List 21. Tečaj LIV. i I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr.. za dvakrat 12 kr trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic V Ljubljani 22. maja 1896. Nadvojvoda ^arol Ludovik. Hud udarec je zadel zopet avstrijsko vladarsko rodbino, smrt je pobrala cěsarjevega brata, nadvojvodo Karola Ludovika. Sedaj ima césar še samo jednega brata nadvojvodo Vi-ktorja. Novica, da je dne 19. t. m. zjutraj izdihnil dušo cesarjev najstarši brat, je napolnila z žalostjo vse avstrijske narode. Nadvojvoda Karol Ludovik Josip Marija rodil se je dne 30. aprila 1833. v Schônbrunu kot sin nadvojvode Franca Karola in nadvojvodinje Sofije. On se ni posvětil samo vojaštvu, temveč bolje civilni službi. Dne 23. februvarija 1848. 1. je bil imenovan polkovnikom in ime-jiteljem 7. ulanskega polka. Leta 1853. šel je nadvojvoda v Galicijo, da se praktično izuri v upravljanju večje kronovine. Dne 29. julija 1855. je bil imenovan generalnim majorjem in na-mestnikom na Tirolskem, na katerem mestu je ostal do 1862. leta. Potem je nekaj let nadvojvoda bival v Gradcu in sta mu ondu rojena njegova najstarša sinova. Leta 1871. je bil nadvojvoda imenovan podmaršalom in 1884. leta pa generalom konjice. Bil je polkovnik imejitelj 24. ruskega dragonskega in 8. pruskega ulanskega polka. Vojvoda je vedno pospeševal dobre odnošaje z Rusijo in Nemčijo. Bil je vselej jako priljubljen gost na ruskem in pruskem dvoru. Nadvojvodo Karola Ludovika so navadno imenovali na Dunaju civilnega nadvojvodo. On se ni zanimal toliko za vojaštvo, kakor napredek obrtnije, znanosti in narodnega blagostanjo sploh. Leta 1873. je bil pokrovitelj svetovni razstavi na Dunaju pozneje je bil pokrovitelj več drugim razstavam, mej drugim tudi dež. razstavi 1880. 1. v Gradcu, kadar je bil obiskal mesto. Dne jeto. nov. 1856.1. se je nadvojvoda bil poročil s hčerjo saksonskega kralja Ivana Mar- Ta zakon pa ni bil dolg. Čez dve leti je umrla na nekem potovanju v Italiji v Monzi. Dne 16. okt. 1862. poročil se je nadvojvoda s princezinjo Marijo Anunciato, hčerjo Ferdinanda II. kralja oběh Sicilij. Z njo je imel nadvojvoda tri sinove, Franca Ferdinanda, Otona, Ferdinanda Karola in hčer Sofijo. Po devetletnem zakonu je umrla nadvojvodu tudi druga soproga. Čez dve leti, dne 23. julija 1873. se je nadvojvoda poročil s princezinjo Marijo Terezijo, hčerjo Mi-guela in vojvodinje Adelheide Braganza. Iz tega zakona sta nadvojvodinji Marija Anunciata, sedaj kneginja opatica zavoda visokoplemenitih dam v Pragi naHradčinu, in nadvojvodinja Elizabeta. Nadvojvoda je že dolgo nosil v sebi kal bolezni. Večkrat je imel hude bolečine v črevih. Sedanjo bolezen si je nadvojvoda nakopal na nekem potovanju v orijentu. Potoval Egipet bil v svojemu sinu Francu Ferdinandu, ki je tedaj zaradi svoje bolezni bival v Egiptu in je želei videti svoje roditelje in sestri. Nadvojvoda je v januvariju s svojo soprogo in dvema Kajiri hčerama šel v Egipet k svojemu sinu. Potovanje se je vršilo v najstrožjem inkognitu. so si ogledali vse znamenitosti mesta. Ker so vsi govorili angleški, imeli so jih za Angleže in se nikdo žanje ni dosti menil. Iz Kajire so šli k bolnemu nadvojvodi v Assaun. Iz Egipta poto-vali so v Jeruzalem in Damask. Vsled neugodnega deževnega vremena se je nadvojvoda Karol Ludovik prehladil. V Damasku je zbolel za grižo. Povrnili so se o Veliki noči na Dunaj. Bolezen ni več odnehala, dokler ni končala s smrtjo. Cesarja je hudo potrla smrt Ijubljenega brata in dolgo je molil pri njegovi postelji. Žalostna novica se je hitro razširila po Dunaju in po vsej Avstriji. Občno sočutje ob tej britki zgubi, ki je zadela cesarsko rodbino, je zopet pokazalo, kako veže vse narode avstrijske ljubezen ž njih vladarskim domom. 202 4 à tte^fe^feefe^ÉtfíÉ&ÍÉ^řfe«^ db .p........................................................^.M....................** i Politiški oddelek. ! ™ « « ^ Preosnova gospodske zbornice. Zbornica poslancev se bode z volilno reformo nekoliko preosnovala, a s tem se še avstrijski parlamen-tarizem dosti ne zboljša. Državni zbor ima poleg zbornice poslancev, tudi gospodsko zbornico, ki je tudi pre-osnove potrebna. Sedaj ima gospodska zbornica poslancev neomenjeno število članov. Njeni člani so vsi polnoletni člani vladarske rodbine, vsi nadškoíje in knezoškofje ) najstarši člani nekaterih plemenitih rodbin in od cesarja imenovani dosmrtni člani, ki so si pridobili kacih po-sebnih zaslug. Poslednji člani so največ vladni kimovci. Odbrala je vlada take, o katerih ve, da jo bodo vsekako brezpogojno podpírali, kadar je misliti, da bi v kakem vprašanju ne incela večine. Zato je pa gospodska zbornica popolnoma vladno orodje. Po samostojnem delovanju se ne odlikuje, da si je v tem oziru popolnoma jednakopravna z zbornico poslancev. Najvažneje predloge rešijo se v gospodski zbor- nici skoro brez vsake razprave v jedni seji. Člani spodske zbornice in njih odseki nobene predloge gone prouče. Njih delovanje je tako površno, da se je kar čuditi. Delovanje gospodske zbornice se omejuje na to, da pokvari po vladni volji kako predlogo, ako jo je zbornica poslancev kaj izboljšala. Prišlo že v navado, da vlada kar reče, če zbor nica poslancev kaj sklene, kar jej ni po volji, da bode dala predlogo v gospodski zbornici zopet premeniti tako, kot jo bila sama predložila. Toda ravnanje gospodsko zbornico je pač nedostojno, to dokazuje, kako malo vredna je ta korporacija. Ko bi njeni člani imeli dosti ponosa, bi zavrnili vsako tako vladno nakano. Y gospodsko zbornico se prestavljajo obrabljeni po-litiki zbornice poslancev, ako so služili v