-A
v.-
V C'
GLASILO KOLEKTIVA REK VELENJE
LETO Vlil
Petek, 14. junija 1974
V revirjih smo praznovali enega izmed najpomembnejših dogodkov iz bogate revolucionarne zgodovine delavskega gibanja v revirjih; 1. junija 1974. leta je namreč preteklo 50 let od zgodovinskega spopada slovenskega delavstva s fašistično organizacijo "Orjuno". Tega dne je slovenski proletariat - na čelu z revirskimi rudarji /delavci pod vodstvom Komunistične partije/, skupaj z delavskimi obrambnimi četami PAČ iz revirjev in Ljubljane - zadal tej organizaciji odločilen udarec, od katerega se ta jugoslovanska fašistična organizacijami več opomogla.
PRISPEVEK IZ TRBOVELJ
50. obletnica zloma Orjune v Zasavju
Dogodki v Trbovljah pred 50 leti so sestavni del boja jugoslovanskega delavskega razreda proti takratnemu centralističnemu režimu v Jugoslaviji ter jugoslovanskemu nacionalizmu, prežetem z brutalnostjo fašizma, ki ga je ponujala Orjuna. Ti dogodki so pripomogli, da je bil odbit prvi val fašizma v Jugoslaviji.
Obnavljajoča se moč delavskega razreda je prignala centralistični režim do tega, da odobri najavljeni pohod Orjune v Trbovlje - "v rdečo komunistično trdnjavo". Pohod je pomenil predrzen izziv tako delavstvu kot nacionalnim opozicijskim silam, v prvi vrsti pa komunističnemu gibanju. Za ta pohod je Orjuna zbrala pristaše iz vse Slovenije, Zagreba, Splita in drugod, tako da je ta prerastel okvir slovenskega političnega dogajanja in dobil značaj akcije v vsedržavnem obsegu. Orjuna je v Trbovljah nastopila kot udarna pest centralističnih in hegemonističnih krogov srbske bur-žuazije.
Pod vodstvom Komunistične partije v Sloveniji so se rdeči
Dalje na 2. strani!
SREČNO
Celje - skladišče
D-Per
65/1974
S
m
O
i>
j
<—
s
r
300^1^528,5/6
COBISS o
revirji zavestno in načrtno pripravljali na oborožen spopad z Orjuno v Trbovljah. Delavstvo je v Trbovljah branilo svoj kraj, svoje domove, svoje pridobitve in svojo kulturo.
Ravnalo je v skladu z opozorili in navodili Komunistične partije, ki ji gre zasluga, da je zgodaj spoznala nevarnost fašizma - grožnjo slovenskemu narodu kot celoti.
Po aprilski generalni stavki leta 1920 je bil to najhujši notranjepolitični spopad v Sloveniji. V njem se je odrazila ostra razredna napetost in ostra nacionalna kriza v takratni Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.
1.	junij 1924 zato označujemo v zgodovini boja delavskega razreda kot pomemben dogodek in zmago delavskega razreda v zaustavitvi fašistično-nacionalističnegapohoda v takratni Jugoslaviji. Zato tudi stališče izvršnega biroja predsedstva ZK Jugoslavije, da ob 50. obletnici zloma Orjune v Zasavju opomnimo, da so takratne akcije in borba delavskega razreda imele vsejugoslovansko obeležje in pomen.
Priprave na praznovanje te pomembne obletnice, ki jih je vodil poseben 30-članski republiški odbor pod vodstvom predsednika CK ZKS tov. Franceta Popita, so imele zato vseslovenski in tudi jugoslovanski značaj.
Praznovanje 50. obletnice zloma Orjune smo v Zasavju obeležili z vseslovensko delavsko proslavo, ki je bila na sam dan spopada, to je 1. junija 1974 v Trbovljah. Na proslavi, katere se je udeležilo več desettisoč ljudi iz vse Slovenije, je govoril sekretar izvršnega biroja predsedstva ZKJ tov. Stane Dolanc. Proslava je bila sklenjena s kulturnim programom, v katerem je nastopilo 780 članov kulturnih skupin iz vsega Zasavja, ter vseljudskim praznovanjem.
Vsebinski koncept praznovanja 50. obletnice zloma Orjune v revirjih je izhajal iz kontinuitete revolucionarne ga delavskega gibanja od koncaleta 19l8pavse dodanaš lijih dni. To pomeni, da praznovanje te obletnice ni posvečeno samo samemu spopadu rudarjev, revirskih delavcev z Orjuno, ampak da obsega čas in dogodke v letih med obema vojnama, ko je v rudarskih revirjih vznikla "Komunistična partija", vznikla "Trboveljska komuna"; ko je prišlo v dneh od 20. julija do 17. septembra 1923. leta do največje rudarske stavke, zasedbe rovov in gladovne stavke in ko so v zasavskih revirjih zrastla množična delavska kulturna društva; ko se je začelo obdobje graditve nove Jugoslavije.
Današnji čas daje vsemu temu poseben pečat, saj prav v tem obdobju s sprejetima ustavama nadalje razvijamo in poglabljamo razredno usmeritev naše družbe ter s tem vlogo in položaj delavskega razreda, da dokončno uresničitežnje po osvoboditvi in oblasti; težnje za cilji, za katere so se borili tudi rudarji, delavci iz rdečih revirjev.
Praznovanje 50. obletnice zloma Orjune v Zasavju je pomenilo manifestacijo delavstva iz vse Slovenije, z njim je bila izpričana vztrajna borba delavskega razreda za nov in drugačen svet, za nove družbene odnose, na osnovah, ki so koncipirane v ustavi SFRJ in SRS.
Praznovanje 50. obletnice zloma Orjune smo v Zasavju - Trbovljah trajno obeležili z odkritjem novega spomenika /Op. - Slika v ozadju teksta na naslovni strani/. Novi spomenik, ki je postavljen na samem kraju spopada, to je, pred muzejem ljudske revolucije v Trbovljah, ima sicer vsa obeležja spopada z Orjuno, vendar pa v svoji zasnovi pomeni življenje in borbo delavskega razreda, ki jo je le-ta vodil v pretekli zgodovini. Spomenik je izdelal naš rojak, kipar Stojan Batič.
Pomembno kulturno pridobitev za Trbovlje in Zasavje pomeni tudi sedanja sanacija muzeja ljudske revolucije v Trbovljah. Z njo bo muzej zadobil tisto vsebinsko vrednost in pomen, ki mu glede na bogato revolucionarno zgodovino Trbovelj in revirjev tudi upravičeno pripada.
Po programu praznovanja smo imeli v Zasavju v zadnjem tednu meseca maja še vrsto kulturnih in športnih prireditev. Na prireditvah so sodelovala kulturna in športna društva iz delavskih centrov Slovenije, največ prireditev pa so organizirala društva iz Zasavja. V program je bila vključena tudi šolska mladina iz Zasavja.
S svojim programom pa se je v praznovanje prav tako vključila slovenska mladina, saj ga je že v programu svojega delovanja določila kot svojo osrednjo prireditev v tem letu.
Štab za pripravo praznovanja
50. obletnice zloma Orjune v Zasavju
SPREMEMBA - 2. seja konference osnovnih organizacij sindikata REK bo šele v začetku prihodnjega meseca - in ne ta ponedeljek, 16. junija, kot je rečeno na strani 18. Tako je sklenilo na svoji zadnji redni seji minuli torek, 11. junija, predsedstvo konference. Vzrok; o navedenem gradivu za 2. sejo konference morajo predhodno razpravljati vse SDS v delovni organizaciji!
Vil. kongres Zveze komunistov Slovenije
Nadaljevanje in konec
V drugem delu sestavka o Vil. kongresu ZK Slovenije želim dati poudarek sklepom, ki se nanašajo na naloge komunistov na področju nadaljnjega razvoja kulture in znanosti ter vzporedno s tem na naloge pri nadaljnjem razvoju ZK.
Če sem prejšnji sestavek zaključil s sklepno mislijo, da bo potrebno dati več poudarka marksistično zasnovanemu šolstvu, potem lahko z isto mislijo nadaljujem in ugotovim, da podobni sklepi veljajo tudi za področje kulture in znanstveno-raziskovalnega dela.
Če izhajamo iz predpostavke, da je mogoče kulturo in z njo povezano umetnost podružabljati na ta način, da zvišujemo splošno izobrazbeno'stopnjo ljudi, to je, da hitreje dvigamo kulturno raven družbe, potem moramo potrditi misel, da je osnovni subjekt kulture v samoupravni družbi delovni človek.
Drugo, prav tako pomembno vprašanje se nanaša na svo-
Trnov venec, ki so ga trboveljski delavci pritrdili v čast Franca Fakina, fašistične žrtve, na kraju njegove smrti /Iz zbornika Rdeči revirji/
bodo kulturnega in umetniškega ustvarjanja. Jasno je bilo rečeno, da se ZK mora boriti proti poskusom zlorabljanja znanstvenega, umetniškega in kulturnega ustvarjanja v reakcionarne politične namene.
Zavedati se moramo, da vsakršna abstraktna koncepci-„ ja svobode v bistvu ukinja resnično svobodo umetniškega ustvarjanja.
Razkrinkati bo potrebno težnje, ki hočejo razne oblike kulture in znanosti spremeititi v sredstvo duhovnega podrejanja delavskega razreda.
Delavski razred ne potrebuje neke posebne proletarske kulture, njegova in splošna družbena kultura je vse tisto, kar je vredno in trajno v pridobitvah dosedanjega razvoja civilizacije.
Posebej velja podčrtati aktualne naloge ZK v razvoju znanstvene dejavnosti.
Delegati na Vil. kongresu so opozorili na dejstvo, da sleherno zaostajanje na področju znanosti in tehnologije pomeni zaostajanje na gospodarskem in družbenem področju .
Vzporedno s tem pa je bilo podčrtano, da je nesprejemljivo malikovanje znanosti kot samostojne družbene sile, odtujene od družbe.
Poudarek je bil dan predvsem dvojemu:
1.	znanstvena dejavnost mora postati sestavni del samoupravno organiziranega dela in biti neposredno povezana z gospodarstvom ter
2.	poglavitni dejavnik znanstveno-raziskovalnega dela in razvoja mora postati združeno delo.
Znanstvena raziskovanja morajo biti usmerjena tako, da bodo poleg rešitev omogočala tudi hitro in uspešno porabo rezultatov v proizvodnji. Velik poudarek je bil dan zaposlovanju znanstvenikov v gospodarstvu in razvija-
nju znanstveno-raziskovalnih centrov v delovnih organizacijah.
Razprava o organiziranosti in razvoju Zveze komunistov je pokazala enotno zahtevo, da je potrebno v bodoče posvetiti več pozornosti sprejemanju neposrednih proizvajalcev in fizičnih delavcev v ZK .
Sprejeto je bilo geslo: v vsaki TOZD ustanoviti osnovno organizacijo ali aktiv ZK.
Nadalje je bilo poudarjeno, da bo potrebno več skrbi 'posvetiti usposabljanju članstva in mu nuditi možnosti za lastno izobraževanje.
Idejno-politično izobraževanje po osnovnih organizacijah mora biti namenjeno neposredni politični akciji. Enako skrb za izobraževanje pa mora ZK posvetili tudi
»«ww*wi/rm
Mtoitftm snjv rtmtj*, n/iumr v /
_________(mm Mm/sstmsttit mnitJUGOsimt
I rrr %
***• *•-	A. «■»■»» M
MOJ STOJI MM
-.........
Pribičevičevi fašisti otpočinju rat
Utibovjlu^ raJMi nan-
Poročilo o trboveljskih dogodkih v zagrebški Borbi, legalnem partijskem glasilu
ostalim delavcem v proizvodnji, ki niso člani ZK.
Precej razprav na kongresu je bilo posvečenih vlogi ZK v kadrovski politiki. Rečeno je bilo, da mora vsak komunist imeti določeno družbenopolitično nalogo. Zato je potrebno poskrbeti, da bodo funkcije in naloge enakomerno razporejene.
In, če ob koncu spregovorim še nekaj besed o statutu ZKS, ki določa način organiziranja, potem moram povedati, da je v njem jasneje opredeljena vodilna vloga ZK, katere pogoj je enotnost v teoriji in akciji. V statutu je tudi jasneje opredeljen sistem organiziranja ZK v vseh strukturah delavskega razreda.Nanizanih je več oblik organiziranja in delovanja komunistov, posebej še na nivoju republike.
Menim, da bi lahko to razglabljanje končali z besedami enega od udeležencev 7. kongresa, ki je z enim stavkom označil te spremembe takole:
"Boj za spremembo socialne sestave ZK je sestavni del boja za njeno razredno naravnanost."
Tone Šeliga
Iz članka R. Jovanoviča v reviji Organizacija in kadri
Delavska kontrola kot samoupravna ustanova
Samoupravna delavska kontrola se organizira kot institucija in predstavlja instrument za zaščito delavskega razreda in odnosov, v katerih ta opravlja svojo družbeno funkcijo in vlogo. Drugače povedano, to pomeni, da se ta institucionalna oblika spreminja in usklaja z nivojem razvoja samoupravljanja, katerega sestavni element in del je. Vendar je mnogo razlogov za trditev, da z ustanovitvijo institucije delavske kontrole, s sprejetjem programa in pravil o njenem delu ves posel še ni končan. Nasprotno, najmanj bo narejeno tam, kjer se v organih delavske kontrole koncentrirajo vse pravice in vpliv delavcev glede samokontrole in kontrole. Tako je preprosto zato, ker nobena institucija, pa tudi ne ta, delavska in razredna, ne more izraziti vse delavske moči in vpliva na razvoj in ustvarjanje samoupravnih odnosov ter kontrolo tega razvoja, kontrolo poslovnega obnašanja in drugih dejavnosti. Zato je tudi kontrola kot institucija pod nadzorstvom delavcev, da se ne bi izrodila.
Na osnovi dosedanjih izkušenj o delu notranje kontrole moramo stalno misliti na odnose in pogoje, v katerih bo samoupravna delavska kontrola opravljala svoje poslanstvo. Družbenopolitične organizacije v organizacijah združenega dela,in delovnih organizacijah sploh,morajo biti tisti činitelj, ki bo ustvarjal pogoje za delo delavske kontrole, kajti samo tako bo lahko dosledna in učinkovita. Samo v takšnih pogojih, kjer se dosledno spo-
štujejo zakoni, ustavnost in samoupravne norme obnašanja, je lahko delavska kontrola demokratičen in samoupravni organ delovne skupnosti.
Temeljna organizacija združenega dela je tudi osnovna celica delovne organizacije,v kateri delovni ljudje uresničujejo svoje neodtujljive pravice do upravljanja sredstev, določevanja in delitve dohodka. Zato volijo svoje organe in opravljajo druge funkcije, ki jih ne more nihče prevzeti v njihovem imenu, kar pomeni, &a obstajajo vsi potrebni pogoji,da je optimalno organizirana temeljna organizacija združenega dela tudi osnovna celica, v kateri se organizira samoupravna delavska kontrola. Na ta način postane odprta institucija, dostopna vsem delavcem. Bolj ko se oddaljujemo od delovnih skupnosti temeljnih organizacij in zborov delavcev, večja je možnost, da bo delavska kontrola delovala kot zaprta insti-
Glede odnosa samoupravne delavske kontrole do drugih voljenih samoupravnih organov je treba vedeti, da je samoupravna delavska kontrola enakopraven organ vsem drugim samoupravnim organom, da se njihovo delo dopolnjuje in ne izključuje, zato organi samoupravne delavske kontrole niso niti nadrejeni niti podrejeni drugim samoupravnim organom, zato se njihovi odnosi gradijo na načelih medsebojnega sodelovanja, zlasti v fazi preventivnega delovanja.
Gre tudi zato, da delo in obnašanje organov samoupravne delavske kontrole ne sme rušiti organizacijske skladnosti in delovne discipline, zmanjševati učinkovitosti poslovanja in dezintegrirati dela, ne sme zmanjševati spodbude in akcije, ampak nasprotno, samoupravna delavska kontrola si mora prizadevati, seveda skupaj z drugimi subjekti,da se vse te aktivnosti izvajajo v duhu
tucija in da se bo izrodila v svoje nasprotje. Vprašanje je tudi, na koga se bo obračala s svojimi odkritji in informacijami. V primeru temeljne organizacije združenega dela se kontrola obrača na zbor delavcev, ki sprejema odločitve in pooblašča druge organizacije v delovni organizaciji ali zunaj nje, da store, kar je potrebno.
V takšnih okoliščinah bi se samoupravna delavska kontrola na ravni sestavljene delovne organizacije praviloma obračala na delavski svet, po potrebi pa tudi na zbore delavcev temeljnih organizacij, če bi se obravnavana problematika nanašala nanje, in sicer ne glede na to, ali gre za preventivno, tekočo in naknadno kontrolo. Pri konstituiranju samoupravne delavske kontrole je treba spoštovati specifične pogoje delovnih organizacij, prav tako pa tudi enotna načela in kriterije za organiziranje kontrole, ki jih mora določiti zakon za vsako republiko .
Nekateri trdijo, da je imuniteta nepotrebna. Drugi pa trdijo, da mora biti kontrola zaradi pravne in druge negotovosti, v katero lahko zaidejo člani kontrole, organizirana kot komisija, ki bo vedno v spremenjeni sestavi obravnavala posamične probleme. Takšna stališča so nesprejemljiva, ker ne izhajajo iz družbene vloge in funkcije delavske kontrole, ampak iz morebitnih posledic za člane organov kontrole. To kaže, da je pravica imunitete neizogibna, da bi se vsaj na začetku ustvarili potrebni pravni, psihološki in drugi pogoji za normalno delo kontrole. Obstaja Še neka pomembna okoliščina v zvezi s samoupravno kontrolo v temeljni ali enotni delovni organizaciji. To kontrolo namreč izvajajo ljudje, ki so stalno v okolju, katerega aktivnost kontrolirajo . To pomeni, da je tudi njihovo delo izpostavljeno objektivni ali subjektivni sodbi okolja in posameznikov, s katerimi delajo. Zato je treba poleg potrebne objektivnosti pri delu organov kontrole zagotoviti tudi pravico imunitete.
ustave, zakonov in drugih samoupravnih družbenih norm in odnosov. Kontrola predlaga sankcioniranje slehernega obnašanja, ki je v nasprotju s temi temeljnimi družbenimi opredelitvami.
Samoupravna delavska kontrola se poveže tudi z organi zunanje kontrole, kot obliko širše družbene samozaščite in kontrole.
•
/V nadaljevanju bomo ponatisnili še zadnji del članka R. Jovanoviča, ki ima naslov Program in način dela samoupravne delavske kontrole./
Ponatis predlagal Jože Volk, DSSS
Iz razprave DS ES O
na 1. izredni seji
DS TOZD ESO je imel 11. maja 1. izredno sejo, ki so jo sklicali zaradi aktualne stanovanjske problematike. Ing. Barle je v uvodu pojasnil, da je namen te seje-sprejeti prioritetno listo za razdelitev stanovanj.
Konec leta so zadolžili TOZD, da sestavijo prioritetno listo za razdelitev stanovanj. Po besedah ing. Barleta se je TOZD ESO z vso resnostjo lotila tega dela; sklicali so razširjeno sejo političnega aktiva, kjer je bil
sestavljen predlog prioritetne liste. Ta predlog so dali v obravnavo DS TOZD, ki ga je potrdil z majhnimi popravki.' Ta, potrjeni vrstni red je bil nabit na oglasnih deskah, da je lahko vsak prosilec za stanovanje sam videl, na katerem mestu je. Ker na omenjeni vrstni red ni bilo pripomb, politični aktiv in vodstvo obrata menita, da so vrstni red tudi sami prosilci sprejeli z zadovoljstvom.
Hkrati s tem je strokovna služba pripravljala točkovni sistem, vendar nihče ni opozoril vodstva obrata oziroma TOZD, da bo prioritetni red, ki je bil že sestavljen, služil le za primerjavo rezultatov prioritetnega seznama po točkovnem sistemu. Ker je med obema listama nekaj razlik, je politični aktiv zadolžil Marjana Kortnika kot člana izvršilnega odbora za kadrovsko in socialno politiko, da ugotovi, kako je potekalo točkovanje in kje so vzroki za nhstale razlike. Razlika je toliko bolj problematična, ker so vedeli, da je bila prioritetna lista, ki so jo sestavili v obratu, javno prikazana in so bili prosilci seznanjeni z vrstnim redom. Lista na osnovi točkovnega sistema namreč daje prednost nekaterim prosilcem, za katere politični aktiv meni, da trenutno niso upravičeni za dodelitev.
Marjan Kortnik je prišel do naslednjih ugotovitev;
-	Verodostojnost podatkov v ocenjevalni poli je ponekod dvomljiva - posebno glede velikosti stanovanjskih površin.
-	Pri ocenjevanju so različno obravnavali kriterije med zgornjo in spodnjo vrednostjo ocen.
-	V ocenjevalni poli je preveč poudarka na socialnem stanju prosilca, premalo pa na uspešnosti pri delu in potrebah obrata.
-	Delovna doba posameznikov ne odtehta socialnega stanja prosilca; povprečni staž prosilcev je 2 - 3 leta, delovna doba pa bi odtehtala socialno stanje šele pri več kot 10 letih - takšni primeri pa so izjemni.
-	Premajhna je teža marljivosti delavca nasproti socialnim razmeram.
Politični aktiv meni, da pokazani rezultati točkovnega sistema ne dajo realne ocene upravičenosti. Zato predlaga politični aktiv TOZD ESO lO za kadrovsko in socialno politiko naslednje:
-	Predno preidemo na nov način točkovanja ali kakšne druge oblike dela v zvezi s sestavljanjem prioritetne liste za prosilce stanovanj, mora IO za kadrovsko in socialno politiko pravočasno obvestiti TOZD ESO -pred uporabo nove metode, da bi izključili dvosistem-sko delo, kot smo ga imeli sedaj, s tem pa bi odpravili tudi napačno informiranje prosilcev.
-	IO za kadrovsko in socialno politiko naj še enkrat prouči ocenjevalno polo ter naj poskuša drugače ovrednotiti potrebe obrata in uspešnost pri delu, ker menimo, da je oboje prenizko ocenjeno.
Delavskemu svetu ESO pa politični aktiv predlaga, da naj zaradi objektivnejšegapresojanja podatkovv ocenjevalnih polah formira 5-člansko komisijo, ki bi zbirala podatke in ugotavljala dejansko stanje na licu mesta. Komisija bi potem zbrane podatke posredovala političnemu aktivu, ki bi na njihovi osnovi sestavil predlog prioritetne liste in jo predložil v dokončno potrditev DS.
v.o.
