Poštnina platana v gotovini. Izhaja VSaK teden. Posamezna stevima stan« i Din. St. 25._V Ljubljani, dne 20. junija 1924._Leto II RADItfALSKI GLASNIK OQQAN NADO DNE Q ADI IS AL NE J TD AN IS E. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Wolfova ul. 1/1. — Naročnina: celoletno Din 25, polletno Din 12, četrtletno Din 7. Pravna država Dr. Vladimir Z nekrvavo revolucijo smo bili 1. 1918 izvršili preobrat. Nekrvava zategadelj, ker so sad, ki smo ga utrgali, bile pustile dozorevati strahote svetovne vojne ter jc bila peripetija velike tragedije završena mnogo pred oktobrom 1. 1918. Toda revolucija jc bila vendar le, ki je slovenske in hrvatske dežele iztrgala iz tedanjega državnopravnoga okvirja ter jih priklopila kraljevini Srbiji. Jn v tej prvi zavlačni dobi smo morali mar-sikako krivico odpraviti na način, ki bi sicer ne bil opravičljiv pred rednim sodnikom, ki ga je pa sankcijonirala ona večna pravda, ki prej ali slej izravnava sleherno nepravdo ter maščuje vsako pod navidezno še tako legalno zaščito storjeno krivico. Toda hiteti smo morali, da pridemo čim-prej iz one revolučne dobe ter ne samo damo svoji državi obiležje, marveč da jej udarimo nepremakljive temelje pravne države. Zakaj samo taka država ima svojo eksistenčno pravico sama 'zase, še bolj pa kot soseda drugih pravnih držav. Samo pravna država more imeti pravo na mednarodni ngled in na kredit, ki ga s tem uživa, bodisi da je ta kredit moralnega ali materijelnega značaja. Tečaj našega dinarja, ki ga z napeto pozornostjo zasledujemo na curiški ali londonski borzi, je močno odvisen od onega kredita. Pravna država mora imeti urejene in konsolidirane notranje razmere. Njena uprava mora točno funkcijonirati, javna varnost mora biti podana in država mora imeti moč, da jo brezpogojno zaščiti. Gospodarstvo je treba urediti po načelih vestnega, varčnega, vzornega trgovstva, izdatke in dohodke prilagoditi resničnim potrebam ter neprestanemu razvoju vsega narodno-gospodarskega Življenja. V zakonih morajo biti določene dolžnosti državljanov, pa tudi njih pravice. Dolžnosti kakor pravice morajo imeti svojega sodnika, čigar neodvisnost je ena prvih zahtev pravne države. Nihče izmed državljanov ne sme biti stavljen izven prava in njegovih pisanih zakonov. Državljan mora imeti zavest, da je polnopraven član družbe, ki v svoji celoti tvori državo ter da bo vsako kršenje njegovih državljanskih pravic zadelo na nepristransko obsodbo organov, ki Jih v to svrho postavlja država. Gorje državi, ki v njej državljani vsled pogrošnega postopanja onih organov izgubliaio zavest Ravnihar. pravne sigurnosti. Taki državi so izpodkopani njeni temelji, ker je v njej dana možnost revolucije od spodaj, potem ko jo je bila omajala revolucija od zgoraj. Hiteti smo torej morali, pravim, da si skoraj ustvarimo svojo pravno državo. Pa se nismo preveč pohiteli. Malodane dve leti je trajalo, preden smo prišli do svojih temeljnih državnih zakonov naše Vidovdanske ustave. Mnogo se je grešilo v tem inter-regnu. Mnogo činiteljev je bilo na delu, ki so zavlačevali veliko delo konsolidacije iz osebnih in strankarskih interesov in bili so vsi srečni, če so mogli uganjati svoje orgije s pomočjo nekega na njihovo kožo prikrojenega revolucijonarnega prava. Zaman smo opozarjali na nepopravljive škode in nevarnosti ex-lex stanja. Ljudstvo je pričelo postajati zdvojeno in zbegano ter izginjalo je v njem zaupanje do najvišjega organizma našega naroda, do države. Kdor ima na vesti to usodepolno posledico, naj sc skesano trka na prsi. Dobili smo vidovdansko ustavo, temeljni naš zakon. Naj se mu očita karkoli, toda gotovo je, da daje zadostno jamstvo, da zgradimo na njem trdno stavbo pravne države. Neodpusten greh je, da skušajo majati ob njenih temeljih, še preden smo ustavi dali možnost, da se izživi ter v praksi pokaže svoje vrline in odnosno nedostatke. Še večji greh pa bi storil oni državnik, ki bi z morebitnim izgovorom nekšne višje sile kršil v osnovnem zakonu vsem državljanom garantirane naj-prvotnejše državljanske pravice. Eni kakor drugi ne samo ovirajo našo konsolidacijo, ampak jo naravnost podirajo. In oni psevdo-državnik, ki bi imel žalostni pogum, da postavlja nasilja na mesto zakona, bo imel na vesti orijentacijo množice našega ljudstva na levo in ubijanje državljanske zavesti v njem. Kajti ljudstvo bo nehote nasilni režim istovetilo z državo samo ter njo pričelo smatrati za svojo neprijatcljico in nasprotnico. Ni pa tako nasilštvo takozvani zakon o zaščiti države, kakor se v demagoške svrhe tako rado piše in govori. Vsaka država, in zlasti še pravna država mora imeti tak zakon v 'zaščito svojega obstoja. Imajo ga vse najnaprednejše drža- e in ne pogreša ga niti ruska sovjetska republika. Kako dosledno kruto ga izvršuje baš ta republika, ki komunisti v njej gledaio vzor državo, ie dovolino znano. Toda seveda vse pride na to, kako se izvaja tak zakon in kdo ga izvaja. Ni isto, ako ga izvaja državnik, ki ima pred očmi resnične koristi države, ali pa ako ga izvaja državnik, — partizan, ki zavestno ali podzavestno iden-tifikuje svoj ali svoje stranke interes z namišljenim interesom države ter v zaščito teh interesov zlorablja zakon. Prav nič bi se ne bilo pomišljati, da se proti takemu »državniku« uporabi — zakon o zaščiti države. Narodna radikalna