvo ter postal veleposestnik. Kako se more v takih razmerah govoriti, da zastopajo poslanci veleposestva skupino inbresov? Kako nasprotje je mej intefBti trgovcev, industrijalcev in obrtnikov, pa vendar se pravi, da so poslanci trgoviniskih zbornic Brat Metod (Črtica; spttal Fr. V.) (Dalje.) Gospa in gospici so me prijazno sprejele. Gračaka ni bilo; vsak dan se je vlegel po obedu, izpivši skudelico črne kave, v svoji sobi na divan in pri časnikih zadremal. Ostati sem moral prt južint in po južini do večera. Pogovori so se sukali o raznih predmetih. Ko se je prebudil gospod Bothe, prerešetali smo tudi politiko. Slednjič smo prišli k beletristiki. Da naši pogovori niso bili posebno učeni, si lahko misliš; punice so metale z raznimi izrazi, z idealizmom, realizmom itd. okoli sebe, kakor vaški paglavci o prvem snegu debele kepe. Posledica cele dtbate pa je bila, da sem moral obljubiti, gospicama čitati v gozdu povesti naših beletristov. „Me pa bove čip kali, pletli, vezli, šivali . . . vse za svojo balo; kaj ne, H-rta!" — je besedo vala Vera in se smejala. Potem smo igrali nekaj iger, šalili se in de lali duhovite in še večkrat neslaue dovtipe. Ni zadnjo emo naprosili Berto, da je sedla k glasoviru. Polumrak je bil v sobi, ko je pričela igrati. Stisnil sem se v kot na divanu in poslušal. Bil je lep muzikalen užitek. Mogočno so grmeli glasovi umetnih Beethovnovih in \Vagnerjevih „sonat", „etud" in kakor se pravi tistim raznim kompozicijam . . . Premalo sem muzikalično izobražen, da bi bil V8*> razumel. Spoznal sem le. da je Bertft dobro izobražena pianistinja. Potem sta zapeli Berta in Vera nekaj Mendelsohnovih duetov. Bertin polnodoneč alt s.» je harmonično ujemal z Verinim milim sopranom. Ljubka melodija je še odmevula po mračni dvorani, ko udari Berta še par močnih, ubranih akordov in poskoči od glasovira. Z gospo nisva mogla prehvaliti Bertine umetnosti in spretnosti, kar ji je seveda močno laskalo. Mej tem se je stemnilo. Poslovil sem se od grajskih, zagotovivši jih, da sam se izboruo zabaval in da kmalu zopet pridem. Na potu domov so mi še vedno doneli po ušesih razni akordi in mej nje se je mešal — Bertin alt . . . Domov prišedši pa dolgo nisem mogel zaspati. — Odslej Bem zahajal češče kakor poprej v grad ; grnJHki so to opazili in najbrže uganili tudi vzrok. Vsaj Vera me je včasih zbodla 8 kako opazko. Kakor smo se domenili, začeli smo koj drugi dan s čitanjem. V gozdu smo ni izbrali mizo in klop na kaj mičnem prostoru. Pred nami ne je svetilo čisto površje ribnjaka, v katerem se je zrcalilo gosto vejevje, nad nami pa se je pnel veličasten obok košatih vej. Dekleti sta si delali „za svojo balo", kakor je dejala Vera, jaz pa sem prebiral najzanimivejše novele iz našega slovstva, posegel pa tudi po modernih nemških in francoskih delih. Pazno sta me poslala 11 Na konci pa smo so pogovarjali o oBebah in junakih dotičnih povestij, o njihovih značajih, o slogu In tehniki pisateljevi . . . Kaj ne, učeni pogovori to! Vsak dan pa sem nabral Berti Šopek ciklamna, za katerega se mi je vedno toplo zahvaljevala . . . N-'kega dne je imela v nedriji kito cvetja, in ko sem ji oddal obligatni šopek, snamo si jo ter jo pripne na moje prsi. Kri mi je šinila v obraz — Vera pa je porogljivo in polglasno zapela : „Kito cvetja mu {s dala, S cvetjem d:«la mu srce!" — — Tudi Berta je malo zarudela, a kmalu ae je otresla zadnga, in to je tudi mene ojanaČilo . . . Mej čitanjem pa sem večkrat opazil, da me motri zastopniki interesov teh poklicev. Kako različni in često nasprotujoči interesi so združeni v mestnih skupinah, in to isto velja izvzemši alpske dežele, tudi za kmetske okraje. Madevski je -slavil parlament in zlasti socijalnopolit.ično nje* govo delovanje. Duša tega delovanja je bil Stein-bacht a ko je zvelel konsekvenco svojega delovanja, ko je sprožil volilno reformo, ga je zbornica kratko malo ven vrgla. Parlament ne zasluži hvale, katero mu je pol Madevski in si je ne pridobi 2 volilno reformo, o kateri se sklepa sedaj. Načrt