vladnem taboru, in so zgubili ves vpliv. Postala je tako nekako zavetišče za politične invalide. Će kak tak politik obigra popolnoma svojo vlogo kot poslanec in ako volilci ne marajo več zanj, ga pa prestavijo v gospodsko zbornico. Da taka zbornica ne delà časti avstrijskemu parla-je naravno in treba bode misliti, da se kako mentu i preustroji, da ta zbornica postane živo politično telo Mi pa s tem ne mislimo morda nasvetovati se gospodska zbornica kar preustroji v čisto da naj voljeni šali zahteve, naj bi se zopet državni zbor volil po deželnih zborih. Ta misel ni napačna, a za poslansko zbor- f nico ni več uresničljiva. Izvede naj se torej za gospodsko zbornico. Nekaj članov te zbornice naj bi volili deželni zbori. tem bi se ne povzdignil ugled gospodske zbornice, temveč tudi ugled deželnih zborov, ki so zlasti nekateri sedaj ob vso veljavo. Sedanji imenovani člani gospodske zbornice izmej učenjakov, ki imajo zastopati vedo, so popolnoma suhe veje. Imenujejo se največ stari velikošolski profesorji, ki so se že popolnoma preživeli. Ti gospodje pač niso več pravi zastopniki vede. Zato bi bilo primerno, da bi vsaka velika šola iz mej svojih profesorjev nekaj članov volila v gospodsko zbornico. Da pa kdo ne bil pre dolgo odtegnen svojemu pokliču, naj bi bila volitev slednje leto. Tako bi dobile visoke šole in ž njimi znanost svoje zastopnike v gospodski zbornici, kakor jo imajo že sedaj vseučilišča v deželnih zborih po svojih rektorjih. Jednako zastopstvo naj bi se dalo akademijam znanostij. Slišijo se tudi pritožbe, da so kmetje v parlamentu preslabo zastopane. To je resnično, da je srednje in malo posestvo slabo zastopano, dočim ima pa posestvo sploh jako mnogobrojno zastopstvo v oběh zbornicah. Poslanec baron Dipauli je v državnem zboru o svojem času pred- lagal, naj bi se osnovale posebne kmetijske zbornice, ki bi volile nekaj poslancev v državni zbor. Misel je dobra, a za zbornico poslancev ni, kajti to mora težiti po občni in jednaki volilni pravici. Pač pa bi bilo umestno, da se v gospodsko zbornico voli nekaj članov na ta način. Po- potreba, ako se Deželne zadruge ne bilo sebnih kmetijskih zbornic osnujejo kmetijske stanovske naj bi volile svoje zastopnike v gospodsko zbornico. zadruge. Ravno tako bi pa tudi obrtnija morala dobiti svoj zastop. Trgovske in obrtne zbornice so trgovine. Zatorej bolj zastopi pa obrtne zadruge dobile deželne zveze, ki bi potem volili nekaj članov v gospodsko zbornico. Sedanji poslanci trgovskih zbornic pa niso več umestni v zbornici poslancev i pač pa kot zastopniki trgovine bili na mestu v gospodski zbornici, kamor naj se premeste. Gospodska zbornica bi postala tako odličen zastop avstrijskih kronovin iz raznih stanov. Taka zbornica bi bila zareâ sposobna za delovanje, iz nje bi lahko izvirali dobri novi nasveti in ne bila bi več za to da zakone po vladni želji pokvarja, temveč bi jih izboljše- Ker bi bila nerazpustna, bi parl&mentarizem dobil vala senat. Pravice, ki so se dale nekaterim rodbinam, ko jih nekako večjo stalnost. Zbornica poslancev tudi včasih imajo člani cesarske rodbine in nadškofje in knezoškofje, proti vladi ne more svoje volje tako odločno pokazati, naj se ohranijo. Tudi sedanji dosmrtni člani naj ostanejo, ker bi jo sicer vlada razpustila. Na ta način sestavljena vsaj so že večjidel stari mož je. Poleg teh naj se pa pri- zbornica imela bi; vedno dovolj izvedenih mož iz raznih merno število članov voli. Imenovanje dosmrtnih članov strok. Hkratu bi se pa zanimanje za obrtne in kmetijske naj bi prenehalo, zato naj člani. njih mesta zasedli voljeni stanovske zadruge le' povzdignilo, prenehala bi tista Seveda gospodska zbornica bi morala po drugem tergija, ki se vidi posebno pri obrtnih zadrugah. Samo načinu voliti, kakor zbornica poslancev. če se gospodska zbornica tako preustroji, bode parla Pri volilni preosnovi v zbornici poslancev smo sli- mentarizem dobil pravo veljavo. Mi smo izrazili svoje 203 • % mnenje in želimo, da bi se tudi drugi pečali s to vse kako važno stvarjo. Politični pregled. • » - * , j* IB - - T ' • , Državni zbor se sedaj posvetuje le o davčnih stvareh. Yiše se posvetovanja o novi uredbi zemljiškega davka. Za nekaj malega se misli davek znižati. Govoril je tudi slovenski poslanec Robič. Eazni govornibi popisujejo uzroke propadanja kmetijstva. Stavijo se tudi razni preminjevalni predlogi, za katere se pa seveda vlada dosti ne zmeni, ker dobro ve, da naposled bode vladna predloga obveljala. — Sedanji državni zbor se snide zopet jeseni, kadar se reši baje obrtni zakon. Nove volitve bodo še le drugo leto. Vladi se ne zdi primerno zbora razpuščati, ker tako rad dovoli, kar od njega zahteva. Če bi količkaj ugodna pogodba z Ogersko se dala doseči, bi jo tudi sedanji državni zbor potrdil. Ravno sedanje ne more odobriti, ker se je mej narodom že preveč razglasilo, kako da je krivična in bi se poslancem potem bilo bati za mandate. Nekateri poslanci pa tudi lahko glasujejo kakor koli, ker ne bodo več kandidovali in sami vedo, da ne bodo več voljeni. Dunajski župan Strobach je dne 19. t. m. bil slo- vesno zaprisežen. Namestnik grof Kielmansegg mu je v prijaznih bt-sedah na veliko veselje liberalcev pokladal na srce, da se ima držati samo zakonov in nima delati nobene razlike, naj je kdo te ali one vere. Vlada bode gledala in tudi mora strogo gledati, da se izpolnujejo zakoni. To je bil opomin za novega župana, naj ne prezira preveč Židov, kajti drugače bode kmalu čutil vladno pest. Bil je pa tudi opomin za mestni. zastop in je bilo nekako pretenje, da se zopet razpusti, ali se pa vlada