stranka jc ustvaritcljica pravne države bivše kraljevine Srbije. Ona je dala srbskemu državljanu svoboščine, ki pri-tičejo polnopravnemu državljanu vsake napredne in moderne pravne države. V prepričanju, da ostane Narodna radikalna stranka 'zvesta svojim sijajnim tradicijam, smemo od nje pričakovati, da se pod njenim pokroviteljstvom tudi kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev razvije v pravno državo, vredno zaupanja vseh svojih enakopravnih državljanov ter spoštovano kot tako v mednarodnem svetu. To je pa en razlog več, zakaj smo se pridružili Narodni radikalni stranki. Širite radikalni tisk! Na »Radikalski Glasnik«, ki prinaša službene vesti in objave vseh organizacij NRS v Sloveniji, morajo biti naročeni vsi naši člani. Stavlja se vsem strankinim organizacijam v dolžnost, da skrbijo za širjenje našega lista. V vseh kavarnah, čitalnicah, društvih, brivnicah In drugod naj zahtevajo naši člani »Radikalski Glasnik«. S širjenjem našega tiska se širijo naše ideje ter se deluje za dobrobit naroda in države. V vsakem krajevnem odboru naj se ustanovi propagandna sekcija, ki naj skrbi za širjenje našega tiska. Te sekcije naj bi nabirale tudi naročnino za »Radikalski Glasnik«. Širite naš tisk, ki nudi vsakomu poleg službenih obvestil tudi zabavno čtivo. Radikali! Vsak član naj si šteje v svojo sveto dolžnost moralno In materijalno podpirati strankino organizacijo v dosego njenih vzvišenih ciljev. Agitirajte za našo stvar, širite med svojimi tovariši radikalno časopisje! Vsak član bodi naročen na »Radikalski Glasnik«! NRS za narodno gospodarstvo (Iz programa NRS.) Naša dežela je v prvi vrsti poljedelska in zato je treba posvečati posebno pozornost razvijanju in napredku podljcdelstva in poljedelcev. Sedanja velika vojna je pokazala, kako je važno, ako ima država doma poljedelske pridelke in hrano za narod, in kako je potrebno za varnost in za moč države, da imamo svobodnega, premožnega in 'zavednega kmeta. Treba je urediti in razviti poljedelski kredit pod najboljšimi pogoji in po ceni, kakor tudi pomagati kmetsko zadrugarstvo v vseh njegovih oblikch. * I. Dobro moramo varovati prirodna bogastva naše domovine in surovine za industrijo, predvsem in v prvem redu moramo razvijati one vrsto industrije, za katere imamo zadosti surovin doma. Skrbno moramo gojiti vse, kar krepi gospodarsko samostojnost države, kolikor mogoče moramo odstraniti vse, kar bi slabilo njeno gospodarsko samostojnost in bi jo vodil v odvisnost od tujine. Zaradi tega je treba skrbno gledati, da se vodi dobra trgovinska politika ter da se dobro organizira in razvija ne samo produkcija, ampak tudi trgovina, zlasti s kmetijskimi pri delki, da bi korsti od nadvišice produkcije ostala v domači zemlji in prinesla korist v prvi vrsti pridelovalcu in celemu narodu, II. Poleg poljedelstva in industrije smatra Narodna radikalna stranka, da je treba obračati posebno pozornost tudi rokodelstvom — obrtnih; kajti, čeprav je moderna tehnika jako (omcji!a polje rokodelstva, vendar obstoji ve->liko vrst obrtnlj, kjer bo ročno delo tudi poleg moderne tehnike obdržalo svojo vrednost in moderna tehnika mu velikokrat celo pomaga, da so obdrži. Tudi tukaj je treba gojiti in razvijati zadrugarstvo in skrbeti za cenjeni kredit, dalje je treba pomagati obrtnikom na deželi, ki se obenem pečajo s poljedelstvom. A tani, kjer bi se ročno delo ne moglo prilagoditi sodobni tehniki, treba je obrtnikom pomagati, da se izvrši prehod v drugo vrsto dela in da ne padejo v revščino in ne propadejo, m. S takim sodelovanjem se bo naša zemlja tudi financijsko okrepila in dvignila, ter bo zamogla nositi bremena, ki so potrebna, da se država ohrani in napreduje ter razvija na gospodarskem in na prosvetnem polju. Po kakšnih načelih je treba urediti narodne in državne finance, se zamore Narodna radikalna stranka po pravici sklicevati na svojo preteklost in na praktične uspehe, katere je v tem dosegla v kraljevini Srbiji, katero je našla leta 1903. na pragu bankrotstva fn katero je v teku od ne čisto 10. let pripravila najprej za balkansko, potem pa še za prošlo veliko svetovno vojno, ki je prinesla našemu narodu svobodo in zedinjenje. Zemljo je treba gospodarsko okrepiti in narediti sposobno, da zamore nositi finančna bromena, ta bremena je treba pravilno, pravično in razumno razdeliti po progresivnem načelu, varovati je treba gospodarsko silo naroda, gojiti in varovati narodni kredit, ki se naslanja na javnost, red in razumno varčnost, v državnih financah z ene strani, in na gospodarsko moč in sposobnost zemlje z druge strani — to so po našem mišljenju temeljna načela dobre gospodarske, trgovinske in finančne politike. Narodna radikalna stranka smatra isto tako, da spada v dobro gospodarsko politiko tudi varstvo in skrb in razvoj narodne delovne moči, in da je za to potrebno posvečati posebno pozornost, ne samo da se dvigajo tehnične delovne sile, nego tudi žive fizične sile naroda z dobro in smotreno državno zdravstveno politiko, od katere je odvisna bodočnost in sposobnost naroda za kulturno tekmovanje. Načela in osebe V našem časopisju se pogosto razpravlja o osebah in načelih. Eni trdijo, da so glavno osebe in da so načela postranske važnosti. Drugi pa trdijo, da je treba v političnem življenju presojati stranke in politike