štev. 23.
V LJUBLJHNI, v sredo 23. junija 1915*
Leto II.
^oraz ruske armade pri Grodeku v vzhodnji Galiciji: Rusi se umikajo v divjem begu, a naša in nemška armada so jim vedno za petami.
W. G. Appleton: 22. nadaljevanje.
Žrtev zarote.
Roman.
Ta boj je trajal samo par sekund, potem je zavladala zopet smrtna tišina; nihče ni izpregovoril niti besedice, ko smo se bližali postelji. Mortimer mi je svetil z lučjo, jaz pa sem natančno in temeljito pre-iskal negibno telo svoje ljubice. Žila ni bila, srce ni več utripalo. Vse telo je bilo ledeno-mrzlo, čeljusti so bile krčevito zaprte, sive ustnice krepko stisnjene. Sklonil sem se, da bi pritisnil poljub na bleda ustna, tedaj sem opazil čuden, dobro mi znani vonj; spoznal sem, da je bila Marcela zastrup Ijena, in sicer s prusko kislino. Niti najmanjšega sledu o življenju nikjer več, da bi se mogla še zbuditi, nato ni bilo misliti.
Ko sem se zavedel tega strašnega dejstva, se me je polotila neizrekljiva bolest. Mislil sem, da mi poči srce, da mi onemore telo pod tem grozovitim udarcem.
Tu, ko sta bila moje razburjenje in moj obup na najvišjem višku, sem kakor nehote še enkrat dvignil eno njenih trepalnic. Nalahno sem se dotaknil roženice in sem začutil neznaten utrip — življenje torej vendar ni še popolnoma ostavilo telesa. Ta nada me je takoj vsega poživila. Spomnil sem se svoje žepne lekarne, in urno sem začel razne poizkuse, da bi Marcelo zopet oživil.
Najprej sem pomočil njene ustnice z močnim žganjem in sem jej držal stekleni-čico pod nosom. Prijatelj Mortimer je moral drgniti njene roke, da bi se ogrele. Potem sem hitro zgrabil stekleničico strihnina in sem jej vbrizgnil nekaj tega protistrupa pod kožo. Nato sem iznova pomočil ustna in nosnici z žganjem, nakar sem jo prijel za žilo ter sem čakal z divje utripajočim srcem uspeha svojega poizkusa. y| |, Naposled — zdelo se mi je, da je trajalo celo večnost — so začutili moji prsti prav neznatno cirkulacijo. Položil sem roko na srce, in glej, utripalo je prav nalahno in neenakomerno. Drugi, smrtonosni strup se je polastil prvega in je bil na tem, da ga napravi neškodljivim. Polastilo se me je pobožno čustvo sreče in hvaležnosti.
Nekaj časa nato so začeli vsi udje drgetati. Počasi so se odpirale tudi oči; gledale so spočetka motno in nezavestno, nakrat pa je zablestel v njih žarek neizrekljivega veselja in blaženstva. Kakor otrok je dvignila roke proti meni in mi pošepetala še vsa onemogla: „Hvala Bogu, moj dragi, moj ljubi, rešena sem, ti si mi rešil življenje!" Moja glava je zdrknila na njene
prsi, njene roke so se oklenile mojega vratu, in najina sreča je bila nepopisna.
Potem sem samo še slišal, da so se nama približali ljudje, zdelo se mi je, da kriče vsi vprek; zavedal sem se, da mi izginja zavest, vse se je vrtilo okrog mene, polastila se me je velika slabost in omedlel sem.
Ko sem zopet odprl oči, je bila soba polna ljudi. Začuden sem se ozrl naokrog.
„Kaj pa se je zgodilo?" sem vprašal.
„Nič posebno hudega," mi je odgovoril neznan, a simpatičen obraz, ki se je sklanjal doli k meni. »Takoj boste zopet na nogah. Ranjeni ste na rami, a bržčas niste pazili na to. Ker ste izgubili mnogo krvi in pa vsled utrujenosti, ki je sledila velikemu dušnemu razburjenju, ste se nekoliko onesvestili. Pa saj ni čudno! Jaz sem tukajšnji okrajni zdravnik. Tu, izvolite požirek!" In pomolil mi je steklenico s konjakom.
Pil sem ter se ponovno ozrl. Polagoma so začeli moji čuti zopet delovati. Poleg mene je stal Mortimer s skrbi polnim obrazom; na drugi strani je slonela Marcela, še vsa bleda in izmučena; okrog usten jej je igrala bolestna poteza; njene oči, polne usmiljenja in skrbi, so zrle vame. Nežno mi je stisnila roko. Prijetno toplo me je iz-
preletelo po vsem telesu, čutil sera se zopet krepkega in tudi spomin na dogodke v tej grozni hiši se mi je povrnil.
„0, da," sem dejal in sem skočil pokonci. »Sedaj razumem. Nekdo me je ob-sjtrelil. Seveda, sedaj se dobro spominjam. Čutil sem takrat bolečino v rami, a se nisem brigal zanjo, ker sem se preveč bal za to damo. Ali so vam pravili?" -
„Vse vem. Prave čudeže ste delali nocojšnjo noč, gospod kolega."
„Ludež je bilo res vse skupaj," sem odvrnil. „Ampak sedaj ne sme niti trenotek več ostati v tem strašnem brlogu. Ali menite, da bi se mogla še nocoj peljati v Richmond?"
