štev. 23. V LJUBLJHNI, v sredo 23. junija 1915* Leto II. ^oraz ruske armade pri Grodeku v vzhodnji Galiciji: Rusi se umikajo v divjem begu, a naša in nemška armada so jim vedno za petami. W. G. Appleton: 22. nadaljevanje. Žrtev zarote. Roman. Ta boj je trajal samo par sekund, potem je zavladala zopet smrtna tišina; nihče ni izpregovoril niti besedice, ko smo se bližali postelji. Mortimer mi je svetil z lučjo, jaz pa sem natančno in temeljito pre-iskal negibno telo svoje ljubice. Žila ni bila, srce ni več utripalo. Vse telo je bilo ledeno-mrzlo, čeljusti so bile krčevito zaprte, sive ustnice krepko stisnjene. Sklonil sem se, da bi pritisnil poljub na bleda ustna, tedaj sem opazil čuden, dobro mi znani vonj; spoznal sem, da je bila Marcela zastrup Ijena, in sicer s prusko kislino. Niti najmanjšega sledu o življenju nikjer več, da bi se mogla še zbuditi, nato ni bilo misliti. Ko sem se zavedel tega strašnega dejstva, se me je polotila neizrekljiva bolest. Mislil sem, da mi poči srce, da mi onemore telo pod tem grozovitim udarcem. Tu, ko sta bila moje razburjenje in moj obup na najvišjem višku, sem kakor nehote še enkrat dvignil eno njenih trepalnic. Nalahno sem se dotaknil roženice in sem začutil neznaten utrip — življenje torej vendar ni še popolnoma ostavilo telesa. Ta nada me je takoj vsega poživila. Spomnil sem se svoje žepne lekarne, in urno sem začel razne poizkuse, da bi Marcelo zopet oživil. Najprej sem pomočil njene ustnice z močnim žganjem in sem jej držal stekleni-čico pod nosom. Prijatelj Mortimer je moral drgniti njene roke, da bi se ogrele. Potem sem hitro zgrabil stekleničico strihnina in sem jej vbrizgnil nekaj tega protistrupa pod kožo. Nato sem iznova pomočil ustna in nosnici z žganjem, nakar sem jo prijel za žilo ter sem čakal z divje utripajočim srcem uspeha svojega poizkusa. y| |, Naposled — zdelo se mi je, da je trajalo celo večnost — so začutili moji prsti prav neznatno cirkulacijo. Položil sem roko na srce, in glej, utripalo je prav nalahno in neenakomerno. Drugi, smrtonosni strup se je polastil prvega in je bil na tem, da ga napravi neškodljivim. Polastilo se me je pobožno čustvo sreče in hvaležnosti. Nekaj časa nato so začeli vsi udje drgetati. Počasi so se odpirale tudi oči; gledale so spočetka motno in nezavestno, nakrat pa je zablestel v njih žarek neizrekljivega veselja in blaženstva. Kakor otrok je dvignila roke proti meni in mi pošepetala še vsa onemogla: „Hvala Bogu, moj dragi, moj ljubi, rešena sem, ti si mi rešil življenje!" Moja glava je zdrknila na njene prsi, njene roke so se oklenile mojega vratu, in najina sreča je bila nepopisna. Potem sem samo še slišal, da so se nama približali ljudje, zdelo se mi je, da kriče vsi vprek; zavedal sem se, da mi izginja zavest, vse se je vrtilo okrog mene, polastila se me je velika slabost in omedlel sem. Ko sem zopet odprl oči, je bila soba polna ljudi. Začuden sem se ozrl naokrog. „Kaj pa se je zgodilo?" sem vprašal. „Nič posebno hudega," mi je odgovoril neznan, a simpatičen obraz, ki se je sklanjal doli k meni. »Takoj boste zopet na nogah. Ranjeni ste na rami, a bržčas niste pazili