St. 22 Mi anntKtili NM V Trstu* V torak, 2«. januarja IM6. Pouneiai števtlka 20 ttoL Letnik Li Ust lth«ia vm1 s mtim« L L 6.90 v lir oko« ti o* m rt ni c«, zahval*. Mati oglasit stot. sa rasan ponadaljka. Narofinina: aa t nvasac L 7, L 32. celo lato L 60. ▼ilket 20 sto«. i >a tr*""^**?^,^*' nabila L ' ^^ftftl >|H. IlBrocuiURi ■■ m DlSaVV k f I ►to L 60, v inozemstvo rr^; iv < EDINOST Uredniitvo La upravniitvo: Trat (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20. 1 lefon 11-57. Dopiil naj s« poliljaio izključno uredništvu, oglasi, rek macife in denar pa upravniltvu. Rokopisi se ne vračajo. Netrankirs pis.ua se ne sprejemajo. Last, zaloiba in tisk Tiskarne «Edinost». Glav in odgovorni urednik: proL Filip Perie. Pod uredništvo v Gorici: ulica Glosuč Carducci Stev. 7, I. nadstr. Zo notranjo konsolidacijo na Bolgarskem Nova bolgarska vlada je začela svoje delovanje s tremi pomirljivimi izjavami. Ministrski predsednik in minister za notranje stvari Ljapčev je razposlal okrajnim upraviteljem ukaze in navodila, v katerih jih opozarja, da vzdrževanje miru in reda še ni vse. Priporoča jim obenem, naj se ne vmešavajo brez potrebe v zasebno Življenje državljanov, naj se za vzdrževanje re-• !.-i ne poslužujejo fizičnih sredstev, kaje dogajalo doslej. Mir in red s z^ržujela najuspešnejše z zaščito » iJliii pravic vsnkega poedinca in x zavestjo državljanov, da so čast, imeti© in življenje zavarovane pred vsakim nasilstvom, pa naj prihaja s katerekoli strani. V zvezi s temi navodili je ministrski tsidnik sklical konferenco z neka-,mi predstavniki opozicijskih strank; pred vsem zmernega poljedelskega gibanja. Prejšnji minister general Rusev ni preganjal samo levega krila poljedelcev, ki so sodelovali s komunisti, ;uipn.k tudi zmerno sredino vkljub te-»j u da so se njeni voditelji izrekli proti sodelovanju s komunisti. Podpiral je le propagando skupine Dragieva, ki predstavlja najkonservativnejše krilo, ki pa je najnepomembnejši element v agrarnem gibanju. Na omenjeni konferenci se je Ljapčev dogovoril z voditelji zmerne opozicije, da vlada ne bo ovirala reorganizacije poljedelske zveze, toda pod pogojem, da se ta iznebi komunistov ter da zavzame nasprotujoče stališče proti emigraciji v inozemstvu. Zastopniki tega krila poljedelcev izrrkajo zaupanje, da se novi vladi posreči odstraniti zmote . svoje prednice in vzpostaviti notranji mir v deželi. Morda ne pojde to tako lahko.in gladko, ker je med vlado in opozicijo — ki sta bili do včeraj v vojnem stanju med seboj — Se precej nezaupljivosti. V izjavi, ki jo je podal v sobranju poslanec Diljanov v imenu poljedelcev, je rečeno, da se stranka nadeja, da se sedanja vlada zaveda, pogrešk in zmot svoje prednice ter da stori vse, da se 5 stvarijo predpogoji za resnično pomirjanje in spravo v deželi, da se vzpostavi zaupanje bolgarskega ljudstva do državne avtoritete, čemur naj sledi okrepitev Bolgarske v notranjosti in napram vnanjemu svetu. Stranka bo nudila v imenu narodnega pomirjenja svojo roko-pomočnico vsem tistim silam in činiteljem, ki so za blaginjo naroda navdahnjeni od demokratičnih tendenc in patriotizma. Dejstvo pa je, da innogi člani te stranke še ne zaupajo prav novi vladi, ker je izšla iz iste stranke in iste parlamentarne večine kakor kabinet Cankova. Da odstrani to nezaupanje v opoziciji pripravlja vlada resen korak: nacrt obsežne amnestije, kakor ga je sicer pripravila že vlada Cankova. Ko pa je komisija sobranja ta načrt razširila, je izjavila prejšnja vlada, da je »neprimeren za sedanje čase in nevaren«. Odložila je načrt. Nova vlada pa se je zopet oprijela tega načrta in ga predloži sobranju, čim začne to, dne 26. t. m., s svojim delovanjem. Pomilostitev bo obsegala predvsem tisoč poljedelcev in komunistov. ki jih je vlada Cankova dala obsoditi radi pregreškov proti zakonu v zaščito države. Poleni kakih 1500 ude-ležnikov na afcrarno-komunističnih u-porih po prevratu in v septembru 1923., ki so (udeležniki) pobegnili v .Jugoslavijo. Vsi ti se bodo mogli povrniti v domovino, ne da bi se jim bilo bati kakih represalij od strani nove vlade. Iz pomilostitve so izključeni samo voditelji, toda nadejati se je, da-bodo — čim se utrdi medsebojno zaupanje — pomilo-gčeni tudi povzročitelji onih nasilstev. Ker sta med žrtvami tistih nasilstev, ki so jih zagrešili pristaši Stambuli jske-fcta. lavno sedanji ministrski predsednik Ljapčev in minister za vnanje stvari Buro v. se more ta ^esta smatrati kot dokaz resnične volje za odpuščanje obojestranskih pogreško v v prošlosti in za spravo v duhu prave demokracije. Bližnja bodočnost nam poda nadaljnja pojasnila o razpletu razmer na Bolgarskem. Ta izvajanja smo napisali na podlagi vesti iz Sofije, po sedanjem političnem prevratu na Bolgarskem in nastopu nove vlade