228. številki b _Ljabljana, v četrtek 3, oktobra 1895. .-.i, XXVIII. leto. Uhaja Tiak dan aveetor, isimAi nedelje in praznike, ter velja po p o iti pcejcman ea afitro-ogirake deiele ta »se leto 15 gld.t za pol leta 8 gld., sa četrt leta 4 gld., za jeden 1 gld 40 kr.— Za LjoblJr.no tre« pošiljanja na dom za v ae leto 13 gld., za četrt leta 3 j-.id. 30 kr., sa jeden mesec 1 gid. lOfikr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. sa četrt leta — Za tnje dežele toliko seč,, kolikor uofitnina znaša. Z« oznanila plačaje se od stiriitopne petit-vrute po 6 kr., če »e oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat,: in po 4j kr., če ae trikrat sli večkrat tiska. Dopisi nnj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in u pravni etvo je »a Kongresnem trgu st 12. n r Upravnutu« naj *e blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari. Novi ministri. ■Včeraj se je uradoma razglasilo imenovanje novega ministerstva in državno krmilo je prišlo v roke novih mož. Ker so ti več ali manj neznani, veai širšim krogom, je umestno, da priobčimo nekaj vrst o njih dosedanjem delovanju in nehanja. Najinteresfehtnejfti mej njimi je novi ministerski predsednik In minister notranjih del, Kazimir grof Badeni, zaupnik cesarjev, o katerem se sodi, da utegne dolgo časa stati na čelu avstrijski vladi. Rod lladenijev je italijanskega pokoljenja. S soprogo kralja Žige poljskega so prišli pred 300 leti H.Meniji na Poljsko ter se a časom popolnoma popolja-čili, v grofovski stan pa je bila rodovina povišina šele leta 1645. Novi ministerski predsednik se je rodil 14. oktobra leta 1840. v Sochorovu, je zvršil pravoslovne nauke na krakovskem vseučilišča in vstopil pri gališkem naraestništvu v državno službo. Nadarjenost in marljivost sta mu pomagali, da je že v starosti 25 let postal okrajni glavar. Nekoliko so k temu pač tudi pripomogle rodbinske zveze. L 1873. je prišel v ministarstvo notranjih del kot ministerski tajnik in kmalu potem bil imenovan na mestniškim svetnikom ter postal vodja krakovskega okrajnega glavarstva in dvorni svetnik. Ker se ni mogel razumevati s tedanjim gališkim namestnikom je zapustil državno službo in se posvetil upravljanju svoj« ga velikega posestva. Ko je !. 1888. postal vitez Zaleski minister za C3ališko, je Badeni postal gahški namestnik. Vodil je deželno upravo energično in brezobzirno, povsem v zmislu Stanczvkov, a umel si je pridobiti cesarjevo zaupanje v toliki meri. da ga je cesar 1. 1893. v Jaroslavu nenavadno odlikoval. Že tedaj se je vedelo, da je Badeni bodoči mož. Po odstopu Taaffeove vlado je TaatTe priporočal Badenija kot svojega naslednika. Badeni je tedaj ponudbo, sestaviti novo vlado, odklonil, po odstopu koalicijskega ministerstva pa se odzval cesarjevemu klicu. Poročen je grof Badeni s hčerjo umrlega drž. poslanca Ludovika viteza Skrzjnskega, katera mu je povila dva otroka : sedaj 22 let starega sina Ludovika in hčer Vando. Prvim svojim pomočnikom si je grof Badeni izvolil svojega rojaka dr. Leona viteza B i I i n s k e g a, kateremu je poveril finančno ministeratvo in ministeratvo Za Gališko. Bilinaki se je rodil 15. junija T84G. 1. V Zaleszc2yki. Leta 18G7. je bil v Lvovu promoviran in se je prihodnje leto na ondotnem vseučilišči habilitiral kot privatni docent za politično ekonomijo. Imel je srećo, kajti že I. 1871. je bil imenovan izrednim, 1. 1874. pa rednim vseučiliškim profesorjem. Spisal je več korenitih nacijonalno-eko-nomičnih del, tako : „Davek na luksus kot korektiv dohoda rine" (1875), „ Železniški tarifi", »Občinski davki" itd. Leta 1878. je prišel Bilinaki v dež. zbor in kmalu obrni? nase občno pozornost, 1. 1873. pa je postal drž. poslanec in si kot poročevalec o raznih stvareh pridobil splošno spoštovanje ter bil I. 1892. imenovan predsednikom državnih železnic. Novi naučni minister dr. Pavel baronGaotsch se je rodil 26. februvarja 1. 1851 na Dunaju, postal I. 1873. doktor prava in prišel že naslednje leto kot prezidijalni tajnik v naučno ministerstva. L. 1881. je postal vodja Terezijanišča in dvorni svetnik, dne 7. novembra 1885. 1. pa je bil imenovan naučnim ministrom. Kot minister je pač ustanovil slovenske paralelke na mariborski gimnaziji, zato pa odpravil kranjsko gimnazijo in pri raznih prilikah dokazal, da nima simpatij za naš narod. Vsakomur je še v spominu njegov strastni govor leta 1890. zoper slovensko šolstvo sploh, zlasti pa na Koroškem Takrat so bili tudi Poljaki tako razburjeni proti njemu, da so hoteli glasovati zbper naučni proračun in Guntseba s tem strmo-plaviti. Preprečil je to največ — Suklje. Ta je na Gantscheve napade odgovarjal, precej rezko, pro-uzročil je pa, da slovenski poslanci niso zahtevali nikake satisfakcije. Suklje je s tem sebi napravil nov klin na lestvi k — dvornemu svetništvu. Po TaatVeovem odstopu se je moral umakniti tudi Gautsch. Postal je kurator Terezijanišča in Slovenci smo mislili, da je politično mrtev, kar je vstal k novemu življenju. Stara teta „Vaterland'* sicer nekako namigava, da po je Gautsch premenil in da bode odslej Slovanom pravičnejši, nego je bil za časa grofa TatVea, a tega ne more nihče prav verjeti, izvzemši seveda slovenske Hohemvartovce. Baronstvo je dobil Gautsch I. 1880. Trgovinski minister lltigon baron Glanz- Eicha se je rodil 19. decembra 1818. I. kot sin visokega uradnika. L. 1866. se je udeležil vojske a Prusko, potem pa študiral pravoslovje in po končanih študijah nstopil v drž. službo in sicer pri ministerstvu unanjih del. Tu je služboval do včerajšnjega dne, od I. 181» l. kot sekcijski šef. Posta! je minister, ker se je že opetovano udeležil pogajanj radi obnovitve pogodbe z Ogersko. Pravosodni minister grof G 1 e i s p a c h se je rodil v Gorici 1. 1840. Po zvršenih juridičnih študijah se je posvetil sodni karijeri, postal 1. 