„Gotovo!" je odgovoril okrajni zdravnik. »Saj je že tako prisrčno prosila, da bi smela čim preje odtod, česar jej resnično ne more nihče zameriti, kdor je videl to roparsko jamo. Seveda je še slabotna, ampak to vožnjo bode že prenesla, da, celo tisočkrat bolje je, da gre odtod, kakor pa če bi ostala. Vaš prijatelj, gospod Mortimer je že vse uredil. Deček je tekel takoj k policiji, in sedaj je že vse v redu. Zunaj stoji že bolniški stol, da bo mogoče prenesti damo na vrh griča, kjer že čaka zaprt voz. Svojo kočijo, ki stoji ob vznožju hriba, pa lahko pošljete domov. Kar se tiče vas samih, ste lahko docela pomirjeni; krvavitev je popolnoma prenehala. Uporabil sem krepko sredstvo, ki ustavi kri in sem rano zavezal. Ne verjamem, da bi bilo kaj hudega."
Iskreno sem se mu zahvalil ter sem vprašal, kaj se je zgodilo med tem časom, ko sem ležal v nezavesti. Neki stražmojster je pravil:
„Vaš prijatelj nas je obvestil o vsem. Saj nam je dal že prej gospod nadzornik Beale instrukcije glede te dame, ampak bili smo na popolnoma napačni sledi. No, saj ste tudi brez nas dobro obračunali s to gospodo, gospod doktor. Mi smo ujeli potem še enega izmed zlikovcev. Ranjen je precej in je sedaj v policijskem zaporu. Tretji pa jo je žal odkuril."
Zahvalil sem se mu za njegovo pojasnilo in sem se obrnil potem zopet k Mar-celi. Videti je bila bleda in izmučena, proseče me je gledala in dejala:
,Pojdimo domov, prosim te, pojdiffl^ proč od tod."
Nemški podmorski čoln .U 9*, ki je potopil 3 angleške kriiarke.
Poljski legionarji se z velikim uspehom udeležujejo bojev v Galiciji: Oddelek legionarjev
maršira mimo poveljnikov.
stran 2.
TEDENSKE SLIKE
23. ?tev.
Prijel sem jo z zdravo roko in sem jo položil previdno na nosilnico in sem jo pokril s svojim površnikom. V tem hipu sem začutil, da me je nekdo nalahno potegnil za rokav. Proseč glas mi je zaše-petal:
„Ali smem z vami, gospod doktor? Tako se bojim sama ostati tukaj. Morda bo potrebovala dama kake pomoči."
Okrenil sem se in sem videl poleg sebe našo bivšo služkinjo. Še preden sem jej mogel odgovoriti, je mil glas potolažil mojo jezo.
„0h, da, dragec, naj gre z nami! Sama naj nikari ne ostaja tukaj," je prosila Marcela
„Kakor želiš, draga moja," sem odgovoril ; veselilo me je, ko sem videl, da je tako dobrosrčna. Dekle in stražnik sta rinila nosilnico, jaz sem svetil, Mortimer pa je z revolverjem v roki skrbno gledal naokrog, če nam ne preti morda iz kakega zatišja le še kaka nevarnost.
Na griču sta konja našega voza že nestrpno rezgetala. Razun voznika je stal poleg njiju tudi že naš mali prijatelj Billy Watson. Ves obraz se mu je zasvetil od veselja, ko mu je Mortimer napolnil žepe s srebrnim drobižem. Najraje bi bil glasno zaukal ko je sedel voznik na kozla in smo se imeli odpeljati; toda z ozirom na bledi obraz Marcelin se nam je samo polglasno prisrčno zahvaljeval. V resnici pa smo mu bili dolžni mi največjo zahvalo, saj je bil prav on Marcelin rešitelj.
Služkinja Eliza je sedla poleg kočija-ža, k nama za Marcelo pa je prisedel zvesti moj prijatelj Charley, da deli z nami tudi radost, kakor je delil prej skrbi in grozote te nepozabne noči.
Naš fijaker spodaj ob vznožju hriba je bil po pravici ogorčen in nejevoljen, ker smo ga pustili tako dolgo časa čakati. Ali Mortimer ga je kmalu potolažil: stisnil mu je lepo svotico denarja v roke, pa je bilo vse v redu. Končno je drdral naš voz na poti proti Richmondu.
Nežno sem objel Marcelo, svojo milo nevesto, njena glava je počivala na mojem burno utripajočem srcu, kjer je iskala miru in počitka, kakor kak utrujen otrok.
Kako polna nasprotij je bila z?.me ta noč! Najprej neizrekljiv strah, črn obup, Dotem pa tolika, nepopisna sreča. Najhujša brezupnost se je izpremenila v največje veselje, ki ga ne more popisati nobeno pero in ne razodeti nikaka usta. Vso pot je mirno spala na mojih prsih, v zavesti, da čuje zvesto, ljubeče oko nad njo. Naš voz je drdral veselo dalje. Kolikor sva govorila z
Mortimerjem, sva govorila šepetaje; sicer pa je bilo malo besed med nama, kajti ti trenotki mojega življenja so se mi zdeli prevzvišeni, da bi jih oskrunjal z govorico. Še preden sem se dobro zavedel in sem nekoliko razmislil vse dogodke, se je že ustavil naš voz pred vrati mojega vrta. Zdelo se mi je skoraj neverjetno, a bilo je resnično. Kako hitro je minil ta čas!
Vsa hiša je bila razsvetljena, okna so se prijazno zlatila iz črne noči, kakor da nam kličejo: dobrodošli! Ko se je Marcela zbudila in je zagledala dobro znano jej
okolico, je veselo vzkliknila kakor otrok. Prišedši po stopnicah navzgor, so se burno odprla hišna vrata, in Marcela se je skoraj zgrudila v objem moje sestre Helene. Obe sta potočili solzo veselja, od vzhičenja nista mogli izpregovoriti niti besedice. Potem je planila z divjim krikom radosti Lucy Belton proti Marceli in jo je hotela skoraj zadušiti s svojimi strastnimi objemi in poljubi. In glej, čudež, ki smo nanj vsi tako hrepeneče čakali, se je mahoma izvršil.