Ljapčeva. Glasom gornjih poročil hoče nova vlada resno začeti z delom, ki naj dovede Bolgarsko do notranje konsolidacije, do pomirjenja duhov in do normalnega političnega življenja. Vsi pravi in pošteni Jugosloveni morajo le želeti, da bi vlada Ljapčeva z vso vnemo zasledovala ta cilj in da bi bilo to nje stremljenje ovenčano s polnim uspehom. Saj je Bolgarska slovanska država, saj so Bolgari naši plemenski bratje. Posebno pa zato, ker bo Bolgarski prisojena velika vloga v bodočem razvoju razmer na balkanskem polotoku na korist in srečo jugoslovenskega sveta. Zato so velikega pomena namere sedanje vlade, kakor | se kažejo v prvih nje ukrepih, ako naj se udejstvi geslo: Balkan Balkancem! A to se more le ob tesnem sodelovanju in iskrenim prijateljstvu med Jugoslavijo, in Bolgarsko. Na obeh straneh pridi pozabljenje na vse zmote in zablode nedavno prošlosti. Da je na strani Jugoslavije ugodno razpoloženje za to, pričajo nedavne izjave jugoslovenskega ministra, za vnanje stvari Ninčiča. Mi smo — je rekel — prijatelji balkanskega pakta. Treba je le priti poprej do sporazuma glede vseh vprašanj, ki bi mogla krčiti praktično dalekosež-nost pakta, če bi ostala nerešena. Tako spoznanje si je jelo utirati pot tudi v merodajnih krogih na Bolgarskem. Te dni smo bili objavili izjave sedanjega bolgarskega ministra za vnanje stvari Burova, ki jih je podal v razgovoru s poročevalcem nekega berlinskega lista. Bolgarska vlada je pripravljena za sklep balkanskega pakta, ki naj bi dovedel do zbližanja balkanskih narodov. Burov vidi edino rešitev v b olg ar sko-j ugoslo venski konieder aci j L V taki konfederaciji da bi bilo jamstvo za mir na Balkanu. Tesnega sodelovanja med Bolgarsko in Jugoslavijo si mora torej želeti tudi vnanji svet v interesu evropskega miru, ker je bil Bal-kan od nekdaj ognjišče in izvor nevarnih evropskih zapietljajev. Preunogoj za tako bratsko razmerje med obema slovanskima drŽavama pa je notranja konsolidacija ua Bolgarskem, kar vedno naglašajo državniki Jugoslavije. Zato je le z zadoščenjem pozdravljati v^sti o namerah nove bolgarske vlade za ustalitev dobrega in prisrčnega razmerja do Jugoslavije. Odobritev zakonskega načrta slede izgiiDe državljanstva v senatu Ukrepi proti političnim izseljencem RIM, 25. Na današnji javni seji je senat proslavil spomin pred nekaj dnevi umrlega senatorja Golgija, nakar je pričel razpravljati o zakonskem načrtu, ki se tiče spopolnitve zakona o državljanstvu. Kot pi vi govornik je nastopil senator Crispolti. Izjavil je, da odobrava ta zakonski načrt, ker tvori bistven del celokupne zakonodaje fašistovskega režima. Ako se uvažuje dejstvo, je rekel senator Crispolti, da bo v kratkem objavljen tiskovni zakon, ki predvideva stroge kazni za one, ki bi skušali potom tiska ogrožati redni mir v državi, potem je spopolnitev zakona o državljanstvu res potrebna. Nove določbe morajo brezobzirno zadeti one italijanske politične izseljence, ki v inozemstvu blaiijo Italijo in iaši-stovski režim. Govornik je priporočal, da se mora osebi, proti kateri se bo moral uporabljati zakon glede izgube državljanstva, nuditi možnost obrambe pred posebno komisijo, ki bo sodila o posameznih slučajih. Zaiton glede izgube državljanstva predvide\a tudi zaplembo premoženja; jasno pa je, da bo oni, ki namerava obrekovati Italijo v inozemstvu, pravočasno spravil na varno svoje premoženje. Vlada naj izvaja ta zakon premišljeno in modro, tako da se bo med Italijani v inozemstvu razširila zavest, da je oni, ki ga je zadel ta zakon, tudi v resnici zaslužil v zakonu določeno kazen. Pravosodni minister Rocco je povdar-jal, da ta zukon ni nikak zakon za zaščito fašistovske stranke ali vlada, temveč zakon za zaščito države. Braniti in ščititi hoče v prvi vrsti čast in dostojanstvo domovine. Imenovani zakon je pravkar umesten že spričo dejstva, da nekateri Italijani v inozemstvu delajo z vsemi silami na to, da ne doseže italijanska finančna delegacija v Londonu ugodnih pogojev za poravnavo vojnega dolga napram Angliji. Pomisliti je treba, da so se našli tudi v Ameriki nekateri Italijani, ki so skušali brez uspeš i U delo italijanskih delegatov v Washing-tonu za ureditev italijanskih dolgov napram Zedinjenim državam. Pred Var dnevi na primer je neki bivši italijanski profesor v inozemstvu priredil zborovanje z namenom, da se onemogoči za Italijo ugoden izid londonskih pogajanj. Obenem je bil razširjen letak, v katerem stoji, da naj se Italija kaznuje, ker je postala fašistovska. Da se mora proti takim škodljivcem države brezobzirno nastopati, je vsakomur jasno. Zakonski načrt o izgubi državljanstva je bil odobren. Prihodnja seja senata se bo vršila jutri ob 15. uri. Finančna posojanja v Londona Mussolinl Je poslal Volpiju nova navodila LONDON, 25. Načelnik italijanske