1870. drž. pravdnik, I. 1880 višji drž. pravdnik, I. 1892. pa predsednik višjemu dež. sodišču v Gradcu. V letih 1875. do 1883. je bi bil tudi član štajerskega dež. zbora in ae je prišteval nemškoliberalni stranki. Grof Glei8pach zna dobro slovenski, je kavalir, in kranjski Slovenci ne moremo tožiti, da bi nam bil delal kake posebne krivice, pač pa so koroški in štajerski Slovenci bili ž njim jako nezadovoljni in ga zmatrajo za odločnega svojega nasprotnika. Poljedelsko ministeratvo je prevzel grof Ivan Ledebur. Rodil se je 30 maja 1842.1. Kot češki veleposestnik si je pridobil na Češkem mej plemstvom precej ugleda, zlasti ker je odločen klerikalec, dober govornik in v gospodarskih stvareh dobro podkovan. Od I. 1889. je član gospodske zbornice. Grof Ledebur je Nemec in se poteguje za kompromis mej češkimi in nemškimi veleposestniki na Češkem. _ V IJiililJtftill, 3 oktobra. Grof Badeni o volitvah v Galiciji. Novi ministerski predsednik je jako nevoljen proti kmetski stranki. Na shodu volilcev gališkega veleposestva je imenoval to stranko usiljence, razdirajoči in uporni element, ki hoče biti varuh pred izmišljenim sovražnikom, kateri se mora vedno odvračati od deželnega zbora. Potem je pa grof Badeni zagotavljal, da so se volitve vršile popolnoma postavno. Tej trditvi se ne čudimo, a njegovo govorjenje o U8iljencih, ki se morajo vedno odvračati od deželnega zbora, se pa jedva prav vjema z državnimi zakoni. Po našem mnenju politični uradnik nima prav nič preiskovati, kakšnega mišljenja ljudje naj Re volijo v zbor, to je povse stvar volilcev samih. Tat. (Povest J. E. Oolobova.) (D»Ue.) - „Oh, kako sem prosila. . . kako sem molila!" joče ona. nAleša! . . . Ljubljeni moj! . . . Ne, pravijo, oče ... ne smeš . . . Pretepati bi hotel . . . Ne smeš, pravi, on je sedaj . . .u „.letnik ! . . . tati ..." zakriči gluhim tresočim se glasom Aleška in se vzdigne. Bled, oči velike, strašne, ustnice se tresejo, nosnice so raztegnjene. Silno zamahne Aleška z roko nazaj, plane k vratom in, ne da bi jih zatvori), beži na dvor. Brez čepice, ničesar ne vide pred seboj, opotekal se je in spodtikal, kakor pijan, prišel je čez dvor na svoj skedenj, a kakor pokošen se zvalil na sneg. ,Jetnik I . . . Tati . . . zdihuje gluho in joče. Joče čudno, besno, zlobno. Grize, grize rokavo polu-kožuščka, razriva s prati sneg in se bije in zvija krčevito. Dolgo je ležal skoro nezavesten, ni čntil hladu, ni slišal, kako ga je poklicala Anisja glasno nekolikokrat doma in na njegovem dvoru. Ko je nastopila noč popolnoma, vzdignil se je; sneg pod njem se je ogrel in staja], nekaj kodrov mokrih vlas je zamrznilo. Vso noč ležal je v svoji hiši na primo8tu, vroč, v poludremoti, pogosto je odprl oči, bledel. Zjutraj zaropoče Anisja z vrati in Aleška skoči po konci takoj. .Kam pa si se djal včeraj? Oh, ljubi moj Bog!'* vzkliknila je, „kaj se ti je že zopet zgodilo? Glej: ti si kakor mrlič! Kaj pa je to? Se je li možno tako ubijati? Se li ne more zgoditi vsakemu kaj ? Vse bo minilo z božjo pomočjo, zopet bodeš živel veselo.1* „Bode, bode, tetika Anisja, le sanjaj?" seže jej Aleška v besedo, vzame z mize čepico, katero mu je prinesla, pokrije se in gre na ulice. Pride do konca vasi, gre kako vrsto po polji in se obrno po snegu v gozd. Ves dan klatil se je brez namena po gozdu in po polji, stoprv zvečer vrnil se je domov. Jedna sama misel mu je stala sedaj v glavi: „ Uiti, niti t Nemožno živeti . . . Skončano . . . Povsem . . . Nič več . . . Prejo kot možno uiti. . , Daleč kamor si bodi . . . Le skriti se, uiti! ... Da bi ne videl nikogar tu . . . Ne slišal . . . Daleč . . . Uiti! Uiti! . . * Kmalu pogodil se je za delo s kupcem Spili-nom, kateri je imel osem vrst od Razgudina mlin na vodi in 200 desetin zemlje. Preje še prišel je k pomeščiku Zaborinu, bi-vajočemu blizo Šaplina, no ta ga ni vzprejel, čuvši, kako se zove. „Ti si tisti Kubiškin, ki si sedel v ječi radi tatvine? No, takih meni ne treba. Si ukradel jedenkrat, ukradel boš zopet. Morda še meni kaj izmakneš. Le idi, dečko, jaz bom dobil za svoj denar drugega." To je ohladilo in ogrelo Aleško iznova, no ob jednem ga je prevzela še huje želja uiti in strah živeti samotno v tej domači hiši, v teh domačih ulicah, v tem seln Razgudinu vlekel ga je od Za-borina naravnost k Špilinu, kjer, slišal je, potrebujejo delavcev. Spi lin ga vpraša po imenu, veli mu počakati v hiši, sam pa gre v mlin povprašat delavce o njem, vrne se in reče: „No, dasi si kradel in sedel v ječi, jaz se za to ne menim, vzprejmem te. Le da boš delal, no Vsaka stranka pa ima pravico si prizadevati, da svojce spravi v zbor, naj je to vladi in njenim uradnikom prav ali ne. Grof Badeni je menda zmatral za potr?bno, s takim govorjenjem pokazati svojo odločnost, predno nastopi ministersko pred-sedništvo, če je pa to storil na pravi način, pa mi jako dvomimo. Ogerska Zbornica poslancev je že rešila še nerešeni cerkveni predlogi. Zakon o ravnopravnosti Židov je vzprejela v obliki, kalor ga je odobrila gospodska zbornica. Ta zakon je torej v parlamenta rešen in najbrž v kratkem stopi v veljavo. Z zakonom o svobodnem bogoslužja se bode pa dne 18. in 19. oktobra pečala gospodska zbornica. V ta zakon je zbornica vzprejela zopet določbi o brez-verstvu in pa o požidenju kristijanov, katerima dvema določbama se gospodska zbornica ustavlja. Će pride tudi sedaj vsa opozicija k seji, bode najbrž ta zakon zopet odklonjen, ali vsaj omenjeni določbi se iz njega odpraviti. Potem se vrne zopet zbornici poslancev. Vlada pa tudi še potem ne bode odjenjala, temveč bode načrt zakona zopet izročila zbornici posUncev, da obnovi odklonjeni določbi, potem se pa vrne zopet gospodski zbornici. Najbrž bode naposled le vlada zmagala, kajti po novem letu bode zopet imenovanih pet liberalnih dosmrtnih članov gospodske zbornice in tako se razmerje nekoliko vladi v konst premenilo. Armensko vprašanje. V Antiču v Armeniji bili so resni nemiri. Turški uradniki so raztrosili mej ljudstvom novico, da mislijo Armenci pomoriti vse mobamedance. Na to so mohamedanci udrli v armenske hiše in ondu pod vodstvom policija stikali, kje imajo Armenci spravljeno orožje. Ker niso nič našli po hišah, sli so v cerkev in onda razbili oltar s pretvezo, da iščejo