samo po njihovih načelih in ne po njihovih voditeljih. Gotovo je, da se načela ne smejo zamenjavati z osebami in ravno tako je gotovo, da re-publikanstvo ne bo izginilo z Radičevo smrtjo. Zgodovina dokazuje, da je vsak program mrtev, ako ga ne zastopajo ljudje, ki verujejo vanj in ki ga znajo tudi izvesti. Na svetu je bilo vedno dovolj politikov, ki^o se posluževali programa le kot sredstva za dosego svojih ciljev in da so program kratkomalo zatajili, kakor hitro so prišli v vlado. Zato zaveden volilec ne sme samo vprašati, kakšen je program katere stranke, temveč tudi, kakšni so ljudje, ki izvajajo program. Vsak človek ima določen pravec v svojem življenju, ki se more spremeniti samo tedaj, ako se zamenja z boljšim, popolnejšim in koristnejšim za svojo stranko in za narod. Ako pa zamenja politik svoj popolnejši program s slabšim, kakor so to storili mnogi »Jugoslovenl«, ki so sc odrekli integralnemu državnemu in narodnemu edin-stvu, pomeni to* njegovo dekadenco. Večkrat je treba mnogo bolj gledati na osebnosti nego na njiliov program. To velja v prvi vrsti tam, kjer zavlada osebnost tako, da sama stranka ne pomeni nič brez svojega političnega voditelja. Tako je n. pr. v Radičevi stranki, ki se presoja po njenem voditelju in ne po njenem meglenem programu. Na osebe je treba gledati tudi tam, kjer je program tako nejasen, da je nerazumljiv brez komentarja njegovih ustvariteljev. Tak je Radičev program in taki so programi raznih naših avtonomistov in federalistov. Komu na svetu je znano, kaj hoče Radič s svojo mirotvorno republiko? Kaj je sploh to mirotvorstvo? In kaj zasledujejo avtonomisti in federalisti? Kakšna je pravzaprav razlika med njimi? Zato je n. pr. radičevščina obsojena, da umre z Radičem, ker radičevščina ni načelo, ampak Radičevo osebno mnenje. Osebe in načela je treba razlikovati in deliti, toda nemogoče je deliti med politikom in njegovim osebnim mnenjem. Zato ni glavno samo program kake stranke, temveč tudi politiki, ki izvajajo ta program. Kdor pozna zgodovino, program in osebnosti NRS, pozna tudi vzrok njene moči v prošlosti in sedanjosti. Podpirajte svbš tisk! Apeliramo na vse naše trgovce in indu-strijce, da objavljalo vse svoje inserate v »Radikalskem Glasniku«, ki je edino naše glasilo v Sloveniji. S pomočjo obširne in velike organizacije naše stranke se bere »Radikalski Glasnik« v vseh krajih naše kraljevine in radi tega Imajo inserati v našem listu prednost pred vsemi drugimi slovenskimi listi. Razen tega je v interesu trgovskih in industrijskih podjetij, da se z inseriranjem v našem listu podpira naš tisk, kar je največja dolžnost vsakega našega člana. Radičeva politična smrt Glasilo češkoslovaške agrarne stranke »Venkov« je priobčil sledečo objektivno sodbo o Radiču: »Ko ie dobil Radič pred kratkim migljaj, nal do gotovega roka zapast. Dunaj in Avstrijo, katero ie hotel narediti za nekak iredentistični cen-trum predvsem proti svoji domovini, kraljevini SHS In proti češkoslovaški republiki je bilo težko si misliti, kam se preseli ta nemirni in naivni zapeljivec hrvatskih kmetov s svojimi nemogočimi idejami in tezami. Njegovo miseln« in politično žonglerstvo sc je vedno bolj izprevračalo v neke vrste poiitično zmešanost In Radič je kakor Don Ouihote neprestano iskal novih bojev, da bi zadovoljil z njimi svojo Dulcinejo — svojo megalomanijo in sJavohlepnost. Doma že ni bil več mogoč. Tudi vezi. s katerimi je bil spojen z domačim vodstvom hrvatske seljačke republikanske stranke, so se od dne do dne bolj sumljivo rahljale in tekom zadnje jugoslovanske parlamentarne in vladne krize je bilo že jasno vidno, da se cilji in nameni domačega voditelja Radičeve stranke dr. Mačka že ujemajo z Maznimi načrti Radičevimi. O metodah niti ne govorimo. Ker se je v Londonu in na Dunaju tako diskreditiral, se v evropsko tujino ni mogel napotiti. Nobena država bi ne trpela, da bi na njenih tleh ustanavljal zarotne, Iredentistične zveze »zatiranih srednjeevropskih narodnosti«. Preostalo mu je samo: vreči se v naročje Moskvi. imel je upanje, da bo tam leot sejalec nesloge, podpiratelj nereda vljudno sprejet. Ali to njegovo zatočišče pomenja njegovo definitivno politično smrt doma, nujni razkoJ s stranko, s lirvatskim narodom. katerega je skozi pet let svobode omamljal s svojimi govori. Radič je mogoče za to vedel, mogoče sc je tega tudi zavedal, ali v Moskvo je vseeno šel, ker že ni bilo drugega izhoda. In tako srno sedaj priče paradoksnega pojava: reprezentant zemijcdelskc narodne stranke, oznanjevalec »človečanske mirotvorne republike« se klanja predstavnikom komunističnega terorja in poje hvalo njihovim uredbam njihovi svobodi! Ne more seveda drugače, ker bi v nasprotnem slučaju v Moskvi niti en dan ne mogel ostati. Je to uničujoč, ali nujen konec političnega fantarona, ki ni liotcl nikdar računati z resničnostjo, kateri se ni nikdar oziral na druge, temveč se smatral za os sveta. Bilo M malo previdno, če bi današnji vladni režim v Jugoslaviji uveljavil proti seljački republikanski stranki kot kazen za Radičev korak, zakon za zaščito države in jo kot kom u n is t i čnof il sko organizacijo razpustil. Je, mislimo, čisto jasno, da za ta zadnji Radičev eksces niso odgovorni hrvatski kmetje in da se zanj ne postavi niti pje-gova stara kotnorta hrvatska buržuazija