finančne delegacije tonte Volpi je bil tekom zadnjih dveh dni v neprestanih brzojavnih stikih z Rimom. «Daily Ex-press» piše, da je Churchill dal italijanski delegaciji tridnevni rok na razpolago, da sprejme ali pa zavrne njegove predloge glede plačevanja vojnih dolgov napram Angliji. Položaj pogajanj je trenutno naslednji; Italija ponuja 4Vfe milijonov šterlin-1 jiice. Splošne volitve bi se vršile dva gov na leto, tako da bi poravnala dolg meseca -po razpustitvi. Za občinske v 62 letih. Zahteva pa obenem petletni t volit ve je baje že določen dan. Z druge strpni pa zahteva moratorij. Anglija 6 do 7 milijonov letno. Ker pa menijo nekateri angleški finančniki, da Italija nikakor ni v stanu sprejeti angleških predlogov, se hadejajo, da se bo Anglija zadovoljila z 4% milijoni, toda brez moratorija. Anglija hoče, da ji Lamoureircjeooporolllo o finančnih načrtih Primanjkljaj v državnem proračunu Novi davki PARIZ, 25. Zbornična finančna ko- Italija plača prvi obrok že tekom tega misija je odobrila Lamoureuxjevo poro- , . _ leta, ker se hoče zavarovati proti vsem ^Q JQ fjnanenjh načrtih, ki so bili do- letfa v grob ena najznamenitejših poja da je maršal Cang-Tso-Lin odredil, d se imajo izpustiti na svobodo Ivanov i vsi ostali sovjetski uradniki in dela\ ci, ki so ) " aretirani v Kharbinu. Politične vesti t KARDINAL MERCIER V soboto je umrl v Bruselj u kardins Dćsirćs .Tosef Mercier v visoki starost 75 let. S smrtjo tega cerkvenega knez eventualnostim. Churchill bi končno sedaj predioženi. včeraj zvečer je La-dovolil tudi moratorij, toda. le v prime- moureux vročil svoje poročilo zbor-ru, da bi se Italija obvezala plačevati nj^nim uradom. letno vsaj 5% milijonov šterlingov. j Iz poroeila je" razvidno, da predvide iz vojnega časa. Med 50-mesečno zasedbo Belgije p nemških četah tekom svetovne vojn je bil kardinal Mercier duša moralieg; Izvedenci britanske zakladnice ostro ya (|rgavni proračun 36.865 milijonov odpora Belgijcev proti zločinskemi Mussolinija nove predloge, da jih - r(J državnih kratkoročnih obveznic, z nemškimi guvernerji za zadnjf predloži Churchillu na današnji seji. ki zapadejo meseCa maja. Poleg tega ostanke belgijske neodvisnosti. V leti .««43 pa zapade v tem letu za 1 600 milijo- 1915. se je bil raznesel glas, da so kar HilP&UStl ZflKOllfl urull SIuVhuDl nov zunanjega dolga. Med dohodke je dinala Merciera zaprli radi kaj odkriti.* liiliil0P7nfl fl liiafKIiJilHi vštetih 3.700 milijonov frankov, katere tosrčnega pastorskega pisma, ki ga j< MU UlllVgiAllU V tfUSUHUtflJl dolguje zakladnici francoska državna *bil izdal. Ta vest pa se ni potrdila in j< Za uvedbo ruščino na srednjih šolah banka na račun predujmov. Računajo, cesar Viljem poslal papežu tozadevne BEOGRAD, 25. (Izv.) Finančni odbor da bodo neposredni davki za 1. 1925. brzojavko. Koncem leta 1915 je pokoj-je včeraj popoldne razpravljal o prora-1 prinesli še tekom tega meseca eno mi- nik odpotoval v Rim na razgovore vernega ministrstva, kateri Hjardo frankov v d celoti 800 milijonov dinarjev j Povišanje davkov, s čunu prosvetnega ministrstva, izkazuje v državno zakladnico, glavarjem katoliške cerkve. Ob tej pri klenjeno 4. decem- liki je imel v raznih nestih ostre go slaviji 400.000 otrok pohajati šole radi . poročilo zaključuje, da bo morala javljeno tudi v javnih listih. Po za-pomanjkanja Sol. Stjepan Radič je go- ziJOrnica rešiti trojno nalogo: uravno- ključku vojne ^e je kardinal Merciei voril tudi o svojih-načrtih za pobijanj« Vesiti državni proračun, udejstviti podal na propagandno potovanje \ analfabetizma, se dotaknil meščanskih amortizacije in, končno, preski beti Ameriko, ki je doneslo milijone. Ta šol ter glede srednje-šolskega vpraša- državni zakladnici v najkrajšem Času denar se je porabil deloma za obnovo nja naglašal, da ima Jugoslavija preveč nove dohodke. srednjih šol. Minister je nastopil za Medtem ko je Douinerjev hačrt pred uvedbo ruščina kot obveznega predme- videval za 8 milijard in 800 milijonov ta na srednjih šolah. visoke šole v Loevenu, deloma za druge dobrodelne namene. V aprilu 192$ je pokojni kardinal ob velikem češčenju novih dohodkov, predvideva načrt, ki slavil 50-letnico svojega mašmštva. Od-Zelo ostro je minister nastopil proti ga je finančna komisija odobrila 4 mi- Sel je v večnost, velik borec za pravice nedavni stavki dijakov zagrebške uni- lijarde in 370 milijonov novih dohod- malih narodov, ki se danes z odkrito verze ter napovedal zakon za pobijanje fcov, ki so tako porazdeljeni: prihranki žalostjo spominjajo ljegove smrti, stavk na univerzah sploh. Rekel je, da 500 milijonov; nove določbe gled > do-i ZANIMIVA RAZSODBA GLEDE NA-morajo dijaki, ki stavkajo, biti izkiju- hodninskega davka 900 milijonov bor- pjsov NA OBRTNIŠKIH PODJETJIH čeni, ker daje stavka