orožje. To ju pa bilo že Armencem preveč in začel se je poboj, v katerem je bilo deset Armencev ubitih in več ranjenih. Več Armencev so pa zaprli. V Kemaku in l.rzinghanu so Turki več Armencev zaprli mej njimi dva učitelja. Dolže jih, da pripadajajo nekemu odboru, ki hoče spuntati vse kristjane v Armeniji. Take stvari si zlasti izmišljajo uradniki, ki bi s tem radi nekoliko opravičili svnje pristransko in krivično postopanje. Prihod Šakir paše v Armenijo m nič zboljšal tamošnjih razmer temveč jih prej shujšal. Japan. Japonsko prebivalstvo je jako nevoljno, da je tako malo pridobila japonska država vzlic vsem zmagam proti Kitajcem. Posebno se pa jeza obrača proti Kvropejcem, ker so evropske vlasti nekoliko pritiskale pri sklepanju mini. Jezni so pa tuli na svojo vlado da se je udala. Osnovalo ae je neko posebno društvo, ki si je za svojo nalogo postavilo borbo proti tujcem. Sedaj Iwropei v Japanu niso dosti bolj varni kakor v Kitaju, ali pa h* manj. Vsn simpatijo za Evropo so se hitro izgubile. Te dni je pa jeden član omenjene družbe napa I ministerskega predsednika grofa Ita, a ga m nevarno poškodoval. Napadovalca so zaprli. Grof J to je posebno sovražen, ker je on najbolj silil, da se je sklenil za Japonce neugoden mir. ležal. No, ako pri tem kaj skaziš, — te odpustim. Plada ti bo, dragi moj, dva rublja mesečno. Stori sedaj, kakor veš in znaš." Aleška je službo nastopil, njemu ni bilo za plačilo, le uiti je moral. Dan je minil za dnevom. Delal je molče in vselo. Delavcev je bilo petnajst. Dvakrat, trikrat Bfl je zgodilo, da si je kdo dovolil šale in dovtipe na račun ovce in ječe, vsled česar postal je Aleška za dolgo čmeren, mračen, izogibal so je ljudem. Prižla je spomlad. Z goni so zabobneli potoki, tulila so se in zablestela po polji jezera, začrnele so brazde, vsako drevo, vsak grm, vsak kup zemlje d hal je vzbujajoče se živenje. Špilinski delavci so šli orat, z njimi šel je i Aleška. Zopet spomlad . . . Postal pa je manj čmeren, manj mračen, a bolj miren. No, golobje nebo, zelena travica, letajoči škrjauček niso budili, niso v nemali radosti, a predli 80 in tkali jedno samo misel . . . „Uiti, uiti odtod! OJ vseh teh ljudij, od vseh teh krajev, da bi jih ne videl jaz, da bi ne videli mene. Uiti daleč, daleč tjo, kjer me ne poznajo, kjer me ne bodo gledali in se mi posmehovali, kjer ne bodo jeli govoriti: tat, jetnik, kjer se malo pozabim, kjer bom dihal svobodneje . . . Ab, vzrasti trava hitro! Ppjdem na Košnjo! Kot d u, i nar, na Kuhan . . .u (i)aiie prinj Iz občinskega sveta ljubljanskega. V Ljubljani, 3. oktobra. Občinski svet ljubljanski imel je sinoči javno sejo, katere se je udeležilo 26 občinskih svetnikov. Pričetkom seja naznanil je župan Gra sse 11 i, da je presvitli cesar mestni občini ljubljanski izrekel potom deželnega predsedstva svojo zahvalo za čestitko povodom cesarjevega rojstnega dne. Ob jedne m prečita gospod župan deželnega predsedstva dopis, da bode dne 4. oktobra povodom godu Njega Veličanstva cesarja v stolni cerkvi ljubljanski slovesna velika maša, h kateri se vabijo tudi občinski svetniki. Predsednik župan Grasselli prečita nadalje deželnega predsedstva dopis a obvestilom, da je mi nisterstvo ugodilo rekurzu gremija ljubljanskih lekarnarjev ter razveljavilo sklep, da je v Ljubljani ustanoviti šesto lekarno, za katero je bil občinski svet podelil koncesijo farmacevtu in posestniku g. Jakobu Hočevarja. Dopis vzel se je v znanje, isto tako tudi dopis predsedstva državnih železnic, ki opetovano opozarja, da je prošnje za spremembo voznega reda za letno sezono 1896. vložiti najkasneje do konca oktobra t. 1. pri obratnem ravnateljstvu v Beljaku. Predsednik župan Grasselli končno omenja, da je s 1. oktobrom prenehalo nekoliko onih olajšav, katere so se prebivalstvu ljubljanskemu bile dovolile povodom letošnje potresne katastrofe. Obe železnici, državna in južna, stekli sta si tem povodom velike zasluge za mesto ljubljansko ter v polni meri zaslužili našo hvaležnost. Govornik zaradi tega nasvetuje, naj bi mestna občina svoji hvaležnosti dala viden izraz. Glavne zasluge prido-dobila sta si moža, ki stojita na čelu imenovanima prometnima zavodama, predsednik državnih železnic vitez Bilinski in obratni ravnatelj južne železnice vitez Pfeifer in zatorej Župan Grasselli predlaga, naj občinski svet jima podeli častno meščanstvo. ( Dobro-klici.) Ta predlog bil je brez ugovora soglasno vzprejet. Obč. svet. dr. M a j a r o n omenja, da je nad 80 občin logaškega, postojinskega, sežanskega, vo-loškega in deloma tudi ljubljanskega političnega okraja podpisalo prošnjo na vodstvo južne železnice, naj bi dovolilo lokalni vlak za osobni promet mej Trstom in Ljubljano. Sedanji vožnji red na tej progi je za lokalne koristi obsežnega ozemlja mej Ljubljano in Trstom jako neugoden ; govornik stavi zategadelj nujni predlog, naj se mestna občina ljubljanska pridruži peticiji gori omenjenih občin in naj se peticija izroči državnemu poslanca za mesto ljubljansko gosp Kušarju. Predlog je bil soglasno vzpr-jet. Obč. svet. dr. Maj aro n omenja nadalje velikega požara, ki je pred kratkim uničil poslopje g. Jakopiča na Emonski cesti v Ljubljani. Članovi gasilnega društva zbirali so se le počasi na pogorišču in celo uro ni bilo pomoči, kar je občinstvo jako vznemirjalo. Resnici na ljubo mora se priznati, da krivda v tem obziru ne zadene gasilnega društva, ki je, ko je prispelo na lice mesta, storilo svojo dolžnost in rešilo, kar se je sploh še rešiti dalo, vzrok zakasnelemu dohodu gasilcev iskati je marveč v nedostatnem načinu alarmiranja, ker se požar ni naznanil s streljanjem na gradu, nego po trobentača, ki ne more tako hitro alarmirati gasilcev v raznih delih mesta. Govornik torej predlaga, naj se store potrebni koraki, da se bodo v prihodnje požari zopet avizovali s streljanjem na gradu. Nadalje opozarja govornik občinski svet, naj bi se vendar že j len-krat napravil že zdavna projektovani centralni depdt za vse gasilno orodje, kjer n tj bi bilo prirejeno Ladi stanovanje za