O družbenem in individualnem izobraževanju
V tem članku se želim dotakniti družbenega in individualnega izobraževanja. V mislih imam seveda izvenšolsko izobraževanje, s katerim naj bi si posameznik pridobil osnovna znanja, ki so mu potrebna kot družbeno angažiranemu občanu, članu posameznih organov ali funkcionarju - samoupravljavcu.
Da bi se človek lotil neke dejavnosti, v našem primeru lastnega dodatnega izobraževanja, mora obstajati neka motiviranost, to je spodbuda, utemeljitev za to dejavnost. Motiviranost človeka bo toliko večja, kolikor bolj bo to izobraževanje zadovoljevalo interese in potrebe posameznika. To pomeni, da mora človek preko izobraževanja doseči nek cilj. Tu pa navadno obstanemo. Zmanjka nam trdne volje, in to tem bolj, čim dlje od naših neposrednih materialnih koristi je ta cilj.
Večina tistih, ki so zbrali voljo za nadaljnjo individualno izobraževanje, se je usmerila v izpolnjevanje svoje strokovne izobrazbe. Ni moj namen razvrednotiti te oblike izobraževanja,nasprotno, menim celo, da je tudi tovrstnih vztrajnežev še premalo. Želim pa opozoriti na družbeno izobraževanje, ki omogoča človeku učinkovito delovanje v družbenem življenju, to je, učinkovito nastopanje in opravljanje funkcij v organih upravljanja, v organih družbenopolitičnih organizacij in, ne nazadnje,
tudi na delovnem mestu. To obliko izobraževanja želim poudariti predvsem kot možnost za večje vplivanje na družbeno dogajanje - kot možnost, da v posameznih akcijah nastopamo samostojno, ker poznamo pravice in dolžnosti, kot tudi obseg nalog posameznega organa.
To se še posebej nanaša na komuniste, saj jih k družbenemu izobraževanju obvezuje ne nazadnje tudi statut in program Zveze komunistov, posebej pa še zavest, da so kot komunisti tisti del delavskega razreda, ki tvori gibalno silo našega družbenega razvoja.
V Manifestu komunistične partije iz leta 1848, ki sta ga napisala Mar* in Engels, je zapisano načelo, ki v enaki meri velja za komuniste še danes:
"Komunisti so v praksi najodločnejši del delavskega razreda v vseh deželah; tisti del, ki žene gibanje vedno dalje in dalje. V teoretičnem pogledu imajo pred ostalo proletarsko množico to prednost, da poznajo pogoje, potek in splošne rezultate proletarskega gibanja ..."
In prav to načelo me je napeljalo k pisanju tega članka, ob istočasnem spoznanju, da posamezni komunisti vedno manj ali sploh ne čutijo potrebe po teoretičnem izobraževanju, kar negativno vpliva tudi na sodelavce. Dogaja se celo, da je nekoga pred sodelavci sram povedati, da je član Zveze komunistov, ali pa mu je nerodno, da bi se kot komunist javno zavzel za določeno stališče ali izrazil svoje mnenje.
Druga stvar, ki je za enotnost Zveze komunistov v novih pogojih delovanja, kot tudi za razvoj samoupravnih odnosov, nesprejemljiva, je pasivnost nekaterih delavcev, pa tudi komunistov, ki so člani posameznih organov. Ta pasivnost se kaže predvsem v molčečem spremljanju sestankov, razprav ali sprejemanj odločitev.
Sleherni član samoupravnih organov bi se moral zavedati, da v teh organih ne zastopa svojega mnenja in stališč, ampak mnenje in stališča širšega kroga delavcev, v imenu katerih nastopa kot delegat. In, če že ne prej, je sedaj dolžan poglobiti svoje znanje o razvoju samoupravnih odnosov, o pristojnostih posameznih organov, o pomenu določenih izrazov in stališč, o vsebini sklepov, saj nastopa tudi kot predstavnik samoupravnega organa v določeni delovni sredini in je dolžan svojim sodelavcem pravilno tolmačiti stališča in sklepe posameznega organa. Njegova funkcija je tedaj dvojna. Enkrat nastopa kot delegat v nekem organu, drugič pa kot član tega organa v svoji delovni sredini. Njegova funkcija je še posebej dvojna v našem kolektivu, kjer imamo organizirane tudi samoupravne delovne skupine.
Kakšne oblike družbenega izobraževanja se tedaj naj poslužimo, da si pridobimo določeno znanje, ki ga potrebujemo v svoji družbeni aktivnosti?
Kakšne oblike izobraževanja se tedaj naj poslužimo, da bi si posameznik pridobil določeno znanje, ki ga bo lahko v praksi uporabljal?
Pri nas so najbolj ustaljene oblike takšnega izobraževanja razni seminarji, ki jih organizirajo vodstva družbenopolitičnih organizacij, razni krožki in, kot najpogostejša oblika, razna predavanja o družbenopolitični problematiki. šem spadajo tudi večerne politične šole.
Vse te oblike izobraževanja pa so lahko učinkovite le, če slušatelji sami sodelujejo pri sestavljanju programa izobraževanja, to je tako, da z vprašalniki ali anketami ugotavljamo, kaj slušatelji najbolj potrebujejo. Drugi pogoj za učinkovitost takšnega izobraževanja je, da to izobraževanje poteka kontinuirano vsako leto.
In kot naslednji, verjetno najvažnejši pogoj, da si pridobljeno znanje tudi utrdimo, je, da sami - po seminarju ali predavanju - poglobljeno ponovno preštudiramo predavano snov. Zato moramo slušateljem seminarjev in predavanj tudi pravočasno priskrbeti poljudno in izbrano gradivo.
To gradivo bi moralo biti sestavljeno tako, da lahko posameznik ob določenih praktičnih vprašanjih, s katerimi se pri svojem delu srečuje, najde tudi praktične rešitve ali izpeljave problema. Zato se bomo morali pri našem izobraževanju posluževati predvsem tega,da bomo funkcionarjem in ostalim delavcem nudili potrebno gradivo ali jih navajali k temu, da bodo določeno znanje črpali iz družboslovne literature.
Tone š eliga
Premišljevanje o marksizmu /4/
Umetnost, religija, filozofija in znanost so le pojavi in razodetja pravega človeškega bistva.
L. Feuerbach Werke 11/343
Treba je poiskati odgovor na vprašanje - ali je odprava
izkoriščanja cilj, ali pa samo sredstvo za nekaj drugega? Če iščemo odgovor na to vprašanje pri Marxu, vidimo, da je zajet v eni sami misli. Ta misel govori, da bo šele brezrazredna družba ustvarila take razmere, v katerih se bo lahko pričela prava človeška zgodovina.
Kako naj to razumemo? Ali do sedaj nismo imeli človeške zgodovine?
V nekem smislu res ne. Skozi vso znano zgodovino je človek predvsem bitje NUJE. In materialna nuja, ki še danes peha milijone ljudi v smrt zaradi lakote, po svoje opredeljuje tudi vse drugo, kar sodi k življenju. Dokler živimo v carstvu nuje, so vse naše želje in ideje samo nakazane, ponavadi celo projecirane v kako božanstvo, ali pa vsaj v dalj njo prihodnost, praksa pa je vselej kompromis s to nujo, torej zelo daleč od tistega, kar smo v glavah že predvideli. Če pa smo odvisni od nuje, na neki način še vedno ostaja v nas nekaj zverskega, kajti proti nuji se ni mogoče vselej boriti samo z delom, velikokrat je treba tudi ugrabljati, oteti, se boriti ... Šele v tej luči se nam pokaže, kakšne fantastične "rezerve" se bodo sprostile v človeku, ko bo osvobojen materialne nuje, ko se bo lahko ukvarjal s seboj in z drugimi. Ko ne bo več strahu za obstoj, tudi ne bo več interesa za ogrožanje in omejevanje obstoja.
Česar niso mogli uresničiti najlepši nauki številnih veroizpovedi, to bo brez težav uredila sama človeška narava, ko se bo rešila spon iz živalskega sveta, kjer gospodari boj za obstanek.
šele v tistem trenutku bo poleg naravnega sveta vzpostavljen tudi poseben človeški svet, zakon boja za obstanek, torej zakon močnejšega /tudi pamet je moč!/ pa

zakon sodelovanja in zaželene prisotnosti vsakogar.
Drugi element, ki bo omogočil začetek zares človeške 'zgodovine, bo konec delitve dela. Delitev dela je razdelila ljudi na tiste, ki si delo zamislijo - in one, ki ga opravijo. Pa na tiste, ki delajo z možgani - in one, ki delajo z rokami. Delitev dela je po Marxovih besedah naredila to, da je i st j človek na enem ozkem področju virtuoz, na večini drugih pa kreten. Delitev dela je razdelila ljudi na poklice, s tem pa pospešila odmiranje cele vrste sposobnosti, nagnjenj in socialnih čutov. Ker imamo gasilce, se ne vznemirimo več, kadar gori. Ker imamo ambulante prve pomoči, nas nesreča drugih ne prizadene več. Ker imamo zdravstveno in socialno varstvo, se ne zganemo ob revščini in pomanjkanju. Človek se tako vse manj srečuje s problemi drugih, zato tudi vse manj razume njihov jezik; govorico sočloveka samo še prevajamo, dojemamo jo torej z znamenji, ne pa po pomenu. Od tod vse več vedenja brez čuta do soljudi in skupnosti, posebno v večjih mestih, od tod naveličanost življenja, praznota in bežanje v drogo, nasilje, poceni pustolovščino. Kot vse kaže, tudi na področju zavesti velja star biološki zakon o rabi in ne-rabi organov. Če bi delitev dela in specializacija trajali v nedogled, bi se iz človeka razvilo pošastno bitje, ki bi v svoji ozki stroki spominjalo na božanstvo, v celovitosti življenja pa bi bilo izrojena živalska spaka. Zgodovinsko gledano je doba, ki jo je in jo še bo človek preživel kot človek poklica, kot člen v družbeni in tehnični delitvi dela, izredno kratka. Neandertalec je star pol milijona let, človeška veja primatov pa 10 000 000 let ali nemara še več. V primeri s tem je 5 000 let znane zgodovine, v kateri se počasi uveljavlja delitev dela, komaj omembe vredna.
Engelsova vizija prihodnje družbe je v tem, da boš začel dan kot ribič, potem boš nekaj časa izdeloval kakšen predmet, po kosilu napisal literarno kritiko, pred spanjem pa se pozabaval z oljem, pastelom ali pa grafiko.
Ta podoba je resda malo pretirana, v bistvu pa vendarle pove vse. Človek, brez nuje bo lahko do neslutenih razsežnosti uveljavil svoje sposobnosti, ker ga ne bo utesnjeval zakon tržišča ali pa zakon primerjalnih prednosti. Film bo zamenjalo resnično prizorišče, namesto projekcije najboljših človeških možnosti bomo imeli original, ki bo vse to, o čemer danes piš^- takrat živel! Vse to pa bi bilo zelo podobno veri v onostranstvo, če si ne bi že v tem trenutku prizadevali preseči omejenosti, ki jih vsiljujeta materialna nuja in delitev dela. Če nočemo pristati na avtomatizem Kautskega, potem moramo že danes ustvarjati možnosti za čim širši razmah človeške narave. Biti "racionalen" pri naložbah v človekovo ustvarjalnost /znanost, umetnost itd./, bi pomenilo biti neracionalen do zgodovine, do naše prihodnje podobe. Danes moramo "neracionalno" pretiravati
v tisti dejavnosti, ki je že danes lahko neodtujena, da bi čimprej zaustavili proces razkroja osebnosti. Produkcijo kadrov, ki je ena največjih značilnosti kapitalističnega proizvodnega načina, mora zamenjati vsestranska pedagoška, kulturna, znanstvena in umetniška dejavnost, ki ljudi ne bo spreminjala v "uporabne" modele, pač pa da zbudi v njih vse tisto, kar je bilo doslej zaradi razrednih ovir zastrto, a je človeško zanimivo in vredno občudovanja.
x - avtomatizem - nauk, ki pravi, da dejavnost ljudi in živali ne usmerja zavest, marveč fiziološki vzroki.
v.o.
Za boljšo razumljivost /6/
Dialektika
/grško dialektike = spretnost razpravljanja na osnovi iskanja nasprotij/
V izvornem pomenu je dialektika torej tak način pogovora, kjer nasprotnika iščeta v trditvah drugega protislovje in po tej poti prideta do resnice.
Praktična uporaba tovrstne dialektike se najlepše razbere iz Sokratovih besednih dvobojev s sofisti, ki jih je zapisal njegov učenec Platon. Značilnost teh pogovorov je sokratska ironija, ki naredi branje posebno privlačno.
Dialektiko pa lahko razumemo tudi drugače - namreč kot zakonitost razvoja materije in človeške družbe. V tem smislu jo je razumel že Heraklit, ki je učil, da vse temelji na nasprotjih in da se vse spreminja. Svojevrstna dialektika se je skrivala tudi v Zenonovih nerešljivih protislovjih /Ahil in želva, kup, rogovi, puščica itd./. Za Hegla je osnovni predmet gibanje ideje do samospoz-nanja. Za Marxa pa je dialektika zakonitost gibanja materije in družbe. Torej na noge postavljena Heglova dialektika - prej je namreč stala na glavi ...
Osnovni zakoni dialektike so:
teza - antiteza -> sinteza, enotnost nasprotij, negacija negacije.
Dialektika je torej osnova za kritično zavest o družbi. Samo iz zavesti, da vladajo v družbi protislovja - in da se bodo razrešila po določenih zakonih, se lahko rodi misel o revolucionarnih spremembah.
Liberalizem
/lat, liberalis - svobodomiseln/
To je politično in nazorsko gibanje mladega meščanstva proti fevdalni ureditvi družbe. Nasproti naukom uradne fevdalne cerkve so uveljavljali svobodoumno mišljenje,
ki se kaže predvsem v delih Spinoze, Locka, Hobbesa, Montesquieuja, Rousseauja itd. Liberalizem je poudarjal človekovo neodvisnost od boga in od svetnih avtoritet. Liberalizem je bil upor proti dogmatskemu mišljenju in zaradi tega napreden. Iz tega časa izvirajo tudi ideje o svobodi veroizpovedi, o svobodi govora, tiska in združevanja. Marsikje te ideje še danes, ko naj bi liberali-sem že presegli, niso uresničene /Španija, Čile, ZSSR idr./. Vendar pa se meščanski liberalizem zruši skupaj s svobodnim tržiščem. Monopolnemu gospodarstvu ustreza tiranija vladavine peščice finančnikov, oligarhija. Pred nacizmom in fašizmom je liberalizem neučinkovit, iz njunega objema lahko izpelje človeštvo le organizirani delavski razred.
Če se poglobimo v bistvo liberalizma, vidimo, da se za to doktrino skriva zgolj svoboda za tiste, ki imajo de-
nar. Socialistična demokracija pa, nasprotno, zahteva svobodo za vse, ki opravljajo družbeno koristno delo. Razumljivo pa je, da ta višja oblika svobode vključuje tudi vse pozitivne sestavine meščanskega liberalizma, kot so: splošna volilna pravica, enakost spolov, svoboda vere, vesti, prepričanja, govora, tiska, združevanja itd.
K o municir anj e
Komuniciranje je sporočanje misli, čustev in občutkov drugim ljudem. Komuniciranje je torej stik med ljudmi in njihovimi idejami.
Dr. France Vreg piše v svoji knjigi o komuniciranju takole :
"Kako doseči, da bi ljudje komunicirali med seboj kot enakopravne osebnosti, kot 'intelektualne sile, kot razumni razlogi /Marx/’ , ne pa kot podrejeni državljani, kot objekti medsebojne manipulacije? Kako ohraniti človekovo svobodo sporočanja, hkrati pa doseči uspešno delovno sporazumevanje, sodelovanje in združevanje? Samoupravno komuniciranje je lahko le svobodno sporočanje misli in mnenj, je svobodno izbiranje med mnenji, dejstvi, dokazi in različicami. Vsako usmerjevalno, prepričevalno sporočanje pa vsebuje kanec 'vsiljevanja’, ki se kaj brž lahko sprevrže v duhovno nasilje. Najboljši lek zoper tako 'prepričevalno' komunikacijo je pravica dvogovora, dialoga in javne polemike ter kritike.
Komunikacijski model samoupravne družbe mora inova-
cije, nekonformnost, samoupravnost in svobodno misel sprejeti za bistvene sestavine ter jih uvrstiti med mor-fogenetične prvine." /Op. - Morfogeneza: strukturni razvoj in oblikovanje./
O
Tako naš priznani družboslovni znanstvenik. V praksi je to seveda malo drugače. Dialog se kaj hitro sprevrže v monolog, pogovor s samim seboj, iz telefona rad izpade mikrofon in ostane samo še slušalka, število decibelov, glasnost,pa odloča nasproti tehtnosti.
Stane Krašovec
Današnji
ekonomski problemi prehrane pri nas
Naše naloge
Sedaj smo sredi dolgoročne kampanje1 za stabilizacijo, ki naj bi zaustavila visoko stopnjo inflacije, v kateri živimo. Toda inflacija je tako rekoč sinonim2 za upadanje realnega dohodka, ki v prvi vrsti zadeva delavce, uradnike, drobne varčevalce, pa tudi upokojence, če niso pred njo zavarovani. Ker imajo izdatki za hrano v naši strukturi potrošnje dominanten2 položaj, inflacija pri nas zadeva delovno prebivalstvo še bolj kot v razvitih deželah. Zato je nepravilno in neprimerno, da se tolažimo s tem, da imajo inflacijo tudi v razvitih deželah. Vse dotlej, dokler ne bomo naposled dosegli in okrepili stabilizacije, bi morali posvečati posebno pozornost prehrani prebivalstva, predvsem prehrani ekonomsko naj slabotnejših kategorij. Obroki v delovnih organizacijah niso vse. Ne bi smeli prepuščati prehrano nekakšnemu laissez faire* agrarne politike ali pa preprosto tekmovanju med raznimi skupinami samoup-ravljalcev. Zveza sindikatov bi bila morda najbolj pri-
merna institucija v našem družbenem sistemu, ki naj bi specifično skrbela za to in preučevala ta vprašanja. Število tistih, ki prejemajo 3 000 kalorij na dan, sev procesu inflacije nujno zmanjšuje,če pa se ne zmanjšuje, se vsaj slabša kalorična sestava. Zato bi bili vsaj toliko kot za zaščito dinarja tudi na področju prehrane potrebni izredni in resno pripravljeni ukrepi za zaščito najpomembnejšega kapitala, to je, človeka, da ne bi prišlo do hudih posledic poslabšanja prehrane, do padca produktivnosti in do ohromitve intelektualne gibčnosti, do poslabšanja konstitucije® generacij, ki sedaj rastejo. Človeku prihajajo v spomin besede, ki jih je nekdaj izrekel Hruščov: Kaj velja ves socializem, če nismo dosegli visoke produktivnosti in primernega življenjskega standarda delovnega človeka?
Kakšne naloge se postavljajo pred nas v zvezi s temi vpraš anji?
Prvič - proučiti, ali bi se dalo in kako pomagati samo strokovno nutricij sko® ne glede na gibanje cen in dohodkov.
Drugič - Kaj je mogoče storiti, da se popravi odnos cen in dohodkov v dolgoročni perspektivi.
Tretje - Česa bi se morala lotiti naša družba, da bi obvladali najbolj kritične težave in omogočili temeljne pogoje za normalno kvalitetno prehrano.
Prva naloga bi se utegnila zdeti komu neresna. Spomnimo se, kako so nam takoj po osvoboditvi in v prvih letih po vojni hoteli v ekipah zavezniških vojaških misij ter UNRAin pozneje UNICEF pošiljati nutricioniste, ki naj bi poučevali ljudi, kako je treba pravilno kuhati, da ljudje ne bi bili lačni, in kako smo jih indignirano7 odklonili, češ da potrebujemo le denarja in materiala, in da so ljudje že sami toliko pametni, da si znajo skuhati. Kljub temu pa smo danes v položaju, da je velik del prebivalstva na meji 3 000 kalorij pod pogojem; da kupujejo v glavnem cenene kalorije žitaric in krompirja; če pa bi prešli na kvalitetno sestavo, ki je normalno na razpolago na trgu, bi morali zelo hitro spustiti kalorije na 2 800, 2 600, 2 400 ali pa še nižje. Nutricionisti pa lahko najdejo takšno sestavo, ki je izdatnejša, a ne dražja. Naše prebivalstvo kuha po tradiciji in prenašanju gospodinjskih izkušenj skozi stoletja iz generacije na generacijo, kot je to bilo v industriji prenašanje od mojstra na pomočnika in vajenca, za praznike pa kuhajo bodisi po stari tradiciji bodisi po patentih dvorskih kuhinj, od francoske do perzijske. V neki ruski emigrantski restavraciji v NewYorku sem našel na jedilniku tale stavek: Amerikanci jedo kot v apoteki, mi, Rusi, pa jemo, da se najemo in da pri tem uživamo. V tem duhu so sestavljeni tudi mnogi kuharski recepti in jedilniki v našem dnevnem časopisju. Današnji kuharski recepti v raznih časopisih kažejo bolj kulinarično rafiniranost® kot pravilnost prehrane. Menim, da to ni popolnoma naključno niti ne popolnoma nepomembno, da so najvišjo stopnjo industrijskega razvoja in produktivnosti v delu dosegli tisti puritanski® narodi v Evropi in Severni Ameriki, za katere je nekdo dejal, da jedo zato, da bi lahko delali; da pa so zaostali za njimi tisti, nekdaj olimpijski narodi, ki delajo, da bi jedli. Čas je že, da se kot pri narodih, ki so že dosegli najvišji standard produktivnosti, tudi pri nas preide k sistemu prehrane, ki bo ustrezal znanstvenim zahtevam o prehrani, gibanju cen in normalnemu okusu delovnega človeka brez de-kadentneW gastronomije11 , ki jo bo dopuščal le za velike praznike. Danes je mogoče z linearnim programiranjem12 določiti veliko število kombinacij s pretežno cenenimi živili, katerih kalorije imajo vendarle v celoti visoko kvaliteto. Prav tako je mogoče določiti tako pripravljanje, ki omogoča kar najmanjšo izgubo hranljivih in zaščitnih sestavin. In naposled je mogoče določiti tudi najbolj racionalno razvrstitev hrane med dnevom. Nikakor ni mogoče doseči najvišjega delovnega učinka in se izogniti škodljivim posledicam za organizem, če se ves delovni čas do kosila živi samo ob turški kavi, nato pa se želodec pretirano napolni popoldne, ali pa še zlasti zvečer, preden se gre spat. Sistem toplih obrokov v delovnih organizacijah k sreči ta položaj do neke mere korigira13 in ustvarja nove koristne navade.