posluži drugih repreealij, ko bi mestni zastop hotel tirati znova kako protižidovsko politiko. Novi župan pa tega opomina ni hotel razumeti in je naglašal, da se bode njegova stranka ravnala pri svojem poslovanju po narodni volji, ki se je pokazala pri volitvah. Ta narodna volja pa ni posebno naklonjena židom. Že pri tej priliki se je pokazalo, da se kmalu na Dunaju začne borba mej dvema voljama, vladno in narodno. Mladočehi so nevoljni na vlado, da hoče proti njih volji osnovati okrožno sodišče v Trutnovu. Njih. listi so pretili, da bode vlada že pri davčni debati zaradi tega zadela na grozen upor Mladočehov. To je pa bilo samo strašilo. Pač so glasovali Mladočehi proti vladni predlogi, kar so pa lahko storili, ker je grof Badeni imel že drugod većino zagotovljeno. Razprav pa niso prav nič ovirali. Mladočehi niso nič več tista odločna opozicijska stranka, kot je bila nekdaj. Grof Badeni jo je popolnoma ukrotil, ne da bi bil jim kaj obljubil. Nekateri se pač branijo hoditi z vlado, a se ne upajo z drugim upreti, ker se boje, da se narod obrne proti njim, ker imajo zmernejši poslanci „Narodne Listy" na svoji strani, ki a . še vedno močno vplivajo na mišljenje češkoga naroda. Staro-češki listi opozarjajo pač na nedoslednost mladočeške politike, a prebivalstvo se zato ne zmeni, ker Staročehi so prav ob vso veljavo pri prebivalstvu in se več ne opomorejo. Radikal-nejši Mladočehi pa nimajo nobenega veČjega glasila. Rusija. — Te dni se vrše v Moskvi velike slavnosti kronanja ruskega carja in carice. Car je tem povodom izdal ukaz, s katerim se odpravlja telesna kažen v celi Rusiji in je zajedno pomilostil tisoč na prognanstvo v Sibirijo obsojenih oseb. — Pri kronanju so zastopane vse velevlasti. Našega cesarja zastopa nadvojvoda Evgen Italijani v Afriki. — Zdaj je malone gotovo, da bo nastal mir mej Italijani in Abesinci. Italijani so si pač nade-jali, da se bodo še častneje izkopali iz te zadeve, pa ni šio. Odjenjali so Italijani, prizanesljiv je pa tudi Menelik. Italijani so se potegnili nazaj v svoje kraje in obljubili pogodbeno Meneliku, da ne bodo več prodirali v njegove pokrajine, če jim ta izpusti laške ujetnike. Menelik, ki je miroljuben, je prijenjal in vsa stvar se bo zdaj mimo odmotala. Laški ujet-niki prihajajo k svojim četam in sicer se vojska vrača v domovino. Toliko je: zdaj gotovega, da se vojska ne nadaljuje, bo pa li Menelik zahteval kako vojno odškodnino in če jo mu bo hotela Italija izplačati, to še ni dognano. — Poslanska zbornica laška je izjavo vlade, da se italijanska vojska umakne v svoje pokrajine, vzela na. znanje, istotako tudi izjavo, da vlada ne dovoli, da bi se tožilo Crispijevo ministerstvo Kuba. — Vse kaže, da bo Kuba Španiji še večje sit-nosti prizadjala, kot jih je doslej. Kakor znano podpirajo Ame-ričanci prav zdatno kubanske vstaše. Znano je, da so Zjedi-njene države priznale vstaše za vojujoČo se oblast, tudi se je vedelo, da jih zalagajo z orožjem itd. Minoli čas pa je španj-ska vojska zajela amerikanske tihotapce, ki so peljali vstašem orožja. Postavili so jih pred vojaško sodišče, ki jih je obso-dilo na smrt. Ker pa vsled neke pogodbe mej Španijo in Ameriko ne smejo Španjci nobenega Amerikanca usmrtiti, se tudi ta izvršitev smrtne obsodbe še ni izvršila. Poveljnik španjski na Kubi, Weyler p^ vkljub temu tišči na to, da naj se obso-jenci usmrte. Ce se to zgodi, je vojska mej Spanijo iq Ameriko neizogibna. Sploh je nevarno, da se ne zgrabiti ti dve državi, ker vročekrveni Španjec ne misli na zle posledice take vojske. — Dasi je celo poveljnik Weyler obupal nad Kubo, vendar se je v španjskem državnem zboru, ki se je minole dni sešel poudarjalo, da je upati, da bo vstaja na Kubi kmalu udušena. Sicer je pa treba vse storiti, da se vstaja uduši, ker sramotno bi bilo za civilizováno Spanijo, ko bi jo premagali % __ vstaši. Sklenilo se je poslati zopet 60.000 mož na Kubo; da zatro vstajo. Brž ko ne tudi ti ne bodo nič opravili, le. Spáni ja bo za nekaj dolga na boljšem. Sploh hiti Spanija s po-dvojenimi koraki napram denarnemu polomu. ítl ífiífc řfcíÝi rfc řfc rfcífc ?t, fft ffi tfi && & &&&&&&& & rfofcrfcd&ti 0 I ti^SCIs^iEII^^SI I Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. (Konec.) X. Zbornični tajnik poroča o ukazu c. kr. trgo-vinskega ministerstva glede splošna razstave umet-nijskih, industrijalskih in poljedelskih pridelkov v Parizu 1. 1900. Ta svetovna razstava bo trajala, kakor določa občni pravilnik, od 15. aprila do 5. novembra omenjenega leta. Na podlagi poglavja II. tega pravilnika sestavljena razredba obsega 18 skupin in 120 razredov. Skupine so sledeče : I. Vzgoja in pouk (Razr. 1—6); II. Umetniski izdelki (Razr. 7—10); III. Sredstva in postop v vedi in umetnosti (Razr 11—18); IV. Materijalije in postop v mehaniki (Razr. 19—22); V. Elektrika (Razr. 23 — 27); VI. Inženijerstvo in pre-vozna sredstva (Razr. 28—34); VII. Poljedelstrvo (Razr. 35—42); VIII. Vrtnarstvo (Razr. 49—54); X. Živila (Razr. 55 — 61); VI. Rudarstvo in kovinarstvo (Razr. 62—64); VII. Uredba in olepšava javnih poslopij in stanovanj (Razr. 65 — 74); XIII. Tkanina in oblačila (Razr. 75—85); XIV. Kemiski obrt (Razred 91—99); XVI. Socijalna politika, higijena, javno re-šilstvo (Razr. 100—111); XVII. Naselništvo (Razred 112—114); XVIII. Vojska na mokrem in suhem (Razr. 115—120). Razsavi ki je namenjena izdelkom seda-njosti, bo sledila retrospektivna razstava XIX. stoletja (stoletna razstava). Razvrščena bo po skupinski in razredni razdelitvi občne razredbe. Pojasnuje naj pa v posameznih skupinah od 1. 