„0, Lucy, Lucy!" je vzkliknila moja ljubica, „ti si naredila čudež, ti si razbistrila moj spomin. Prešla je tema, sedaj vidim nakrat vse jasno in natančno. Hvala Bogu, tisočera hvala!"
Njeno veselje je bilo neizmerno. Ker sem pa videl, da se preveč razburja in je silno potrebna počitka, sem moral — kakor mi je bilo žal — prekiniti to veselje ter jo poslati v postelj.
(Dalje prihodnjič.)
Hrvati in Slovenci.
Dne 24. maja t. I. se je začela vojna z Italijo. Čeprav je Avstro-ogrska ponujala Italiji laški južni del Tirolske in laški zahodni del Primorske, da bi ostala Italija med vojno nevtralna in bi bila s tem domalega izpolnjena stara laška želja po zjedinjenju vseh po Lahih obljudenih dežel, je Italija zahtevala poleg raznih hrvatskih otokov še Istro, Reko in Dalmacijo, ki sta po veliki večini hrvatski in slovenski. Tej zahtevi Avstro-ogrska se-
V Galiciji zaplenjen ruski top, razstavljen v Pragi.
Iz Sibirije: Mongolska godcaa.
23. štev.
TEDENSKE SLIKE
Stran 3.
veda ni mogla ugoditi, in Italija je takoj 25. maja ponoči začela s sovražnostmi.
Zahteve Italije so zelo mučno presenetile vse avstrijske Jugoslovane, j ki so zdaj spoznali, da hoče Italija pograbiti predvsem slovenske i a hrvatske dežele, s katerimi nima niti po krvi in jeziku niti po zgodovini in kulturi prav nič skupnega.
Namen Italije pa je zadel v jugoslovanskih avstro-ogrskih deželah na najhijši odpor. Nobena vojna ni bila v našem in hrvatskem narodu popularnejša, kot je današnja vojna proti Lahom, in nikdar niso hiteli hrvatski in slovenski polki z večjim navdušenjem na boj, kakor zdaj proti Lahom. Slovenci vemo, kako krute narodne boje smo imeli z Lahi in kako besni naši sovražniki so bili irredentovci- Zato sta Slovenec in Hrvat danes iste misli in iste volje: proč z nezvesto Italijo! Poraz izdajalskemu zavezniku naše države in stoletnemu sovražniku jugoslovanskega narodnega življenja! Slovenci in Hrvatje smo bili. smo in hočemo ostati združeni, a v bodočnosti le še tesneje in močneje pod habsburškim žezlom.
Vse hrvatsko časopisje piše v tem smislu. Agramer Tagblatt piše: Želja Hrvatov po združenju Dalmacije, Bosne in Hercegovine je že sankcijonirana v posebnem pozitivnem zakonu. Kar se pa tiče združenja Hrvatske s hrvatsko-slovenskimi in slovenskimi deželami druge državne polovice, je res, da doslej ni obljubljeno v pozitivnih zakonih. Toda zakoni se delajo v interesu celokupne države in — ker so ti interesi identični z interesi dinastije — tudi v interesu dinastije.
Vojna bo pač marsikaj izpremenila in prinese tudi v tem oziru izpremembo. Naj se stvar obrača in razlaga kakor hoče: H. vati in Slovenci so ene krvi in spadajo skupaj.
»Obzor" piše: Proti aspiracijam Italijanov se izjavljajo Jugoslovani z vso odločnostjo. Združitev in samouprava Jugoslovanov pod habsburškim žezlom pa je tako jasno in odločno geslo, je tako v skladu z ustrojem monarhije, da je vse to izvedljivo.
Dne 14. junija se je zbral hrvatski sabor v kratko zasedanje, da reši več važnih zakonskih načrtov in izrekel se je z velikim navdušenjem za združenje vseh hrvatskih in slovenskih dežel pod habsburškim žezlom.
Predsednik dr. Pero Magdič je dejal med drugim: Verolomni bivši zaveznik je z
oboroženo roko posegel po našem morju, po zemlji, v kateri prebivajo v večini Hrvati in Slovenci (Posl. Peršič: Živeli Slovenci! — Burno odobravanje), po zemlji, katero je Hrvat vedno imenoval svojo domovino, in ta sovrag gre celo v imenu narodnega načela, da zasužnji ves del kulturnega državnega naroda, ki noče biti suženj nikomur.
Hrvatski narod je že čez tisoč let državni narod, ki je vedno branil svojo svobodo in je znal obvarovati svojo domovino. Znal bo to storiti tudi v današnjih težkih razmerah.
Z ozirom na žrtve, ki jih doprinaša hrvatski narod za srečen izid vojne, moram izraziti neporušljivo prepričanje celega tega sabora, da bodo doprinešene žrtve rodile blagoslovljen sad, da se ureniči ona nepreklicna in stalna zahteva hrvatskega naroda za narodnim ujedinjenjem (Dolgotrajno in burno odobravanje in ploskanje: Zivio! — Sabor vstane) v eno edinstvo lastno državno telo na temelju narodnega načela in pozitivnega in zgodovinskega prava (Živio! Dolgotrajno ploskanje in odobravanje. To odgovarja narodnim željam in zahtevam kakor tudi interesom dinastije in monarhije.
Sedanji čas zahteva, da se vse naše dobre državne sile združijo v službi enega cilja, in ta je — zmaga našega orožja.
Za ta cilj moramo delati, okrepiti skupno moč in po potrebi tudi zatajiti strankarski interes; iskati moramo ono, kar nas v službi domovine spaja in se odpovedati onemu, kar nas razdvaja. (Odobravanje.)
