771318 607007 primorski mtp ©ROGS Živilska industrija d.d.. Industrijska cesta 21, 6310 Izola OKTOBER 2001 leto 7 številka 92 cena 150 SIT / Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož / BglUlCSI Izhaja 15« v mebectu MILIJARDE, DA SE ČLOVEKU ZVRTI Občina Piran oktobra praznuje V občinski prilogi Svetilnik boste našli zanimive informacije in daljši uvodnik piranske županje Vojka Štular o dogovoru s Splošno bolnišnico Izola, o prvi garažni hiši v Piranu, najbolje komunalno urejeni občini, vprašanju čigavo je morje. Ravnateljica OS Sečovlje Janja Štukl o svečani otvoritvi prenovljene osnovne šole, 15. oktobra ob 13.00 uri, Ivan Silič o turistični sezoni, Sebastjan Jeretič o politiki za mlade ter program prireditev ob prazniku občine Piran, 15. oktobru. Osrednja prireditev ob občinskem prazniku bo v soboto, 13. oktobra ob 19.00 uri v Gledališču Tartini v Piranu. V Piranu so predali tudi prve ključe od predvidenih 15. socialnih stanovanj. Restavracija PRISTAN Restavracija Pristan, Vojkovo nabarežje 38, Koper Tel.; 665 63 13» 665 62 12 * MALICE, KOSILA, VEČERJE * PRAZNOVANJA * SREČANJA * POROKE * DOSTAVA HRANE Radi imajo svojo kraijteo- Francu Bergantu Zlati grb Občine Piran Občinski svet Občine Piran je na predlog Rokometnega kluba M-Degro Piran in Komisije za podeljevanje priznanja Občine Piran, na 23.1 redni seji 4.10. 2001 sprejel SKLEP o podelitvi I najvišjega priznanja Zlati grb Občine Piran za “ leto 2001 Francu Bergantu iz Lucije. Čestitamo! Kar je čisto in jasno je resnično! Popolna oskrba vida Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi! Ljubljanska 24, IZOLA Tel.: 64 00 500 V četrtek, 11. oktobra 2001 dopoldne je Piran obiskala danska kraljica Margaretha II. Po vpisu v Zlato knjigo uglednih gostov Pirana, si je kraljica v spremstvu predsednika Republike Slovenije gospoda Milana Kučana in njegove soproge Štefke ter županje Občine Piran Vojke Štular, ogledala znamenitosti mestnega jedra Pirana, nato pa se je za trenutek ustavila na Tartinijevem trgu. Za skrbno pogostitev njenega veličanstva kraljice Margarethe II. s spremstvom je poskrbelo gostinsko osebje Hotelov Palače Portorož. Predsednik DZ Borut Pahor j e kraljici v Vili Tartini priredil svečano kosilo. Spremljevalka iz Danske nam je povedala, da imajo radi svojo kraljico.________________________________________________________ O BČ I N A PI RATI COMUNE Dl PIKAMO Ob prailniku Občine Piran želim vsem občankam in občanom ter prijateljem Pirana veliko prijetnih trenutkov in nepozabnih doživetij ter priložnosti, da še zmanjšamo razdaljo med tistimi, ki smo si najbližje. SLS ~-SKD Slovenska ljudska stranka OO PIRAN Ob prazniku občine Piran, 15. oktobru ČESTITAMO vsem občankam in občanom ■ ~j—^ Županja Občine Piran Vojka Štular, prof 'It i -UtF- r§ a... In oetmone della Pesta comunale di Pirano auguro a tutti i 0 agli amici di Pirano moltT momenti piacevoli e tante dpportimita' di conoscerci di piu' e vivere insieme esperienze indimenticabili. k#fflSmvT Sindaco del Comune di Pirano ( . Prof Vojka Štular m J 21 jšiim Acaua Mm Relax _ --»SB! METROPOL RESORT ■"'■■■ J NOVO p — —ž NOVO PERMANENTNI FRIZERSKI SALON »O.K.S.L styling« Žensko, moško, otroško striženje in barvanje! Make up - Tattoo ^ ® ODPRTO VSAK DAN TUDI OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH 05) 690-1950 „ o r Foto color laboratory Čestitamo za praznik občine Piran. ? Bernardin 6320 p0rtorož - Tel.: +386 05 674-0880 Prvi digitalni laboratorij na Obali - za prenos fotografije s CD, disketa (flopy disk), SMART Media, Compact Flash iz digitalnega fotoaparata na fotografski papir stran 2 I 'rf* primorski uTr'p Oktober 2001 Ko svet govori o vojni »Ne vem s čim se bo vodila tretja svetovna vojna, vem pa zagotovo, da se bo četrta z gorjačo in kijem«, so bile besede velikega znanstvenika Alfreda Einsteina, ki je tudi sam pripomogel k razvoju danes najstrašnejšega orožja, ki preti svetu. Če so bili povodi za začetek prve in druge svetovne človeške morije nenasitni imperializem in sla po tujih ozemljih, svetu danes grozi mnogo kaj hujšega. Prva svetovna vojna je zahtevala 15 milijonov življenj, druga že blizu 50 milijonov, tretja bi pogubila človeštvo. Zaradi posledic atomskega, biološkega, virusnega in kemičnega orožja bi lahko naenkrat umrlo dve do tri milijarde ljudi, morebitni preživeli pa bi čutili posledice še desetletja. Hladne vojne, ki je spodbujala oboroževalno tekmo resda ni več, toda človeštvu grozijo povsem nove oblike nevarnosti; verski fundamentalizem in z njim terorizem. Poguba za človeštvo bi bilo sprejetje pravil živalskega sveta, kjer vlada pravo najmočnejšega. Še do nedavnega nismo govorili o globalizaciji ter posledični soodvisnosti in novi delitvi ter krepitvi tako imenovanih velikih ekonomskih blokov in zapiranja v cone. Bogate države, tudi evropske, so vsilile tretjemu svetu način življenja in obnašanja, ki na ne sprejema. Bistveni problem ni v obilici svetovnega bogastva, ampak v njegovi nepravični prerazporeditvi in koncentraciji. Po najnovejših ocenah naj bi namreč le 250 družin obvladovalo kar 70 % svetovnega bogastva. Socialna diferenciacija je neizbežna. Stara celina Evropa bo vodila svojo ekonomsko in monetarno politiko, imela bo enotno valuto in se bo tako neposredno soočila z dvema velikima gospodarskima blokoma, kjer prevladujeta dolar in jen. Ne moremo vedeti kako se bo končalo z okrog 200 milijardami špekulativnega kapitala (ameriškega), ki sedaj kroži po Evropi. Spremembe je za pričakovati tudi na področju nove vojaške doktrine, saj je znano, da bo Evropa imela tudi svojo vojsko, torej svojo vojaško obrambo. .....■ j, w ' r:. • -: '' f . ^ - . ;a Amerika gleda na staro celino predvsem še vedno z viška, morda iz koristoljubja. Velika neznanka je Azija in kaj lahko se zgodi trdna ekonomska in strateško-vojaška naveza Rusije in Kitajske. Tako bomo že konec tega tisočletja imeli tri mogočne ekonomske bloke, ki pa bodo še naprej v marsičem odvisni od revne Afrike in arabskega sveta, kjer teče črno zlato. Zgodovina nas je že marsikaj naučila. Tudi to, da se človek lahko v nekaj tednih spremeni v krvoločno zverino in ubija vsevprek. Spomnimo se grozodejstev v nemških in drugih taboriščih smrti, »znanstvenih« preizkusov na ljudeh, pokolov v Vietnamu, Koreji, Afriki, tragedije na Balkanu. Svet je danes tako bogato oborožen, da se z lahkoto tragično uniči. Razsodnost in stiki velikih pa nam le dajejo upanje, da sc to ne bo zgodilo ter da bo vedno, ko bo najhujše, prevladal razum. Če bi skrajneži, ki so danes menda že oboroženi tudi z atomskim in virusnim ter kemičnim orožjem, vse to uporabili, bi na svetu prevladal vsesplošni preplah, kajti znano je, da njihovo orožje ne izbira žrtev. ZDA so bile še do usodnega 11. septembra 2001 ponosne na svojo obrambno moč. Obvladujejo zvezde, iz satelita lahko opazujejo kako po afriškem pesku lezejo kače in pajki, ne morejo pa vedeti kaj se jim dogaja doma. Sodobne kamikaze so se menda učile veščin ubijanja tudi na njihovih tleh. Sedaj predsedniku Bushu ne preostane nič drugega kot da opere sramoto in ponižanje. Toda proti komu naj sproži mogočni vojaški stroj? Kdo je njihov pravi sovražnik in kje se zares skriva? Je to res le Osama bin Laden? Upajmo, da Amerika ne bo šla predaleč, kajti nasilje rojeva novo nasilje in nihče si ne želi, da bi prav ta omikana demokratična država bila tista, ki bi nehote sprožila tretjo svetovno vojno, kajti 3. svetovna vojna bi pomenila pogrom civilizacije. Svet obžaluje nedolžne žrtve - in 39 milijard dolarjev materialne škode na porušenih zgradbah - hkrati pa spoznava novo stvarnost, da smo vsi dostopni in ranljivi. Franc Krajnc Ministrstvo za zunanje zadeve RS o varnosti potovanj Ministrstvo za zunanje zadeve RS želi ponovno opozoriti slovenske državljane na upoštevanje priporočil za popotnike o varnosti potovanj v posamezne države. Priporočila so zbrana na spletni strani zunanjega ministrstva www.siyov.si/mzz. pod rubriko koristne informacije, napotki za popotnike. Slovenskim državljanom, ki potujejo v Egipt, Iran ali Izrael svetujejo, da se ob prihodu v državo oglasijo tamkajšnjemu veleposlaništvu Republike Slovenije, če pa so že v kateri izmed teh držav, naj z veleposlaništvom vzpostavijo in vzdržujejo stike, sporočajo iz Kabineta ministra dr. Dimitrija Rupla. Sonja Frančič De Rosa • v • Dragutin Kette Naš Mesija V Ljubljani je brlog, to je škofija, regira v njej dihur zelen, Mesija. Kdor zvedet hoče, kam se on prišteva, povem mu, da je on presneta šleva. Duhovnik je in vere oznanvalec, a zraven je on glavni podpihovalec, ki slogo ruši med Slovenci. Duhovniki, ki njega so učenci, pa pišejo: V nevarnosti je vera, človeški rod se pači, nravnost hira! Da bi bila resnica prazna marnja, se pač nikomur v Avstriji ne sanja. Pač pa, da narodnost slovensko kleti Germani res nam hočejo zatreti. Zatorej, naš Mesija srd ne neti, V slovesnkih srcih, na slovenskem sveti. Nasilje rodi novo nasilje Američani si z vojaško silo in kazenskimi sankcijami utirajo pot tudi v islamski svet. Medtem ko iz varnostne razdalje in zadostne višine mečejo bombe na že tako razrito, obubožano in lačno deželo Afganistan, domnevne teroristične organizacije na novo preurejajo svoje vrste. Osama bin Laden ima poslej, kot so povedali v Afganistanu, proste roke - za sveto vojno proti Ameriki, za novo maščevanje. Največja vrednost njenih pesmi je prisrčnost Krajevni odbor ZB Lucija je v prostorih KS Lucija 5. oktobra organiziral predstavitev zbirke pesmi borke Sonje Frančič - De Rosa. Prišlo je veliko ljudi. Zbirko je predstavila slavistka Ivica Eller. Med igranjem Miloša Simiča na violino, je nekaj drobnih lirskih pesmi iz njene zbirke recitiral gledališki igralec Anton Terpin. Sonja Frančič - De Rosa je kljub njenemu visokemu življenjskem jubileju, dopolnila je že 80 let, zbrala pogum, napisala kar obširno zbirko pesmi, v katerih mrgoli žlahtnih biserov prisrčnosti, vrednot in ljubezni. »So noči, ko ne morem spati, ko sem sama, osamljena. Takrat razmišljam. Danes je dan spominov, je dejala avtorica, ki bi še zelo rada napisala nekaj verzov o težkih časih v partizanih, kjer je bila štiri krat ranjena. Udeleženci na predstavitvi zbirke pesmi Sonje Frančič De Rosa Prejeli smo Borci o nadškofu dr. Rodetu Piranski borci zahtevajo naj dr. Franc Rode pojasni zakaj se je, odkar je on prevzel nadškofovsko dolžnost, ohladil in spremenil odnos precejšnje slovenske javnosti do rimskokatoliške cerkve? V pismu »Kaplja čez rob« Ricardo Giacuzzo, predsednik Združenja borcev in udeležencev NOB občine Piran piše kako Odbor Zveze borcev občine Piran, z največjim ogorčenjem obsoja poskus nadškofa Rodeta prikazati borce za osvoboditev kot sodobne, z nestrpnostjo do verskih čustev prepojene stalinistične komuniste. »V vrsti svojih spotakljivih nastopov si je nedavno ljubljanski nadškof dr. Franc Rode privoščil še enega, ki pomeni kapljo čez rob strpnosti vernih in nevernih Slovencev. Za dunajski dnevnik Die Presse je postregel z žaljivimi ocenami o razmerah pri nas, z eno samo poanto, daje položaj rimsko katoliške cerkve zdaj celo težji kot v obdobju pred osamosvojitvijo Slovenije. V duhu sklerikalizirane religioznosti našteva, da so v medijih vse pogostejši napadi na cerkev, komunisti na raznih položajih in v organizacijah pa vse bolj netijo v javnosti protiversko razpoloženje. Kot primer navaja zvezo borcev, ki da pod nadzorom stalinističnih komunistov oblikuje protireligiozno javno mnenje. Pustimo na stran, da taka izjava v bistvu pomeni, da si nadškof Rode predstavlja demokracijo kot odnose v skupnosti, v kateri imajo vsi pravico do enega samega mnenja, to je do religioznega. Od tod tudi njegova nekdanja izjava, »da je dober Slovenec lahko le tisti, ki prikimava pogledom slovenske rimskokatoliške cerkve.« To pa je totalitarizem, proti kateremu rohni nadškof, v resnici pa bi rad videl Slovenijo v objemu fevdalnega sholasticistično religioznega totalitarizma. Brez osvobodilnega boja ne bi bilo svobodne Slovenije, temveč bi bila le pokrajina pod tujim gospostvom, v kateri tudi dr. Rode ne bi imel niti možnosti niti pravice govoriti v svojem materinem jeziku. Zdaj pa odkrito in prikrito zagovarja iste teze, s katerimi je nastopala nekdanja ljubljanska škofija in mobilizirala mnoge vernike, da so z orožjem v roki sodelovali z okupatorjem, ki je hotel izničiti slovenski narod. Slovenski narodnoosvobodilni boj ni imel nič skupnega s stalinistično tiranijo. Pred tujo javnostjo pa zdaj dr. Rode meče blato na zgodovinsko dejanje slovenskih partizanov. V nasprotju z logiko pa priznava, da je bilo v socialistični Sloveniji več verske strpnosti kot jo je danes. V osvobodilnem boju in tudi danes je med člani zveze borcev, tako kot med vojno, večina pripadnikov te ali one verske skupnosti. Tuja nam je bila verska nestrpnost, bojevali pa smo se proti sklerikalizirani religioznosti. Odbor Zveze borcev občine Piran z največjim ogorčenjem obsoja poskus nadškofa Rodeta prikazati borce za osvoboditev kot sodobne, z nestrpnostjo do verskih čustev prepojene stalinistične komuniste. To je grobo ponarejanje resnice in tudi dejanje, ki je v nasprotju s preprosto človeško moralo. Da o etiki, ki jo načelno razglašajo nekateri cerkveni dostojanstveniki, in jo je v sodobnem življenju treba podpreti, niti ne govorimo. Pričakujemo, da se bo nadškof dr. Rode opravičil javnosti, ki ji je namenil svoje »pranje domačega perila«. Samokritično naj pojasni, zakaj nekateri cerkveni krogi v Sloveniji dandanes čutijo, da se je posebej od dne, ko je dr. Rode prevzel nadškofovsko dolžnost, ohladil in spremenil v odnos precejšnjega dela slovenske javnosti do rimskokatoliške cerkve, ki pozna samo eno strpnost, to je, do sama sebe. Svetilnik POSEBNA IZDAJA OB PRAZNIKU OBČINE PIRAN - 15. OKTOBER 2001 Spoštovane občanke, cenjeni občani! Zelo me veseli, da ste po poletnem zatišju znova pokazali precejšnje zanimanje za delo občinske uprave in mi s svojimi vprašanji ponudili priložnost, da vam pojasnim tudi nekatera manj znana dejstva. Prek vaših pisem, elektronske pošte in v osebnih stikih ste mi zastavili kar precej vprašanj, med katerimi jih je žal največ še vedno vezanih na preteklost. To je sicer razumljivo, saj iz preteklosti izhaja največ težav, s katerimi se danes spoprijemamo v občinski palači. Kaj bo torej z obnovo starega hotela Palače, kaj z dolgom izolski bolnišnici, in kaj s sodnim sporom s podjetjem SCT v Fiesi? Najprej bi želela jasno odgovoriti na vprašanje, kdo je krivec za sedanje stanje starega hotela. To so podpisniki, oziroma pripravljale} 99-letne najemne pogodbe med Občino Piran in podjetjem Imperial Palače. Odkar sem prevzela vodenje Občine Piran, sem morala skupaj z novimi sodelavci vso svojo energijo vložiti v razveljavitev pogodbe, namesto da bi čas in sredstva namenjala obnovi hotela. Pogodbe, ki Občini Piran povzroča izjemno škodo, se sedaj skušamo znebiti prek stečajnega postopka za podjetje Imperial Palače. Okrožno sodišče v Kopra je že odločilo da se stečajni postopek zaključi, ker podjetje nima premoženja, ki bi prišlo v stečajno maso, žal pa je pri tej odločitvi prišlo do proceduralne napake, zaradi katere bo treba stečajni postopek ponovno speljati. Kljub temu upamo, da bo ta postopek prihodnje leto končan in da bo Občina Piran dobila hotel v svojo posest ter tako tudi dejansko postala lastnica hotela, ki gaje prejela v last leta 1994. Šele takrat se bomo lahko skupaj s partnerji lotili obnove. Z ministricama za gospodarstvo in kulturo sem že opravila pogovore, ki so bili zelo spodbudni, saj sta obe obljubili pomoč, partnerje pri obnovi pa bom poiskala tudi v gospodarstvu. Rešitev starega hotela iz rok neresnega podjetja nam bo omogočila tudi celostno ureditev centra Portoroža, ki doslej ni bila možna. Na vprašanje, kako urediti center Portoroža bodo odgovor ponudili najboljši arhitekti iz Slovenije in tujine, ki jim bomo ponudili tri nagrade na natečaju za najboljšo rešitev ureditve centra Portoroža. To rešitev bomo uporabili tudi pri iskanju investitorjev, ki bodo končno dobili vpogled v to, kaj je v samem središču Portoroža še mogoče narediti. Dogovor s Splošno bolnišnico Izola Dolg piranske občine do izolske bolnišnice je nastal z odločitvijo Višjega sodišča v Kopra, kije lani odločilo, da mora Občina Piran izolski bolnišnici plačati 150 milijonov tolarjev in 610 milijonov zamudnih obresti, ki so nabrale od 28. aprila 1994. Takratno vodstvo Občine Piran se je namreč odločilo, da izolski bolnišnici ne bo namenilo denarja, ki gaje občina dobila od prodaje stare bolnišnice v Piranu. Predstavnikom izolske bolnišnice sem že pred časom ponudila možnost izvensodne poravnave v zameno za umik revizije postopka na vrhovnem sodišču. Opozorila sem jih na neumestnost zamudnih obresti, saj Občina Piran spornega dolga zaradi vrste pravnih nedorečenosti ni mogla plačati pred pravnomočnostjo sodbe Višjega sodišča. Po napornih pogajanjih sem z izolsko bolnišnico dosegla dogovor o plačilu glavnice in polovice zneska zamudnih obresti v štirih letnih obrokih. Ta dogovor morata potrditi še piranski občinski svet in svet bolnišnice. Kar zadeva spor s podjetjem SCT d.d. zaradi Fiese, sem ocenila, da se na sodišču preprosto vleče že predolgo. Zaradi zamudnih obresti tožbeni zahtevek podjetja SCT nezadržno raste, Fiesa pa ostaja neurejena. Zato sem se odločila, da bom rešitev poiskala drugače, kot so jo iskali moji predhodniki. Predsednika uprave podjetja SCT d.d, gospoda Ivana Zidarja, sem povabila, naj me obišče v Piranu, kar je gospod Zidar tudi sprejel. Med obiskom sva se dogovorila, da je treba spor, ki traja že več kot desetletje, zaključiti v najkrajšem roku in da možnost sodne poravnave obstaja le znotraj predmeta tožbe, oziroma v ureditvi Fiese. Obe strani sta pripravili predlog poravnalne ponudbe in že začeli s postopkom usklajevanja. Zaenkrat so pogajanja, ki jih vodijo strokovne službe, uspešna, saj se v podjetju SCT zavedajo občutljivosti prostora, ki gaje treba urediti. Končana je pešpot Piran - Fiesa, ki sicer ni še v celoti tlakovana, so jo pa uporabniki že v celoti sprejeli. Letošnje poletje se je na njej kar trlo sprehajalcev in rekreativcev, ki so si enotni v izjavah, da gre za najbolj atraktivno pešpot ob slovenski obali. Občina Piran je najbolje komunalno urejena občina v Sloveniji Na preteklost je vezano tudi zelo pogosto vprašanje, zakaj občina nc poskrbi za boljšo infrastrukturno urejenost občine. Vsem, ki mi zastavljate to vprašanje, bi želela zelo jasno odgovoriti, da je Občina Piran v mojem mandatu postala najbolje komunalno urejena občina v Sloveniji. Vem, da ste nekateri nad tem podatkom presenečeni, vendar si lahko dokaze za mojo trditev poiščete kar na terenu samem. S težavo boste odkrili morda ducat zakonito zgrajenih poslopij, ki še nimajo tekoče vode, elektrike ali telefona. Skoraj vse občinske ceste, razen nekaterih dostopnih, so asfaltirane. Osvetlili smo kar 75 odstotkov vseh naselij, ta številka pa bo še višja že letos, ko bomo izpeljali linijo med trafo postajo na Belem križu in piranskim pokopališčem ter prihodnje leto, ko bomo izpeljali načrtovane linije javne razsvetljave na Vinjolah, na križišču proti Maliji in na Cvetni poti za cerkvijo v Portorožu. v celi Sloveniji na kanalizacijsko omrežje priključena le tretjina gospodinjstev, le 14 odstotkov vseh pa tudi na čistilno napravo. Nič manj obsežne investicije so bile v letošnjem letu opravljene na cestnemu omrežju. Obnovili smo del Liminjanske ceste, opravili popolno rekonstrukcijo nevarnega ovinka na cesti v Sv. Peter in zaključili s prvo fazo ceste v obrtno cono. Kljub tem obsežnim posegom pa s cestami še nismo končali. Zelo pereč problem za varnost občanov in gostov predstavlja Belokriška cesta, zato bomo še podaljšali linijo javne razsvetljave, ki smo jo ob cesti postavili v prvi polovici leta. Prihodnje leto se bomo lotili tudi pločnikov in cestišča. Piran tudi univerziteno mesto Veliko manj vaših vprašanj je bilo vezanih na kulturno življenje v Občini Piran. Očitno sta veliki investiciji v Avditorij in Tartinijevo gledališče že zaživeli, kar dokazuje vsako leto večje število obiskovalcev večjega števila kakovostnih prireditev. Za kulturne potrebe prebivalcev in obiskovalcev Pirana ustrezno skrbijo tudi društva, ki delujejo v okvira ZKD Karol Pahor ter lokalne Skupnosti Italijanov. Skrb za znanje je ključen dejavnik gospodarskega in kulturnega razvoja občine, zato je po mojem mnenju naša največja letošnja pridobitev prenovljena osnovna šola v Sečovljah. Eno izmed najmodernejših devetletk v Sloveniji je občina postavila brez omembe vrednega sodelovanja države. O sečoveljski šoli si več lahko preberete na sosednji strani, tu pa bi rada omenila nič manj pomembno pridobitev na področju šolstva, in sicer prihod Visoke šole za podjetništvo v samo mesto Piran. Obnovljena palača Trevesini bo predvidoma že prihodnje leto gostila 400 študentov, ki bodo staremu mestu vlili novo življenje in novo vsebino. Dejstvo je, daje živeti v občini Piran velik privilegij, kar mi ob vsakem obisku potrdijo številni ugledni gostje naše občine. V zadnjem letu in pol so nas obiskali predsedniki Malte, Litve, Slovaške, Madžarske in Irske, Pirančani pa letos doživljamo tudi svoja prva kraljeva obiska. V začetku meseca seje v zlato knjigo uglednih gostov Pirana vpisal veliki vojvoda Luksemburga Henri L, v petek pa bom v občinski palači sprejela dansko kraljico Margretho II.. Vendar včasih tudi najbolje za občino Piran ni dovolj dobro. Zato smo letos zaključili z gradnjo kanalizacije v Novi vasi in obenem že gradimo kanalizacijo v Padni. Z zaključkom te investicije bo s kanalizacijo opremljena še zadnja krajevna skupnost v občini Piran, v sivih lisah kanalizacijskega omrežja pa bo do prihodnjega leta ostalo manj kot deset odstotkov zgradb. Tudi zanje bomo poskrbeli, saj greznice ne sodijo v tretje tisočletje Občine Piran. Za primerjavo naj povem, daje O vseh obiskih obširno poročajo tudi mediji v državah obiskovalcev in s tem nezadržno širijo ugled Pirana v Evropi. Ob deseti obletnici samostojnosti smo gostili člane diplomatskega zbora in tri zunanje ministre sosednjih držav, ki so pomagali utrjevati pot mednarodnega priznanja Slovenije. Piran je mesto, kije s svojim šarmom omrežil tudi ameriško velemesto. Iz pobratenega Indianapolisa bo k nam spomladi prišla že druga delegacija. Prepričani smo, "^1 "^l "^1 rvn da se bo naše sodelovanje še stopnjevalo, in da ameriški gostje ne bodo več tako redek pojav v portoroških hotelih. Zaradi velikih investicij in prestižnih dogodkov pa nikoli nisem in nikoli ne bom pozabila na tiste drobne stvari, ki za občino ne predstavljajo tako velikega zalogaja, lahko pa pomenijo zelo veliko za posameznika. Naj gre le za nove klopi, nove smetnjake, enkratno finančno pomoč ali nujna vzdrževalna dela, vedno sem prisluhnila vsem občanom, ki so potrebovali mojo pomoč. V prvih treh letih sem jih v svoji pisarni sprejela natanko 279. Opuščali smo nekatere nesmiselne medsedbojne tožbe, si izmenjavali zemljišča, umikali pritožbe in dajali soglasja. Skupaj smo rešili vrsto problemov, ki so se posemeznikom zdeli nepremostljivi. Občina je v letošnjem letu poskrbeli tudi za 15 novih socialnih stanovanj in tako rešila skoraj 25 odstotkov primerov s prednostne liste. Morda še bolj pomebno pa je, da ima občina pod mojim vodstvom prvič v svoji zgodovini resno zastavljeno politiko izgradnje socialnih in nepofitnih stanovanj. Zanje smo določili lokacijo in vire financiranja. Upam, da bomo z gradnjo prvega poslopja lahko pričeli že v prihodnjem letu, saj se zavedam, da je za tiste brez strehe nad glavo pomemben vsak dan. Postavili smo 40 novih klopi, v skladu s celostno podobo občine. Novi so tudi smetnjaki, kar 30 jih je, med njimi tudi tisti, prirejeni za iztrebke hišnih ljubljenčkov. Prihodnje leto prva garažna hiša v Piranu Nazadnje bo svoj odgovor dobilo tudi večno vprašanje o garažni hiši v Piranu, moji zadnji neizpolnjeni predvolilni obljubi. In to ne le en odgovor, temveč najmanj dva. Garažno hišo pri pokopališču bomo zgradili do naslednje poletne turistične sezone, ko problem mirujočega prometa na tej lokaciji postane neobvladljiv. Garažna hiša pri bencinski črpalki ji bo sledila v slabem letu, pripravljajo pa so tudi že načrti za gradnjo tretje gražne hiše pri župnišču, s katero se bo število novih parkirnih mest v Piranu povzpelo nad 600. Pri gradnji garažnih hiš občina tesno sodeluje tudi s turističnim gospodarstvom, ki mu stoji ob strani z novim odlokom o javnih garažnih hišah. Tako je letos svoja vrata odprla garažna hiša Mirna v Portorožu, za katero investitor občini ni plačal komunalnega prispevka, v zameno pa 60 odstotkov parkirnih mest nudi vsem Pirančanom in obiskovalcem. Iz Moskve do Portoroža v treh urah in pol Kar zadeva infrastrukturo, je sodelovanje občine in turističnega gospodarstva zelo tesno. Poleti sem se sešla s predstavniki podjetij, ki so izkazali zanimanje za sodelovanji pri dokapitalizaciji letališkega podjetja Aerodrom Portorož. Letališče sicer posluje z minimalno izgubo, vendar predstavlja pomemben del turistične infrastrukture in nudi precejšnje možnosti za nadaljni razvoj te gospodarske panoge v občini in seveda tudi širši obalno-kraški regiji. Da bi portoroško letališče lahko doseglo zastavljene cilje in ob tem poslovalo tudi donosno, pa so potrebne nujne spremembe v lastniški strukturi, upravljanju in sami infrastrukturi letališča. Ker občina sredstev za te spremembe ne more zagotoviti sama, sem sodelovanje ponudila gospodarskim subjektom v občini in obalno-kraški regiji. Gospodarstvo je pokazalo kar precej zanimanja za dokapitalizacijo podjetja, saj v Evropi uspešno posluje kar nekaj letališč podobnih razsežnosti, kot je portoroško. Samo podaljšanje letališke steze za dvesto metrov bi omogočilo pristajanje in vzletanje letal z do 80 potniki. Omogočeni bi bili neposredni leti iz npr. Londona oziroma Moskve, z večjim številom gostov in letal pa bi se