na univerzi bar- zne operacije; 200 milijonov davek/ čEHOSLOVAšKEM barski pojav, proti kateremu je treba aa izmenjave in na izvoz 720 mi-strožje nastopiti kakor proti delavskim lijonov; tobačna režija 500 milijonov; stavkam, ki se Jih itak s silo zatira. -- — - Po izjavah prosvetnega radikalski poslanec gal nekatere redukcije sklenilo, da bo v pre >ri stvu reduciranih 900 oseb, s čimer se Pred par leti so oblastva čehoslova-ške republike odredila, da morajo vse anjosti in se jo *e nov; povišanje davka na dišave 15 mi. " o^ kol ko v ^n bo tozadevni proračun znižal za 5 mi- lijoAov; razni davki 80 milijonov; kava o redba lijonov in 170 tisoč dinarjev. Na to je 50, sol 35, dedščine 400 milijonov. .1 ^ ^^ ^^ loloč o ol£l nastopil Pribičevič. Tekom njegovega Ta finančni načrt predvideva tudi "H^aJ' nrisCiapoiUčnin govora je prišlo do konflikta med njim ustanovitev amortizacijske blagajne, o o^no polic skega nad- in Radičem. - Pribičevič je grajal pro- kateri je zbornica že razpravljala. stvom lllaAlco ohrtno policij, m ga nau svetno politiko sedanje vlade in posto-, v vseh krogih vlada veliko pričako- panje prosvetnega ministra, češ da je vanje in napetost, kaj da bodo prinesli zorstva nad podjetji, spadajočimi k gostilniški obrti. Proti tei odredbi so se zadruge grebu. Po daljšem odmoru je seja finančnega odbora pozno zvečer nadaljevala. Tu so govorili poslanci Buzala, Spaho, De-meti ović in Agatorovič. Seja se je končala še-Ie ob 3. uri zjutraj. Proračun govornikov. Opasen položaj na HlfajsKem čičerinova nota kitajski vladi MOSKVA, 25. I^judski komisar za zu- prosvetnega ministrstva je bil sprejet s nanje zadeve, C.ičerin, je poslal Ka 16 glasovi proti 7. BEOGRAD, 25. (Izv.) Senat beograj- sodilo, da je rečena naredba nezakonita, ker jezikovno vprašanje nima nič opraviti z obrtno policijo. Posledica te razsodbe bo, da bodo dvojezični napisi odstranjeni, razen v slučaju, da obrtnik sam pridrži dvojezične napise, ker se mu bo zdelo to potrebno in ko- kingu brzojavno noto, ki naj jo sporočil1^"0 ™ n^ovo obrt' rakhanu, sovjetskemu poslaniku v Pe- ske univerze je naprosil ministra pro- Tuan-Či-juiju, Ciang-Tso-Linu svete, da naj ne pride na letošnjo sve-tosavsko besedo, ker da obstoja možnost dijaške demonstracija proti njemu. Neutemeljene vesti o beograjskih aretacijah komunistov in ki tajskemu zunanjemu ministru. V svoji noti protestira Cičerin proti aretaciji Iva železnic in PRED KONGRESOM RUSKE EMIGRACIJE Organizacijski odbor za ruski ino- anova, ravnatelja vzhodnih zeniski kongres je dobil te dni predlog proti nerednostim, ki jih je Ka določitev delegatov za kongres. Sto-|zagrešilo kitajsko vojaštvo. Sovjetska vllo določeno na 400. Po tem predlo- I vlada pričakuje, da bo kitajska vlada jZVoliia organizirana emigracija BEOGRAD, 25. (Izv.) Inozemski i isti storila vse potrebu«* korake, da se na- $>70 zastopnikov, neorganizirana 45, a prinašajo senzacijom t! ne vesti o nedav- stali spor mirnim potom resi. Zahteva, 36. Kazen tega more organiza- nih aretacijah komunistov v Beogradu, da se tekom treh dni vzpostavi red, oiftor popolnite še 15 mest in Tako zatrjujejo ameriška glasila, da so udejstvijo določbe rusko-kitajskega do- osei^o povabiti 15/>seb. člani kongresa te aretacije v zvezi z zaroto proti kralj u'govora in da se izpusti Ivanova na Aleksandru in da so komunisti pri- svobodo. pravi j ali atentat proti njemu. Vse te vesti so brez vsake podlage. Smodlaka pojde v Berlin BEOGRAD, 25. (Izv.) «Politika» zatrjuje, da bo sedanji poslanik Jugoslavije v Berlinu BalugdŽič prevzel funkcije morejo biti osobe obeh spolov v dobi 21 let. Porazdelitev delegato\ po dežo v stanu zadostiti tem lah je. sledeča: Francija 110 delegatov. Jugoslavija 51, Nemčija tO, Bolgarska Ce Kitajska ni zahtevam, prosi sovjetska vlada, da ji pekinška vlada dovoli, da sama vzpo- Cehoslovaška 23, Poljaka 10, Dalnji Vzhod ll, Anglija 10; Vmerika 0, Belgija 8, Romunija in l'inska po 7, Švica stavi red ter zagotovi spoštovanje skupnih interesov Kitajske in ZSSR. PARIZ, 25. Vesti, ki prihajajo iz Pe- 6, Letiška 5, Litva in Estonija po 4, Ita-dvornega maršala in da bo na njegovo kinga ne kažejo nič dobrega, vendar pa lija in Grška po 3, Španska, Avstrija, mesto imenovan Smodlaka, dosedanji so tukajšnji politični krogi, kljub ener- Danska, Turčija in Egipt po 2 delegata, poslanik pri Vatikanu. Bivši justični gičnemu ruskemu ultimatumu, uver- PO(jAJANJA V LONDONU ZA URED-minister Laza Marković pojde kot po- jem, da ne bo prišlo do hujših zaplet-1 BO DOLGA ITALIJE slanik v Bern, medtem ko bo dosedanji ljajev na <^ljnjem ^hodu^ Zatrjujejo,| dve zahtevi ltalij0( tamošnji poslanik Jovanovič vstopil v da si bo moskovska vlada ^i^ P^, največje težave na teh poga- zunanje ministrstvo v Beogradu. nualila