je skrpan in naredi tisti utis, kakor če se razdrapanemu človeku dene na glavo krasen cilinder. Kvarno je prizadevanje, stvarjati vedno nove skupine interesov. Kmalu ne bo dovolj, čo bodo imeli obrtniki svoje zastopnike skupne, nego hoteli bodo krojači svoje, čevljarji svoje. Parlament mora zastopati celoto, kar danes obrtniki uganjajo, že ni več pametno in ne soglaša več z interesi vsega prebivalstva. Sicer je pa tudi treba, da se povzdigne nivo parlamenta. Končno je govornik razpravljal o razmerju mej mladočeško delegacijo in vlado in plediral za splošno in jednako volilno prsvico, katere posledica bo federalizacija države. Minister Rittner je priznal, da z načrtom volilne reforme ni prav za prav nihče zadovoljen. Dokazoval je potem, da se ne uvaja splošna volilna pravica, nego da se volilna pravica z vladnim na" črtom le razširi, ker sedaj mnogi interesi niso v parlamentu zastopani. Polemizoval jo s posamičnimi govorniki in izrekel nadejo, da nova kurija ne bo volila radikalnih poslancev, nego pomnožila vrste zmernih strank. Vodja katoliškoljudske stranke baron Dipaul i je zatrjeval, da so bile konservativne stranke vedno za pravo svobodo iu za resnični napredek in dokazoval, da jh zastopstvo po organizaciji poklicev jedino prava volilna reforma. Govornik se je izekel za predlogo, ker je pričakovati, da se pomnoži število agrarnih poslancev. Pripovedov.il je tudi, da se je zoper socijaliste boriti v imeni vere, najprej pa da je delavce gospodarski in socijalno povzdigniti, kajti nevarnost tiči v tem, da bi se vsi politično in gospodarski zatirani elementi združili pod vodstvom socijalistov. Žito je treba, da se premeni duh sedanjega z ikonodajstva. Štajerski kouservativec Kaltenegger je tožil, da dobe tudi hlapci volilno pravico, vsled česar bo socijalistom mogoče rogoviliti tudi na kmetih. Hlapci še niso nikdar izrekli, da žt-le volilno pravico. Če jo dobe, nastanejo grozne razmere. Kmet ne bo več gospodar v svoji hiši, tudi najponiŽnejši hlapec bo uporen in če bi socijalisti pregovorili hlapce, da hi ti po leti štrajkali, bil bi kmet uničen. Govornik je povedal, da bi ne mogel glasovati za načrt, če bi se hlapcem dala volilna pravica. Nemški nacijonalec Richter je izjavil, da bo njegova stranka glasovala najprej za mladočeški predlog za splošno in jednako volilno pravico, a Če bi ta bil odklonjen za vladni načrt. Zahteval je dalje, naj se predloži strog zakon zoper sleparstva in nasilstva pri volitvah. Dunajski demokrat dr. Kronavvetter je dokazoval, da sedanji parlament ni zastopstvo interesov, nego zastopstvo denarne vreče. Tako zastopstvo je uenravno, ker se imetje navadno ni pridobdo s svojim ostrim pogledom, in včasih so se ujeli najini pogledi. . . Tedaj pa je koketno povesila oči... Domov grede* smo malo govorili. Videlo ae je, da je Vera s svojo opazko zakrivila to molčanje. Prihodnji dan pa je bilo vao zopet dobro, in jednakomerno je potekel čas. Samo v meni so se vršile sprememb). Od dne do dne sem ljubil Btrastneje — BBrto. Srečnega sem se čutil le v njeni bližini. Često sem tedaj zahajal v grad; skupaj smo delali izlete na bližuje griče in goro, skupaj ribarili itd. O grdem vremenu pa smo bili v gradu, kjer nas je Derta večkrat razveselila z igro ua glasoviru. Nekega dne — bilo je že sredi počitnic — sedel sem v gozdu iu čakal na svoji slušateljici. Jutro je bilo precej hladno. Zatopil sem se v misli. Odkar sem ljubil Berto, dozorel jo v meni še bolj sklep, da se posvetim moJroalovju. Vedel sem, da me čaka trnjeva pot, po kateri mi bode hoditi, predno dosežem svoj cilj. A to me ni strašilo. ,Pridno se hočem poprijeti studij iu jih Čim prej izgotoviti — in potem jo popeljem pred oltar, — če ho hotela1 . . . tako sem si mislil. (Dalje prib.) z marljivostjo in delom. Tudi glede mandatov v peti kuriji se skuša z nepoštenimi sredstvi poskrbeti da pridejo v prave roke. Prebivalstvo je uneto za splošno volilno pravico. Zakaj bi se zaradi vere moralo ohraniti zastopstvo interesov, je nerazumljivo, vera je