1800 dosežene napredke. Glede te retrospektivne razstave stopi glavni razstavni * 204 komisar izjemoma neposredno s posamesnimi raztav- je ukaz trgovinskega ministerstva naznanila vsem 1 jalci v zvezo. Glede ostalih objektov bode glavni ko- firmam od katerih se je mislilo, da bi se utegnile misar občeval le s komisijami posameznih dežel, ki udeležiti razstave. Doslej je došlo 18 odgovorov se bodo udeležila razstave. Bistveni znak nove raz- katerih se jih 14 glasi negativno od industrijci so se redbe zvezo z izdelki. ta, da se spravijo izdelovalna sredstva v pa izjavili, da podlagajo vrednost na udeležbo sve vseh strokah bodo, kolikor je to tovne razstave v Parizu in da se bodo isti udeležili m le mogoóe, delovali stroji in aparati pred očmi ob- Četudi se more domevati, da se bodo še nekateri činstva, da se je seznáni z raVnovrstnim tovarniškim dustrijci izrekli za udeležbo razstave in je pričakovati. postopom. Pravilnik namerja brezplačno prepustitev da se bodo oglasili tudi razstavljalci za prvo, i šesto prostorov, ki jih bodo zavzeli razstavljaci v občnih sedmo in deveto skupino, se more vendar sklepati razstavnih palačah in pavilonih. Prevzvišen gospod da se iz Kranjske ne bo mnogo razstavljalcev udele trgovinski minister je povabil zbornico, udeležne žilo svetovne razstave v Parizu 1. 1900. Odsek je kroge o tej svetovni razstavi obvestiti, informirati vendar mnenja, da je v interesu avstrijske industrije se o morebitni udeležbi zborničnega okoliša, o pred- sploh da je na pariški svetovni razstavi sijajno za metu se tudi v zbornični seji posvetovati in poročati stopana, da se vzdrži dober glas, katerega vživajo mu o nastalih nazorih in željah glede te zadeve, izdelki na svetovnem trgu in se morebiti odpro novi kakor tudi lastno mnenje povedati. Prevzvišeni gosp. kraj trgovinski minister neče razpravljati o stvari, predno najtopleje izrek kamor bi se razpečavali. Odsek pozdravlja torej prevzv. gosp. c. kr. trgovinskega niso dokončane poizvedbe o tem, kako mislijo stro- ministra, ki želi v svrho varstva prevare avstrijske ozirom na to industrij kar najpopolnejšno in dobro zastopstvo kovni krogi o razstavnem projektu, pa, da je bila Avstrija zastopana odboru in nezadostno na zadnji svetovni razstavi v stavi. To je pa le tedaj mogoče, če je zastopstvo po zasebnem avstrijske produkcije na bližnji pariški svetovni raz Parizu 1. 1889 in ker so radi tega francoski in drugi oficijelno in je podpora, ki se ima v ta namen iz dr strokovni listi objavili nenatančne sodbe o razvoju žavnih sredstev dovoliti, primerna, pri čemur bi se avstrijske obrt nije od 1878 katerem ie bila vse moralo tudi na to delati, da se udeleže razstave tudi boljše zastopana v Parizu), se mora za sedaj izreči državna industrijska podjetja in učni zavodi. Poro-želja, da želi v svrho varstva prevare naše obrtnije če válec predlaga imenom odseka: Čestita zbornica kar najpopolnejše in dobro zastopstvo avstrijske pro- naj poroča v tem zmislu na visoko c. kr. trgovinsko dukcije na bližnji pariški svetovni razstavi. Zbornica ministerstvo Predlog se sprejme Računski zaključek dohodkih in stroških trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani za 189 Blagaj nično gospodarenje. Avstr. v elj. 9 Avstr. velj. . ci O o Dohodki posamno i skupaj «S • KJ o Izdatki posamno skupaj H gld. 1 kr. gld. kr. H gld. kr. gld. 1 kr. I— 1 2 3 4 5 6 7 Blagajnični ostanek koncem decembra 1893 ...... Doneski volilskih upravičencev Takse za registrovanje znamk . Takse za registrovanje vzorce v . Za oddana 2 izvoda krajevnega repertorija za Koroško . . Za oddanih 37 izvodov krajevnega repertorija za Kranjsko à 2 gld. 80 kr. po odbitku 20% popusta...... Obresti naloženega denarja . . i — t If* 6707 5932 10 3 3 82 198 23 V 2 317a 04 88 99 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Plače zborničnih službenikov Dnine .........j Pisarniške potrebščine • . . . i Tiskovine........! Knjige, časopisi in knjigovezna ! delà....... . . Volilni stroški ..;.... i Kurja va in svečava.....! Poštnina in telegrami .... Doneski za obrtno nadaljevalne Izredni donesek za pokojninski 2899 540 395 96 357 111 .56 34 1945 97 70 66 35 31 79 67 _ 1 -an.- ■ Skupaj . - 12937 46 11 12 zaklad........ Neprevidni stroški..... 5°/0 donesek za pokojninski za- ■ klad.........I ; 2000 1 350 83 - - 422 - 9210 28 13 Blagajnični ostanek koncem de- ! cembra 1894 ...... — - 3727 18 .1 Skupaj . - 12937 46 II. Stanje premoženja. * — « Aktiva. Pasiva. ii». 1 2 Blagajnični ostanek koncem decembra 1894...... Zastali zbornični prispevki . . || - 3727 659 18 41 Va ! ! • Skupaj . - - 4386 I 69'/» i f J 205 Obrtnijske raznoterosti. Postreščeki z velecipedi. Na Dunaju je namestništvo dovolilo, da smejo postreščeki prevažati blago manjše teže na bi se razdelili v tri razrede, in sicer v prvi razred se uvrstili tišti imajo 500 do 1000 gld. katastralnega dohodka » v drugi razred tišti, ki imajo 200 do 500 gld. velecipedih s tremi kolesi. V Berolinu imajo postreščeki že katastralnega dohodka in v tretji razred tišti i ki imajo dolgo velecipede, ter se je ta naprava jako dobro obnesla. Velikanski most. V Ameriki so vajeni izvajati naj-drznejše stavbene náčrte. Sedaj mislijo zgraditi most čez se- verno panogo Hutsona, bode jeden največjih na svetu. bodo lahko največje ladije vozile mej njimi. Širok bode most 125 Črevljev in čeznj bode držalo vec železniških tirov. Sled-nji dan bodo šio ceznj 1000 vlakov. Jekleni stebri bodo 550 crevljev visoki in bodo žanje napravili kaj trdne temelje. Zidali bodo ta most'6 let in bode veljal 150 milijonov gld. Zlato veljavo vpelje Rusija in v ta namen že