Od nas se ne zahteva srednjeveške učinkovitosti v delu, temveč takšna učinkovitost, kakršna je pri najbolj produktivnih, najbolj razvitih narodih. Zahteva se učinkovitost, kakršno ima dobro in pravilno hranjen nemški ali ameriški kvalificirani delavec, ne pa otrplost in topost poprečnega pripadnika nerazvitega naroda, ki si samo polni trebuh s težko prebavljivim materialom, pri tem pa ne ve, ali je lačen, in je gotovo prva žrtev najmanjše gripe. Učinkovitost, elastičnost in odpornost organizma zahtevajo likvidacijo starega načina prehrane, ki izhaja tako rekoč iz srednjega veka, z dodatkom tistega, kar je prinesel Kolumb iz Amerike. V nasprotju s tem pa smo, na primer v Sloveniji, ukinili višjo gospodinjsko šolo, ki je bila najbolj usposobljena, da naredi revolucijo v naši prehrani. V vseh razvitih deželah pa je ekonomika potrošnje in še zlasti prehrane na univerzitetni ravni. Res pa je v zadnjih letih tudi pri nas mnogo novega in dobrega v raznih člankih, strokovnih knjigah in tudi v kuharskih knjigah, vendar vse to nima dovolj velike publicitete14 , dovolj avtoritete in podpore.
Potem, naša naloga je popravljanje odnosov med dohodki in cenami v dolgoročni perspektivi. Ni namen tega referata, da bi meritorno1® proučil to vprašanje, saj
je to predmet dela vrste drugih institucij, vse do Zavoda za gospodarsko planiranje in skupščin. Kljub temu pa moramo povedati nekaj načelnih pripomb.
Tržišče ni cilj, temveč sredstvo, ki naj bi zagotovilo čim večje količine čim cenejše hrane. Cilj je zadostna in pravilna prehrana prebivalstva, ki jo je treba planirati in za katero je treba trg popravljati. Dr. Tomič pravi: "Dolgoročna politika cen agrarno živilskih proizvodov bi morala spodbujati potrošnjo visoko kaloričnih živilskih proizvodov na prebivalca in spodbujati agrikulturo, da proizvaja s takimi proizvajalnimi stroški, ki jih lahko sprejmeta domače tržiščein kupna moč potrošnikov" .
Na tem mestu bi hotel poudariti še zahtevo, ki je na ma-kroplanu18 vzporedna z že omenjeno tezo o linearnem programiranju najugodnejše dnevne izbire živil za potrošnika. Treba bi bilo najti način, da se poleg produkcije mesa pospešuje tudi produkcija druge, zelo izdatne kvalitetne hrane; od mleka do jajc in soje. Ni namen tega referata predlagati načine /propaganda, subvencioniranje, premiranje, administrativni ukrepi, obdavčenje in oproščanje davčnih obveznosti itd./, temveč spodbuditi razpravo o tezi, da je to potrebno. Nekatere novosti zahtevajo določeno previdnost in sistematične priprave, če bi se morda preveč spopadale s starimi navadami.
Naslednja naloga bi bili izredni ukrepi. Prvih dveh, pravkar navedenih nalog, ni mogoče izvesti čez noč. V procesu inflacije in stabilizacije v naših težkih okoliščinah, ki so mnogo težje od okoliščin v bolj razvitih deželah, je treba posebej zaščititi delovno prebivalstvo, ali pa vsaj nekatere njegove dele, pred izčrpanjem in mlade rodove pred oslabitvijo konstitucije. Posledice bi bilo videti neposredno na delovnih mestih,npr. slabša zdržljivost in neodpornost, zmanjšanje volje in iniciative. Tudi oborožene sile bi lahko občutile te posledice. Raziskave republiškega zavoda za zdravstveno varstvo v Zagrebu so pokazale, da na področjih, na katerih precejšen del mladine ne dosega norm fizičnega razvoja za sprejem v vojsko, izboljšanje faktorjev okolja in med njimi tudi prehrane privede do izboljšanja rasti in razvoja. Te spremembe so bila v dveh oz. treh generacijah tako pomembne, da je krivulja rasti in razvoja mladine v izboljšanih ekoloških okoliščinah postala bolj podobna krivulji rasti naših najbolje razvitih mladih mož in se je pomembno razlikovala od krivulje rasti sicer genetsko homogene17 populacije, ki se je še naprej razvijala v slabih ekoloških1* okoliščinah. Treba se je lotiti tistih izrednih ukrepov, ki so se jih lotevale tudi razvite dežele v primeru potrebe,ali pa celo redno.Na prvem mestu je treba razširiti in izpopolniti obstoječi sistem toplih obrokov v delovnih organizacijah in pravičneje organizirati malice otrok v šolah, pa čeprav gre le za kozarec mleka. Prvič so izdatki za takšno množično nabavljeno hrano v nacionalni bilanci nižji, drugič pa to hrano gotovo použijejo tisti, ki jim je namenjena in se ne more spremeniti v kaj drugega, bodisi v alkohol,ali pa v odplačevanje avtomobila, hiše ali stanovanja. To je ena najcenejših,najbolj zanesljivih in najbolj produktivnih investicij dolgoročnega pomena, ker krepi organizem, dviga prožnost duha in ustvarja zdrave navade.
Na koncu bi bilo treba bodisi v drugi bodisi v tretji skupini nalog iskati,kako bi razširili in kvalitativno izboljšali in pocenili produkcijo "že pripravljene" hrane v vseh oblikah: od konzerv do sušene, prekajene, dehidrirane in globoko zmrznjene hrana-obenem pa odstranili iz nje zdravstveno sumljive elemente.
Čedalje bolj razširjena dvojna zaposlitev v družini, ki sem jo že omenil, zahteva, da se gospodinji prihrani dolgotrajno klasično pripravljanje jedilnih obrokov.
Izraziti bi hotel samo še svoje prepričanje, da bomo v krizi stabilizacije težko ostali zdravi brez takšnih izrednih ukrepov, ki naj bi posvečali posebno pozornost zlasti tistim, ki so pod poprečjem, in med drugimi otrokom in nosečnicam. Daljše zadrževanje teh skupin pri neustrezni hrani bi lahko imelo ob močnejšem vplivu neugodnega vremena in ob močnejšem neugodnem valu gospodarske konjukture hujše posledice, ki jih je le težko pozdraviti.
Skleniti bi hotel z jedrnatimi besedami, ki so jih avtorji zbornika študij živilsko-tehnološkega instituta v Zagrebu zapisali v uvodu svoje publikacije: "Za vodenje ekonomske politike bi bilo med drugim pomembno doseči spoznanje o racionalni prehrani, t.j. o fiziološko pravilni in v danih okoliščinah maksimalno ekonomični prehrani. Sleherni uspeh v tej smeri bi bil prispevek k stabilizaciji gospodarstva in pomoč v boju protiinflacijskim tendencam.
Pravilno hranjen človek je bolj zdrav, delovno bolj sposoben, živčno bolj umirjen in zato tudi bolj produktiven v katerem koli delu. Zdravi ljudje imajo tudi bolj zdrave potomce. Zato je prehrana interesno področje vseh družbenih in političnih organov."
Še slovarček k članku
/ 1/ kampanja - boj,organiziran za uresničenjekakšne-ga cilja
/ 2/ sinonim,-i- sozvočnice; besede, ki se različno glase, a imajo enak ali soroden pomen / 3/ dominanten - prevladujoč, vodilen / 4/ laissezfaize - /izraz je francoskega izvora/ "pustite, naj dela vsak, kar hoče - naj gre vse po svoji poti"
/ 5/ konstitucija - telesni ustroj
/ 6/ nutricijski - ki zadeva hranjenje, hrano, prehrano / 7/ indigniran - prizadet, užaljen
/ 8/ kulinarična rafiniranost - prefinjena kuharska spretnost in sploh prefinjenost kar zadeva kuhanje / 9/ puritanski - versko in nravno strog /vsaj na videz/ ali prenapet
/10/ dekadenten - propadajoč /11/ gastronomija - kuharska umetnost /12/ linearno programiranje - sodobna matematična metoda zasledovanja količinskih stanj /recimo v proizvodnji in poslovanju/
/13/ korigirati - popraviti, izboljšati kaj /14/ publiciteta - razširjenost /v javnosti/, poznanost /15/ meritoren - ki se tiče bistva stvari ali predmeta /16/ makroplan - plan v širšem smislu, na veliko /17/ genetsko homogen - verjetno po postanku in razvojno istovrsten, podoben
/18/ ekološki - ki se tiče odnosov do vnanjega okolja
Nova rubrika
Pogovori z našimi delavci in upokojenci
Diplomiran inženir Janez Selevšek, upokojen konec marca
Janez Selevšek, rojen 4. junija 1917 v Trbovljah. Sin rudarja. Po končani meščanski šoli se je vpisal na državno tehniško šolo - elektro oddelek v Ljubljani in na njej diplomiral leta 1935. Potem si je do vojne - zdaj kot elektro tehnik splošne, zdaj kot radio stroke - služil kruh v Trbovljah, v Celju in v Zagrebu. Vmes je bil dobro leto dni tudi brez dela. V prvem letu po razsulu kraljevine SHS ga je doletelo vojno ujetništvo, v naslednjih letih vse do osvoboditve pa prisilno delo v Nemčiji. Nato se zaposli najprej pri Elektro-Celje, potem pa do upokojitve dela v rudniku rjavega premoga Zabukovica in pri nas. Vmes nekaj let delo prekine in kot redni študent leta 1958 diplomira na fakulteti za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo univerze v Ljubljani. Član našega kolektiva je od februarja 1962, domala vseskozi vodja službe za varstvo pri delu - in tudi pred tem, v rudniku Zabukovica, opravlja najbolj odgovorna dela. Za diplomsko delo na ljubljanski rudarski fakulteti je prejel Prešernovo nagrado.
Enaintridesetega marca, piše na vaši osebni mapi, ste bili upokojeni.
S kakšnimi občutki in mislimi ste se ločevali od dela v službi za varstvo pri delu, ki ste jo od leta 1962 sem vodili - vsak na rudniku mora priznati - izredno vestno in natančno?
Ko sem po premestitveni odločbi takratnega upravnega odbora RLV prevzemal v letu 1962 vodenje službe za varstvo pri delu, prav zares nisem mislil, da bom na tem delovnem mestu ostal celo do konca svoje delovne dobe. To je bilo namreč že moje tretje delovno mesto v istem letu; enemu od let, ko so bile notranje reorganizacije v podjetju pri iskanju najboljše rešitve skoro kot na tekočem traku. Delo in naloge v tej službi sem že od preje, iz Zabukovice, poznal in vedel, da se uspehi na tem področju ne snemajo s klina. Reševanje večine varnostnih in varstvenih problemov je dolgotrajnega značaja - nekaj mesecev, pa tudi let - pri čemer jepspešnost
njihovega reševanja že prekrita s prikazovanjem uspehov v proizvodnji, storilnosti, zdravstvu, finančnem poslovanju itd. - torej delo in uspešnost v senci drugih uspehov. Čeprav sem se tega zavedal, sem se, kot na vsakem dotedanjem delovnem mestu, zagrizel v delo tudi na tem področju in vztrajal, saj me je vsak, tudi najmanjši uspeh posameznih delov, ih skupin in skupnosti RLV razveselil in spodbujal v zavesti, da smo jih dosegali s skupnimi močmi.
Pravite, da sem delal "izredno vestno in natančno". No ja, v krogu ožjih sodelavcev in prijateljev so mi ja čes-to očitali, da sem "pedant", pa tudi "paragrafar". Morebitni puščici ne zamerjam, kot tudi nisem nikoli za-merjal in ne zamerjam takim očitkom.Človek pač ne more iz svoje kože, pa tudi izkušenj ne kaže zametovati. Končno smo le neka družba, v kateri smo se dogovorili in se dogovarjamo za neki red pri delu, življenju in sožitju. Če pri tem nekomu malo zdrsne ali pa prekorači dogovor, pa naj bo to nehote ali kako drugače, je le dobro, da ga nekdo pravočasno na to opozori, zlasti še, če je ta nekdo za to še službeno zadolžen. Večkrat se je izkazalo, da je bilo opozorilo v korist, če že ne drugim, pa prej ali slej prav tistemu, ki je očital pedantnost in paragrafarstvo. Nikdar ne pozabljam, da smo vsi skupaj ljudje, vsak s kopico dobrih in šibkih lastnosti. Če sem v tem spoznanju reševal naloge, ki so mi bile zadane, pošteno in po svoji vesti v korist nas vseh ter prt tem skušal biti dosleden tudi do naših družbenih dogovorov, pa morem vašo pripombo "izredno vestno in natančno" le vzeti kot priznanje za vloženi trud.
Občutke in misli, ko po tako dolgi dobi zapuščaš delo na delovnem mestu, je težko opisovati. Kljub olajšanju, ki ga čutiš, da ti ne bo več "žvižgalo", zlasti začetka delovnega dne - konec mi je itak redko kdaj, saj sem večinoma vsak dan nesel kaj domov, da sem v miru obdeloval - in temu, da si predal svoje dolžnosti, te grize, da še nisi opravil vsega; začeto je bilo to, ono pa še ni dokončano. Tolažiš se s tem, da je vse v življenju tako - ničesar dokončno in končano. Tako je verjetno tudi z mojim odhodom, ki, dokler še živim, ne pomeni tudi "zadnje slovo" od dogajanj v kolektivu!
Na svoji raznoliki, bogati in strmi poklicni poti ste za diplomsko delo r.a ljubljanski fakulteti za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo leta 1956 prejeli Prešernovo nagrado,
Ali lahko opišete strokovni problem, ki ste se ga lotili v nalogi, in uteme ljitev za nagrado, ki ste jo prejeli zanjo?
Diplomska naloga, ki sem jo moral rešiti, je bila že sama po sebi obširna, saj sem jo moral obdelati po rudarski, rudarsko-strojniški in še elektrotehniški plati.
Opraviti sem moral tudi določene elektromeritve na iz-
važalnem stroju, za katere pa bi moral imeti na razpolago registrirne instrumente. Teh nisem uspel dobiti ne v Zabukovici, ne na fakulteti in ne pri bivših državnih elektrarnah Slovenije. Pristopil sem k lastni konstrukciji in izvedbi. Po mnogih brezuspešnih poizkusih, kako pritrditi pisalo na kazalec običajnih instrumentov za stikalne plošče, ki so mi bili na razpolago, sem končno le uspel z iskro visoke napetosti. Uporabil sem vžigalni magnet osemvaljnega avtomobilskega motorja. Izdelava registrirnih instrumentov vleke trakov in pogonov me je - brez ficka v žepu - ob malenkostnih stroških, stala le obilo časa in vztrajnega dela. Večinoma z lastnim ročnim delom v tesnem sodelovanju z rudniškimi delavnicami, brez preciznejših strojev izdelana naprava - za "statve" so jo krstili takratni sodelavci - je končno le stala ob izvažalnem stroju. Tako sem kljub začetnim težavam uspel opraviti in analizirati zamišljene meritve.
Mislim, da sta prav izvirnost pristopa in uspešna uresničitev zadane naloge povzročili, da jo je fakultetni svet predložil za podelitev nagrade.
Od 1. septembra 1945 do 30. septembra 1951 ste vodili elektrostrojni obrat v rudniku rjavega premoga v Zabukovici - in sploh ste vseskozi od prve zaposlitve, sredi julija 1935 kot elektro tehnik-praktikant pri trboveljski premogokopni družbi v Trbovljah, opravljali delo elektro tehnika.
Kako to, da ste se potem odločili za poklic rudarskega inženirja?
Kaj hočete, to je menda v krvi, sicer bi človek mogoče postal še fatalist in veroval v pota usode. Že med šolanjem na elektrotehniški srednji šoli sem vsakoletne obvezne prakse in še kaj več opravljal v rudniku Trbovlje. Kasneje sem pri delu v "velikem rajhu" zopet pristal v rudarstvu, kjer so najbolj potrebovali ljudi. Delal sem pri globljenju jaškov. Ker so nekateri vedeli za moje tovrstne izkušnje, pridobljene med delom v Porurju in Gornji Šleziji, sem bil kmalu po vrnitvi domov poslan na rudnik Zabukovica, da sodelujem pri usposabljanju novega jaška za izvažanje. Vzporedno s to nalogo sem moral prevzeti še elektrostrojni obrat v jami in na površini. Privadil sem se temu delu in se hotel v rudarski elektrostrojni smeri še izpopolniti. Profesor Ker-snič, ki je vedel za moje težnje, mi je ob nekem pregledu jaška omenil, da bi se lahko izredno vpisal na rudarski oddelek fakultete in tako dopolnjeval svoje znanje. Ker ni bilo specializacije, sem moral vpisati rudarstvo in 1948. leta sem pričel z izrednim študijem. Obnova gospodarstva je zahtevala polni angažiranje vseh, zlasti pa tistih pri vodenju del. Deset - do dvanajsturno delo je postalo skoro nekako nepisano pravilo, često pa tudi l6-urno in več. Seveda je študij močno šepal. Bilo se je treba odločiti. Ni bilo lahko, če se pri 5-član_ ski družini odločiš, da postaneš študent ter se zavestno sprijazniš s precej precej tanjšim kosom vsakdanjega kruha. Vztrajal sem. Tako sem kot moja ded in oče kon-
čno tudi jaz pristal v rudarstvu. Pa bi človek ne verjel v usodo!
\
Po končanem študiju na ljubljanski rudarski fakulteti 30. januarja 1958 ste se vrnili na rudnik rjavega premoga v Zabukovici, kjer ste do kdhca januarja 1961 delali kot asistent upravnika, potem pa ste vse do prihoda na RLV, prvega marca 1962, bili upravnik jame v Zabukovici.
Ali je bilo leto 1962 tudi leto opustitve rudnika Zabukovica - in - ali bi v pogojih energetske krize, ki jo imamo sedaj, rudnik Zabukovica tudi zaprli?
Delovno razmerje pri rudniku Zabukovica sem prekinil 1962. leta, eksploatacija jame Zabukovica pa je bila opuščena nekako štiri leta kasneje. Spričo toplotne moči premoga, izjemno nizke vsebnosti gorljivega žvepla v njem in po cenitvah iz 1957. leta s še okrog 6 milijoni ton možnih zalog bi bila jama Zabukovica - če bi bila danes še odprta in bi obratovala - pri današnjih razmerah vsekakor zanimiva za naše nacionalno gospodarstvo in jo nikakor ne bi zapirali. Na vsak način pa bi zahtevala temeljito reorganizacijo tehnologije pridobivanja, zlasti pa transporta.
Ko smo prebirali vaš življenjepis, ki smo ga našli med listinami v vaši osebni mapi, smo iz njega razbrali, da ste od januarja 1936 do srede aprila 1937 bili brez dela, od aprila do srede decembra 1941 pa v nemškem vojnem ujetništvu.
Ali prav sklepamo, da sta verjetno bili ti obdobji za vas najtežji - oziroma ali nam lahko poveste kaj več, kako ste se prebijali skozi njiju?
Res sta bili obdobji brezposelnosti in vojnega ujetništva med najtežjimi v mojem življenju. Brezposeln sem s priložnostnimi deli zaslužil tu in tam kakšen dinar ter poizvedoval in pisaril prošnje za sprejem na delo. Ker še nisem odslužil vojaškega roka - bil sem premlad - sem z vseh koncev kraljevine postopno zbral nad 50 odklonilnih odgovorov na svojeprošnje. Boleli so me zaskrbljeni pogledi staršev, na katerih ramenih sem vedno znova obvisel. Delavoljnega in polnega poleta, ko sem uspešno zaključil šolo, me je čedalje bolj prevzemalo malodušje. Končno se je vendarle odprlo. Ugoden razplet okolnosti je omogočil, da sem dobil delo doma, v Trbovljah. Zaslužek 600 dinarjev na mesec je bil sicer skromen, toda bil je zaslužek in jaz srečen, da sem lahko delal. Sam z dvema vajencema sem vzdrževal zadružno električno omrežje, menjaval števce, kopal in postavljal drogove ter vlekel proste vode, razkopaval zidovje in napeljeval hišne inštalacije, popravljal radioaparate, popravljal in previjal elektromotorje in transformatorje in podobno. Bilo je res raznovrstno in razgibano, večkrat kot ne pa tudi naporno delo, toda bilo je delo. S takratnima vajencema smo nedavno tega skupaj obujali spomine na to dobo.
Zajet sem bil dan za tem, ko sem se po razsulu kraljevske vojske vrnil domov. Potrtemu zaradi doživetij v "slavni" kraljevski vojski - po strogem nalogu nismo oddali niti enega strela v obrambo - in izmučenemu po petdnevnem stalnem umikanju pred prodirajočim okupatorjem, mi je bilo ob zajetju že skoro vseeno, kaj bo z menoj. Zbrali so nas v Celju ter po nekaj dneh odposlali v zbirno taborišče Wolfsberg, od tu pa nekaj dni kasneje v zaplombiranih tovornih vagonih v taborišče Oflag VI/B pri \Varburgu v Vestfaliji, kamor smo prispeli po tridnevni vožnji križem prek Nemčije. V ujetniških taboriščih obvezna "dietna" prehrana je povzročila, da sem kaj kmalu s svojo telesno težo prišel pod 50 kg. Skoro nobeden od soujetnikov, ki so pred tem bili bolni na želodcu in prebavilih, ni imel več prebavnih motenj. Nisem pisec, zato dogodkov, življenja, občutkov in misli v ujetništvu ne bom opisoval. S smislom za stvarnost so jih zajeli že drugi pisci spominov, med njimi v svoji knjigi tudi akademski slikar Dore Klemenčič - Maj. Z njim sva bila do konca najinega ujetništva v skupni sobi. V decembru istega leta so nas "Štajerce" prek taborišča Heilag XVII/A pri Dunaju razposlali domov, kjer me je v kaj kratkem času staknil "Arbeitsamt" in poslal na delo v "veliki rajh".
Bi nam lahko opisali še vaše poreklo, ustvarjanje lastne družine in načrte , ki jih imate?