na to. Ker ste izgubili mnogo krvi in pa vsled utrujenosti, ki je sledila velikemu dušnemu razburjenju, ste se nekoliko onesvestili. Pa saj ni čudno! Jaz sem tukajšnji okrajni zdravnik. Tu, izvolite požirek!" In pomolil mi je steklenico s konjakom. Pil sem ter se ponovno ozrl. Polagoma so začeli moji čuti zopet delovati. Poleg mene je stal Mortimer s skrbi polnim obrazom; na drugi strani je slonela Marcela, še vsa bleda in izmučena; okrog usten jej je igrala bolestna poteza; njene oči, polne usmiljenja in skrbi, so zrle vame. Nežno mi je stisnila roko. Prijetno toplo me je iz- preletelo po vsem telesu, čutil sera se zopet krepkega in tudi spomin na dogodke v tej grozni hiši se mi je povrnil. „0, da," sem dejal in sem skočil pokonci. »Sedaj razumem. Nekdo me je ob-sjtrelil. Seveda, sedaj se dobro spominjam. Čutil sem takrat bolečino v rami, a se nisem brigal zanjo, ker sem se preveč bal za to damo. Ali so vam pravili?" - „Vse vem. Prave čudeže ste delali nocojšnjo noč, gospod kolega." „Ludež je bilo res vse skupaj," sem odvrnil. „Ampak sedaj ne sme niti trenotek več ostati v tem strašnem brlogu. Ali menite, da bi se mogla še nocoj peljati v Richmond?" „Gotovo!" je odgovoril okrajni zdravnik. »Saj je že tako prisrčno prosila, da bi smela čim preje odtod, česar jej resnično ne more nihče zameriti, kdor je videl to roparsko jamo. Seveda je še slabotna, ampak to vožnjo bode že prenesla, da, celo tisočkrat bolje je, da gre odtod, kakor pa če bi ostala. Vaš prijatelj, gospod Mortimer je že vse uredil. Deček je tekel takoj k policiji, in sedaj je že vse v redu. Zunaj stoji že bolniški stol, da bo mogoče prenesti damo na vrh griča, kjer že čaka zaprt voz. Svojo kočijo, ki stoji ob vznožju hriba, pa lahko pošljete domov. Kar se tiče vas samih, ste lahko docela pomirjeni; krvavitev je popolnoma prenehala. Uporabil sem krepko sredstvo, ki ustavi kri in sem rano zavezal. Ne verjamem, da bi bilo kaj hudega." Iskreno sem se mu zahvalil ter sem vprašal, kaj se je zgodilo med tem časom, ko sem ležal v nezavesti. Neki stražmojster je pravil: „Vaš prijatelj nas je obvestil o vsem. Saj nam je dal že prej gospod nadzornik Beale instrukcije glede te dame, ampak bili smo na popolnoma napačni sledi. No, saj ste tudi brez nas dobro obračunali s to gospodo, gospod doktor. Mi smo ujeli potem še enega izmed zlikovcev. Ranjen je precej in je sedaj v policijskem zaporu. Tretji pa jo je žal odkuril." Zahvalil sem se mu za njegovo pojasnilo in sem se obrnil potem zopet k Mar-celi. Videti je bila bleda in izmučena, proseče me je gledala in dejala: ,Pojdimo domov, prosim te, pojdiffl^ proč od tod." Nemški podmorski čoln .U 9*, ki je potopil 3 angleške kriiarke. Poljski legionarji se z velikim uspehom udeležujejo bojev v Galiciji: Oddelek legionarjev maršira mimo poveljnikov. stran 2. TEDENSKE SLIKE 23. ?tev. Prijel sem jo z zdravo roko in sem jo položil previdno na nosilnico in sem jo pokril s svojim površnikom. V tem hipu sem začutil, da me je nekdo nalahno potegnil za rokav. Proseč glas mi je zaše-petal: „Ali smem z vami, gospod doktor? Tako se bojim sama ostati tukaj. Morda bo