nakupuje zlato v Ameriki. Mogoëe, da bodo Rnsi prej imeli zlato veljavo, kakor Avstrijci. mííMm Kmetijstvo. manj kakor 200 gld. katastralnega dohodka. Davek bi se tako odpisal, da bi se v tretjem razredu odpisalo 2krat in v drugem poldrugikrat toliko odstotkov, kakor Stebri tega mostu bodo stali po 3.100 črevljev narazen, da v prvém. Ta nasvet je bil gotovo pravičen. V Avstriji ka tastralni dohodek jednako cenjen, naj kdo obdeluje zemljo na ta ali oni način. resnici pa dohodki pri današnjem napredku tehnike niso jednaki. Veleposestnik, obdeluje polje z raznimi stroji, ima gotovo razmerno tacih strojev mnogo večje dohodke nego mali kmet napraviti ne more in katerega malih zemljišč s stroji tudi obdelovati ni mogoče. Tudi je v socijalnem oziru važno. da se večji posestniki sami zemlje ne obde lujejo, in se vozijo v kočijah, razmerno višje obdačijo, kakor drugi. Tako obdačenje je pnporočal neki učen je- » 0 Davčna reforma in kmetje. Minoli teden se v državnem zboru resila davčna ? reforma. Mi vemo, da so čitatelji že slišali, da se misli njo zemljiški davek ponižati. Toda povedati moramo da se kmetje močno varajo, ako se kaj tacega nadejajo, prav lahko se pa pripeti, da bodo po novi davčni reformi kmetje še nekaj več plačevali, kakor so doslej. 10 0 Odpustiti se misli res od zemljiškega davka kmetom Toda pri tem pa moramo povedati, da pri tem se štej e davek brez přiklad. Přiklade so pa včasih višje, kakor je davek sam. Že precejšen posestnik mora biti ) če se mu odpustilo 2 gld. na davku, večini se bode odpustilo le nekaj krajcarjev. Tega odpusta pa kmet deležen ne bode, kajti po drugi strani se mu bode pa vzel Novi prihodninski davek, kateri bode zadel tudi tište bogatine, ki dosedaj niso nobenega davka plačevali, bode prost deželnih pri- Zato se pa deželam prepusti nekaj od večjih do-, ki jih bode imela država vsled preosnove davkov. se prepusti klad. hodkov Mladočehi so dosegli, da bode ta znesek deželam nekoliko večji kot bil doslej. Mislilo se je prepustiti le tretjino končnega prebitka, sedaj se pa go- upal von da se prepusti polovico. 'Vzlic temu se ni noben boljšem, temveč bodo le zgubile na svojih nakladah. govornik trditi, da bi dežele vsled tega bile na Da zujit Î piše članke v vStiinmen aus Maria Laach a Se- veda avstrijske konservativne stranke nasveti učenega jezujita nič ne brigajo. Da so se upirali Kajzlovemu predlogu veleposestniki se ne čudimo. Vsak se brani velicega davka, čudimo pa, da so zoper ta predlog glasovali celo poslanci, ki zastopajo kmetske občine. Od slovenskih po- slancev sta za Kaizlov predlog glasovala samo Koblar in dr. Gregorec, od isterskih pa dr. Laginja. Proti Kaiz- lovem predlogu so glasovali slovenski poslanci Grof Alfred Coronini, Ferjančič, Gregorčič, Hohenwart, Klun » Kušar, Pfeifer i Povše Robić Višnikar in Vošnjak. Glede Kušarja se mi ne čudimo, kajti on zastopa mesto Ljnb-ljano, kjer so razmere vse drugačne, in je mnogo tacih davkoplačevalcev ? katerim bode davčna reforma v korist i poslancem j ki zastopajo čuditi se pa moramo drugim kmetijske koristi. Omeniti pa moramo, da s tem stvar še ni rešena. Važno besedo imajo govoriti deželni zbori. Deželni zbori imajo pravico pobirati desetodstotno naklado na vse davke, in tudi občine imajo to pravico do 30 % samo da so tište, ki nimajo svojega štatuta, navezane na dovo-ljenje deželnega zbora. Deželni zbori bodo morali torej privoliti, da se ne bodo nalagale naklade na novi pri- se to pokrije se bode poseglo v žepe kmetskih davkoplačevalcev. Povišale se bode přiklade na zemljiški in hišni davek, ker se na druge davke nakladati ne bode želnih zborih pa stvar ne pojde tako lahko, kakor v dr hodninski davek. Vprašanje nastane, če ne bodo nekatere dežele rajši se odrekle državnemu donesku iz pre-ostanka novih davkov in same nalagale přiklade, posebno ker ta donesek ni v pravi ra^meri z odpadki. V de- smele. Dežele in občine bodo to priklado na davke zvi- žavnem zboru Vlada bode morala dobiti dvetretjinsko šale morda za več j nego se bode državnega davka odpustilo. većino pri treh četrtinah navzočih poslancev, ker dovo ljenje oprostitve od deželnih přiklad kacega davka po Precej na ugodnejšem bi bili kmetje, ako bi se bil menJa spremembo deželnih redov. Na Kranjskem na pr vsprejel predlog Mladočeha Kaizla. Predlagal je, da se % desetprccentni odpis od zemljiškega davka razdeli na vladi vso štreno zmeša devet poslancev, ako od izostanejo. seja tište posestnike, ki imajo od svojih zemljišč 1000 gld. Posebno je vprašanje, kaj store Čehi. V državnem katastralnega dohodka. Tacih posestev je pa na Kranj- zboru so glasovali proti vladni predlogi. Prav lahko se skem že malo. Posestniki > bili deležni tega odpisa » pripeti » da mladočeški poslanci ostavijo deželni zbor í ko 200 se bode o tem sklepalo, ker se je zavrgel Kaizlov predlog. volili za kneginje. Pač Slovani niso uměli nikdar slad Res mogoče » da se v tistih deželah, kjer deželni zbor kati se nežnemu spolu v taki meri, kakor drugi narodje novega personalnega davka ne bode hotel oprostiti od pri- » Tako imenovanih „Minnesángerjev" ni bilo nikdar med Slovani. Se ve takov nemški „Minnesánger" opeval je klad » poljedelci ne bodo deležni cdpisa zemlj. davka. To pa kmetskih poslancev ne bode dosti motilo, ker je dotični lepoto in ljubeznjivost in Bog zna kaj še svoje krasotice odpis neznaten in se pomanjša vsled tega, ker se bi potem do svoje poroke ž njo. Po poroki se je to največ čisto morale še povišati deželne přiklade. Sedaj î ko se je predrugačilo. Po poroki namreč se pa tudi ta tako zvani Kaizla predlog odklonil, imajo