nekaj mož gasilnega društva, kateri bi v .slučaju požara bili takoj pri roki. Potrebne pa so (udi postaje v raznih • i - -1111 mesta, ki bi bile v zvezi z glavnim dopotom. V formalnem oziru naj se predlog odstopi v posvetovanje in poročenje policijskemu odseku. Zupan G r u s s e 11 i naznani, da se je v magi-stratni seji že sklenilo, storiti potrebne korake, da se uvede prejšnji način alarmiranja, npmrc 5 s streljanjem na gradu, in da se je poslal dopis vodstva c. kr. kaznilnice, vsled katere zabtevanja se je svojedobno streljanje opustilo, ker je bi grad vsled potresa hudo poškodovan in se je bilo bati, da se razpoke vsled streljanja povečajo. Ker je poslopje sedaj izpraznjeno in dobro podprto, upati je, da se zadeva glede streljanja ugodno reši. Zupan nasvetuje, naj bi se sklepanje o obč. svet. dr. Majarona predlogu odložilo dotle, ko dojdo odgovor od vodstva kaznilnice in poročilo gasilnega društva, jeli bi se streljanje na gradu ne dalo napomestiti s kakim drugim primernim načinom alarmiranja. Obč. svet. dr. vitez B I e i w e i s omenja da bi bil za centralni gasilni depot najprimernejši prostor na cesarja Josipa trgu, kjer se nahaja sedaj skladišče za perice. Gasilno društvo jo davi i za projektovani depot že predložilo in bilo bi vsekako umestno, da se dogovorno ž njim postopa v tej zadevi. Obč. svet. dr. M a j a r o n izjavi, da se za sedaj zadovoljava 8 tem, da se je ta nujna zadeva vzela v diskusijo, drugi del njegovega predloga pa je smatrati kot resolucijo. Konečro izraža željo, naj odsek to zadevo čim prej vzame v pretres in naj se ta stvar vendar že jedon-ktat spravi v tek. Obč. s\6t. dr. Majarona nasvet bil je pri glasovanju vzprejet. Obč. svet. dr. K risper pravi, da je vprašanje splošno, kaj se bode ukrenilo glede odkopa raznih poslopij v svrho regulacije. Stvar se ne premakne naprej, čeravno je nnjna. Da se ta zadeva pospeši, treba je najprej finančnega načrta, zatorej predlaga, naj m finančnemu odseku narodi, da sestavi tak načrt, vlada pa naj se vpraša, kako si ona misli osnovo regulacijskega fond«. Morebiti bi ae dala dobiti od države večja podpora v regulacijske namene, zatorej naj bi ae čim prej poslal* prošnja državnemu zbora. Obč. avet. G o g o I a naglasa, da je treba naj preje regulacijskega načrta, potem šele se bode dalo dognati, koliko denarnih sredstev bodemo potrebovali. Dokler pa sami no vemo, koliko potrebujemo, nam tudi državni zbor ne more nič dovoliti. Ko je predlagatelj dr. Krisper že povdarjal, da bode pač laglje dobiti načrt, nego-li denar za regulacijo mesta, bil je njegov predlog pri glasovanju vzprejet. Potem prešlo se je na dnevni red in se je najprej vršila volitev upravnega odbora mestni hranilnici ljubljanski. Izvoljenih je bilo dvajset odbor« nikov za upravno dobo treh let in sicer izmej občinskih svetnikov gospodje: Petričić, Gogola, Hribar, Klein, dr. Majaron, Ravnikar, Svetek, Trček, Velko-vrh in Zabukovec, izmej meščanov pa gospodje: Bayr Alojzij, Borštner Vincenc, Goričnik Franc, Koll-mann Franc, Lenče Josip, Perdan Ivan, Rohrmann Viktor, Skaberne Avgust, Trtnik Franc in Urbano Feliks. V imenu stavbinskega odseka poročal je obč. svet. H r a s k y o predlogih mestnega stavbinskega urada glede regulacije nekaterih ulic v Krakovskem predmestji ter predlaga: 1. Stavbinske črte Caate na log, Trnovskih in Vrtnarskih alte ter ceste na brvi odobre se po načrtu stavbinskega urada z dne 27. septembra 1895. Širokost Ceste na log določa se z 12 m, Trnovskih in Vrtnarskih ulic ter Ceste na brvi pa z 8 m. 2. Pri Trnovskih ulicah napraviti je na južni strani 3 5 m široke pred vrte. 3. Hišo morajo biti vsaj jedno nadstropje visoke. — Obč. svet. Kalan pravi, da je to predmestje zelo revno in da torej pač ne kaže določati pred vrtov in jed no-nadstropnih hiš; tudi obč. svet. Žagar izjavi ae proti jeduonadstropnim hišam, ker take ne bi ugajale potrebam ondotnega prebivalstva. Ko je še poročevalec g. H r a s k y omenil, da se jednonadstropne hiše priporočajo že iz praktičnega in financijelnega stališča, ker so stavbeni stroški pri pritličnih hišah razmerno previsoki, bili so predlogi stavbinskega odseka vzprejeti. Nadalje ugodil je občinski svet gospoda Ferdinanda Mahra prošnji (poročevalec obč. svet. dr. Tavčar) za izbris najemnih pravic z dne 10. septembra 1864. leta ter vzprejel oskrbovanje ustanov Marije Kosmačeve (poročevalec obč. svet. Zabukovec). Obč. svet. dr. vitez B 1 e i w e i s poročal je o računih za zdravila mestnim ubožcem. Stroški za zdravila iznašajo za 1894. leto 842 gld. 9 kr., kateri se odobre, mestnemu magistratu pa se naroči, da ta znesek izplača lekarnarja Mardetsehliigerju. Z travnikom, ki so ubožce zdravili brezplačno, pa se izreče zahvala občinskega s\eta. S tem bil je dnevni red dovršen. Obč. bvefc. Gogola oglasi se za besedo ter pravi, da se često sliši očitanje, zakaj mestni magistrat ne razgl^i računa o darilih, ki sa mu došla povodom potres0. Tudi vlada odklanja nove prošnje hišnih posestnikov, češ, naj pa magistrat kaj dovoli iz došlih mu daril. Da se ta zadeva čim prej pojasni, naj se čim prej predloži dotični račun občinskemu sveta. Žup .n Grasselli izjavi, da je knjigovodstvo že dobilo nalog, naj sestavi račun. Obč. s\et. dr. Majaron vpraša gospoda župana, kaj se je storilo glede prošnje do državnega zbora za nadaljnjo podporo. Župan Grasselli odgovori, da se sprejemajo nove prošnje, ki bodo nekak temelj novi peticiji za državni zbor. Ob 7. uri zvečer zaključil je župan javno sejo. V tajni seji bil je imenovan blagajnikom mestne hranilnice dosedanji praktikant tega zavoda gospod Franc Pretner. Dnevne vesti. V Ljubljani, 3 oktobra. — (Cesarjev god.) Kakor se je v ainočni seji obč. sveta naznanilo, bode jutri, o priliki cesarjevega godu, ob 10. uri dopoludne v stolni cerkvi slovesna sv. maša. — (Reportoir slovenskega gledališča.) V proslavo cesarjevega godu bode pri jutrišnji predstavi „Tr u badur j a" gledališče slavnostno razsvetljeno. V nedeljo dne 6. t. m. se bo igrala prvič na našem odru francoska igra „Siroti". Ta igra se je že preložila na vse evropske jezike in se je tako v Parizu kakor na Dunaju, v Londonu in * Rimu kar po večetokrat zapored igrala. V tej igri nastopi tudi novoangaževani član naše drame gospod Ilija V uči č e v i d. — (Hišne posestnike) je davčna krajna komisija danes osrečila z naslednjim pozivom v uradnem listu: Vsi oni hišni posestniki ljubljanski, ki še niso vložili pri c. kr. davčni lokalni komisiji v Ljubljani svojih hišnih opisov in najemninskih napo vedeb za 1896. Isto, se s ozirom na tuuradno, v uradnem listu k „Laibacber Zeitung« ■ dne 16. julija t. 1., štev. 160, priobčeno razglasilo z dne 9. julija 1895, št. 842, opominjajo, da to tekom osem dni store, ker bi jih sicer zadele posledice 29. § določila poduka hišnim lastnikom o zvršitvi in vložitvi napoved hišnih doneskov z dne 26. junija 1820. — (Naklada na pivo.) Kakor smo že javili, se začne pobiranje samostojne deželne naklade na pivo dne 8. oktobra. Naklada znaša: v zaprtem mestu Ljubljani 70 kr., po deželi pa 1 gld. od vsakega hektolitra, ne glede na stopinjo alkoho-lovine. — (Naše vinarstvo) Vsled ukaza c. kr. mi-nisteretva za poljedelstvo ei je ogledal dne 25. septembra t. 1. deželno trtnico pri prisilni delavnici v Ljubljani g. Fr. Kurmann, c. kr. vinarski nadzornik. Razkazoval mu je vse nasade deželni popotni učitelj g. Gombač, ter ob tej priliki tudi razjasnil žalostno stališče naših vinogradnikov. Gospod nadzornik je obljubil, da se bode prav rad oziral na izrečene želje in zahteve deželnega odbora ter i z poslova I dovoljno število brezplačnih ameriških trt. Iz Ljubljane je g. Kurmann odpotoval na Notranjsko in Dolenjsko. Pretekle mesece je nadzoroval po vsej Dalmaciji, Istri in po Primorskem. — (Odlikovan Slovenec) Sin tukajšnjega bukvoveza g. Bonača sedaj obiskuje šolo za bukvo-veško pozlato vanje v Geri na Nemškem. Dne 22. minolega meseca so bila razstavljena dela tamošnjih učencev, in so nekatera vzbujala presenečenje. Raz stavilo je svoja dela 54 učencev in je mej temi za svoja dela bilo odlikovanih 12. Prvo odlikovanje je dobd gori imenovani Ljubljančan. Pri tej priliki je bila omenjena šola razpisala Še posebno darilo za polfrancoske vezi. In tudi pri tem je dobil prvo darilo g. Bonač iz Ljubljane. To z veseljem znamujemo, kajti pričakovati je, da dobimo v Ljubljani v vsakem oziru izvežbanega knjigoveza, ki se s tujimi ne bode mogel le meriti, temveč jih bode še prekašal. Pri tem pa moramo omeniti, da je želeti, da se taki talenti podpirajo. — (Pisarna trgovske in obrtniške zbornice) je v II. nadstropji Pongračeve hiše na Turjaškem trgu št. 4. — (Vreme ) Po dolgem, jako lepem in primerno toplem vremenu se je danes nebo zagrnilo in je začelo di zevati. Temperatura se je precej znižala, ker je nastal okolu poludneva močen vibar. — (Policijske vesti.) Od včeraj pa do danes zjutraj aretovala je mestna policija 7 oseb. Janez Jerič iz ZJenske vasi in brata Franc in J.ikob Uren iz Dolnje vasi v logaškem okraju izročili so se deželnemu sodišču in sicer prvi zaradi tatvine, poslednja dva pa zaradi pregreška po § 45 vojnega zakona, ker sta se hotela izseliti v Ameriko, preduo sta zadostila vojaški dolžnosti. Mizirju Lorencu Bre celjniku ukradeno je bilo 7 gld. denarja, posestniku Antonu Strnadu v Kurji vasi jeden voz in Mariji Virant nekaj obleke v vrednosti 15 gld. Po tatovih se invigiluje. — (Izpraznjene ustanove) V kratkem so bodo razdelile obresti naslednjih ustanov: 1.) Ustanove podpiralne zaloge avstrijskih železničarjev za pomoči potrebne, za službovanje nesposobne železničarje*, kateri ne uživajo nikake pokojnine, oziroma za njih udove in sirote; 2) Schonereijeve ustanove za bivše železničarje, ki nimajo nikake pokojnine ali le jako majhno; 3.) Kunigsvvartarjeve ustanovo za ?)cpteskrbljene udove in sirote železničarjev; 4.) Linderjeve ustanove za udovo kakega uradnika južno železnice, ki ima mnogo otrok pa majhno pokojnino; 5.) Ustanovo za železniške invalide in v službi pri železnici ponesrečene delavce. Prošnje je vložiti pri posiajenačelniku južne železnice v Ljubljani, in sicer za ustanovi 1. in 5. do 15. oktobra, za ustanovi 2. in 3. do 31. oktobra, za ustanovo 4. pa do 15. decembra. Istotam se dobe vsa podrobnejša pojasnila. — (Vojaško vesti) V aktivno stanje deželne hrambe so prememeščeni nad poročnik Avgust vitez Pa n zera v 17. pešpolku, Otokar RužiČka in Gotifried Koch v 7. pešpolku. — (Premeščanje.) Notar v Idriji gosp. Karol Ban ss je premeščeu v Št. Lenart na Štajerskem. — (Privilegij ) Trgovinsko ministerstvo je gosp Alojziju Luzniku na Vrhniki dovolilo privilegij na novo klavijaturo, katero je izumil. — (Na vozu porodila) je v soboto dne 28. t. m. Marija Purkat iz Cente (v Robski župniji) ravno pred hišo št. 1 na Karolinški zemlji, vračajoča se iz Ljubljane proti svojemu domu. Dobri ljudje so jej prihiteli na pomoč ter spravili mlado 20letno porodnico z novorojenko vred v postelj, kjer pričakuje sedaj ugodnejšega časa, da nadaljuje neradovoljno ustavljeno potovanje v svoje domače hribe. — (Centralna posojilnica slovenska v Krškem) je imela meseca septembra, t. j. v prvem mesecu svojega poslovanja 1461 gld. 23 kr. dohodkov in 1131 gld. 21 kr. izdatkov, torej 2592 gld. 44 kr. prometa. — „Iz malega raste veliko". — (Slovensko bralno društvo v Tržiču) je pri občnem zboru dne 28. septembra volilo naslednji odbor: predsednik g. Fran AhaČič, tovarnar; podpredsednik g. Lenart Klofutar, posestnik; tajnik g. Albin Št rus- blagajnik g. Josip Šter; odborniki gospodje: Ivan Debelak, Janko Cviren, Nikolaj Ahačič in Janez Werdir; namestnika gospoda Luka Albreht in Janez Omersa. — (Zdravstveno stanje) V kostanjeviškem okraju se je število bolnikov za grižo znižalo na 29. Vender se šola v Št. Jerneju še ni odprla in se to zgodi morda šele v kakih 14 dneh, ko utegne bolezen popolnoma ponehati. — (Tržaški občinski svet) se je v zadnji svoji seji bavil s protiavstrijskimi demonstracijami v predvečer 20. septembra, a seveda na svoj način. Demonstracij ni obžaloval, morda so