Izhajam iz stare slovenske kmečke družine, ki je imela po zapisih iz 1744. leta posest na Ojstrem med Trbovljami in Hrastnikom. Mala posest ni mogla preživljati vsega rodu,zato si je njegov del kmalu pričel iskati obstanek v drugih dejavnostih. Po naj starejšem dokumentu, s katerim razpolagam, je bil mojemu dedu 1860. leta priznan status iplajšega kopača v rudniku Ojstro, nakar je kot kopač delal v rudnikih takratnih lastnikov v Zagorju in Trbovljah. Njegovi trije sinovi so si prav tako izbrali rudarski poklic,tri hčere pa poženile z rudarji. Oba starejša sinova sta kaj kmalu odšla za kruhom v Porurje, moj oče pa je že s 15 leti pričel rudarsko kariero v Trbovljah; kot "Sauberer" /čistilec/, in nato prek vozača postal učni kopač. Takratne razmere so ga prisilile k odhodu za bratoma v Porurje, kjer je kot kopač na premogu, v jalovini in pri zračenju ter kot miner vztrajal 4 leta. Ko se je vrnil v Trbovlje, se je zopet zaposlil kot kopač, ostal pri tem še nadaljnjih 15 let, bil nato premeščen k izvažalnemu stroju, kasneje pa zaradi bolezni sklenil svojo 42-letno delovno dobo v rudniški telefonski centrali. Podedoval sem torej kaj dolgo rudarsko tradicijo, skupno z mojim rudarjenjem je to skoro čistih 100 let rodovnega staža v rudarstvu.
Razgibano življenje, ki sem ga preživljal z večino svoje generacije, se je nekako umirilo šele po osvoboditvi, v Zabukovici. Že kar priletnega in okorelega samca me je tu "posvojilo" dekle iz Savinjske doline. Uspelo nama je, da sva si kljub težavam vsakdanjosti ustvarila pri-
jetno in iskreno sožitje. Obe hčerki dopolnjujeta družinsko vzdušje. Otroška leta so že za njima, sedaj pa se na fakultetah v Ljubljani "borita" z znanostjo in snujeta načrte za svojo osamosvojitev.
Trenutno nameravam dograditi lastno streho nad glavo, kar se res že "vleče" polnih šest let. Upam vsaj, da bom sedaj, ko nisem vezan na delovno mesto in službene dolžnosti, le uspel z lastnimi močmi dograditi.
Sicer pa dvomim,da se mi bo uspelo kdaj popolnoma odtrgati od rudarstva - s svojo, že omenjeno, 100-letno rodovno tradicijo v njem. Z zanimanjem spremljam, in bom verjetno stalno spremljal, dogajanja na tem področju. Čeprav fizično odmaknjen, se še vedno čutim tesno povezanega - čutim in diham s kolektivom RLV, saj se skozi desetletje spletene vezi ne morejo potrgati čez noč.
In za konec!
Koliko let dela se vam je nabralo v rudarstvu in kaj bi velenjskim rudarjem iz izkušenj o delu pod zemljo položili na srce, priporočili v premislek in za dejanje?
Od skupne delovne dobe sem v rudarstvu prebil skoro polnih 27 let. Velenjskim rudarjem, pa tudi ostalim članom, bi želel samo to, da bi naš "Srečno!" ne bil zgolj beseda, temveč z zavestnim varnim delom ob vsakem času za vse dejansko srečen današnji in jutrišnji dan ... Da bi moj trud in trud mojih neposrednih sodelavcev in naslednikov v službi za varstvo pri delu ne bil zaman, četudi sem bil sam tu in tam "tečen" - kot so tudi oni marsikdaj, ter da bi vsi varno dosegali nadaljnje delovne uspehe in tako čili in zdravi dočakali svoj življenjski večer.
Martin Slatinšek, knjigovodja v PGM in sekretar občinskega odbora osnovnih organizacij ZRVS občine Velenje
Kako ste v času povojne izgradnje stopili v vrste Zveze rezervnih vojaških starešin /ZRVS/?
Leta 1948 so me poslali v šolo rezervnih vojaških starešin. Meseca maja 1950 sem prišel iz JLA in nastopil službo pri okrajnem ljudskem odboru v Šoštanju. Leta 1954 je že dobilo večji razmah delo ZROP v Šoštanju; v obliki organiziranih akcij in vaj. Takrat se je naša organizacija imenovala ZVEZA REZERVNIH OFICIRJEV IN PODOFICIRJEV ali ZROPJ. Poudarjam, da takrat ni bilo toliko strokovnih in ostalih predavanj kot danes, ampak predvsem praktične vaje in pohodi. Trudil sem se, da sem bil prisoten pri vseh akcijah, ki so bile organizirane za naše članstvo, in čez nekaj let prišel prvikrat v izvoljeni občinski forum ZROP, leta 1958 pa sem bil izvoljen za sekretarja občinskega odbora ZROP in to nalogo opravljam še danes; avgusta meseca bo minilo 16 let. Omenim naj tudi to, da se je naša organizacija po PETEM KONGRESU preimenovala iz ZROP v ZRVS, to je, ZVEZO REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN - JUGOSLAVIJE.
Kako konkretno izgleda vaše delo?
To je na kratko težko odgovoriti, pa vseeno bom to poskusil.
Torej, vsa pošta in povezava z republiškim odborom ZRVS, kot tudi z oddelkom za narodno obrambo občine Velenje, gre prek mene; moja dolžnost je, da vse to sinhroniziram in posredujem naprej. Pred vsako sejo občinskega odbora ZRVS skličem po nalogu predsednika sejo predsedstva in seznanim z vsemi zadevami predsednika občinskega odbora ZRVS, nadzorni odbor in predsednike komisij, ki obstajajo pri občinskem odboru
ZRVS. O vseh dogajanjih in sprejetih sklepih pa potem naprej seznanjam predstavnike osnovnih organizacij ZRVS v Šoštanju in Velenju. Sklicujem tudi seje komisij, sodelujem pri izdelavi programov iz dopolnilnih akcij. Skratka, biti moram povsod, da lahko sledim vsemu, kar se dogaja - in to od osnovne organizacije do sej republiškega odbora ZRVS v Ljubljani. Da na kratko povzamem, na mojem delovnem področju se stekata administrativna in organizacijska dejavnost, in to ob tesnem sodelovanju vseh članov občinskega odbora in predsednikov osnovnih organizacij.
Kaj vas osebno vleče k temu družbenopolitičnemu delu?
Tudi na to vprašanje bi se dalo mnogo napisati, vendar bom kratek. Delo v ZRVS je zelo konkretno in zanimivo. Vse naloge so točno opredeljene po zveznem, republiškem in dopolnilnem, občinskem programu ZRVS. Enkrat sem že omenil, kako dolgo delam za to organizacijo, in jasno je: če ob ostalem delu ne bi imel veselja do te dejavnosti, bi gotovo bili uspehi manjši. Moram poudariti, da je veselje delati z našimi člani, saj se je zamenjalo kar precej odborov, kot tudi predsednikov v teh 16 letih, pa smo se z vsemi zelo razumeli. Bili smo in smo kot eden; vse se izvaja po zadanem programu, odstopamo lahko le od dopolnilnega programa, če se to mora zaradi finančnih razlogov, medtem ko se od obveznega zveznega, republiškega plana ne da odstopati.
Ste doživeli pri svoji aktivnosti tudi slabe trenutke - razočaranja?
Pošteno bi se zlagal, če bi na to odgovoril pritrdilno, ker sem doživel ravno po tej plati delovanja že mnogo zanimivega, lepega, pa celo nepozabnega. V neštetih akcijah lokalnega, republiškega ali zveznega značaja sem doživel že toliko lepega, ker povsod vse prev va samo predanost, volja do dela - in ravno tu se da videti, kako naj izgleda dejanska bratska sloga in sožitje med vsemi narodi naše enotne Titove Jugoslavije. Rečem naj še samo to, da bi še naprej rade volje delal, sodeloval in nadaljeval svoje poslanstvo, v kolikor bom še naprej zaželen v sredini, v kateri živim.
Kaj vam je najbolj všeč pri zvezi rezervnih vojaških starešin?
Prvo, da so z mojim delom zadovoljni vsi, s katerimi kontaktiram. Zanimivosti v obveznem in dopolnilnem programu. Tesno sodelovanje, srečanja, zavzetost, energičnost, odgovornost, moralno-politično počutje in
tok dogajanj,usmerjen točno po stališčih ZKJ in SZDL, ter bratska zavzetost, kjerkoli sem do sedaj bil.
Kaj snujete za prihodnje obdobje?
Verjetno tokrat mislite moje snovanje v organizaciji ZRVS. Moja želja v imenu vsega članstva je,da bi čim-prej prišlo do izgradnjedoma družbeno-političnih organizacij v Velenju. V tem domu imamo obljubljen funkcionalni prostor za normalno potekanje včasih zelo odgovornega ali zaupnega dela. Vse do takrat pa bomo morali še naprej shranjevati marsikatero zaupno dokumentacijsko literaturo in rekvizite drugje, kar pa skoraj ni priporočljivo. In kot zadnje si želim, da bi še vnaprej sodelovali v tolikšni harmoniji, kot do sedaj, z vsemi organi in družbeno-političnimi forumi v občini in republiki .
Berto Zavolovšek, nabavni referent v nabavni službi, ob odhodu v pokoj
Zaposlili ste se že leta 1934, 9 15 leti. Kakšna je bila torej vaša mladost? Doma smo imeli srednjo kmetijo, bilo pa nas je 13 otrok.
Razumljivo, da ni bilo mogoče vsem ostati doma. šel sem v uk k privatnemu mojstru, kasneje sem bil splavar. Bilo je trdo delo, pa tudi lepe spomine imam na tiste čase.
Kako ste občutili težave mladega delavca? Kdaj ste izvedeli za delavsko gibanje, zadelo KPJ?
Za delo KPJ pred vojno nisem vedel. Precej sem se športno udejstvoval, in to pri nogometu in gimnastiki.
Kje ste doživeli okupacijo, kdo vas je leta 1942 povezal z OF?
Okupacijo sem dočakal v starojugoslovanski vojski in Nemci so me zajeli ter poslali v taborišče v Nemčijo. Vrnil sem se 1942. leta. Ko sem prišel februarja domov, sem se doma že prvo noč srečal s partizani, ker so vsi domači takrat že sodelovali z njimi.
Povejte mi tri najmočnejSe vtise oziroma najznačilnejše dogodke iz vašega sodelovanja v NOB!
Prvo srečanje s partizani me je izredno presenetilo, ker v taborišču nismo imeli jasne slike o narodnoosvobodilnem gibanju.
V	septembru 1944 sem bil sprejet v KP. Bil sem presenečen, ker sem menil, da še nisem dovolj zrel.
V	partizanih sta padla brata Peter in Jože. To me je pretreslo. Še težje pa mi je bilo, ko sem obakrat dobil nalogo, da sam o tem obvestim starše.
Kje ste se zaposlili v prvih dneh nove Jugoslavije?
Do februarja 1946 sem bil še v vojski, po demobilizaciji sem najprej pomagal obnavljati požgano domačijo. Ob koncu leta 1946 pa sem se zaposlil na OLO Mozirje.
Končali ste enoletni vzgojiteljski tečaj; kaj vas je k temu pripravilo?
Zaposlen sem bil v Litostroju,v internatu,kot vzgojitelj. Med mladinci sem z veseljem in uspehom delal, zato so me poslali v vzgojiteljsko šolo.
Na rudniku delate v komercialnem sektorju. Ste našli v tem delu zadovoljstvo?
Pri delu na komercialnem sektorju pri rudniku sem bil zadovoljen, zlasti zaradi dobrih in lepih odnosov s sodelavci. Delo je bilo zame precej naporno; živčen sem postal, po tem vem. Zato mislim, da je bilo premalo ovrednoteno.
Kako gledate na rudarstvo kot nekakšno posebno kategorijo med panogami?
Rudarstvo bi moralo biti tako upoštevano, kot je bilo prva leta po vojni, ker je še vedno enako pomembno in težavno.
Kaj pomeni za vas - iti v pokoj?
Iti v pokoj, mi pomeni, odpočiti se od vseh naporov in se s tem nekoliko okrepiti.
Ali mislite, da je v Velenju dovolj poskrbljeno za družabno življenje in družbeno aktivnost upokojencev?
Ne. - Ni prav, da so popolnoma pasivni skoraj vsi upokojenci z visokimi pokojninami, ki bi s svojim znanjem in sposobnostmi lahko veliko pripomogli za izboljšanje družbenosti in aktivnosti med upokojenci.
Kaj bi lahko rekli ob slovesu?
Svojemu kolektivu želim še večjih uspehov na vseh področjih dela in pri razvoju samoupravnega sistema.
Kooperacija v ESO
Piše Rudolf Stanko
Z naglim razvojem tehnike in vse večjimi potrebami po velikem številu enakih proizvodov, je nujno prišlo do delitve dela, do specializiranih podjetij, ki so se odločila izdelovati le eno ali nekaj vrst izdelkov. Tako se je eno podjetje odločilo izdelovati npr. samo hidravlično opremo, drugo samo motorje, tretje orodje, in tako dalje.
Pri takem, industrijskem načinu proizvodnje je potrebno za dokončno izdelavo izdelkov manj strojev in ti so polno izkoriščeni, zaradi specialne prirejenosti pa dajejo tudi maksimalne učinke. Na ta način se zmanjšajo stroški izdelave strojev in s tem pocenijo izdelki. Ker pa je za izdelavo nekega kompletnega stroja, denimo avtomobila, potrebno ogrodje, material in hidravlika, je nujno prišlo do poslovno-tehničnega sodelovanja med podjetji - do kooperacije, ki danes postaja vse bolj po-
membna.
To se sedaj dogaja tudi z elektrostrojnimi obrati, ki so se iz male remontne delavnice razvili v že močne obrate - podjetje, ki ne opravlja več samo remontno dejavnost, temveč izdeluje že najsodobnejše transporterje, podporja in druge stroje, ki smo jih prej drago uvažali. No, ne bi razglabljali o razvoju, opremljenosti s stroji in izgradnjo prostorov elektrostrojnih obratov - o tem je bilo dovolj povedanega že v prejšni številki Rudarja! Rad pa bi pokazal, da se je z razvojem elektrostrojnih obratov morala razviti tudi kooperacija, ki bi jo lahko razdelili v tri dele:
1/ kooperacija zaradi pomanjkanja lastne opreme,
2/ kooperacija zaradi premalih kapacitet,
3/ kooperacija v skladu z razvojnim programom.
Kooperacija zaradi pomanjkanja opreme
Kot je bilo že rečeno, izdelujemo večinoma opremo za potrebe jame. Razumljivo pa je, da vsega ne moremo izdelati sami; bodisi zaradi nedovoljne opremljenosti s stroji, bodisi da to ni v skladu z razvojnim programom ESO. Zato smo navezali kooperacijske odnose z raznimi podjetji v Sloveniji in izven nje. Tako imamo že več let obojestranske kooperacijske odnose s podjetjem EMO iz Celja. EMO izdeluje na svoji 900-tonski stiskalnici za ESO srednje dele stropnikov , dna za žlebove in vodila
Srednji deli stropnika - izdelki kooperanta EMO Celje
Kompletirani stropniki čakajo /pa ne dolgo/ na pot v jamo
za verige, ESO pa na svoji 630-tonski stiskalnici za EMO diske za avtomobilska kolesa, ker ima stiskalnica proste kapacitete. Slednje pomeni za ESO okoli 4000 000 dinarjev več celotnega letnega'dohodka.
Večji kooperantski odnosi so navezani tudi s kovaško industrijo Zreče, ki dobavlja vse vrste odkovkov - od veznic za verige in nožev za rezalne glave strojev F-6, PK in OMKT pa zagozjl in prečnikov do ključavnic za jamske stojke.
Z odlitki preskrbujeta ESO podjetje Vulkan iz Reke in livarna Muta. Tu so še mnoga druga podjetja, kot so tovarna verig Lesce, Prva petoletka Trstenik, ki nam dobavlja hidravliko, TTU Tuzla - reduktorje, Rade Končar in Varnost Zagorje - elektromotorje, pa Galip Šoštanj, RŠC Velenje, Železarna Štore, idr.
Ti kooperanti in dobavitelji omogočajo s svojimi storitvami, da ESO lahko izdelajo in skoro v celoti kompleti-rajo opremo za potrebe proizvodnje premoga.
Kooperacija zaradi premalih kapacitet
Drugačno vrsto kooperacije pa je navezal ESO z raznimi drugimi večjimi in manjšimi podjetji, pa tudi z nekaterimi obrtniki - in sicer kooperacijo, ki izvira glede na potrebe iz nezadostnih lastnih proizvodnih kapacitet oziroma proizvodnje.
Z vse večjimi zahtevami po čim večji proizvodnji premoga in zaradi primanjkovanja delovne sile so se načrtovalci proizvodnje premoga usmerili k vse bolj mehanizirani metodi pridobivanja, transportiranja in podpiranja. To pa je vplivalo tudi na ESO, ki kljub svoji prizadevnosti ne more naenkrat zadovoljiti vseh zahtev jame
glede mehanizacije, podpiranja, transporta, kot tudi ne zahtev ostalih TOZD. Vsi namreč hočejo imeti vse takoj .
V želji in težnji, da kljub vsemu zadovolji potrebe, so ESO zato angažirali celo vrsto kooperantov, ki pomagajo reševati občasne pereče situacije, in sicer z izdelavo elementov posameznih strojev, ali pa samos storitvami v delu. Slednjo pomoč smo iskali najprej v bližnji okolici,potem pa to ni več zadostovalo in mrežo tovrstnih kooperantov je bilo treba vedno bolj širiti, tako da sedaj pokriva domala skoraj vso Slovenijo.
Če od teh navedem nekaj pomembnejših kooperantov, je treba v Velenju omeniti RŠC. Ta nam je s svojimi uslugami pri strojnih obdelavah, predvsem pa pri tehnični obdelavi, pa tudi pri ključavničarskih delih, že mnpgo-
Na svoji 630-tonski stiskalnici izdelujejo v ESO tudi rondele za mešalce
krat pomagal zadovoljiti neodložljive potrebe jame.
Nadalje naj omenim Kleparstvo-vodovod Šoštanj, ki nam pri manjših ključavničarskih delih - skoraj bi lahko rekel - neprekinjeno pomaga. Zatem so tu Monter iz Dravograda, strojne delavnice rudnika Mežica, Stroj Radlje, Zarja Žalec, strojne delavnice Gradbenika Ljubno pa Litostroj, železarna Ravne, TAM Maribor, TRIMO Trebnje, celo kovinski obrat Pohorje iz Doba, in še mnogo drugih.
Doprinos kooperacijskih storitev k vrednostnemu obsegu dejavnosti ESO bo letos znašal okoli 10 %. Na ta način pa bodo ESO uspeli povečati svoje kapacitete za približno 10 000 000,00 din ter s tem v veliki meri zadovoljiti potrebe jame in ostalih TOZD oziroma omogočiti maksimalno proizvodnjo premoga.
Seveda nastopajo pri kooperacijskih odnosih najrazličnejše težave, kot so: pomanjkanje materiala, nedovolj-na proizvodna opremljenost kooperantov, problemi strokovnosti, transporta izdelkov in oddaljenosti izvajalcev od naročnika /kot vsi izvajalci tudi kooperanti radi zamujajo roke/. Zato mora tudi služba ESO za kooperacijo odigrati zahtevno vlogo ; potrebni so nenehneurgen-ce; pismene telefonske,in osebni obiski, da uspe pravočasno zagotoviti naročene izdelke in realizacijo del.
Kooperacija v skladu z razvojnim programom
Tretja smer v kooperacijski dejavnosti je navezovanje stikov in sodelovanje z večjimi podjetji v okviru razvojnega programa ESO.
Tudi ESO gredo svojo razvojno pot - ne smejo in ne morejo ostati na tej stopnji, kot so. Misliti je treba tudi na jutri, ko bodo potrebe Jame zadovoljene - obrati, stroji in ljudje pa ostanejo. Zato je en del proizvodnje usmerjen v izdelavo rudarske opreme, kot so verižni transporterji, gumi transporterji, stiskalnice, vitli, podporja in celo napredovalni stroji, ki so se s sodelovanjem konstrukcijskega biroja in praktičnega preizkuševanja v jami tako izpopolnili, da jih izdelujemo že serijsko. V to smo že vključili tudi prodajno slu ki te naše izdelke - seveda, kolikor jih zaradi or- a dela sploh lahko izdelamo - z uspehom prodaja.
Drugi del razvojnega programa ESO pa je usmerjen v iskanje možnosti za razvoj proizvodnje povsem novih izdelkov - najprej prek kooperacije, da bi se kasneje proizvodnja razvila v serijsko izdelavo finalnih izdelkov. V ta del programa usmerjamo tudi odvečna kapacitete posameznih strojev, ki jih zaradi specifičnosti lastnih izdelkov tudi moramo imeti.
Posebej o kooperaciji elektro obrata
Za potrebe po vzdrževanju je bilo nujno razviti tudi elektroinstalatersko dejavnost, ki se je od takrat, ko se je z njo ukvarjalo le nekaj vzdrževalcev, razvila v močno dejavnost našega elektro obrata, Ta je povečal svoje kapacitete do take mere, da je moral začeti
sodelovati z drugimi podjetji. Tako ima navezane kooperacijske odnose z gradbenim podjetjem Vegrad, Gradisom in Ingradom, za katere izvaja instalacijska dela pri izgradnji stanovanj in industrijskih objektov. Sicer pa ta naš obrat navezuje kooperantske odnose in sklepa pogodbe tudi samostojno - direktno z investitorji gradenj - kar pomeni, da prehaja k direktni prodaji odvečnih kapacitet.
Prav tako je z vodovodno-toplovodnim obratom. Delavnica za vzdrževanje se je razvila v močan obrat, ki izvaja vsa instalacijska dela v Velenju in pri izgradnji stanovanj in hal prav tako nastopa kot kooperant Vegrada, Gradisa in Ingrada - dela pa prevzema tudi direktno od investitorjev. Omenim naj še, da je vzdrževalna dela za mestno toplovodno omrežje po odcepitvi prevzelo podjetje Toplovod, tako da naš toplovodni-vodovodni
•	stropnike/RLV/,
•	stojke /Schwartz/,
•	reklamne fotografije za napredovalni stroj NS-45,
•	v paviljonu ZRN smo razstavljali v kooperaciji s Hemscheidtom kompletno nosilno podporje z nosilnostjo 4 x 83 t.