Prvi korak za to naj nam bo, da zaupno in udano pozdravimo svojega premi-lostljivega in ljubljenega J<ralja in vladarja (Sabor vstane in kliče: Živio kralj!), naše hrabre čete (Živelaj hrvatska vojska ! --Ploskanje in dolgotrajno odobravanje ) in njihovega vrhovnega poveljnika nadvojvodo Friderika. (Živio!)
Na to je sprejel sabor so,lasno z velikim navdušenjem adreso vladarju kralju Francu Josipu L, v kateri je rečeno: »Hrvatski narod bo v svoji tradicionalni zvestobi in udanosti neomajno vztrajal pri kralju, dinastije in domovini in žrtvoval vse za zmago našega orožja.
Hrvatski narod je prepričan o zmagi in upa, da bodo doprinešene žrtve vseh narodov povzdignile slavo habsburške monarhije, a hrvatskemu narodu rešile ogroženo domovino; junaštvo pa in žrtve hrvatskih čet in naroda bodo jamstvo, da se zgodovinsko ločeni njeni deli po vojski pripo-je materi deželi in šestem omogoči, da hrvatski narod, združen in enoten vmonarhije,izpolni popolnoma nalogo, katero mu nala-gazgodovina, kultura,njegov narodni obstoj in moč ter interes vse monarhij e."
Slovenski narod je premajhen, da bi mogel sredi silnih sosedov ohraniti svoj značaj in se gospodarsko in kulturno razviti do tiste višine, ki bi jo doseči hotel in mogel. V zvezi s Hrvati pa bomo res krepka enota in nepremagljiva predstraža habsburške države. Želje Hrvatov so danes torej tudi želje Slovencev.
Slike z italijanskega bojišča.
Požrtvovalne in hrabre Slovenke.
Hrvatski vojak Vladimir Folnovič piše: ,Že nekaj dni smo na soški bojni črti, nekaj kilometrov od italijanske meje. Naše čete so zasedle najvišje točke, visoke 1200 metrov, ki jih napada italjanska vojska kakor
Laški tipi v laški vasi, ki so jo porušili avstrijski topovi.
Poslednji odpor laških čet v borbi za železniško postajo na severnolaški in tirolski meji.
stran 4
TEDENSKE SLIKE.
23 štev.
vihar. Četa za četo naskalcuje naše rojne vrste, napada v masah naše okope, ali naše strojne puške kose sovražnika naravnost neusmiljeno z velikim uspehom. Sovražni vojaki se deloma mrtvi, deloma ranjeni vale po velikanskin snežnih strminah navzdol. V dveh dneh so nas italijanske čete poskusile šestkrat vreči iz naših postojank, ali zaman. Vselej so se morale vrniti z velikanskimi izgubami in ne da bi kaj opravile. Tri dni zaporedoma je besnel topniški boj, od ranega jutra do pozne noči. Ničemur niso prizanašale sovražne krogle. Ali naše topništvo dobro odgovarja in izvrstno brani naše postojanke.
Zanimivo je tukaj na meji vedenje civilnega prebivalstva, ki je mnogo ostalo doma, a nad vse je vredno pohvalno in junaško ponašanje hrabrih Slovenk, katere požrtvovalno skrbe za naše ranjence. Te dni so nosile hrabre Slovenke celo v bojno črto ter z višin 1200 metrov nosijo ranjence, zapuščene puške, telečnjake in druge stvari ran-
jenih vojakov na varen kraj. Hrabra dekleta iz bližnjih krajev nosijo v bojno črto našim junaškim vojakom vodo, mleko, kruh in druge stvari. To delo požrtvovalnosti se more šele takrat prav ceniti, kadar se ve, kako težek je dohod k našim četam, ki so razsute po teh sneženih gorskih grebenih in kako je to nevarno, ker so izpostavljene močnemu ognju laškega topništva.
Hrvatski vojaki so navdušeni zaradi te pomoči s»'ojih slovenskih sester. Ta dela jih spodbujajo na še večja junaštva ter jim dajejo čvrsto upanje, da bomo našega skupnega sovražnika tudi premagali. Slovenski in hrvatski vojaki sa se zakleli, da hočejo do zadnjega vzdibljaja braniti in varovati svojo rodno zemljo in ne bodo dovolili, da tujec grabi to, kar mu po naravi niti po pravici ne gre in mu ne sme nikoli pripadati.
Nadporočnik v rezervi gospod dr. Ivan Grašič pa piše: Ležim visoko v gorah; šrapneli in granate pokajo, da odmeva po
celi Primorski. Neposredno za fronto stoji majhna gorska kočica, kjer obvezujejo ranjence. Vsak hip se raz-poči tu 15 cm granata in niti trenutek si nisi varen življenja. In kdo more popisati veselje in zaeno občudovanje, ko so prikorakale danes zjutraj vrle Tolminke k tej kočici, da tolažijo ranjence in jim dajo prvih okrepčil. Hrabri Tolminci so prinesli s seboj nosila, da težko ranjene po-neso v dolino. To je hvalevredno delo naših slovenskih deklet in mož, in vse vojaštvo se jim iz srca zahvaljuje za njih trud. Slovenec ima dobro srce! Posnemajte vrle Tolminke tudi druge Slovenke. Lahom se godi slabo.
Pismo slovenskega mornarja.