občinski svetniki celo obžalovali, da jih ne morejo javno odobriti, pač pa je obč. svetniku Raskovicbn, ki je bil tisti večer dobil po hrbtu nekaj batin, izrekel svoje Hožalje in protestoval proti postopanju policije pri tisti priliki. Tega pa tržaška policija ni zaslužila niti gospod Rinaldiui. — (Neljuba pomota.) V včerajšnji številki našega lista priobčeni inserat, da je g. dr. Mihael Truden otvoril v Trstu svojo odvetniško pisarno je priš« 1 po neljubi pomoti v naš list. Gosp. dr. Truden še ni otvoril pisarne. — (Spomenik slovenskemu učenjaku) Pod arkadami dunajskega vseučilišča ae je včeraj postavil doprsni kip pokojnega vsenčiliškega profesorja, slovečega fuika Josipa Štefana. Kakor znano, je bil pokojni Štefan rodom koroški Slovenec in je v mlajših letih rad tudi kaj spisal v slovenskem jeziku. Kip, kateri se mu je postavil v vseučiliški palači, je izklesan iz belega marmorja in je v naravni velikosti. Izdelal ga je čislani dunajski' kipar Schmidgruber. — (Hrvatsko gledališče.) Prvo darilo 500 gld. pri konkurenci dram se je te dni prisodilo drami „Aequinoctiumtt. Drugo darilo za izvirno komedijo ali ljudsko igro iz hrvatskega življenja se ni prisodilo nobenemu izmej došlih del. Vsega skup je bilo predloženih 14 komadov, izmej katerib so prišle 4, to je tragediji „Kraljevič Radovan", „Si-meon Silni", drama „Aequinoctium" in veseloigra „Tulumovič udaje svoju kčer" v o2jo konkurenco. Pisatelj nagrajene drame je baje Ivo conte Vojnovič, avtor komedije „I'svche". * (V spomin pisatelju Janu Nerudi) se je odkrila v Pragi spominska plošča na hiši, kjer je bival pokojnik. Slavnost je bila prav sijajna. Poleg tega je bila v praškem narodnem gledališču slavnostna prestava, ki je bila prav dobro obiskana. V slavnostnem prologu so se povdarjale zasluge pokojnega pesuika za češko slovstvo, pot- m je bila živa podoba mej katero je orkester sviral „K e dom je moj". Konečno se je pola Smetanova opera ,L i b u š e". * (Za kronanje ruskega carja) se delajo že sedaj v Moški velikanske priprave, akopram se bode vršila še le meseca maja bodočega leta. Občinski zastop moskovski je doljčil 200.000 rublje v za ustanovitev hiše za 200 starcev in hromih. Za slavno8ti ee je dovolilo 550 000 rubljev. Stroški sijajne raz8vetlave so cenijo na kakih 100 000 rubljev Vsa večja poslopja v mestu bodo razsvetljena električno. Za pogoščenjo vojakov moskovsko garnizije je določenih 45 000 rubljev. * (Vremenska nasprotja.) Ko je v poslednjem času v zapadnih deželah bila silna vročina, ki je na primer v Parizu bila skoro neznosna, je padlo v vzhodno-gališkem gorovji obilo snega. * (Umor za kulisami.) V Bruselj u je te dni, kratko pred zvršetkom predstave, prišel mlad človek na oder velikega gledališča in za kulisami umoril mlado pevko imenom Avgusta. Potem pa se je morilec zastrupil. * (Železnica okolu Etne) Te dni se je odprla 109 kilometrov dolga železniška proga okolu Etne ob navzočnosti provincijalnih in občinskih oblastev in mnogoštevilnih pozvanih gostov. * (Atentat z revolverjem.) Neka gospa Morin v Parizu je bila mnogo let intimno znana z nekim vojaškim zdravnikom. Ker jo je ta hotel zapustiti, napadla ga je z revolverjem. Zadela ga je na sence, v vrat in v trebuh Zdravnik se je smrtno ranjen zgrudil, a hoteč rešiti napadalko hude kazni, je preiskovalnemu sodniku zatrjeval, da se je sam ustrelil. Priče so besede njegove ovrgle. Napadalka si je botola zavdati in si prerezati žile, a ljudje so to preprečili ter jo izročili sodišču. Še j na smrtni postelji velikodušni zdravnik je kmalu ' po tem umrl. Knji-ievriost. — „Učiteljski Tovariš" ima v št. 19. naslednjo vsebino : V dan ' cesarjevega * godu ; Ivan Lapajne: O metodi nemškega jezika v slovenski ljudski šoli: Jos. Ciperle: Narodna vzgoja; Listek; Književnosti; Naši dopisi; Vestnik; Uradni razpisi učiteljskih služeb. — „Jugoslovanski Stenograf in Glasnik". Številki 7. in 8. za avgust in september sta izšli združeni v jednem sešitku. Vsebina: Hrvatsko kazalište; Slovencitč; Pro domo; Životopisi zaslužnih Slovanov; Kulturno-zgodovinske novine; Raznoterosti; Mnenijata na različnitč osnovatelji na siste-mitft vrhu badaščeto na stenografijata; O početku i razvitku stenografije u Hrvatskoj; Stenografija — strast; Glas iz Srbije; Odgovor na odgovor gosp. Magdi ca; Doklad na polzata na stenografijata; Ste-nografske novine; Iz drugih dežel; Književnost; Učebnici. Vrh tega ima sešitek še Btenografsko prilogo in je okrašen z lepimi ilustracijami. j__L \r ■ i i Slovenci ln Slovenko 1 ne zabite družbe sv. Cirila ln Metoda 1 --' - 1 Dunaj 3. oktobra. Ugovor Badenijev na uradnike ministerstva notranjih del obuja senzacijo, ker je Badeni povdarjal, da se morajo uradniki omejiti na rešitev izročenih jim agend, vzdržati se pa vsakeršnik političnih izjav, češ, da je to le njegova stvar. Dunaj 3. oktobra. Grof Ledebur je v svojem ogovoril na uradnike poljedelskega mi-nisterstva obljubil, da bode prva naloga njegova, skrbeti za kmetijstvo in pospeševati zadružništvo v korist kmetov. Dunaj 3. oktobra. Dvorni svetnik Krei-berg, za časa Taaifea načelnik tiskovnega oddelka, odločen nasprotnik levičarjev, je imenovan načelnikom prezidijalne pisarne minister-skega predsedstva. Dunaj 3. oktobra. Predsednik poljskemu klubu vitez Z a lesk i je določen poslanikom v Haagu. LVOV 3. oktobra. Pri volitvi šestih dež. poslancev v skupini krakovskih veleposestnikov se je bil umi hud boj in sicer proti B.ideni-jeveniu kandidatu dni. Bohrzinskemu in načelniku stanczvške stranke grofu Tarnowskerou. Izvoljena sta le bila, ker je grof Badeni izjavil, da sicer on sam ne vzprvjme mandata za dež. zbor. Badeni je bil soglasno izvoljen. Berolin 3. oktobra. V Koloniji je policija aretirala zopet dve osebi zaradi vohunstva. Preiskavo vodi višji častnik iz vojnega nrini-sterstva. C uje se, da so kompromitovani razni višji častniki. London 3. oktobra. „Daily News" poroča iz Carigrada, da se je pred stanovanjem policijskega ministra zbrala številna množica Armencev, ki je pobila vsa okna ministrove