Osnovni namen razstavljanja je v tem, da se postavimo na šahovnico izdelovalcev rudarske opreme. Sejem v celoti je imel malo obiskovalcev, ker gre pač za bolj specializirane razstave. Kljub temu smo z obiskom na našem prostoru zadovoljni. Do konkretnih sporazumov in pogodb ni prišlo, ker nimamo prostih zmogljivosti. Najbolj so se zanimali za drobilce /lahko bi jih prodali 30 po 40 milijonov S din/. Sledi napredovalni stroj NS-45 /10 interesentov po 170 milijonov S din/. Potem

obrat dela izključno za tuje naročnike.
Namesto sklepa
Posebej perspektivno postaja tudi sodelovanje s TAM Maribor, obrat Studenci, pri izdelavi kotlov Stadler, saj se ta kooperacija vse bolj širi. Nadalje, kooperacija s tvrdko Hemscheidt, za katero izdelujemo hidravlično jekleno podporje, oziroma mi izdelujemo stropnike, osnove in banane, Hemscheidt pa hidravliko!
Sicer pa naj bo o kooperaciji ESO zaenkrat dovolj, ker se bomo te problematike dotaknili še v naslednjih naših prispevkih v Rudarju.
V nekaj vrstah
Izjava ing, Vilija jelena o udeležbi ESO na spomladanskem zagrebškem velesejmu
Letos smo razstavljali na 225 kv. metrih naslednje izdelke : •
•	dva pogona za trakove /VP-60 in PTE-20/,
•	dvadvoverižna transporterja/EB-620 in DVT-430/,
•	dva vitla: PV-15/22 in 10/15,
•	drobilec /DP-2 x 22/,
•	konzolno stiskalnico /KS-150/,
Dopisujte v svoje glasilo!
k_______________________4
vitli /14 kom 4 8,5 milijonov S din/, manj pa dvoverižni
transporterji, trakovi in konzolne stiskalnice. Za stojke in stropnike bi lahko takoj sklenili pogodbo za 5 000 kosov za Srednjebosanske rudnike. Glede kooperacije s Hemscheidtom je bilo precej zanimanja, vendar ni prišlo do večjih dogovorov, razen enega s Srednjebo-sanskimi rudniki, ki nameravajo kupiti tri kompletna mehanizirana čela v dolžini čez 100 m.
Sejem je kot groba slika tržišča pokazal, da teh izdelkov primanjkuje in da je naša razvojna usmeritev pravilna.
Da bi lahko realizirali tisto, kar tržišče od nas zahte-
Z razstave naših izdelkov na velesejmu
•	Zgoraj - Razstava TOZD PZS
•	Spodaj - Dvoverižni transporter z drobilcem, eksponat ESO
va, bi morali občutno povečati kadrovske in prostorske zmogljivosti.
Rešitev je v tem, da zgradimo nove elektrostrojne obrate, s čimer bi lahko ponudili tržišču nove izdelke, predvsem pa bi TOZD RLV lahko nudili kvalitetnejše in hitrejše storitve!
♦
Izjava Romana Žista o udeležbi TOZD plastika in zaščitna sredstva na zagrebškem velesejmu
Razstavljali smo na 90 kv. metrih. Seznam izdelkov je takšenle:
•	avtomati za zavijanje s trakom,
•	plastični trakovi,
•	pribor za zavijanje/ročni spenjalci, odvijalci, sponke/ ,
•	monofili /plastične niti - vrvi/.
Zanimanje je bilo proti pričakovanju precejšnje. Predvsem so prihajali naši stalni kupci, ki želijo preiti na avtomatsko spenjanje.
Sklenili smo prodajno pogodbo za prodajo avtomatskih spenjalcev firme Interlek - Chicago. To firmo namreč zastopamo na jugoslovanskem tržišču. Skupaj z avtomati smo prodali, seveda, tudi naše trakove.
Zaenkrat ne moremo dati realnega podatka o poslovnem uspehu na velesejmu, ker se bo večina kupcev oglasila šele pozneje. Že sedaj je kakšnih 100 potencialnih kupcev. Povpraševanje bomo zaenkrat še lahko zadovoljili.
Na jesen bomo spet razstavljali.
SA MLADIM VELENJSKIM RUDARIMA
Prelepi alpaki predeli smenjlvall »u »e pred nailm očima dok' nismo do*li u čudcsnu (vorevlnu IJudskog uma I ruku, u Velenje — grad o kcme su mnogi pisali I mnogi mu te dlvlll, kome ni ovaj reporter nlje mogao da odoll a da mu ne pokloni svu IJubav 1 patnju. Moderne aaob-račajnlcc, gradevlne koje več pred-*kazuju kako če Izgtedatl naša bu-dučnost, savremene trgovine I lju-bazne prodavačlce, Industrija kojom bi sc mogli ponositi I mnogo večl gradovi nego šlo Je ovaj, samo su neki od pokazatelja da se ovde dobro rodilo I radi, da se ovde sigurnim koradma grabi u buduč-nost.
Pa Ipak, Velenje Je, pre svega, rudarski grad.
Iz utroba zemlje koja Je ovde bila darežljivi ja nego lna£c, čovek, potpomognut malinama I mehanlza-cljom, decenljama več Izvlačl črno zlato, ugalj, kome sc posle nekoliko godlna nepoverenja opct vračamo u ovo doba energetske krize Mo potresa čltav svet.
Nlje slučajno rečeno da Je rudarski život težak 1 pretežak. I kako nam reče Jedan rudar, treba dočl ovde u Jamu, radltl samo dan-dva, pa se u to uvcrtti. . . lamo gde svetlost suncu nlkada ne može ni da prlvlrl, na četlri stotine 1 vile me ta ra Ispod zemlje teče život kao u koinld. A rudari, gotovo u ležečem položaju, sa kopačlcom u ruka-ma 1 svctlom na svom ilemu, krče /latne ugljene staže 1 »otlmaju« od prirode mllione I mlllone tona lignita koje če nam omogučltl da Imamo dovoljno električne energije, da nam Je toplo u domovlma kada na-polju počnu mrazevl...
Težak Je život rudarski. Znoj se I u ovc zimske dane neprestano cedi sa Ilca, Iz tela, a pratlna neml-losrdno I .polako zavlačl u svaku poru na koži. Valjda ne postojl ne-Izvesnlje sudblne od rudarske. Ume priroda I te kako da se pobunl. lako ovde dobro poznaju sve vrste otrova do čljlh Isparenja može dočl, raltllna sredstva su vrlo često ne-
močna kad »hoče« nesreča. Zato se I ne treba čuditi ovoj majd, ženi rudara, koja, Ju skoro, nlje htela da da svoju kčer za rud a ra Jer ni ona celog života mira nlje Imala, večlto u Iftčeklvanju da joj se muž živ I zdrav vrati Iz jame. . .
VREME — ZA AKTIVNOST
Mladih u velenjskim rudnlclmn ima oko hlljadu. Možemo slobodno reči da smo se uverill da se ovde na njih ozblljno računa, Mo je sva-kako rezultat njlhovog angažovanja I pregalaitva. »Vile od 20*/« mladih uključeno Je u samoupravne organe I forume u rudniku« — kaže nam BOJAN ŠKARJA sekretar omladln-vke organizacije. U svojoj organizaciji mladi se ne bave samo pltanjl-ma koja se tiču njlhovog preduzeča, več su aktivno uključenl u razmat-ranje najvažnljlh problema 1 pitanja koja se postavljaju pred naic društvo u celini. Dobra organlzovanost, postojanje omladlnskog aktiva pri svakom OUR-u, čak lest u neposredno J proizvodnji, vrlo dobra saradnja sa organlzacljom SK, sindikatom I drugim u rudniku, obezbeduju us-pelnn rad omladlnske organizacije. Da napomenemo samo da ovde posluje Čak I samoupravne grupe rad-nlka-rudara na njihovim radnlm mes-timr koje, preko poslovode I briga dira, daju svoje primedbe I predloge na. važne dokumente kojl se tiču života I rada samog rudnika. Mno-gostruke su I vrlo raznovrsne aktivnosti mladih: poboljlanje žlvotnog standarda, kulturni život, sportskl, markslstlčko obrazovanje, moguč-nostl daljeg usavriavanja 1 ftkolova-nja Itd, Itd. Ml čemo se u ovom prikazu zadržati samo na nekim...
JUGOSLAVIJA U MALOM
Na predlog 1 Inlcljatlvu omladlnske organizacije u rudniku, lzgra-deno Je proftle godinc moderno arhitektonsko zdanje, samačkf dom za rudare. To Je prava Jugoslavija u malom — ovde zajedno žive 1 Bosanci 1 Srbi, I Slovenci I Albanci I Makedonci...
Kad smo ga posetUI, bilo Je veče I ubrzo se u druitvenom klubu nal-lo dvadesetak mladih rudara kojl si’ bili vrlo obradovanl nalom po-setom. Jol nelto, u samačkom domu radi omladlnskl aktiv stanarn doma, Jedan vrlo zanlmljlv oblik organlzovanja I rada hiladih. Ovde smo dobili odgovore na gotovo sva pitanja koja su nas Interesovala.
Možda nllta rečltljc ne govori o životu rudara od rudarskog Ilca. IBRAHIM TUFEKCIC koga ovde svl zovu »Država«, več dvadeset go-dina Je rudar. Njegovo Je Ilce pre-puno bora koje nam nlkad ne bi rekle da on Ima samo četrdeset godlna. Radio je u Lukavcu, u Bano-vlčlma da bi najzad dolao u Velenje. »Mladima Je danas lakle, sav-rlenlja je mehanizacija, pa Ipak oni nerado dolaze u rudnik. Videli ste I sami kako je, I zalsta treba Imatl dobru petlju« pa da mlad čovek ostane 20 lil 30 godlna do penzije u rudniku. Ibrahim zaraduje prose-čno 350.000 hiljada, 1 na svoje les-toro dece, koja žive I Ikoluju se u o kolini Tuzle, doblja Jol 116.000 na Ime dečjeg dodatka. Mnogi če reči da Je to dovoljno. ali ako vam kažemo da on za te pare radi svake subote I nedelje, vrlo često u prvoj sme ni, prespava drugu pa nastavi sa radom u trečoj — biče vam ra-zumljlvlje njegove reči »Plata Je slaba naakroz u rudnlcima«.
Golobradi Mirsad lz okollne Brčkog kome Je tek scdgmnaesta godlna I prva u njegovom radnom veku Ide svakog dana u Ikolu u Celju 1 veruje da če se Jednog dana »otrgnutl od telkog rudarskog posla«. Kad vidim da 1 na gradevinama ljudi Isto ovoliko za rade — težko ml na srcu... »Mirsad Je mlad 1 želeo bi da Ito korlsnlje provede svoje slobodno vreme«. Kakvo Je sada stanje, ostaje nam za razonodu samo kafana. . . »Sekretar omladlnske organizacije u rudniku vrlo ga Je obra-dovao vešču da če opet na Inlcljatlvu omladlnske organizacije 1 prilo-zlroa svlh mladih u Velenju biti us-
koro izgraden omladlnskl dom sa dlsko-klubom, čltaonlcom 1 prostori Jama za i^azllčlte aktivnosti mladih.
Upravnik doma Karlo Uran jek go-vorio nam je o Jol ne rele no m problemu društvene ishrane rudara. »Naj-kasnlje do oktobra rcllčemo I to pitanje«.
GDE SU PROBLEMI
O radu omladlnskog aktiva u domu govorlo nam Je njegov predsednik, Božo Horvat: »Svesnl smo da mladi ne smeju ostati lzvan svlh društvenih pitanja, u tom pravcu se k reč e 1 naša aktivnost. Medutlm, ovde Imamo problem da mladi ljudi često odlaze I dolaze... pa Ih Je trško zalnteresovatl za rad...«
U pot razi za odgovorom na pitanje:	Zašlo mladi često napuštaju
posao u rudniku, nalili smo na dva vrlo značajna 1 osetljlva problema. Kao Ito ste videli, u rudniku u neposrednoj proizvodnji rade rpladl ljudi lz svlh krajeva naše zemlje. Samo u samačkom domu trenutno živi oko 340 Bosanaca. Džemal Mehle Iz okollne Tuzle nam Je rekao: •Istlna je da su mladL ljudi u rudniku uključenl u sva samoupravna Icla I forume, u reševanje' svlh pitanja, ali kod nas kojl smo došll lz drugih krajeva zemlje vellku smet-nju predstavlja nepoznavanje slove-načkog Jezika. To nam onemogučujc naše potpunlje uključlvanje u rad samoupravnih organa.«
Isti problem nepoznavanja jezika javlja se I kao uzrok relativne ne-zalnteresovanostl mladih ljudi za dalje školovanje. Iako Je ovde zalsta pružena velika šansa mladima da se dalje usavršavaju I napreduju (samo u Velenju postojl nekoliko škola), nepoznavanje slovenačkog Jezika predstavlja glavnu teškoču da mladi ljudi lz drugih krajeva zemlje nesmetano prat e nastavu. Otuda I naglašena potreba za Jednom ško-lom u kojoj bi se nastava odrlava-la, kako su nam rekli, bar na srp-skohrvatskom Jeziku.
I Još nešto. »Ml Slovenci, moram priznati, ponekad smo vrlo sebični«-kaže nam upravnik doma KARLO URANJEKl nastavlja: »U procentu, vrlo je malo brigadlra 1 nadzornika u rudniku lz drugih krajeva. Kad bi se taj p roče nat povečao, slguran sam da bi se ljudi duže zadrževali. . .« Dakič, tu Je, I problem donekle nes-redenlh medu sobnih odnosa.
Pa, Ipak, složno živi ova Jugoslavija u malom. Težak je život rudarski, ali ovde su svl shvatill da re-šenje brojnlh problema leži u njima samima. S ponosom su nam pokaži vali sportsku oprem u, šahovski klub, vrlo oskudnu blblloteku. žele mladi da saznaju što više, a sada Još nema dovoljno sredstava da sc Ispune sve njihove želje. 1 vi, dragi čitaod, možete Im u r torne pomoči ako Im pošaljete neku knjigu koju sle več pročltall. Njihova adresa Je: Samski dom, Kersnikova 2, Velenje. Gbradovače se tom poklonu I Mirsad I Karlo I Božo Horvat 1 mnogi drugi sa kojlma smo do duboko u noč razgovarall o znoju 1 suzama rudarskim...
ZORAN SEKULIČ
ZGORAJ - Iz MLADOSTI, Beograd - marec 1974
Uvjek medu prvima
KOMUNISTOMA RUDNIKA LIGNITA U VELENJU PRIPADA TAKO-DER ZASLUGA STO JE NJIHOVA SINDIKALNA ORGANIZACIJA PREDLOŽENA ZA NAGRADU
PHEDSJEDNISTVO
člnskog sindikalnog viječa Ve udruživanja rudnika lenja predložilo je rukovod- u Velenju stvu slovenačkih sindikata 'nom u So.H da ovc godine »Zlatnt znak bno značaj Rcpubličkog viječa« dodijcli energetike u Sloveniji, sindikalnoj orgamizaciji rud- — Komunisti u na*cm sin-nika lignita u ovom indu- dikatu stalno se zalažu za strijskom gradu. »Zlatnl prijem mladih i aktivnih znak Rcpubličkog viječa« do članova sindikata u svoje re djeljujc se. inače, svake godi- dove, za njihovo društveno-ne najboljim organizacijama političko obrazovanje — aralai...................
Op- ne organizacije došlo je do iča Ve udruživanja rudnika lignita ovod- u Velenju sa Termoelektra-slovenačkih sindikata nom u Softtanju, Sto Je posc-e godine »Zlatnl znak bno značajno za dalji razvoj ličkog viječa« dodijcli energetike u Sloveniji.
lanova sindikata tjlhovo obrazovanje
njihov stvaralački doprl- kao nam je takoder Ivo Ka-nos razvoju samoupravlja- dliček. nja, izvrševanju proizvod- Predsjednik Konferencije nlh i drugih »klasičnih« sin- nas Je obavljcstio da komu-dikalnlh zadataka.	nistl u sindikatu upravo sa-
dB vode bitku za Sto dosljed — Medu 3.7B5 članova sin. niju primjenu duha Ustava dlkata. koliko inače imamo i u praksi. Inače, nR inicijati-
lih« sin- nas Je obavljcstio da komu-
stl u
dB vode bitku za Sto dosljed
zaposlenih, preko 400 su munisti, a večina
10 i u praksi. Inače. nR inlcijati-ko- vu komunista koji rade u si radni- ndikalnoj organizaciji, veleilj oizvodnje ski rudnik je bio medu prvo Kadil- va četiri rodna kolektiva u Konferenci- Sloveniji kojl su se organi-kim
nizacija rudnika. — 6vc nclpima. A zatlm nam je re-j smo st igli sn ba uglavnom
gani:
Sto smo dosod post igli, a : smo mislim dosta. trc-
jsta.
ti pripisati stva- — Od ralačkom djclovnnju komuni ka Istakno blh
primjer.
kom 1973. godinc da sc nji- snosl hova sindikalna organizaci- ravkn ja organizira na novim, de- mo sc i za legatskim osnovama. Nakon linije žimnice, obezbjedenje toga. na inlcljatlvu sindikal- gradevinskog zcmlJISta za po
dizanje radnlčkih stanova i kuča. j.
O udje smo saznali da su ko munisti. članovi sindikata Vc lenjskog rudnika dosta aktiv ni i u kreiranju opčinske i republičke sindikalne politi-
Pohvalnu oejenu o radu rudničke sindikalne organizacije čull smo i od Franca Maigona, sekretara Opčin-skog sindlkalnog viječa, a mi želimo samo Jo* dodati da je predsjednik ovog foruma takoder radnlk rudnika. To Je Teodor Jelen, kojl predsjedni čku dužnost obavlja volonterski.
S. PETROVIČ
cl iz neposredne proiZ'
— rekao narp je Ivo 1 ček, predsjednik K je osnovnih sindikalnih or- zirall na amnndmanskim pri
»klasičnih« zadata-brlft
u lgu za žili naSlm sindikalnim or- votne I rndne uvjetc radni-gnnizacljama.	ka. Organiziramo odmor za
Komunisti rudnika, zajed- Sto veči broj radnika i klino sa ostalim članovima sin matski oporavak za one koji dikatn, svojski su se, na su iscrpljenljl. Za te drugn-•imjer. založili joS počet- ve sindikalna organizacija : da i
kalna organizaci pošto troSkova bo-
oporavku. Brine-obezbjcdenjc je: eden
Stevan Petrovič, dopisnik iz
Velenja
ZGORAJ - RAD, Beograd - aprila SPODAJ - RAD, Beograd - maja
Sireno je oglasilo rekord
RADECI SUBOTOM I BOREČI SE S PODZEMNIM VODAM- RUDARI VELENJA PREMASlLI PLAN
USp.Uos .'elinim teškoča-ma koje su zadesile velenjski Rudnik lignita — koji nakon udruživanja sa Termo-cnektranom Šoštanj posluje kao OOUR Rudarskog elektroenergetsko" kombinata — članovi ovog kolektiva pos-tigii su do sadi največe rezultate u proizvodnji, Pokre-nuo ih je poziv njihovih kolega iz Majdanpeka da se natječu u proizvodnji i bo-ljorj organizaciji rada u čast Desetog kongresa SKJ.
Ovaj poziv je u Velenju primJjem sa oduševljenjem a napori za veču proizvodni u lignita predstavljaju na-stavak borbo pokrenute još lanjske godine, u vrijeme težke energetske krize, kada sc Slovenija više puta našla u mraku. Tad.i su velenjski rudari na poziv svog sindikata, Saver.n komunista' i samoupravnih organa odlučno rekli: »Sto se nas tiče, za-jednica neče morati da trpi pomanjkanje elektifne energije. 'Radničko obiteljt. naši vjerni potrošači, neče se morati smrzavati pored svojih peči.«
Tada jo osnovan pokret •ervenih rudarskih nadnica« liudači su, i porod svakodne vnog napornog rada. počeli silnziti u rudarske jamo 1 u sloboune subote i nedjelje. Za jrdno s njima, pod rudarskim šljemom, bili su i njihovi drugovi iz kancelarija.
— Mi srno nat ječanje vezali i uz usvajanje novo* Usta va SFRJ — kažu Slavko Janežič, direktor OOUR rudnika lignita, i Frane Žula. sekretar samoupravnih orga na. — Krenuli smo u ovo značajno natjecanje, /.a koje su se izjasnili svi rudari u teškoj neprllici. U januaru nam je podzemna voda zalila najjaču janv.i Skale, pa su so rudari morali boriti na dve fronte, i dan i noč.
lako je zbog te okolnosti proizvodnja a jaml Jjkole mo rala biti smanjena za preko dvije lističe tona dnevno, u svakom mjesecu od janu-
ara do mujj rezultaii su bi li bolji, nego u istem razdo-blju prošle godine, kada se radilo pod normalnim okol-uootima. U prva četiri mjese-ea ove godine proizvedeno jo više od 1.5 milijuna tona lig nita, a dnevna proizvodnja je u posljednjih mjesec dana povečana cd 12.340 na više od 13.750 tona.
Osmog maja velenjski rudami su slrenom oglasili sVoj apšolutni dnevni rekord u proizvodnji lignita. Tog dana oni su ishopoh 14.300 tona ugljena. i to ti uvjotimn kada rudniku za normalam rad nedostajc oko stotimi rudara. Tako su velenjski »knapi«, kako ovde zovu rudare, u dosta teškim okolnostima povečali mjesečuu proizvodnju li gnila za više od 0.6 pošto.
Janežič i Zula objainjava-ju zašto sc odustalo od rada nedeljom:
— Mi i sada radimo svake subote u tri smjene. ali smo r.cdeljne prepodnevne smic-rio nzpustili. Ukazalo se da je napor za rudare preveliki, mada su oni željeli da se »ervene subote i nedje-lje« nastavc onako kako je bilo u počelku natjccanja. Ostale su samo još »ervene subote«. ali proizvodnja je znatno veča nego onda kada se radilo punim proizvodnim kapacitotima i nedjeljom.
Kolektiv rudnika Velenje od 3.750 ovdušnjih rudara že li da se natjecateljskj duh nastavi i nakon Desetog kon gresa Saveza komunista. Svje sni su da od njih zavlsi ka-kva če bili energetska situacija u zemlji i hoče li rad-ničke obitelji irnati dosta ug-ljcna za domačinstvo. Zbog toga su prihvatil: sugestije svog sindikata i drugih dru-Stveno-pol! tičkih organizacija da no smanje radni tempo ni nakon prazničnih kongresnih dana. Vjoruju da če jm se it torne pridružiti i rudari i u drugim jugoslavens kim rudnlcima.