in inteligenca. Da bi Radič to, kar govori in dela v Moskvi, vršil z odobrenjem in vednostjo stranke, moramo smatrati za Izključeno In je edino pravilen izhod iz situacije, mirno počakati na izjavo stranke. Ako v tei smeri ne pride k prenagljenosti od vladne in k blaznim dejanjem posameznikov od druge strani, bi mogli Radičevo potova-je v Moskvo celo pozdraviti kot oznanilo zboljšanja Jugoslovanskih razmer, ker je zblazneli Radič umrl, izdikntvši s prvimi besedami, s katerimi je zapel obvezno slavo Moskvi. Mož, ki se klanja prononsiranim tlačiteljem kmetskega ljudstva, ne bo mogel več sanjati o tem, da bo vodil hrvatske seljake. Ako so Mii do danes oslepljeni od njegovih praznili gesel, spregledajo gotovo po tej njegovi avanturi in pojdejo svojo pot. Radičeva bo zasluga, da ic zbudil v hrvatskih kmetih njih pravo čustvo, zavest, da so zemljedelci, in da je prispevat k njihovem povratku iz začaranega kroga njegovih sofizmov na pot, edino možno za kmeta, — k agrarizmu. Jugosloveiiski vladi se ponuja sedaj morda edina priložnost, da zbriše z Radičeve stranke ono protidržavno prevlako, ki jo je Radič tako podčrtaval, in da jo pridobi, oziroma njeno zem-1 j odel sko večino, za ju gostov en sko državno idej«. Seveda jc treba, da sc vlada poprime rešitve tega vprašanja v resnici s pogledom na vsedržavni In ne samo na interes vladajoče stranke. Nobena stranka nima toliko kmečkih poslancev kot Narodna radikalna stranka in samo preko nje se morejo združiti žuljave roke srbskega, hrvatskoga in slovenskega kmeta. Mmm okrožnim odborom NRS Pragi prilatelj! Velika borba, ki lo ie pričela Narodna radikalna stranka v obrambo narodnih pridobitev, doseženih v zadnjih velikih vojnah, a v prvi vrsti v obrambo državnega in narodnega edinstva — Ji nalaga dolžnost, da dočaka to borbo ?u ds v njej vztraja popolnoma organizirana in zbrana. Zato Vas prosim, da n n j d a IJ e do I. ft:~ Ilia t. I. pristopite v svojem volilnem okrožju k reorganizaciji stranke (krajevnih, srezkih in okrožnih odborov), kolikor ta reorganizacija že ni izvedena v smisla naredbe glavnega odbora od 26. maja 192-1, objavljene v strankinem organu »Samouprava«. Da se prepreči vsak nesporazum, se Vam sporoča, da se imajo srezki odbori konstituirati na teritoriju upravnih srezov, okrožni odbori pa na teritoriju volilnih okrožnih edinic. Končno se Vam sporoča, da je s sklepom glavnega odbora od 31. minulega me- sec? ustanovljen Izvršnlodbor glavnega odbora Narodne radikalne stranke, ki pod predsedstvom g. Lj. Jovanoviča, predsednika narodne skupščine, uraduje dnevno v prostorih radikalnega poslanskega kluba v narodni skupščini in vodi vse strankarske posle glede reorganizacije naše stranke to mobiliziranja njenih sil za eventualne bodoče volitve. Ta odbor tvorijo poleg g. Jovanoviča še gg. dr. Velizar S. Jankovič In dr. Lazar Markovič, ministra na razpoloženju; dr. Dušan Grgin, dr. Momčilo Ivkovič in Boža Maksimovič, narodni poslanci. Polagajoč Vam na srce vse sklepe glavnega odbora Narodne radikalne stranke, sprejete ua seji od 31. m. m.. Vas prosim, da obvestite po končanem poslu glavni odbor o izvedeni organizaciji v gori navedenem roku in eventualno o številčni moči naših prijateljev v Vašem okrožju in da sprejmete moje prijateljske pozdrave. Beograd, 1. junija 1924. Nikola P. Paši č. Pakref radikalne stranke Reorganizacija mestnega odbora NRS v Ljubljani. V pondeljek, 16. t ni. se je vršila v strankinih prostorih seja mestnega odbora. Na tej seji se je vsled reorganizacije pododborov izvršila tudi reorganizacija mestnega odbora. V odbor so bili izvoljeni enoglasno: pred-sednift: dr. Vladimir Ravnihar; podpredsednik: dr. Miroslav Lukan; tajnik: Ljubo D. Jurkovič; blagajnik: Josip Šoštarič; delegat: dr. Josip. Ažman. — Pododbor NRS v Sp. Šiški javlja svojim pristašem, da posluje pododborov« tajništvo vsak petek od 6 do 7 in pol ure v gost. pri Valjavcu, kjer je vlagati vse prošnje, intervencije itd. — Tajništvo NRS, pododbora Šiške. Našim članom. Kdor ima kakšno pritožbo itd. v javnem interesu, naj jo blagovoli sporočiti uredništvu »Raifikalskoga Glasnika«, Ljubljana, Woifova nlica 1-1. Uredništvo bo vse tozadevne dopise, kolikor niso za priohčitev, izročilo na merodajnem mestu v nadaljne poslovanje. Odgovori uredništva. G. L K.: Sporočite vsak slučaj terorja s kakršnekoli strani strankinemu tajništvu. — ŽeL opoli.: Prav imate! — Delavec v M.: Priglasite svoj vstop v pristojno krajevno organizacijo NRS. — Učttett G—I: Vašo zadevo smo izročili tajništvu naše stranke. — Železničar: Javite nam svoj natančen naslov )n natančno ime gospoda, ki uganja opisane stvari. Mar barsko oarodeto gledališče V soboto se jc vršila v mariborskem Narodnem gledališču že dolgo pričakovana premijera Br/etove opere sCarmen«. Glasbeno jc delo naštudiral ravnatelj opere g. Mitrovič, režirat g. Bachmann, scenično pa g. prof. Gotič. Premijera »Carmen« je predstavljala obenem tudi prvi jubilej Mitrovičevega delovanja v Mariboru. Gosp. Andro Mitrovič in njegova soproga Ančica sta prišla v Maribor na gostovanje najprej s svojim varaždinskim ansamblom v sezoni 1921-22., v prihodnji se/oni pa sta postala naša stalna člana g. Andro kot ravnatelj opere in dirigent, ga. Ančica pa kot operna solistka. V Mariboru ju ni čakalo lahko delo. Opera se poprej