zlasti na Češkem največ „Minnesánger" ni sramoval oklestiti sem ter tje svojo interesa veleposestniki. Če bode vlada upala se jim od- krasotico, opiraje se na neki stari nemški zakon, reči odpis, mi jako dvomimo. Iz vsega je vidno, da ima dovoljeval tepsti žene in še celo prav občutljivo. je davčna reforma še mnogo težav. Če bi se tudi izjalovila Slovan, kakor sem dejal, se res ni dobrikal ali ne žalovali, ker potem prišla čez malo let boljša, sladkal ženstvu, ni nikdar povzdigoval ga tako visoko z tako pa tega ni dosti upati. Da za kmeta ni dobra zadosti če povemo, da je delo Plenerjevo. î besedo, kakor sem ter tje drugi narodje. Ali kruto ravnali tudi niso Slovani nikdar z ženstvom, celo milejši in Kmetijske raznoterosti. Barthel - ov originalni karbolineum za mazo in ohranitev lesa uže okoli 15 let povsod praktično izkušen ter ga mi izdeljujemo klub prizadevanju druge konkurenčne tvrdke, katera hoče kupčijo z karbolineumom nase spraviti s blažejší so se veli proti temu spolu, nego oni narodi, ki so se odlikovali in se še odlikujejo po svojih sladkih be-sedah do ženstva. Od lepih besed odebelil še ni nobeden, in tudi ženska ne ; v dejanji kazati ji spoštovanje, to je jedino, kar jo osreči in obraduje. istini kazal pa tudi Slovan samo v dejanji samoprodajo, tudi zanaprej v izvrstni kakovosti. Mi srno proti spoštovanje svoje do ženskega spola. Ženska bila mu íe samoprodaji pri c. kr. trgovinskem ministerstvu že odloČni ugovor stavili in za pomoč prosili. Naš originalni karbolineum izdeljujemo v nravni rujavi barvi, kakor tudi še v 12 drugih barvenih razlikah in stoje uzorčni listi in pojasnila vedno na razpolaganje. M. Barthel in drug. Dunaj Keplei mleČ;e, J 1 za salato Kako korišten je regrat? Regrat imenujemo zelo koristna rastlina. Priporočamo mladi i redi kri. Kdor jesiha ne sme rabiti, naj za vse bolezni 20. tudi grat z limono okisa. Regrat ali mlečje mehči ter za vse njega života (črevesne), za kri, vodenico, škroflj e i. t pod Re srratov sok to dobro rabiti osebam trpe na oČesnih bo leznih ................................................................................................: & Poučni in zabavni del. a Ženska vzgoja. Gospod Josip Ciperle je v „Učit. Tovarišu" priobčil celo vrsto člankov, v katerih čitatelje poučuje, kako je treba vzgajati narod, da bodemo mogli Slovenci tekmo-vati z drugimi narodi. Ti članki so ponatisnjeni v posebni knjižici. Vsej knjigi se vidi, da jo je spisal učen mož > ki se pa ni mnogo učil > temveč tudi mnogo skusil v svojem življenju. To knjigo priporočamo starišem, učiteljem in slovenskim rodoljubom sploh. Naslov knjigi „Narodna Vzgoja", Slovenskemu narodu spisal Josip Ciperle. Zadnji čas se mnogo govori in piše o vzgoji ženstva in zato bode vsakega zanimalo, kako sodi satelj te knjižice o tem predmetu. to, za kar jo vstvaril in odměnil stvarnik. Ona bila je Slovanu skrbna mati, vrla gospodinja in vzgojevalka otrok. Po drugem ni povpraševal, druzega hvala Bogu tudi ni cenil. Namen ženski tak j da postane mati in gospodinja, in če ume prenašati krepko in vrlo bremena, potem se mora veseliti ki ji nalagata ta dva stanova tega vsak člověk, in srečen je oni narod, ki ima tako ženstvo. Kdor hoče pa iz ženske napraviti kaj več nego , ta goljufa sebe, goljufa ženstvo in ovira pravi na- to předek ženstva in naroda. Slovanu nad vse priljubljeno je bilo družinsko življenje. Starih zarjavelih devic naši pradedje niso poznali. Ta prikazen javiti se je začela pri nas še le takrat, ko smo tudi mi po vzgledih druzih narodov začeli obožavati *•» i' ženstvo čez vso mero ter premalo gledali na to, da se izvežba ženska v tem, kar bi jo sposobilo v to, da more prenašati vrlo ona bremena koja naklada gospodinj stvo. Zato se pa slovanska ženska nikdar ni tako odtu-jila, kakor je bilo to videli pri druzih narodih. Pri Slo-vanih bila sta mož in žena vedno v istini jedno bitje, kar je tudi prav. Pred seboj imamo knjigo: „Die personliche Ent-wickelung des Menschen und die Civilisation". Pisatelj dr. E. Reich piše v nji jako laskavo o slovanskih ženah. Naj sledé tu njegove besede v izvirniku: „Innerhalb der slavischen Welt steht die Frau ana-tomisch und physiologisch dem Manne nàher, als inner- v Našim pradedom očitalo se je, in očita se rado še halb der germanischen Welt. Diese Thatsache verur-tudi dan danes sem ter tje Slovanom, da ne spoštujejo sacht mancherlei Erscheinungen im Leben der slavischen ženstva. Kakor je mnogo druzega očitanja krivičnega, Volker, im háuslichen ganz ebenso, wie im offentlichen. tako je tudi to. Ne vem sicer, cd kod so posneli naši Gewisse Eigenschaften des Gemíithes treten bei dem nasprotniki to; zgodovina nam kaže ravno nasprotno. Manne im ostlichen Europa starker hervor, als im mitt- Nikjer časti. v Evropi ravno niso dospele ženske do tacih leren und westlichen ; auch die Unmittelbarkeit ist mehr kakor ravno pri Slovanih, kajti stavljali so jih po oder weniger vorwiegend ausgebildet. Woselbst Weinen . gostem na čelo zadruge ali vsega plemena, ter jih celo Klissen bei dem Manne wahrgenommen wird » ist die Kluft, welche beide Geschlechter trennt, keine so tiefe; und woselbst Frauen mánnliche Fàhigkeiten austiben, stehen sie auch dem starken Geschlechte náher. Die mindere Entfernung der beiden Geschlechter von einander, ganz besonders in Bezug auf Organisation des Gehirnes, Bau des Schâdels und das Verhàltniss des Kopfes zum ganzen Korper, bei den Slaven konimt auch zum Ausdruck durch die grossere Liebe der Manner zu der Nachkommenschaft und die in friiheren Jahrhunderten beobachtete persônliche