Stevan PETROVIČ
DRUGI O NAS DRUGI O NAS DRUGI O NAS DRUGI O NAS DRUGI O NAS DRUGI O NAS DRUGI O NAS DRUGI O NAS
Or g ani z aci j a uv a j an j a avtomatske obdelave podatkov v REK
1.	Oprema
Po sklepu bivšega CDS je bila konec preteklega leta podpisana najemna pogodba za računalnik IBM System/3
-	model 10 /Slikal/. Za ta stroj smo se odločili, ko smo po daljšem proučevanju strojev in primerjanju ponudb raznih dobaviteljev ugotovili,da nam glede na svoje kvalitete, zmožnosti in zanesljivost delovanja v začetku uvajanja AOP najbolj ustreza.
Stroj ima naslednjo konfiguracijo:
-	procesna enota z 32 K centralnega spomina in s ciklusom 1,5 mikrosekunde,
-	MFCU /mnogofunkcijska kartična enota/ s hitrostjo čitanja 250 kartic na minuto,
-	konzolni pisalni stroj,
-	vrstični verižni tiskalnik tiska 1 100 vrstic na minuto,
-	periferni spomin predstavljajo enote diskov s kapaciteto 45 milijonov znakov.
Prenos podatkov z dokumentov v računalnik se opravlja preko96-kolonskih kartic. Za luknjanje in verificiranje kartic so potrebni posebni stroji.
Po konfiguraciji sodeč gre za razmeroma zmogljiv stroj, ki bo povsem sposoben prevzeti naloge prve faze uvajanja AOP. Konfiguracijo modela 10 je možno še nekoliko razširiti /povečati centralni spomin, uvesti dual - pro-gramming, zamenjati MFCU za hitrejšega/. Znatno pa se lahko pospeši pretok programov z zamenjavo procesne enote modela 10 z modelom 15, ki omogoča paralelno odvijanje vhodno-izhodnih operacij inračunskih operacij, ter ima možnost za priključitev dodatnih diskovnih kapacitet. Na uspešnost obdelav z računalnikom pa močno vpliva tudi način programiranja in razvrstitev datotek na diskih.
11.	Dokumentacija
Uvajanje AOP je v znatni meri proces dokumentiranja
dejstev o poslovanju, definiran ju ciljev in postopkov obdelave podatkov. Tudi program, ki vodi delovanje računalnika, je sestavni del dokumentacije. Bistvenega pomena je, da je dana možnost za hitro prilagajanje obdelav spremembam v poslovanju, kar pa omogoča le dobra dokument aci j a.
Med centri so velike razlike prav v vodenju dokumentacije. Čeprav vemo, da dokumentiranje nekoliko upočasnjuje proces programiranja, smatramo, da se nam bo vlaganje v dokumentacijo zelo izplačalo.
Oddelek AOP vodi 11 arhivov!
1.	Arhiv organizacijskih postopkov.
Organizacijski postopek je dokument osnovnega pomena za AOP, saj se z njim;
-	določa način poslovanja z mehanografskim ali ne-mehanografskim dokumentom v obračunski enoti ali TOZD,
-	določa pomen podatkov in postopek obdelave podatkov na dokumentu, itd.
Organizacijski postopek se izdela v sodelovanju s TOZD. Le točno opravljanje organizacijskega postopka bo omogočalo pravilen obtok dokumentov /prikazan na hodogramih dokumentov/, s čimer bo izpolnjen eden od pogojev uspešnosti avtomatske obdelave podatkov.
2.	Arhiv obrazcev.
V	arhivu se zbirajo obrazci, opisani v organizacijskih postopkih. Obrazci so;
-	mehanografski,
-	pomožni,
-	interna dokumentacija oddelka AOP .
3.	Arhiv verig.
Z verigo programov je ponazorjen koncept obdelave podatkov v računalniku. Veriga služi kot osnova za pisanje programskih definicij.
4.	Arhiv programskih definicij.
V	programskih definicijah je predpisano delovanje programov. Programskim definicijam so priložene kopije opisov datotek, kartic, tabel, flow-charti /diagrami poteka programov/, idr.
5.	Arhiv opisov kartic in datotek.
Arhiv je osnovnega pomena za pisanje programskih definicij, ker vsebuje opise datotek in kartic na dokumentih:
-	opis kartice - datoteke /s seznamom programov, ki uporabljajo datoteke/,
-	opis kartic;
opis zapisov datotek,
-	opis podatkov na kartici - datoteki.
6.	Arhiv tabel šifer.
V	arhivu se na posebnem dokumentu vpisujejo šifre, ki se uporabljajo na dokumentih ali v programih, kot na primer šifre TOZD, šifre obračunskih enot, šifre področij prodaje, vrednosti grup, itd.
7.	Arhiv pregledov napak.
Tabelarično se prikažejo napake, ki jih programi za logično kontrolo odkrivajo na vhodnih dokumentih. Pregled napak je v pomoč pri popravljanju napak na dokumentih.
8.	Arhiv tabel.
Vsebuje primerke tabel, ki se izpisujejo s programi. 8. Arhiv testiranj.
V	arhivu se zbirajo rezultati testiranj programov.
10.	Arhiv navodil operaterju.
Navodila operaterju se napišejo za vsak program in dajejo operaterju podatke o potrebnem stanju sistema in o potrebnih akcijah operaterja ob nenormalnem sklepu obdelave.
11.	Arhiv navodil za luknjanje.
Vsebuje navodila operaterjem na luknjalnih in verifi-cirnih strojih ter programe za te stroje.
111,	Kadri
Kakor je bilo omenjeno v prvem članku, je zaenkrat neposredna uporaba računalnika, vsaj v večini primerov, nemogoča. Zlasti pa to velja za poslovne obdelave, zaradi česar je potrebno šolati /šolski program IBM/ posebne kadre za delo s strojem. V oddelku AOP imamo;
-	organizatorje,
-	programerje,
-	operaterje,
-	operaterje na luknjalnih in verificirnih strojih.
Delovno področje zgornjih profilov strokovnjakov je določeno z dokumentacijo in je v glavnih črtah naslednje:
1.	Organizator:
-	analizira obstoječe stanje,
-	s TOZD definira rezultate AOP,
-	kreira mehanografske in pomožne dokumente,
-	kreira obtok dokumentacije,
-	izdela organizacijske postopke ter pomaga pri uvajanju novih dokumentov,
-	izdela verigo programov,
-	izdela in ažurira dokumentacijo datotek in kartic,
-	izdela programske definicije in napiše testne podatke .
2.	Programer:
-	kompletira programske definicije,
-	po potrebi izdela flow-chart,
-	izdela program in ga testira s testnimi podatki,
-	napiše navodila operaterju,
-	napiše navodila za luknjanje,
-	kompletira ostalo dokumentacijo.
3.	Operater upravlja stroj, vodi dnevnik obdelav in sodeluje pri kompletiranju dokumentacije.
Poleg zgornjih profilov so potrebni šifrerji in pripravljavci dokumentacije za razna pomožna, a neob-hodno potrebna dela:
-	pri šifriranju artiklov,
-	pri šifriranju kupcev, dobaviteljev, itd.,
-	kot pomoč organizatorju ter pri uvajanju novih dokumentov ,
-	pri urejanju dokumentacije,
-	za kontrolo kvalitete podatkov na vhodnih dokumentih,
-	pri poizkusnih obračunih, itd.
IV.	Program uvajanja AOP
Postopen prenos poslovno-tehničnih obdelav podatkov na računalnik predvidevamo v dveh fazah. V prvi fazi so obdelave, ki so osnovne in ob katerih je treba opraviti osnovna organizacijska dela ter pripraviti matične datoteke.
V	drugi fazi so obdelave, ki delno uporabljajo podatke prve faze, delno pa so samostojne, a zaenkrat še niso aktualne.
1.	faza!
1.1.	Materialno in blagovno poslovanje.
Dokumenti, ki se bodo uporabljali, so bolj popolni
od dosedanjih in bodo omogočili pripravo knjižnih nalogov za nekatere konte razredov 3, 4, 6 in 7.
Poleg tega bomo z računalnikom obdelali likvidirane fakture /pregled nabavnih cen/, obremenjevali delovne naloge, konte in stroškovna mesta z. materialnimi stroški, strojno pisali račune za prodajo iz skladišč. Ker bodo podatki arhivirani, bodo možne še razne druge analize materialnega in blagovnega poslovanja.
1.2.	Obračun delovnega naloga.
Obdelava zajema podatke s proizvodnih nalogov, delovnih nalogov in operacijskih listov in daje obremenitve delavnih nalogov s stroški dela, izračun poprečne akordne dnine /vhodni podatek za obračun OD/, pregled stroškov na delovnih nalogih, izračun realizacije in strojno pisanje računov z dobavnic ter računov za delovne naloge "po dejanskih stroških".
1.3.	Personalna evidenca in izračun osebnih dohodkov sta obdelavi,ki prideta na vrsto v prihodnjem letu.
1.4.	Likvidacija računov za storitve.
2.	faza!
V	nadaljnjem so naštete nekatere zanimive obdelave, pri katerih bo še potrebno vložiti precej naporov za izdelavo koncepta:
2.1.	Obdelava kosovnic in tehnoloških postopkov omogoča izdelavo kalkulacije materialnih stroškov in stroškov dela za polizdelke in izdelke ter strojni razpis dokumentacije /delovnega naloga, operacijskega lista, materialne zahtevnice/. Pri tem lahko uporabimo paket programov BOMP.
2.2.	Vodenje tehnične kartoteke strojev za jamsko mehanizacijo, pa tudi tistih ostalih, pri katerih je vzdrževanje opreme obsežno.
2.3.	Obdelava delovne dokumentacije v jamskih obratih.
2.4.	Vodenje salda kontov.
2.5.	Vodenje investicij v teku in uporaba paketa programov za mrežno planiranje.
2.6.	Knjigovodstvo osnovnih sredstev.
Jaril Lavrenčič, dipl.ing., vodja oddelka AOP
Za šalo in zares . . .
Dva dni na Paškem Kozjaku
Predsedstvo konference aktivov mladih delavcev naše delovne organizacije si je na eni zadnjih sej zadalo nalogo, da v sklopu s komisijo za idejnopolitična vprašanja organizira seminar za vsa vodstva aktivov mladih delavcev. Po kratki razpravi smo se odločili, de bo seminar na Paškem Kozjaku, in sicer 27. in 28. aprila. Žrtev odločitve je bil pripravljalni odbor, ki je v kratko odmerjenem času, ki ga je imel na razpolago, opravil več zelo uspešnih vzponov pod sam Špik. škoda, da je prišel iz navade star običaj velenjskih planincev, da vsak ponese od Savineka nahrbtnik zaloge za planinski dom. Seveda je to tvegano, ker bi lahko do doma vse pospravili.
Tisto soboto smo se zbrali v zgodnjih jutranjih urah na velenjski avtobusni postaji, da si prikrajšamo pešačenje za nekaj kilometrov. Zjutraj rad dolgo spim. Med zadnjimi sem prisopihal z natovorjenim nahrbtnikom in ker doma ni bilo časa, sem stekel v kletne prostore naše lepe postaje. Tam me je prijazna čistilka po dolgem iskanju drobiža, ker sem bil tisti dan med prvimi, olajšala za dinar, čeprav se mi je hudo mudilo. Med udeleženci seminarja je bilo tudi nekaj avtomobilistov, ki so sc razkazovali v svojih "pločevinkah"; mi, ki smo ostali pri klasičnem planinarjenju,pa smo nestrpno pričakovali avtobus, ki je "slučajno" zamudil.
Raje se slabo vozim, kot pa dobro pešačim. Zato sem stlačil nahrbtnik v prijateljev avtomobil in prisedel.
Odpeljala sva se proti Paki in fičko se je kmalu zagrizel. v strmo pobočje. Na splošno presenečenje naju je pod vrhom pozdravilo sonce. Za nama so se podili ostali osnažcvalci okolja. Avtomobil se je zaganjal v zadnjo strmino, ko je nenadoma pričel nebogljeno poskakovati in kihati, dokler se ni stresel in obstal. Potem je spet malo zahrzal in ker ni imel pravega koraka, se je morala moja osebnost raztovoriti in mu z nekaj deset kilo-pondi človeške potisne sile pomagati doseči cilj. Ob premišljevanju, da pešačenje nikoli ne bo izumrlo, sem tudi precej glasno negodoval; posebno ker so naju drugi avtomobili kmalu prehiteli. Nekdo mi je celo pomahal . Ko sva tudi midva dosegla cilj, sem se takoj pokrepčal, prijatelju pa sem s težavo dopovedal, zakaj sem za vsak slučaj navlekel •planinske čevlje.
Z enourno zamudo so prisopihali za nami tudi klasični planinci. Njihov vodič se je hvalil, da je spet po dolgem času porabil petinštirideset minut za ta zahtevni vzpon. Da ne bi pokvaril njegovega razpoloženja, sem raje previdno molčal. Ker se je vlaga v njegovi okolici kmalu skondenzirala v rahlo meglico, seje hitro slekel in razkazoval atletske pridobitve. V skrbeh, da nam ne zboli na sam dan seminarja, smo ga hitro oblekli in mu postregli s čajem.
Potem je nekdo od vodilnih pripomnil, da se bo seminar pričel. Zato smo naskočili strmo pot proti osnovni šoli. Lazili smo proti Špiku in se znojili. Nekatere je pričela moriti tudi žeja. Skrben pripravljalni odbor je mislil tudi na splošni ljudski odpor, saj so nam povedali, da si nabiramo kondicijo, kajti ob vsakem času moramo biti pripravljeni. Zato so seminar organizirali tako, da smo hodili poslušat v osnovno šolo, kar po eni strani tudi ni bilo slabo.
Ko so se predavanja začela, smo jim pozorno sledili. Bile pa so tudi izjeme, ki jih je zaneslo v svet sanj. Nekdo od njih je pripomnil, da so bili ponoči na delu. Zato smo jim oprostili, zavedajoč se, da moramo v nastali energetski krizi varčevati energijo predvsem za delo . Zvečer smo "použili" prvo serijo predavanj.
V programu seminarja je bila v počastitev republiškega praznika določena tudi ura za kresovanje. Ker pa nam je nagajal dež, smo se preusmerili na družabni večer v domu. Ko je bila naša družabnost na zavidljivem višku, pa je vendarle, kljub dežju, bilo treba iti na "kresovanje". Nekomu se je namreč vnel avtomobil in ker sem aktivni reševalec, sem koj pohitel gasit. Pa mi plemenito dejanje ni in ni hotelo iti od rok - tako da je "kresovanje" še bolj prišlo na svoj račun.
Po "kresovanju" sem utrujen hotel zaspati, pa mi je nekdo izmaknil ključ, ker sem si izbral najboljšo sobo, in tako je bila moja postelja že oddana. Ni mi preostalo drugega,kot da sem ustanovil pevsko društvo. Za tiste, ki so si zaželeli počitka, smo zapeli uspavanke, za vasovalce ljubezenske, za sebe pa smo uvrstili v repertoar borbene pesmi; da smo lažje naskakovali sovražnika, skritega za točilno mizo. Prepevali smo lepo in bi pre-
gnali vsakega agresorja. To nam je zagotovila tudi oskrbnica. V zgodnjih jutranjih urah smo ga le izbezali izza "sanka"; agresorja, in ker je nastopilo premirje, se je društvo razšlo. Odkrmarili smo v varna pristanišča. Nekateri so zgrešili in se pognali v ponovni naskok.
Zjutraj pa smo spet posedli v prenizke klopi in pridno poslušali predavanja. Z raznimi aspirini smo odganjali preglasno šumenje iz "sprejemnikov", tako da je bil sprejem kolikor toliko razločen.
Za konec seminarja smo dobili izdatno kosilo, na katerega ni bilo pripomb. Le jaz bi jo imel; nekateri smo preveč pojedli] Zato si nas lastniki avtomobilov med nami niso upali povabiti pod streho. Prepustili so nas na milost in nemilost pešačenju v nizkem zračnem pritisku in z najvišjo možno stopnjo vlažnosti. Kljub temu smo prišli dobre volje v Velenje, kjer nas je po daljšem obotavljanju v prostorih avtobusne postaje premagalo domotožje. Zato smo odjadrali v matične luke, saj smo bili potrebni temeljitega remonta . . .
Pa o seminarju še z resne plati
Namen seminarja je bil* pomagati vsem mladinskim funkcionarjem v naši delovni organizaciji. Na njem smo si pridobili in hkrati tudi osvežili znanje, ki je osnovno za uspešno vodenje in delovanje aktivov mladih delavcev.
Predavanja so bila zanimiva in dostopna vsem prisotnim.
Obpremišljevanju,da pešačenje nikoli ne bo izumrlo . . ..
Poslušali smo predavanja o organiziranosti in delovanju aktivov mladih delavcev; predaval nam je Jože Mastnak. Po predavanju smo v diskusiji ugotovili, da pri nas še marsikateri aktiv ni zaživel,nekateri pa sicer delajo, a so tudi težave. Tone Šeliga nas je seznanil s pravilnim vodenjem sestankov in pisanjem zapisnikov. Ugotovili smo, da še vedno delamo napake; da sestanke lahko boljše vodimo, in da zategadelj odbijemo marsikaterega člana, ki bi se sicer sestankov ne izogibal. Precej časa smo obravnavali tudi delovanje družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov v delovni organizaciji REK. O tem sta govorila Franci Žula in zopet Tone Šeliga. O zunanji politiki je spregovoril Alojz Ribič iz TEŠ, z ekonomiko podjetja pa nas je seznanil Rafko Berločnik.
Predavanja so bila zelo zanimiva in dostopna vsem prisotnim, saj so bila organizirana v domačem vzdušju in o aktualnih temah. Zaradi prepičlo odmerjenega časa smo morali diskusije večkrat na silo skrajšati. Tudi udeležba na predavanjih je bila v redu. Zato se je na koncu ustvarilo mnenje, da je seminar eden od uspešnih.
Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti na našo moralnopolitično odgovornost, kajti mi smo izvoljeni delegati, zato smo dolžni,da vse stvari, ki smo jih slišali na seminarju, prenesemo tudi ostalim mladincem, ki se niso udeležili predavanj. Tudi tako jih lahko pritegnemo k aktivne mu delovanju.
Za sklep pa - na seminarju je bilo enaindvajse delegatov. Pridobili smo pri znanju, to pa je bil tudi namen seminarja. Na naslednjem seminarju, bi želeli, da nas bi bilo še za enkrat toliko!
Feliks Zamuda,
TOZD RLV - VZHOD
V
Se zahvala predavateljem na seminarju
Predsedstvo konference aktivov mladih delavcev REK Velenje se zahvaljuje vsem predavateljem, ki so nam pomagali uresničiti seminar - z željo, da se na podobnih seminarjih še večkrat srečamo.
Toliko nas je bilo - mogoče še kakšen več . ..
Pssst - dvojna! . . . Pardon - napačna zveza! . . .
-	Kaj ti misliš?
-	Kot ti.
-	Odlično!
-	Kaj odlično?
-	Da misliva enako!
-	In kaj ti misliš?
-	Popolnoma enako kot ti.
-Pa on?
-	Mislim, da je proti.
-	Ti je sam povedal?
-	Sam!
-	Se je zarekel?
-	Ne! Rekel sem mu, da mislim isto kot on.
-	In potem se je izjasnil?
-	Kaj pa!
-	In kaj je rekel?
-	Kaj misliš?
-	Oprosti! Kličejo me. Pozneje se pomeniva. Srečno! /Skl jod/
-	Dajte ga čisto na konec!
-	Ne gre, Joža, bo kdo kaj rekel.
-	Vem, kako se bi dalo!
-	Ne ne, osebno se ne bom vmešaval.
-	Po povabite še mene! Kot človeka, ki ve, kje - kako kdo živi.
-	Pa ga potem ti, nečlan, očrniš kot skoz in skoz nezanesljivega?
-	Ja, tako mimogrede.
-	Ti, to bi pa šlo!
/In je šlo!/
-	Čakajo?
-	Čakajo!
-	Greva?
-	T ako j.
-	Drugače drži?
-	Dogovorjeno!
-Kaj slutijo?
-	Prežvekujejo, pa še to ne.
-	Boš ti sprožil?
-	Če hočeš?
-	Boljše, dati.
-	Navadno si ti.
-	Ravno zato!
-	Taktika?
-	Taktika.
-	Pa reci še kaj kontra!
-	Je potrebno?
-	Ja, se bolj razživijo.
-	Torej debata?
-	Debata.
-	Da bo sprejeto - demokratično?
-	Ha - ha - ha . . .!
Slepa žoga
Na stadion sta pravkar pritekli dve nogometni moštvi. Kapetan rdečih je dovolil nastopiti le osmerici, da bi bila tekmačimbolj uravnovešena. Iz spoštovanja do kondicijsko veliko slabšega nasprotnika zelenih /klasirni-ce/ je kapetan rdečih /DSSS/ dovolil nastopiti le najslabšim v svojem moštvu. Seveda so tudi najslabši med rdečimi bili toliko boljši od zelenih, da jim ni bilo potrebno med vso tekmo brcniti žoge več kot 3-Krat. To je v današnjem času ogromna prednost.
Gledalci, ki jih je bilo kakšnih 3 000, če ne odštejemo tistih, ki so ostali doma, so burno pozdravili izbrani
Materialne škode ni bilo - stadion ni bil poškodovan.
Publika se je nervozno prestopala in štela sekunde do konca tekme. Ker je sodnik ugotovil, da ga namerava preštevilna publika linčati zaradi strogega sojenja, je tekmo pravočasno končal in se zmuznil v garderobe.
To bi lahko bil masaker.
Na naslednji tekmi, med skupnimi službami in ESO, sem ugotovil, da smo imeli med seboj vohuna, ki je izdal mojo taktiko nasprotniku. Zato nas je ta na tej osnovi strateško zmasiral. Rezultat je bil sicer zelo tesen; 8 : 2 v korist ESO - vendar jaz nisem igral.
Vabljeni na sindikalne nogometne tekme. Ne bo vam žal.
Tone Šeliga
moštvi. Možje so bili postavni, nabiti s kondicijo, da je nekaterim odvečna visela prek pasu.