ni gojila, doživeli smo sicer par skromnih poizkusov, toda to je bito tudi vse. Glasbeno stran je izpolnjevala samo opereta, tl. Mitrovič se ni strašil razmer in naporov, pričel jc delovati, vstvarjatii fakorekoč iz nič 'm kljnb vsej gmotni mizeriji gledališča storil mnogo, zelo mnogo. Pod njegovim vodstvom in taktirko so šle preko odra opere »Faust«, »Tia-viata«, »Cavalieria rusticana«, »Urh grof celjski«, »Zlatorog«, »Bohcme«, »Janko in Metka«, »Prodana nevesta«. »Čarostrelec« in sedal »Gatmen«. Razen tega jc naštudiral tudi še štiri operete: »Skrjančkov gai«, »Pri treh mladenkah«. »Umetniška kri« m »CardaŠka kneginja«. Deset oper v dveh sezonah! To jc za Maribor mnog«, posebno če pomislimo na skrajno malo število solistov m soiistinj, na težkoče z zborom, ki ni poklicen In na orkester, ki je de-knna vojaški, deloma pa civilen in tudi nestalen. Morda vsa teh del niso uspela tako, kakor bi »i želeli m kakor bi hotel sam g. ravnatelj, toda krivda ne zadeva Biega. ki »e storil vse, neg© J* bil dolžan. S same štirimi res dobrimi in boljšimi solisti in potem s skoro samimi začetniki, ki jim mora komaj biti osnovni učitelj, bi si gotovo nihče ne upal storiti tega, kar je storil in bi najbrže tudi ne mogel doseči takih uspehov, tn pri vsem tem detn je bi! še sam. Na) se razvije mariborsko gledališče v bodočnosti že kakorkoli, v analih njegove zgodovme bo veljal g. Mitrovič vedno za ustanovitelja mariborske opere in njegovo ime bo poleg Nučičevega in Brati-novega vzidano v temelje naše mariborske Tatije. Istočasno ko stavi g. Mitrovič svoj skromni jubilej kot ravnatelj in dirigent, slavi njegova soproga ga, Ančica tudi svoj prvi Jubilej kot prva operna solistka. Prišla je v Maribor istočasno kakor njen soprog jn nastopila v vseh desetih navedenih operah in tudi v operetah. Igralsko ncprekosljiva moč, potna občutja in temperamenta, Jc tmH pevsko na višini, kr prekaša vso okolico. Postala j® ljubljenka publike in če bi naša opera izgubila n kr, bi izgubila zelo mnogo. Da se vsa gledališka javnost zaveda, kaj pomenita zn mariborsko gledališče ta dva resnična umetnika, je pokazala že neštetokrat, posebno pa še v soboto, pri jubilejni premijeri desete opere. Po prvem aktu se je morala dvigniti zavesa in pred odprt«) sceno sta oba. g. Andro in ga. Ančica prejela cel kup cvetja, šopkov m vencev. In vedno, po vsakem dejanju so se ovacije ponavljale. Zasedba v mariborskem gcdahšču Je sledeča: Carmcn ga Mitrovičeva, đon Jose g. Skrivamč, Cscamiilo g Govorov, Jnniga g. štagliar, Moralcs g. Urvalck, Micaela gdč. Vtadimrrova, Praspnlta gdč Lnhejeva Mercedes gdč. Kogojeva Dancairo g. Skrbinšek, Rememfado g Urvalek IJlas Pasita g. Kokot Ga. Mitrovičeva je oda igralsko Carmcn kakršne še nisem vedel in si je bolj pristne niti ni mogoče zainisiiti. Cigansko narav, »spremenHtvo kakor špansko vreme, ko pride Zapiski. Da »c bo razočaranja! »Slovenski Narod« se le čutil pokih canega nasvetovati slovenskim radiknlom združb tev z demokratskimi organizacijami. V ta namet le priobčil uvodnik lepih besed. la ker lepa beseda lepo mesto najde, mu za danos svetujem« naj si osveži spomin in naj si ogledu svo) Članek od 5. oktobra lanskega leta... Da pa ne bo preveč razočaran, mu povem* danes še tole: Slovenski narodni radikale! stremimo »j koncentracijo vseh narodnih (ne samo »napred. nih sil), a ta končen trač'ja se ne bo dala drugačt doseči, kakor na narodnoradikatnem programu. Razumljiva jeza. Izvestnl politiki v Sloveniji so od nekdaj silno hudi na radikalce! Ta njihova jeza je za naj popolnoma razumljiva. Preti iirn nevarnost, dt popolnoma utonejo, kakor so žc utonili narodni socijalisti... Ti gospodje v Beogradu koketirajo a radR kalci, ker bi z njihovo pomočjo v Sloveniji rad! prišli na površ;e. V Sloveniji pa menda iz taktičnih ozirov zabavljajo na radikalce. Zato so zel<( vznemirjeni, da se radikalna stranka lepo razvid v Sloveniji.,, Vse to in še marsikaj drugega jt za na^ popolnoma razumljivo. Ako gospodje tega ne verjamejo prostovoljno, sc zna zgoditi, da bodo mol rali verjeti — neprostovoljno... Iz noSranle politike- : Notranjepolitična situacija se razjasnjuje n itobro državne kleje. Radičevo potovanje vf Moskvo je nekak mejnik v politiki opozteitonalnih strank. Te dni odpotuje rola predsednik Pašid na Bled. da poroča NJ. Vel. kralju o položaju. : Volitve. V merodajnih krogih računajo na dejstvo skorajšnjih volitev v narodno skupščino. : Občinske volitve v Sloveniji so se pričele zadnji) nedeljo. Dosedanji rezultati ne kažejo nobene bistvene spremembe. Po kimčanlh voKfvah bomo govoriti obširneje. : Konec opozlcilonalnega bloka. Glavno glasilo hrvatskih klerikalcev »Narodna politika« piše, da opozicijonalnega bloka v širšem pomenu besede ni več. Za najnovejše korake ne morejo prevzeti odgovornosti ne Davidovič, ne Korošec in nc Spahi). Njihove obveze napram Radiču so prenehale v trenutku ko jim le Radič pdkazal hrbet in ko je razglasil, da le bila navzočnost njegovih poslancev v narodni skupščini fc taktika. Voditelji takozvanega opozicijonalnega bloka so bili tako zaverovani v Radiča, da to minulo še precej časa, predno bodo prišli do spoznanj:). nevihta ko sije najlepše solncc«, zvKost, čustvenost, pravi eksotični tempe:atmnt, vse je podajala s tako življensko pristnostjo in