Kvartirni mojster Franc Zw6if je pisal z vojne ladje »Princ Evgen" svoji sestri v Predjami na Notranjskem (pismo je šlo skozi vojaško cenzuro):
Šest ur potem, ko nam je Italija vojno napovedala, smo se že vozili proti Italiji. V kateri kraj smo namenjeni, nam ni bilo znano. Vozili smo se vso noč. Zjutraj ob 3. uri smo dobili kavo. Ob pol 4. zjutraj smo že videli mesta in trdnjave in se razdelili ; polovica ladij je šla proti drugim mestor:. Ob tri četrt na 4. zjutraj so italijanske trdnjave in baterije že streljale na nas. Mi smo se še bolj približali mestu in ob 4. smo začeli streljati. Kmalo smo videli, kako so iz vojašnic pribežali vojaki v spodnjih hlačah, iz hiš pa ženske in otroci. Vse smo zbudili iz spanja in nihče ni imel časa, da bi se oblekel. Čez eno uro je bilo vse tiho. Trdnjave in baterije so bile vse razbite.
Laški vojaki v strelskem jarku, presenečeni po naskoku našili vojakov, ki so jih premagali in ujeli.
Ob izbruhu vojne z nezvestim, pohlepnim zaveznikom Italijo: Protiitaljanske demonstracije v Trstu.
23. štev.
TEDENSKE SLIKE.
Stran 5.
Videlo se ni drugega nego razvaline, dim in ogenj. Naši zrakoplovi so metali bombe na mesta- Potopili smo tudi dve nevojaški ladji in dva rušilca torpedov, tri križarke so pa ušle. Tako smo začeli, nadaljevali bomo pa še drugače!
Gospodinjstvo.
Usnjate stole osnaži takole: Pomoči koš ček flanele v beljak in drgni ž njim po madežastih mestih usnja. Potem naredi gosto kašo iz zmlete krede (Schlammkreide) in bencina, ter deni to na madeže. Ko se v par urah kreda posuši, jo odstrani s krtačo in madeži so izginili.
Prazne grahove stroke zelene posuši na ploči v peči ali na štedilniku, toliko da bodo rumeni. Potem jih spravi na suh kraj in jih pridevlji juhi, ki dobi vsled tega prijeten okus in lepo rumeno barvo.
Steklenice in čaše pomivaj s flanelo v mrzli vodi. Prav čisto pomite povezni na prtič, ki ga prej razgrni po mizi. Ko se je odtekla voda, zbriši stekleno posodo takoj s čisto platneno cunjo. Če so steklenice motne, jih pomij z jajčnimi lupinami ali s svežimi koprivami. Splakni potem steklenice in jih povezni, da se osuše. — Jako nečiste steklenice očediš, če deneš vanje za par ur prav ostrega toplega luga in jih potem pomiješ s peskom. — Plesnivi duh spraviš iz buteljk, ako na-treseš vanje zdrobljenega oglja in vliješ na to vroče vode, v kateri je stopljena soda. Pusti take steklenice stati par ur, potem jih pomij.
Zdravstvo.
Sol je prva pomoč, če bruha kdo kri. Raztopi žličico kuhinjske soli v čaši vode in dajaj bolniku po žlici; na pljuča mu deni ruto, namočeno v slano vodo. Par žlic slane vode dostikrat tudi pomaga za omotico. Bledični, jetični ali škrofulozni ljudje naj se kopljejo v slani vodi. Obkladki vroče soli pomagajo proti trganju, protinu in zasedninam.
Driska in griža se pojavljata vsled nepravilne hrane, večinoma pa vsled prehlajenja spodnjega telesa. Ljudje, ki uživajo nezrelo sadje, sirovo mleko ali zelenjavo, dobe drisko. Zdraviti jo je treba predvsem s toploto od znotraj in od zunaj. Bolnik naj pije jako gorak čaj ter naj uživa samo pre-žganko — kimljevo juho, ovseno kavo, šokolado, prav dobro kuhan riž i. dr. Tudi tropinovec, ki so se v njem dolgo namakale posušene črnice (borovnice), pomaga zoper drisko. Namesto tropinovca vzamemo tudi lahko slivovko. Seveda je to sredsvo samo za odrasle. Najhitreje pomaga pač toplota. Skuhaj veliko pest kamilic, namoči v ta čaj brisačo, ovij jo in deni še prav gorko bolniku na trebuh. Ali pa vlij mnogo kuhanih kamilic v nočno posodo, na katero naj sede bolnik. Pri otrocih treba paziti, da se pri tem ne opečejo in poparijo. Ko se čreva prav dobro pregrejejo, navadno preneha driska. To ravnanje ponovi večkrat. Tudi Dowerovi praški in tanin so sredstva zoper drisko; oboje dobiš v lekarni. Zelo nevarna je driska majhnim otrokom; začenja se navadno z bljuvanjem. Prav mnogo otrok umrje v prvem letu njihove starosti zaradi driske. Če torej driske ne moreš ustaviti in vidiš, da otrok hira, tedaj nemudoma pokliči zdravnika.
Najboljše sredstvo proti ušem je Cinol, ki ne smrdi in ne ozre kože. Cinol zamori uši zanesljivo v 20—30 minutah. To zdravilo se dobi v lekarni v trdi obliki, kar je za vojaka najbolj ugodno. Stekleničica bi se ubila in tekočina razlila. S Ci-nolom se vdrgne život in namaže perilo po šivih. Uspehi so popolni. Pošiljajte torej vojakom Cinol v puščicah ki se dobe za 60 h po lekarnah.
Tobak proti koleri. Pušenje tobaka, če se vrši zmerno, se je smatralo že dolgo za obrambno sredstvo proti raznim nalezljivim boleznim. Zdaj je prof. dr. Wenck objavil razpravo, s katero dokazuje, da je tobak uspešno sredstvo proti koleri. V vodi s tobakom poginejo bacili kolere tekom 24 ur. Na cigarah in cigaretah pogine vsak bacil. V Ham-
burgu ni pred epidemijo kolere obolel noben tobačni delavec. Tobačni dim uničuje bacile, ki se tudi v slini tobakarjev ne morejo razviti.