seveda povečali tudi prihodki letališča, turističnega gospodarstva in občine. V sami občini Piran je precej zanimivosti, ki lahko pritegnejo tisto strukturo gostov, ki potuje z letali. Seveda bi bilo turistično ponudbo za takšne goste treba še dopolniti z nekaterimi drugimi dejavnostmi, med katerimi ne bo šlo brez igrišča za golf, ki ga načrtujemo v neposredni bližini letališča. S pristojnima ministrstvoma smo že opravili preliminarne pogovore, ki so nas še utrdili v nameri, da oba projekta izpeljemo v najkrajšem možnem roku. V piranskem proračunu tudi evri Čeprav delo občinske uprave v mojem mandatu označuje zapuščina preteklosti, oziroma nepotrebni sodni spori, ki so nastali bodisi zaradi slabe izbire poslovnih partnerjev, bodisi zaradi slabe priprave dokumentov, trdim, da delo pod mojim vodstvom poteka nemoteno in strokovno. Zelo sem ponosna, da so tudi najostrejši kritiki občine prenehali uporabljati obtožbe o korupciji in »izginjanju« javnega denarja. Nekateri se sicer sprašujejo, odkod smo v zadnjih treh letih vzeli denar za več in večje investicije kot v celem desetletju poprej. Odgovor se skriva v transparentnosti našega dela. Vsi občani imate v vsakem trenutku vpogled v naše delo in poslovanje. Naši proračuni so vrhunsko pripravljeni in brezmadežno izvrševani. Polemike med občinskimi svetniki ob sprejemanjaju proračuna se krešejo predvsem o tem, kam in koliko investirati, ne pa o tem, kje je denar. Z vso odgovornostjo trdim, da z denarjem na Občini Piran ravnamo skrbno. Pri tem pa se ne zanašamo le na zakonsko predpisane proračunske vire. Zelo smo uspešni pri pridobivanju sredstev prek raznih domačih razpisov, uspeli pa smo tudi z mednarodnim projektom ALAS, ki ga financira Evropska unija s sredstvi Phare in v katerem sodelujejo Lesvos (Grčija), Figuera da Foz (Portugalska), Pomorie (Bolgarija) in Piran. V slovenski del projekta so vključeni Občina Piran, kot glavni partner, ter MZVNKD Piran, Pomorski Muzej »Sergej Mašera« in ornitološko društvo Ixobrychus. Vrednost piranskega dela projekta je 359 tisoč evrov, pri čemer tri četrtine sredstev zagotavlja Evropska unija. Projekt ALAS pomeni začetek uresničevanja iste želje štirih različnih solinarskih mest z različnih koncev stare celine - ohranitev in oživitev tradicionalne proizvodnje soli ter varovanje izjemne naravne in kulturne dediščine solin. Čigavo je morje? Čeprav so si soline prisvojili v Ministrstvu za okolje in prostor Republike Slovenije, v Občini Piran ne moremo križem rok spremljati, kako propada naša kulturna in naravna dediščina. Zato za najnujnejša vzdrževalna dela skrbimo s sredstvi za intervencijske posege. Vendar pa ta zasilna »rešitev« ne more trajati večno, zato bom vladi Republike Slovenije predlagala, naj poslancem v Državnem zboru ponudi v sprejem zakon o solinarskem tolarju, ki ga bo pripravila Občina Piran. V skladu s tem zakonom bi moral biti določen odstotek cene vsakega prodanega kilograma uvožene soli namenjen za sanacijo in vzdrževanje slovenskih solin. Poslancem državnega zbora bom skupaj z Mestno občino Koper predlagala tudi spremembo obstoječega predloga Zakona o vodah. Prepričana sem namreč, daje ta predlog v delu, ko govori o morju, slab. Dovoljuje privatizacijo obalnega pasu in odvzema status javnega dobra tistemu, kar je povsod v svetu javno dobro. V Občini Piran se zelo dobro zavedamo, kako hitro lahko lastnik koščka obale zlorabi svojo lastninsko pravico. Moje mnenje je, da bi moral imeti vsak državljan ali gost v naši državi možnost uporabe kopališč in prostega prehoda ob slovenskem morju kjerkoli od Ankarana do Sečovelj -tudi na urejenih kopališčih, kot je osrednja plaža v Portorožu. Letošnje poletje seje že tradicionalno razvnela polemika o tem, ali bi moral biti vstop na urejena kopališča brezplačen. Ta predlog odločno podpiram, vendar pa mi tudi na misel ne pride, da bi stroške za urejanje, varnost in čistočo plaž naprtila samo na ramena piranskih občanov. V primeru, da bi stroške prenehali zaračunavati tistim, zaradi katerih nastajajo, bi jih namreč morali plačevati Pirančani sami. To pa je nesprejemljivo ob dejstvu, da so lastniki morja in večjega dela obalnega pasu vsi državljani Republike Slovenija. Upam, da sem s tem kar obsežnim uvodnikom uspela odgovoriti na tista najpogostejša vprašanja, seveda pa je občina s svojim delom že odgovorila na vrsto vprašanj, ki sploh še niso bila zastavljena. Včasih do mene priroma tudi kak očitek, da občina na določenih področjih ne naredi ničesar. Z vso odgovornostjo trdim, da takšnih področij ni! Občina Piran dela zelo veliko in je pri svojem delu zelo uspešna. Ker delamo zelo veliko, obstaja možnost, da naredimo tudi kakšno napako. Trudimo se, da jih je čim manj in smo hvaležni, če nas nanje pravočasno opozorite. V prepričanju, da bomo s skupnimi močmi še bolj uspešni, in da bomo do prihodnjega občinskega praznika uspeli doseči še več zastavljenih ciljev, vas vse lepo pozdravljam in vam ob občinskem prazniku iz srca čestitam. , Županja Občine Piran Vojka Štular, prof. Se letos bo zgrajena kanalizacija s čistilno napravo v Padni, v Novi vasi pa bomo čistilno napravo zagnali v petek. Tako bodo s kanalizacijo opremljene prav vse krajevne skupnosti v Občini Piran. Letos smo uredili 15 novih socialnih stanovanj, z gradnjo novega stanovanjskega poslopja, za katerega smo določili lokacijo in vire financiranja, bomo predvidoma pričeli prihodnje leto. n Prenovljena Osnovna šola Sečovlje Nagrada za požrtvovalnost Z novim šolskim letom je svoja vrata odprla tudi prenovljena osnovna šola Sečovlje. Ena izmed najbolj sodobnih in otrokom prijaznih šol v Sloveniji je primerna nagrada za vse učence in učitelje, ki so morali v zadnjih letih svoje znanje predajati in sprejemati v nemogočih pogojih. Učenci prvih treh rezredov devetletke imajo odslej svoje učilnice, vhod v šolo, garderobe, in igrišče, učenci višjih razredov pa končno dovolj specializiranih učilnic za sodobne metode poučevanja. Pri gradnji šole so bili uporabljeni le okolju in ljudem prijazni materiali. Osnovna šola Sečovlje je pred prenovo nujno potrebovala dodatne prostore za učilnice in kabinete. Ker je bilo učilnic premalo in so bile premajhne, je bilo pri pouku mogoče delati le z manjšimi skupinami učencev. Neprimerni so bili prostori knjižnice, zbornice in upravni prostori, ki niso bili niti povezani. Še posebej zahtevno pa je bilo za učence, njhove starše in učitelje zadnje leto, ko je potekala gradnja šole. Za učence od prvega do četrtega razreda sicer ni bilo večjih težav, saj je pouk nemoteno potekal v sečoveljskem vrtcu. Osnovni šoli z italijanskim učnim jezikom v gasilskem domu Sečovlje. Od učencev višjih razredov pa je pouk v prirejeni novi telovadnici Osnovne šole Sečovlje zahteval precejšnje napore in odrekanja. Občina Piran je kljub obsežnim investicijam v kulturne objekte v lasti občine z gradnjo šole želela pričeti že prej, vendar so znova nastale težave na relaciji z državo. Ker Občina Piran sodi med tiste občine, ki se financirajo same, država za investicije v gradnjo osnovnih šol prispeva le 10 odstotkov vseh predvidenih sredstev. Še pred nekaj leti je za takšne investicije prispevala polovico. Poleg tega je ministrstvo za finance sprejelo sklep, v skladu s katerim bi Občina Piran morala že v lanskem proračunu predvideti 90 odstotkov vseh sredstev, kar seveda ni bilo mogoče. Ker Občina Piran ni mogla v nedogled odlašati začetka gradnje, je Županja Občine Piran in pri ustreznih službah Ministrstva za finance po napornih pogajanjih dosegla dogovor o rešitvi nastalega zapleta, tako da je lahko temeljni kamen za novo šolo položila natanko pred letom dni. Osnovna šola Sečovlje je imela v šolskem letu 1999/2000 skupaj 9 oddelkov s 155 učenci, v šolskem letu 2000/2001, pa že 164 učencev. Pri oceni načrtovanega števila učencev za matično šolo Osnovne šole Sečovlje v prihodnjih šolskih letih so strokovne službe Občine Piran ugotovile, da danes najhitreje rastejo tista naselja ob obali, ki še imajo prostor za gradnjo, ne glede na to, kje ob obali ležijo. Po izgradnji čistilne naprave s kanalizacijo v Sečovljah bodo možne novogradnje stanovanjskih objektov, kar bo v tem šolskem okolišu dolgoročno vplivalo na povečanje števila prebivalcev. V vaška naselja se že sedaj priseljujejo mlade družine. Zaradi izboljšanja pogojev se bodo v bodoče starši tistih otrok, ki jih sedaj raje vozijo v druge osnovne šole v piranski občini, preusmerili in jih vpisali na OŠ Sečovlje. Po adaptaciji in nadgradnji ima Osnovna šola Sečovlje 1287m2 površine, namenjene za pouk in 3536m2 skupne površine. V skladu z Navodili za graditev osnovnih šol v Republiki Sloveniji in v skladu z demografskimi podatki potrebuje šola za 9 oddelkov 11 učilnic in 7 kabinetov. Dejansko število prostorov je po izvedeni novogradnji in adaptaciji za eno učilnico in za dva kabineta večje od števila po normativih. Projektno nalogo za sanacijo obstoječe zgradbe in dogradnjo Osnovne šole Sečovlje, s poudarkom na energijsko varčnih rešitvah in izboljšanju kvalitete bivanje, je izdelal g. Aljoša Pajk, idejni projekt za izgradnjo prizidka in adaptacijo Osnovne šole Sečovlje pa Architecta d.o.o. Piran. V skladu s strategijo uporabe energijsko varčnih tehnologij je fasada zaščitena z izolacijskim sistemom debeline 8 cm in okni z nizko toplotno prehodnostjo. Vsa okna na južni strani objekta so zaščitena s protisončno zaščito. Ogrevanje je radiatorsko, razen v garderobah, kjer je talno. V kotlarni je časovna in temperaturna regulacija vsake veje posebej. Vodovod je zasnovan skrajno racionalno. Pipe na umivalnikih so s samodejnim zapiranjem, pisoarji s senzorji, izplakovalniki stranišč s talnimi prožilci. Prezračevanje učilnic in zbornice je klasično z ventusi in odpiranjem oken, prezračevanje sanitarnih prostorov in garderob pa je prisilno s časovno regulacijo. Prostori knjižnice in multimedijske učilnice so hlajeni. Za osvetlitev prostorov skrbijo varčne žarnice. Ob tem je treba tudi omeniti, da razen povečanega hrupa, investicija ni imela drugih negativnih učinkov na okolje. In še cena. Po končnem izračunu vsa dela in materiali, uporabljeni pri novogradnji in adaptaciji, znašajo 307 milijonov tolarjev, za komunalno opremljeno zemljišče, projekte, nadzor in ostalo dokumentacijo je bilo treba zagotoviti 20 milijonov tolarjev, občina pa je prispevala še 48 milijonov tolarjev za opremo prostorov in učila. Pri celotni investiciji je Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport sodelovalo z 33 milijoni tolarjev. Zgodovina Osnovne šole Sečovlje • Šola z enim oddelkom je bila ustanovljena takoj po II. svetovni vojni - pouk seje začel 17. decembra 1945. • V šolskem letu 1951/1952 je bilo v teh oddelkih že 41 učencev, zato je okrajni svet za prosveto in kulturo sklenil, da je treba k slovenski šoli postaviti novo zgradbo. Graditi so začeli 12. avgusta 1952. V septembru 1953 je bila nova šola nared, imela pa je pet oddelkov in otroški vrtec. To šolsko leto sta šolo obiskovala 102 učenca od 1. do 5. razreda. Odprtja nove šole 30. septembra 1953 seje udeležilo 600 ljudi. • Šoli so v letih 60,63, in 69 dozidali še po eno učilnico, saj je šola kmalu prerasla v 8-razredno osnovno šolo. Prerasla pa je tudi svoje prostorske pogoje, ki so bili ob čedalje večjih zahtevah vse bolj pomanjkljivi. Šola ni imela nobene specialne učilnice, ne kabinetov, prostori za pouk so bili premajhni, učitelji in učenci pa so hodili iz razreda v razred prek dvorišča. • Leta 1994 je Občina Piran Ministrstvu za šolstvo in šport prijavila investicijo OŠ Sečovlje. V okviru te investicije je bila leta 1997 zgrajena telovadnica, lani pa je Občina Piran pričela z adaptacijo stare šolske stavbe in izgradnjo prizidka. 16. oktober 2000je bil dan, ko smo se učenci in učitelji Osnovne šole Sečovlje izselili iz stare šolske stavbe v začasne prostore v telovadnico, vrtec, italijansko osnovno šolo in gasilski dom. Bili smo veseli, kljub povsem novi situaciji, v kateri smo se znašli. Bili smo veseli tudi zato, ker smo videli, koliko ljudi nam je pripravljeno pomagati. Italijanska osnovna šola, lucijska osnovna šola, prostovoljno gasilsko društvo Sečovlje. Tudi zaradi tega smo lažje prenašali težke pogoje dela in zato se vsem iskreno zahvaljujem. Na tej izčrpljujoči preizukušnji smo ugotovili, da prihaja tudi do mnogih zabavnih trenutkov, zato smo se težavam mnogokrat nasmejali in jih reševali z dobro voljo. Konec šolskega leta je prišel, v naši novi šoli pa je bilo še toliko za postoriti. Vsake šolske počitnice so kratke, za te pa lahko rečem, da so kar švignile mimo. V zadnjih tednih se nam je zdelo, da so dnevi prekratki, tedni prekratki. Pa smo vendarle verjeli v uspeh. Dobra volja in pozitivne misli so nam pomagale premoščati trenutke krize in časovne stiske. 3. septembra je bila nova šolska stavba pripravljena na sprejem učencev. In jih tudi je sprejela. Lepa topla sončna prijaznih barv. Naš biser. Tudi učenci so bili veseli, zvedavi, njihovi obrazi polni vprašanj. Z zanimanjem so raziskovali, pokukali povsod in občudovali. Zadovoljni smo bili tudi učitelji. Dobili smo neprimerno boljše pogoje, zato kar kipimo od delovne vneme. Z novimi prostori, kabineti in opremo se lahko vzgojno izobraževalno delo odvija na vrhunski kakovostni ravni. Sedaj smo že polni novih zamisli, načrtujemo in se veselimo uspehov, ki jih bomo dosegali. Na našo lepotico smo resnično ponosni. Zato izrabljam to priložnost, da se v imenu vseh učencev in delavcev šole zahvalim Občini Piran, Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, ter množici tistih, ki so svojimi ustvarjalnimi zamislimi, s poštenimi, delovnimi in zanesljivimi rokami soustvarjali to šolo. r^i ^ "^1 V Avditoriju Portorož se držimo načela, da delamo skozi sebe, vendar za druge Iz dneva v dan, iz meseca v leto je naš izziv bogastvo različnosti, ki ga ponuja primorski oziroma istrski prostor. Z edinstvenimi naravnimi danostmi, nadvse raznoliko kulturno dediščino in kvalitetno (po)ustvarjalnostjo predstavlja tu prostor - v poletnih mesecih še toliko bolj - stičišče različnih narodov in njihovih kultur. Slednje razumemo kot enovite celoto ne le duhovnih in čustvenih temveč tudi intelektualnih in materialnih značilnosti družbenih skupin. Prijateljem občine Piran ponujamo v Avditoriju Portorož skupaj z domačimi in tujimi (so)organizatorji vseh 12 mesecev v letu pester in kakovosten kulturni in kongresni program. Oblikujemo ga v sozvočju s prizorišči v različnih krajih slovenske, hrvaške in italijanske Istre in z zahtevami naročnikov, pri čemer sta naše vodilo prijaznost in osebni pristop, tako, da vsak naš obiskovalec občuti, da je kljub množici opažen. Kulturne prireditve obsegajo vrhunske festivalske dogodke, operne predstave, gledališke uprizoritve, plese in koncerte domala vseh glasbenih zvrsti. Z njimi ostaja Avditorij Portorož trdno zapisan v zemljevidu in urniku vrhunskih prireditev. Ne zgolj nacionalnih, temveč tudi mednarodnih. Zelo priljubljen način preživljanja večernih uric je tudi ogled kinopredstav, ki jih ponujamo vsak konec tedna in ob torkih, ko vrtimo umetniške filme. Avditorij Portorož je tudi PC.O v pravem pomenu besede. Pod našim okriljem so v letošnjem letu potekalo kar 30 poslovno konferenčnih dogodkov. Med njimi so bili simpoziji, strokovna predavanja, na ogled smo postavili razstave...Po zamislih naročnika se vedno potrudimo kongresne prireditve izpeljati v zadovoljstvo vseh udeležencev, na njihovo željo pa lahko vselej pripravimo tudi bogat spremljevalni program - v Portorožu, Piranu in okolici je veliko možnosti za izobraževanje, šport, rekreacijo, zdravstvene in lepotne storitve, izlete po kopnem, morju in zraku, za kulturne prireditve, zabaviščni in igralniški program (t.i. incentive programi). Če povzamemo, izgradnja stavbe kulturnega, kongresnega in promocijskega centra občine Piran - Avditorija Portorož -leta 1972, predstavlja le novi sedež in boljše prostorske ter organizacijske pogoje za vse, kar je v Portorožu že potekalo vse od konca 18. stoletja. Podobno lahko rečemo za Gledališče Tartini Piran, ki smo ga pred dobrim letom dni v novi stari podobi vrnili glasbenim muzam in Taliji oziroma občanom in obiskovalcem Pirana. Poglejmo podrobneje Vroči poletni in brezskrbni dnevi so že za nami in z njimi tudi glavnina kulturno turističnih prireditev, s katerimi Portorož in Piran postajata slovenska poletna prestolnica. V začetku septembra smo se od zelo uspešnega » kulturnega poletja 2001« poslovili z zvenečimi imeni slovenske glasbene estrade in koncertom Razglednice iz Portoroža. Poletni šansoni so nas spomnili na mnoge prijetne trenutke in lahko rečem, da smo jih v Avditoriju zabeležili kar nekaj. Med njimi naj izpostavim že kar XXIII. Piranske glasbene večere, vse bolj odmeven mednarodni festival Dnevi orgel v Istri, operno predstavo Nabucco, odlično dolgoletno sodelovanje z ustanovo Imago Sloveniae v projektu Oživljanje starih mestnih jeder, s Primorskim poletnim festivalom in z Melodijami morja in sonca. Ljubitelje malih zaslonov je v Avditoriju Portorož zabaval tudi Mario Galunič z Deso v zadnji oddaji Zoom. Že kar tradicionalni postajajo tudi koncerti zabavne glasbe na prizoriščih srednjeveškega Pirana, denimo v Cajfe’ Teatru in na Trgu I. maja. Veliko obiskovalcev smo zabeležili tudi na bolj etno obarvanih koncertih, med katerimi je gotovo izstopal Goran Bregovič & Orkestra za vijenčanje i sprovode. Pomlad je kar prehitro minila. Obeležili smo jo s kulturnim praznikom, ki so ga v sproščenem vzdušju pripravili osnovnošolci ter dijaki piranskih šol in z muzikološkim simpozijem, posvečenim maestru Giuseppu Tartiniju. Poslovna srečanja so se zaključila tik pred vročim poletjem. Pogled naprej Duhovno radovednim bomo v Avditoriju Portorož tudi v prihodnjih mesecih ponujali številne kulturne in družabne prireditve ter poslovno konferenčne dogodke, ki naj našim obiskovalcem popestrijo vsakdan, širijo obzorja, strokovno spopolnjujejo, vzpodbujajo kreativnost, krepijo prijateljske stike in medkulturno ter čezmejno povezovanje, druženje... Konec koledarskega leta bomo okronali s tradicionalnim svečanim novoletnim koncertom: zadnjo soboto v letu bodo v Avditoriju Portorož pod taktirko dirigenta Alana Bjelinskima nastopili Simfoniki RTV Slovenija in solista Irena Baar (sopran) in Marjan Trček (tenor). Na mestu zaključka V okolju, kjer Avditorij Portorož deluje, beležimo vse večji odmev na že skoraj 30-letno delo. Vse več je vedenja in zavedanja, da je v kvantiteti tudi kvaliteta. In ker je prepoznavanje svoje podobe v zaznavi drugega, gradimo v Avditoriju Portorož tudi prek vaših odmevov, spoštovane občanke in občani, podobo vse uspešnejšega osrednjega kulturnega, kongresnega in promocijskega centra Slovenske Istre. Prisrčne čestitke vsem prijateljem Pirana ob njegovem prazniku. Jana Tolja, direktorica Avditorija V nedeljo, 14. oktobra 2001, ob 11. uri bo Županja Občine Piran na Tartinijevem trgu slovesno predala ključe novega gasilskega vozila Gasilski brigadi Koper. Mercedez-Benz Atego je najsodobnejše, več kot 40 milijonov tolarjev vredno kombinirano vozilo s cisterno. Namenjeno je predvsem za gašenje požarov v stanovanjskih naseljih. Delegacija občine Piran vrnila obisk Indianapolisu Piran pobraten z ameriškim velemestom Zadnji avgustovski dan se je v na povabilo župana mesta Indianapolis Barta Petersona v Združene države odpravila delegacija Občine Piran pod vodstvom županje Vojke Štular. Občino Piran so zastopali tudi direktorica portoroškega Avditorija Jana Tolja ter dekana Fakultete za pomorstvo in promet in Visoke šole za podjetništvo, dr Stojan Petelin in dr. Bojan Grošelj. Namen obiska je bil podpis listine o pobratenju mesta Indianapolis in občine Piran na podlagi sklepa, ki gaje na svoji julijski seji sprejel Občinski svet Občine Piran. Občinski svet je podprl sodelovanje z mestom Indianapolis, še zlasti na področju kulture, turističnega gospodarstva ter na univerzitetno-študijskem področju in pooblastil županjo, naj izpelje vse postopke za nadaljnje sodelovanje z mestnimi oblastmi Indianapolisa ter da v imenu Občine Piran podpiše listine o sodelovanju. Podpis memoranduma o pobratenju je zaključno dejanje aktivnosti, ki so se začele maja lani, ko sta Indianapolis obiskala državna sekretarka v Ministrstvu za zunanje zadeve Mihaela Logar in slovenski konzul v Clevelandu (Ohio, ZDA) Tone Gogala. Predstavniki ameriške zvezne države Indiana, oziroma njenega glavnega mesta Indianapolisa so takrat izrazili željo po plodnejšem sodelovanju z Občino Piran. Aprila letos smo v Piranu gostili predstavnike Indianapolisa, ki so v imenu župana Petersona izročili poverilno pismo županji Občine Piran. V delegaciji, ki je obiskala Slovenijo, sta bila tudi Američan slovenskega porekla Jeff Golc in Paul Scutt, predsednik družbe Kroger, iz kroga najvidnejših predstavnikov političnega in gospodarskega življenja Indiane. Med obiskom so predstavniki Indianapolisa opravili vrsto pogovorov s predstavniki različnih institucij in gospodarskih subjektov v občini Piran ter izpostavili priložnosti za sodelovanje predvsem na naslednjih področjih: - na področju visokošolskega izobraževanja V Indianapolisu deluje kar 6 univerz z bogato paleto študijskih programovi ter s tradicijo in izkušnjami z izmenjavo študentov ter profesorjev; - na področju kulture V Indianapolisu živi številčno močna slovenska skupnost, ki si s pestrejšim sodelovanjem in izmenjavo na področju kulture želi spoznati in ohraniti stik z domovino svojih prednikov; - na področju turizma, investicij v turizmu in turistični infrastrukturi Indianapolis je tretje naj večje severnoameriško kongresno mesto. Je organizator svetovno znanih avtombilskih dirk 500 milj Indianapolisa in Velike nagrade ZDA v formuli 1 in dirke NASCAR - Brickyard 400. Te tri dirke so največji trije šprortni dogodki na svetu. Prebivalci Indianapolisa imajo visok družinski prihodek, zato oddaljenost med obema občinama ne zmanjšuje zanimivosti občine Piran kot privlačne turistične destinacije. - na področju prehrambene industrije V ZDA obstaja precejšnje povpraševanje po slovenskih prehrambenih proizvodih. Predvsem vlada zanimanje za vrhunsko vino, oljčno olje in mesne izdelke, značilne za obalno-kraško regijo. Prav na tem področju je že prišlo do konkretnih oblik sodelovanja, saj družba Kroger od septembra v svojih hiperblagovnicah ponuja tudi slovensko vino. V skladu s temi ugotovitvami, sta strokovni službi obeh mest sestavili besedilo memoranduma o pobratenju obeh mest, ki sta ga Županja Občine Piran in Župan mesta Indianapolis podpisala 2. septembra, na I. praznik slovenske skupnosti v Indianapolisu - Slovenefestu. Tega festivala seje udeležilo nekaj tisoč obiskovalcev, predvsem Američanov slovenskega porekla, ki so ob polki ter slovenski hrani in pijači proslavili šele drugo pobratenje slovenskega in ameriškega mesta. Pred tem sta takšen sporazum sklenila le še Ljubljana in Cleveland. Indianapolis je 12. naj večje mesto v ZDA. Ima 860 tisoč prebivalcev, skupaj s predmestji pa jih je več kot miljon in pol. Je izjemno razvito turistično središče, saj s to dejavnostjo zasluži kar 1, 5 milijarde dolarjev in podpira skoraj 50 tisoč delovnih mest. Indianapolis nudi 21 tisoč sob v 156 hotelih in izjemen kongresni center s kar 48 sejnimi sobami, štirimi večjimi kongresnimi dvoranami, in pokritim stadionom s 57 tisoč sedeži. Med drugim ima naj večje zasebno letališče v ZDA in največji otroški muzej na svetu ter zelo atraktiven živalski vrt. Za Občino Piran, predvsem pa za turistično gospodarstvo, njene zavode in visokošolske institucije, pomeni sodelovanje z Indianapolisom kakovostnejši način promocije Pirana in slovenske Istre, obenem pa ponuja tudi priložnost za izmenjavo znanja, informacij, kulture in investicij v turizem. Nosilci sodelovanja za posamezna področja bodo predvsem podjetja in visokošolski zavodi iz piranske občine, zato operativne naloge ne bodo bremenile proračuna Občine Piran. S sklenitvijo sporazuma o sodelovanju med obema občinama se piranskemu turističnemu gospodarstvu ponuja izjemna priložnost za pridobitev novih trgov, visokošolskim ustanovam pa boljše sodelovanje s tujimi univerzami. ^ ^ ^ ^ Turizem v občini Piran Naj bolj e v zadn j em desetletj u Turizem postaja vedno bolj pomembna gospodarska dejavnost, po podatkih WTO (svetovna turistična organizacija) se s turizmom neposredno ali posredno ukvarja že vsak deveti prebivalec našega planeta. V naši občini turizem vključuje kar 45 odstotkov vseh prebivalcev. Torej je tako ali drugače vključen v gospodarsko gibanje, ki ga imenujemo turizem, že vsak drugi prebivalec občine. Občina Piran je vodilna turistična slovenska občina saj ustvari več kot petino prihodka in 20 odstotkov nočitev v državi. Da che cosa si compone il prodotto turistico del nostro comune? 