privatna stvar. Madejski je hvalil parlament, morda ker je ta največjim siromakom naložil največja bremena. Govornik je izjavil, da bode glasoval zopet načrt. Dalmatinski posl. Peric je izjavil, da on in njegovi tovariši z Udeležbo pri razpravi ne mislijo prejudicirati državnopravnomu stališču Dalmacije, katera je integrujoČ del trojedne kraljevine Hrvatske. Protisemit Steiner se je izrekel zoper načrt, ker pomnoži pač število volilcev, ne določa pa števila mandatov v razmerju s številom volilcev. Očital je dalje plemstvu, da zlorablja svoje ime, da se postavlja v službo špekulantov in zahteval času primerno reformo gospodske zbornice. Razprava se je potem pretrgala in začela se je debata o nujnem predlogu posl. Bomančuka, naj gahška oblastva spoštujejo zakon v društvih in zborovanjih. O tem predlogu se je unela jako viharna debata. Romančuk, Pernerstorfer, Levakovv-ski in Lueger so pojasnjevali nečuvene razmere, ki vladajo v Gališki. Poljski poslanci so kar divjali. Romančukov predlog je bil seveda odklonjen. Prihodnja seja bo jutri. V LJubljani, 22: aprila. Potrjenje volitve dunajskega župana. Liberalni listi zopet pišejo proti potrditvi dr. Luegerja za dunajskega župana in zahtevajo, naj se zopet razpusti mestni zastop. Ta zahteva je smešna. Izid novih volitev bode za protisemite gotovo če ugodnejši. Liberalci so se že pri zadnjih volitvah lahko prepričali, da nimajo upati najmanjšega uspeha. Uradniki tudi ne bodo sedaj podpirali liberalcev vladi na ljubo, ker jih predloženo povišanje plač nikakor ni zadovoljilo, posebno zaradi tega ne, ker je vlada vse spravila v zvezo z novimi davki, ter zatorej ni gotovo, če se to povišanje sploh bkleue v tem zasedanji. Proti koncu svoje volilne dobe noben parlament rad ne dovoljuje davkov. Ofici-jozni listi kažejo tudi veliko nevoljo, da je zopet voljen dr. Lueger. Posebno je jim neljubo, da je J dr. Lueger v svojem govoru zbadal Ogre. Zaradi tega ga bode vladi težje predložiti v potrjenje. Novi avstrijski konzulati osnujejo se v Hongkongu, Kalkuti, Stngaporu, Curitibi iu Fila-d- iiiji. V Filadelfiji osnuje se baje konzulat jedino zaradi tega, da bode varoval interese ogerskih izseljencev. »Sedaj baje izkoriščajo ogerske izseljence agenti, ki so v službi pravoslavnih misijonov, ki prevračajo ogerske katolike in protestante v pra-voslavje in jih pridobivajo za panslavistične ideje. O^ri pošljejo baje v Ameriko tudi učiteljev in katoliških duhovnikov, da bodo delovati nasproti pra'. 1 slavju. Seveda je vse govoričenje o pravoslavni i propagandi le madjarska domišljija. Jezi Madjare, da se Srbi in Slovaki, ki se preselijo v Ameriko, ■ ondu zavedajo svoje slovanske narodnosti in da jih j ne morejo zapreti, če kažejo s oje slovansko miš ; ljenje. Zato bi pa radi v Ameriki osnovali madjarsko šolo in kak madjarski konzulski uradnik naj bi jih 1 nadzoroval, zlasti vse poročal na Ogersko, če po-\ ailjajo kake podpore v domovino za Blovanske ua rodne namene. Po našem mnenju konzuli pač niso za to, da hi opravljali tajno policijo Madjarom. Dvoboji. V Nemčiji je bilo baš zadnji čas več dvobojev, mej temi dva s smrtnim izidom. Zaradi tega se je pa javno mnenje močno vzdignilo proti dvobojem. Skoro vsi Časopisi zahtevajo, da se odstranijo dvoboji. V prejšnjih časih so dvoboji občinstvo manj zanimali, kajti pobijali so Be samo Častniki in plemenitaši. Sedaj pa vsa stvar daleč sega v civilno družbo, ker je tohko rezervnih častnikov, kateri so vsi zavezani dati viteško zadoščenje. Jedino Bismarckovo glasilo „Hamburger Nachrichten" dvoboj zagovarja, govoreč uekaj o nekem finejšem čustvu časti v gotovih krogih, katero se ne da braniti b tožbami pri sodišču, o čemer pa pisatelji člankov proti dvobojem v drugih listih prav aa prav še pojma nimajo. Katoliški (•elitnim je v državnem zboru začel borbo proti dvobojem in našel dobre zavezuike v socijalnih demokratih. Volitve na Spanjskem so se Čudno vršile. Celo v Madridu bo se pri volitvah godile take nepravilnosti, da bi v vsaki drugi državi take