ptedno bo C|^1,i pc> ^nih p^o bi bilo vprašanje višino --[sredstvih, kajti jasno je, da bi spričo j J.. nfinl,,r.n it„1JiH^k-< deietraeiia (vojaške akcije sovjetov v Mandžuriji letnih odplačil — italijanska delegacija Snežni viharji v južni Srbiji BEOGRAD, 25. (Izv.) Po silnih 1 tež- Japonska ne ostala nevtralna. {trdi namreč, da more Italija plačevati "TTi? """ ^„„-„i,,! kvečjemu 4.5 milijona šterlingov b-tno, nih viharjih v južni Srbiji je onemogo-i kitajska vlada je; ^"^Jf do«i je zahtevala s prvega 9 milijo- čen vsak promet. Več vlakov je obtičalo Čang-Tso-Lmu, naj izpusti na svobodo .sovjetske funkcijonarje ruskih vzhod- v snegu. Položol na Romunskem nih železnic. Domnevajo, da mandžur ski diktator ne bo ubogal. V Kharbinu, kjer se je incident dogodil, vlada velika zmešnjava. Govorijo, da bo vkorakala sovjetska vojska in da bo Japonska in- Domači la inozemski listi, podvrženi vojaSki cenzuri BUKARE&T, 25. Opozicija protestira'tervenirala. v listih in v parlamentu proti uvedbi! Iz Kovna poročajo, da delajo sovjet-vojaške cenzure za domaČe in tuje li- ske tvornice municije na vse pretege. ste. Za poslednje so oblasti ustanovile V Moskvi se je vršila izredna seja cenzurni urad v Temelvaru, vsled česar Sveta ljudskih komisarjev. Železnice prihajajo ti listi z veliko zamudo v Bu- pa imajo baje že vse pripravljeno za karešt. «Berllner Tageblatt» je do na- prevažanje čet. Vse brzojavke, ki pri-daljnih odredb prepovedan. Opozicijski hajajo iz kitajskih in japonskih mest listi so skoro vsak dan zaplenjeni. ' " J Pred razpustitrljo zbornice PARIZ, 25. Iz Bukarešta poročajo, da v Rusijo so podvržene strogi cenzuri. Ivanov — izpuščen na svobodo PEKING, 25. Sovjetski generalni kon- nov. Razen tega zahteva Italija za prva leta delen moratorij, olajšave, da bodo namreč letna odplačila odvisna cd višine plačil, ki jih bo ona sama dobivala na račun reparacij. O prvi zalite vi nadaljujejo pogajanja. Italijanska poročila zatrjajo, da st conte Volpi trdno nadeja, da pride v tej točki do povoljne rešitve. O drugi zahtevi pa Be glasijo londonska poročila, da Je le malo nade, da bi Anglija privolila v moratorij, kakor tudi Zedinje« ne države niso privolile. MADŽARSKA FALSIFIKACIJSKA AFERA Zelo sumljivo je, da državno pravdnl-štvo v Budimpešti z mrzlično naglico se za 3. aprila predvideva razpust zbor- zul je sporočil poslaniku Karakhanu, sestavlja obtožbo proti falsifikatorjem. o •EDINOST* V Trstu, dne 26. januarfa 192$, Obtožba bo sestavljena najbrže že proti [ koncu tega tedna. Če ne bo vložen re-kurz proti nji, se pretresanje, ki se bo vršilo pred senatom, začne v prihodnjem teduu. Nadaljna preiskava se bo vršila «*rMf meseca februarja. To nagi jen je s sestavljanjem obtožnega «pisa izziva veliko pozornost. Marica Stepančičeva (Gregoričeva): Upliu „Edinosti" no duševni razvoj našega žensfva *) Neizpodbitno je, da je značaj, ki diči dandanes veČino naših mož, ustvarila «Edinost». Isto velja pa tudi za vse naše narodno ženstvo. Čestitke, ki jih izraža današnji jubilantki, so torej resničen izraz hvaležnosti. Kako tudi ne?! t)a se je naše ženstvo povzpelo na današnjo kulturno stopnjo, da more samo razmišljati in delovati za svoje stvari, mu je omogočila današnja slavljenka s svojo vzgojo. Slovanke no po veČini dremale in Jfcdele. Prve, ki so se vzdramile in odprle oči, so biie Rusinje, potem Čehinje. Začele so razumevati, da se naloga ženstva ne omejuje le na domače ognjišče. Tisto tiho in skromno življenje primorskih Slovank je trajalo sem do nedavnih časov. Nikakega zmisla ni bilo v njih za narodno in družabno sodelovanje. Še le z nastopom «Edino-sti» v 1. 1876. je prišel preobrat tudi v DNEVNE VESTI t Dekan dr. Josip Kržišnik Preč. g. dr. Josip Kržišnik, dekan v Trnovem pri Ilirski Bistrici, je pretekli teden 22. t. m. podlegel svoji bolezni ter izdihnil. Pogreb pokojnikovih telesnih ostankov se je vršil včeraj predpoldne'. Pogreba se je udeležila ogromna množica ljudi iz Trnovega, Bistrice ter bližnje in daljne okolice. Kakih 4-5000 oseb je izkazalo pokojniku čast na njegovi zadnji poti. Pri pogrebu je bilo 16 duhovnikov, med njimi tudi upravitelj reške škofije mons. Sain. V sprevodu so nosili 19 krasnih vencev. Zadnje spremstvo pokojnega dr. Kržišnika je bilo nadvse veličastno in impozantno. Sprevod je bil nad IVa kilometer dolg. V cerkvi je imel spominski govor postojnski dekan papirju tudi ves dodatek, kf smo ga objavili zadnjo nedeljo. NaroČila sprejema upravništvo «Edino-stt»f vL S. Francesco 20. Vatikan in država «Berliner Tageblatt» je priobčil te dni naslednja razmotrivanja o rimskem vprašanju: Glavna težava je v tem, da bi fašizem — in to je p&č velika politična misel, ki jo goji Mussolini — hotel izrabiti imperij papeštva za narodni imperij, dočim se mora kurija na