Auswahl in Bezug auf die Ehe. Horen wir, was in disem letzteren Puncte Wilhelm Alexander von den alten Russen erzâhlt: Wenn die vorlàu-figen Bedingungen zwischen den Eltern des jungen Paares abgemacht waren, so wurde die Braut nackend ausgezogen und von alten Matronen sorgfáltig untersucht; fanden selbe irgend einen korperlichen Fehler, so bemiihten sie sich, ihn zu heilen, liess dieser aber keine Heilung zu, so zerschlug sich die Partie und das Frauenzimmer wurde nicht allein als eine zur Zeugung untiichtige Person, sondern auch fiir unfáhig angesehen, die Zuneigung des Mannes zu erhalten". To se čuje zopet vse drugače, nego ono zlobno predbacivanje, da je Slovanu ženska bitje niže vrste. — Vidimo pa tudi iz navedenega, da Slovana k ženski ni vlekla mesenost, ampak da je prav za prav jedini namen združenja moškega spola z ženskim. Ostanimo še pri tem predmetu. Slovan spoštuje ženo, a to le tako dolgo, dokler se javijo pri nji ženske lastnosti. Ne spoštuje in ne čisla pa več one ženske, koje ne kinčajo več one lastnosti, koje se mu zde neodtrgljive od prave ženske. Žalibog pa le da se je tudi med nami jela v zadnjih desetletnjih pojavljati tako zvana ženska emancipacija. Grda beseda to — emancipacija. Ni slovanska in ni slovenska, hvala Bogu ; a tudi prikazen, da se od-tuja ženska pravému svojemu pokliču, ni slovanska in tudi ne slovenska. Mi Slovani imamo pa v resnici neko slabost. Tako radi posnemamo tuje napake, dobrih dejanj druzih na-rodov si pa ne prisvojami tako radi. To je v istini slabost. Komaj se je prikazala na nemškem obzorju ženska emancipacija, takoj smo se je tudi mi poprijeli. Kar na mah smo jeli se sili prepričevati in prepričani biti, da je ženska ustvarjena za kaj več, nego za to, da postane žena in mati. Kar na mah jeli smo jih izobraževati više in više ter jih urivati v službe, koje so bile do takrat pristopne samim moškim. Med nobenim narodom v Evropi pa se ni razcvitala ta neslovanska spaka bolj nego med ruskim. Dr. E* Reich imenuje to počejanje narav-nost škandal. Toda on je tega mnenja, da bode to tudi prešlo, kakor huda sanja, in da ne bode škodilo dalje kot za trenotek napredku človeškemu in civilizaciji. Pa poreče kdo : Dajte ženinov našim hčeram, pa se ne bodo več uri vale v one službe, koje so bile pristopne vedno le možem. — No, tako je prav. Vidi se ravno iz te izjave, da se še ni popolnem pozabilo, kateri je pravi jsoklic ženski. Veseli me to. Zaradi tega tedaj, ker manjka dandanes ženinov, se emancipirajo naše ženske. Druzega vzroka saj res vendar ni. Ljubezen do katerega si bodi pokliča ali do službe ne vodi tedaj žensk, da se V emancipirajo. Saj to tudi dobro razumem. Ženska pri vseh svojih muhah bi le najraje imela, ako bi se mogla omožiti; in to je vse hvale vredno. Treba je tedaj le ženinov, in sicer primernih ženinov, in vse bi šio zopet, kakor bi moralo iti. V resnici vidimo zadnji čas skoro po celi civilizirani Evropi, da kažejo moški vedno manj veselja do zakona. Přiznávám tudi, da je v mnogih slučaj ih kriva temu lehkomiselnost in lehkoživost moška; a v premnogih slu-čajih je pa krivo temu ravno globoka premišljenost in razum. Mnogi moški se boje dan danes ženitve, ker si domišljajo ali ker so prepričani, da s sedanjimi ženskami ne bodo živeli srečno v zakonu. In to je tudi res vredno vsega premisleka. Današnja vzgoja naših hčera je pa tudi tako napačna, tako kriva in nerodna, da ji ni iskati m . nikjer para. Klavir, francoščina, matematika in še kaj m ^ ft enacega, to so predmetje, na kojih si brusijo naše hčere svoje možgane ; gospodinstvo, to je pa predmet, na kojem bi še slame ne brusile. Saj pa tudi ni časa za to. Ti premetje dado opravka našim hčeram celi dan toliko, da se res ne more zahtevati, da bi se učile še gospodinjiti. Tako žensko vzeti v zakon, je res prava nesreča moževa. Tacih zakonov je tudi v istini nekaj ; in ti zakoni res nimajo nobenega druzega [namena, kakor plašiti neoženjene moške od zakonov. Saj ženska, učeča se zgoraj navedenih predmetov, odtuja se vedno bolj in bolj svojemu spolu, svojemu pokliču in svoji něžnosti, ter ni na zadnje ne mož ne žena, ne krop ne voda, ampak tako nekaj, kar ni nič. Pa se drugi vzrok je temu, da se moški dan danes ne ženijo. Mnogo služeb, ki so bile nekoč pristopne samim možem, zavzemajo sedaj ženske ; in posledica temu je ta, da je mnogo mož brez primernih služeb ali še celo brez vsake službe, ako ravno so prisvojili vso sposobnost za to! Mnogo teh moških, ki begajo sedaj po svetu brez primernega zaslužka, stopilo bi gotovo v zakon, ako bi jim bilo le mogoče preživeti ženo. Tako bi bilo res dvema človekoma pomagano, med tem ko s tem, da ima ženska to ali ona službo, še njej pomagano ni. Ženska brez moža ostane le polubitje, in vsa njena domišljavost in napihnjenost ne vzviša je niti za ped. Za javno življenje stvarjen je le mož, in ženska je le za domače, — to je in ostane večna in neovrgljiva resnica. Tega menda vendar ne bodemo vpeljali splošno, da bi ženske redile in preživljale svoje može, kakor se že tudi dogaja sem ter tje. To bi bil vendar narobe — svet. — Pred tem zlem obvaruj nas pa vendar ti preljubi sveti Florijan? Kaj naj tedaj storimo? Vzgajajmo drugače naše hčere, učimo jih gospodinjiti, in puščajmo v nemar klavir in francoski jezik. Obujajmo v naših hčerah občutek, da je jedini in pravi poklic ženski, da postane dobra gospo-dinja ; kajti tudi moški dobro vedo, da dobra gospodinja 208 tri vogle hiše podpira, mož pa le jednega. — A tudi našim sinovom pokladajmo na srce, naj ne gledajo pri svojih izvoljenkah samo na to, koliko grošev prineso