samonmev-(KKStJo, da nismo riti trenutek podvomili v njeno obvladujočo moč. Prednjačila je pa tudi pevsko. Njen sorazmerni gias je gibek, poln. barvil G. Skrivanič je igralsko ni dosegal, čeprav se je proti koncu dobro vžtvllai in dosegel višek ravno v zadnji sceni, v nastopu pred aren«. Pevsko je bil na stari znani črti. O. Govorov j« Mi kot toreador simpatičen, vendar pevsko boljši nego igralsko. Razvija se glasovno ugodno, težave Pa mu delata tehnika dihanja in slovenščina. katere sc menda ne bo nkdar pravilno naučil. G. štagljar te bil kot oficir igralski) malo ležeren, brez potrebne gibčnosti in elegance, pevsko pa dober. Njegov močan bas se da s sistematičnim šolanjem vzgojiti prvovrstno. G. Urvalek je obe svoji vlogi rešil dobro. Zelo je ugajala gdč Vladimirova. posebno pevsko, pa tudi igralsko n» zaostajala. Ljubki sta bili gdč. Lubejcva in Kogojeva, posebno prva. O/ Skrbinšek tc etobro izpolnjeval svote mesto, čeprav kot pevec nima bodočnosti, sc pa tudi sam menda ne misli posvetiti petju, ampak drami. Orignatcn in dobro pogojen Jc bit židovski krčmar LHas Pastia g. Kokota tako v maski kakor tudi v gestah h) mimiki. Skupni nastopi so bitr vtč'noma dobri. Življenje zbora tn Statistov dukaj živahno, ie tntntain malo pretrdo Nastop dečkov jc bi! dober, če pomislimo, da je bi! ta »zbor« kar ad boe sestavljen. Orkester dober. Čutila se jc vedno in povsod močna dirigentova roka. O. Baclnna-.n zasluži kol režiser popotno priznan ie Razpoloženje med pn-bkko dobro, prostori skoro polni Pi va repriza v nedeljo zvečer je bHa v nekaterih ozirih še boljša kakor premijera. »Canncn* je zadnja te zakliučna noviteta letošn e sc »o ne —»■ Stara in nova Frandia Izid francoskili volitev pomeni brezdvomno preokret v zgodovinskem boju obeli francoskih zbornic. V tem boju mora prhi do odločitve že zato, .ker bo nova francoska poii.ika tako na znotraj kakor na zunaj močno socijalistična. Kakor znano, ni v senatu nobenega socijabsta, tako da je sodelovanje že naprej otežkočeno. V času, ko so bili socijalisti v istem položaju, kakor danes, je prišel izza kulis predlog, naj se omejijo pravice senata. Nasprotstva so bila teda! malenkostna v razmerju do »reform«, ki naj bi se izvedle. Ako se pomisli, da je sestava senata približno ista, kakor je bila pred vojno, hi ako se primerja z novim parlamentom, je očlvidno, da tako ne bo šlo. Vsi so prepričani, da bodo Herriotove načelne reforme naletele v sen&ni na odpor. Najvažnejše programatične točke nove politike s'o: gospodarski in politični sporazum z Nemčijo, in-ternacijonalizacija reparacljskega vprašanja, razširjenje pravic Društva narodov, vojaška reforma in uvedba milice, splošna amnestija, spreme-nitev davčnega sistema in delna premoženjska oddaja. Z ozirom na te politične tendence so še nedavno primerjali francosk. položaj z angleškim. Toda med obema je temeljita razlika: Macdonaid vlada z absolutno in relativno manjšino in je zato prisiljen, odstaviti z dnevnega reda načelne reforme, ki tvorijo glasni del delavskega programa. V Franciji pa imata Herriot in Blum absolutno večino v parlamentu in se dobro zavedata, da imata za seboj mase. Radikalna in socijalistična večina v parlamentu je odločena, da ne bo imela nobenih obzirov na »stare gospode v senatu«. Prepričana je, da more senat vse izgubiti .in ničesar pridobiti. Apel na narod bi imel približno isti uspeh, kakor ga je imel Miilerandov uspeh. Mase se ne zanimajo za ustavno-tehnična in juridična vprašanja. Ljudstvo hoče hitro in pozitivno delo in kdor ovira delo. je v nevarnosti, da izgubi tla pod nogami. Zato je za obstrukcijske politike sedaj nevaren trenutek. Eno je gotovo: radikalna in socijalistična večina v zbornici ne bo dopustila, da bi kdo sabotiral veliko zmago. Nova vlada. Nova francoska vlada je sestavljena takole: predsedstvo in zunanje zadeve: Herriot; pravosodje: Rene Renauld; notranje zadeve: C. Chauteps; kolonije: Balladiere; finance: Cicmen-tel; javna dela: Paytral; zdravstvo: Godart; poljedelstvo: Gueullle; prosveta: Fr. Albert; trgovina: Reinald; osvobojeni kraji: Dalbies: morna-lica Doumesuillc. Predsednik Doitmergue. FV> Milleraimlovi ostavki je Izvolil 13. t. m. kongres v Versaillesu predsednika senata Dou-merguea Pri prvi volitvi za predsednika republike. Pri predsedniških volitvah je bil izvoljen s 515 glasovi. Novi predsednik Gaston Doumergue jc bil rojen 1. 1863. Po poklicu je odvetnik, po političnem prepričanju je radikalec. V prejšnjih vladah je bil ponovno minister. Doumergue je dvanajsti predsednik francoske republike. Pariško časopisje in nova francoska politika. Kakor znano, obstoj: najvažnejši francoski politični dnevnik »Temps« iz treh popolnoma različnih delov, ki so v tiskovno-tchničnem oziru brez vsake notranje zveze eden poleg drugega: Uvodnik o zunanji politiki, ki ga napiše Herbctte; dve razpravi o notranji politiki na prvi strani, Izpopolnjeni z borznimi poročili in končno pisma inozemskih dopisnikov. Kar se tiče uvodnika, je treba omeniti, da je »Ternps« že dolgo na strani radikalne levice. Herbette pobija že več mesecev ozkosrčno politiko Izolacije in zahteva internacijonaiizao'io velikih vprašanj: reparacij in varnosti. Diametralno nasprotno stališče zavzema notranjepolitični del: Herriot ni one! nobenega ostrejšega in perfidnej-šega nasprotnika in »bloc natlonal« nobenega uslužnejšcga služabnika! Na tem sc niti danes ni mnogo spremenilo. Glede zunanje političnih dopisov se zdi. da je zmagal Herbette: Nemcem sovražni de Guililerviile je po volitvah utihnil. Tudi napol objektivnega Algazya je zamenja! novinar, ki je kot prvi Francoz poročal konservativnem dnevniku iz Berlina: »Nismo imeli prav, ko smo podcenjevali demokratične sile v Nemčiji, k; morajo rešiti Evropo. Zlasti v obrekovanem cen-trumu je večina mož, ki pošteno iščejo sporazum. Demokratična misel v Nemčiji bo končno zmagala, ako je ne bodo ovirali zunanjepolitični in- cidenti.