Izpadanje las ima prav različne vzroke. Radi izpadajo lasje zaradi prehudega izmučenja živcev, po hudem glavobolu, po vročinski bolezni, če se narede hraste na glavi i. t. d. Da bi lasje zopet zrasli, ako je zamrla korenina, je nemogoče. Škoda je torej denarja za razna mazila, ki nam jih ponujajo s kričečo reklamo. Če pa korenina ni zamrla, tedaj pomagajo tudi priprosta domača sredstva. Zelo dobro mazilo za lase je olje, v katerem so se namakali smrekovi vršički in storži. To olje si utiraj vsak tretji ali četrti dan v kožo, ali pa si umivaj lase z vodo, v kateri si kuhala korenine navadnih kopriv. Če postajajo lasje sivi, si jih ne barvaj, ker to navadno škoduje lasem, gotovo pa je, da postanejo nekaj časa po takem barvanju grdo progasti. Priprosto sredstvo je žajbljev čaj, ali pa orehove jezice, katere namakaj še zelene v špiritu 14 dni, in sicer naj stoji to na solncu. Potem odlij špirit in si ga kani vsakokrat nekoliko na dlan ter si ž njim utiraj kožo. Vmes včasih nekoliko namazi lase z orehovim oljem, da ne bodo preveč pusti. Najlepše počrni lase in utrdi njihovo rast — petrolej. Ljudje, ki imajo opravka v petro-lejskih jamah, imajo vsi krasne in goste lase. Seveda je neprijeten petrolejev duh. Toda saj kmalu izgine, če stopiš na solnce ali h gorki peči, nikdar pa ne k odprtemu ognjišču. Lase si umivajmo po enkrat na mesec. Prepogosto umivanje tudi ni dobro, ker se lasje pri umivanju nategujejo in tanjšajo; tudi se mešajo in potem pri česanju dokaj izpade. Najbolje umivanje je z jajčnim rumenjakom ter z mlačno vodo. Po umivanju oteri glavo in lase in sedi na solnce, a ne na prepih. Nikdar pa ne hodi z mokro, zavito glavo spat. To povzroča izpadanje las in trganje.
Književnost.
Varčna kuharica. Zbirka navodil za pripravo okusnih in tečnih jedi s skromnimi sredstvi. Za slabe in dobre čase sestavila v vojnem letu 1915 M. R. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Nenavadno nizka cena za to, 224 strani obsegajočo knjigo znaša samo K 1'20, v platno vezana K 180, po pošti 20 vin. več. Že naslov pove, da ne bo služila knjiga samo ob času draginje in pomanjkanja živil, katera je prinesla s seboj sedanja vojna. Najbolj se odlikuje knjiga po tem, da vpošteva povsod varčnost in štedljivost in uči naše gospodinje, kako
naj si pomagajo z malimi sredstvi in živili, ki sa vedno in povsod na razpolago, ne da bi trpel pri tem okus in pravilna, človeškemu telesu potrebna prehrana. Vsa našteta navodila so preiskušena in so se sprejela v knjigo le ona jedila, ki so se izkazala kot zares okusna, da se lahko postavijo na vsako mizo. S to knjigo v roki tudi ne bo treba dolgo premišljevati, kaj bi danes ali jutri kuhala.. Za vsakdanje potrebe nudi knjiga v pregledni razvrstitvi zadostno izbero. Tudi sredstva za ta jedila so pri rokah. Lahko boš torej hitro postavila na mizo mnogo novih jedil, oziroma boš znala podati tudi večkrat eno in isto živilo v najrazličnejših oblikah. Posebno ti bo olajšalo izbero pregledno sestavljeno kazalo. Knjiga bo nudila gospodinjam marsikaj novega, pa tudi nekaterim jedilom, ki so jih imeli naši predniki v časti, moda pa jih je zavrgla, bo pripomogla zopet do zaslužene veljave. Glede imen in pojmo se je držala sestavljalka te knjige popularne .Dobre kuharice' iz L. Schwent-nerjeve založbe.
Naj bi si to knjigo nabavila vsaka gospodinja, ki je ali želi postati varčna; zelo nizka cena bo gotovo veliko pripomogla, da se knjiga hitro razširi.
,Kino Central" v deželnem gledališču.
Kakor smo že omeni.i, se je v deželnem gledališču otvorilo novo kinematografično podjetje. To podjetje moremo našemu občinstvu kar najtopleje priporočati in to tembolj, ker je tendenca tega podjetja res plemenita. Podjetje je sedaj vse potrebno uredilo, da je tudi jasnost slik brez konkurence Najnovejši program predstav je naslednji: V sredo 23. in četrtek 24. junija: Očetovska ljubezen, globoko presunljiva drama v 2 dejanjih. — V petek 25. junija: Kres na grajskem stolpu, krasna vojna drama. — Od sobote 26. do ponedeljka 28. junija Juna — biser Ganga, igrokaz iz Džungule v 4 oddelkih. — Od torka 29. do četrtka 1. ulija Judita iz Betulije, velika drama v 4 delih. Pr vsaki predstavi so na sporedu tudi najnovejši kinematogra-fični posnetki z naših bojišč in več komičnih točk. Predstave tega podjetja so sedaj res najboljša in najcenejša zabava v Ljubljani.
P. n. naročnikom, ki jim poteče 1. julija naročnina, smo priložili tej številki položnice. Prosimo, obnovite naročnino takoj, ostanite nam zvesti ter pridobivajte še novih naročnikov. Ker imajo sedaj poštne pošiljatve 8—10 dni zamude, prosimo nujno, obnovite naročnino takoj. Mnogo manj časa rabijo pošiljatve po poštni nakaznicL
List .Tedenske Slike" bo odslej redno izhajal, ker je za to dovolj moči na razpolago. Seve smo morali obseg skrčiti, žal, na samo 8 strani, a tudi drugi listi so prisiljeni storiti isto. Ko nastopijo pa redne razmere, bomo vse to nadomestili. Ostanite natp torej zvesti, ter obnovite naročnino takoj I
Most preko Visloke, ki so ga za seboj porušili bežeči Rusi.
stran 6.