11 prodotto turistico del nostro comune si compone in prima istanza dalle amenitii naturah e dal prezioso patrimonio culturale, dalTinfrastruttura comunale e da quella turistica, dalle strutture ricettive e da quelle per le attivitč turistiche complementari. Ma il turismo si compone soprattutto dagli operatori turistici. Naturalmente in singoli settori c’e ancora molto da fare, ma non ci pare di peccare di umilta se asseriamo che la nostra offerta turistica e tra le migliori presenti sul mercato. Z eno besedo lahko rečemo, da je bila uspešna. To dokazujejo predvsem rezultati obiska našega kraja. Vendar samo ocena ene turistične sezone ali bolje rečeno turističnega leta ne pove veliko. Pomembni so trendi daljšega obdobja. Kot kažejo statistični podatki, so ti trendi zadnjih deset let več kot pozitivni, čeprav je bilo to desetletje zaznamovano z dogodki, na katere nismo mogli vplivati (razpad države, balkanska kriza, sprememba sistema...). To je bilo, če merimo v svetovnem merilu lokalno. Teroristični napadi v Ameriki jasno kažejo, kaj taki dogodki pomenijo na globalnem področju. Turizem v določenih državah se je namreč preprosto »ustavil«. Dal “turismo” al “turismo” I nostri desideri, espressi nel passato, si stanno avverando in seno al nostro comune. Anche se la stagione estiva e ancor sempre il segmente piii importante, la nostra indus-tria turistica e riuscita a formulare un’offerta valida lungo tutto il periodo delTanno. Oltre alle vacanze estive (spiagge, mare, sole...) Tofferta turistica del nostro comune comprende il turismo congressuale e d’affari, nonchč il turismo del benessere, che č divenuto una tendenza mondiale, denominata Wellness, organizzato nelTambito degli stabilimenti termah e nelle altre strutture ricettive. Nel periodo autunnale ed in quello primaverile si č sviluppato il turismo dedicato agli ospiti appartenenti aha terza eth, che arrivano in gruppi organizzati, durante tutto Tanno soggiornano da noi i turisti del fine settimana, che trovano svago nel casinč, si deliziano con Tofferta culinaria della nostra localita e si divertono nei locali pubblici. Infine sta entrando in auge il turismo attivo, legato allo šport ed al trekking, lungo sentieri che portano nelTentroterra per scoprire i valori piu genuini della nostra regione. Pri tem ne gre prezreti uspešne Marine Portorož, Casinoja, Avditorija kot oblikovalca in ponudnika prireditev, vseh kulturnih institucij od muzejev do galerij, športnih društev, letališča, javnega podjetja Okolje, trgovin, turističnih društev in predvsem posameznikov - naših občanov, ki so vsak dan v stiku z gosti s svojim delom uresničujejo sloves naše občine kot najbolj razvite turistične občine v Sloveniji in so sestavni del »industrije gostoljubja«. Brez njih, nam ne bi uspelo! Chi sono i nostri ospiti? Oltre agli ospiti sloveni i visitatori che si soffermano nel nostro comune provengono dai Paesi contermini e da quelli vicini, come Tltalia, TAustria e la Germania, ai quali in questo ultimo periodo si stanno unendo sempre piu numerosi i clienti provenienti dagli stati delTex Unione Sovietica. Dopo un lasso di tempo relativamente lungo la nostra offerta turistica torna ad essere recepita anche da mercati pid lontani, come la Gran Bretagna, la Scandinavia e da altri ancora. Un dato molto importante č quello relativo alTalto numero di clienti costanti, ossia di turisti che ritornano soddisfatti e che, in ultima analisi, rappresentano la nostra migliore promozione. Svetilnik Informativno glasilo Občine Piran Oktober 2001 Izdajatelj: Občina Piran Računalniški prelom: Informa - Primorski utrip Uredil: Miran Starič Naklada: 5000 izvodov, v prilogi Primorskega utripa in prosto DDV 19% j Občina in turistično gospodarstvo z roko v roki širita turistično ponudbo. Prenovljena portoroška igralnica je pravi magnet za tisoče gostov, ki prisegajo zvestobo naši občini. Pogled naprej ! Ohranitev takega trenda razvoja je dolgoročno odvisna od uresničitve razvojnega ciklusa turističnih infrastrukturnih objektov v občini Piran. V občini potrebujemo razvoj, ki naj na novo ovrednoti prostor, ki ga imamo na voljo. V občini smo in bomo skupaj z gospodarstvom načrtno pristopih k mnogim projektom, ki bodo v prihodnjih letih omogočili kakovostni razvoj turizma: prenova starega hotela Palače, izgradnja golf igrišča, posodobitev letališča, izgradnja garažnih hiš v Piranu, zaprtje Tartinijevega trga za promet, urejanje kopališč in plaž in obalne sprehajalne poti, izdelava projektne zasnove in lokacijska umestitev tematskih vodnih zabaviščnih parkov, posodobitve zasebnih sob in apartmajev glede na tržne potrebe in kakovostne standarde, prostorska opredelitev območij za investicije v turistične namestitvene kapacitete in za turistično infrastrukturo, izdelava in izvedba projekta informiranja in usmerjanja v prostoru-neprometni turistični znaki, pristop k nacionalnemu turističnemu informacijskemu sistemu, trženje enkratne blagovne znamke turizma »PORTOROŽ«, zasnove idejnega projekta razvoja turizma v Fiesi, zasnove idejnega projekta razvoja turizma v Strunjanu, izvedba ankete med turisti o videnju in doživljanju Portoroža in Pirana kot turistične destinacije, zasnove in izvajanja projekta prijaznosti - do sokrajanov, gostov in okolja in proklamacija Pirana kot turistične občine. (i.s.) Število nočitev v občini Piran od leta 1990 do leta 2001 1600000 1400000 1200000 0) > 1000000 s 800000 o c 600000 400000 200000 N# N# N# leto 'V* c/ Število domačih in tujih nočitev v občini Piran od leta 1990 do leta 2001 0) 2 S o c 1.200.000 1.000.000 800.000 600.000 400.000 200.000 0 domače nočitve tuje nočitve 'v' ^ ^ ^ ^ ^ leto iu Faro EDIZIONE SPECIALE IN OCCASIONE DELLA PESTA DEL COMUNE Dl PIRANO - 15 OTTOBRE 2001 Spettabili cittadini! Permettetemi di esprimere la mia soddisfazione nel vedere che, dopo la pausa estiva, avete riniarcato Hnteresse per 1'operato delPamministrazione comunale, offrendomi con le vostre petizioni la possibilita di chiarire anche determinati fatti meno noti alEopinione pubblica. Le questioni che mi avete pošto tramite lettera, a mezzo posta elettronica o nelPambito dei contatti personali sono numerose, e tra esse molte sono purtroppo legate al passato. Cio e in effetti logico, poiche e dal passato che sorge la maggior parte dei problemi che noi oggi siamo chiamati a risolvere. Le questioni che mi sono state poste sono le seguenti: il vetusto albergo Palače šara ristrutturato? Che ne šara del debito verso 1’ospedale di Isola? Come si risolvera il contenzioso giuridico con 1’impresa SCT riguardo a Fiesso? Dapprima intendo rispondere a chiare lettere indicando il colpevole delTattuale situazione nella quale versa il vecchio albergo. Si tratta dei firmatari, ossia di coloro che hanno approntato il contratto di locazione a 99 anni tra il Comune di Pirano e 1’impresa Imperial Palače. Da quando ho assunto la guida del nostro comune, mi sono trovata assieme ai miei nuovi collaboratori a dover profondere tutte le energie per conseguire rannullamento di questo contratto, invece adibire tempo e mezzi alla sua ristrutturazione. Attualmente stiamo tentando di eliminare questo contratto, estremamente deleterio per il nostro comune, nelFambito del procedimento fallimentare che ha coinvolto 1’impresa Imperial Palače. Il Tribunale distrettuale di Capodistria ha gia deliberato la conclusione di questo procedimento, in quanto Timpresa non dispone di mezzi da includere nel patrimonio fallimentare, ma purtroppo, in forza di un intoppo procedurale, šara necessario rinnovare detto procedimento. Nonostante cio si spera che il fallimento si concludera 1’anno prossimo e che al Comune di Pirano vetra restituito anche il possesso delTalbergo, che e di sua proprieta sin dal 1994. Solamente allora potremo affrontare assieme ai partner la ristrutturazione delTedificio. Ho gia discusso in maniera approfondita della questione con i ministri delTeconomia e della cultura, i quali mi hanno promesso il loro appoggio, ed intendo inoltre cercare ulteriori partner per la ristrutturazione anche nel settore economico. Il salvataggio delFantico albergo dalle mani di un’impresa poco seda ci fomira pure la possibilita di realizzare 1’assetto complessivo del centro di Portorose, che sino ad ora non era possibile. Alla questione inerente il futuro assetto del centro di Portorose formuleranno la risposta i migliori architetti sloveni ed esteri, ai quali verranno offerti tre premi A Piratu) abbiamo deciso di mettere piu di 50 cartelli per segnalare i singoli edifici tutelati come monumenti. nelFambito del concorso per progettare la soluzione migliore per F assetto del centro della nostra rinomata localita turistica. Questa soluzione vetra usata successivamente nella ricerca dei potenziali investitori, ai quali si potra finalmente presentare quello che e possibile attuare nelFarea centrale di Portorose. L’accordo con Pospedale Il debito del Comune di Pirano verso Fospedale di Isola e insorto con la sentenza del Tribunale superiore di Capodistria, che ha accollato Fanno scorso al Comune di Pirano Fobbligo di pagare alFospedale di Isola 150 milioni di talleri di capitale e 610 milioni di talleri di interessi legali di mora, accumulatisi dal 28 aprile 1994 ad oggi. La dirigenza comunale di allora aveva evidenti nel nostro circondario. Difficilmente riuscirete a scoprire una dozzina di edifici, costruiti legalmente, che ancora non dispongono delFacquedotto, delFelettricita o del telefono. Quasi tutte le strade comunali, tranne qualche strada di accesso, sono asfaltate. Circa il 75% di tutti gli abitati dispone delFilluminazione pubblica e questa percentuale e destinata ad aumentare quest’anno, quando vetra collocata la linea elettrica tra il trasformatore di Croce bianca e il cimitero di Pirano, nonche Fanno prossimo, quando realizzeremo le linee elettriche per Filluminazione pubblica a Vignole, presso il crocevia per Malio e della Strada dei ftori, retrostante la chiesa di Portorose. Talvolta pero anche il meglio non e sufficiente per il comune Il Comune di Pirano ha ricostruito alPinizio di quest’anno la prima parte della strada per Limignano, attraverso la quale passa tutto il traffico per la Zona artigianale. La prima parte della nuova strada che porta alla Zona artigianale e gib conclusa. Se anche il tempo e le altre circonstanze sarano favorevoli ai costruttori la nuova strada šara apperta al traffico gia nella seconda meta delVanno prossimo. Allo stesso tempo verrano messi dei semafori alPincrocio della strada principale e la strada nuova. difatti deciso in quella data di non conferire alFospedale il denaro acquisito mediante la vendita del vecchio ospedale di Pirano. Ai rappresentanti delFospedale di Isola avevo gia offerto tempo addietro un accomodamento stragiudiziale in cambio del ritiro della richiesta di revisione del procedimento, presentata alla Corte suprema, richiamando la loro attenzione sulFesorbitante ammontare degli interessi di mora, anche perchč il Comune di Pirano non era stato in grado di pagare il debito prima che il contenzioso fosse stato giudicato dal Tribunale superiore. Dopo estenuanti trattative e stato raggiunto un accordo che prevede il pagamento del capitale e di meta degli interessi di mora in quattro ratei annui. Questo accordo deve essere ancora ratificato dal Consiglio comunale e da quello delFospedale. Per quanto attiene il contenzioso con Fimpresa SCT S.p.a. in merito a Fiesso, ho valutato che la causa al tribunale sta semplicemente durando da troppo tempo e, in funzione degli interessi di mora, la rivendicazione deli’SCT sta aumentando inesorabilmente. Perčič ho deciso di cercare un’altra soluzione rispetto a quello che hanno fatto i miei predecessori. Ho invitato il Presidente delFamministrazione delFimpresa SCT S.p.a., il Signor Ivan Zidar, a farmi visita a Pirano, cosa che il Signor Zidar ha accettato di buon grado. Durante la sua visita abbiamo concordato di risolvere Fannoso contenzioso nel termine piu breve possibile e che la possibilita di un accordo stragiudiziale sussiste solamente nelFambito delFoggetto della causa, ossia nella realizzazione delFassetto territoriale di Fiesso. Entrambe le parti hanno approntato una bozza di accordo di componimento della vertenza ed č stato avviato il procedimento di armonizzazione. Al momento le trattative, condotte dai servizi professionali del comune, stanno avendo successo, anche perche la SCT si rende conto della delicatezza delFambiente di cui e previsto Fassetto. Il Comune di Pirano vanta la migliore infrastruttura comunale in Slovenia Pure la questione rilevata al perchč il comune non profonda maggiori sforzi nella posa in opera deli’infrastruttura comunale ž legata al passato. A tutti coloro che mi hanno pošto questa domanda desidero rispondere chiaramente affermando che il Comune di Pirano vanta la migliore infrastruttura comunale in Slovenia. Mi rendo conto che alcuni saranno sorpresi da questo dato, ma le prove che confortano questa mia asserzione sono di Pirano. Perčič quest’anno e terminala la costruzione della rete fognaria a Nova vas, ed al contempo si sta costruendo quella di Padna. Con la conclusione di quest’investimento šara dotata della rete fognaria anche Fultima comunita lo-cale del nostro comune e sino alFanno prossimo rimarranno non allacciate alla rete meno del 10% di tutte le abitazioni, che perč non rimarranno senza questo servizio, anche perche i pozzi neri male si addicono al terzo millennio. Come raffronto mi sia concesso di citare il dato relativo agli allacciamenti alla rete fognaria in Slovenia, che vede in media un terzo dei nuclei familiari allacciati e solamente il 14% collegati anche ad un impianto di depurazione. Anche gFinvestimenti nel settore stradale sono stati cospicui: quest’anno e stata ristrutturata parte della strada per Limignano, completamente ricostruita la curva pericolosa sulla strada per S. Pietro e conclusa la prima fase della strada per la zona artigianale. Nonostante tutti questi interventi il lavoro che ci aspetta e ancora molto. Un problema assillante e costituito dalla strada di Croce bianca, accanto alla quale prolungheremo ulteriormente la linea delFilluminazione pubblica, che e stata collocata nella prima meta di quest’anno, e Fanno prossimo provvederemo alFassetto dei marciapiedi e della carreggiata. Pirano - citta universitaria Molte meno domande mi sono state poste in relazione agli avvenimenti ed alle attivita culturali nel comune di Pirano. Chiaramente i cospicui investimenti effettuati in favore deli’Auditorio e del teatro Tartini stanno dando i loro frutti, il che e dimostrato dalFincremento del numero di spettatori dei numerosi spettacoli di alta qualita. Le necessita culturali della popolazione vengono inoltre adeguatamente soddisfatte dalle associazioni che operano nelFambito delFUAC Karol Pahor e dalla locale Comunitii degli Italiani. La cura del sapere č il fattore chiave per lo sviluppo economico e culturale del comune, percič, secondo il mio parere, la nostra maggiore acquisizione e stata quest’anno la scuola elementare ristrutturata di Sicciole, una delle piu modeme scuole delFobbligo novennali in Slovenia, che il Comune ha provveduto a ristrutturare con contributi minimi da parte dello stato. In merito potrete leggere di piti nella pagina accanto, ma qui vorrei rimarcare la non meno importante acquisizione nel settore scolastico, rappresentata dalla futura ubicazione della Scuola superiore per rimprenditoria nel centro storico di Pirano. II ristrutturato palazzo Travesini ospitera con 1’anno prossimo circa 400 študenti, che doneranno alTantica cittadina nuova linfa e nuovi contenuti. Vivere nel comune di Pirano rappresenta un gran privilegio. Questo č un dato di fatto che mi viene confermato in occasione di ogni singola visita da numerosi ospiti famosi ed importanti. NelPultimo anno ci hanno fatto visita i Presidenti di Malta, della Lituania, della Slovacchia, Abbiamo gia rinnovato anche il secondo arco sotto la Mesa di Pirano che & un lavoro estremamente dijficile e costoso. Nonostante cid continueremo con il restauro del seguente arco nelPanno prossimo contando sull 'aiuto del Minislero per la cultura siccome si tratta di una parte importante delVeredita culturale Slov ena. delPUngheria e delPIrlanda, ed inoltre siamo stati partecipi dei nostri primi visitatori blasonati. AlFinizio del mese si 6 iscritto alPalbo d’oro dei visitatori illustri il granduca del Lussemburgo Enrico 1° e venerdi accogliero nel nostro palazzo comunale la Regina d’01anda Margreth 11°. Tutte queste visite hanno avuto ampio risalto nei media degli stati di provenienza dei nostri illustri ospiti ed hanno contribuito alPaumento inarrestabile della farna di Pirano in Europa. In occasione del decennale delTindipendenza abbiamo ospitato i membri del corpo diplomatico e tre ministri degli esteri dei Paesi confinanti, che hanno fomito il loro valido aiuto per il riconoscimento intemazionale della Slovenia. Pirano ha conquistato con il suo charme anche una grande citta americana. Dalla gemellata Indianapolis verra a farci visita nella prossima primavera la seconda delegazione in ordine di tempo. Siamo convinti che la nostra collaborazione aumentera e che i cittadini americani non saranno piti ospiti sporadici negli alberghi di Portorose. Comunque, nonostante gFinvestimenti e gli avvenimenti prestigiosi, non ho mai pošto in secondo piano quelle questioni che magari al comune non richiedono grossi sforzi, ma che assumono un significato estremamente importante per i cittadini. Siano esse rilevate a delle panchine nuove, a dei contenitori per i rifiuti da aggiungere a quelli esistenti, o che si tratti di un aiuto finanziario una tantum, o ancora di lavori impellenti di manutenzione, ho sempre ascoltato gli affanni di tutti i cittadini che necessitavano di aiuto. Nei primi tre anni ne ho ricevuti in udienza esattamente 279, concludendo con essi vertenze legali in via amichevole, permutando terreni, ritirando denuncie e fomendo nullaosta. Assieme abbiamo risolto tutta una serie di problemi che ai singoli parevano insuperabili. Il Comune ha acquisito quest’anno 15 abitazioni per meno abbienti, che sono State consegnate in uso a coloro che ne hanno fatto richiesta, risolvendo circa il 25% di tutti i problemi residenziali evidenziati nella lista d’attesa prioritaria. Ma forse e piu importante il fatto che il Comune abbia avviato sotto la mia guida una politica seria, mirata alla costruzione di abitazioni per meno abbienti, da locare ad equo canone. Per esse abbiamo determinato Tubicazione e le fonti di fmanziamento. Spero che la costruzione del primo complesso residenziale verra avviata 1’anno prossimo, poiche mi rendo conto che per coloro che non dispongono di un’abitazione ogni singolo giomo e importante. Uanno venturo la prima časa parcheggio a Pirano Infine una risposta alla perenne questione inerente la časa parcheggio a Pirano, che rappresenta 1’ultima mia promessa elettorale non ancora realizzata. Ossia non una risposta, ma almeno due. La časa parcheggio presso il cimitero verrit ultimata sino alla prossima stagione turistica, periodo in cui il problema del traffico stazionario in queH’area diviene insostenibile. La časa parcheggio presso la stazione di rifornimento carburanti seguira ad un anno di distanza e si stanno preparando i progetti per la costruzione della terza časa parcheggio accanto alla sacrestia, con cui il numero dei parcheggi disponibili a Pirano aumentera ad oltre 600 unita. NelPambito del programma di costruzione delle čase parcheggio il Comune collabora strettamente con le aziende turistiche, alle quali ha offerto il proprio sostegno approvando il Decreto sulle čase parcheggio pubbliche. Grazie a ci6 quest’anno č stata inaugurata la časa parcheggio Mirna a Portorose, per la quale 1’investitore non ha versato al Comune il contributo comunale, ma ha assicurato che in cambio il 60 % dei posti parcheggio šara riservato ai Piranesi ed ai visitatori. Da Mosca a Pirano in tre ore e mezza Per quanto attiene 1’infrastruttura la collaborazione tra il Comune e Pindustria turistico - alberghiera e fattiva e molto stretta. D’estate ho incontrato i rappresentanti delle imprese che hanno dimostrato interesse a partecipare alPaumento di capitale delPazienda aeroportuale Aerodrom di Portorose. Uaeroporto, anche se accusa in effetti una perdita minima di gestione, rappresenta una porzione importante delPinfrastruttura turistica ed offre numerose possibilita per lo sviluppo di questo settore imprenditoriale nel comune e, naturalmente, anche nella piu ampia regione carsico - costiera. Affinchč Paeroporto di Portorose possa raggiungere le mete prefisse e condurre una gestione alPattivo sono necessarie delle modifiche importanti nella struttura proprietaria, nelPamministrazione e nella stessa infrastruttura delFaeroporto. Siccome il Comune non e in grado da solo di fare fronte a questi impegni, ho proposto di collaborare in merilo ai soggetti economici del comune e delParea carsico - costiera. Le imprese hanno dimostrato uno spiccato interesse per il necessario aumento di capitale, anche perche in Europa sono numerosi gli aeroporti di queste dimensioni che operano con profitto. Il prolungamento della pista d’atterraggio di soli duecento metri renderebbe possibile lo scalo di aerei della capienza sino a 80 passeggeri, al che si potrebbero introdurre collegamenti diretti, ad esempio, con Londra o con Mosca. La crescita del numero di passeggeri aumenterebbe in proporzione le entrate dello scalo aereo, delPindustria turistica e del comune. Il comune di Pirano dispone di un’offerta tale da risultare sicuramente interessante per quella struttura di clienti che viaggia in aereo. Naturalmente quest’offerta va completata con altre attivita, tra le quali šara indispensabile anche un campo da golf, che si sta progettando nelle immediate vicinanze delFaeroporto. In merilo abbiamo gia effettuato alcuni incontri preliminari con i ministeri competenti ed i risultati ci hanno ulteriormente convinto della bonta del progetto, che cercheremo di realizzare quanto prima. I primi Euro nelle casse comunali Anche se Poperato delPamministrazione comunale e caratterizzato nel mio mandato dal retaggio del passato, ossia da contenziosi giuridici inutili, insorti sia a causa della scelta inopportuna dei partner d’affari, sia per la scarsa qualita della documentazione approntata, mi preme affermare che ora, sotto la mia dirigenza, Poperato si sta svolgendo in maniera indisturbata e professionale. Sono fiera nelPosservare che anche coloro che hanno espresso le critiche piu severe nei confronti del Comune non usano piti nel loro vocabolario le accuse di corruzione e di “sparizione” del denaro pubblico. Alcuni in effetti si domandano dove abbiamo prešo in questi ultimi tre anni il denaro per gli investimenti, la cui mole supera quelli attuati nel decennio precedente. La risposta si evince dalla trasparenza della nostra gestione. Tutti voi cittadini polete prendere in ogni momento visione del nostro operato e della nostra amministrazione. I nostri bilanci vengono approntati con estrema perizia ed attuati senza omissioni. Le polemiche tra i consiglieri comunali alFattodelFapprovazione dei bilanci sono rilevate soprattutto a dove e quanto investire, e non gia a come reperire i mezzi necessari. Consentitemi di affermare con piena responsabilita che il denaro pubblico viene usato dal Comune con estrema cura e diligenza. Naturalmente non ci avvaliamo solamente delle fonti di bilancio previste dalla legge, ma cogliamo con successo le opportunita offerte da vari bandi di concorso sia nazionali che intemazionali per il finanziamento di progetti specifici, come ad esempio il progetto ALAS, finanziato dalPUnione europea dai mezzi del programma Phare, al quale partecipano le cittž di Lesvos (Grecia), Figuera da Foz (Portogallo), Pomorie (Bulgaria) e la nostra Pirano. Nella parte slovena del progetto sono inclusi il Comune di Pirano, quale partner principale, ITstituto per la tutela del patrimonio ambientale e culturale, il Museo del mare Il Comune di Pirano aiuta i propri artisti acquistando i loro lavori. Oltre a numerosi altri proggetti abbiamo quindi collaborato quest’anno alla pubblicazione della fotomonografia ‘Pirano ai margini dei secoli’ scritta da Slobodan Simič- Sime, della quale siamo molto orgogliosi sia i cittadini di Pirano che i nostri visitatori. “Sergej Mašera” e Passociazione omitologica “Ixobrychus”. Il valore della nostra parte del progetto ammonta a 359 mila Euro, dei quali i tre quarti vengono finanziati dalPUnione europea. Il progetto ALAS significa Pavvio delPattuazione dello stesso desiderio di quattro citta legate alla produzione del šale, site in parti differenti del Vecchio continente, ossia la conservazione e lo sviluppo della produzione tradizionale del šale e la tutela del prezioso patrimonio culturale e natu-rale delle saline. Di chi e il mare? Seppure la proprieta delle saline č stata assunta dal Ministero per Pambiente e il territorio della Repubblica di Slovenia, nel Comune di Pirano non possiamo rimanere a guardare a braccia conserte il deperimento del nostro patrimonio natu-rale e culturale. Perčič i lavori di conservazione piu necessari vengono effettuati usando i mezzi adibiti agli interventi urgenti. Ma questa soluzione di ripiego non pub durare in etemo, per cui proporrč al Govemo della Repubblica di Slovenia di far approvare al Parlamento una legge sugli stanziamenti per le saline, che verra redatta dal Comune di Pirano. In conformitč a questa legge, una determinata percentuale del prezzo di ogni chilogrammo di šale importato dovrebbe essere adibita al risanamento ed alla manutenzione delle saline di Pirano. Inoltre, assieme al Comune municipale di Capodistria, proporra alla Camera di stato la modifica delPesistente proposta della Legge sulle acque. Sono infatti convinta che la proposta, nei passi in cui regola le questioni inerenti il mare, sia di infima qualitil, poiche permette la privatizzazione della fascia costiera e infrange il diritto costituzionale di godimento dei beni pubblici, revocando questo status a ci6 che in tutto il mondo e bene pubblico. Nel Comune di Pirano Abbiamo illuminato il 75 percento degli abitati del Comune di Pirano. ci rendiamo perfettamente conto della rapidita con cui un proprietario di un pezzo di costa tende ad abusare di questo suo diritto. A mio modo di vedere ogni cittadino ed ogni ospite del nostro Paese dovrebbero avere il diritto di usare gli stabilimenti balneari e di libero passaggio sul lungomare dappertutto, da Ancarano a Sicciole, anche attraverso gli stabilimenti balneari, come la spiaggia centrale di Portorose. Durante quest’estate si č nuovamente acuita la tradizionale polemica sul fatto che Pingresso agli stabilimenti balneari dovrebbe essere gratuito. Concorde pienamente con questa proposta, ma al contempo non mi passa neppure per la mente di accollare tutte le spese di