volitve razveljavili, kaj pa še le v pokrajinah. V Madridu se je vlada bala, da zmagajo republičani. Da Be to prepreči, so se poslužili raznih goljufij. Pri tem pa niso bili dovolj previdni, in goljufija se je jasno pokazala. Oddanih je več glasov, nego je volilcev. Vladnim pristašem se je menda postilo, da so volili po dvakrat ali pa še po večkrat. Opozicija je vložila proti volitvi ugovor, a vzlic temu ni dvojbe, da bode veČina vse volitve potrdil«. Opozicija sama ne upa, da bi zbornica volit o v razveljavila, zato pa pripravlja velik tabor, na katerem bode narod očitno protestoval proti vladnemu postopanju. Morda to mej vladnimi pristaši vzbudi strah. Na Španskem ni mnogo treba, da pride do vstaje, »Glasbena Matica". (Poročilo tajnika ^Glasbene Matice" dr. Vlad. F o erst erja, podano slavnostnemu občnemn zboru z dne 15. aprila t. l.J (Dalje.) IV. Približal se je s hitrim korakom dan odhoda na Dunaj in nastopa letam. Tri dni prud od* hodom zbora odposlal je odbor imenom društva na Dunaj deputacijo 3 članov, obstoječo iz g. drnstv. predsednika Frana Ravni h ar j a, načelnika pevskega zbora g. dež. sod. svetnika Iv. V o n o a j, • ia odbornika g. Ignacija Valentinčiča. Deputacijo doletela je Čast, da je bila sprejeta v četrtek, dne 19. marca v uvdijeuci pri Nj. Veličanstvu, presvitlem cesarju, ki se je blagohotno izrazil o diuštveni nameri, češ, du, odobrava povsem storjeni izraz hvaležnosti. Poklonila se jo dalje deputacija cesarskim visokostim, nadvojvodoma Ludviku V i k t o r j u in E v g e u u ter vojvodi C u m b e r 1 a n d b k e m o, ki bo se vsi kur nsjlaskaveje izražali o vzletni ideji dtuštva. Poklonila se je nadalje deputacija vsem ministrom, vodstvu južne želeleznice, generalni in-tendanci in ravnateljstvu dvorne opere in predsta vila se je vodstvom prostovoljne rešilne družbe, ljudske kuhinje in uredništvom ziiumenitejših dunajskih časopisov. Dunajski odbor odposlal je pa deputacijo treh članov, gg dvornega svetnika Sukljeja, državnega poslanca Kluna in cea. svetnika gosp. Hostnika k vodji duna skegs občinskega sveta gosp. okrajnemu glavarju dr. Friebeisu in k namestniku grota Kielmannseggu. Bodi na tem mestu priznano, da je dunajska žurnalistika, izvzemši netnško-nacijonalne liste, pozdravljala prihod ^Glasbene Matice* jako simpatično iu da se je potrudila, da vzdrži zanimanje Dunaj-čanov >a „Glasbene M-ittce" koncerte. Dmašula je vsak dan poročila, zadevajoča koncerte, prihod ah bivanje zbora na Dunaji in konečno obširne poročila in kritiko o izidu koncertov. V petek 20. marca odpotoval je zbor tja na Dunaj, spremljan od v točili želj celega naroda za ugoden vspeh. Odhod iz Ljubljane, vožnja po slo venskih pokrajinah in na posameznih postajah pojavljajoči se prisrčni pozdravi Slovencev in Slovenk vseh slojev pričali so, da čuti ves narod z društvom in da si je svest velikega pomena prvih slovenskih koncertov na Dunaji. In izpolnila se je želja Slovencem. Prodrla je pesem slovenska na Dunaji. Navdušenje, koje je navdajalo zbor „Glashene Mat.ce" pri delu, rodilo je krasen sad, navdušilo je občinstvo in budilo je občudovanje do takrat nepoznaue visoke stopnje umetnosti slovenske. In kakor ostaneta posamezniku koncerta „G1. Matice" na Dunaji nepozabno v spominu, sme tudi ves narod šteti dneva 23. in 25. marca 1896. leta mej dneve, kij h spomladanski sijaj bode blagodejno vplival ua nJega razvoj in razcvitanje. Nj. Veličanstvo presv. cesar sam izkazal je društvu čast, naklonivši mu darilo 400 gld. Da je želo društvo resnično občudovanje v tujini, znano ,e slavnemu zboru iz kritik. Da ohrani društvo poročila o čaatn^ra prvem nastopu sloven skega zbora v tujini trajnemu spominu, sklenil je odbor, da je izdati brožuro, v koji bodo zbrane vse kritike, zadevajoče dunajska koncerta „Ulashent* Matice". Knjižica, koje redakcijo je prevzel tajnik pev skega zbora g. Ivan Bele, razdeli se brezplačno mej društvenike „Glasbene Matice" in člane njenega pevskega zbora. .Glasbe no Matico" imenovati je danes naj pri -Ijubnejše