TEDENSKE SLIKE.
23. štev.
štev 23,
TEDENSKE SLIKE.
Stran 7.
Velika svota denarja   ^gi
se zamore naključiti vsakomur, ki postane naš naročnik. Brezplačna pojasnila pošilja Srečkovno zastopstvo 3, Ljubljana.
453
PRIPOROČA SE
UMETNA KNJIGOVEZNICA
IVAN JAKOPIČ, LJUBLJANA.
1 Mazilo za lase
varstv. znamka Netopir
rapravi g. Ana Križaj v Spoduji Šiški št. 222 pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ul. 200 ali pa v trafiki pri cerkvi. V 3 tednih zrastejo najlepši las^je. Stekl. po
2 in 3 K. Pošilja se tudi po pošti. Izborno sredstvo za rast las.
Za gotovost se lamil.
Zadostuje steklenica.
Spričevila na razpolago.
Redka prilika!
Neobhodno potreben je v vsaki družini stroj za rezanje las, s katerim se lahko reže 3, 7, 10 mm dolgo; lepo ponikljan za K 4, finejši K 4-80, najfinejši K 7-80. - Prvovrstni aparati za briti: . .t. 5406 K 1-40, št. _^     5410 K 2 80, št. 5411 K 4-20, št. 5413 K 549, št. 5414 K8, št. 5415 K 12.
Radi velike zaloge se dobi ceneje.
Samo v prvi gorenjski razpošiljalnici
Ivan Savnik
Kranj št. 175 (Gorenjske).
:  Različne trpežne, moderne
moške  in ženslce če vije.
Pišite takoj po najnovejše vzorce za
moške in žensk«
obleke ter bogato
ilustrovani cenik zastonj.
SLAVIJA
vznjEMMO znvnROV. brhka v praoi.
451      REZEEVHI FONDI K 66,000.000-—. IzplaSane dohodnine in kapitalije   K 129,965.304-25. .^ividend se je doslej izplačalo nad K     3,000.000-—. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
z vsezkozi slov. narodno upravo. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših konbinacijah, pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetja in smrt z manjšajočirai se vplačili.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. — Uživa najboljši sloves, koder posluje.
ZAVABDJE TUDI PROTI VLOMU. Vsa pojasnila daje: ..Generalni zastop vzajemne zavarovalne banke Slavije v Ljnbljani".
Priporočamo sledeče knjige:
Dr. Velimir Deželic: „V službi kalifa".
zgodovinski roman.   Prevel Starogorski. Broširan izvod 250 K, vezan 3-20 K.
Rado Murnik: „Lovske bajke in povesti". Vezano 250 K.
Milan Pugelj: „Mimo ciljev".  Vezano 2-50 K.
Cvetko Golar: „Kmečke povesti". Vezano 2 50 K.
NaroČite »Tedenske Slike"!
Vsa Avstrija
pozna JSgemdorf kot eno največjih mest s tvor-nicami sukna v monarhiji. Dobava blaga (sukna) za moške in ženske obleke, kakor tudi šlezij-skega platna naravnost od tvornice je za vsakogar velika prihranitev. Zahtevajte torej, da se Vam dopošljejo brezplačno vzorci blaga, da se prepričate o zelo nizkih cenah in o izvrstni kakovosti blaga. Posebno ostanke prodajam po izredno nizkih cenah.
Razpošiljalnica - FRAN 8MID -Jagerndorf 38, Avstrijska Šlezija.
IVRN ]RJ( IM SIN
LJUBLJANA,   DUNAJSKA CESTA 17.
priporoča svojo bogato zalogo
Šivalnih strojev, l^oles, pisalnih strojev in strojev za pleteuje (Stricicmascbinen).
Brezplačen pouk v ve-- zenju. -Tovarna v Lincu ustanovi j. 1867.
Zahtevajte cenik, ki ga dobite brezplačno in poštnine prosto.
Pogreša se:
Andrej Polamar,
C. kr. domobr. polk št. 27 M. G. A., vojna pošta 48, od 10. decembra 1914. - Če kdo kaj ve o pogrešanem, naj blagovoli sporočiti proti povrnitvi stroškov Katinki Polajnar, Kokra 33, nad Kranjem.
I
SANATORIUM _     . .
za-notranje-in-kirurgicne -bolezni
•POROD>snSMCA. Lt^IBLOANA - KOMENSKEGA- ULICA- ^ SEF-ZDfVMNKlPRIMAFaj • D^- FR. DERGANC
I
Vse blago se po starih znižanih cenah prodaja.
Najuglednejša velikanska domača tvrdka.
Najboljše ure sveta!
Spomini na sedanjo vojno.
Birmanska darila. Krstna darila. Ženitna darila.
F. CUDEM - Ljubljana.
Delničar švicarskih tovarn za UNION-ure.
Naročite novi vojni cenik s koledarjem, tudi po pošti zastonj.
Vojno posojilo je najbolj varno naložen denar! ^
KMETSKA POSOJILNICA
^== B. z. Z N. Z.
Obrestuje hranilne vloge po
Hrantlnib vlog: dvajset milijonov.     Popolnoma varno
4
LJUBLJANSKE OKOLICE
v LJUBLJAin,  ^=^=
brez vsakršnega odbitka
naložen denar.        Bezervni zaklad: nad osemstotUoS.