vsak način izogibati izgubi svojega nadnarodnega značaja. Današnja stremljenja gredo — z drugo besedo — za tem, da se pape-štvu «nekaj» da, kar naj bi v očeh sveta učinkovito nadomestilo jamstvo neod- visnosti, ki jo je imelo v Času posvetne preč. g. Krhnć, a na pokopališču se je oblasti. Zdi se, da bi se glede tega, «kaj» ob odprtem grobu poslovil od pokojni- naj se da, mogli sporazumeti, le «kako» ka v imenu domačinov industrijalec dela stare težave. Država in cerkev A. Žnideršič, kateri je v zelo lepih be- imata braniti načela, ki si na videz na-sedah opisal vrline pokojnika, njegovo sprotujejo. Gotovo pa je — ako se sploh more najti rešitev —, da se more ta doseči le z avtokratsko vlado. Novo in važno je, da je — vsaj dozdeva se teko — na obeh straneh volja za končno spravo«. _ Razdeljevanje sodnih drevesc in naša pripomba ljubezen do ljudstva in njegovo neumorno skrb za ljudstvo in njega blagor v cerkvi in izven nje. Za njim je govoril dr. Janko Kralj v imenu krščansko-socijalnih organizacij. Sredi svojih izvajanj je porabil govornik to priložnost za poveličevanje načel svoje stranke, kar je napravilo na množice, ki je v pobožni zbranosti izkazovala zadnjo čast svojemu ljublje- najmučnejši da bi bil naš mali kmet potisnjen na stran. Nekateri naši ljudje — mali posestniki — prestrašeni po prejšnjih skušnjah, in ker so tolmačili italijanski izraz fx u t teto indu- siriaie z industrijskim sadovnjakom, to je sadovnjakom za industrijske namene v velikem stilu so prišli v naše uredništvo prosit našega posredovanja, da bi dosegli i oni, sadik po znižani ceni. No, ko je g. dr. Vallig zatrdil, da se podeljujejo sadike predvsem malim sadovnjakom, nam je ljubo ugotoviti, da je to res pameten načrt pospeševanja prave umne sadjereje v naših krajih. Upamo, da bo pokrajinska uprava v prihodnje dala na razpolago še več sadik in sredstev goriškemu kmetijskemu uradu, ker bi ne bila štednja v oziru prav nič na mestu.__ ZVEZIN PEVSKI ZBOR. Tržaški krožek ima vajo 30. jan. ob 8.15 zvečer in v nedeljo od 9—12 običajnih prostorih. Vadile se bodo sledeče pesmi: Marjano, Lan, Ženjica, Svatovske, Kresovale, Vragova nevesta, Žorja, Po zimi iz šole: — Predsednik zbora. SPORT 1-0, Dobili smo in priobčujemo sledeče pojasnilo k našem članku o razdelitvi sadik po znižanih cenah. SI. uredništvo. Vest, poslana Vam s prošnjo za priobčitev in vsebujočo naznanilo o razdelitvi sadnih dreves (1 L kos) s sredstvi naše pokrajinske uprave se je priobčila v Št. 18. Vašega cenj. lista od 21. t. m., ne sicer celotna, pač pa z uredniško pripombo izpod peresa osebe, ki nima pravega vpogleda v naše delovanje za širjenje duše vnosu našega ženstva. Do tedaj niso imele niti prilike, da bi kaj čule|nemu dušnemu pastirju, o narodnih težnjah, o borbi za svojo vtis. lastno narodnost. Dočim so mestne Končno se je od pokojnika poslovil gospe in gospice tratile čas s kakim poslanec dr. \Vilfan. V svojem govoru vezenjem in krojenjem in sviranjem na je poudarjal vrline, ki so dičile pokoj-giusuvii ju, tu ija žene in dekleta i>o nika kot duhovnika in človeka. Z-dok-vaseh sicer pridno sukale po kuhinji, tor jem Kržišnikom je ugrabila kruta v hlevu, na polju, ali predle, ali s čti- smrt enega izmed najodličnejših pred-vom se iii^o ukvarjale, ki bi jih bilo po- stavnikov duhovniškega stanu v našem dobre sadjereje, katera pripomba bi lahko uČevalo o nalogah ženske v narodnem narodu. Tem občutnejša in večja je Povzročila napačne razlage^ in postavila v življenju. Takratne vaščanke so govo- zguba, ki je zadela ta stan, a tudi fa-rile svoj materinski jezik, ker drugega rane, ki so izgubili z njim uzornega niso znale, ne pa iz zavednosti in 1 ju- j plemenitega in dobrega dušnega pa-bezni do slovenske govorice. Meščanke stirja. Globoka ginjenost se je polastila ogromne množice, ko se je začela usi-pati črna gruda na grob s pokojnikovimi telesnimi ostanki. Nemo so zapuščale množice žalnih gostov pokopališče, pošiljajoč k Bogu zadnjo tiho molitev za večni mir in pokoj svojega ljub-jljenega pokojnika. Pogreb pok. dekana Kržišnika je bil menda najimpozantnejši, kar sta jih kdaj videli Trnovo in Bistrica. Bil je veličastna in ganljiva manifestacija ljubezni in spoštovanja, ki ju je gojila cela fara napram svojemu dobremu in zaslužnemu dušnemu pastirju. pa so besedičile le v italijanskem jeziku. Priznati pa je treba, da ne vsek-dar iz mržnje do slovenskega jezika, marveč iz gole navade ali pu vsled narodne nezavednosti. To zlo so živo občutili tisti naši zavedni možje, ki so nam ustvarili «Edi-nost». in ta je takoj razumela svojo nalogo ter jela posvečati svojo pozornost tudi ženstvu, dramiti je začela tudi naše žene in dekleta. Jela je pola^-gati kali tudi v žensko dušo in jo vzgajati. Začela je z dopisiči, ki so v ženstvu