iu najpopularnejše društvo slovensko. Dokuz temu je radostni sprejem, koji je doživel nje /bor ob povratku v domovino in velike ovacije, koje ji je pripravila posebno Ljubljana. Dokaz temn so tudi mnogoštevilni telegrafom iu pismeni pozdravi in navdušeni članki vsega slovenskega Časopisja. Spo minjajo Be „Glasbene Matice" pomenapolnih uspehov tudi drugi bratski narodi ; došlo je društvu prisrčnih čestitk pevskih društev iz Zagreba, Prage, iu Lvova, ki prosijo hkrati za doposlatev kompozicij, proizva jamb na Dunaji. Bodi izrečena na tem mestu najtoplejša za hvala slavnim uredništvom ljubljanskih dnevnikov „Slovenski Narod", .Slovenec* in .Lai-bacber Z e i t u n g" in oziroma slednje nredniku gosp Juliju pl. Ohm-Januschovskemu za žurnalistiško pospešanje društvenega podjetja; posredovalo je ljubljansko časopisje mej odborom m občinstvom, budilo je interes za stvar, bilo je vselej pristopno vsaki želji odbora in Sirilo je po dovršenem delu navdu^ujočim načinom vest o društvenih vepehih 'Konec prih.) Dnevne vesli. V Ljubljani, 22. aprila. — (Volitve v občinski svet ljubljanski) Pri današnji dopolnilni volitvi za občinski svet ljub* Ijanski bilo je v drugem volilnem razredu oddanih 148 glasovnic ter so bili izvoljeni kandidatje na rodne stranke in sicer g. dr. Ivan Tavčar h 146, g. Ivan Vladimir Hraakv s 145 in gosp. Lovro Požar s 131 glasovi. Razven tega dobili so vitez Z'tterer 10 glasov, prof. Orožen 4 glase, Andrej Knlan, dr. Schaffer in Julij Schillinger po 1 glas Klerikalna stranka se volitve ni udeležila. — (Vedno — katoliški) Politični za vijač ^Slovenec" se jo spet spravil nad magistrat. V sobotnem uvodnem članku BModno volitve v Ljubljani" piše mej drugimi prismojenostmi tudi t.o-le: Nadalje ima mestni magistrat še nad G0.L00 gld. denarja za poškodovane po potresu na razpolago, ki se uprav stanje razdeljuje mej harjano. Zakaj se denar deli ravno pred volitvami, to ni težko uganiti". Mi smo baš v petek poročali o državni podpori in posojilih, katere je vlada podelila Barjanom in nekaterim mestnim posestnikom in poslala te dni magistratu intimacije, da jih uroči dutičnikom, ki bodo teh podpor deležni; deželno predsedstvo pa jim bo izplačalo te podpore, ko se izkažejo s potrdilom mestnega stavbenega urada, da so svoja pcsloj)ja popravili. Kar je magistrat sploh imel denarja, namenjenega za Barjane, razdelil ga jo že davno, t. j. v kritičnem času, kar lahko B*rjani sami potrde, nič manj pa vedo to lahko tudi senklavski kaplani. A kaj tem za resnico! O tistih tisočakih, ki jih ima Škotijstvo v rokah pa „Slovencevci" prav nič ne povedo in tudi računa nečejo položiti. — (Umrla) je po kratki bolezni včeraj popo iudne gospa Gabrijela Lozarjeva, rojena To-manova. Pokojna bila jo kot tlan narodne rodbine Tomanove in tudi pozneje kot soproga vrlega rodoljuba in mati rodoljubne Lozarjeve rodbine obče čislana. Bodi ji blag spomin! — (častni večer,) kojeg* priredi pevsko društvo .Slavec" evojemu bivšemu za društvo mnogo-zaslužnemu pevovoJji gosp. S. Stegnarju, vršd se bode v nedeljo, dne 26. aprila t. 1. v salonu restavracije pri „Lh>ylua. Začetek ob 8. uri zvečer. Oibor vabi na ta vedet vse drnštven>ke in prijatelje petja. — (Moški zbor „Glasbene Matice") ima zvečer ob 8. uri skušnjo in po skušnji važeu raz govor. — (Ljubljanske okrajne bolniške blagajne) občni zbor bo dne 30. t. m. ob 7. uri zvečer v mestni dvorani. — (Klub slov. bioiklistov .Ljubljana") je imel dne 18. t. na. v čitalničnih prostorih v .Nar. domu" ob obilni udeležbi svoj redni občni zbor za \ leto 1896. Po nagovoru gosp. predsednika, dr. Jos. K u s a r j a , je vzel občni zbor na auanje poročilo tajnikovo in blagajnikovo ter izveatje računskih re- j vizorjev, na kar se je pričel pogovor o zgradbi dir i kališča. Pri tej najvažne,ši točki dnevnega reda se j je vnela živahna debata, katere se je udeležilo mnogo člauov; sklenilo se je konečno, da se sprejme odlok mestnega magistrata, s katerim daje ta klubu na razpolaganje za dobo 10 let proti letni odškodnini 