pulizia, sicurezza ed assetto delle spiagge sulle spalle dei cittadini piranesi, cosa che accadrebbe se si cessassero di fatturare queste spese a coloro, per le quali insorgono. Questa e una proposta insostenibile, considerando il fatto che il proprietario del mare e della maggior parte della fascia costiera sono proprio tutti i cittadini della Repubblica di Slovenia. Spero, con quest’ampia introduzione, di aver fornito la risposta ai quesiti che mi vengono posti con maggiore frequenza, ma d’altronde il comune, col suo operato, ha gia risposto a tutta una serie di quesiti che non sono stati ancora formulati. Qualche volta mi si rimprovera che il comune non fa assolutamente nul la in determinati settori, ma desidero sottolineare che di settori sirnih non ce ne sono! Il Comune di Pirano lavora sodo ed e efficace nel suo operare. Siccome lavoriamo molto, esiste la possibilita che nel corso degli eventi si compia pure qualche errore. Ci adoperiamo affinche ce ne siano quanti meno e vi saremo grad se ci avvertirete per tempo della loro esistenza. Profondamente convinta che accomunando le nostre forze coglieremo un successo ancora maggiore, e che sino alla prossima festa comunale riusciremo a realizzare quello che ci siamo prefissi, porgo a tutti un cordiale saluto e un augurio di cuore in occasione della festa comunale. Il Sindaco del Comune di Pirano Prof. Vojka Štular rvT_rvT_p/^i_rv"i_j'^Lj'^i_j'vi_nvnL_pnL_r''nL_pnL_r'n La politica per i giovani a Pirano La politica per i giovani e un settore estremamentc ramificato della vita sociale, che nelPultimo decennio ha vissuto in Slovenia importanti modifiche ed uno sviluppo non indifTerente. I giovani europei, che visitano la Slovenia per il tramite degli scamhi internazionali giovanili, sono entusiasti del sistema delle strutture giovanili sviluppate in Slovenia dopo l’acquisizione delPindipendenza. E’ un dato di fatto che il settore delPorganizzazione studentesca sia da noi sviluppato e regolato meglio che in qualsiasi altro stato europeo. Un’attenzione particolare della politica per i giovani era volta negli ultimi anni anche allo sviluppo delle strutture giovanili locali, che hanno raggiunto il loro “apice” politico con la Legge sui consigli giovanili, che ha determinato le condizioni specifiche per la costituzione dei consigli giovanili locali, il che ha reso possibile anche alle organizzazioni giovanili di Pirano la formalizzazione della loro collaborazione. Infine un segno importante e il successo di numerose liste civiche giovanili alle ultime elezioni amministrative e 1’ingresso del Partito dei giovani della Slovenia alla Camera di stato in occasione delle ultime elezioni parlamentari. Tutti questi sono indici di attenzione che la nostra societa presta alla giovcntii e denotano inoltre 1’attivita della gioventii stessa nelPassicurarsi la soddisfazione dei propri interessi e delle proprie necessita. Certamente, come in numerosi altri settori, esiste anche in quello della politica per i giovani un divario pressante tra la regolamentazione giuridica e la prassi di ogni giomo Sono numerose le difficolta che šara necessario superare per garantire alla gioventii un uso del tempo libero variegato e di qualita, nonche la creazione autonoma di una propria identita. Inoltre rimane viva Pimpellenza di risolvere i semplici problemi di ogni giomo, essendo la politica per i giovani un meccanismo vivo, che si confronta nella prassi con i cambiamenti che caratterizzano la civilta modema. Questo e il punto di partenza che risulta importante anche nel nostro comune per lo sviluppo della gioventii, poiche la sua inclusione nei flussi nazionali ed internazionali rappresenta oggi il fattore centrale per lo sviluppo delle strutture giovanili. Il Comune di Pirano ha registrato negli ultimi anni progressi importanti in questo settore e con le attivita compiute quest'anno ha gettato solide basi per lo sviluppo qualitativo a lungo termine della politica per i giovani a livello comunale. La politica per i giovani nel Comune di Pirano Il nostro comune registrava tempo addietro penosi ritardi nel settore della politica per i giovani, anche perche nei mandati precedenti la politica comunale non si era occupata affatto, o perlomeno non in maniera sistematica, delle questioni legate ai giovani. Tranne per le attivita ormai di routine, organizzate soprattutto come attivita di compendio a quellc del sistema scolastico o delle organizzazioni classiche, come ad esempio gli scout, nel settore delle attivita dedicate ai giovani si denotava un vuoto allarmante. Tra gli attori principali che si sono impegnati in questo campo un pošto di rilievo e occupato dal Club degli študenti del comune di Pirano che, grazie anche airilluminata dirigenza, susseguitasi negli ultimi mandati, ha saputo sviluppare tutta una serie di proposte interessanti per alunni e študenti. Un grazie particolare in questo ambito va ali’opera dello scomparso Aleksander Poropat, che ha lasciato dietro di se un gran vuoto e un senso di dispiacere in noi tutti. Un ruolo importante e stato inoltre ricoperto dali’Associazione degli amici della gioventii, che offre numerose attivita per i piii giovani. Nonostante ci6 si denotava la mancanza un sostrato che garantisse lo sviluppo armonico delle strutture dedicate ai giovani e agevolasse 1’unione delle forze per creare un ampio fronte di attivita giovanili. Nel mandato delPattuale Sindaco, la Signora Vojka Štular, si sono avverati molti cambiamenti importanti, che hanno garantito lo spazio necessario allo sviluppo estremamentc rapido delle strutture giovanili nel nostro comune. Il punto di partenza dello sviluppo e stato sicuramente il mutato rapporto delPamrninistrazione comunale con questo settore, poichč trattazione della questione giovanile ha assunto un ruolo prioritario nelTambito della politica comunale. Inoltre la gioventii ha implementato la sua forza politica, operando in questo mandato due consiglieri della lista civica denominata "Lista dei giovani”, che alle ultime amministrative ha raggiunto il terzo pošto conquistando circa il 10% dei voti. Con ci6 e stata assicurata la base politica per lo sviluppo delle attivita giovanili, il che comunque non era di per se sufficiente. II ruolo chiave nello sviluppo delle strutture giovanili č stato svolto in questo mandato dalle organizzazioni giovanili, che sono maturate, hanno superato la fase di operato autonomo ed hanno riconosciuto la necessita della mutua collaborazione. Il supporto politico e lo sviluppo della societh civile neirambito della gioventii hanno fatto registrare dei risultati importanti che fanno sperare in un ulteriore salto di qualita della politica per i giovani nel periodo a venire. La costituzione del consiglio giovanile costituito il Consiglio giovanile di Pirano. Il gruppo promotore stava coordinando 1’operato dei gmppi giovanili gia da tempo, ma per la formalizzazione di codesta collaborazione si era dovuta aspettare 1’approvazione dei regolamenti attuativi da parte dello stato, che non si d dimostrato certamente campione di solerzia. Il Consiglio giovanile colleghera tutte le organizzazioni giovanili del comune, dalle associazioni ai club e sino ai raggruppamenti giovanili in seno ai partiti politici. Si tratta di un meccanismo importante, che fomira la possibilita a tutti gli attivisti giovanili di collaborare con successo ed uno sviluppo armonico delle attivita proposte alla gioventii del comune. Il Consiglio giovanile e un’organizzazione quadro che riunisce tutte le potenzialita dei giovani della societa civile e pertanto avrii un suo determinato peso politico, poiche la sua legittimita deriva dali’ampio numero di associati alle organizzazioni che ne fanno parte e ricoprono tutto lo spettro delle attivith giovanili in ambito comunale. Uorganizzazione dovra assurgere al ruolo di promotrice delle attivita giovanili e come interlocutore della politica comunale nella soluzione delle questioni reputate importanti per la giovane generazione. Percio appare importante che il Consiglio giovanile abbia un interlocutore diretto nelPambito delPamrninistrazione comunale. Il secondo evento importante, che regola le questioni organizzative basilari dello sviluppo della politica per i giovani a Pirano, e stata Tistituzione di un Dicastero per le questioni dei giovani ad opera di Milica Maslo, Direttrice delPUfficio per le attivita sociali. Grazie a cio Ingrid Lieen e stata nominata referente per le questioni dei giovani, il che ha agevolato di molto la comunicazione tra le organizzazioni giovanili e 1’amministrazione comunale, avendo ora nell’ambito di quest’ultima un addetto ai lavori che si occupa della loro problematica. “soggiorno”, nel quale i giovani di Pirano troveranno un ambiente protetto per passare il tempo libero nell’ambito del centro Computer, davanti alla televisione, leggendo riviste, libri o piii semplicemente per una partita di briscola. Il soggiorno šara per i giovani, che attualmente si ritrovano solamente nelle vie, il loro tanto agognato punto di ritrovo. Uofferta delle attivita che si potranno svolgere nelPEpicentro šara estremamentc varia. Verranno organizzati corsi di arte, scacchi e bridge, conferenze, rappresentazioni teatrali, cicli tematici legati a viaggi, corsi di yoga, ed anche un servizio di consulenza in vari campi. In breve, 1’offerta šara ricca e si sviluppera adattandosi ai desideri ed ai bisogni dei giovani. Inoltre la denominazione Epicentra sta a significare che questo šara il centro dal quale le attivita giovanili si irradieranno per tutto il comune, per cui e importante che il ritmo delPattivita giovanile non rallenti e che si continui con lo sviluppo delPinfrastruttura dedicata ai giovani. Tra i progetti in cantiere gli ambienti dedicati ai giovani a Sentiane e gli sforzi per sostenere le aspirazioni della gioventii di Strugnano per acquisire la loro Časa della gioventii. La costituzione del Centro e uno dei progetti piii importanti in questo mandato, che per6 deve essere inteso come 1’inizio delle attivita per assicurare a tutti i giovani del comune degli ambienti consoni alle loro aspirazioni. E’ importante guardare avanti, poiche lo sviluppo delle infrastrutture dedicate alla giovane generazione produrra nuove necessita, ed e pertanto opportuno preparare gia oggi il piano per soddisfare le necessita dei giovani in ambito comunale nel senso piii ampio del termine. Anche i giovani parteciperanno la loro quota Parallelamente alle novita in campo organizzativo la massima iniziativa nello sviluppo delle strutture giovanili e stata avviata nel campo deirinfrastruttura dedicata ai giovani, poiche i giovani di Pirano hanno finalmente ricevuto degli ambienti dedicati a loro. L’Epicentra giovanile di Pirano, la cui apertura ufficiale avverril in occasione della Giornata della festa comunale, e l’acquisizione piii importante della nostra gioventii in questo mandato. Gli spazi dell’ex Časa del Pioniere in via Rozman L’EPIcentro giovanile di Pirano MLADINSKI EVROPSKI PROJEKTNI IN INFORMACIJSKI CENTER PIRAN CENTRO GIOVANILE PROGETTUALE EINF0RMATIV0 EUROPEO PIRANO garantiranno alle organizzazioni giovanili ed a tutti coloro che promuovono delle iniziative dedicate ai giovani l’attuazione di svariate attivita. Con ci6 i giovani di Pirano hanno acquisito delle ottime condizioni di spazio per lo sviluppo delle loro attivita, anche pcrche nel centro giovanile c’e spazio per tutti coloro che desiderano svolgere una qualche attivith, dalTambiente ludico per i piii piccini, agli uffici per svariate associazioni e club. L’ambiente piii importante del centro šara indubbiamente il Uorganizzazione della gioventii e lo sviluppo delPinfrastruttura per i giovani sono i punti di partenza basilari per lo sviluppo delle attivita giovanili nel comune, ma e chiaro che la questione non si conclude qui. Per un operato di qualitii delle organizzazioni giovanili e per un uso finalizzato ed utile delle condizioni infrastrutturali e necessario garantire proposte di attivita valide che si svolgeranno in questo ambito. I creatori della politica per i giovani e del programma del centro giovanile hanno approntato una proposta in linea di massima, che offririi ai giovani piranesi una vasta gamma di attivith, alle quali essi potranno partecipare nel tempo libero. Pero e chiaro che Pofferta dovra adattarsi ai desideri ed ai bisogni delle giovani generazioni che vi prenderanno parte. Percio sono importanti soprattutto i meccanismi di motivazione dei giovani affinche questi esprimano i loro desideri e s’impegnino per realizzarli. La motivazione della gioventii e infatti la chiave di volta per la partecipazione della stessa sia alla pianificazione sia alFattuazione dei contenuti dei centri giovanili. Le organizzazioni giovanili e la dirigenza comunale hanno solamente la prerogativa di assicurare le condizioni di base, ma lo sviluppo concreto delle attivita giovanili e un compito di cui si deve fare carico la gioventii stessa, che dovra articolare i suoi bisogni e partecipare alla loro soddisfazione. Per lo sviluppo ulteriore delle strutture giovanili in ambito comunale sarh quindi necessario assicurare 1’attivazione dei giovani, e šara inoltre importante conservare il rapporto delPamrninistrazione comunale nei confronti della politica per i giovani. Uattuale dirigenza comunale sta assicurando pienamente la validitii di questo rapporto e sta ai giovani fare in modo che cosi rimanga anche in futuro. Sebastjan Jeretič Nel settore delPorganizzazione della politica per i giovani il 11 luo8° P™ importante delVEPIcentro giovanile d il »soggiorno« che offre ai giovani di Pirano uno spazio sicuro passo piii importante e stato compiuto alPinizio di settembre, d o ve trascorrere il proprio tempo libero. quando le organizzazioni giovanili del nostro comune hanno PRIREDITVE OB PRAZNIKU OBČINE PIRAN 2001 četrtek, 11. oktobra - ob 18. uri: Klavirski koncert Aleksandra Rojca iz Trsta v Gledališču Tartini Piran v organizaciji Obalnih galerij Piran. - ob 20. uri: otvoritev razstave “PNUDGOTS” v Mestni Galeriji v Piranu, ki jo posreduje festival TRIESTE CONTEMPORANEA v organizaciji Obalnih galerij Piran. petek, 12. oktobra - med 16. in 20. uro: “Večer na vasi” v Padni v organizaciji TD Škurša in Kluba Istra. - ob 17. uri: Otvoritev rekonstruiranega cestnega ovinka pred vasjo Sv.Peter s kulturnim programom v organizaciji Občine Piran, KS Sv.Peter in KO Sloga. - ob 18. uri: Otvoritev čistilne naprave v Novi vasi - ob 18.30 uri: Srečanje kulturnih skupin občin, ki mejijo na reko Dragonjo v Sv.Petru v organizaciji KS Sv.Peter in KO Sloga. od 12. do 19. oktobra: Razstava otroških izdelkov Vrtca Mornarček Piran v občinski mestni palači v Piranu. sobota, 13. oktobra - ob 10. uri: Komemoracija pred spomenikom padlim partizanskim pomorščakom v Portorožu s kulturnim programom v organizaciji Občine Piran in Združenja borcev in udeležencev NOB občine Piran.. - ob 10. uri: Mednarodni turnir ženskih ekip v balinanju na balinišču Antene Portorož - Šentjane v organizaciji Balinarskega kluba Prijatelji Portorož - ob 11.30 uri: Srečanje brigadirjev ob 14.obletnici ustanovitve v Gledališču Tartini v Piranu. Organizira Društvo Brigadirjev Slovenskega Primorja in Istre v Kopru. - ob 19. uri: OSREDNJA PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU v Gledališču Tartini v Piranu Po prireditvi bo v prostorih Caffe Teatra degustacija vrhunskih vin piranskih vinogradnikov. nedelja, 14. oktobra - ob 11. uri: Predaja gasilskega vozila Gasilski brigadi Koper na Tartinijevem trgu v Piranu. - od 14. do 18. ure: Dobrodelna zabavna prireditev ob promociji mladinskega centra s tombolo ob 16. uri na Tartinijevem trgu v Piranu v organizaciji Društva prijateljev mladih in Kluba študentov občine Piran. - ob 16. uri: Slovestnost ob 40-letnici FORMA VIVE v organizaciji Obalnih galerij Piran. - ob 18. uri: Koncert skupine FARAONI na Tartinijvem trgu. Nastopili bodo tudi člani plesno - akrobatske skupine Flip, folklorne skupine Val in plesne skupine Metulj. od 14. do 30 oktobra: Razstava oblikovalskih rešitev krajinsko arhitekturne delavnice “Piran 2001” v Mladinskem epicentru Piran v organizaciji Hortikulturnega društva Portorož. ponedeljek, 15. oktobra - med 9. in 11.30 uro: Slikarski extempore pri Taverni v Portorožu - plaža v organizaciji z Vrtcem Morje Lucija. - ob 11.30 uri: Predstavitev knjige ARABELLA in srečanje z avtorji knjige v Galeriji Hermana Pečariča v Piranu. Organizatorji: Italijanska samoupravna narodna skupnost Piran in OŠ Vincenzo de Castro Piran. - ob 13. uri: Svečano odprtje nove Osnovne šole Sečovlje sreda, 17. oktobra - med 9. in 11.30 uro: Spoznavno športno dopoldne na igrišču Vrtca Morje v Luciji v organizaciji z Vrtcem Morje Lucija. četrtek 18. oktobra - med 9. in 11.30 uro: Slikarski ex - tempore na plaži v Strunjanu v organizaciji z Vrtcem Morje Lucija. petek, 19. oktobra - ob 18.30 uri: projekcija in podelitev nagrad fotografskega natečaja “Kamen 2001” v OŠ Ciril Kosmač Piran. Organizira: Foto klub in ZKD Karol Pahor Piran. - ob 20.30 uri: Koncert tradicionalne etno - folk glasbe Terra folk v Gledališču Tartini v Piranu. nedelja, 21. oktobra - ob 10. uri: “PANDOLO SALSA" na plaži hotela Salinera v Strunjanu. Organizira: TD Solinar iz Strunjana. nedelja, 28. oktobra - ob 12. uri: Mednarodna moto dirka v počastitev praznika Občine Piran na karting stezi v Luciji. Organizator: KK Lucija Pl RAN O MANIFESTAZIONI IN OCCASIONE DELLA FESTA DEL COMUNE Dl PIHANO 2001 Giovedl, 11 ottobre - alle ore 18 nel Teatra Tartini: Concerto del pianista triestino Aleksander Rojc, organizzato dalle Gallerie costiere di Pirano. - alle ore 20 nella Galleria civica di Pirano: Inaugurazione della mostra PNUDGOTS allestita dal festival Trieste Contemporanea e organizzata dalle Gallerie costiere di Pirano. Venerdt, 12 ottobre - dalle ore 16 alle 20 a Padna: “La festa del villaggio” organizzata daH’Associazione turistica Škurša e dal Club Istra. - alle ore 17: Inaugurazione della ricostruita curva stradale alllngresso nel villaggio di Sv. Peter, accompagnata da un programma culturale organizzato dal Comune di Pirano, dalla Comunita locale di Sv. Peter e daH’Associazione culturale Sloga. - alle ore 18: Inaugurazione delLimpianto depuratore a Nova vas. - alle ore 18.30: Incontro dei gruppi culturali dei comuni confinanti con il fiume di Dragogna a Sv. Peter, organizzato dalla Comunita locale di Sv. Peter e daH'Associazione culturale Sloga. dal 12 al 19 ottobre Mostra dei lavori fatti dai barabini del Giardino d’infanzia ‘Mornarček’ di Pirano che si terra nel Palazzo comunale di Pirano. - alle ore 18 in piazza Tartini: Concerto del gruppo Faraoni e 1’esibizione del gruppo acrobatico Flip, del gruppo folcloristico Val nonche del gruppo di danza Metulj. dal 14 al 30 ottobre Mostra delle soluzioni progettuali concepite nell'ambito dei laboratori d’architettura paesaggistica ‘Pirano 2001' che avra luogo al centra giovanile di Pirano, organizzata dalFAssociazione d’orticultura di Portorose. Lunedi, 15 ottobre - dalle ore 9 alle 11.30 alla Taverna di Portorose, vicino alla spiaggia: Extempore di pittura organizzato in collaborazione con il Giardino d’infanzia ‘Morje’ di Lucia. - alle ore 11.30: Presentazione del libro Arabella e incontro con gli autori nella Galleria Herman Pečarič di Pirano, organizzato dalla Comunita autogestita della nazionalita italiana di Pirano e dalla scuola elementare Vincenzo de Castro di Pirano. - alle ore 13: Inaugurazione solenne della rinnovata scuola elementare di Sicciole. Mercoledi, 17 ottobre Sabato, 13 ottobre - alle ore 10: Torneo internazionale femminile di bocce presso 1’Antena Portorož - Sentiane, organizzato dal Club dei giocatori di bocce “Amici" di Portorose. - alle ore 10 a Portorose: Commemorazione dinanzi al monumento ai partigiani marittimi caduti, seguita da un programma culturale organizzato dal Comune di Pirano e dall’Associazione dei combattenti e partecipanti alla L.PL. del Comune di Pirano. - alle ore 11.30 nel Teatra Tartini di Pirano: Incontro dei brigadieri in occasione del 14° anniversario di fondazione, organizzato dall’Associazione dei brigadieri del Litorale sloveno e delFIstria, di Capodistria. - alle ore 19 nel Teatra Tartini di Pirano: Manifestazione solenne in occasione della Festa comunale di Pirano. Segue nel Caffe Teater la degustazione dei migliori vini prodotti da viticoltori piranesi. Domenica, 14 ottobre - alle ore 11 in piazza Tartini: Consegna del veicolo della Brigata dei vigili del fuoco di Capodistria. - dalle ore 14 alle 18 in piazza Tartini: Manifestazione di beneficenza con tombola (alle ore 16) in occasione della promozione del centra giovanile, organizzata dalFAssociazione Amici dei giovani e dal Club degli študenti del Comune di Pirano. - alle ore 16:Cerimonia in occasione del 40.o anniversario di FORMA VIVA, organizzata dalle Gallerie costiere di Pirano. - dalle ore 9 alle 11.30: sul campo di gioco del Giardino d’infanzia ‘Morje’ di Lucia, mattinata sportiva perfare nuove conoscenze, organizzata dal Giardino d’infanzia ‘Morje’ di Lucia. Giovedl, 18 ottobre - dalle ore 9 alle 11.30: Ex tempore sulla spiaggia di Strugnano, organizzato insieme al giardino d’infanzia ‘Morje’ di Lucia. Venerdi, 19 ottobre - alle ore 18.30 nella scuola elementare Ciril Kosmač di Pirano: Proiezione e consegna dei premi per il concorso fotografico ‘Pietra 2001 ’ organizzato dal Club fotografico e dalFUnione delle associazioni culturali Karol Pahor di Pirano. - alle ore 20.30 nel Teatra Tartini di Pirano: Concerto della mušica tradizionale di stile etno-folk ‘Terra Folk’. Domenica, 21 ottobre - alle ore 10 sulla spiaggia delFHotel Salinera a Strugnano: 'Pandolo salsa’ organizzato dall’Associazione turistica Solinar di Strugnano. Domenica, 28 ottobre - alle ore 12 sulla pista karting a Lucia: Corsa motociclistica internazionale nella ricorrenza della festa del Comune di Pirano, organizzata dal Carting club Lucia. g W S kantico po kurilno olje v Lucijo Ukinitev bencinskega servisa OMV ISTRABENZ v Piranu rahel udarec za Pirančane Informacija, ki smo jo prejeli od Marketinga OMV Istrabenz d.o.o. Koper o prenehanju obratovanja njihovega bencinskega servisa pred Piranom s 1. oktobrom 2001 vsekakor ni dobrodošla za Pirančane, kjer so se lahko gospodinjstva in vozniki oskrbovali z gorivom že več kot 50 let. Jadran Bajec, pomočnik direktorja za investicije pojasnjuje, da je poglavitni razlog za zaprtje dejstvo, da objekta ni mogoče prenoviti po novih notranjih standardih OMV ISTRABENZ na področju varovanja okolja. Sporočili so, da na piranski lokaciji ni mogoče uveljaviti vseh potrebnih ekoloških varoval, ki jih OMV ISTRABENZ že dosledno vpeljuje pri začrtani prenovi starejših objektov, predvideva pa jih menda tudi nova bodoča zakonska ureditev. Prav tako novi prometni predpisi ne dovoljujejo sedanjega neposrednega dostopa s ceste. Če bi želeli pridobiti potrebno površino, bi morali poseči v pobočje za servisom, 'vendar je v sprejetem občinskem zazidalnem načrtu na točki sedanjega bencinskega servisa predvidena drugačna dejavnost oziroma vhod v novo garažno hišo. Piranski vozniki se bodo z gorivom lahko oskrbovali na sodobnem, dober kilometer oddaljenem bencinskem servisu pri skladišču Monfort v Portorožu, ali menda samo v Luciji. Podjetje bo v Piranu ohranilo prodajno mesto z gorivom za plovila na piranskem pomolu. Da bi prebivalcem mesta olajšali oskrbo z energenti za gospodinjstvo, je podjetje že vložilo prošnjo za širitev dejavnosti tudi na prodajo kurilnega olja v posodah in plinskih jeklenk. Pirančani se sprašujejo kako to, da občina Istrabenzu ni mogla zagotoviti nove primerne lokacije za vsaj enako oskrbo z energenti kot je bila doslej. Menijo, da je načrtovana garažna hiša v tem predelu, ki je mimogrede še dolgo ne bo, prišla kot nalašč za izgovor podjetju, ki upravičeno meri le za dobičkom, hkrati pa naj bi se rešilo (nerentabilne?) črpalke pred Piranom, ki kar po vrsti izgublja svoje vitalne dele. Kmalu naj bi se iz Pirana izselila tudi Upravna enota. V mestu Piran je po izjavah tamkajšnjega črpalkarja še vedno veliko gospodinjstev, ki si ogrevajo stanovanja s kurilnim oljem. Sedaj bodo morale stare ženice s kanticami po kurilno olje v Portorož. Ali pa bo morda kako drugače? Občina Piran Krajevna skupnost Nova vas čestita vsem krajankam in krajanom ?a pravnik občine Piran, 15. oktober Ponosni na svoje delovne uspehe v naši krajevni skupnosti, jjelimo vsem občankam in občanom naše občine Piran prijetno praznovanje. DeSUS Demokratična stranka upokojencev Slovenije Občinska organizacija Piran Vsem članom in simpatizerjem naše stranke DeSUS, občankam in občanom piranske občine čestitamo za praznik občine Piran, 15. oktober. Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož, Tcl/Fa*: 05 677 0185, tel.: 05 6777 140, E - pošta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Storitve za medije in tisk PTA Primorska tiskovna agendja: Obala 125, Lucija Tel.& fax: 05 677 0185, GSM 031/851-240 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna VEK Koper primorski uMp Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Obala 125, Tel./Fax: 05 677 0185, tel.: 05 6777 140 Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Matična 5t. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. Davčna št. 59225246 Ž.R. št.: 51400-620-63-051202111-668494 BK, PE Piran, Ag. Lucija Letna naročnina (za 12 številk) 1.800,00 SIT Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS it. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8 96. Ustanovitelj in izdajatelj: Pričakujemo vas v novi trgovini v TPC II - IZDELAVA DIGITALNIH FOTOGRAFIJ • direktno iz diapozitiva • digitalnih fotoaparatov: compact flash, PC card • CD - romov • korektura starih fotografij -izboljšanje kontrasta, ostrine, intenzivnosti barv • fotografiranje svečanosti in porok Anonimna Forma viva Ali bo mednarodni simpozij o Forma vivi, ki letos beleži že štiridesetletni obstoj, dogodek, ki bo vsaj za trenutek opozoril na pomembnost krajinske, monumentalne, arhitektonske in kulturne dediščine, ki jo premoremo na polotoku Seča, ali pa bo spet šla v rahlo pozabo? Tcmeljo vprašanje upravljalcem, ali jo znajo ponujati (na primer na internetu) kot turistično posebnost in ustrezno tržiti? Zakaj ne bi (nekatere) skulpture, ki sc preveč drenjajo,(včasih v neurejenem) parku na Forma vivi, krasile na primer prostore pred znamenitimi piranskimi, izolskimi ali koprskimi palačami, v parkih pred TPC Lucija, Pietra Coppa v Izoli, ali še kje drugje? Bodo neutrudni kiparji s Fomra vive, modra dobili kaj priložnosti za ustvarjanje v Kopru, kjer načrtujejo postavitev spomenika Martinu Krpanu, Lepi Vidi, poslednjemu odhajajočemu vojaku JLA...? Mednarodni simpozij kiparjev traja od 14. 9. do 14.10.2C01. V nedeljo (14.10.) ob 16.00 uri bo na delovišču Forme vive slovesnost. Nove zmogljivosti Vachting centra Ladjedelnice Izola V petek, 12. oktobra ob 11.30 bodo v Ladjedelnici Izola d.o.o svečano predali namenu nove zmogljivosti njihovega Vachting centra. Ob tej priložnosti bodo ob 12. uri odkrili spominsko obeležje na zelenici pri vhodu v ladjedelnico. Prisotne bosta pozdravila Dimitrij Živec, predsednik uprave Ladjedelnice Izola in sekretar za pomorstvo Branko Mahne, ki bo tudi svečano prerezal otvoritveni trak. Ob 12.50 je predviden prvi spust plovila v morje z novim dvigalom, nato pa si bodo udeleženci ogledali halo Vachting centra. Izola Ponovljen rekordni april zbiranja kosovnih odpadkov V redni septembrski mesečni akciji zbiranja kosovnih odpadkov izolske Komunale so občani ponovili aprilski rekord, saj so s kosovnimi odpadki napolnili skupaj 76 zabojnikov. Krajevne skupnosti so naročile kar 12 mobilnih zabojnikov, ki so bili nameščeni na dodatne lokacije. Akcijo zbiranja kosovnih odpadkov bodo ponovili. V petek, 12. oktobra bodo delavci izolske Komunale zabojnike namestili na zbirne točke v krajevnih skupnostih Livade in Jagodje -Dobrava, tretji konec tedna pa bodo kosovne odpadke zbirali v krajevni skupnosti Korte in v zaselkih na podeželju. Občani lahko mobilne zabojnike naročijo , prek svojih krajevnih skupnosti. Ramsarska konferenca na Bledu Četrta evropska regionalna konferenca pogodbenic Ramsarske konvencije se odvija na Bledu od 13. do 18. oktobra 2001. Ministrstvo za okolje in prostor ter Urad Ramsarske konvencije organizirata od 13. do 18. oktobra letos v Grand hotelu Toplice na Bledu četrto evropsko regionalno konferenco Ramsarske konvencije -mednarodne konvencije o ohranjanju in trajni rabi mokrišč. Uradni del konference bo odprl minister za okolje in prostor, mag. Janez Kopač. Konferenca na Bledu je predhodnica osmega svetovnega srečanja pogodbenic, ki bo prihodnje leto v Španiji. Dogodek je zelo pomembne za Slovenijo, ki je tudi sopodpisnica konvencije. Letos mineva 30 let od podpisa mednarodne konvencije o varstvu mokrišč, s katero se države pogodbenice ( skoraj 130) obvezale izvajati politiko razvoja, ki ne bo ogrožala obstoja mokrišč, pač pa zagotovila njihovo smotrno rabo, varstvo ter trajno ohranila biotsko raznovrstnost vseh mokrišč, tako naravnih (močvirja, nizka barja, šotišča in podobno) kot tudi tistih, ki jih je ustvaril človek (soline, ribniki, kali). Na svetuje trenutno 1095 mokrišč, ki so uvrščena na seznam mokrišč mednarodnega pomena. Od njih je odvisno preživetje neštetih vrst rastlin in živali, pomembna so za zdravje in varnost ljudi, ki živijo ob njih. Ogrožata jih opustitev in onesnaževanje. Sečoveljske soline in Škocjanske jame V Sloveniji obsegajo mokrišča nekaj manj kot pet odstotkov vseh površin. Slovenski mokrišči, ki sta doslej uvrščeni na seznam mokrišč mednarodnega pomena in s tem deležni posebnega varstva, sta Sečoveljske soline in Škocjanske jame. Sečoveljske soline so obalno in antropogeno mokrišče, poleg Strunjanskih solin pa tudi edine ohranjene soline v SV Jadranu. Posebnost območja, ki je bilo leta 1989 razglašeno za Krajinski park, so bazeni različno koncentrirane slane vode, opuščeni bazeni, bogati s halofiti, in številne živalske vrste, med katerimi so najbolj poznane ptice. Škocjanske jame pa so z vpisom na seznam ramsarskih lokalitet pridobile status prve evropske lokalitete, ki je bila uvrščena na seznam pomembnih mokrišč po smernicah za razglasitev podzemnih mokrišč. Leta 1986 so bile vpisane tudi na seznam svetovne dediščine pri UNESCU, od leta 1996 pa je to območje zavarovano tudi z zakonom o Regijskem parku Škocjanske jame. V Sloveniji je še več pomembnih območij, ki si ta status zaslužijo. Slovenija bo zagotovo želela iz te konference tudi nekaj izvleči; ena od ugodnosti uvrstitve na seznam ramsarskih posebnosti je tudi prednost pri kandidiranju za sredstva Evropske unije. Pri tem si veliko prizadeva tudi Občina Piran, čeprav ni več lastnica Sečoveljskih solin. V času konference bo Agencija RS za okolje organizirala tudi razstave, ki prikazujejo različna slovenska mokrišča, njihove značilnosti, biotsko raznovrstnost ter ogroženost in pomen za človeka. Pokrajinski muzej Koper, v sodelovanju z drugimi, pripravlja razstavo o slovenskih mokriščih z naslovom »Kali«. Bo tudi razstava »Presihajoča Pivška jezera. V sredo, 17. oktobra ob 9.00 bodo na plenarni seji govorili o strateškem načrtu Ramsarske konvencije 2003-2008. Še en organ za turizem. Tokrat pod okriljem Ministrstva za gospodarstvo, ki kot kaže želi imeti vse vajeti s področja turizma v svojih rokah. Strokovni svet za turizem K množici organizacij in organov, ki so ali pa se štejejo za pooblaščene uravnavati strategijo in razvoj slovenskega turizma, so dodali še eno telo; 11. junija 2001 so namreč ustanovili Strokovni svet za turizem kot strokovno-posvetovalni organ Ministrstva za gospodarstvo, ki se je po predvidevanjih že sestal na svetovni dan turizma 27. septembra 2001. V njem se je znašla skoraj vsa smetana slovenskega turizma. In kaj bo delal strokovni svet za turizem? Njegove poglavitne naloge so predvsem dajanje predlogov in posredovanje stališč; uresničevanje strategije razvoja slovenskega turizma, skrb za usklajeno delovanje gospodarskih združenj s področja turizma ter zvez občanov z drugimi subjekti, združenji in vladnimi resorji in urejanje drugih aktualnih vprašanj s področja te zanimive dejavnosti, ki po dolgih letih spet bujno cveti. Strokovni svet za turizem ni isto kolje bil nekoč Svet za turizem pri Vladi, ki ga (ne vemo zakaj) ni več. Svet ima predsednika, namestnika predsednika, sekretarja in 12 članov, ki so iz vrst turističnega gospodarstva, zbornic, turističnih združenj in zvez, Slovenske turistične organizacije (STO) ter sindikata. Predsednica sveta je dr. Tea Petrin, namestnica predsednice je mag. Darja Radič. S sklepom ministrice za gospodarstvo z dne 4. 9. 2001 so bili imenovani člani strokovnega sveta za turizem in sekretarka. Člani so: Bojan Meden, v. d. direktorja STO (ki se bo prijavil za na del. mesto direktorja STO), Danilo Daneu, predsednik Upravnega odbora Združenja za turizem in gostinstvo pri GZS, Franc Jezeršek, član Sekcije za gostinstvo in turizem pri OZ Slovenije, mag. Janez Širše, predsednik Nacionalnega turističnega združenja, dr. Marjan Rožič,predsednik TZS, Marino Antolovič, direktor Hotelov Morje d.d. in predstavnik gospodarstva (na predlog ministrice), Borut Mokrovič, predsednik UO Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, Andrej Rogel, predsednik Združenja turističnih agencij, Bogdan Lipovšek hotel Union Ljubljana, Branko Tomažič, predsednik Združenja igralnic, Gorazd Bedrač, predsednik Združenja slovenskih žičničarjev in Karmen Leban, sekretarka Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije. Sekretarka sveta je Nataša Pance, svetovalka L na Ministrstvu za gospodarstvo. Slovenska turistična borza na Bledu Slovenska turistična organizacija (STO) že četrtič zapored organizira slovensko turistično borzo - Slovenian Incoming fVorkshop (SIW) 2001, ki letos poteka na Bledu v G&P Hotelih od 11. do 14. oktobra 2001. Turistična borza predstavlja najpomembnejše srečanje slovenske turistične ponudbe in tujega povpraševanja na domačih tleh, saj na enem mestu predstavniki slovenskega turističnega gospodarstva lahko predstavijo svojo ponudbo tujim partnerjem, ki že vključujejo Slovenijo v svoje programe oziroma se zanjo zanimajo. Zaznati je tudi, da v turističnih podjetjih ponujajo vedno bolj bogate in pestre programe, ki jih potem tuji touroperaterji vključujejo v svojo ponudbo in nam Za pripeljejo goste. Žal pa verjetno nikoli več ne bomo dosegli, da bi se v Portorožu na primer mudilo kar 200 turističnih avtobusov. Pri tem so še vedno najbolj uspešna zdravilišča ne zaostaja pa tudi obmorski turizem, kjer je bilo bogato prireditveno leto. In če se za trenutek ustavimo pri podatkih o letošnji turistični sezoni lahko ugotovimo, da bo ta kar uspešna, vsaj kar se tiče povečanja števila prenočitev tujih turistov. Še vedno pa je bolj skromna zunajpenzionska poraba. Do vključno julija letos beležimo v Sloveniji 6 % rast vseh turističnih prenočitev. Prenočitev tujih turistov je bilo 12 % več, domačih pa 1 % manj. Bistvene premike glede števila prenočitev so dosegli v Izoli. V STO ocenjujejo, da bo letošnja turistična borza še uspešnejša od lanske, saj število slovenskih ponudnikov presega lansko. Lani je prišlo na borzollB organizatorjev potovanj, letos pa že petdeset več. Izjemno povečanje beležijo iz Anglije, ZDA, Nemčije, Hrvaške in Rusije. Za 13. oktober jc predvideno tudi študijsko potovanje udeležencev po Julijskih alpah. Slovenska turistična borza je vsako leto v drugem kraju. Minister Rupel na 7. srečanju županov v Sežani Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel se je 6. oktobra v Sežani udeležil 7. srečanja županov slovenskih in italijanskih občin. V svojem govoru jc poudaril, daje Italija za Slovenijo izredno pomembna država, saj je za našo državo drugi zunanjetrgovinski partner po vrsti. Italija nas podpira pri našem vključevanju v cvro-atlantske integracije. Minister jc tudi ocenil, da jc sodelovanje z deželo Furlanijo-Julijsko krajino zelo intenzivno, pri čemer imata veliko vlogo obe narodni manjšini. V Sloveniji pozdravljamo sprejem Zakona o zaščiti slovenske manjšine v Italiji in pričakujemo njegovo celovito izvajanje ter čimprejšnji začetek dela paritetnega odbora, ki je temelj za uresničitev zakona. Poudaril je tudi, da podpiramo vse oblike koristnega čezmejnega sodelovanja, pri čemer igrajo veliko vlogo obmejne občine in njihovi župani. Srečanja županov obmejnih občin so že tradicionalna, ker so, kot ugotavlja minister, koristna. Da bi še bolj poživili sodelovanje s sosednjo FJK, potekajo priprave na sestanek delegacij Republike Slovenije in Furlanije-Julijskc krajine, ki bo 19. oktobra 2001 v Gorici. Pomembneje uresničevanje programov Phare in Interrcg. Od EU je Slovenija prejela v obdobju 1994 -1999 sredstva v višini 18 milijonov evrov. Nekaj pomembnih projektov je bilo realiziranih tudi na Obalno kraškem območju. V Kopru obnova Pretorske palače. Aleksander Salkič Z vlakom na Madžarsko 21. septembra 2001 se je 47 novinarjev podalo na Madžarsko. Odpeljali so se z vlakom lnterCity (IC) po novi progi Puconci - Hodoš - Zalalovo . Potovanje so omogočile tudi Slovenske železnice, in s tem na najbolj primeren način novinarjem predstavile novo progo med Slovenijo in Madžarsko. Na Madžarsko se lahko popeljemo sedaj tudi z vlakom, s katerim je zelo prijetno potovati, o čemer smo se prepričali tudi sami. Z nami seje popeljal tudi Aleksander Salkič, vodja službe za organizacijsko komuniciranje (odnosi z javnostmi) na Slovenskih železnicah, s katerim smo se pogovarjali. Naloga te službe je predvsem predstavljati in javnost obveščati o dejavnosti in ponudbi Slovenskih železnic (SŽ). Z novinarstvom se ukvarja že od leta 1992, na Slovenskih železnicah pa je od letal999. Novo železniško povezavo med Slovenijo in Madžarsko so uradno odprli 16.maja 2001 in predstavlja prvo novo železniško progo v Sloveniji po več kot 30 letih, med sabo pa je povezala edini sosednji evropski državi, ki sta bili še brez neposredne železniške povezave. Nova proga dopolnjuje sistem evropskih koridorjev in pomeni dograditev petega panevropskega koridorja, ki teče iz Benetk prek Trsta, Kopra, Ljubljane, Budimpešte in Bratislave do Lvova. Slednji pomeni najkrajšo pot med severnojadranskimi pristanišči in severno Italijo na eni strani in Madžarsko ter vzhodnoevropskimi državami na drugi strani. Povezuje pa tudi slovensko gospodarstvo in Luko Koper s Srednjo in Vzhodno Evropo ter Prekmurje z drugimi deli Slovenije. Nova proga poteka na relaciji Puconci - Hodoš - Zalalovo. Dolga je 43,5 kilometra, od tega je v Sloveniji 24,5 km, na Madžarskem pa 19 km.Ta proga je najsodobnejša, ne samo v Sloveniji ampak tudi v evropskem pogledu. Opremljena je z najsodobnejšimi elektronskimi signalnovarnostnimi in telekomunicijskimi napravami. Tiri in kretnice so postavljeni na betonskih pragovih, celotna proga pa je zgrajena na tamponu po nemških standardih. Pomembna lastnost nove proge je, da so vsi objekti ob njej (predor, galerija, nadvozi..) že pripravljeni na poznejšo gradnjo drugega tira. Za to progo je v prihodnosti načrtovana tudi elektrifikacija, za katero je že vse pripravljeno in ena izmed najpomembnejših nalog SŽ v bodoče. proge. Na začetku so bile narejene študije upravičenosti, ki so pokazale, da je gradnja te proge vsekakor finančno opravičljiva. Sedaj zaradi nekega sezonskega vpliva in pa upoštevajoč kratek čas obratovanja proge je za neko objektivno ocenjevanje tržne uspešnosti še prezgodaj. Povedati pa je treba, da so trženjske aktivnosti vezane na novo progo v tovornem prometu in potekajo že dobro leto dni oziroma dve leti, predvsem na italijanskem, madžarskem, slovaškem in tudi poljskem trgu. Ocenjujemo, da bomo prek mejnega prehoda Hodoš že v tem letu prepeljali okoli 4000 kontejnerjev, v segmentu prevoza klasičnih vagonskih pošiljk pa se bo večina prevoza začela odvijati v jesenskih mesecih, torej v tem obdobju, ko bojo stekli prevozi žitaric z Madžarske. Tam je vse skupaj potenciala okoli pol milijona ton žitaric iz Madžarske. Upamo, da jih bomo prepeljali čimveč preko Hodoša, ostalo pa prek stare proge prek Madžarske, pa vendarle vse skupaj potem gre za Luko Koper, delno pa tudi za tranzit prek Kopra za Italijo. Kar 35 % vsega tovora, ki ga pripeljejo SŽ predstavlja luški promet. Medtem, ko SŽ prepeljejo kar 74 % blaga, ki ga pretovori Luka Koper. Kar se tiče potniškega prometa je iz meseca v mesec boljši. Število potnikov se definitivno povečuje. To novo progo poskušamo tudi propagirati z nekimi reklamnimi akcijami. Ena izmed akcij je tudi ta, da se do Budimpešte lahko popeljete z našimi vlaki že za 9.500 SIT (povratna vozovnica), kar je zelo ugodno.« Koliko časa potrebujemo z vlakom iz Ljubljane do Budimpešte? Kakšne so prve ocene izkoriščenosti in prednosti železnice s to progo? predstavljajo neko vrsto nevarnosti za okoliško prebivalstvo. Iz Sermina vsak dan proti notranjosti Ljubljane odpelje na vsakih 10 minut ena cisterna, ki ima 30 ton bencina, nafte.., skratka nevarnih in vnetljivih tekočin. Mi pričakujemo, da bomo v kratkem lahko čim več tega tovora preusmerili na železnico.« Kaj pričakujete v SŽ v bodoče? »Vlak potrebuje iz Ljubljane do Budimpešte 8 ur in 33 minut, kar je samo eno uro več kot z avtomobilom in seveda udobneje. Po tej progi od 10. junija naprej vozijo štirje mednarodni vlaki in sicer InterCity (IC) Drava in IC Citadella. To sta dva para, sc pravi štirje redni. Pet parov maloobmejnih vlakov, od njih trije pari na relaciji Hodoš - Zalaegerszeg in nazaj ter dva para." na relaciji Hodoš - Szombathely in nazaj. Trije pari lokalnih potniških vlakov na relaciji (Pragersko)-Murska Sobota-Hodoš in nazaj.« »Pričakujemo, da se bomo, kot SŽ v nekaj prihodnjih letih res postavili v obok vsem evropskim železnicam. To potrjujejo tudi naša prizadevanja in stiki, ki jih navezujemo z vsemi okoliškimi in evropskimi železnicami, s katerimi bi želeli stopiti v nekakšno strateško partnerstvo, da bi postali del nekega transportnega sistema Evrope. Čeprav smo v tem trenutku že res pomemben del, nismo pa še dovolj integrirani. Kupili smo tudi nove vlake, imamo 30 novih Siemensovih primestnih vlakov in 3 nove IC pendoline-Fiatove vlake in predvsem s to novo storitvijo, dobro ceno in s povezavo z vsemi partnerji v Sloveniji, tako z Luko Koper, kot s špediterji in prevozniki pričakujemo, da bomo lahko Evropi ponudili dobro prevozno storitev, ki bo cenovno ugodna, predvsem pa kakovostna in bo lahko konkurirala marsikateri evropski družbi.« Še vprašanje za predstavnika Luke Koper na Madžarskem, Mitjo Dujca Kaj pomeni nova proga oziroma Madžarsko tržišče za Luko Koper? »Madžarska je 2. naj-poTEmbnejš; tržišče za Luko Koper, takoj za avstrijskim. Madžarska nam nudi letno od 500.000 ton pa tudi do 1 Kakšni so ukrepi železniškega gospodarstva za boljšo izkoriščenost potniškega in blagovnega prometa oziroma večje preusmeritve s ceste na železnico? "V tem trenutku je težko še nekako na nek način predstaviti uspešnost te »Preusmeritev s cest na železnice je ena izmed najpomembnejših nalog, vendar to ni samo naloga SŽ, temveč tudi države - Ministrstva za promet in zveze, ki bo verjetno s svojo politiko, ki jo sedaj pripravljajo, predvidelo, da bo veliko število tovorov, ki ne sodijo na cesto, kmalu preusmerjeno na železnico. Tukaj mislim predvsem na naftne derivate, ter vse nevarne snovi, ki se sedaj prevažajo po cesti in zagotovo milijon ton tovora, kar pomeni od 6 do 12 % letnega luškega celotnega pretovora. Razlika je predvsem v tem, ker je Madžarska tipična poljedelska, kmetijska država, ki v glavnem prek Luke Koper izvaža kmetijske izdelke (pšenica, soja, koruza..). Vsi ti kmetijski tovori pa so zelo odvisni od višjih sil (vremenske razmere, vladna kmetijska politika.), zato prihaja do teh nihanj oziroma razlik. Kar se tiče nove proge med Slovenijo in Madžarsko, pa nam kot pristanišču pomeni ogromno, kajti prej je bil železniški prevoz vezan preko 44 km hrvaškega ozemlja, kjer smo se soočali z raznimi težavami, tako cene železniškega prevoza, ki so jo postavljale Hrvaške železnice, kot tudi mnogokrat preusmeritev tovora, ki je bil namenjen v Koper, na Reko oziroma hrvaško pristanišče. Še ena zanimivost z novo progo, na kar mogoče prej nismo toliko računali je ta, da se na novo progo veže tudi zelo veliko slovaških tovorov, torej ne samo madžarskih. Predvsem zaradi tega, ker so bili prej slovaški tovori vezani samo prek avstrijskih železnic. Torej iz Luke Koper je odslej možen transport po železnici tudi prek Madžarske.« Fotografije in besedilo: Breda Krajnc ■ ^ primorski utp Ministrica ni rekla ne Ministrstvo za gospodarstvo v letošnjem paketu za spodbujanje razvoja turistične infrastrukture v znesku 616,069 milijona SIT sicer ni predvidelo denarja za sofinanciranje prenove starega hotela Palače v Portorožu, lahko pa bi se to morda zgodilo že v proračunskem obdobju 2002/2003, če bo seveda pravi naslovnik. Pohvaljena državna podsekretarka za turizem mag. Darja Radič. Z novinarske konference v prostorih Ministrstva za gospodarstvo Z leve proti desni: Bojan Meden, mag. Darja Radič, dr. Tea Petrin in dr. Marjan Rožič. FOTO: FK-Primorski utrip Na novinarski konferenci o aktualnih temah s področja turizma (25. 9.) v Ljubljani, je s strani Primorskega utripa kajpak padlo tudi vprašanje o odnosu države do stanja turistične infrastrukture v središču Portoroža, zlasti kar se tiče usode starega Palače hotela, saj je zadeva še vedno v sodnih mlinih. Razsodbo višjega sodišča o zahtevanem stečaju podjetja Imperial Palače, ki ima v najemu to zgradbo za 99 let, lahko pričakujemo morda že konec oktobra 2001. Do takrat pa tako ali tako ni mogoče storiti nič! Ministrica za gospodarstvo dr. Tea Petrin:«Iz pogovorov s predstavniki gospodarstva in Občine Piran smo lahko zaznali, da bi zadevo v Portorožu morali gledati nekoliko širše.« Ministrica ni rekle ne sofinanciranju države - in tudi že to je nekaj, ki vzbuja upanje, da se bo država na nek način vendarle vključila v odpravljanje največje turistične sramote sredi Portoroža. Razumeli pa smo, da so Hoteli Palače želeli pristaviti šc svoj lonček za obnovo »infrastrukture« tudi čez cesto, do morja in naj bi s tem nekoliko zavrli končne odločitve ministrstva. Na potezi pa je še vedno vsekakor Občina Piran kot lastnica starega Palače hotela in osrednjega parka. Sicer pa so bile osrednje teme razgovora z novinarji javni razpisi za spodbujanje razvoja turizma -razvoja turistične infrastrukture, spodbujanje razvoja integralnih turističnih proizvodov ustanovitev strokovnega sveta za turizem pri Ministrstvu za gospodarstvo ocena poletne turistične sezone, turistična borza na Bledu ter aktivnosti ob svetovnem dnevu turizma. Na novinarski konferenci so sodelovali dr. Tea Petrin, ministrica za gospodarstvo, mag. Darja Radič, državna podsekretarka, vodja Sektorja za razvoj turizma, Bojan Meden, v.d. generalnega direktorja Slovenske turistične organizacije in dr. Marjan Rožič, predsednik Turistične zveze Slovenije. Ministrica je spregovorila tudi o večnih pripombah, zakaj v Sloveniji nimamo ministrstva za turizem ali vsaj državnega sekretarja. Povedala je, da naziv sploh ni tako pomemben, bolj je pomembna sposobnost človeka, ki v tem sektorju dela in pohvalila državno podsekretarko mag. Darjo Radič. V okviru programa spodbujanja razvoja turizma, ki je namenjen ustvarjanju pogojev za doseganje dolgoročne konkurenčnosti turističnega gospodarstva z razvojem turistične infrastrukture in krepitvijo dejavnikov turistične ponudbe na eni strani ter spodbujanjem rasti turistične potrošnje na drugi strani, sta bila v letu 2001 objavljena dva javna razpisa: Javni razpis za spodbujanje razvoja turistične infrastrukture in javni razpis za spodbujanje razvoja integralnih turističnih izdelkov ter tudi javni razpisi za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti. Na primer javni razpis za spodbujanje povezovanja podjetij, javni razpis za razvojne spodbude prek Javnega sklada za razvoj malega gospodarstva, sofinanciranje usposabljanja za podjetništvo, sodelovanje v evropskem programu EURECA in drugi javni razpisi. Nekaj spodbud tudi na Primorsko Turistična infrastruktura: Prispelo je 51 vlog, popolnih je bilo 34, odobrenih le 19. Pričakovano sofinanciranje projektov pri popolnih vlogah na podlagi javnega razpisa spodbujanja razvoja turistične infrastrukture je znašalo 9,068 milijarde SIT, pričakovano sofinanciranje pri odobrenih projektih znaša 2,424 milijarde SIT. Na koncu pa je bilo odobreno 616,069 milijona SIT. S Primorske je 15 milijonov SIT spodbude prejelo le podjetje ATC Kanin Bovec d.o.o. Očitno na Slovenski obali in Krasu ne znajo pisati vlog. Sicer pa je predračunska vrednost vseh predloženih investicij znašala kar 11,674 milijarde SIT. 85 projektov za spodbujanje integralnih turističnih proizvodov, od tega 12 na Primorsko Na osnovi ocene posameznih vlog in razpoložljivih sredstev bo Ministrstvo za gospodarstvo sofinanciralo 85 projektov prijavljenih na javni razpis za spodbujanje integralnih turističnih proizvodov. Prispelo je 274 vlog, popolnih je bilo 237, odobrenih pa 85. Pričakovano sofinanciranje tovrstnih projektov je bilo 802 milijona SIT, pričakovano sofinanciranje pri odobrenih projektih 335,684 milijona SIT in na koncu odobreno 156,6 milijona SIT. Prejemniki sredstev za spodbujanje integralnih turističnih proizvodov na Primorskem: Zavod za turizem Postojna (1,5 milijona IT), Park Škocjanske jame (600.000,00 SIT), LTO Sotočje Tolmin (600.000,00 SIT), Lokalna turistična organizacija Idrija (1,9 milijona SIT), Občina Izola - Javni gospodarski zavod za turizem Izola ( za projekt - Razvoj strateškega načrtovanja in načrtovanja turizma 1,1 milijona SIT), LTO Sotočje Tolmin (še za Tolminske prireditve 700.000,00 SIT), LTO Idrija (še za projekt Hiša za velikane inteligence 700.000,00 SIT), LTO Bovec (milijon SIT), LTO Sotočje Tolmin (za projekt Smaragdna pot I. faza, 5,3 milijona SIT), Zavod za turizem Postojna za kolesarske poti (milijon SIT), Turistično združenje Portorož, GIZ Občine Piran - za razvoj turizma v občini Piran 700.000,00 SIT in Javni zavod Kobilama Lipica za projekt Lepote in dobrote Krasa - II. faza 2, 1 milijona SIT. Prihajajo tudi vloge na podlagi javnega razpisa za spodbujanje razvoja malega gospodarstva. Rezultati zaključenih javnih razpisov in aktualni, še odprti javni razpisi za spodbujanje podjetniškega sektorja in konkurenčnosti so objavljeni tudi na spletnih straneh ministrstva: http://www.sigov.si/mg. /Javni sklad za razvoj malega gospodarstva: www.jsmg-sklad.siJ. Slikarski mozaik v banki V enoti Banke Koper v Luciji je bila razstava likovnih del. Žirija je kot najustreznejši izbrala osnutek akademske slikarke Mire Ličen Krmpotič - MOZAIK, z motivom piranskega zaliva. Slika sedaj krasi steno banke v Luciji. Uprava banke Koper je z veseljem sprejela predlog likovnih strokovnjakov, da sc pri likovni opremi novih poslovnih prostorov banke v Luciji izkoristi idealen prostor na podestu stopnic za postavitev mozaika. Na natečaj je bilo povabljenih devet likovnih umetnikov iz Slovenske Istre, od katerih se je s svojimi osnutki odzvalo sedem avtorjev. Povabilu naj predstavijo svoja dela so se odzvali Mira Ličen Krmpotič, Zvest Apollonio, Jure Cihlar, Aleksij Kobal, Rajmund Kocbek, Tomo Vran in Fulvia Zudič. Ob tej priložnosti so izdali tudi katalog. Likovno kritiko je napisal in avtorje predstavil Mirko Juteršek Žirija je kot najustreznejši izbrala osnutek akademske slikarke Mire Ličen Krmpotič z motivom piranskega zaliva. V banki so ponosni na izredno lep mozaik. Skupina Istrabenz kupuje firme kot za šalo V njeni sestavi deluje že 12 firm. Od 1. oktobra so tudi formalno spravili pod svojo streho dve družbi - Celjske pline in trboveljski Europlin, postali so 51-odstotni lastnik Plinarne Maribor, po predvideni uspešni prodaji delnic Banke Koper, za katere naj bi iztržili 13 milijard tolarjev, pa naj bi zlahka dodali še eno blagovno znamko; morda Istrabenz turizem Portorož. S tiskovne konference v prostorih Istrabenz plini na Serminu. FOTO: FK- Primorski utrip. Zorko Cerkvenik, bivši direktor Istragasa, sedanji direktor novega podjetja Istrabenz plini d.o.o. in predsednik G.I.Z. za utekočinjeni plin, je na novinarski konferenci v prostorih Istrabenz plini Sermin 8a (2. 