vzbujali zanimanje za narodno življenje, posebno pa ljubezen do svojega jezika, a zraven tudi zmisel za naloge ženstva v človeški družbi. Tako so se tudi njemu jele odpirati oči. «Edi-nost» je Žensko potisnila k oknu, da je pogledala v svet. In «Edinost» je polagoma dosegala nameravane uspehe. Spoznavati je jelo tudi ženstvo, da je jezik dar božji. In zlasti danes, ko nimamo svojega šolstva, je naše časopisje glavno sredstvo tudi za izobraževanje ženstva. V tej smeri je delovala «Edinost«, je uspešno pobijala nevednost in širila naobrazbo. Pred vsem pa je bila propovednica medsebojne ljubezni. Širila je ženstvu obzorje, da je začelo razumevati življenje in naloge ženske v njem. «Edinost» je sejala plodno seme tudi v ženske vrste. To visoko priznanje se mora izrekati «E-dinosti». Skromno je bilo njeno delovanje, vendar je v teku svojih petdeset let dosegla lepe uspehe za duševni in moralni razvoj našega ženstva: kot učiteljica in vzgojevalka. Nje zasluga je, da se „Slobodno Tribuna" o jubileju „Edinosti" Zagrebška «Slobodna Tribunam pifee med drugim: V dobi, ko je začela «Edinost» izhajati, je bil položaj Hrvatov v Istri in Slovencev v Trstu in njega okolici zelo žalosten. Istrski Hrvatje so imeli nesmrtnega škofa. Dobrilo in nekoliko drugih ljudi. Med posvetnjaki, se je posebno iztical s svojim položajem in svojimi vrlinami dr. D. Vitezić. Tržaški Slovenci so bili mnogo na slabšem. Spoštovani Nabergoj je prišel še le kasneje na glas kot vrl naroden borec, dočim so se poznejši voditelji, dr. Ry-bdr, dr. Slavik, dr. Wilfan, še le pripravljali, da v doglednem Času prevzamejo vodstvo nad usodo tržaških Slovencev. Tem narodnim prvakom je moral kdo pripraviti pot. To veliko nalogo je imela izvršiti «Edinost,». In izvršila jo je kaj častno. Kar je bilo najpošte-naša pokrajina more danes ponašati z Hujšega i*1 naj razumnejšega v Trstu, narodno zavednim ženstvom, ki uspe- se je zbiralo okoli «Edinosti», tako da Šno podel uje na mirodnovzgojnom polju. I je list od leta v leto vedno bolj napre-Pod vplivom «Edinosti« je mati učila jdoval. Slednjič je postala «Edinost» svoje otroke in jih vzgajala v zavedne! dnevnik, jako uvaževan pri vseh Jugo- napačno luč naše delo pri Vaših čitateljih. Zahvaljujoč Be Vam, spošt. g. ravnatelj, za priobčitev prej navedene vesti, Vas prosimo, da priobčite v svojem listu sledeče naše pojasnilo. Ne sklicujemo se pri tem na nobeno zakonsko določbo, marveč se rajši obračamo do Vaše prijaznosti, ker vemo, da imate namen le koristiti svojim Čitateljem in jih temeljito obveščati. REPRIZA KRALJA NA BETAJNOVI. Nedeljska repriza je v vsakem oziru nadkriljevala premiero. Igranje, ki je bilo pri premieri morda tu pa tam neenotno, ge je zlilo zdaj v harmonsko celoto, vso prepojeno z razpoloženjem. Ravnotako je izginila vsaka nesigurnost pri ansamblu. Prijetno razpoloženje je dahnila Čajkov-skega «2alostna pesem«, igrana za sceno takoj oh začetku prvega dejanja. Namesto g. Primožiča je vskočil v vlogi Krnca g. Terčič, ki je ustvaril krasen tip propadajočega starca. Ce rečemo, da so bili vsi igralci boljši kot pri premieri, velja to v prvi vrsti za g. Silo. Njegov kantor je rastel skozi vsa tri dejanja in se je dvignil v tem poslednjem do ponosnega viška. — Dvorana je bila popolnoma razprodana in vkljub gneči občinstvo zelo dostojno. Ob koncu vsakega dejanja so, bili močni aplavzi. Posebno ob koncu zadnjega dejanja je moral g. Sila ponovno pred zastor. * * * «Kralj na Betajnovi »se ponovi zadnjič v Četrtek 28. t. m. ob 20.30. ŠPORTNI DOGODKI PRET. NEDELJE. Nogometna prvenstvene tekme j Izidi: I. Divizija Gorica-Obzor 2-1, Volga-Prosveta Sparta-Zarja 2-1. IL Divizija. Zarja-Jadran 0-0, Adria-Prosek 1-0 (pri* jateljska radi odsotnosti uradnega sodni« ka), Tommaseo-Rocol 2-0. Redovanjo. I. divizija: Obzor ti 4 1 1 10 3 8 Adria 5 3 2 13 5 8 Gorica 6 S 2 1 8 6 8 Prosveta 6 2 1 3 12 7 5 Volga 4 2 — 3 7 11 4 Zarja 6 2 4 8 13 4 Sparta 6 1 — 5 6 25 2 IL divizija: Jadran 6 4 l i ia \ 10 9 Tommaseo A 3 - t 7 3 6 Zarja 4 1 2 1 5 4 4 Primorje 3 1 1 1 8 8 3 Magdalena 3 1 1 1 (J 4 3 Adria 3 1 1 1 5 4 3 Rocol 5 1 1 3 5 15 3 Grad 2 1 - 1 3 4 2 Prosek 3 — 1 2 4 10 l GLASBENI VEČER. V nedeljo 31. t. m. ob 8.30 zvečer se bo vršil v dvorani DKD pri Sv. Jakobu koncert v prid šentjakobski podružnici S. D. s sledečim sporedom: 1. Grbec: Na poljani, škerjanec: Vizija, poje gdč. A. Sancinova spremlja na klavir gdč. G. Bortolottijeva. 2. Bach: Largo, ma Predvsem izjavljamo, da naše delovanje non tanto: za 2 vijolina in klavir, igrajo nima nikakršnega namena dajati pred- gg. Logar, Pavletič in gdč. Bortolottijeva. nost veleposestnikom. Kmetijski urad, ki 3. Dvofak: Terzetto za 2 vijolini in vijolo: ga jaz vodim, se odzivlja vsakemu, kdor- igrajo gg. Logar, Vrabec in Pavletič. 