potrebovala dama kake pomoči." Okrenil sem se in sem videl poleg sebe našo bivšo služkinjo. Še preden sem jej mogel odgovoriti, je mil glas potolažil mojo jezo. „0h, da, dragec, naj gre z nami! Sama naj nikari ne ostaja tukaj," je prosila Marcela „Kakor želiš, draga moja," sem odgovoril ; veselilo me je, ko sem videl, da je tako dobrosrčna. Dekle in stražnik sta rinila nosilnico, jaz sem svetil, Mortimer pa je z revolverjem v roki skrbno gledal naokrog, če nam ne preti morda iz kakega zatišja le še kaka nevarnost. Na griču sta konja našega voza že nestrpno rezgetala. Razun voznika je stal poleg njiju tudi že naš mali prijatelj Billy Watson. Ves obraz se mu je zasvetil od veselja, ko mu je Mortimer napolnil žepe s srebrnim drobižem. Najraje bi bil glasno zaukal ko je sedel voznik na kozla in smo se imeli odpeljati; toda z ozirom na bledi obraz Marcelin se nam je samo polglasno prisrčno zahvaljeval. V resnici pa smo mu bili dolžni mi največjo zahvalo, saj je bil prav on Marcelin rešitelj. Služkinja Eliza je sedla poleg kočija-ža, k nama za Marcelo pa je prisedel zvesti moj prijatelj Charley, da deli z nami tudi radost, kakor je delil prej skrbi in grozote te nepozabne noči. Naš fijaker spodaj ob vznožju hriba je bil po pravici ogorčen in nejevoljen, ker smo ga pustili tako dolgo časa čakati. Ali Mortimer ga je kmalu potolažil: stisnil mu je lepo svotico denarja v roke, pa je bilo vse v redu. Končno je drdral naš voz na poti proti Richmondu. Nežno sem objel Marcelo, svojo milo nevesto, njena glava je počivala na mojem burno utripajočem srcu, kjer je iskala miru in počitka, kakor kak utrujen otrok. Kako polna nasprotij je bila z?.me ta noč! Najprej neizrekljiv strah, črn obup, Dotem pa tolika, nepopisna sreča. Najhujša brezupnost se je izpremenila v največje veselje, ki ga ne more popisati nobeno pero in ne razodeti nikaka usta. Vso pot je mirno spala na mojih prsih, v zavesti, da čuje zvesto, ljubeče oko nad njo. Naš voz je drdral veselo dalje. Kolikor sva govorila z Mortimerjem, sva govorila šepetaje; sicer pa je bilo malo besed med nama, kajti ti trenotki mojega življenja so se mi zdeli prevzvišeni, da bi jih oskrunjal z govorico. Še preden sem se dobro zavedel in sem nekoliko razmislil vse dogodke, se je že ustavil naš voz pred vrati mojega vrta. Zdelo se mi je skoraj neverjetno, a bilo je resnično. Kako hitro je minil ta čas! Vsa hiša je bila razsvetljena, okna so se prijazno zlatila iz črne noči, kakor da nam kličejo: dobrodošli! Ko se je Marcela zbudila in je zagledala dobro znano jej okolico, je veselo vzkliknila kakor otrok. Prišedši po stopnicah navzgor, so se burno odprla hišna vrata, in Marcela se je skoraj zgrudila v objem moje sestre Helene. Obe sta potočili solzo veselja, od vzhičenja nista mogli izpregovoriti niti besedice. Potem je planila z divjim krikom radosti Lucy Belton proti Marceli in jo je hotela skoraj zadušiti s svojimi strastnimi objemi in poljubi. In glej, čudež, ki smo nanj vsi tako hrepeneče čakali, se je mahoma izvršil. „0, Lucy, Lucy!" je vzkliknila moja ljubica, „ti si naredila čudež, ti si razbistrila moj spomin. Prešla je