DRRQOTIM HRIBRR
4^
--4
TI5KRRMR IM KM]I(30VEZM1CR
LJUBLJRMR, DUMRJSKR C. 9.
Izvršuje vsakoršna v njeno stroko spadajoča naročila ukusno In po najzmernejših cenah; nadalje priporoča svojo zalogo vseh s 1. avgustom 1914 pri sodiščih vpeljanih obrazcev za civilno-pravno postopanje v slov. in nemškem jeziku, kakor tudi vse obrazce za obč. urade, cestne odbore, gg. odvetnike, c. kr. notarje Itd.
Stran 8.
TEDENSKE SLIKE.
23. štev.
Modistka        ^^TN
MINKA HORVAT   |/
Ljubljana, Stari trg 21
pi iporoča cenj. damam svojo zelo povečano zalogo damskih slamnikov in otroških čepic. Pop avila najfineje in najceneje.
500
Odlikovan na razstavi v Radovljici leta 1914 s častno diplomo in svetinjo I. vrste.
BRINJEVEC
najfinejše vrste, posebno priporočljiv pioti kužnim boleznim,sedobi pri Gabrijelu Eržen, Zapuže pošta Begunje pri Lescah, Kranjsko. Cene zmerne. Za pristnost jamčim
CORČEVA
KOLESA PRIZNANO NAJ: BOLJŠA SEDANJOSTI X
A.COREC
LJUBLJANA MARIJE TERE: ZiJE CESTA ST.lfi NOVI SVET NASPROTI KOLIZEjA-ZAH: TEVAJTEPRVI SLOV.CENIK BREZPLAČNO
IKO H.Suttnar
Lepa
darila
so traje spomin na darovalca, toda le takrat, če izberete reči, ki so trajno uporabne in obdrže vedno svojo lepoto. Bogato iiustrovani cenik svetovne tvrdke H Suttner, v Ljubljani, št. 5 vsebuje več tisoč lepih vedno uporabljivih daril, katerih navajamo tukaj le nekoliko:
Št. št. št. št.
Za birmo:
410 Nikelnasta Roskopf ura   ... K
Nikelnasta verižica..... K
719 Srebrna rem. ura...... K
Srebrna verižica....... K
523 Srebrna   Roskopf   ura,   dvojni
pokrov........... K 12-80
865 Srebrna oklepna verižica 30 gramov težka......... K   4-40
4-10 1-—
7-80 2-20
Za poroko:
št. 2509 12 kom. srebrnega dessert orodja
v etuiju.......... K 19'—
Št.  478 Namizni nastavek, 47 cm visok K 33-50
Št. 1315 Salonska ura, zelo lepa, udarja
pol in eno uro....... K 1250
Št. 2296 Servis za liker, srebrn zelo lep,
25 cm visok........ K 37'—
Za krst:
št. 12021/2 trideln. orodje v etuiju • • • K  970
St. 1202 Pravo srebrno orodje v etuiju K 15'—
Št.    49 Srebrno pozlačeni obesek za krst K  5-60
Št.   563 Srebrna zavratna verižica ... K  2-—
14 karat, zlata....... K 1680
Za god:
Št. 2294 Pravi srebrni servijetni obroček
masiven..........K
Št.   189 14 karat, zlat prstan z lepim
kamnom..........K
Št.   189 Novo  zlato,  prstan  z lepim
kamnom......... . .   K
Št.  470 Double zlati obesek, srček • .   K
6-75
7-80
3-80 1-20
St. Št.
Št.
Št.
Za gospode:
788 Srebrna tula ura, dvojni pokrov K 19-80 859 14 karat,  zlata verižica, zelo
fino izdelana........ K 32 —
793 14 karat, zlata ura, fino kolesje K 44-—
795 14 karat, zlata ura, dvojni pokrov K 65-—
Št.
Za dame:
562 Zavratna verižica, srebrna   • • K   1-80
14 kar. zlato K 1350 St.   886 150 cm dolga 14 karat, zlata
damska verižica....... K 58'—
Št. 804 Srebrna damen ura, 6 kamnov K 9-50 Št. 1548 Srebrna tula raztezna zapestnica
z uro........... K 25 —
Velika izbira raznovrstnih daril v bogato ilustrovanem ceniku, katerega zahtevajte zastonj in
poštnine prosto.
Razpošilja še po povzetju ali pa če se denar v naprej pošlje. — Neugajajoče stvari zamenjam ali pa pošljem denar nazaj. — Bogato iiustrovani cenik zahtevajte zastonj od svetovne razpošiljalnice
Lastna tovarna
ur v Švici.
H. Suttner t Ljubljani št. 5.
Tvrdka nima nobene podružnice.
Največja špecijalna trgovina za dobre ure.
Lastna znamka „1K0« svetovno-znana.
J. KETTE
LJUBLJANA
Franca Jožefa cesta štev. 3.
specifalna modna in športna trgovina za gospode in dečke priporoča;
klobuke slamnike čepice kravate žepne robce nogavice
srajce spodnje hlače naramnice palice dežnike L t d.
Za vojake:
nepremočljive dežne plašče, spalne vreče, nahrbtnike in vso drugo opremo.
Naročnina za list »Tedenske Slike ; za fivstrcOgrsko: V« leta K 2-50, 1/2 leta K 5- celo leto K 10-- ; za Nemčijo: V* leta K 3-50, V2 leta K T-
celo leto K 14--; za ostalo inozemstvo, celo leto ft. 16'80. Za Ameriko letno 3-25 dolarjev. Naročnina za dijake in vojake celoletno 8 kron. Posamezne štev. 20 vin. Uredništvo in upravništvo:  Frančiškanska ulica št. 10, L nadstropje.
Izdajatelj in odgovorni urednik Dragotin Motaar.
Tiskal Dragotin Hribar v Ljubliani.