10.), predstavil organizacijske spremembe, ki sojih opravili v »plinski dejavnosti«, ki je v Istrabenzu stara že okrog 50 let. Celjski plini beležijo mnogo višji jubilej - kar 130 let. Plinska dejavnost s plinom za razsvetljavo ulic v Mariboru pa se je začela tudi že leta 1870. Pred 11 leti je bilo rojstvo firme Istragas še pod vodstvom Janka Kosmine kot večinskega lastnika družbe in gospoda Sestinija firme SIAD iz Bergama, kot manjšinskega lastnika. Že leta 1992 so sestavili prvo pismo o nameri s tedanjo celjsko Plinarno za dokapitalizacijo in izgradnjo polnilnice. 1. junija 1994 so priključili dve poslovni enoti, PE Maribor in Novo mesto. Od Novotehne v Novem mestu so odkupili skladišče plinov in še eno družbo v Mariboru. Do leta 2000, po letih 1994/95 in naprej, so postali 100-odstotni lastniki Europlina in Celjskih plinov ter 51-odstotni lastniki Plinarne Maribor. Pri tem uspešno prehitevajo druge družbe, ki imajo morda iste namene. Plinska podjetja Skupine Istrabenz -Istragas, Celjski plini in Europlin Trbovlje so se povezala v novo združeno podjetje ISTRABENZ PLINI. To so storili tako, da so pripojili dve družbi Istragasu in Istragas preimenovali v Istrabenz pline d.o.o. Družbi Celjski plini in Europlin Trbovlje sta pri tem izgubili status d.o.o. Postavili so Poslovne enote v Kopru, Celju, Trbovljah, Mariboru in v Novem mestu. S preimenovanjem so si olajšali skupni nastop na trgu in vse združili pod enotno blagovno znamko. Tako od 1. oktobra 2001 poslujejo združeni v enotno in hkrati največje podjetje na področju trženja plinov v Sloveniji. Istrabenz plini, Plini in plinske tehnologije d.o.o. Koper, kot se sedaj imenuje nova družba v Skupini Istrabenz, imajo kapitala po 31. 12. 2000 v znesku 3,325 milijarde SIT. Struktura kapitala je ostala nespremenjena. Široko ponudbo Istrabenz plinov d.o.o. pa dopolnjuje hčerinska družba Plinarna Maribor d.d.. Preimenovano podjetje bo obvladovalo skoraj tretjino slovenskega trga z utekočinjenim naftnim plinom in petino trga tehničnih plinov. S 300 prodajnimi mesti in širino ponudbe sledi razvijajočim se potrebam uporabnikov. Sedež uprave in družbe je v Kopru. Osrednje točke v poslovni mreži tvorijo nove poslovne enote. S tem so poenostavljeni procesi dobave, skrajšan odzivni čas in zmanjšani stroški. Spreminja se tudi temeljna organiziranost. Centralne funkcije bodo vodene s sedeža družbe . Zaposleni naj bi dobili večjo varnost delovnih mest in nove možnosti poklicnega razvoja. Poteka usklajevanje aktivnosti na področju strateških kadrov, financ, razvoja, informatike, kontrolinga ter načrtovanja poteka v sodelovanju s holdinško družbo Istrabenz d.d., ki je ob italijanskem SIAD-u (ta ima v lasti 49 % kapitala družbe) 51 odstotna lastnica družbe. S 1. 1. 2001 pa naj bi zaživel tudi nov informacijski sistem. Naslednji njihov korak predvideva osvajanje hrvaškega tržišča utekočinjenega naftnega plina in tehničnih plinov. Skupina Istrabenz je firma, ki po celotnem prihodku (v letu 2000) spada v prve tri družbe v Sloveniji. Namreč s 123 milijardami CP je za Petrolom in Revozom na tretjem mestu. Šteje 12 družb, z matično holdinško družbo 13. Izmed dvanajstih so štiri, ki sodijo v plinsko dejavnost. Družba z omejeno obvezo Istrabenz plini s petimi milijardami tolarjev načrtovanega letnega celotnega prihodka in s 123 zaposlenimi ter s hčerinsko družbo Plinarno Maribor d.o.o. (50,71%), ki prav tako načrtuje pet milijard prihodkov ter ima 115 zaposlenih, postaja prvi ponudnik utekočinjenega naftnega plina, tehničnih plinov in tehnoloških aplikacij na slovenskem trgu. Na posebno vprašanje Primorskega utripa, kdaj bodo k svoji pestri dejavnosti pridali tudi blagovno znamko »Istrabenz - turizem« ( glede na objave o nakupu Hotelov Morje in Palače), je predsednik Skupine Istrabenz Janko Kosmina dejal, da bodo posredovali popolne informacije za javnost, ko bodo celovite in dokončne. » Vem, da si novinarji z informacijami služite kruh, vendar pa lahko prehitevanja z objavami raznih ugibanj in nepopolnih informacij naredijo več škode kot koristi. Občinski svetnik ZLSD Emil Grižon Z uspehi še nisem povsem zadovoljen Robert Časar Emil Grižon, rojen pred 51. leti v mlinu na vodo ob reki Dragonji pod Krkavčami, je v svojem življenju doživel že marsikaj. S podjetništvom se je srečal že v času naše bivše skupne domovine Jugoslavije, pot pa gaje pozneje zanesla tudi v politiko. V delegatske klopi Skupščine Občine Piran je sedel že leta 1974, sedaj pa je že drugi mandat občinski svetnik ZLSD Občine Piran. Z ženo Jelko sta prebolela hude časa, ko jima je umrla hčerka Ksenija. Danes živita skupaj s sinom Alešem v Novi vasi. Emil izhaja iz podeželja. Kot sam pravi ljubi istrsko zemljo, obdeluje svoj vinograd in nekaj oljčnih nasadov. Je pa tudi ljubitelj živali, saj imajo ob hiši pravi mali živalski vrt. Ljubiteljsko gojijo jelene, muflone in divje prašiče. Emil Grižon je za svoje požrtvovalno delo na različnih področjih družbenega in gospodarskega življenja prejel kar nekaj priznanj... Naj jih kar naštejemo:Priznanje Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo za prizadevno delo ter dosežene uspehe v pripravah na splošno ljudsko obrambo, Občinsko priznanje Občine Piran za leto 1985, Znak manevrske strukture narodne zaščite 1990 Ministrstva za obrambo, častni znak »Slovenska družina« Zveze veteranov vojne za slovenijo - za zasluge v vojni za samostojno slovenijo in druga priznanja. Priznati je treba, da se vseskozi veliko angažira za razvoj podeželja. Velikokrat se sliši tudi njegova kritična beseda na sejah Občinskega sveta Občine Piran in kar je hudo, mnogi ga pri tem največkrat napačno razumejo. Zato smo mu v uredništvu Primorskega utripa zastavili nekaj vprašanj. Vemo, da se je v KS Nova vas letos tako zapletlo, da ste celo odstopili vsi člani Sveta KS »Kot občinski svetnik in predvsem tudi predsednik Sveta KS Nova vas sem se zavzemal za izgradnjo svoje KS - ureditev kanalizacije, pri tem pa zahteval, da Občina Piran pri plačilu upošteva vloženo udarniško delo (in sredstva) tamkajšnjih krajanov. To je bil trd oreh, ki pa smo ga vendarle zlomili.« Večkrat odkrito opozarjate, da je občina Piran premalo storila za rast in povezovanje gospodarstva, za novo zaposlovanje. Vaša firma Finali pa je bila prisiljena v obrtni coni v Luciji zapreti trgovino z gradbenim materialom in odpustili ste 20 delavcev. »Vzrokov za to je bilo več. Prepočasna ureditev dostop do cone, kar še danes ni ustrezno rešeno. Občin Piran je dovolila , da se v obrtno cono naselijo veliki trgovinski trusti od drugod in da odpirajo velike markete, čeprav je bila ta cona namenjena malemu gospodarstvu. Ne nazadnje je tudi piranski Občinski svet sprejel sklep, da bodo v obrtni coni lahko le manjša podjetja, obratovalnice in obrti. Omejitve prodajnih površin do 400 m2 so v primeru Tuša in Merkurja, na primer, nekajkrat presežene.« Zdi se, da občinski svetniki včasih sklepate na občinskem svetu proti lastni volji oziroma prepričanju. »Če ciljate na Tuš - jaz sem glasoval proti, ker je bilo tako početje (omogočanje legalizacije črne gradnje) nezakonito.« Zakaj ekipa piranskih svetnikov ni sposobna rešiti akutnega vprašanja prioritete reševanja mirujočega prometa v mestu, na primer izgradnje garažne hiše? »To je težak problem, ki je v občini Piran prisoten že skoraj 30 let.« Povejte javnosti, kje bi vi, če bi o tem odločali, gradili prvo garažno hišo? »Po mojem mnenju naj bo prva garažna hiša, če že ne v mestu, vsaj na začetku oziroma pred mestom Piran. Tako bi vsaj malo omilili ta problem. Seveda je to mogoče, če bomo dobili primernega investitorja, saj je znano, da občina trenutno nima tovrstnih proračunskih sredstev na razpolago.« Ste član ene najmočnejših in najbolj trdno zasidranih strank (ZLSD) v piranski občini Zdi se, da vendarle niste povsem enotno moštvo, zlasti, ko gre za glasovanje v občinskih organih, čeprav se ponavadi na koordinaciji vse že prej dogovorite. »Jaz sem predsednico ZLSD Piran Vojko Štular opozoril, da ne bom glasoval za nekaj, v kar sem prepričan, da je nezakonito, ali da s tem delamo škodo občanom te občine. Zato včasih res glasujem po svoji presoji in za tem tudi stojim.« Nekateri trdijo, da ste podjetniki prišli v občinski svet, da bi lobirali, dobili kakšen (občinski) posel? »Kar se mene tiče, to ni res. Odkrito moram reči, da ne. Res pa je, da sem opozarjal na strukturne nepravilnosti v razvoji občine Piran, pa me je morda kdo napačno razumel.« Ste s svojim mandatom v občinskem svetu zadovoljni? »Z uspehi ne, nisem zadovoljen. Zaradi tega, ker sem kot gospodarstvenik oziroma podjetnik pričakoval, da bomo v tem občinskem svetu dali vso težo oziroma podlago razvoju gospodarstva v naši občini, ker je v tem pogledu na tleh. Gre predvsem za odpiranje novih delovnih mest in novih obratov v obrtni coni Lucija.« Verjetno se ne boste kar tako umaknili iz politike. Boste ponovno kandidirali za občinskega svetnika? »Mislim, da je to potrebno, ker se zavedam, da moramo graditi naprej -za razvoj naše občine in podeželja in predvsem tudi podjetništva. FK o načrtovanih garažnih hišah in novemu načinu zbiranja in odlaganja odpadkov »Ogrevam se za garažo pri pokopališču« Zgodovina pogovorov in prepričevanj o nujnosti graditve garažnih hiš oziroma zagotovitve ustreznega števila parkirnih mest zunaj mesta Piran, da bi mesto končno lahko zaživelo v vsem svojem sijaju, je dolga kar nekaj generacij. Kaže, da se vendarle nekaj premika. O tem in drugih novostih smo se pogovarjali z Robertom Časarjem, direktorjem JP OKOLJE Piran. sistema (po odlokih) urejanja mirujočega prometa. »Mislim, da bi lahko z izgradnjo dveh garažnih hiš (pri pokopališču in pri zapornici) lahko zaprli mestno jedro, razen seveda za nujno dostavo in intervencije.« Kako daleč ste v pripravi za graditev garažne hiše pri pokopališču z 220 garažnimi mesti? »Pripravljeno je besedilo investicijskega program, ki ga je novembra obravnaval Občinski svet Piran. Lokacijski načrt pa je bil pravkar sprejet in bo objavljen.« Ali ima Občina oziroma OKOLJE denar za gradnjo garažnih hiš? »Ne. Angažirali bomo druga sredstva, poleg tega pa pri pokopališču prodajamo velik poslovni prostor. Okolje si bo pridobilo leasing sredstva v znesku okrog 300 milijonov SIT z dobo vračanja 15 let. Govorilo se je in pisalo, da prihaja v Piran E.Leclerc. »Velikih male trgovine ne zanimajo.« OJUUjI I Smo prva in edina slovenska zasebna radijska postaja na tržaSkem Izbrana glasba za vse okuse, zanimive oddaje v živo. UKW frekvence 90,6 In 1 00,5,STEREO, 24 ur Tel.: 0039040 21 26 58, fax.: 0039040 21 32 95 Zakaj ne gradite velike garažne hiše na Fornačah pred Piranom, če je povsem na dlani, da bi s tem morda za vselej rešili vprašanje mirujočega prometa v mestu? »Velika garaža na Fornačah z okrog 1000 parkirnimi mesti ni dobila lokacijske potrditve na Občinskem svetu, pa tudi nekateri potencialni vlagatelji niso bili pripravljeni sodelovati pri tej zajetni naložbi.« Že v prejšnjih občinskih strukturah, pa tudi sedanjih, so se kresala mnenja o tem, koliko in kje bi morali zgraditi garažne hiše, da bi dosegli zastavljene cilje. »Idej in tudi načrtov je bilo kar nekaj. Osebno smatram, da bi bila idealna lokacija na območju sedanje zapornice - vkopana garažna hiša v klif. Ta lokacija je bila že obravnavana pred 13 leti na Izvršnem svetu Skupščine Občine Piran. Žal, tudi to ni šlo skozi.« Če smo že pri zapornici, ki, čeprav je lepa, po našem mnenju nikakor ne prispeva k ugledu Pirana in lagodnemu počutju prišlekov, nanjo se je privadil tudi mestni proračun. Koliko vam je navrgla lani? »Lani se je v blagajno Okolja od prihodkov mirujočega prometa nateklo 131 milijonov SIT. Stroškov je bilo 128 milijonov. Čistega dobička 3 milijone. Ne pozabite, da smo imeli na sektorju odpadkov 38 milijonov izgube. Gre tudi za koristna prelivanja sredstev.« Kje bi vašem mnenju morala stati prva garažna hiša? »Ogrevam se za garažo pri pokopališču. Tu je namreč nesporna lokacija. Ko bo ta zgrajena, bomo lažje gradili naslednjo.« Kje? » Vsaka je dobrodošla, tudi pri črpalki, vendar se bojim, da bodo novi stanovalci (predvidena je namreč tudi stanovanjska gradnja) zasedli del garaže tako, da za meščane ne bo ostalo veliko. Zemljišče je namreč kupila firma Makro 5, torej ni občinsko. V planskih dokumentih je, da bo tam nastala garažna hiša. Če želite odgovor, vsako novo parkirno mesto je dobrodošlo. OKOLJE je v 100-odstotni lasti Občine Piran. Mislimo, da ste prvi poklicani za izvajanje predpisanega Januarja 2002 pričenjate z novim načinom odvoza, zbiranja in odlaganja odpadkov, potrjen pa imate tudi sklep o novih tarifnih postavkah. »Gremo na ločeno zbiranje odpadkov na izvoru (papir, steklo, biološki odpadki), tudi na zbiranje nevarnih odpadkov in mesečno zbiranje kosovnih odpadkov. Slednje že izvajamo. V enem delu mestnega jedra Pirana bomo pričeli s poskusnim zbiranjem smeti v vrečkah. Znameniti plastični ali kovinski zabojniki bi tako šli počasi v pozabo. O vsem tem bodo občanke in občani obveščeni pravočasno Pripravljamo letake in posebno zgibanko. Osnova za izračun so državna Uredba o določitvi mehanizma za oblikovanje cen komunalnih storitev, Navodilo o metodologiji za oblikovanje cen obveznih lokalnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki in odlaganja ostankov komunalnih odpadkov ter Sklep o tarifnih postavkah ravnanja z odpadki, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Piran 21. maja letos. Verjamemo, da lahko s skupnimi močmi in skrbnejšim odnosom do okolja, predvsem pa s pravilnim ravnanjem z odpadki, bistveno prispevamo k ekološko prijaznejšemu in čistejšemu okolju v katerem živimo.« Slišali smo, da kar nekaj oseb želi priti na vaše odgovorno mesto. Med njimi je menda tudi trenutno zelo odmeven predstavnik LDS Piran. Izstopili ste iz SDS. Menda vas vabijo v vrste ZLSD, LDS.... Boste kandidirali na občinskih volitvah jeseni 2002, za svetnika, župana? »Moj mandat v Okolju traja še dve leti. Kot veste nisem v nobeni stranki. Ne mislim kandidirati. Morda pozneje, ko se bo izboljšala splošna in politična kultura.« FK Zgodba s skorajšnjim koncem Višje sodišče ustavilo prodajo Vrtnarije Spor med Javnim podjetjem OKOLJE Piran in Hoteli Palače Portorož zaradi Vrtnarije, se vleče že nekaj časa. Višje sodišče v Kopru je zadevo že maja letos povrnilo v prejšnje stanje in tako ustavilo prodajo portoroške Vrtnarije, ki si jo lasti družba Hoteli Palače. Gre za izjemno zanimivo lokacijo stavbe in lep košček zemljišča nad mondenim Portorožem, za katero se splača potruditi. »Hoteli Palače so se hoteli polastiti obeh objektov; starih garaž pri avtobusni postaji v Portorožu in Vrtnarije. Pričakujemo, da bo vrtnarija spet naša«, nam je povedal Robert Časar, direktor JP OKOLJE Piran. Zakaj gre? Pogodbeni stranki Hoteli Palače in nekdanje Komunalno podjetje, TOZD Komunalne dejavnosti Piran sta 14. 1. 1983 sklenili menjalno pogodbo, s katero se je tožena stranka zavezala dati v zamenjavo za vrtnarijo poslovno stavbo na parceli št. 1690/1 (tedaj 2995 k.o. Piran) - stare garaže pri avtobusni postaji v Portorožu, vendar do vknjižbe lastninske pravice na ime tožeče stranke na navedeni nepremičnini ni prišlo. Višje sodišče v Kopru je v gospodarskem sporu tožeče stranke JP OKOLJE d.o.o. Piran, ki jo zastopa odvetnik mag. Josip Rugelj, zoper toženo stranko Hoteli Palače Portorož, ki jo zastopa odvetnik Jože Klanjšek iz Kopra, zaradi razveze menjalne pogodbe o pritožbi tožene stranke zoper sklep Okrožnega sodišča v Kopru z dne 9. 11. 2000, na seji 31.5. 2001 sklenilo, da se pritožba tožene stranke Hotelov Palače zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je kot neutemeljen zavrnilo ugovor tožene stranke. Proti navedenemu sklepu je tožena stranka po svojem pooblaščencu vložila pritožbo in predlagala njegovo spremembo oziroma razveljavitev. Okolje v pritožbi zatrjuje, da tožeča stranka v tej zadevi nima aktivne legitimacije. Sodišče se do te trditve ni opredelilo. Vmes je namreč prišlo tudi do spremembe imena Komunalnega podjetja Piran. Sklicujoč se na javni razpis za prodajo vrtnarije v Portorožu, ki gaje objavila tožena stranka (Hoteli Palače), je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo na verjetnost obstoja nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej utežena, če bo prišlo do odtujitve nepremičnin, ki so bile predmet sporne menjalne pogodbe. Gre tudi za uveljavitev določil zakona o izvršbi in zavarovanju. Povedati pa je tudi treba, da Občina Piran, ki je imela ali še ima predkupno pravico, ni imela denarja za odkup vrtnarije. Tudi glede na druga ugotovljena dejstva je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke (Hotelov Palače) zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. E.LECLERC ne bo gradil v Piranu Glede na pisanja v medijih in informacijo na občinskem svetu Občine Piran, da prihaja v Piran veliko trgovsko podjetje E. Leclcrc, smo preverili kaj sc v resnici dogaja v okviru bodočega garažnega kompleksa nad Piranom. Generalni direktor Rudnidis d.o.o. Jean-Francois Higonct (skupina E.Leclerc) je 18. 5. 2001 nosilcu gradnje garažne hiše pri pokopališču, javnemu podjetju OKOLJE Piran odgovorili pisno: »V zvezi z vašim dopisom o možnosti nakupa poslovnega prostora v Piranu vas obveščamo, da nas nakup ne zanima, saj je kvadratura zgradbe za našo dejavnost premajhna. Za ponudbo se vam vseeno zahvaljujemo in vam želimo uspešno prodajo.« ■ ^ primorski utp Oktober 2001 je čas, ko se na veliko govori o lastninjenju oziroma prodaji naših bank. Kam bo šla kupnina? Kapital Nove Ljubljanske banke znaša že dobrih 90 milijard tolarjev, nič manj zanimiva pa nista tudi kapitala Nove kreditne banke Maribor in Banke Koper. Zlasti koprska banka posluje dobro. Takorekoč v popolnosti obvladuje obalno-kraški finančni prostor, v nekaterih krajih na Obali pa že skoraj 80 -odstotno. Sodeč po vrstah v njenih poslovalnicah ji prebivalstvo še vedno najbolj zaupa. Nič čudnega torej, da se zanjo zanimajo tudi tuje banke in med najresnejšimi je (bila) banka San Paolo IMI iz Torina. Beseda v oklepaju pomeni, da se je vmes nekaj zgodilo? Pustimo ob strani zapletene vozle prodaje in ukrepov Banke Slovenije glede oblik in načina privatizacije slovenskih bank. Vse to naj bi bilo skladno s prilagajanjem smernicam EU, toda kljub temu državi ne more biti vseeno kdo bo lastnik naših bank, oziroma kdo bo z njimi upravljal, saj gre ne na zadnje za pomembno kreditno in denarno politiko naše mlade države. Tečaj delnic Banke Koper je poskočil do nebes. Če bi bila prodana danes, bi nekdo zlahka zaslužil skoraj 50 milijard tolarjev. Ni skrivnost kdo so lastniki Banke Koper, večja skrivnost je, kaj bi s kupnino, ki jim jo je podaril sistem lastninjenja naših podjetij, počeli. Lastniška struktura Banke Koper je znana: Luka Koper ima 32,4 % delnic, Istrabenz 29,9 %, Intereuropa 20%, interne delnice Banke Koper 2,8 %, Goldinar d.o.o 2% in razni manjšinski delničarji skupaj 12,9 %. Damjan Viršek, novinar Dela, je ob predpostavki, da bi lastniki svoje delnice prodali po 85.000 SIT za delnico, izračunal, da bi se jim naenkrat blazno povečalo stanje na njihovih žiro računih, skupaj nekaj nad 45 milijard tolarjev. Največ bi dobila državna firma Luka Koper (14,63 milijarde SIT), drugi največji znesek bi pripadal koprskemu Istrabenzu (13,49 milijarde SIT). Intereuropa bi dobila 9,03 milijarde SIT kupnine. Nastal bi problem, kam s tolikim denarjem? Če drži informacija bi Istrabenz pokupil kar vrsto hotelov v Portorožu. Pogajanja so zares vroča. Po sedanjih načrtih in pripravah ter sklepih Občinskega sveta Piran naj bi naše mesto Piran v letu 2002 vendarle dobilo prvo garažno hišo. Nosilec investicije je JP Okolje Piran, osnovno dokumentacijo je izdelalo podjetje Projektiva inženiring Piran. Zgradili jo bodo pri pokopališču. Imela bo 7+1 etažo (49m x24 m), na voljo pa bo 220 parkirnih mest. V enem nadstropju bodo poslovni prostori v skupni izmeri 1150 m2. In koliko naj bi stalo eno garažno mesto? Verjetno okrog 1,49 milijona SIT. te iščete novoletno darilo ? Sndict Krojne s.p. Domača in umetnostna obrt CSM:0čt/697-725 Oglasite se v ateljeju keramike Sndice Krajnc in izberite Koprska Z Izola MARINA Portorož, d.d. je sodobno pristanišče za jahte s tehničnim servisom in bogato turistično ponudbo Tel.: 05 6761 100, 05 6761 200 Fax: 05 6761 210, 05 6761 510 E-mail recepcija: RECEPTION@MARINAP.SI E-mail Service: SERVICE@MARINAP.SI marina portorož portorose \s Športna ponudba: Tenis, namizni tenis, košarka, mali nogomet, mini golf Tel.: 05 6761 232 V tipičnem okolju Fax: 05 6761 233 portoroške marine leži Restavracija MARINA, kjer bodo ob prvovrstni ponudbi vaša kosila in večerje pravi užitek Tel.: 05 6761 317 E-mail: RESTAURANT@MARINAP.SI Vsem občanom piranske občine, delničarjem, gostom in poslovnim partnerjem ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE PIRAN MARINA Portorož, d.d. 3 Mercator Degro najboljši sosed Mercator - Degro trgovsko - gostinsko podjetje, d.d. ditta commerciale, S.p.A. Obala 144 p.p. 69, 6320 Portorož Združujemo najboljše. Prizadevamo si za celovitost ponudbe in zadovoljstvo potrošnikov. Občankam in občanom, našim potrošnikom in zaposlenim, poslovnim partnerjem ter delničarjem iskreno čestitamo ob prazniku občine Piran. Vaš najboljši sosed Piranskemu zalivu status notranj ih voda «9 Kaže, da hrvaški sabor sredi oktobra, kljub temu, da Hrvaška v Istri dobi tri zaselke ob Dragonji in več kot petino Piranskega zaliva, ne bo potrdil sporazuma o meji s Slovenijo. V tem primeru naj bi zadevo predali v odločitev mednarodni arbitraži, kar je v ponedeljek, 1. oktobra za javnost povedal tudi predsednik hrvaške vlade Ivica Račan, s čimer pa sc Slovenija zaenkrat ne strinja. Oboji bi se tako morali prepustiti odločitvi tretjega. Najmanj kar je, bi mednarodno sodišče Sloveniji kot obalni državi, dosodilo oziroma zagotovilo neškodljiv dostop do odprtega morja. Zakaj meje ne riše stroka, so se spraševali na nedavni razpravi o meji na Fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu. Po številnih političnih sestankih in okroglih mizah (dve je sklicalo tudi naše uredništvo) o določitvi pravične meje s Hrvaško, je pogovor o pravilih mednarodnega pomorskega prava v prostorih Fakultete za pomorstvo in promet v Portorožu (26. 9. 