« — »Tempsovi« bralci so vsi inteligentni ter so brezdvomno razumeli opomin .. Veliki jutranji dnevniki tvorijo, kakor znano konsoreij, ki obsega dnevnike: »Matin«, »Petit Parisien«, »Petit Journal«, »Echo de Pariš« in »Journal«. Ti dnevniki so zgolj trgovska podjetja s posebnimi tradicijami, s posebno tehniko in fizionomijo. Politične razlike so odvisne od vsakokratnih glavnih ravnateljev. Tudi se spremenijo, kakor hitro se zdi, da to zaideva večina bralcev. Izjema je le »Eclio de Pariš«, ki ima ozke zveze s pariškim kardinalom -n ad šk ofom in je zato hud nasprotnik kulturnobojnih radikalov. Dušo »Matira« tvorita dve naravi: strogo konservativni ravnatelj Bunau-VariMa in soravnateij Henry de Jouvenel. Zadnji je bil sicer naučni minister v drugem Poincarejevem kabinetu, toda pri glasovanju o MMlerandovi usodi je kot senator takoj prestopil zopet k republikanski levici. Pravi list za množice »Journal« je tako! po volitvah brez posebnih ovinkov »obrnil zastavo po vetru«. Njegov trgovsko navdahnjeni ravnatelj Leteliier je takoj razumel važnost razuma pred srcem. Kurz se je obrnil na levo, množice so site večni! prepirov, hočejo cenejši kruh im jim ni dosti mar za politike prestiža. »Petit Parisien« je med velikimi jutranjimi dnevniki edini, ki stoji na meji zgolj informacijskega časopisja. Znano je, da vpliva na ta dnevnik »francoski Stinnes«, Laucheur. »Petit Parisien« zasleduje z isto dobrohotno nevtraliteto Herriotovo delo, kakor je zasledoval Poincareievo Kljub vsemu temu jc neizogibna revolucija v pariškem časopisju: veliko boulevardsko časo-psje je izgubilo prvikrat po 25 letih svoj ofici-jozen značaj Zmaga levice je pripomogla k velikanskemu razvoju časopisja, ki je pred štirimi leti komaj eksistiralo. »Oeuvre« in »Ere Nouvelie« bosta naenkrat postala svetovna dnevnika, »Pa-ris-Soir«, ki so ga dosodaj tujci poznali komaj po imenu, je pričel že zavzemati važnost »Temp-sa«. Naglemu porastu radikalnega časopisja odgovarja naravno veliko nazadovanje reakcijonar-nega in nacijorlalističnega. Socijalistično časopisje kljub veliki zmagi ne more napredovati (edini »oo'.jailistični organ »Populaire« je moral celo prenehati z dnevnim izhajanjem). »Actiou Fran-caise« glasilo pri volitvah neizvoljenega rojalista Leona Daudeta izhaja kljub temu, da ga vzame v roke le redko kdo, ki se S'oče razveseliti na neverjetnem repertoarju Daudctovib psovk. Ker je Izginil iz žimnice Andre Tardlcu, je prenehal Izhajati njegov list. ki je bil obenem organ clemen-cizma »Echo National«. »Hornnic Libre« je Izgubi! z Miilerandovlm padcem svojo zadnjo oporo, »Radical« in »Rap-pel« vegitirata samo še po imenu. Nacionalistični »Intransigeant« bo najbrže kljub radikalno-socl-jalistični konkurenci »Paris-Soira* še nadalje Izhajal tudi v večerni izdaji. Seveda bodo kupovali ta list predvsem radi njegovih izvrstnih športnih in literarnih informacij, kakor n. pr. policijski dnevnik »Liberte« in revol versko »Presso«. V splošnem se more reči, da se pariško časopisje pomlaja: dogodek evropske važnosti, ki ca uo trobd zasledovati. Problem naraščanja prebivalstva Francije Narod raste vsled dveh faktorjev: če rasto število porodov, če se manjša umrljivost. Narodi, pri katerih je število porodov zelo nizko, kot na Primer pri Francozih, skušajo na različne načine zmanjšati umrljivost, a ne samo pri starih ljudeh, temveč pri ljudeh vseh starosti, predvsem pa pri novorojenčkih, Tu velja boj pred vsem nalezljivim boleznim, ki pri nastalih epidemijah kar kosijo. Francoska statistika je pokazala, da je umrljivost vsled nalezljivih bolezni zelo padla v Franciji v teku zadnjih 35 let. Sredstva, ki zabranjujejo Infekcijo in razšir je vanje teh bolezni, rešijo na leto povprečno 90.000 osebam življenje. Če bi so francoska sanitetna organizacija izboljšala in bi bila tako urejena kot na primer v Švici, v Nizozemski ali pa v skandinavskih državah, bi se dalo v Franclji na leto rešiti 180.000 človeških življenj in prištcditl tako letno 8 milijard frankov. Za to bi pa seveda bilo treba, da ostane francosko prebivalstvo na višini 40 milijonov duš. Toda od 1. 1806 sem, to se pravi od takrat, ko so se začela ljudska štetja, jc francosko prebivalstva redno padalo. Vojna je stala Francijo poldrugi milijon mrtvecev In poldrugi milijon izpada porodov, torej 3 milijone duš! 'L. 1920 so se sicer porodi hipno pomnožili, toda nato so spet začeli padati. Kaj sc bo zgodilo s tem narodom v enem stoletju, če bo šlo tako vedno naprej? Vsi Javni in zasebni faktorji so na debi, da se ta nevarni položaj spremeni. Glavni argument za povzdigo števila porodov je oni, ki ga prav posebno naglasa eden najznamenitejših francoskih zdravnikov, g. profesor Richet: materinstvo pomaga k zdravju! Če ta doktor vidi kako mater, ki jc imela mnogo otrok, pravi: »Ni imela radi tega mnogo otrok, ker je zdrava, temveč zdrava je, ker je imela mnogo otrok.