Tekma se je začela. Na stadionu je nastala moreča tišina, ki jo je motil le predrzni vrabec v bližnjem grmu. Sodnik je pregledal obraze igralcev in ugotavljal, če ni kateri pod dopingom. Trije iz moštva zelenih so se tudi meni zdeli sumljivi. Bistro sem opazoval kako bodo brcali žogo. Ko sem ugotovil, da brcajo mimo žoge, je bila moja domneva potrjena. Pod dopingom so. Zmagali bomo!
Na osnovi te ugotovitve sem se odločil za naslednjo taktiko: čim manj brcati v svinjsko kožo, da nasprotnik ne ugotovi mojih kvalitet. S tem sem nameraval presenetiti nogometno moštvo ESO, katerega bi z lahkoto premagali na naslednji tekmi.
Tekma se je odvijala borbeno, a brez težjih zapletov. Tekmovalcem je kondicija uhajala skozi hlačnice kakor skozi preluknjane balone. Osebno sem pazil, da nisem prekršil taktike. Igrali smo odlično; brezvezno. Edina slabost je bila ta, da je žoga držala za moštvo klasirni-ce in me je ignorirala. Kljub temu mi je uspelo, da sem jo trikrat brcnil v svinjski trebuh. Soigralci iz mojega moštva so mislili, da jaz ignoriram žogo in da se je zaradi tega nočem prepogosto dotikati. Da bi preslepil nasprotnika, sem brezvezno tekal gor in dol, v resnici pa sem taktiziral.
Mimo se je prikotalila žoga in že sem nameraval dati gol, pa sem še pravočasno ugotovil, da je to slepa žoga, zato sem dvignil nogo elegantno kot Pele. Publika je osupnila. Famozno! Naš glavni golgeter mi je zavpil, da naj vsaj še enkrat zadenem žogo, da bi izboljšali rezultat. Odločil sem se, da bi bilo to nepošteno do nasprotnika, zato sem si popravil samo hlačke. Dva od naših sta tako silovito štartala na slepo žogo, da je prišlo do neizbežnega trčenja. Sodnik je pribeležil prometni prekršek.
.STMtnKA 41<K
1KU LA
tT*Ar»KA
jftNaun
ISCttdO
atuiuvo tn jfucr navoftA.
Podolž nekaj hoče Mišo Skornšek, počez pa -brez besed!
S		7	
	JiKLOVSKR ,	
	kontrola 1	3
	porot! RPHLO P0TRKH3	1
		
	t	1
//

Naš
sindikalni šport
♦
O našem
sindikalnem športu
Slikal in gradivo zbral Lojz Ojstršek
Stanko Rudolf, predsednik komisije REK za šport in rekreacijo
Kot že vrsto let, smo tudi to leto organizirali delavske športne igre. Njihov glavni namen je, da čim večjemu številu naših delavcev omogočimo sprostitev duha in telesa po napornem delu. Nič manj pa ni namen športnih srečanj zbliževanje in medsebojno spoznavanje članov kolektiva. Malokje se tako dobro kot pri športu lahko spoznata rudar in ključavničar, mizar in inženir, delavec iz pisarne in težak - ta in oni, ki bi morda deset in deset let delala in živela v eni in isti delovni organizaciji, a sc brez takih in podobnih srečanj morebitine bi poznala niti na videz.
Na izbiro imamo deset športnih panog!
Organizirana so tekmovanja; v kegljanju, šahu, nogometu, odbojki, smučanju, mini golfu, streljanju, plavanju, namiznem tenisu in atletiki. z.al moramo reči, da za vse panoge ni pričakovanega zanimanja. Tekmovanj v šahu in odbojki, recimo, zaradi premale udeležbe nismo mogli izpeljati, kot je bilo zamišljeno. Dobro organizirana in izvedena so bila srečanja kegljačev in tudi kegljačic - vodja Feri Markan, inv namiznem tenisu - vodja Ivo Čuljak. Zaradi pomanjkanja snega skoraj nič ni bilo tudi s smučanjem.
Pohvaliti je treba tudi nogometaše v kolektivu. Ti so najbolj zagnani, njihove tekme so za kolektiv tudi najbolj privlačne, saj navijačev iz njihovih delovnih enot na njihovih tekmah ne manjka - seveda pa bi jih lahko bilo še več! Razveseljivo je tudi, da je zadnji čas na nogometnem igrišču redna tudi ekipa skupnih služb, ki je prej ni bilo videti - a zdaj proti pričakovanju dosega še celo dobre rezultate.
V	drugih panogah - plavanju, streljanju, mini golfu, odbojki in atletiki - so srečanja še v teku, ali pa se bodo šele začela, zato bi sodba o njih bila zdaj še prezgodnja. Kljub temu bo držalo, da s športno aktivnostjo letos ne moremo biti zadovoljni. Delno opravičilo za to bi morebiti bila zadnja, velika reorganizacija sindikata v delovni organizaciji in zamenjava referentov za šport v TOZD in DSSS, kot tudi vodij nekaterih športnih panog. Ne da pa se najbrž opravičiti, da so nekateri športni referenti in vodje panog sami precej zatajili.
V	dobro pa se nam piše, da naše izbrane ekipe v občinskem merilu letos žanjejo še kar lepe uspehe. V kegljanju, denimo, smo dosegli prvo, v šahu pa drugo mesto. In tudi v namiznem tenisu in plavanju nismo bili slabi.
Komur ni za tekmovalni šport, se še vedno lahko odloči za manj naporno rekreacijo!
•	Kopanje v mestnem zimskem bdzenu
Vsak četrtek od 7. do 21. ure se lahko v njem kopate. Brezplačno. Le rudniški plačilni kartonček ali izkaznico za mini golf je treba pokazati ob vstopu.
•	Igranje namiznega tenisa v šali tehniške šole RŠC
ZGORAJ - Nogometno moštvo ESO - Po V. kolu 1. na lestvici. Z leve na desno /zadaj/ Zlobko, Pust, Hrastnik,Ra-dovac, Trpin, Podojstršek, Silvo Hudournik, Javornik, Chromy, /spredaj/ Žižek, Devič, Zlodej, Petek in Druks.
♦
SPODAJ - Nogometni ekipi klasirnice /zeleni - na sliki temni/ in jamske mehanizacije /progasti/ po tekmi v V. kolu - z rezultatom 6 ; 0 za klasirnico. Gole so dali; Vogrin - dva, Arlič, Cerkovnik, Koren in Vrtačnik pa po enega. Tekma je bila živa - baje tudi po koncu, v Rudarskem domu; pa ne zaradi tiste ene same steklenice piva, ki po sklepu sindikata pripada vsakemu po odigrani tekmi, pač pa zaradi dveh dodatnih zabojev piva, ki jih je moral zaradi izgubljene stave plačati - se ve kdo - iz klasirnice.

{EUC
► Igrate lahko vsak ponedeljek od 19. do 21. ure. Tudi brezplačno, če se predstavite z rudniškim plačilnim kartončkom ali izkaznico za mini golf.
•	Igranje mini golfa na igrišču hotela PAKA pri jezeru
Igrate lahko vedno, kadar je igrišče odprto - s 30-odstotnim popustom pri polni ceni za uporabo igrišča, če pri blagajni pokažete rudniški plačilni kartonček ali izkaznico za mini golf.
•	Igranje tenisa na obeh igriščih pod mestnim letnim bazenom
Vsak četrtek od 15. do 19. ure vam je zagotovljen brezplačen vstop, športne rekvizite morate prinesti s sabo. Ob vstopu je treba pokazati rudniški plačilni kartonček ali izkaznico za mini golf.
Za sprostitev v športu in rekreaciji, vidite, je možnosti precej. Zato jih izkoriščajte, da vam pridejo v navado, da bo vaše telesno in duševno počutje boljše, da boste bolj zadovoljni.
O tekmovanjih v posameznih panogah se lahko natančneje informirate pri vodjih športnih panog!
1.	Kegljanje - vodja Feri Markan /TOZD ZO - mizarska delavnice, telefon int. 361/
2.	Streljanje - vodja Ložan Miloševič /DSSS - AOP, telefon int. 370 ali 342/
3.	šah - vodja Štefan Cvar /TOZD RLV - študijski oddelek, telefon int. 416/
4.	Namizni tenis - vodja Ivo Čuljak /TOZD RLV -transport, telefon int. 442/
5.	Odbojka - vodja Nande Korpnik /TOZD RLV - jamska mehanizacija/
6.	Nogomet - vodja Slavko Hudarin /TOZD RLV -študijski oddelek, telefon int. 416/
7.	Smučanje - vodja Franc Avberšek /TOZD RLV -VZHOD, telefon int. 418 ali 424/
8.	Mini golf - vodja Vinko Preložnik /TOZD RLV -ZAHOD, telefon int. 449/
9,	Plavanje - vodja Anton Osolnik /TOZD RLV - jamska mehanizacija/
10.	Atletika - vodja Tine Štajner /DSSS, kadrovsko-socialni sektor, telefon int. 257/
Sicer pa besedo o športu in rekreaciji v našem kolektivu dajmo še športnim referentom naših osnovnih organizacij sindikata - zaenkrat tistim, s katerimi smo se uspeli dobiti do priprave te številke Rudarja za tisk, drugič pa preostalim!
Ludvik Hojan, športni referent odkopov V ZHOD
Brez komentarja!
Herman Arlič, športni referent klasirnice
Že 17 let delam kot električar na rudniku in že dolgo skrbim, da je udeležba športnikov iz klasirnice na sindikalnih športnih igrah čim boljša. Pri tem mi pomagata Jože Koren in Janko Vrtačnik.
Oto Šmid, sodnik nogometnih srečanj
Redka so srečanja, da na njih ne bi sodil! /Op. - Naši nogometaši pravijo, da tudi zelo dobro./
Lojze Bole, vodja športa in rekreacije v termoelektrarni Šoštanj
V TEŠ, mislim, je organizacija športa in rekreacije v redu. Naši obrati tekmujejo med sabo v osmih športnih panogah, ki jih vodijo;
plavanje - Miro Jenko, kegljanje - Branko Štrukelj, namizni tenis - Štefan Szabo, šah - Jože Kovač, atletika - Lojze Bole, nogomet - Ivan Berdnik, smučanje - Marjan Pusovnik, odbojka - Franc Tkavnik.
Dosti naših delavcev tudi planinari in hodi na izlete. To organizira Prelog. Zaenkrat naš sistem tekmovanj še ni vključen v enotni sistem, ki ga imajo druge temeljne organizacije združenega dela in skupne službe kombinata, v jeseni pa že bo.
Sicer pa na občinskih sindikalnih tekmovanjih naši de-
lavci že sedaj tekmujejo v ekipah kombinata kot celote.
/Lojze Bole, sicer elektrotehnik, ki končuje višjo tehniško šolo v Celju in je na delovnem mestu nadzornega inženirja za instalacije, je tudi širje znan športnik. Vrsto let je bil član, najprej mladinske in potem članske atletske reprezentance Jugoslavije - pa še danes preteče 100 metrov pod 12 sekund, krepko preskoči v dalj mejo 6 metrov, vrže kroglo preko 12 metrov in brez problemov preskoči višino 170 cm./
Stanislav Kanduti, športni referent v ESO
Zelo zelo težko tekmujemo; malo nas je po številu in težko bi sestavili ekipo za vsako panogo. Ovira pa je tudi,da prepozno dobimo obvestila za posamezne tekme.
Potreben sem pomoči pri organiziranju tekmovanj, ker kot novinec v skupnih službah in delovni organizaciji nasploh še ne poznam ljudi in organiziranosti na športnem področju. Pri nogometu mi dosti pomaga vodja nogometa v REK Slavko Hudarin, drugod pa Tine Štajner in Janez Pukl iz kadrovsko-socialnega sektorja.
V elektrostrojnih obratih imamo športna tekmovanja dobro organizirana - brez večjih težav spravimo vkup ekipe. Tekmovanja po panogah vodijo;
nogomet - Anton Pust, odbojko - Oto Fijavž, streljanje - Miha Letonja, namizni tenis - Edo Uranjek, atletiko - Štefan Obal, plavanje - Oto Fijavž, šah - Miha Pevnik, mini golf - Stanko Rudolf, kegljanje - Tomo Čonkaš, smučanje - Stanko Rudolf.
Karli Koželj, športni referent v zunanjih obratih
Veliko težav imamo s sestavljanjem ekip; tudi zato, ker je v zunanjem obratu zaposlenih veliko invalidov, ki bi težko tekmovali vštric z drugimi! Poleg tega, da sem športni referent, sem tudi vodja atletike, plavanja, smučanja in streljanja. Druge panoge pa vodijo;
kegljanje - Feri Markan, nogomet - Franc Kramer,
mini golf in namizni tenis paCiril Grebenšek, mlajši.
Roman K ac, športni referent v avtoparku
Nekaj rezultatov
Kegljanje
Končni vrstni red!
Zunanji obrati	7	7	0	1 594	14 točk
Jamska mehanizacija 7		6	1	1 435	12 točk
VZHOD	7	4	3	1 402	8 točk
ZAHOD	7	3	4	1 276	6 točk
Klasirnica	7	3	4	1 244	6 točk
Elektrostrojni obrati 7		2	5	1 033	4 točke
Skupne službe	7	1	6	531	2 točki
Avtopark	7	0	7	181	0 točk
Tekmovanja so bila zelo dobro organizirana. Vodil jih je Feri Markan.
Tudi tekmovanja v občinskem merilu so že končana. REK je v konkurenci moških ekip s 1 771 podrtimi keglji dosegel 1. mesto, v konkurenci ženskih ekip pa z 902 podrtima kegljema IV. mesto. Tudi posamezniki so dosegli nekaj dobrih mest /Pepca Skomšek in Jože šuhl, na primer/.
Namizni tenis
Končni vrstni red!
1.	ESO
2.	VZHOD
3.	ZAHOD
4.	Klasirnica
Rezultati posameznih kol!
Predtekmovanje:
Klas ; AP	3:0
VZHOD ; ZO	3:0
ESO ; DSSS	3 : 0
J. meh ; ZAHOD 0 ; 3
5.	Avtopark
6.	Jamska mehanizacija
7.	Skupne službe
8.	Zunanji obrati
Polfinale:
ESO : Klas	3 s 0
VZHOD : ZAHOD 3 ; 2
F inale;
ESO : VZHOD 3 s 0
Tekmovanje je bilo opravljeno v enem dnevu. Nastopajočih in prijavljenih ekip, kot vidimo, je bilo malo /in še od teh sta ekipa ZO in ekipa Klas tekmo izgubili brez borbe,ker sta se prijavili, a jih na tekmovanje ni bilo/.
Zato tekmovanj tudi ni bilo moč izvesti v popolnem liga sistemu, kot je bilo najprej zamišljeno.
Kot športnemu referentu mi veliko pomaga Stane Čas. Za nogomet skrbi Engelbert Pušnik, za plavanje pa Iztok Holešek - v drugih panogah pa smo manj aktivni; tako in tako nas je malo, veliko pa jih je še na vožnji -in za vsako panogo se ekipe enostavno ne da sestaviti.
Vekoslav Žižek, športni referent v PZS
Nogomet
Lestvica po petem kolu!
	Odigr. tekem	Dob. tekem	Neod. tekem	Zgub. tekem	Razlika v golih	Točk
ESO	5	4	1	0	24 s 5	9
Klas	5	4	0	1	29 : 8	8
J.meh.	5	3	1	1	12 ; 9	7
VZHOD 5		2	2	1	17 : 7	6
DSSS	5	3	0	2	21 ; 17	6
AP	5	1	0	4	6 ; 22	2
ZO	5	1	0	4	5 : 26	2
ZAHOD 5		0	0	5	1 ; 18	0
p.f. -	Tekma,dobljena brez borbe, ker nasprotne ekipe					
kljub prijavi ni bilo.
? - V ekipi skupnih služb so proti pravilom nastopili tudi učenci RŠC, in vprašanje je, če je tekma za skupne službe dobljena.
Ob krvodajavski akciji na jašku Preloge
Rezultati odigranih kol!
1. kolo:				11. kolo	
VZHOD : J. meh	1	:	i	J.meh ; ZO	5 : 2
ZAHOD : AP	0	:	3 p.f.	DSSS : ESO	1 : 8
Klas ; DSSS	3	:	4	AP ; Klas	1 : 9
ESO : ZO	3	:	0 p.f.	ZAHOD : VZHOD 0; 1	
111. kolo;				IV. kolo;	
J.meh : ZAHOD	3	:	Op.f.	J.meh ; DSSS	3 : 0
Klas ; VZHOD	3	:	2	AP : ZO	0 : 1
ESO : AP	7	:	1	VZHOD : ESO	3 : 3
ZO : DSSS	2	:	10	ZAHOD : Klas	1 : 8
V. kolo;					
Klas : J. meh	6	:	0		
ESO : ZAHOD	3	:	0 p.f.		
VZHOD : ZO	8	:	0		
DSSS : AP	6	:	1 ?		
Kot že rečeno, tekme so bile dobro organizirane in so v primeri s tekmami v drugih panogah privabljale največ občinstva. Srečanja so bila, kot bodo tudi preostala, vsak ponedeljek in sredo na stadionu pri Velenjskem jezeru.
Začetni plavalni tečaj za odrasle
Vadba bo v pokritem mestnem bazenu vsak dan od 20. do 22. ure. Vpisnina velja 100,00 dinarjev. Prijavljenci bodo o točnem začetku tečaja osebno obveščeni.
Prijave zbira tajnik Športnega društva Velenje Rudi llizjak . pismeno na naslov: Velenje - Kraigherjeva 6 /ali 1GE Velenje/, po telefonu pa na številko 85 443.
Tečaj bo vodil Franc Ramšak, absolvent visoke šole za telesno kulturo in učitelj plavanja.
Odrasli neplavalci in neplavalke, priložnost imate, da boste tudi od letovanj imeli več!
Komisija za oddih in rekreacijo pri ObSS Velenje
N ad vilo Herberstein nova TRIM steza
Steza je opremljena, kot je treba. Dolga je okoli 4 km in ima 20 vmesnih postajališč - prava telovadnica v naravi. Navodila za posamezne vaje so na tablah ob postajališčih .
Steza funkcionalno dopolnjuje mestno kopališče in igrišča pod njim in bi bilo škoda, da je ne bi uporabljali mladi in stari - če ne drugače vsaj za lep sprehod po njej.
Zahvala nase komisije za krvodajavstvo
V imenu komisije za krvodajavstvo pri konferenci osnovnih organizacij sindikata REK sc vsem v kolektivu REK in drugim Velenjčanom, ki so 22. maja na jašku Preloge darovali kri, najtopleje zahvaljujem.
Iskreno priznanje gre tudi vodstvom vseh TOZD, vodstvu DSSS in družbenopolitičnim organizacijam REK ter zdravniški ekipi, ki so se zelo potrudili, da je bila akcija uspešna tudi v organizacijskem pogledu.
Predsednik komisije Franc Venišnik
Zapisal in slikal L . Ojstršek!
Alojz Gracer, šofer v avtoparku - Letos dajem kri že šestindvajsetič.
Ivanka Meža, referentka v nabavni službi DSSS - Bila sem na jašku, pa mi zaradi previsoke sedimentacije tokrat krvi niso odvzeli - pa drugič, in to bo dvajsetič.
Martina Poštrak, referent za materialno-prometni davek v ESO - Že šestnajstič je to pot!
PRIPIS - Letošnje redne krvodajalske akcije na rudniku sc je udeležilo kar 460 članov kolektiva in drugih Vo-lcnjčanov oziroma 44 več kot lani.
Anton Razgoršek /desno zgoraj/, mojster v čevljarski delavnici TOZD PZS - Zdaj je enajstič - in ne zadnjikrat!
V opombo še eno od pisem iz arhiva zahval našim krvodajavcem
Dragi prijatelj!
Ne morem opisati radosti, ki me prevzema ob vašem pismu, v katerem mi sporočate, da ste mi pripravljeni dati kri in pomagati. Zares, od srca - hvala! Zdaj verjamem, da nisem sama; da so še dobri ljudje, ki so pripravljeni pomagati.
Vaše cenjeno pismo me je še posebej razveselilo, zato ker je bilo prvo od vseh, ki sem jih prejela. Niste pa mi povedali, če imate rhesus negativen. Sicer pa se sedaj dobro počutim. Dobila sim 3,5 litra krvi. To je zdaj že tretjič. Vem, da se bi tudi tu našla kri zame, a iz doz. Ta pa zame ne pride v poštev - dobiti jo moram neposredno od človeka. Zato, spoštovani prijatelj, ali lahko računam na vas, če bom kri še potrebovala!
Zdaj pa še nekaj o sebi!
Sem iz Reke, stara 29 let. Priimek moža je Z’ Tu, v Švici, smo že tri leta. Zdaj sem že tretjič pri porodu izgubila vso kri in otroka. Grenka je moja usoda in samo od ljudi, dobrih kot ste vi, je odvisno moje upanje in življenje.
Zame so rešitev samo ta dragocena tekočina - kri, in ljudje, ki jo imajo in so mi jo pripravljeni dati.
Toliko, dobri prijatelj, in še enkrat iskrena hvala za vašo dobroto.
Vse najboljše vam želi
Mica Z.
Ctlrich, 20. IX. 1969
Objavljeno pismo /prevedeno - izvirnik v srbohrvaščini!/ je kot odgovor na svoj odziv krvodajavski akciji za Mico Z., zastavljeni v reviji Start, prejel član našega kolektiva Martin Slatinšek iz TOZD proizvodnja gradbenega materiala.
Uspela razstava v Sl. Gradcu
V Slovenjem Gradcu je bila nekaj časa odprta razstava likovnih del sedmih .slovenskih slikarjev in slikark, ki so nastala v slikarski koloniji v Šmartnem. Tam namreč gradijo osnovno šolo in so se odločili za organiziranje kolonije, da bi prišli do slik za opremo prostorov. V umetnostnem paviljonu Slovenj Gradec so razstavljali:
Jože Tisnikar, Dora Plestenjak, Karel Pečko,
Jelka Reichman, Avgust Lavrenčič, Alenka Gerlovič, Alojz Zavolovšek.