2001), na katerem je tajnik društva za pomorsko pravo Slovenije mag. Mitja Grbec predstavil svoje magistrsko delo (in predloge kako bi rešili zaplet), deloval kot balzam na že kar »vroče« in malce nestrpne odnose ter zahteve (nepoučene) javnosti na Hrvaškem in Slovenskem. Večkrat lansirana zahteva, da naj bo meja na Mimi, gre počasi v pozabo. »Poletje je mimo in ko seje večina veselo namakala v slovenskem in hrvaškem morju, ga je peščica preučevala in razmejevala. Zdi se, kot da se nenadoma vsakdo spozna na pomorsko mednarodno pravo (pravo morja), zato je prav, da o tako pomembni problematiki spregovori tudi Društvo za pomorsko pravo Slovenije«, je v vabilu zapisal prof. dr. Marko Pavlin, predsednik društva, ki je vodil razpravo. Okrogle mize se je udeležilo okrog 40 ljudi. Udeležence je pozdravil predstavnik fakultete - gostiteljice, prof. Stojan Petelin. Med gosti posveta je bil tudi cenjeni prof. Hrvoje Kačič, nekdanji član diplomatske komisije za mejo in član društva za pomorsko pravo Hrvaške, ki je za Primorski utrip med drugim povedal, da takšnega primera razmejitve na morju kot je predlagan (»dimnik«) svet ne pozna, saj na vse zadnje lahko pride tudi do čudnih situacij; na primer, če bi Italija in Hrvaška uvedli t.i. svoje ekonomske cone na morju. Pogovor o meji tudi v Ljubljani Morda je naključje, ali pa tudi ne. Ob isti uri je bilo podobno srečanje (Slovenski kongres) v Ljubljani, kjer sta si predvsem izmenjala svoje poglede o novo nastajajoči meji med republikama hrvaški akademik Davorin Rudolf in predsednik Slovenskega kongresa, odvetnik Danijel Starman, ki je že prej predlagal, da bi razpravo v Portorožu preložili, da bi se je lahko udeležil skupaj z njegovim varovancem, borcem za mejo, Joškom Jorasom. Tako smo na isti dan dobili dve skorajda povsem različni razpravi o meji. Piko na i pa sta tako ali tako že dala Ivica Račan in dr. Janez Drnovšek, ki sta presekala gordijski vozel in bosta kot kaže vse do zadnjega zagovarjala njun skupni predlog o določitvi meje na kopnem in na moiju. Morebitni neuspeh pa bo zagotovo pomenil mednarodno arbitražo. Stroški zanjo naj bi znašali približno 400 tisoč dolarjev._ Kaj pravi mladi strokovnjak za pomorsko pravo mag. Mitja Grbec V Portorožu je imel uvodno predavanje tajnik društva mag. Mitja Grbec, ki je maja letos magistriral na svetovno znanem IMO International Maritime law Institute (IMO IMLI) na Malti in sicer na temo Delimitation of the Maritime Boundary Between the Republic of Slovenia and the Republic of Croatia (določitev morske meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško). Predavanje je razdelil na tri dele; v prvem delu je prikazal pravila, ki urejajo delimitacijo (razmejevanje) morskih pasov oziroma morskih površin v mednarodnem pravu, v drugem delu seje osredotočil na določene probleme, ki so se pojavili pri razmejitvi teritorialnega morja oziroma morske meje med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo, v tretjem delu pa je podal določene predloge oziroma rešitve in takoj zatem dodal, da odločitve o tem seveda prepušča drugim. Razmejitev morskih površin je bila ena izmed poglavitnih vprašanj s katerimi se je ukvarjalo javno pravo oziroma mednarodna sodišča v zadnjih 50 letih. Temu je botrovala tendenca obalnih držav po razširjanju suverenosti nad čim večjimi morskimi površinami. Razlogi so različni. Glede prava delimitacije ne obstaja celovit sistem pravil oziroma pravnih norm, je dejal Mitja Grbec. Krovna pravila o delimitaciji najdemo v Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu. Za teritorialno morje je določeno pravilo ekvidistance (enake oddaljenosti). Če ni drugačnega dogovora je meja sredinska črta, ki je dejansko enako oddaljena od temeljnih črt, od katerih se meri širina teritorialnega molja. Različno pa je glede epikontinentalnega pasu; vsaka razmejitev morskih prostorov mora biti v skladu s pravičnostjo. Torej, treba je doseči pravičen rezultat. Poudaril je, da ta pravila, določena v Konvenciji ZN ter pravila običajnega mednarodnega prava, držav dejansko ne zavezujejo. Države so proste, ko sklepajo nek dogovor o meji in se lahko dogovorijo za kakršno koli razmejitev, ki jim ustreza. Vendar pa ta pravila mednarodnega prava nudijo državam pri pogajanjih nekakšno izhodišče... Tudi glede dejstva, kako bi zadeva »šla skozi« mednarodno arbitražo ali pred mednarodnim sodiščem. Zakaj obstajajo različna pravila? Razlaga je predvsem v tem, da se učinki določenih posebnih okoliščin (obalne konfiguracije in otoki) izkažejo največkrat šele pri daljših razdaljah. Širina teritorialnega morja je možna namreč največ 12 morskih milj od temeljne črte, od katere se meri širina teritorialnega morja, medtem ko je pri epikontinentalnem pasu, ko gre dejansko za pas morskega dna in podzemlja, ki se nahaja čez mejo teritorialnega morja, največ do 350 morskih milj, merjeno od temeljne črte, od katere se meri širina teritorialnega morja. Ta epikontinentalni pas je ločen institut od odprtega molja, kar pomeni da je zanj ločen režim. Država ima nad epikontinentalnim pasom izključne suverene pravice glede izkoriščanja morskega dna in podzemlja. Ta režim pa ne vpliva na vodni stolp, ki ima največkrat status izključne gospodarske cone oziroma odprtega morja. Morski gospodarski pas in odprto morje Pri izključno gospodarski coni gre za gospodarski pas, ki ga mora razglasiti država. Za razliko od epokontintalnega pasu to ne nastane avtomatično, ampak je potrebna neka uradna razglasitev države. Obsega lahko največ 200 morskih milj od temeljne črte. Dejansko to pomeni da, če država razširi svoje teritorialno morje do 12 morskih milj, lahko izključna teritorialna cona meri še 188 morskih milj. V tej coni ima obalna država pravico do izkoriščanja živih in neživih bogastev, bodisi vodnega stolpa, kakor tudi morskega dna in podzemlja. Nad epikontinentalnim pasom država izvaja le suverene pravice izkoriščanja ter jurisdikcijo glede postavitve, na primer umetnih otokov... Ce bo prišlo do razglasitve izključnih gospodarskih con obalnih držav (Hrvaška in Italija) na Jadranu ne bo več odprtega morja! Črta ekvidistance Za razmejitev teritorialnega morja se uporablja črta ekvidistance, razen v primeru, ko se država sklicuje na zgodovinski naslov oziroma posebne okoliščine. Mitja Grbec je predstavil kar nekaj metod. (Na primer razmejitev na morju med Kolumbijo in Panamo) Metodo, ko meja na moiju sledi meji na kopnem. Metoda, ki je tudi možna, je metoda paralel (vzporednic), kar pomeni, da se skozi točko, kjer se meja na kopnem stika z morjem, potegne ravna vzporednica. Ta metoda se uporablja predvsem takrat, ko bi črta ekvidistance pripeljala do nepravičnih rešitev (primer Gambije). Določitev oziroma razmejitev morske meje med RS in RH Ločiti je treba dva problema. Prvi je razmejitev v Piranskem zalivu, drugi problem pa je dostop Republike Slovenije do odprtega morja. Ta dva ločena problema sta seveda povezana. Treba ju je reševati v paketu. Pri razmejitvi državne meje je treba izhajati iz dogovorjene meje z Republiko Italijo (mednarodna pogodba). Meja med Republiko Italijo in Jugoslavijo je bila določena z Osimskimi sporazumi (1975) iz česar je jasno razvidno, da sta se državi dogovorili za modificirano črto ekvidistance (posebna okoliščina, ki utemeljuje obliko sredinske črte). To so bili interesi navigacije. Državi sta mejo določili na način, da lahko tudi največje ladje priplujejo v Luko Koper ter Luko Trst, ne da bi morali prečkati teritorialna morja drugih držav. Danes bi bile te okoliščine seveda nekoliko drugačne. Piranski zaliv naj dobi status zgodovinskega zaliva 15. člen mednarodne konvencije ZN o pravu morja iz leta 1982 določa, da se uporabi črta ekvidistance, razen v primeru zgodovinskih okoliščin. Država Slovenija vztraja na stališču, da je suverenost nad Piranskim zalivom pogojena zgodovinsko. Torej, da te okoliščine izključujejo uporabo črte ekvidstance. Nasprotno, Hrvaška je zagovarjala (ali še zagovarja?) uporabo sredinske črte in to utemeljevala z razlago, da zgodovinski naslov ni mogoč, pač zaradi dejstva, ker naj bi bile Slovenija in Hrvaška novi državi. Konvencija ZN ne določa kaj so to zgodovinski zalivi, vendar dopušča njihov obstoj. Določena pravila so se oblikovala v običajnem mednarodnem pravu. Država, ki pri tem vztraja mora dokazati tri predpostavke ali sestavine: Prva je ta, da je država izvrševala dejansko oblast oziroma suverenost na tem morskem prostoru (na primer pravno urejala odnose na tem delu morja), vendar to še ni dovolj. Dokazati mora, da je te zakone oziroma odloke (na primer glede ribolova) tudi dejansko uveljavljala. Na primer država je s policijskimi čolni odganjala tuje ribiče... Druga predpostavka je dolgotrajno izvrševanje, tretja predpostavka (najbolj komplicirana) pa je, da je treba ugotavljati, da so vse okoliške države konkludentno privolile v takšno izvrševanje suverenosti. Če bi Slovenija pridobila zgodovinski naslov Piranskega zaliva, bi lahko ta del morja zaprla s temeljno črto, kar pomeni, da vode znotraj tega zaliva pridobijo status notranjih morskih voda. Tako bi lahko naša država izvrševala popolno suverenost, pri tem pa obstaja tudi pravica do neškodljivega prehoda v mednarodne morske vode. Zalivu tudi status notranjih morskih voda Republika Slovenija bi na podlagi znanih dejstev lahko dokazala zgodovinski naslov nad Piranskim zalivom. Lahko bi bil sicer tudi kakšen problem, na primer pristanek tretjih držav. V primeru, če bi bil Piranski zaliv razglašen za zgodovinski zaliv, bi vode znotraj zaliva ohranile status notranjih morskih voda, kar pomeni, da ne bi obstajala pravica do neškodljivega prehoda. Tudi v tem primeru bi bila Hrvaška opravičena do pasu morja ob svoji obali, saj Slovenija dejansko ni nikoli izpodbijala suverenosti Republike Hrvaške nad delom Savudrijskega polotoka. Možnost, ki verjetno ni načrtovana glede na zadnje dogodke, je kondominij. V takšnem primeru bi obe obalni državi, torej Slovenija in Hrvaška, izvajali suverenost nad določenim pasom morja ob obali, medtem ko bi bil sredinski del zaliva pod skupnim upravljanjem oziroma bi bil skupna suverenost Republike Hrvaške in Republike Slovenije. Zadnja možnost: Razmejitev teritorialnega morja. V tem primeru vode znotraj zalive ne bi imele več statusa notranjih morskih vod ampak bi se dejansko širina teritorialnega morja merila od temeljne črte, ki bi bila črta nizke vode vzdolž obale. Prvi predlogi, ki jih je posredovala slovenska stran: - da se slovensko teritorialno morje razširi vzdolž celotnega nekdanjega italijansko -jugoslovanskega morja do točke, kjer se prične odprto morje na Jadranu; - da bi slovensko teritorialno morje povezoval koridor lastnega teritorialnega morja, od točke, kjer se prične odprto morje. Mitja Grbec pa pravi: »Glede na geografske značilnosti je po mojem mnenju koridor edina možnost, ki omogoča Republiki Sloveniji dostop do odprtega morja. Koridor bi moral imeti status skupnega teritorialnega morja, nad katerim bi Slovenija in Hrvaška izvajale skupno suverenost. V tem primeru bi bilo rešeno kar nekaj problemov; ohranjanje celovitosti hrvaškega teritorialnega morja vključno z mejo z Italijo, ohranjena bi bila pravica do neškodljivega prehoda, ne pa tudi ostale pravice. Ob tem bi bilo treba skleniti kar nekaj dogovorov...« Rekli so Gustav Guzej, upokojeni novinar Dela iz Portoroža: »Sem občan tega območja že dobrih 50 let. Organizatorjem se prav lepo zahvaljujem, da ste nam predstavili tudi koristna načela pomorskega prava. Mislim, da bi morali pri pogajanjih upoštevati zgodovinska dejstva in če bi jih, bi meja s Hrvaško v Istri potekala po slemenu Savudrijskega polotoka. Res pa je, da so bile v tem času mnoge zgodovinske spremembe. Ta del morja, o katerem govorimo, se ni nikoli imenoval drugače kot Piranski zaliv. Težko je, ko zgodovinska dejstva pridejo v roke politikov.« Udeleženec Kočevar: Večkrat se je oglasil in se med drugim vprašal, kje je sedaj piranska občina? Marko Zorman: »Kateri kriteriji prevladujejo pri razmejitvi in ali se lahko sklicujemo na zgodovinska dejstva, ko pa je naša država Slovenija nastala šele leta 1991?« Frane Goljcvšček, Izola: »Vesel sem, da lahko slišim strokovno razpravo, ki doslej ni bilo tako pogosto. Piranski zaliv je vedno bil sestavni del Občine Piran. Osnovni problem je nedoločna administrativna meja. Kot vem je to še vedno jugoslovansko morje in je torej predmet sukcesije. Pavel Godnič, Lucija: »Končno imamo strokovno razpravo. Vse dosedanje so bile politične. Naši argumenti so zgodovinska dejstva. Arbitraža je kot kaže nujna.« Jakob Čemažar: »Čestitam k razpravi! Celovitost Piranskega zaliva in neškodljiv izhod na odprto morje sta vitalna interesa Slovenije, Hrvati pa govorijo o sredinski črti.« Prof. dr. Hrvoje Kačič Nekdanji član pogajalske skupine za mejo, član Društva za pomorsko pravo Hrvaške o »dimniku«. Ne smemo se bati arbitraže »Prepričan sem, da probleme določitve meje med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo lahko rešimo konstruktivno in strokovno, upoštevati pa moramo pomembnost življenjskih vprašanj. Z maloobmejnim sporazumom, ki je bil končno ratificiran tudi v slovenskem parlamentu, smo omogočili svoboden prostor (750 km2) na morju za izkoriščanje ribjega bogastva. Na tem morju, (vse do Poreča) lahko sedaj lovijo tudi slovenski ribiči.« Očitno je, da se glede določitve meje na kopnem in na morju nekateri ogrevajo za arbitražo. Kaj bi ta pomenila v negativnem smislu? prekinitve, ne moremo zadostiti pomembni zahtevi mednarodne konvencije o morju, ki obalnim državam nalaga določeno odgovornost in sta jo ratificirali tudi Slovenija in Hrvaška. Če konvencije ne bi bilo in bi se izgovarjali na običajno pravo, bi vse to bilo bolj raztegljivo.« Kaj pa cone ločene plovbe? »Te so danes imperativ (v svetu jih je registriranih že več kot 1000), zaradi varnosti, ekološke zaščite... V Tržaškem zalivu je promet izredno gost. Uvedba cone ločene plovbe je bila torej naša skupna obveznost. Dostop proti odprtemu morju iz Luke Koper, iz Izole ali Pirana in Portoroža je mogoč za ladje (katerih dolžina presega 20 m) samo prek italijanskega morja. To je posebnost in tega ne cenijo niti običajni ljudje niti strokovnjaki.« »Ne smemo se bati arbitraže. To je civiliziran način reševanja sporov. Imamo primer, ko so celo prijateljske države - zaveznice; Nemčija, Nizozemska in Danska, pri razmejitvi Severnega morja prepustile odločitev arbitraži. Za tak način razreševanja obmejnih sporov lahko najdemo tudi obrazložitev, saj lahko pogajalci vso stvar nekojiko lažje zagovarjajo pred domačo javnostjo«. Stroka s področja pomorskega prava je bila pri pogajanjih o določitvi meje s Hrvaško nekako odrinjena. Bile pa so tudi včasih kar čudne zahteve. Meja na Mirni in podobno? »Mislim da, če bomo upoštevali stroko in seveda tudi zgodovinske argumente, lahko pridemo do rešitve. Leta 1999 so bila na pogajanjih nekoliko drugačna stališča, nekaj nad mednarodno uveljavljenimi instrumenti pomorskega prava. To kar sedaj počenjamo so tako imenovane »inovacijske« rešitve. Sem kljub temu optimist. Ne želim pa prejudicirati sklepov v hrvaškem parlamentu. Na podlagi temeljitih analiz smo na Hrvaškem že prišli do določenih stališč. Pomembno je vprašanje kaj je to teritorialno morje in kaj obsega. V Piranskem zalivu ga torej ne bi bilo. To ni v skladu s konvencijo o pomorskem pravu, ki izrecno govori, da vsaka obalna država, v odnosu na svojo obalo in na svoje notranje vode, ima pravico na teritorialno morje. Če tu pride do Kaj menite o sedanjem stanju ? » Mislimo, daje vse, kar je Slovenija uživala, ko smo bili še v skupni državi, treba obdržati tudi v bodoče. So pa tudi drugačna stališča.« Slišimo, da tudi na Hrvaškem niste zadovoljni s predlogom sporazuma o meji, čeprav boste dobili vse tri zaselke, več kot petino Piranskega zaliva, Sloveniji pa naj bi odstopili nekakšen koridor na morju? Slišali smo, da je tudi gospod predsednik Mesič za arbitražo? »Ne bom komentiral izjave predsednika Mesiča. Vse to je nastalo ob vzdušju, da je za Hrvaško zelo pomembno, da dobi mejo z Italijo. Zato je potegnjena ta »eksklava« (»otok« na morju), dimnik. To pa ni v skladu s splošnimi normami mednarodnega prava in takšnega primera ne boste našli nikjer v svetu. Dimnik je kot izpušni dim. Če pa se govori o koridorju, potem moramo mi dobiti koridor na kopnem od italijanske meje prek slovenskega ozemlja. To niso enake vrednosti, niti niso iste stvari. Običajen človek seveda tega ne razume. Mislim, da bo še poteklo veliko časa, da se te stvari razčistijo. Ceniti je treba predvsem morski prostor 750 kvadratnih kilometrov, na katerem bodo lahko lovili tudi slovenski ribiči. Zelo pa mi je žal, ker slovenska javnost ne pozna sporazuma o meji.« Franc Krajnc Ali je Slovenija v zadnjih desetih letih po osamosvojitvi bila res mlahav pogajalec s Hrvaško glede določitve državne meje med republikama? Hrvati sedaj na ves glas trdijo, daje t.i. Sporazum o meji zanje škodljiv. Ne vemo pa natančno kaj pravzaprav želijo? Dobili naj bi vse tri zaselke, Kaštcl, celotno Savudrijo in petino Piranskega zaliva, odstopili pa naj bi nam le 30 kilometrski pas t. i. dimnik (čudno ime za koridor) za prehod naših in k nam namenjenih tujih ladij na odprto oziroma mednarodno morje. Velike ladje pa tako ali tako ne smejo nazaj po isti poti. Ker pač niso zadovoljni, zahtevajo mednarodno arbitražo. Slišali smo, da se s temi zahtevami strinja tudi predsednik Mesič. In če nam ukinejo še ta dimnik ali koridor ali nikogaršnje morje, kjer pač ne bi smeli hrvaški ribiči loviti rib, kaj smo potem dobili? Verjetno čez kakšni dve leti strogo schcngensko oziroma zunanjo evropsko mejo, novih 2600 policistov na vsej 260 km dolgi kopni meji s Hrvaško in odgovorno nalogo preprečevanja vpada balkanizma v omikano Evropo. Z drugimi besedami EU nam bo naprtila nič kaj prijetno nalogo tamponske države. Še za osvežitev zgodovinskega spomina; pri uravnavanju meje smo menda napravili 10 temeljnih napak. Ali bi nam kdo znal povedati katere so to bile? Primorski utrip Novo vodstvo Fakultete za pomorstvo in promet S 1. oktobrom 2001 se je zamenjalo vodstvo Fakultete za pomorstvo in promet Univerze v Ljubljani s sedežem v Portorožu. Dekan fakultete je redni profesor dr. Jurj Kolenc, prodekan za znanstvenoraziskovalno dejavnost je doc. dr. Ivan Smerdu, prodekan za študijske zadeve pa doc. dr. Milan Batista. Senat fakultete je izvolil tudi novega senatorja v senat Univerze v Ljubljani. Izvoljen je bil izredni prof. dr. Marko Pavliha. ie? s = ~~ _ =^= Javno podjetje OKOLJE Piran d.o.o. Pornače 33, 6330 Piran Občankam in občanom piranske občine, uporabnikom naših, storitev in poslovnim partnerjem čestitamo ob občinskem prazniku Občine Piran, 15. oktobru in vam želimo veliko delovnih uspeh. ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov LISTA UMITA dei socialdemocratici S skupnimi močmi za večje uspehe Ob občinskem prazniku, 15. oktobru issititamioi vsem občankam in občanom občine Piran ZLSD Piran Madžarska - dežela tujega kapitala Primorski novinarji (47) so se od 21. do 23. septembra 2001 mudili na Madžarskem, v deželi nekdanjega vzhodnega bloka, ki je v devetdesetih letih na široko odprla vrata tujemu kapitalu, z velikimi koraki pa se približuje tudi zahodnoevropskim integracijam. Od 50 multinacionalk, kolikor naj bi jih bilo na svetu, jih ima tam svoje izpostave že kar 42. Madžarska jc specifična dežela nekdanjega vzhodnega bloka, ki sc ji je uspelo otresti sivine nekdanjega režima, čeprav se to žal še vedno čuti na vsakem koraku. Dežela ima 10 milijonov prebivalcev, kar nekaj milijonov (menda celo 5, od teh 2-milijonska madžarska manjšina, jih je raztresenih po svetu. Na Madžarskem, kije že vsa predana za evropske integracijske procese -vstop v EU, kar 4 milijone živi na robu siromaštva. V lepi Budimpešti, ki je nastala iz dveh mest (Hudima in Pešte) živi 2,1 milijona prebivalcev. Mesto krasijo čudovite stavbe in lepi mostovi (Verižni most - Lanchid, Elizabetin most in Most svobode), ki Sproščeni pogovor na veleposlaništvu razprostrti čez Donavo povezujejo mesto. Na vsakem koraku lahko opazimo avstro-ogrsko arhitekturo. Budim je še danes pretežno bivalni del mesta, Pešta pa je gospodarsko in trgovsko središče. Za Budim je značilnih več kot 50 žveplenih in radioaktivnih vrelcev in je znan kot največje toplice na svetu. Tam je najstarejši čudovit hotel Gellert. Turško parno kopališče (Hamam) je staro že 500 let in še deluje. V Budimpešti, ki je razdeljena na t.i. distrikte, je sedež akademije in znanosti s 35 raziskovalnimi inštituti, številnimi visokošolskimi ustanovami (univerzami), petimi muzeji, številnimi knjižnicami in gledališči. Na Madžarskem je 43 pravoslavnih cerkev, tam živi 10 tisoč Kitajcev. Trolejbusi imajo številke nad 70 (čeprav jih je veliko manj), ker je prvi zapeljal po Budimpešti, ko je imel Brežnjev 70 let. Zaradi tako imenovane (raz) prodaje državnega premoženja (tam namreč niso poznali družbenega kot v Jugoslaviji) že imajo socialno raznolikost; 40 odstotkov ljudi (zlasti na podeželju) živi slabo, 10 odstotkov dobro, odstotek v izobilju za ostale pa se ne ve. No, Madžarska je znana še po drugih specifičnostih; v državnem aparatu je malo administarcije, relativno dobro je poskrbljeno za šolstvo in šport, povprečna plača je precej nižja kot v Sloveniji, cene pa so približno enake, morda 10-20 % višje. Znamenita ogrska salama ni več tako poceni, saj stane kilogram te specialitete 3500 SIT kilogram. Še najbolj poceni je paprika. Za kozarče whiskyja Jonny Walker je treba odšteti v kavarnicah 600 SIT, malo pivo od 300 do 450, Coca - Cola 250, Kava 200, Kapučino 250, znamenita palinka 0,04 500 do 800, steklenica znanega redečega vina (075) Egri bikaver (bikova kri) 1500 SIT, sladoled alla Sissy 860 SIT. Zanemnita polnjena madžarska paprika stane 790 SIT, golaževa juha 490. Pošteno kosilo dobite že za 1000 SIT. Zelo dobra večerja (nič papricirana) je bila v Čardi, tipični madžarski restavraciji. V skrbno varovanem hotelu Pava Plaza, ki je v 50-odstotni lasti izraelskega podjetja, kjer smo novinarji prenočevali, je pijača seveda precej dražja. Sprejem na veleposlaništvu Veleposlanica Republike Slovenije v Budimpešti Ida Močilnik je za 47 novinarjev iz primorskih medijev (Reginalni center RTV Koper, Mandrač, Primorski utrip, Primorske novice in dopisniki Dela, Večera in Dnevnika, dopisnica iz Trsta in drugi) priredila sprejem. Novinarjem so govorili tudi Rok Tomšič, prvi sekretar, odgovoren za ekonomske zadeve, polkovnik Bojan Potočnik, vojaški ataše, Brane Jerak, vodja konzularnega oddelka, Ksenja Skrivec, odgovorna za kulturno izobraževanje in Mitja Dujc, predstavnik Luke Koper. Sicer pa jc na veleposlaništvu zaposlenih 13 oseb. So dober majhen kolektiv, ki želijo čimbolje zastopati Slovenijo. Veleposlanica je poudarila, da so odnosi Slovenije z Madžarkso zelo dobri tako na političnem, kot tudi na gospodarskem področju. Gospodarska menjava je znašala lani 462 milijona ameriških dolarjev v obe smeri, s tem, da Madžarska beleži suficit, ker Slovenija več uvaža kot izvaža. Edino področje, ki gaje želela omeniti je nezadovoljiva skrb za slovensko manjšino na Madžarskem. Dejala je, daje bila doslej tudi Jugoslavija vezana na njihovo posredništvo, sedaj pa ne več. Povprečno dnevno so izdali 150 do 200 viz za Jugoslovane. Na vprašanje Primorskega utripa kakšni so učinki dobrih odnosov na ekonomskem področju je dejala, da Slovenci še vedno radi nekoliko z viška gledamo na Madžare. Rok Tomšič je dejal, da je na Madžarskem že 27 predstavništev slovenskih podjetij, med katerimi S' Luka Koper, Krka Novo meste Slovenske železnice, Gorenje, ki j po izvozu na Madžarsko na druger mestu, Mura, Aero,... Madžarska p vrednosti zunanjetrgovinske menjav Slovenije dosega 4. mesto. Okro 80% uvoza iz Madžarsk predstavljajo kmetijski proizvod oziroma proizvodi kmetijsk predelovalne industrije. Nadomestil je uvoz iz Vojvodine. Konkurenca n Madžarskem je vedno hujša. Me državama trenutno ni odprti vprašanj. Odličen organizator potovanja Božo Marinac z veleposlanico Ido Močilnik. Občina Piran Krajevna skupnost Lucija Vsem krajankam in krajanom želimo prijetno praznovanje. Čestitamo za praznik občine Piran, 15. oktober Svet Krajevne skupnosti Lucija Rezultati radijske akcije Terme Čatež najbolj priljubljeno turistično središče Med poslušalci turistične oddaje »Sogni di vacanza«, ki jo v živo vsak četrtek predvaja italijanski program Radia Koper-Capodistria, so si Terme Čatež že drugič prislužile naziv najbolj priljubljenega turističnega središča. Na drugo mesto se je uvrstila Rogaška Slatina, na tretje pa Portorož. Akcija pod nazivom »Simpatia 2001« je potekala že tretjič, v času od 28. 6. 2001 do 4. 10. 2001. Namen pobude je predvsem preveriti priljubljenost slovenskih krajev med obiskovalci iz Italije in prispevati k promociji Slovenije v tujini. Poslušalci so uredništvo radia obveščali o slovenskih krajih, ki so jih obiskali. V uredništvo je prispelo prek 2300 glasov. Čatežu so prisodili največ glasov; 740, Rogaški 270, Portorožu 260). Predvsem huda je bila bitka za tretje mesto. Bled, na primer, je zaostajal za Portorožem samo za 10 glasov. Podelitev priznanj in predstavitev zmagovalcev jc bila v četrtek, 11. 10. 2001 v kompleksu Aqua park hotela Žustema pri Kopru. 48. GTZ 23. in 24. oktobra 2001 v Moravskih toplicah Svečana otvoritev bo v torek, 23. oktobra ob 10.00 uri v restavraciji hotela Termal v Moravskih toplicah. Po otvoritvi bo ogled razstav in vrste tekmovanj. Od 13. do 15. ure se bodo gostinci srečali na terasi hotela Termal, kjer bodo člani sekcije za gostinstvo in turizem pri OZ Slovenije za povabljene pripravili dobrote iz govedine in predstavili bogastvo slovenskih potic. Svečani zaključek 48. GTZ s podelitvijo nagrad in priznanj bo v restavraciji hotela Termal v sredo, 24. 10. 2001 ob 20.00 uri. / ; n Radio T a n t i m i Rimam© t 05 6730 081 V 05 6730 085 radio-tartini@siol.comy Svečani zaključek 8. tabora UNESCO šol Na fotografiji: Učenci OŠ Cirila Kosmača Piran berejo protest proti nasilju. Letos je v organizaciji in ob prijaznem gostoljubju Osnovne šole Cirila Kosmača Piran, na 8. Mednarodnem taboru v Piranu (od 23. do 30. septembra) sodelovalo 20 šol iz šestih držav; Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Norveške, Avstrije, Poljske in Slovenije ter pet nacionalnih koordinatorjev UNESCO šol oziroma predstavnikov šolskih ministrstev iz Romunije, Albanije, Hrvaške, Srbije in Črne gore. Prireditve se je udeležila tudi Zofka Klemen Krek. Letošnje srečanje je bilo močneje obeleženo zlasti zaradi vstopa v Mednarodno desetletje kulture miru (2001-2010), Evropskega leta jezikov, Mednarodnega leta turizma. Izzvenel pa je tudi protest proti terorizmu in nasilju vseh vrst. Učenci so na Tartinijevem trgu v Piranu (na posnetku) in tudi v portoroškem Avditoriju ter drugod, zbirali podpise proti nasilju. Sklepna prireditev, na kateri so mladi iz OS Cirila Kosmača prebrali javni protest proti nasilju, je bila 29. septembra 2001 ob 15. uri v portoroškem Avditoriju. Pokroviteljica srečanja je bila Občina Piran, županja Vojka Štular, prof. Mladi se bodo spet srečali na istem mestu naslednje leto septembra. Borštnikovo srečanje 2001 Prvič so ga predstavili tudi v Kopru ' V Pretorski palači v Kopru so v četrtek, 27. septembra ob 20. uri prvič celovito predstavili namen m cilje, letos že 36. Borštnikovega srečanja 2001, festivala slovenskih gledališč, ki traja od 14. do 30. oktobra v Mariboru. Prisotne v Pretorski palači so pozdravili podpredsednik Borštnikovega srečanja Tone Partljič, župan Mestne občine Koper Dino Pucer in v.d. direktorice Gledališča Koper, Katja Pegan. Na ogled sta bila postavljena tudi unikatni Borštnikov prstane, nagrada za življensko delo, izdelek zlatarstva Kačinari iz Maribora in Borštnikov stol, oblikovalca unikatnega pohištva Teodor Lorenčič iz Maribora. Slavnostna seja Sveta Borštnikovega srečanja in podpis listin s sopokrovitelji je bila 8. oktobra v Kazinski dvorani SNG Maribor, kjer so predstavili celoten program 36. Borštnikovega srečanja. Generalka v Borštnikovo srečanje bo 13. oktobra ob 20. uri v Veliki dvorani s koncertom Josipe Lisac. Slavnostni začetek bo v nedeljo, 14. oktobra ob 11. uri z otvoritvijo razstave Vlaste Hegedušič »Odstrta zavesa«, v preddverju SNG Maribor, kjer bo tudi razstava unikatnega pohištva Teodorja Lorenčiča. Ob 18.30 bo otvoritev fotografske razstave Jake Jeraše iz Kopra. Slavnostna otvoritev 36. Borštnikovega srečanja bo pred SNG Maribor. Nastopil bo Polde Bibič, dobitnik Borštnikovega prstana. V naslednjih dneh vse do 30. oktobra se bo zvrstilo veliko zanimivih gledaliških predstav in nastopov. Slavnostna podelitev nagrad 36. BS bo v torek, 30. oktobra ob 21. uri. Ekipa OŠ Sečovlje osvojila 1. mesto na državnem srečanju DMG Slovenije riUUIMNUftM/7 Konec septembra je bila na OŠ v Vojniku pri Celju že 21. srečanje društev Mladi gasilec osnovnih šol pod geslom Mladi v novem tisočletju. Udeležile so se ga lahko ekipe OŠ, ki so osvojile 1. mesto na regijskih tekmovanjih. Ker sta bili zmagovalni ekipi obalno-kraške regije iz OŠ Sečovlje, sta se tega srečanja udeležili mlajša in starejša ekipa. Učenci so pridno vadili cel september, tudi ob sobotah, saj zahteva tako tekmovanje veliko teoretičnega znanja iz požarne varnosti, splošnih vsebin ter praktično poznavanje gasilskih veščin in prve pomoči. Pod vodstvom mentorjev Mirele Flego ter Davida Radoslava so se v petek, 28. 