« Dokazano je, da so ženske, ki so imele 12, 15 ali celo 18 otrok, izredno zdrave, njih obraz je nenavadno mlad. Mnenje ljudstva, da je veliko število otrok vzrok bolezni za družinsko mater, je čisto napačno. Ravno nasprotno je, umetno omejevanje števila potomcev je za žensko škodljivo. Tudi pri nas bj bilo treba povedati vsem slojem, da ie materinstvo najboljše sredstvo zoper bolezen in najlepši kras ženske, ki ji podaljša mladost, milino in lepoto. Najlepši dijamanti, najdragocenejši biseri niso nič vredni v primeri s srčkanimi glavami naših malčkov in njih ljubkemu blebetanju in smejanju, ki napolnjuje z veseljem in srečo vso hišo. To stališče slavnega profesorja naj bi razložili tudi \ višjih razredih naših ženskih šol. Francija preživlja s svojo krizo zmanjševanja porodov eno najstrašnejših dob svoje zgodovine, toda tako velik narod noče poginiti in ne bo poginil. V tek;i stoletij je že doživljala težke čase, toda vedno e jc še dvignila. Srečno je prebolela stoletno vojno, razne sovražne vpade, vojno leta 1870 in 1914. Premagala bo tudi raznarodovalno krizo, ker ima resno voljo k temu in je že začela pobijati krizo z vsemi sredstvi, ki so na razpolago. Br. Fsšisftovsfca sSodeistva m SfaliJI Socljatistični poslanec Matteotti, eden sia!-zmožnejših italijanskih socijalistov, jc v torek 10, t m. neznano in skrivnostno izginil. Kmalu se jc razširila govorica, da so ga odpeljali in umorili fašisti. Ta govorica sc je uresničila. Slučaj je silno vznemiril merodajne fašistovske kroge, zlasti poglavarja in ministrskega predsednika Mussolinija. ki jc nemudoma ukazal, da mora policijska oblast Izslediti zločince. V parlamentu so bili radi tega umora, kakoršnega ne pozna do sedaj zgodovina, burni in viharni prizori. Fašistom nenaklonjeno časopisje je kmalu poročalo, da so našli poslančevo truplo .daleč od Rima vse razmesarjeno. Listi so poročali tudi podrobnosti o načinu umora. Vsa italijanska poštejia javnost je do skrajnosti razburjena. Toda hitro je pričelo fašfetovsko časopisje zanikati vest, da so našli poslančevo truplo. Očividno hoček> fašisti širnemu svetu prikriti način umora, ki je bil naravnost živinski Policija je aretirala več osumljencev, ki so sami »ugledni« fašisti in ki so bili v ozkih zvezah z Mussolinijem, oziroma z njegovimi najožjimi krogi. Ta umor je brezdvomno prvi signal novih političnih bojev v Italiji, ki bodo Izbruhnili kljub Mussolinijevim izjavam, da hoče zatreti s silo vsak poskus kakršnegakoli Izkoriščanja tega umora proti scrtamjcimi faZ.ktarvskemu reriimn. Državni invalidski kongres v LiubISani V dneh od 15. do 17. junija se je vršil IV. državni invalidski kongres v Ljubljani. Kongresa se je udeležilo okrog 150 delegatov Iz vseh krajev države. Slavnostne otvoritve so se udeležili tudi zastopniki vojaSkih in civilnih oblasti. Vsled pomanjkanja prostora ne moremo poro-£aU o poteku kongresa, priobčujemo pa z ozirom na veliko važnost nujne rešitve invalidskega vprašanja resolucije kongresa, ki jih je predložila posebna deputacija Ni. Vei. kralju na Bledu. Resolucije se glasijo: I. Sa bolom u duši konstatuje kiajnu nehat sviju k. '(Ijevskih vlada od oslobodjenja do danas na rešenju invalidskih pitanja, optužujući jih pred narodom i javnošću, kao vinovnike prerane smrti desetine hijade svojih najboljih 1 najzaslužnijili sinova toga istog naroda kao i dovodjenje do prosjačkog štapa još toliko isti broj živih. 2. Konstatuje nepoštivanje nevodjenje dovoljnog računa i dužnih obzira prema kraljevskim željama od strane odgovornih vlada u godinama 1022, 1023 i 1924. Zahvaljujući Nj. Vel. kralju na topKim zauzimanju oko zbrinjavanja svojih osakaćenih i unesrećenih ratnih drugova konstatuje. Njegovu osamljenost u tom pogledu ali osamljenost koja nas još više priljubljuje uz Njega te na nas može računati u vsakom momentu. 3. Osudjuje sistematsko istrebljavanje invalida od strane kraljevske vlade i nameru, da ili onesposobi u zakonskoj odbrani njihovih svetili prava, i to: a) oduzimanjem povlastica u vožnji; b) nasilnom i bezpravnom redukcijom invalida; c) nepriznavanjem puteni novog nvalidskog projekta zakona invalidskih organizacija. 4. Nrotestujc protiv nasilne redukcije invalida sa Uništenjem več donešenih sudskih presuda o invalidnosti J namernim izključenjem predstavnika invalidskih organizacija u komisijama za pregled invalida. Odlučno zahteva obnovu spora reduciranih invalida, a svojim nesretnim reduciranim drugovima šalje drugarski pozarav. 5. Konstatuje neverovatnu indolentnost 1 oskudicu ljubavi današnjeg parlamenta — ot>-jašnjava je samo malenim brojem pravih ratnika u njem — prema ratnim žrtvama. Od takvog parlamenta ne očekuje bolju sudbinu te mu i nikakve želje ne dostavlja. 6. Dcsolidarišc se sa radom na novom zakonskom projektu, ne prima nikakvu odgovornost za njega 1 odlučno zahteva zajednički rzradjen projekt Izmedju svojih predstavnika i predstavnika kraljevske vlade g dt. Žerjava 1 ministarstva socijalne politike u Ljubljani. 7. Zahteva od kraljevske v'ade da izpuni pismene obaveze gg. ministra finansija dr. Kuma-nudija in socijalne politik«-