tema, sedaj vidim nakrat vse jasno in natančno. Hvala Bogu, tisočera hvala!" Njeno veselje je bilo neizmerno. Ker sem pa videl, da se preveč razburja in je silno potrebna počitka, sem moral — kakor mi je bilo žal — prekiniti to veselje ter jo poslati v postelj. (Dalje prihodnjič.) Hrvati in Slovenci. Dne 24. maja t. I. se je začela vojna z Italijo. Čeprav je Avstro-ogrska ponujala Italiji laški južni del Tirolske in laški zahodni del Primorske, da bi ostala Italija med vojno nevtralna in bi bila s tem domalega izpolnjena stara laška želja po zjedinjenju vseh po Lahih obljudenih dežel, je Italija zahtevala poleg raznih hrvatskih otokov še Istro, Reko in Dalmacijo, ki sta po veliki večini hrvatski in slovenski. Tej zahtevi Avstro-ogrska se- V Galiciji zaplenjen ruski top, razstavljen v Pragi. Iz Sibirije: Mongolska godcaa. 23. štev. TEDENSKE SLIKE Stran 3. veda ni mogla ugoditi, in Italija je takoj 25. maja ponoči začela s sovražnostmi. Zahteve Italije so zelo mučno presenetile vse avstrijske Jugoslovane, j ki so zdaj spoznali, da hoče Italija pograbiti predvsem slovenske i a hrvatske dežele, s katerimi nima niti po krvi in jeziku niti po zgodovini in kulturi prav nič skupnega. Namen Italije pa je zadel v jugoslovanskih avstro-ogrskih deželah na najhijši odpor. Nobena vojna ni bila v našem in hrvatskem narodu popularnejša, kot je današnja vojna proti Lahom, in nikdar niso hiteli hrvatski in slovenski polki z večjim navdušenjem na boj, kakor zdaj proti Lahom. Slovenci vemo, kako krute narodne boje smo imeli z Lahi in kako besni naši sovražniki so bili irredentovci- Zato sta Slovenec in Hrvat danes iste misli in iste volje: proč z nezvesto Italijo! Poraz izdajalskemu zavezniku naše države in stoletnemu sovražniku jugoslovanskega narodnega življenja! Slovenci in Hrvatje smo bili. smo in hočemo ostati združeni, a v bodočnosti le še tesneje in močneje pod habsburškim žezlom. Vse hrvatsko časopisje piše v tem smislu. Agramer Tagblatt piše: Želja Hrvatov po združenju Dalmacije, Bosne in Hercegovine je že sankcijonirana v posebnem pozitivnem zakonu. Kar se pa tiče združenja Hrvatske s hrvatsko-slovenskimi in slovenskimi deželami druge državne polovice, je res, da doslej ni obljubljeno v pozitivnih zakonih. Toda zakoni se delajo v interesu celokupne države in — ker so ti interesi identični z interesi dinastije — tudi v interesu dinastije. Vojna bo pač marsikaj izpremenila in prinese tudi v tem oziru izpremembo. Naj se stvar obrača in razlaga kakor hoče: H. vati in Slovenci so ene krvi in spadajo skupaj. »Obzor" piše: Proti aspiracijam Italijanov se izjavljajo Jugoslovani z vso odločnostjo. Združitev in samouprava Jugoslovanov pod habsburškim žezlom pa je tako jasno in odločno geslo, je tako v skladu z ustrojem monarhije, da je vse to izvedljivo. Dne 14. junija se je zbral hrvatski sabor v kratko zasedanje, da reši več važnih zakonskih načrtov in izrekel se je z velikim navdušenjem za združenje vseh hrvatskih in slovenskih dežel pod habsburškim žezlom. Predsednik dr. Pero Magdič je dejal med drugim: Verolomni bivši zaveznik je z oboroženo roko posegel po našem morju, po