hiše in streljala v stanovanje. Ministra je ji dna kroglja zadela in ga lahko ranila, ltazburjeiost je v Stambulu tolika, da so vsi trgovci zaprli prodajalnice in se jih ne upajo odpreti. Narodno-gospodarske stvari. — Dobrohoten nasvet Z Gorenjskega ae nam piše 30. septembra. „SI. Narod" je prinesel dopis iz Pazina, v katerem svari vinske trgovca pred mešetarji, kateri skoraj na vsaki postaji na popotnike prežo in nasvetuje, da naj trgovci nikar od labonskih prekupcev v Pazinu ne kupujejo. Opozoril je dopisnik tudi na nekatere poštene narodnjake, na katere naj hi se vinski trgovci obrnili. To je vse lepo in hvalevredno. Jaz bi še na drugo neprijetnost opozoril. Sedaj se bliža čas, ko bo na stotine vinskih trgovcev v Pazin in okolico prišlo. Kdor kaj popotuje ve ceniti dobro, pošteno gostilno, kjer so primerne snažne sobe in prijazna postrežbo. Ali v temu oziru je v Pazinu jako na slabem. Skoraj vso gostilne so v rokah lahonov in kaka j« tam postrežba, kako stanovanje! Ko pride človek v tako gostilno spregovori slovensko ali hrvatska, bi kmalo odgovora ne dobil — debelo ti gledajo in mnogokrat se slišijo besede „ne razumem". V kavarni bi še kmalu kave ne dobil, ako italijanski ne znaš. Kako bi bila tu narodna, z vsem komfor-tom preskrbljena gostilna potrebna. Ako bi se taka gostilna ali bo el otvoril, gotovo bi vsi slovenski trgovci in popotniki tam ostajali. Prav hvaležni bodo vsi narodnjaki, ako bi se po časopisih kak« narodna dobra gostilna naznanila. —S. fitev. 2. Dižitno gledališči f LJubljani. Dr.pr.662. V petek, dne 4. aktabra 1»»5. V proslavo godu Hj. Vol. catarja Frana Josipa I. ob svečani razsvetljavi gledališča. • .».. Prvi nastop gOftpic Mafemk« Bavolkove iz Prage. Mt-fonke Jungmanov« iz Brna fn goBpoda Frana Purk- rabeka iz Prage, it ar? i/, f apo «- a ur. Opera v fltirifj dejani i I). Spisal S. Oammarano. tlglashil J. Verdi. Poslovenil A Štritof. Dirigent g. Hilarij Beniflek. Režiser g. Jos. Nolli. Blagajna bo odpre ob 7. uri. — Začetek točno ob ',',8. uri. Konec po 10. uri zvečer. Pri predstavi avira orkester slav. r.. in kr. pefipolka It. 27. Vstopnino glej na gledališkem lista. Prihodnja.predstava bo v nedeljo dn6 G. oktobra t. 1. ■z ura«! iu-|»<. lista. Imvi-Nllu«* mII rknrknllTur draftbei V Mihe Cotmana zapnSčino spadajoče zemljišče v Jaršah, cenjeno 1805 gld., dne b\ oktobra ( v drngič) v Kamniku. UrSe Blatnik posestvo na Hribn, cenjeno 840 gld., dxi6 8. oktobra in 5. novembra v Žužemberku. Ivane Hočevar zemljišče v Jesenicah, cenjeno 543 gld , dne 8. oktobra in 8. novembra v Kostanjevici. Andreja Lužurja posestvo na Telečjem vrhu, dne" 9. oktobra (v drugič) v Črnomlju. Franceta 2etkota zemljiSca v Senožečah, cenjena 300 gld. in 50 gld., dne 9. oktobra (v drugič) v Senožečah. J*neza PleSko-ta posestvo v Lnkovei, cenjeno 1500 gM., unč 9. oktobra in 8, novembra v Ljubljani Franca Ponikva rja posestva v Križni Vasi, cenjena 3^,'lt gld., dne 10. oktobra in 7. novembra v ZatiČinJ. I>raaba: V Jožefa Tri buča konkursno maso spadajoče tirjatve iz knjig: 180 gld. iztožljivih in 344 gld. dvomljivih, se bodo dne 7. oktobra prodale na javni dražbi v bjubjatii. ■ iOtfrlJite areekc 2. oktobra. V Pragi: 19, 80, 4, 2, II. Tujci. 2. oktobra. Pri 1.1 o j «1 ii: Effenberger iz Sežane ; — Snpan iz Celovca; — Vvittek iz Gradca; — Savič z Bleda; — Pick iz Prage; — Obradovič iz Velike GradiSke; — Stevo, Milutin, Mihajlovič iz Kragujevca ; — Bellschan iz Bele peči; — — It »sina z Brega; — Žagar iz Starega trga. Meteorologično poročilo. Oktobra I Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. v 24 urah 2. 9. zvečer 733 9 15 2" C sr. zahod del. obl. 3. 7. zjutraj 788*8 151« C sr. zahod deževno 08 n 9. popol. 788*9 9 0° C silen sevi-r vih. in nov. X 1 Srednja včerajšnja temperatura 118", za 2'2° nad no analom. XD"u.n.a.jsica. "bo: dne" 3 oktobra 1895. Skupni državni dolg v notah..... Sk'-.i ..i državni dolg v srebru . . . . Avstrijska zlata renta....... Avstrijska kronska renta 4°'0..... Ogerska zlata renta 4°/u....... Ogerska kronska renta 4 '/„..... Avatro-ogerske bančne delnice .... Kreditne delnice......... London vista........... Nemški dri, bankovci za 100 mark . . 20 mark...........'. 80 frankov........... Italijanski bankovci........ C. kr. cekhu'........... Dn4 'J. oktobra 1895. 4° u državne srečke iz I. 1854 po 250 gld. Drtavne srečke iz I. 1864 po 100 gld.. . Dnnava n-g. srečke 5°'0 po luO gld. . . Zenalj. obč. avstr. 4'/,0/o zlati zast. listi Kredltn« srečke po IQQ gld...... Ljubljanske srečke......... Rudolfuve srečke po 10 gld...... Akcije anglo-avatr. banke po 200 gld. . . Traimvajr-drnSt. velj. 170 gld. a. v. . . . Papirnati mbulj | . . , . . .-. . . 100 gld. 80 kr. 101 n 0"» 121 » fiO m 101 | 35 • 121 n 80 a * 50 ■ 1072 • — 406 50 ■ 120 • 15 68 80 11 ■ 76 • 9 rt 52',', n 45 n 27«/, m • 67 n 151 gld. 50 kr. 195 n — ■ 180 B 75 ■ 121 ■ — n lil M) ■ 50 n 23 ■ » — • — • 178 U 25 ■ 5H0 n —- • 1 i m .29 W Talnega srca javljajo podpisano! vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je njih iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, gospod Matija Pogačnik gostilničar danes 1. oktobra ob «/49. uri zjutraj, po kratki, mučni bolezni, v :f». letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega rajnkega bodo v četrtek dne 3. oktobra t. 1. ob f>. uri popoludn« is hiše žalosti, Krojaške ulice fct. 3, na pokopališče, k sv. Krištofu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v mnogih cerkvah. Dragega rajnkega priporočamo v pobožno molitev in blag spomin V Ljubljani, dnć 1. oktobra 18H5. Marija Pogačnik roj. Vogelnik soproga. Minka, Alojzij in Matija Pogačnik otroci. (1296) C. te glatM ravrateljstvo avstr. drž, zelenic. Izvod iz voznega reda valj»»>trxia»ja> od 3m olctolozsfc 1695 *Mtop*f aaMjeiH i», oaii«o*uu omi i»M*m *a * »r**i*§mmrtp»h»m\ hmmu . Odkod ta LJubljana r ju*, kol.) «• tm. mri S mUm. po noM oaabnl fl»k v Trhli, PonUbal, B«Ua*t Oa> Iotm, VranaaBafaat«, LJtibno, čaa 8«l*tlial v Auhm, Iichl, Gnan- ■r