100 gld. mestno senožet pod Tivoli pare. št. 176 za napravo dirkališča. Vso daljša odredbe glede zgradbe pa ima preskrbeti odbor. Kot veščak je bil povabljen k tej točki mestni inženir, gosp. Ivan »Sbrizaj, kateri je izdelal načrt za dirkališče uprav mojsterjki, za kar mu je klub posebuo zahvalo izrekel nadejajo se, da ga bo g. Sbrizaj tudi nadalje podpiral a svojimi nasveti. N« to je bil voljen per acclamationein predsednikom gospod dr. Juaip K u š a r ter v odbor 6 članov, ki so se konstituirali tako : gosp. Ivan Gorup, podpredsednik, g. Ivan Kavčič, tajnik, g Rudolf IVbani, blagajnik, g. Ivan Nedolko, prvi rednik, g. Joiip Rim, drugi rednik is g. dr. Fran T. kavču", odbornik. Odbor je ustanovil v svrho posvetovanj o dirkališču posebno etiketo, v katero so izbrani poleg podpredsednika in tajnika za klub muogoeaslužni člani gg. Zmago Bo-binec, Josip Jakopič iu Rudolf Vesel. Da se udeleži iste kot veščak, je naprošen g. inžener Sbrizaj. Nadejati se jo torej, če se v tekočsm letu zgradi dirkališče, ki bo mestu v olepšavo in tudi v povzdigo bioikliškega športa. — (Podiranje poškodovanih poslopij ) Vsled oblastvene odredbe pričeo ta teden, kakor čujemo, s podiranjem Frid. Sossove hiše, in zajedno tudi z odstranitvijo ostankov Schreverjove hiša v Špitalski ulici. V kratkem pride na vrsto tudi Aurova hiša v Gledaliških ulicah. — (Nove zgradbe.) V Trnovskem predmestji ob cesti v mestni log, dozidana je jednonadstropua biša zasebnika P. do strešnega stola. Na Martinovi cesti in v Udmata pa je zopet pas novih hiš pod strvho. Na Žabjeku prične te dni z gradnjo nove dvonadstropne hiše (št 2^ Frančiška Sterle. — (Neverjetno, pa vender res.) Piše se nam: Ko so prišli Ribmčje in Vebkola&čaui s posebnim vlakom v Ljubljano, nam je zelo ugajalo, da so ovenčali stroj z zelenjem, z rešeti in hnbav-nicami, nekak i v znamenje, da pride vlak iz one dolme, v kateri cvete industrija s te'jai izdelki. Tudi vsi izletmki — bili so mej njimi državni in deželni poslanci in posvetna in duhovna inteligen-cija, trgovci in posestniki obeh okrajev — vsi so odobrovali to — ali glejte, neki mogočni gospod na državnem kolodvoru v Ljubljani je bil pa druge misli. Odstraniti je dal takuj ta nevažna zuamenja, odstraniti stroj, da ga da menda nekoliko prezračiti, odstranil strojevodjo in kurjača, ki sta bsla menda tudi okužena, ter jili poslal domu in drugi dan jim zaukazal voziti tovorni vlak, da ne bi kacega osebnega oskrunili, Ribničanje smo ee pa peljali brez rešet in hrer. kuhavnio domu ! — (Narodna čitalnica v Kranju) pr redi v svojih prostorih v nedeljo dne 26. aprila na korist .Dijaški kuhinji v Kranju" veselico. Vzpored: 1. Š. Bosiljevae: .Popotnica hrvatske", adara tamburaški zbor; 2 A. Nedved: „Nazaj v planinski raj!" poje mešan zbor; 3. V. G. Brož: .Molitva mornara", fantazija za tamburaški zbor; 4 A. Foerster: .Kitica", poje mešan zbor; 5. M Farkas: »Vabe ete gante", udara tamburaški zbor; 6 M Hub*d: .Narodne pesmi", poje mešan zbor ; 7 .Svojeglavm žt", veseloigra v jedaem dejanji; 8. Ples. Zadetek točno oh 8. un zvečer. Vstopnina članom 40 kr., nečlanom 80 kr. za osebo, Glede ua dobrodelni namen se bodo hvaležno sprejemala preplašila. — (Pevsko društvo .Lira" v Kamniku.) Pri XIV. rednem občnem zboru pevskega društva ,Lo obedu legel in zadremal, padla mu je stuodka iz nst in užgala nuknjo« Ogeu) se je razširjal ne da bi ee speči mož vzbudil. Kanarček je nek.ij časa ses zbeg-tn frčal po sobi potem pa se zapodil na gospodarja m ga vslic raz-sirjajoiemu ee plamenu toliko časa pikal na usta, da ga je prebudil. Etasil mu je s tem življenje, kajti nevarnost je bila največ,;;. Darila : Uredniitvn našega lista sta poslala: Za družbo sv Cirila in Metoda: G. O.gi Gaaperitt, učiteljica v Kostanjevici 3 krone 4 0 v i n nabrane v veseli družbi — Živeli rodoljubni darovalci u» darovalke in njih nasledniki! Za „Narodni dom" v Ljubljani: ,V maza nec v v a g o n u" v Sodražici 1 krono. Živio J Zahvala. Tukajšnji rodoljubni gostilničar gospod Fran Rozman