zemlji, v kateri prebivajo v večini Hrvati in Slovenci (Posl. Peršič: Živeli Slovenci! — Burno odobravanje), po zemlji, katero je Hrvat vedno imenoval svojo domovino, in ta sovrag gre celo v imenu narodnega načela, da zasužnji ves del kulturnega državnega naroda, ki noče biti suženj nikomur. Hrvatski narod je že čez tisoč let državni narod, ki je vedno branil svojo svobodo in je znal obvarovati svojo domovino. Znal bo to storiti tudi v današnjih težkih razmerah. Z ozirom na žrtve, ki jih doprinaša hrvatski narod za srečen izid vojne, moram izraziti neporušljivo prepričanje celega tega sabora, da bodo doprinešene žrtve rodile blagoslovljen sad, da se ureniči ona nepreklicna in stalna zahteva hrvatskega naroda za narodnim ujedinjenjem (Dolgotrajno in burno odobravanje in ploskanje: Zivio! — Sabor vstane) v eno edinstvo lastno državno telo na temelju narodnega načela in pozitivnega in zgodovinskega prava (Živio! Dolgotrajno ploskanje in odobravanje. To odgovarja narodnim željam in zahtevam kakor tudi interesom dinastije in monarhije. Sedanji čas zahteva, da se vse naše dobre državne sile združijo v službi enega cilja, in ta je — zmaga našega orožja. Za ta cilj moramo delati, okrepiti skupno moč in po potrebi tudi zatajiti strankarski interes; iskati moramo ono, kar nas v službi domovine spaja in se odpovedati onemu, kar nas razdvaja. (Odobravanje.) Prvi korak za to naj nam bo, da zaupno in udano pozdravimo svojega premi-lostljivega in ljubljenega JsnSMCA. Lt^IBLOANA - KOMENSKEGA- ULICA- ^ SEF-ZDfVMNKlPRIMAFaj • D^- FR. DERGANC I Vse blago se po starih znižanih cenah prodaja. Najuglednejša velikanska domača tvrdka. Najboljše ure sveta! Spomini na sedanjo vojno. Birmanska darila. Krstna darila. Ženitna darila. F. CUDEM - Ljubljana. Delničar švicarskih tovarn za UNION-ure. Naročite novi vojni cenik s koledarjem, tudi po pošti zastonj. Vojno posojilo je najbolj varno naložen denar! ^ KMETSKA POSOJILNICA ^== B. z. Z N. Z. Obrestuje hranilne vloge po Hrantlnib vlog: dvajset milijonov. Popolnoma varno 4 LJUBLJANSKE OKOLICE v LJUBLJAin, ^=^= brez vsakršnega odbitka naložen denar. Bezervni zaklad: nad osemstotUoS. DRRQOTIM HRIBRR 4^ --4 TI5KRRMR IM KM]I(30VEZM1CR LJUBLJRMR, DUMRJSKR C. 9. Izvršuje vsakoršna v njeno stroko spadajoča naročila ukusno In po najzmernejših cenah; nadalje priporoča svojo zalogo vseh s 1. avgustom 1914 pri sodiščih vpeljanih obrazcev za civilno-pravno postopanje v slov. in nemškem jeziku, kakor tudi vse obrazce za obč. urade, cestne odbore, gg. odvetnike, c. kr. notarje Itd. Stran 8. TEDENSKE SLIKE. 23. štev. Modistka ^^TN MINKA HORVAT |/ Ljubljana, Stari trg 21 pi iporoča cenj. damam svojo zelo povečano zalogo damskih slamnikov in otroških čepic. Pop avila najfineje in najceneje. 