9. 2001 odpeljali na dvodnevno srečanje z vrstniki iz cele Slovenije, pri katerih so tudi prespali. Naslednji dan dopoldan pa je Šlo zares: tekmovanje med trinajstimi mlajšimi in petnajstimi starejšimi ekipami. Med mlajšimi so prvo mesto zasedli domačini iz Vojnika, med starejšimi pa 4-članska ekipa OŠ Sečovlje, za kar je prejela pokal in praktične nagrade. Vsi udeleženci srečanja so prejeli medalje za udeležbo. Zmagovalno ekipo so sestavljali: Sandro Coronica, Etien Huskič, Diego Panger in Sašo MoŠkon. Čestitamo! Tako se gasilcem v Sečovljah ni treba bati, da bi postali brez podmladka. Prav z njihovo strokovno pomočjo mentorjem pedagogom deluje na OŠ gasilski krožek nad 20 let. Mirela Fe Igo Fotografija: Primož Lovrič-Petrič Barva. Občutljivo tkivo, ki zdrsi po podlagi in gradi nove svetove še nevidnega in enkratnega, ujeta v misli, občutenja, doživetja in hotenja tistega, ki se ji prepusti popeljati v vzporedne svetove - in končno v celosti slike kot nikoli izgubljena ljubezen... Vas in Vaše prijatelje vljudno vabimo na otvoritev razstave akademskega slikarja Bojana Bense BARVA v petek, 12. okotobra 2001 ob 20.00 uri v Studio Galerija Gasspar Piran Glasbeni nastop: učenci Glasbene šole Piran Razstava bo na ogled do 13. novembra 2001 Novo študijsko leto na Visoki šoli za management v Kopru Živahen utrip, a tudi prostorske stiske in vloga za preoblikovanje v fakulteto. Dodiplomski visokošolski strokovni študijski program Management, ki ga izvaja Visoka šola za management, so v študijskem letu 200/2001 posodobili z uvedbo izbirnih predmetov v 2. in 3. letniku študija. Dopolnjen program bodo izvajali za redne in izredne študente 1. letnika in za izredne študente, ki so se v študijskem letu 2001/2002 vpisali neposredno v 3. letnik (kandidati s končano višjo šolo, po programih pred 1.1. 1994). V novem študijskem letu bodo študij zaključili prvi diplomanti podiplomskega specialističnega študijskega programa Management v izobraževanju, prvič letos pa bodo izvajali nov podiplomski specialistični študijski program Management v evropskem okolju. Dosedanji podatki kažejo, da bodo zapolnili tudi razpisana vpisna mesta za oba podiplomska študijska programa. Pomembna pridobitev je nov informacijski sistem, ki omogoča študentom preprosto opravljanje administrativnih postopkov s šolo z uporabo informacijske tehnologije. Kot so zapisali v sporočilu za javnost se bo Visoka šola za management (VŠM) v prihodnjem letu morala spoprijeti s prostorskimi težavami. Čeprav so v letu 2001 pridobili nekaj novih prostorov za visokošolske učitelje in upravo, to ne rešuje velike prostorske stiske s predavalnicami, ki jo občutijo zlasti študenti. VŠM je v letu 20001 začela z aktivnostmi za preoblikovanje v fakulteto. Vlogo so že posredovali Svetu RS za visoko šolstvo. Preoblikovanje v fakulteto bi VŠM omogočilo razvoj v smeri dodiplomskih univerzitetnih in podiplomskih magistrskih študijskih programov ter doktorskega študija. Bil bi pa to tudi konkreten prispevek k graditvi tretje univerze na Primorskem, kjer kaj veljajo le fakultete. Na prvi študijski dan, 1. oktobra so bruce pozdravili dekan dr. Cene Bavec, prodekan za študijske zadeve mag. Mirko Markič in direktorica mag. Nada Trunk Širca ter jih seznanili s študijem na VŠM. Študentje so poslušali prvo predavanje pri predmetu Poslovno komuniciranje, prejeli pa so tudi Študijski vodnik 2001/2002. Izredni študenti so začeli s študijem 5. in 12. oktobra . V Piranu bodo predstavili knjigo ARABELLA Osnovna šola Vincenzo de Castro Piran in Samoupravna skupnost italijanske narodnosti Piran bosta v ponedeljek, 15. okotbra 2001 ob 11.30 uri v Pečaričevi galeriji v Piranu predstavili knjigo ARABELLA. V pripravi tega zanimivega literarnega mladinskega delaje sodelovalo več institucij, tudi Študijsko središče za mladinsko literature A. Alberti iz Trsta ter Občina Piran. Nagrada PRIMUS 2001 Slovensko društvo za odnose z javnostmi v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, Združenjem Manager in Združenjem za management Consulting razpisuje nagrado za komunikacijsko odličnost managerjev PRIMUS 2001. Nagrada bo podeljena 15. novembra 2001 na Akademiji Primus v veliki sejni dvorani Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani. Prvi dobitnik Primusa 2000 je Anton Krajnc. Prijave na posebnem obrazcu za nominacijo sprejemajo do 29. oktobra 2001 na naslov: Slovensko društvo za odnose z javnostmi, Trubarjeva 81, 1000 Ljubljana. (Z obveznim pripisom na kuverti »Primus 2001« ). Stopnica še do boljše kvalitete in množičnosti Srečanja so se vsi razveselili Društvo »Univerza za tretje življenjsko obdobje« piranske občine v svojih prostorih V hotelu Marko v Portorožu so se po dolgih letih srečali delavci v nekdanji Bolnišnici Piran Že prvo leto delovanja piranske univerze za tretje življenjsko obdobje je potrdilo, da lahko veliko prispeva vsebinsko boljšemu življenju te generacije. Ob začetku novega študijskega leta seje okoli 150 članom izpolnila velika želja: z občinsko pomočjo so prišli do prepotrebnih društvenih prostorov v Luciji, Fazan 1. Otvoritev 5. oktobra 2001 ob prisotnosti županje Vojke Štular, načelnice Milice Maslo in številnih članov, je pokazala, kako veliko je moč narediti ob požrtvovalnem delu članstva. V slabem mesecu so skupine prostovoljcev pod vodstvom predsednika gradbenega odbora Lidija Kodrič Moja glasbena pot Moja glasbena pot se je začela v Mariboru. Ko sem bila dijakinja glasbene šole so v Mariboru pripravili prvi festival (koncert). Poimenovali so ga Katedra 62. To je bilo leta 1962. Predstavili smo samo slovenske pesmi, kjer smo imitirali italijanske oziroma angleške evergrine in prav na tem festivalu sem dobila dve, tri nagrade ter prvo nagrado za pesem Moja mala tiha sreča. Šele po tem mariborskem festivalu so se na RTV Ljubljana odločili, da bojo naredili svoj festival, imenovan slovenska popevka in to naj bi bilo na Bledu 1962. leta, ki se ga je udeležilo zelo malo izvajalcev. Pesmi, ki so šle vsem v uho so vsekakor Danes mi je šestnajst let, Pride sobota, Moja mala tiha sreča. Nato sem iz Maribora odšla študirat v Ljubljano psihologijo in pedagogiko. Prvo stopnjo sem sicer končala, nato pa sem se na turneji v Rusiji zaljubila v Boba Stefanoviča. To je bil takrat najbolj popularni beograjski mladi pevec. In tako sem odšla za njim "s trebuhom za kruhom"v Beograd in zaradi ljubezni naredila takšen korak in še danes sva, čeprav nisva več skupaj, ostala v dobrih prijateljskih odnosih. Bila sem tudi ena izmed ustanoviteljic "Ona in Oni". Tako smo se imenovali, orkester Saše Subote pa nas je spremljal. Tukaj smo bili Daliborka Stojšič - miss universum fotogeničnosti, njen mož, Bobo Stefanovič in jaz. Takrat smo mi štirje bili prvi v Jugoslaviji in v Evropi, ki smo med petjem plesali. Koregrafijo nam je pripravljal Anton Marti, ki je legenda naših televizijskih oddaj. Nekaj let kasneje seje pojavil kvartet ABBA, kije bil svetovno znan. Namreč mi nismo bili tako znani, sicer to ni bil niti naš cilj. Hodili smo na turneje, kar po 5 mesecev po Rusiji. V Beogradu sem živela 24 let in ko smo se Slovenci odločili za samoosvojitev sem prišla v Slovenijo. V Rista Bangieva v 1350 delovnih urah ustvarili iz podrtije čedno urejene prostore, ki bodo dober pogoj za nadaljnje še kvalitetnejše delovanje društva. To so poudarili tudi županja in požrtvovalna predsednica Fanči Kuhar. Z vsem priznanjem za veliko opravljeno delo je treba zapisati, da so, po besedah predsednika gradbenega odbora, številni člani »pokazali pri delu presenetljivo požrtvovalnost, vnemo ter vse to povezali z znanjem in iznajdljivostjo«. Zato jih naj poimensko naštejemo: Risto Bangiev, Jože Lesnik, Franc Štrukelj, Pavle Šuc, Vittorio Lussa, Edi Kranjc, Marjan Strel, Franc Puconja, Rino Medvešček, Valter Sluga, Bogdan Babnik, Rok Grašič, Silvo Knafelc, Ivan Rener, Pavle Godnič. Nič ni za njimi zaostajala ženska ekipa: Milena Butja, Nives Rustja, Jožica Kolenc, Ana Drofenik, Slavica Mrakovčič, Emilija Pohlen, Boža Ferjančič, Erika Kljajič, Marica Strel, Metka Zupanc, Magda Kezunovič, Jolanda Štrukelj, Marija Licul, Irma Tušar in Ana Mihevc. Z materialom, opremo in storitvami pa so veliko pripomogli tudi Bitermo, d.d. Portorož, Droga, Osnovni šoli Lucija ter Sečovlje, vrtnarstvo Ruzier, alum. izdelki Aleksander Krbavčič, Izola, Okolje Piran, Kovinoklep Božo Kuželj, Valter Sluga, Hoteli Morje, zakonca Kišek iz Lucije in naš sosed Joško Joras. Z otvoritvijo društvenih prostorov seje začelo tudi novo študijsko leto. V 23. krožkov in dejavnosti se je vpisalo 417 članov (nekateri v več krožkov). Največ zanimanja je za krožek kulturne zgodovine (z izleti in obiski različnih krajev), dalje za pohodništvo, za obisk gledaliških predstav v Trstu, za računalništvo, jezikovne tečaje, jogo, zdravo prehrano in drugo. Pester spekter dejavnosti jamči, da bo uresničevanje tega programa izdatno prispevalo bogatenju življenja tretje generacije naše občine. Gustav Guzej Beogradu so mi govorili mala lepa Slovenka (ljubkovalno rečeno). V Sloveniji sedaj krasno sodelujem s pianistom Emilom Glavnikom iz Celja, s katerim sem že v Beogradu sodelovala. Bil je v orkestru, ki je zabaval goste Josipa Broza Tita. No, z njim imava skupaj koncerte in sicer to so moji stari hiti, slovenski evergrini, starogradske, ruske romance. Moji načrti so, da bi čimprej, morda že oktobra izdala CD (pop skladbe) in se predstavila publiki po vsej Sloveniji. Snežiča K. Tako kot smo že napovedali v prejšnji številki, v kateri smo obširno poročali o rojstnem dnevu in kar žalostnem koncu nekdanje Bolnišnice Piran, so se 20. septembra 2001 v hotelu Marko v Portorožu srečali delavci, ki so v njej prebili dobršen del svoje delovne dobe. Srečanje v hotelu Marko je odprla Rozi Šnuderl, višja medicinska sestra, vodila pa gaje Danica Kekič, medicinska sestra. Udeležence sta pozdravili Flori Banovec, Sindikat delavcev zdravstvene nege in Milica Maslo, prof. zdravstvene vzgoje, predstojnica Urada za družbene dejavnosti Občine Piran. Rafael Dodič, bivši tajnik Splošne bolnišnice Koper, pod katero je sodila tudi Bolnišnica Piran, pa je za Primorski utrip pripravil obširno gradivo o nastanku in njeni zgodovini, kar je bilo objavljeno v septembrski 91 številki našega časopisa. Ob uspešnem srečanju zdravstvenih delavcev se Rozi Šnuderl in Danica Kekič še posebej zahvaljujeta Silvi Keše za njen trud pri zbiranju prijavljenih in našemu uredništvu za objavo članka »V Piranu je bila odlična bolnišnica«, Portorožanu pa »za sodelovanje«. Danica Lapanja Kekič BOLNIŠNICA Hiša na hribu, nekoč piranska bolnišnica, še stoji. Zre v daljavo osamljena in molči. Ko lahko bi spregovorila, bi življenje popestrila, vsem, ki delali smo v njej bi spomine obudila. Tako pa užaljena stoji, mogoče užaljeni smo tudi mi, saj marsikomu lajšali trpljenje v njej smo vsi, a nekateri niso nas pozabili. Zato pa vsi mi spomenik z njo večni smo, ne dovolimo, da se med seboj pozabimo. Podaljšano poletje v Izoli Letošnja turistična sezona in prireditve ter ponudba v Izoli si, kot nekateri ocenjujejo, zasluži oceno odlično. Poletje sc je prevesilo v jesen, toda v Izoli bi ga radi še nekoliko podaljšali, zato so pripravili posebno akcijo »Podaljšajmo poletje v Izoli - naši umetniki za otroke. Iz vrst umetnikov, najemnikov lokalov v sklopu akcije Poletje v Izoli, je prišla pobuda za dobrodelno akcijo, v kateri bi vsak od umetnikov prispeval po eno delo, ki bi se prodalo na dražbi, izkupiček pa bi se namenil Društvu prijateljev mladine. V dogovoru s tem društvom naj bi denar namenili za opremo računalniškega kotička, namenjenega otrokom, ki doma nimajo te možnosti. Pripravili so tudi že razstavo del, ki jih bodo poskušali prodati na javni dražbi 18. oktobra na katamaranu Princ of Vcnicc s pričetkom ob 19. uri. Odziv umetnikov, najemnikov je kot kaže dober. Otvoritev razstave del in novinarska konferenca sta bili 9. oktobra v klubskem prostoru Kulturnega doma v Izoli. Oktober 2001 stran 13 Tiskarna VeK vstopa med velike V skoraj štirih desetletjih obstoja se je iz obrtne delavnice razvila v sodobno slovensko tiskarno, ki zaposluje 40 ljudi in je tehnološko odlično opremljena. Tudi velike naložbe. tretjino. Kupili so dva sodobna tiskarska stroja znane blagovne znamke Heidelberg. Pred tremi leti je v hišo prišel štiribarvni tiskarski stroj, na katerem nastajajo tiskovine do formata B-2, letos poleti pa so iz Nemčije pripeljali pet barvni tiskarski stroj formata B-l. Zmogljivost tiskarne se je zaradi avtomatizacije (imajo še več drugih tiskarskih strojev in sodoben skener) zelo povečala, tiskarna pa zaradi možnosti tiskanja na formatu B-l vstopa na tržišče maloštevilnih slovenskih tiskarn, ki premorejo tako velike stroje. Omeniti je treba tudi odlično pripravo za tisk tako, da se na tržišču tiskarske ponudbe doma Tiskarne VeK Koper ni potrebno posebej predstavljati, saj jo skorajda vsi, ki potrebujejo storitve tiskarstva, poznajo. Pod eno streho združujejo pripravo, tisk in knjigoveznico, ki je redkost na slovenskem trgu. V četrtek, 20. septembra je bilo v podjetju na Vanganelski cesti 18 še posebej svečano, saj so župan Mestne občine Koper Dino Pucer, direktor tiskarne VeK Uroš Velnar in njegov oče Miloš Velnar, najstarejši tiskar v pokoju, združno prerezali otvoritveni trak nove naložbe. Namreč, pred štirimi leti so začeli intenzivno vlagati v tehnologijo in nove poslovne prostore, za kar so porabili več kot 200 milijonov SIT. V tem času so povečali tudi površino delovnih prostorov za LDS Liberalna demokracija Slovenije Liberalna demokracija Slovenile Praznik cbčine Piran ie tudi nriicžncst, da se za trenutek ustavimo, ocenimo nrehcJenc not, uresničitev načrtov. Vsem občankam in občanom ter članom LOS čestita me in želimc velike usneliev. LOS Oiran Nagradna križanka KesPavracije Fristan Nagrade: 1. nagrada: vrednostni bon za 6.000SIT za gostinske storitve v Restavraciji Pristan 2. nagrada: vrednostni bon za 3.000 SIT za gostinske storitve v Restavraciji Pristan 3. nagrada: ugankarski slovar avtorja Šimeta Sučiča Rešitve križanke pošljite ali prinesite na naslov, Primorski utrip, Obala 125, Lucija 6320 Portorož do 5. novembra 2001. Restavracija Pristan Vojkovo nabrežje 38, Koper Tel.: 665 63 13, 665 62 12 SESTAVIL: SIS POLOTOK V GRČIJI UGODEN, PRIJETEN OBČUTEK SIMFONIJA RIMSKEGA K0RSAK0VA KEMIČNI SIMBOL ZA NATRIJ REKA V URADNI NEMČIJI, SPIS DESNI PRITOK ____________ M0ZELE SLADEK TROPSKI SADEŽ JAPONSKI POLITIK (KAKUEI) DALMATIN. KRAJ PRI POREČU OTOK KRAJNA KOPRSKEM SUMERSKA BOG, ZEMLJE GESLO KRIŽANKE SESTAVLJEN CVET, SOCVETJE POROČILO (ANGL.) NIKOLAJ ADRIANOV ARABSKI PLEMIŠKI NASLOV NOTA SOLMIZACIJE VZDEVEK JOSIPA BROZA AMERIŠKI TENISAČ (ANDRE) ŠIVANKA AVSTRIJA ZVEZDA V OZVEZDJU ORLA TERITORIALNA OBRAMBA KEMIČNI SIMBOL ZA LITIJ M A R PRŠUT ŠPARUGE TARTUFI FUŽI SREDIŠČE VRTENJA LJUD. BANTU VKONGU OTOK V PRESP. JEZ. IME PISAT. PEROCI L ORODJE ŽANJIC REKA V SRBIJI RIMSKA ŠTEV. 500 GRAPA (STAR.) NAMAŽEMO GA NA KRUH T I PIJAČA ST. SLOVANOV FRANC. SKL. (JEAN P.) NEVARNA ZASTR, KRVI GRŠKI BOG SMRTI P E GOSPODINJ. DELOV. PROSTOR OTOK V IRSKEM MORJU IME AMER. IGRALKE FONDA ALBANEC, ŠIPTAR MAKEDON. KOLO GEOMETRIJ LIK ZASRAMOVANJE (ZAST.1 NORVEŠKA NANAŠAJOČ SE NA VRATA ČRNO VINO NEMŠKO MESTO VP0RENJU RADIOAKTIVNI ELEMENT ŽARAH LEANDER REKA NA J. ŠKOTSKE ŠPANIJA (ORIG.) VELIKA VEŽA MUSLIMANSKI SODNIK AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA DALJŠE ČASOVNO OBDOBJE HRVAŠKI PISATELJ (JOSIP) DIŠEČA SMOLA TROP. DREVES VODNI ČEŠKA VRTINEC PRITRDILNICA ANTIČNO IME REKE ANIENE DESKA S KOTALKAMI cO GAMSJI BIVOL GERMANSKI OREL NAJS. DESNI PRITOK NILA ARABSKI ŽREBEC ŽELEZOVA RUDA MNOŽIČNI PRODOR VOJAŠKIH SIL OTOČJE MED SEV, IN J. AMERIKO PREBIVALEC RUSIJE MESTO V SRBIJI PRINAŠAJO DEŽ IN SNEG NAJV. MORSKI SESALEC NEZNANKA V MATEMAT FIGURA PRI ČETVORKI GESLO KRIŽANKE VELETOK V AFRIKI REKA V NEMČIJI ETUI, TULEC MESTO V Z. MAKED. MADŽ. POLIT. (BELA) ANGLEŠKA PL0Š. MERA KRAJ PRI LJUBLJANI OKRAJŠAVA ZA GRAM SUMERSKI BOG NEBES co GORA NAD BEOGRADOM BODEČI PLEVEL REKA V NEMČIJI REKA V RUSIJI ILIA ERENBURG 0KR.ZA AMPER POLICA ZA KNJIGE STARO LJUDSTVO V VZH. AZIJI ZDRAV. V BOKI KOTOR ŠPANIJA JOŽE ABRAM FRANC. PISATELJ (JEAN) TRDA, TEŽKO TOPLJIVA KOVINA ■ TVfT PRIMORSKI UTRIP GRŠKO- ITALIJAN- SKA IGRALKA HRENE) OPRAVEK. POSEL KAR JE PRIVEZANO ROMULOV BRAT DVOJČEK LATINSKI VEZNIK NOČNA PTICA PODOBNA SOVI MUZEJ V LENINGRADU SLAŠČICA IZ SLADOLEDA IN KAND. SADJA POPREČEK OPLEMENITENJE TKANINE ALI USNJA IZVOZNA PREMIJA IŽARG.) OBŽALO- VANJE ESTONSKI SKALDA- TELJIN DIRIGENT. EVALD TRENJE GORANA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM 2142 M MAKARSKA NEKD. LIST LJ. OSMOŠOLCEV SLOVANSKI BOG LUČI. VOJNE IN USODE GLOBIN- GOROVJE SMtm VINDUI MADŽAR. IME VZDEVEK DVVIGHTA EISEN- HOWERJA 40 LET FORME VIVE AVSTRIJSKI PISATELJ ROJEN V MARIBORU (MAK) ENAJSRCA NASPROTJE JANGA V KIT. FILOZOFIJI ČRTA. KI RAZMEJUJE DRŽAVE TURŠKA PISATE- UICA (HALIDE EDIB) MESTO V OKLAHIMI, ZDA POLZAJE-DAVSKA RASTLINA NA KORENINAH VIRGINIJ LJUB- LJANA 40 LET FORME VIVE MAKED. KRITIK ALEKSANDER ČLANICA PIONIRSKE ORG. ŠIRJAVA POUSKO MESTECE POLITIČNI RED VLADAJOČE STRANKE NEMŠKI SKLAD. IN ORGANIST CASPAR 1788-1847 POGORJE V ZAHODNIH KARPATIH NEKDANJI GENERALNI SEKRETAR ZN POLICA ZA KNJIGE GLAVNO MESTO STARE ARGOLIJE PRIMORSKI UTRIP POGLAVAR. VODJA ODDELKA DVOJICA MESTO V GRUZIJI PISAR (SLAB- ŠALNO) OKSIGEN NEON SVETILKA S STEKLENIM OHIŠJEM ŽENSKA, KI IGRA KAR KAJ POKRIVA, ODEVA (KNJIŽNO) VEROVA- NJE AVSTRIJSKI DRAMATIK IN LIRIK THEODOR 1891-1958 KDOR NOSI BRENTO, BRENTAČ KOBALT RI80NU- KLEINSKA KISLINA FR.NOVEC LASTNOST ETIČNEGA TURČIJA ANG. POM. (JAMES) MED. ŠAH. ZVEZA SILOVIT NAPAD, NASKOK LJUDSKO GLASBILO NA STRUNE S TOLKALCI 40 LET FORME VIVE VIETNAM. CESAR DAI PREBIVALEC NA BALTIKU MESTECE NA SEVERNEM FINSKEM VRSTA METUUA NORD.BOG MORJA POLJSKI ŠKODLJI- VEC IND. MESTO SV. OD MOSKVE ČISTILNI PRAŠEK GRŠKA BOGINJA USODE NAGRADNO GESLO IME KOREOGR BALETNIKA OTRINA ANGLEŠKI FILMSKI PRODU- CENT Z. IME PRIMORSKI UTRIP GRŠKO PODZEM- LJE NAJVEČJI GRŠKI JUNAK, SIN ZEVSA IN ALKMENE IME KRITIKA FINCIJA STRAŠNE IN MRAČNE BOGINJE DVOŽIVKA GERMAN. LJUDSTVO SITNA ŽUŽELKA DANSKA REKA V FRANCIJI. LEVI PRITOK ISERE 3 STARI DEL MARIBORA MESTO V JUŽNI MADŽARSKI IT SLIKAR (AURELIO, 1530-1593) NEM. SLIK. CORINTH OTOK OB Z. ŠKOTSKI VERSKI POGLAVAR LAMAIZMA GRŠKA PO-KRAJINA NA PELOPONEZU. ELIDA GORSKA RASTLINA RUSKI NAR. JUNAK AMERIŠKA TV MREŽA DELA O TRUBARJU TOK. TULEC ZDRUŽENI NARODI (ORIGI- NALNO) TRAČNICA GNUS IZDELOVALEC KAROSERIJE GRŠKE BOGINJE LETNIH ČASOV SPOJINA ALKOHOU Z ALKALNIMI KOVINAMI LETA 1977 UMRLA BRITANSKA PRINCEZA POKR.V ITALUI JEZERO V S. ITALUI, ZAHODNO OD GARD-SKEGAJ. IMENORV. PIS.DUUNA_____________ SOVJETSKI DIKTATOR DEBELA DESKA OBER NOGOMETNI KLUB IZ RIMA STARO MESTO S TRDNJAVO OB DONAVI V SRBIJI DALJŠE ČASOVNO OBDOBJE OBALA (STARIN- SKO) 40 LET FORME VIVE DENAR V MACAU PODATKI ZA VNOS SOL ZLOG ZENSKI LIK. KI MOLI V GR. BOG. SELENA KRŠČANSKI UMETNOSTI SOMBOR NOVČIČ. VINAR PREB. STAREGA LACIJA IRIDIJ NABIREK, VRSTA TUDI DEL TENIŠKE IGRE POŠKODBA SKLEPA LITERARNA LJUBEZEN DOKTOR ŽIVAGA OKRASNI PTIČ. SORODNIK FAZANA ACETILEN OTON GASPARI PRIVRŽENEC UNIJE ALIUNI-ONIZMA DOTIKAL-NICA V GEOMETRIJI iz več iotlflfazliči držav sveta, skulptur, Manj znane besede: AVV, ADIVAR, AIRAN, AVOS, BAO, ČIATURA, EET, IVANOVO, KASATA, KREČ, LOVIŠ, LUINI, MELL, ORANTA, OPREKELJ, SADKO, SANOK, TAGGER I w primorski utp Le kaj tako opazujejo? Letošnji Zlati boben se je začel z otvoritvijo razstave plakatov v Tartinijevem gledališču, Studio galeriji Gasspar in Čokoladnici v Piranu. Presenečenje je bil uvodni nastop (moških) striptizet. Kaj reflektorji, žarele so ženske oči. Nastopil elegantno oblečeni županov klicar (araldo) in pozval piransko županjo Vojko Štular in predsednika UO Zlatega bobna Jureta Apiha, naj združno in svečano prerežeta otvoritveni trak. Iz množice zanimivih del na razstavi smo preslikali plakat Mladine. Sime Sučič izdal dopolnjen ugankarski slovar Že pred približno štirimi leti smo v našem časopisu objavili informacijo, da je Šime Sučič iz Kopra izdal prvi ugankarski slovar. Ker so bile v njemu številne tiskarske napake, se je avtor odločil izdati novega, dopolnjenega. Vztrajno je zbiral novo gradivo, obrazložitve neznanih pojmov in besed, opravil potrebne popravke - in izšel je zelo uporaben slovar z 9.530 gesli. Kako je nastal slovar? »Gradivo zanj sem zbiral kar 30 let. Ker tudi sam rešujem križanke je bil to zame velik izziv in tudi podvig. Finančno so me podprli štirje pokrovitelji, poleg tega pa mi je, moram reči, pri precej nczahvalnem delu, stalo ob strani še nekaj ljudi. Vsem sem neizmerno hvaležen.« Ugankarski slovar je, kot smo lahko videli, bogatejši in preglednejši od prejšnjega in bo nepogrešljiv pripomoček vsem, zlasti onim, ki rešujejo križanke. Kje se ga da dobiti? Za informacijo lahko pokličete na tel. 05/ 627 38 93 ali 040 244 899. V Piranu bodo predstavili knjigo ARABELLA Osnovna šola Vincenzo de Castro Piran in Samoupravna skupnost italijanske narodnosti Piran bosta v ponedeljek, 15. okotbra 2001 ob 11.30 uri v Pečaričevi galeriji v Piranu predstavili knjigo ARABELLA. V pripravi tega zanimivega literarnega mladinskega dela je sodelovalo več institucij, tudi Študijsko središče za mladinsko literature A. Alberti iz Trsta ter Občina Piran. Piranska županja sprejela luksemburškega Velikega vojvodo V torek, 2. oktobra 2001 je v okviru uradnega obiska v Sloveniji Občino Piran obiskal Veliki vojvoda Luksemburga Henri I. s soprogo. Visokega gosta je pred občinsko palačo sprejela županja Vojka Štular, nato pa seje Veliki vojvoda vpisal v Zlato knjigo uglednih gostov in si s soprogo ter spremstvom ogledal mesto. FOTO: FK Primorski utrip Sejem Narava - zdravje (16. do 21. 10. 2001) 32. sejem ponudbe proizvodov, dejavnosti in idej za zdravo življenje Narava-zdravje bo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani od torka, 16. 10. do nedelje, 21. 10. 2001. Prestavili bodo pester program zanimive raznovrstne ponudbe. Vedno več dogajanj NAROČAM Ime in priimek __ Točen naslov --- Poštna številka _ NAROČILNICA ,0 primorski utp Laguna Bernardin bo prihodnje leto lepša? Sprejemamo nove naročnike za leto 2002. 12 številk 2.160 SIT Plačilo marca 2002 Datum__________________ Podpis _____________________ Izpolnjeno naročilnico pošljite na: INFORMA Portorož, Obala 125, Lucija, 6320 Portorož P RIM O R S KI ^ ^ og i^srilKiaaMtti WnimlixiwjlorPrimor.il. I* Mi BIK S PUKHSn* nijtl* BREZPLAČNI MALI OGLASI NAJ BOGATEJŠA ponudbo NEPREMIČNIN m loblmnlh AVTOMOBILOV no Primot*kt-m. MAH OGLASI r ITALIJE ,n HRVAŠKE. Kupite me tabko 1 VSAK PETEK] E^SAgencija »Lea« Uresničite in sledite svojim sanjam, ŽELJAM, NE PUSTITE JIH NEIZŽIVETE. Poiščite si pravega življenjskega PARTNERJA Z AGENCIJO »Lea«. Zavrtite tel. št.: 031/739-998 040/328-499 V DVOJE JE LEPŠE IN BOLJ POLNO ŽIVLJENJE. SiuRirvk MrrnA B)s.p.. Sl. Bistrica. PEMaribor Poslovni prostor 27 m2 v TPC Lucija, oddamo v najem. GSM: 041 501122 Ugodno prodam rabljeno kuhinjo. Tei: 031/223-183 Prodam Jugo Koral 45, letnik 90. Cena 80.000,00 SIT. Tei: 040/528-286 Prodamo Golf VW diesel, generalna, letnik 84 v dobrem stanju, metalno zelene barve, trenutno ne registriran. Cena 150.000,00 SIT Tei: 041/697-725 Ste osamljeni in iščete partnerja ali partnerko za občasno ali resno zvezo, pokličite Agencijo za stike Laura na tel: 031/733-122 (24 ur) in skupaj bomo poiskali partnerja ali partnerko po vaših željah in osamljenost bo minila. Rogla pri Zrečah in Termah Oddam vikend ob jezeru in komfortne apartmaje, ugodno. Tei: 035 760 332 Gsm: 041/218 237 \_______________S ‘THadenato- PRODAJA MODNIH OBLAČIL OBALA 4C BERNARDIN 6320 PORTOROŽ Tel. 05 6746433 MOROVA 25C, IZOLA 6310 IZOLA Tel. 05 6601 203 Vsem našim strankam, prijateljem in poslovnim partnerjem čestitamo ob prazniku občine Piran in se priporočamo za obisk. V naših trgovinah Moderato Cantabile smo bogato založeni za jesen in zimo 2001/2002. V Izoli imamo dodatno ponudbo moške konfekcije. Za vse okuse in priložnosti. Čestitamo za dvojni rojstni dan Občini Piran za praznik in uredniku Primorskega utripa prav tako za osebni praznik 15. oktober. Bralci r d.o.o. PODJETJE ZA GRADBENE STORTTVE, INŽENIRING IN TRGOVINO Obala 114, 6320 Portoroi Tel.: 05167-70-326, Fax: 05167-70-329 gsm: 0411616-276 Gradimo z vami in za vas Vsem občankam in občanom ter poslovnim partnerjem čestitamo ob prazniku občine Piran. Zahvaljujemo se za sodelovanje in se priporočamo G ra m ar d. o. o. RESORI* CONFERENCE CENTER 25 let gostoljubnosti Phare Program © European Bank Tor ReknnMruction and l)e\elopment {< Banica Koper V sodelovanju z Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) in Phare Programom Evropske unije je Banka Koper pripravila ugodno ponudbo kreditov za proizvodno in storitveno dejavnost. Ponudba kreditov je namenjena za financiranje dejavnosti malih in srednje velikih podjetij ter samostojnih podjetnikov. Značilnosti kredita: - investicijski krediti in krediti za financiranje obratnih sredstev - višina kredita je omejena na 125.000 evrov :I=Mb - možnost koriščenja kredita v evrih ali v tolarjih (valutna klavzula) ■ obrestna mera za kratkoročne kredite EURIBOR + 1,4 odstotne točke - obrestna mera za dolgoročne kredite EURIBOR +1,7 odstotne točke - odplačilna doba do 5 let. Za vse informacije se lahko obrnete v najbližjo enoto Banke Koper. Banka Koper d.d., Pristaniška 14, 6502 Koper; www.banka-koper.si