iH,«elM|nd, S*«yt, Ufift, Bu-UJarlua, Pbutnj, ■ Marijin* -r»re, Heb, Karlov« rar*. hiaMTl r*r», Prago, fiipaks, Don*J vta AmvtatMB. On fl. mri lO «(n. *t%*trrtj metani Trak t RuoorJ«, Noro maito. - i«ti;ij. • 0» mt« pbfMfMatiM oaabnl vlak v Trhli, n«Mak, O«lov«o, J.Jubno, ita Babrlkal v »ibiOgriJ, UM - Gaatefn, 2«U na Jesini , Inouorl, Krtgcno, Oorlh, OavarO, Paril, RtayT, I.ino, Ghnnndan, Iiohl, Bud«-frr\m, PImbJi Marijin« var«, Url., Franooro vara, Karlu*« vara, ■ • Frago, Upaka, Dnu a) »ia Amilmuti t ■ U ,/ O* T. mri HO mtfm. umbrr maianl vlak v Koc«vJ«, Novo maito Baann tega ob nadaljah ln prainlklh. ob B. mri Hfl minut popoludn« o«obul vla)| T IMM-Blad. Prihod ▼ LJubljano Gu£. kol.). Vm 0. mri a» mwm*. aJaHraj oMkaj vlak t Ikinaja m Amuiira, Up-•kaga Praga, Pranaovlk varov, Karlovih vafov, lloba, Marijinih v arov, Planja, Bnd«j«rlo, Bolaograđa, l.ioca, Hlarra, Oaiundana, Iaohla, Att»> i avaa, I4»bna. Oatovoa, Baljaha, Prai—afaaH, Trblia. >-- O* $. mrl 19 «m!m. ^J%*trmJ maianl vlak Is Kooavja, Novega metla. . Om IM. mri 9« mi**. Sop^md** oaabal vlak a Dnaaja vik AkartatUM, Upakcga Praga, Pranoovlh varov, Karlovih varov, Iloha, Marijinih varov, Planja, Bndajavt«, Bolnograda, Unca, Rterra, Partaa, 0«n«V«, Onaih«, Bratanca, Laomoata, OaUa na J«aerti, I^ad-Oajlalaa, LJnbua, Oalovoa, Ponlabla, Trblaa Oh ». mri 3» ada. prpoHrin* maianl vlak la Kaoavja, Novaga m«*U, Ok 4. mri SS aaviav ai*pa**i«f» aMbni vlak a Dnnaja, Ljnkaa, SaUIhal«, Baljaka, Oalovoa, »r«n««nr*e»t*, Ponrabla, Trhlia O* «l**a)n« « m i g BO , rrmfrr s a „ JO. „ 10 „ ww ii t u (poaladnjl vlak 1« ob uadaUab ln praaalklh.} Prihod v LJubljano (drž. kol.). O* ». mri SO trtin. mfmtrmj la Kamulka. ,, ,,U1 . 1J. , IS , SopotmSn* , „ (O—218) .. «. „ HO „ rrrimr . 9. . SS . immt , . (aUdnjl vlak 1« Ob ueilaljali ln prarulv'h. Učenca kateri je vsaj prvi razred srednjih šol dovrši!, vaj»re|iii«Mii UtkuJ. (1295—1) FeL^rel Hcmman trgovec z mešanim blagom mm Bledu. Ullat«.! T «1 r i ti 1 S od JA d> »=T=fal=r Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V. Protinski cvet ali cvet zoper trganje. Steklenica 50 kr., 12 steklenic 4 gld. 50 kr. Odločno najboljše mazilo zoper trganje po udih, boleelne v rokah, negah, v briši ter v ilvcfh, otrpnete ude In kite Itd. Dobiva ae pri (820-39) l liithlu pl. Triik<»czy-Jti lekarnarju v Ljubljani. 1'4»4I1J« *r> m obratno poAto. Lekarna Trnk6czy v Gradci in it i I t tj Proda ffl «»v ti , aWai izvežbann v prntlaji nieaanega blaga, vzprajma ta takoj v prodajalnico blizu LJubljana. (1289—2) ' Kje? izve ae pri upravništvu „Slov. Naroda". ilolv ▼ Ljubljani, Slonova ulica 52 I priporoča (1281-2) Namizuo vinoi 'Primorec, bel in močen .... liter po ?8 kr. Tlrolor, bel in prav prijeten . '. „ 36 ,, Tlrolec* rudeč in prav prijeten . ,, „ 36 „ Dolenjce, bel, kialast......, t, K) „ Proaekar* bel, sladek..... „ ,, 4H ,, Dolcu Jalti t, bel, ti let star, fin „ „ 48 „ Zelenika, bela, fina..... „ {, 56 „ Teranee, Črn, prav fin ... . „ „ 66 „ Maraalee, rumen, naj m očnoj i . . „ ■„ 60 „ 1 Piva, fino, Koslerjovo, mirčno . .vrček po 10 kr. Dajje priporoča mnoge vrste igr*n|a, kakor tudi • gorka in mrzla Jedila po najnižjih cenah. Ker se prevaame neko večjo podjetje, se v nekem .i us trgu takoj da v najem ali pa proda prodajalnica s špecerijami, moko in žganjem ter tobačna trafika. Kje? pove iz uljudnosti upravnifitvo aSloven-sfcega Naroda". (1267—3) Št. 471. M. š, sv. Razpis učiteljske službe. Na I. mestni petrazrednl deški ljudski Šoli V lij ubijani je popol u iti novoustanovljeno učno mesto extra statum s službenimi prejemki HI. plačilne vrste. Ta novoimenovani učitelj extra statutu bode dolžan v slučaju, ko bi ee na I. mestni petrazredni dedki ljudski soli nič več ne potreboval, v svojstvu stalnega učitelja oskrbovati suplenture po ostalih javnih ljudskih šolali v Ljubljani, eventualno tudi zunaj Ljubljane, kakor nanese potreba. Prosilci za to učno mesto naj vlože svoje pravilno opremljene prošnje po predpisanem potu do f a iiovciiilira t* 1« pri podpisanem šolskem oblastvu. C. kr. mestni šolski svćt v Ljubljani 1. dan oktobra 1895. (1292) Predsednik: Grasselli m. p. P. n. Približujoča se jesenska in zimska sezona daje mi povod, da iznova opozarjam na svoje proizvode, ki so si pod imenom „Ditniar-svetiljke" pridobili svetovno slavo in ki se od leta do leta bolj razširjajo. — Stagnacija je nazadek! Po tem principu sem si neprestano prizadeval, da do- anmBaafaa¥.ail-j| am BPfi sežem spopolnitev petrolejskih Hvetiljk toliko glede palilnika, ||| | MJakaR kolikor J,Iudti oblik in vlianJe opreme objektov; to se mi je ■ "alaT^aial posrečilo v tako veliki meri, da se zdaj povsod tam, kjer se oni način razsvetljave, ki provzroča več stroškov — plinova in električna razsvetljava — iz gospodarskih ali lokalnih razlogov ne more uporabiti, kjer se pa ž li močnih svetlobnih efektov, zamore uvesti razsvetljava z „Ditmar-svetilj-kami" in sicer z naj- aamaaiaasam^i mmm ■ a^*> aTa?bolJšim U8Pehom- Zltt" ati opozarjam epoSto- PC 1 JCaTll Faill^lCF vano moJ° kupovaloe na moje „astralne ■ ■ ■ ■ W.taaaasW«kjaTBma*ni paiiinike*. s svet lobno močjo 58 do 150 sveč, ki so se v velikih prostorih in povsod tam, kjer je potrebna posebno briljantna razsvetljava, n pr. v salonih, restavracijah, kavarnah, v bolj preprosto izdelanih objektih za pisarne, Sole, tovarne^ delavnice itd. izkazali kot neobhodno potrebni. Vsled prebogate svoje za- ^ „- ■B.aTaP* loge vise6ih' nftmiznih in atenskih svetiljk, stebernih KVF I || , |IC F «vetiljk in svetiljk h podstavkom, latern, svetilnio, W ™ B alatafaaPaimaaaai 8em v prijetnem položaju, da zamorem vsem mogočim zahtevam gledč razsvetljav ne stroke in v vsako avrho: za salone, za kleti, za veže, za dvorišča in za ce-te takoj ustreči. Ditmar-Bvetiljke ae mog6 naročiti v vsaki boljši trgovini s svetiljkami. R. D IT M AR c. kr. deželno priv. tovarna za svetiljke in kovinsko blago ID TT UST .A-T (1206 -'J) m., Erdbergatrasae 23-27, 8ohwalbenga»«e 2-4. _ Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne. Tiskarneu