500 Odlikovan na razstavi v Radovljici leta 1914 s častno diplomo in svetinjo I. vrste. BRINJEVEC najfinejše vrste, posebno priporočljiv pioti kužnim boleznim,sedobi pri Gabrijelu Eržen, Zapuže pošta Begunje pri Lescah, Kranjsko. Cene zmerne. Za pristnost jamčim CORČEVA KOLESA PRIZNANO NAJ: BOLJŠA SEDANJOSTI X A.COREC LJUBLJANA MARIJE TERE: ZiJE CESTA ST.lfi NOVI SVET NASPROTI KOLIZEjA-ZAH: TEVAJTEPRVI SLOV.CENIK BREZPLAČNO IKO H.Suttnar Lepa darila so traje spomin na darovalca, toda le takrat, če izberete reči, ki so trajno uporabne in obdrže vedno svojo lepoto. Bogato iiustrovani cenik svetovne tvrdke H Suttner, v Ljubljani, št. 5 vsebuje več tisoč lepih vedno uporabljivih daril, katerih navajamo tukaj le nekoliko: Št. št. št. št. Za birmo: 410 Nikelnasta Roskopf ura ... K Nikelnasta verižica..... K 719 Srebrna rem. ura...... K Srebrna verižica....... K 523 Srebrna Roskopf ura, dvojni pokrov........... K 12-80 865 Srebrna oklepna verižica 30 gramov težka......... K 4-40 4-10 1-— 7-80 2-20 Za poroko: št. 2509 12 kom. srebrnega dessert orodja v etuiju.......... K 19'— Št. 478 Namizni nastavek, 47 cm visok K 33-50 Št. 1315 Salonska ura, zelo lepa, udarja pol in eno uro....... K 1250 Št. 2296 Servis za liker, srebrn zelo lep, 25 cm visok........ K 37'— Za krst: št. 12021/2 trideln. orodje v etuiju • • • K 970 St. 1202 Pravo srebrno orodje v etuiju K 15'— Št. 49 Srebrno pozlačeni obesek za krst K 5-60 Št. 563 Srebrna zavratna verižica ... K 2-— 14 karat, zlata....... K 1680 Za god: Št. 2294 Pravi srebrni servijetni obroček masiven..........K Št. 189 14 karat, zlat prstan z lepim kamnom..........K Št. 189 Novo zlato, prstan z lepim kamnom......... . . K Št. 470 Double zlati obesek, srček • . K 6-75 7-80 3-80 1-20 St. Št. Št. Št. Za gospode: 788 Srebrna tula ura, dvojni pokrov K 19-80 859 14 karat, zlata verižica, zelo fino izdelana........ K 32 — 793 14 karat, zlata ura, fino kolesje K 44-— 795 14 karat, zlata ura, dvojni pokrov K 65-— Št. Za dame: 562 Zavratna verižica, srebrna • • K 1-80 14 kar. zlato K 1350 St. 886 150 cm dolga 14 karat, zlata damska verižica....... K 58'— Št. 804 Srebrna damen ura, 6 kamnov K 9-50 Št. 1548 Srebrna tula raztezna zapestnica z uro........... K 25 — Velika izbira raznovrstnih daril v bogato ilustrovanem ceniku, katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto. Razpošilja še po povzetju ali pa če se denar v naprej pošlje. — Neugajajoče stvari zamenjam ali pa pošljem denar nazaj. — Bogato iiustrovani cenik zahtevajte zastonj od svetovne razpošiljalnice Lastna tovarna ur v Švici. H. Suttner t Ljubljani št. 5. Tvrdka nima nobene podružnice. Največja špecijalna trgovina za dobre ure. Lastna znamka „1K0« svetovno-znana. J. KETTE LJUBLJANA Franca Jožefa cesta štev. 3. specifalna modna in športna trgovina za gospode in dečke priporoča; klobuke slamnike čepice kravate žepne robce nogavice srajce spodnje hlače naramnice palice dežnike L t d. Za vojake: nepremočljive dežne plašče, spalne vreče, nahrbtnike in vso drugo opremo. Naročnina za list »Tedenske Slike ; za fivstrcOgrsko: V« leta K 2-50, 1/2 leta K 5- celo leto K 10-- ; za Nemčijo: V* leta K 3-50, V2 leta K T- celo leto K 14--; za ostalo inozemstvo, celo leto ft. 16'80. Za Ameriko letno 3-25 dolarjev. Naročnina za dijake in vojake celoletno 8 kron. Posamezne štev. 20 vin. Uredništvo in upravništvo: Frančiškanska ulica št. 10, L nadstropje. Izdajatelj in odgovorni urednik Dragotin Motaar. Tiskal Dragotin Hribar v Ljubliani.