na sv. J.tkoba trgu nabral je z . Avtom-ttoiii" v korist družbe sv. Cirila iu Metoda h p dar 8 gld. 50 kr. Prvomestna ženska podtalnica iv. Cirila in Metoda izreka tem potom srčno aabvalogospoda Rozmana ra požrtvovalni trud in ljubav v prospi h uain koristni narodni družbi. V Ljubljani, 22 aprila 189G. Predsedstvo prve mestna ženske podiužnice sv. Cirila in Metoda. Pranja Tavčarjeva Gorica 22. aprila. D.ines se vrši porotna obravnava proti Slovencu Slokarju. Predsednik Sbisa je odredil izključno laško obravnavo in prepovedal zagovorniku dni. Staniču govoriti slovenski. Mej goriškimi Slovenci jo vsled tega nastala nepopisna razburjenost. Odposlala se je brzojavna prito/.ba pravosodnemu ministru. Dunaj 2 2. aprila. Poslanska zbornica nadaljuje danes razpravo o volilni ieformi. Nt tog 6r je dokazoval, da bi bilo uvidenjc splošno in jednake volilne pravice katastrofa za avstrijsko nenritvo. H a g e n h o f e r je zahteval, naj se poslom ne da volilna pravica. Dr. Grego rec pride še danes na vrsto. Dunaj 22. aprila. Poročilu tukajšnjih listov, da je cesar odklonil potrditev dr. Lue-gerja, so neresnična. Peterburg? 22. aprila. Bolgarski knez Ferdinand zapusti nocoj Petetburg in se pelje v Pariz, kjer bo gost fiaucoske države in se pozdravi kot Buveren. Pariz 22. aprila. Ministerstvo Bjurgeois je pripravljeno odstopiti, zahteva pa, naj mu parlament, ki se snide jutri, votira zaupanje. Ceneno domivče zdravilo. Za nravnavo in ohranitev dobrega pr*ba\ljenja so priporoma raba mnogo desetletij dobrosnanega, pristnega „Moll-ovega SeidlitE-praSka4', ki 80 dobi za nizko ceno in kateri npliva najbolj trajno n* vse težkote prehavljenja. Originalna ftkatljica 1 gld. a. v. Po pofitnem povzetji razpošilja ta prafiok vsak dnn lekar A. MObb, c. in kr. dvorni zalagatclj na DUNAJI, Tuchlauben 9 V leknrnah na deželi jo izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1 (1756-6) naravna, arseno- iti železo-bogata nvneralna voda (analiza prof. Lud. pl. Barth-a na Dunaju) ima posebno jako zdravilno moč pri slabosti, anemiji, nervo/.nnst.i, krvnih iu kožnih boleznih, menstruacijskih anomalijah, malariji itd. Dobiva bo v lekarnah, zalogah mineralnih vod, drogerijah itd. (8087—8) Bz urtMliiefC** lista- Iavi-AHae t*l| ek>c: Janeza Terlepa »tmljiScc v Sclu-Šumherku, cenjeno 20 5 gld., dne 25. aprila v Trebnjem. Blaža Kosmača posestvo v Mojstranah, cenjeno f)727 gld , dne 25. aprila in 27. maja v Kranjski Gori. Ignacija Mila ca zcmljisfc v Dernovem, cenjeno 70 gld.. dno 85, aprila in 27. maja v Škofji Loki. Franceta S e 1 a n a posestro v Havptmanci, cenjeno 580 ghl , ilne 25. iiprila in 130. maja v Ljubljani. Franceta Pirnata posestvo v Krtini, cenjeno 41.r)0 gld. in Jožefa Aleša zemljišča v Sebi, cenjena 1081 gld., IGO >zld., 60 gld. in 40 gld., oba dne 95, aprila in SO. maja na Brdu. Jakoba Primožiča pos stvo v DobraCevn, cenjeno 2751 gld. 50 kr. in Franceta Poženola posestvo v Pred-grižah, cenjeno 1372 gld. 50 kr. , oba dne 25. aprila in 30. maja i Idriji. UuirBi so v Ljubljani: 17. aprila: Jo?.efa Roth, oficijalova vdova, 72 let, PoljanBkn cesta St. 8, ostarolost. — Rudolf Soklič*, črev-Ijarjov sin, 2 meseca, Opekarska cesta fit. 5, božjast. Mcteorologično poročilo. April čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v C Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 urah 21. 9. zvečer 741 7 68 ar »vr.h. del. obl. 22. 7. zjutraj 741-8 25 brezvetr. megla 5-2 ■ 2. popoL 739 8 14 «J sr. vzjvzh. del. jasno Vsom sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo pretresujočo vest o bridki ugubi nafte iskreno ljubljene, nenadomestne soproge, oziroma matere, blagorodne gospe Gabrijele Lozar ,0j. Toman katera je danes ob uro popoludne, previđena s Hvetotajstvi sv. vere, T 55. leta dobe Bvoje izdihnila blago svojo dufio. Zemel ski ostanki drage rajnke bodo v četrtek, dne 23 aprila t. 1., ob 5. uri popoludne prepeljani iz hiSe žalosti, Turjafiki trg St. ti, k sv. Krištofu ter tamkaj položeni k večnemu počitku. Bodi jej blag spomin! V Ljubljani, dne 21. aprila 1896. Josip Lozar (2296) soprog Pavel Lozar Gabrijela Lozar sin. bAi. Več kovaških učencev in dobrega kovaškega pomočnika za koleseljne in kočije vzprejme takoj urntlno potrjeni kon|emtlr»vnl kovne r BpntluJI Al*ki pri L|ubl|nnl. (2259—2 malom Srednja včerajftnja temperatura 7*6*| za .'M' pod nor- ZD"Lixag ..j33s -: a. boiza dne* 29. aprila 1896 Skupni državni dolg v notah..... 