Prvi vtis,ki ga je dobil obiskovalec, je bila izredna usklajenost razstave, ki je v veliki meri izhajala tudi iz do miselne razporeditve slik posameznih avtorjev,kar zaradi različnih tehnik in stilov prav gotovo ni bilo lahko delo. Jože Tisnikar je to pot pokazal najboljše od najbolj šega. Štirje veliki, zares veliki formati,ki bi s svojimi skrivnostnimi, preroško mračnimi-kar apokaliptičnimi motivi in z vrhunsko virtuoznostjo Tisnikar jevega "modrega obdobja" morale krasiti katerega najznamenitejših
evropskih dvorcev. Zraven pa sta "bili še dve olji na papir,prav tako fantastični meniizrojenega"stvarstva", ki se izprevrženo izživi na priljubljenih čričkih, igrivih ot ročih trave. Dora Plestenjak je razstavljala v tenkočutno abstrahirano krajino prenesene kozolce; ta kompromis med naravo lesa, sušečo se travo in slovenskim občutkom za zlaganje. Karel Pečko je prijetno presenetil s pastelnimi krajinami. Križ se zastre z vijoličastim pregrinjalom, Pečko pa je z vijoličnim dihom zastri pokrajino, žago s hlodi, speče hiše . . . Šepet.lirike je pregovoril krik opazovanja, pastel je pokazal svojo nežno zasanjanost .Jelka Reichman je razstavljala že znane motive v breztežnostno igro privzdignjenih punčk, Avgust Lavrenčič pa posebno akvarelno tehniko, s katero do-sežeizredne estetske učinke .Alenka Gerlovič je zoperstavila nadrobno oblikovane krhke strukture "otrokov"
Eno del Tisnikarja /zgoraj/ in Gerlovičeve /spodaj/ na razstavi
ravnodušnim enobarvnim praznim površinam.
Alojz Zavolovšek je v dveh abstrakciji podobnih impresijah skušal preseči narek topografskega zarisa.
Ob vsem tem je toliko bolj čuden komentar ljubljanske televizije, ki ni našel prostora /ali časa/, da bi vsaj omenil tri najboljše - Tisnikarja, Pečka in Lavrenčiča. Ali gre morda spet za kakšne čudne igrice? In kategorije "umirjenirealizem" tudi ni v umetnostni zgodovini in teoriji. Zapiše se lahko le človeku, ki je na področju umetnosti popolnoma nepismen.
v.o.
Se bi včlanili v Prešernovo dražbo?
Včlanite se lahko v uredništvu našega glasila /naslov na 18. strani/ ali pri Karlu Čretniku v naši službi za varstvo pri delu /telefon 222/, vsak delovni dan med 6. in 14. uro - tako, da poveste številko osebne izkaznice, matično številko, TOZD, v kateri delate, stalni naslov in se podpišete, da boste plačevali članarino.
Članarina za to leto velja 55 dinarjev, zanjo pa dobite 6 knjig:
1.	PREŠERNOV KOLEDAR 1975
2.	Janez Švajncer:
KO ČLOVEK ZORI, roman
3.	Tone Svetina:
UGASLO OGNJIŠČE, povest
4.	Nadežda Konstantinova Krupskaja;
SPOMINI NA LENINA
5.	MLADA BREDA,
izbor najlepših narodnih pesmi
6.	Dr. Frančišek Smerdu;
RASTLINE IN NAŠE ZDRAVJE
Če želite v platno vezane knjige, plačate 85 dinarjev.
Vse knjige boste prejeli naenkrat v mesecu novembru
1974.
Če boste poravnali članarino do 20. junija 1974, boste upoštevani pri nagradnem žrebanju Družbe, ki bo 24. junija 1974.
Pri žrebanju bodo upoštevani tudi naročniki zbirke romanov in revije Prešernove družbe /romanov "Ljudska knjiga" ter revije "Obzornik"/, ki bodo imeli plačano naročnino do žrebanja.
Med.dobitki so televizijski sprejemniki, radijski sprejemniki, gospodinjski stroji itd. - vsega skupaj 200 dobitkov .
Razen tega bo izdala Prešernova družba posebno knjigo, ki jo dobi vsak tretji upoštevanec pri nagradnem žrebanju. To bo detektivska zgodba Agathe Christie KARIBSKA SKRIVNOST .
V Prešernovo družbo se lahko včlanite tudi neposredno.
Naslov Družbe je:
PREŠERNOVA DRUŽBA
61000 Ljubljana, Opekarska - Borsetova 27
Telefon 21-444, čekovni rač . 50100-678-45127
Letošnja redna letna knjižna zbirka
PREŠERNOV KOLEDAR 1975
Koledar za leto 1975 bo izšel za 30-letnico osvoboditve in bo seveda primerno tej obletnici posvečen, tembolj ker bo to hkrati obletnica konca druge svetovne vojne. Poleg člankov bo seveda prinesel tudi nekaj proze in nekaj najlepše poezije, ki je nastala v težkih časihna-še narodnoosvobodilne borbe. Bodo pa v njem še drugačni prispevki, tako da bo dovolj zanimiv za vsakogar. V njem bo tudi vsakoletna Kronika iz svetovnega političnega dogajanja, kar bo marsikomu prišlo v prid.
Janez Švajncer KO ČLOVEK ZORI
Roman, zgodba mladega človeka, ki iz nedoraslosti skoči v zakon, v katerem si išče trdnih tal ob ženski, ki ga v marsičem prekaša. Tudi potem, ko že dobi otroka, se še ne more ustaliti. Ko mu žena nevarno zboli, se še povrh vsega zapleta v ljubezen z zanj prezrelo, a zapeljivo sosedo. Ko mu naposled žena umre in ostane sam z otrokom in taščo, se šele zave odgovornosti pred življenjem, ne da bi si že tudi bil na jasnem, kako naj vsa vprašanja reši. Roman je podoba mnogih današnjih mladih ljudi, ki v svojirasti prelahkotno jemljejo življenje, lahkomiselno se zapletajo na vse strani, dokler se življenje ne postavi prednje v vsej svoji trdoti in ga potem lahko rešijo le še z močno voljo. - Roman je delo pisatelja iz mariborske sredine, ki je doslej izdal že vrsto knjig.
Tone Svetina UGASLO OGNJIŠČE
Pisatelj Tone Svetina si je pridobil z romanom v treh knjigah "Ukana" prav lep sloves, saj je bilo delo že večkrat ponatisnjeno. Prav tako je uspel z zgodbo "Stena", ki je povzeta po enem naših najpomembnejših gornikov Joži Čopu. To pa je povest z Jelovice. To je zgodba o enem od zadnjih samotarjev gozdovnikov, ki od prve svetovne vojne živi nekako odtujeno življenje od sveta. Toda nova vojna vihra, ki zajame našo domovino in seveda tudi njegove hribe, ga znova pritegne v dogajanje. Leta 1941 se poveže s partizani. Saj se zave, da ne more živeti odtrgan od življenja, da je svoji domovini in človeku vendarle nekaj dolžan. Kmalu zatem pa, spet povezan z ljudmi, daruje svoje življenje domovini, člove štvu.
Nadežda Konstantinova Krupskaja SPOMINI NA LENINA
Krupska je bila Leninova žena, žena moža, ki je sprožil eno največjih revolucij v svetovnem dogajanju, ki je s svojimi posledicami zajela že dobršen del človeštva.
Knjiga se bere kot roman, kar je umljivo, saj je Lenina njegova žena prav gotovo od vseh najbolje poznala in nam ga prikazuje predvsem s tiste strani, s katere ga doslej še nismo tako dobro poznali. Je pa tudi prav, da naši ljudje dobijo v roke knjigo o čudovitem človeku, ki
je vse svoje življenje posvetil kot pisec člankov, razprav, knjig proletariatu, delovnemu človeku in mu z zmago v revoluciji hkrati nakazal pot, po kateri naj gredo narodi v boljšo in lepšo prihodnost.
MLADA BREDA
To bo izbor naših najlepših narodnih pesmi, ki so nam jih nekoč nabirali zbiralci narodnega blaga, in ki jih je potem v več knjigah izdal dr. Štrekelj. Izbor bo prerez skozi to dragoceno izročilo preteklosti, ki,žal, počasi odffiira - od epskih, baladnih pa do ljubezenskih, ki so jih naši očetje in naši dedje še prepevali, ki pa jih je navlaka vsakovrstnih popevk že skoraj sčista spodrinila iz našega življenja. - Izbor bo napravil eden dobrih poznavalcev narodnih pesmi in napisal tudi poljudno spremno besedo knjigi.
Dr. Frančišek Smerdu RASTLINE IN NAŠE ZDRAVJE
Pisec nam je že znan,saj je nekoč za Prešernovo družbo že napisal knjigo NAŠ ZDRAVNIK. Zdaj Družba podarja svojim članom še knjigo Rastline in naše zdravje, ki je bodo prav gotovo mnogi veseli. Saj zdravilne rastline, ki so nekaj časa že zgubljale svojo vrednost v medicini, znova zadobivajo še vse večjo veljavo - v medicini seveda v ekstraktih. Pisatelj dr. Smerdu bo opisal vse rastline, ki prihajajo v poštev, od katerih sicer nekateri že mnoge poznajo, mnogo nam jih je pa še neznanih. Ker bodo manj znane rastline tudi ilustrirane, jih bo ob dobrih opisih lahko vsakdo prepoznal. Seveda pa bo tudi opisano, kako jih uporabljamo.
Agathe Christie KARIBSKA SKRIVNOST
To je ljubezenska detektivska zgodba, polna dogajanja in zato tudi polna napetosti vse do zadnje strani. Družba je prepričana,da bo z njo ustregla našim bralcem. Saj je pisateljica že zelo priljubi jena pri naših bralcih.
Letošnja zbirka romanov "Ljudska knjiga"
Graham Green; POTOVANJE Z MOJO TETO.
Ob tej knjigi se boste nasmejali do solz.
Nikolaj Gogolj: ZGODBE S PRISTAVE.
Todelo pravnic ne zaostaja po svoji umetniški vrednosti za romanom "Mrtve duše" in komedijo "Revizor", ki sta vrhunski stvaritvi tega slavnega ruskega pisatelja.
James Leo Herlihy: POLNOČNI KAVBOJ.
Po knjigi je bil posnet film, ki smo ga gledali tudi pri nas. Zgodba Joa, ameriške sirote brez staršev, ki ga nihče ni vzgajal, ljubil, vodil ali ga česa naučil - in upa, da bo to našel v velikem New Yorku, kamor se odpravi.
Honore de Balzac: VOJVODINJA DE LANGEA1S. Pripoved, nasprotna zgodbi Deklica z zlatimi lasmi, ki je prav tako objavljena v tej knjigi. V obeh je genialni pisatelj hotel prikazati strastno in strašno ljubezen, ki se je komaj upa lotiti pisateljsko pero.
Christa' Wolfs PREMIŠLJANJE O C11R1STI T .
Izpoved o prijateljici pisateljice, očarljivem in rahločutnem dekletu, ki ga moramo vzljubiti - in pisateljici sami, ki živi v vzhodnem Berlinu. Ena najpomembnejših knjig, kar jih je po vojni izšlo v Nemški demokratični republiki.
Claude Aveline; MAČJE OKO.
Roman, kriminalka z visoko literarno vrednostjo.
Naročnina za celotno zbirko v broširani vezavi je 90 dinarjev. V platneni na brezlesnem papirju pa 140 dinarjev. Plačljivo tudi na obroke. Zbirko lahko naročite naravnost pri Družbi ali v knjigarnah.
Prešernova družba
Prešernova družba izdaja vsako leto posebno zbirko za vse svoje člane. Doslej je izšlo v tej zbirki 141 knjig v 6 058 910 izvodih, od tega je družba dala 157 350 knjig tudi zamejskim Slovencem v Italiji in Avstriji. Kot dopolnilo letnim zbirkam izdaja Prešernova družba posebno zbirko romanov "Ljudska knjiga". Doslej je izšlo v tej zbirki 129romanov v 1 004 760 izvodih. Revija "Obzornik", ki ima zlasti poučni in poljudnoznanstveni značaj, izhaja tudi že 20. leto, izšlo je 20 letnikov, skupaj torej nad 1 524 740 zvezkov. Tako je Prešernova družba v dosedanjem 21-letnem obstoju poslala med slovensko ljudstvo nad 8 588 410 knjig in revij. Poleg širjenja dobrih knjig se je družba trudila tudi za splošno širjenje kulture med ljudstvom s prirejanjem kulturnih in literarnih večerov ter vlagala številne napore za širjenje dobre knjige nasploh.
Sprejet sklep za uskladitev in poenotenje delovanja vseh OOS REK
S 4. redne seje predsedstva konference naših OOS
Sklep sodi med vrsto sklepov, ki jih je predsedstvo sprejelo na 4. redni seji dne 20. maja v zvezi s pripravami na prihodnjo, 2. redno sejo konference OOS REK. Seja konference naj bi bila v ponedeljek, 17. junija, ob 16. uri v sejni sobi skupščine občine Velenje.
Na njej bodo delegati osnovnih organizacij sindikata REK pregledali uresničevanje sklepov svoje prve, ustanovne seje, sprejeli izboljšane pravilnike za posamezna važna področja delovanja sindikata,kot tudi druge akte za enotno in usklajeno delovanje vseh OOS REK. Poleg tega pa bodorazmotrili možnosti, da bi konferenca OOS REK imela status sindikalne konference delavcev energetike in rudarstva občine Velenje /s tem, da se vanjo vključi še ustrezno število delegatov RŠC/.
Gradivo za sejo konference je po sklepu predsedstva dolžna pripraviti delovna skupina:
9 Milan Vrabič, Ivan Rebec in Damir Csikos - iz TOZD TEŠ,
c Rudi Kortnik in Vinko Gostenčnik - iz TOZD RLV,
•	Miha Letonja in Stanko Rudolf - iz TOZD ESO, ter
•	Ivo Kadliček, Tone Šeliga in Bruno Tre-bičnik - iz DSSS.
Na prvi seji skupine, ki jo je sklical Tone Šeliga, so se njeni člani razdelili v dve komisiji, od katerih ena pripravlja predloge izboljšanih pravilnikov /o finančno-materialnem poslovanju osnovnih organizacij sindikata in njihovih organov, o poslovanju blagajne vzajemne pomoči, o pogrebih, ipd./, druga pa smernice za nadaljnje delovanje in organiziranost OOS REK in njihovih organov.
Predsedstvo priporoča, da o opisani problematiki še pred sejo konference razpravljajo izvršni odbori OOS. To zato, da bodo delegati v konferenci, ki so večidel člani izvršnih odborov, lahko prišli na sejo konference pripravljeni na razpravo.
Glede predloga regresiranja letovanj v letu 1974 f
o katerem smo razpravljali po SDS, povsem enotno stališče ni bilo doseženo.
V celoti enotno mnenje ni bilo doseženo kljub temu da je bil predlog izdelan v skladu s "sindikalno listo" in stališči sindikatov Slovenije do te problematike - in kljub členu 45 samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v REK, ki TOZD in DSSS obvezuje za enotno urejanje regresiranja letovanj.
Vzrok, da predsedstvo ni prišlo do povsem enotnega stališča o predlogu regresiranja letovanj , pa je bilo vztrajanje enega izmed članov predsedstva izTOZD TEŠ pri mnenju, da naj bi se ves denar za regresiranje delil ne glede na to, če bi določeno število dni letovali ali ne letov ali. Vzrok je bilo torej vztrajanje pri mnenju, ki v bistvu pomeni, da naj bi bili regresi za letovanja le nekak dodatek k osebnim dohodkom, ne pa sredstvo za stimuliranje letovanj. To pa za druge člane predsedstva ni bilo sprejemljivo in so zato besedo sklenili prepustiti kolektivu in delavske -mu svetu REK. Z odločitvijo kolektiva oziroma delavskega sveta REK pa smo se lahko seznanili v zadnji številki Informatorja.
Druge odločitve
Predsedstvo se je strinjalo s predlogom sprememb in dopolnil samoupravnega sporazuma rudnikov Slovenije in sklenilo,da naj gre nespremenjen v razpravo po SDS in potem na delavski svet REK.
Glede roka za podpis družbenega dogovora o usklajevanju meril za razporejanje dohodka in za delitev osebnih dohodkov za območje občine Velenje pa je menilo, da je prekratek in se naj podaljša za teden dni. In sicer zato, da bodo delavski sveti TOZD in DSSS še pred podpisom lahko razpravljali in sklepali o nje govih končnih spremembah in dopolnitvah, ki jih je predložila skupna komisija.
Strinjalo se je tudi s pobudo delavcev v stebru 8, da zaradi lokacijske odmaknjenosti osnujejo svojo osnovno organizacijo sindikata, Franca Škarjo iz te delovne enote pa je zadolžilo, da skupaj s komisijo za kadrovska vprašanja pri komiteju konference OZK REK pripravi predlog za sestavo izvršnega odbora njihove OOS.
Glede nato, da so sindikalni organi bili pobudniki za pripravo točkovnega ocenjevanja upravičenosti do stanovanj REK, je predsedstvo menilo, da bi poleg delavskih svetov TOZD in DSSS tudi njihove osnovne organizacije sindikata oziromaizvršni odbori morali preglejevati izvajanje tega ocenjevanja.
Obenem predsedstvo priporoča strokovni službi za dodeljevanje stanovanj, da prosilcem ne daje neosnovanih upanj za dodelitev stanovanja mimo samoupravno določenega vrstnega reda in da se tega reda dosledno tudi drži.
Na prošnjo članov predsedstva iz ESO je predsedstvo odobrilo ključavničarjem ESO 700,00 dinarjev za družabno srečanje s ključavničarji iz rudnika Zagorje.
Ob koncu so govorili šp o sindikalnih izletih po OOS in menili, da je treba te organizirati tako, da ne bodo iz gledali kot obisk najbližje gostilne .
V SPOMIN

Antonu Cavniku
Anton Cavnik je bil rojen 5. septembra 1930 v Ravnah pri Šoštanju. Poročil se je s Frančiško, rojeno
llriberšek,in z njo imel sina Milana, 13 let,in hčerko Brigito, 6 let. Na rudniku je delal od julija 1953, od aprila 1957 dalje kot kvalificiran kopač - nazadnje v stebru 8.
18. maja letos je podlegel poškodbam, potem ko se je ponesrečil pri delu.
Iz besede sodelavcev V zadnje slovo
Dragi Anton, delo te je odlikovalo, predlagali so ti odlikovanje - red dela in isto delo je ustavilo tvoj ritem. Roka je prenehala trgati iz zemlje to, kar nam osvetljuje domove,kar nas greje in kar nam igra; delal si za luč in za mogočno gibanje človeških naprav -zdaj pa se spustiš v temo, kjer se ničesar, kar je človeškega, več ne giblje, kjer se čisto od začetka jame vrteti kolo živega. Toda luč, pri kateri smo videli veselje, ga poslušali, nisi grebel samo iz temnih skladov Zemljinega telesa; oboje si črpal tudi iz svoje notranjosti; in ko nam prva luč ugasne - luč, kolikor je je bilo iz tvojih rok, nam tista druga, iz tvojih prsi, sveti še naprej. V spominjanju nam slej ko prej pričara neko usodo,ki se je ujela v delu - za človeka, za nas.
Božu Mrkonjicu
Božo Mrkonjič se je rodil 4. avgusta 1947 v Gornji Obodnici, občina Tuzla. Z ženo Ano, rojeno Nikič, je imel tri sinove - Slobodana, rojenega leta 1969, Smiljana, rojenega leta 1970, in Mladena, ki je slabo leto star umrl.
Na rudniku se je zaposlil aprila 1971. Do marca 1974 je delal kot nekvalificiran in učni kopač, potem pa je opravil izpit in do kraja delal kot kvalificiran kopač.
Umrl je 16. maja letos kot žrtev prometne nesreče na poti na delo. Pokopali so ga v rojstnem kraju.
Iz besede sodelavcev ob grobu /prevod/
BožO, v tem žalostnem trenutku, ko smo se zbrali ob tvojem poslednjem domu, se nam zdi, da si še vedno živ med nami, prijatelji - rudarji, ki smo te pred tremi leti sprejeli v naše vrste in mislili: "Mlad je še,ta naš sodelavec, in učiti se bo še moral." A potem smo se kmalu prepričali, da si bil kot rojen za naše težko delo, saj si se vzpenjal po poti uspeha veliko hitreje kot mnogi tvoji tovariši. Tudi domotožje si znal premagovati,da si lahko dobro delal - silo,ki te je vlekla v rodni kraj; v vasi in planine, kjer si preživel mladost .V treh letih si postal pravi, kvalificiran rudar - z vsemi lastnostmi dobrega delavnega tovariša: pomagal si, kjer si mogel; z znanjem, izkušnjami in prirojeno spretnostjo.
A ni bilo samo to, Božo, kar te je odlikovalo kot človeka v najplemenitejšem pomenu. Tvojaduša in srce, ljubezen, s katero si napolnjeval vsak dan življenja svoje žene in otrok - in skrb zanje, ki so te potrebovali - so bili še važnejši del tvojih vrlin.
A namesto sreče, dragi sodelavec, ki bi se ti morala vračati, kot si jo okrog sebe delil ti, je že preteklo leto zadela nesreča tebe in tvojo družino. Umrl ti je Mladen, tvoj otrok, del tebe samega, za katerega si skrbel kot za zenico svojega očesa. In zdaj te je doletelo še to, da odhajaš tja, od koder ni vrnitve - v najboljših letih odhajaš, odhajaš, ko bi te najbolj potrebovali.
RUDAR - Glasilo kolektiva Rudarsko-elektroenergetskega kombinata Velenje, naslov splošne uprave: Velenje - Rudarska 6, telefon h.c. 85 020
Za organizacijo izdajanja in urejanje skrbi začasno 8-članski uredniški odbor: Alojz Lipičnik /predsednik- RLV/, Franc švener /delegat - RLV/, Miha Pevnik /delegat - ESO/, Pavel Mejaš /delegat - RLV/, Rafael Batič /urednik/, Silvo Pešak /odgovoren za tisk/, Teodor Jelen /odgovorni urednik/, Tone Šeliga /odgovoren za zvezo z neposrednim obveščanjem/
Stalni sodelavci uredniškega odbora: Romana Mišja /tajnik glasila/, Lojz Ojstršek / fotoreporter/
Zunanji sodelavec za fotografske storitve Ludvik Fujs
Naslov uredništva: Velenje, Prešernova 5 /kadrovsko-socialni sektor, soba 31 - telefon Interno 260/
Tiska TOZD TISK - Velenje, Fottova 10 • Glasilo prejemajo vsi člani kolektiva brezplačno • Izhaja 1-krat mesečno in po potrebi • Naklada v višini staleža zaposlenih + 50 izvodov
Srečno!