v zakon in koliko učenosti imajo nakopičenih po glavah, ampak v prvi vrsti naj gledajo na to, so li dobre go-spodinje, so li pridne, varčne in potrpežljive. Morda se stvar potem predrugači. No, premislite vsaj to. Statistika kaže, da izmed slovenskih deklet se jih še polovica ne pomnoži. Ostale se postarajo kot služab-nice, poštarice, telegrafistinje, otroške vrtarice in učiteljice. Vendar, da toliko naših narodnjakinj ostane brez mož, temu krivi so pa tudi naši narodnjaki. Ne le, da se jih nekaj ne mara ženiti iz raznih vzrokov, jemlje mnogo naših in sicer odličnih narodnjakov v zakon tujke, na pr. Nemke, Italijanke, nemškutarice in celo — Bog jim odpusti! — Židovke. Tega nam je še potreba, nam, ki imamo na izbiro krasnih in pridnih slovenskih deklet. V tem ne kažejo naši narodnjaki posebne modrosti, ako ravno sicer radi hvalijo, da mislijo, čutijo in delujejo narodno. Da to ravnanje ni narodno, vidi se pred vsem iz tega, da otroci iz teh zakonov so v vseh slučajih isti narodnosti, ko je bila mati ; in tako se pogubi mnogo slovenske krvi med tujimi narodi. Škoda za njo. Druga nesreča je pa tudi ta, da se one naše dovojke, ki bi imele osrečiti naše narodnjake, pomože s tujci, in otroci teh so pa zopet tujci. Tako je zguba na dve strani. Da bi Bog potipal te naše s tujkami oženjene narodnjake z debelim prstom vsaj tedaj, kadar bodo zopet vdovci! Pa poreče marsikdo: Ljubezen je internacijalna. Svojemu srcu [ne moreš zapovedovati, koga naj ljubi i. t. d., i. t. d. Pojdite no rokom žvižgat! Kaj pravite, da ne mo-rete zapovedovati svojemu srcu. Zakaj se pa ne zaljubite nikdar v kakšno pohabljeno žensko? V tem slučaji se pa odrečete kar kratko in malo : Srce moje to pa za tebe ni nič! A pardon! Tudi v pohabljene ženske se zaljubite in jih jemljete v zakon, samo da vam pokažejo malo žvenka in cvenka, potem pa gotovo prav radovoljno re-kate: Ljubo srce, — to je pa kaj za te! — Saj vas poznamo, kaki tiči ste. Pa mi poreče zopet kdo, da one Slovenke, ki štu-dirajo ali se pripravljalo za ta ali cni poklic, tako niso zgubljene za,narod ali za narodno delo. — Pa je vendar le tak ; zgubljene so za narod študirane ženske. Do sedaj namreč so se skoraj še vse ponemškutarile in poita-li janči le. Zato se je pa tudi že mnogokrat razpravljajo pri nas, da bi se poslovenile čisto naše pripravnice za učiteljice. S tem bi pač dosegli morda to, da bi še naše učiteljice bolj in raje izražale v slovenščini; toda glavne napake ne bi odstranile. Naši narodnjaki naj pa tudi gledajo, da vpre-žejo kolikor mogoče mnogo naših slovenskih deklet v zakonski jarem. S tem bode pomagano Slovenkám, slovensbemu narodu in razširjanju narodnega mišljenja mnogo bolj, nego z učiteljicami, kar jih je, in kar jib še bode. Tako je ljubi moji Slovenci. Pobabila se je naša vzgoja in pobabili smo se tudi mi. Zato manjka nam tudi vsake eneržije, manjka nam narodnega ponosa in poguma, in brez teh lastnosti bodemo večne šolobardi in podlagi tujčevi peti. Bogu bode potoženo, da je tako. A obupati radi tega tudi ravno ni ravno treba. Naj tiči človeštvo še v tacih nalogah, naj ima še toliko slabosti in napak, to je in ostane gotovo, da se more poboljšati njegov položaj. Toda kako? — Poslušajmo, kako se izraža o tem slavni francoski škof in padegog Dupanlop: „Kaj stori Bog hoteč skusiti kako ljudstvo? Od-vzame mu vzgoljtelje, in ako mu majnka teh, jame oma-go vati ter jemati konec. „Cum propheta defecerit, dissi-papitur populus". „Ako bi vprašal Španjce, Poraigize in druge slavne narode po zgodovini njih nesreče, odgovarjali bi mi morda: „Omagujemo, ker nam manjka vsled pomankljive vzgoje mož". „Česa je treba tedaj narodom, da se likajo ohra-njajo, in če treba tudi prerojajo? Pred vsem možu. „Možje jačijo, ohranijo in prerojajo narode. Kedaj slabe narodi, kedaj se manšajo, in kedaj propadajo? Kedar jim manjka mož". „Mož treba je tedaj. Istina je, da jih pošilja Bog sam ; ali istina je tudi, da jih stvarja po volji božji vzgoja". Tako Dupanloup. To so pač zlate besede in vredne, da si jih vtisne vsakdo globoko v um in srce. — Mož je treba, in ne žensk, najmanj pa emancipiranih. Poučni in zabavni drobiž. Delfini so se jako pomnožili v Jadranskem morju in delajo ribičem veliko škodo. Ribičem se je dovolilo, da smejo s puškami preganjati delfine. Južnopolarna ekspedicija. V Nemčiji se pripravlja neka ekspedicija, ki pojde preiskavat svet okrog južnega tečaja. Ekspedicija misli tri leta ostati na južnem polárném morju. Dosedaj so mnoge ekspedicije odposlale se proti se-vernemu tečaju, nobena pa ne na južni tečaj. Madjarska krona. „Branik" piše; Izvestno je ni jedne krone, ki bi bila prehajala toliko iz roke v roko, kakor ona krona, kojo je bil papež Silvester II. poslal kralju Stefanu zaradi zaslug, ki jih je leta imel za širjenje krščanstva. Do leta 1301., ko je povsem izumrla dinastija Arpadovičev, bila je ta krona v Madjarski. Leta 1304, pa jo je odnesel zmagoviti kralj češki Vaclav II. in je poklonil knezu Otonu Bavarskemu, kateremu pa jo je otel erJeljski vojvoda Ladislav. Dve leti pozneje dobili so Madjari to krono nazaj, a za težko odkup-nino. Leta 1441. přinesla jo je kraljica Jelisava (Elizabeta) na Dunaj, ter jo („zaradi denerne zadrege") zastavila cesariu Frideriku za 2500 gld. Papaževim posredovanjem bila je ta krona po 20 letih odkupljena za 40.000 gld. in vrnena v Budim. — Leta 1526 izgubil je kralj Ljudevit v bitki pri Mohaču življenje in krono. Sultan Suleiman dal jo je knezu Zapolji po njegovi smrti pa jo je njegova žena Izabela přinesla v Erdelj. Leta 1551. prešle je ta madjarska drago-- 200