101 gld. 10 kr. Skupni državni dolg v srebru .... 101 n 20 „ Avstrijska /.lata renta....... 122 t 40 „ Avstrijska kronska renta iJ ,..... 101 , II) , Ogerska zla'a renta 4° ,....... 122 , 05 Ogerska krouuka r< nta i...... 99 , 05 a AvBtro-OKerske bančne delnice .... 973 , — „ Kreditne delnice......... 359 25 , London vmta........... 120 f 16 B NemAki drž. bankovci za b«) mark , , 58 „ 77' , „ 10 mark............ II „ 74 , 20 frankov........... 9 „ 55 „ Italijanski bankovci........ 44 n 10 t C. kr, cekini........... '• , fcG (2196—5) Na prodaj Je hiša z vrtom na Glincah, pri Tržaški cesti št. 14. Proda jo iz prost«« roke Fortunat Cepuder; več fie izve tam ali pa pri uprnvnistvu „Slov. Nar.u. Trgovski pomoćnik izvežban v apeceriji in železnim, v*pr celila NiiiroKo>vlli dcliel e oklicno ceno ftJMI Jfld. in 11.*» eellll lir H utovili drbrl z oklicno ceno 1IOO gld. Št. Jur pri Kranju, dne 20. aprila 180ti. Aleksij Bergant, (2288—2) posestnik. Z n finalu. nj Vsled brezuspešnosti svojega prizadevanja, -g^j pridobiti si pripravne kavarniške prostore, sem primoran svoj obrt začasno ustaviti ter si uso-* *| jam vsem svojim p. n. obiskovalcem, sosebno ■J onim, ki so me počastili s svojim obiskom tudi v mojem zavetišču na Marijinem trgu, izražati M tem potom svojo iskreno zahvalo, nadejajo se, da se mi posreči v kratkem pridobiti lokal novi sM lepši kavarni „Valvazor". |9 (2294) A. Stupimn, kavarnar. Anatherinova ustna voda tir*. .1. G* l*o|»|>-n, c. in kr. dvornega zobozdravnika, jo ie 60 let najlikn-ienejie ln priznano najboljše sredstvo za ohranjanje zob In ust. Steklenica po 50 novc\, 1 ^ld. in l nld 40 nove , kakor tudi /.nbni |ir;iftck po tJ3 nov/1. Anatherinova sobsa pasta v palicah po 7o iu>v^, in v tavojih po 86 nove., sobna plomba \>o 1 gld., zeliftno milo po :U\ nove. Dobiva se v vseb lekarnah, droperijab in finih prodiijalnicab, kakor tudi v glavni 'zalogi: Dunaj, VIII., LangegasBo 4&. (21U6-S) r. Pomladanske obleke pomladanske pooršnike ne premoč I jitw , 43) havelohe »a ^oof>Ov4 t/i Scc/tc, fzafioz tn$i z-a ijc^^pc in cc/i/icc t* piiztnc vefČ/odjc čfaftc afi iz p:ittiicijct, tilofoftčija /oS/ta Gričar $ Jv(ejač £jttbl}Qna- Slonove ulice št. 9. &m»foovt* h i ccutfii tcttrp&Sif/ct/ci oč /tet h/i c* in *a»tonf. Št. 12 958. Razglas. (8298—1) Občinski svet ljubljanski je dovolil tudi za letos *SO0> |{lt!. v ta namen, de mestni mag'etrat poAlje primerno Ateviio ul>'»-ziiili ikrvfoJoSMl ll <»lr<»U v iiioi-Hlif 144»|»«-II v iir.tirr.. Magistrat oznanja to h jiriHtavkom, da jo prošnje za ob'inske podpore v omenjeno &vrho izročiti mu «1» IiK maj > l«**t»s in v njih posebno Ol&eniti, ali bode bolnega otroka spremljal kdo domaoih lam do Gorice, ali ga bode treba tje poslati z najetim epramHtvom. Pri podelitvi teh podpor ozirat* se bo magistratu v prvi vrsti na otroke, kateri imajo v Ljubljani domovinsko pravico. Magistrat deželtiega stolnega mesta Ljubljane 18. dan aprila 1896. Županov namestnik: Vončina m. p. BBđKSUl St i ir>;io. Razglas. (8879—2) V smislu § 53. občinskega redu za deželno stolno me-to Ljubljana s daje na znanje, da l;odo računi o pre in troških 1. ) mestne klavnice, 2. ) mestnega loterijskega posojila in 3. ) mestnega vodovoda za 1805. leto od dane?« linprej 1-1 dlllj javno razgrnjeni v tu kajšnem ekspeditu občanom na vpogledi Pri pretresovanji in konečni rešitvi toh računov vzel bode občinski svet slučajne opaske o njih v prevdarek. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 14 aprila 189C. Županov namestnik: Vončina Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk „Narodne T.skarnett.