4. La-koli se obrača nanj za izboljšanje našega jovic: Pesem starca, Čajkovski j: Arija iz kmetijstva. Nasprotno trdim, da se je pri- «Pikove dame». poje gdč. A. Sancinova glasilo več malih posestnikov kakor pa'spremlja na klavir gdč. G. Bortolottijeva. in značajne ljudi. Delo «Edinosti» v razdobju petdesetih let donuša danes krasne sadove. Res je sicer, da omah-ljivci zapuščajo naše vrste in jih redčijo. Ali naj bi le zavela milejša sapa, pa bi videli, kako bi se vračali tudi ti, ker jedro našega ljudstva je zdravo. Seme, ki ga je sejala «Edinost», ne more izruti iz src nobena sila: semena zavednosti, narodne zvestobe in ljubezni do svojega rojstva. Pod vplivom «Edinosti)) je mati učila svoje otroke in nam vzgajala zaveden rod. Tako se je tudi naše Ženstvo povzpelo na sedanjo stopnjo narodne zavesti in naobrazbe. O da! Me smo neustrašne. Tako neusahljivo i odoljubje je znala «Edinost» g svojimi nauki in navodili vcepiti najemu ženstvu. Te naše ljubezni, te zvestobe, te vneme za stvar svojega na-joda in svoje mil jene grude ni mogla uuušiti >iiti vojna vihra, ki je palila in rušila naše domove. Ta neskončna vdanost do svojega naroda in jezika, do naše svete dedščine je neizkoren-ljiva in bo trajala do groba. «Edinost» v prvi vrsti je vzgojila našemu narodu na tem ozemlju — narodno ženo. Tudi naše ženstvo poklada «Edinosti» povodom njenega jubileja najiskrenejše čestitke in izraze globoko čut jene hvaležnosti! *) Ta članek je bil namenjen za naš «Do-datek k jubilejni številki . Ker pa nam je rišel prepozno, ga nismo mogli uvrstiti e v nedeljo in ga zato objavljamo v današnji številki. i slovenj h. Nekdanja «Naša Sloga» je šla vzporedno z «Edinostjo». V vseh narodnih vprašanjih sta bili zložni in sta kaj lepo izpopolnjevali druga drugo. Pisanje £>fceh teh listov jc največ pripomoglo k tisti divni slogi med Hrvati in Slovenci — slogi, ki je mogla služiti kot sijajen primer svojim slovanskim bratom. To lepo ime so dali naši narodni prvaki prvemu političnemu društvu, ki se je ustanovilo v onih krajih. Med odborniki so bili Slovenci in Hrvatje, ki so vsi složna delovali v duhu narodne sloge ne samo na korist Trsta in okolice, marveč tudi Istre. Pozneje, ko se je narodno delo razširilo tako v Trstu kakor v Istri, so istrski Hrvati in Slovenci ustanovili svoje posebno politično druStvo v Pazinu, Pa tudi od tedaj sta obe društvi delovali vzporedno, a tudi njuni glasili, «Naša Sloga« in «Edinosti> sta hodili v isti smeri kakor poprej «Edinost» je izhajala tudi v Času vojne, a tudi v najnovejših kritičnih dneh je ostala na višini, ki služi v čast Slovencem ob vkupnem delovanju z »Istarsko Riječjo» med istrskimi Hrvati, kakor nekdaj z nepozabno «Na5o Slogo», «Edinost» more s ponosom gledati na svoje petdesetletno rodoljubno delo. V tem je tudi jamstvo, da bo tudi nadalje vršila svojo veliko nalogo za svoj narod. • _____ Luksusno Izdanje naft Jubilejne i\tm velikih. In je tudi tehnično logično, ker se prav mali posestnik lažje, z večjo skrbnostjo in ljubeznijo bavi s novim načinom pridelovanja, ki je na pohodu na Goriškem. Sadjereja, zasnovana v Industrijske namene, ne pomenja Še naprave v velikem slogu, pač pa znači dobro in racijonalno napravo s pomočjo posebnih sadik, pri katerih je obdelovanje lažje in stane manj. Uspehi teh sadik so pa prav radi tega večji. Samo na ta način lahko koristimo na šim kmetom. Ti nasadi, napravljeni racijonalno in pod našim nadzorstvom, bodo, dokler se tudi kmet ne priuči temu novemu načinu, za zgled, ki ho rodil mnogo dobrih uspehov na Goriškem Le na ta način, spošt. g. ravnatelj, lahko koristimo naši sad j ere j i t. j. z nasadi, napravljenimi racijonalno z maloštevilnimi a izbranimi sadnimi vrstami. Radi tega se nam zdi pravično, da damo pri razdelitvi sadik prednost onim, ki se držijo navodil, vsebovanih v tozadevnem razglasu. Z nasadi, ki so napravljeni slabo, ki imajo malo sadnih dreres in to te najrazličnejših vrst, ki bo pomešani z drugačnimi kulturami, ki m na prenašajo ■ sadje-rejo, ki so prepuščeni sami sebi do trgatve, se ne koristi sadjereji, marveč se Ji škoduje. Sprejmite g. ravnatelj, mojo zahvalo in ostajem s spoštovanjem dr. Peter Vallig, ravnatelj sadje in trtorejskega odelka kmetijskega oddelka kmetijskega urada in tajnik odbora za pospeševanje sadjereje na Goriškem. Prip. urad. Prav radi priobčujemo obširno pismo kmetijskega urada v Gorici, katero pojasnjuje, da se pri razdeljevanju sadnih drevesc po znižanih cenah ne daje nikaka prednost samo večjim posestnikom: Dr. Vallig, ravnatelj sadjerejskega odseka je prišel sam osebno v naše goriško uredništvo ter nam na prijazen način razložil in označil cilje katere zasleduje toliko pokrajinska uprava kolikor kmetijski urad v Gorici pri razpisovanju nagrad in razdeljevanju sadik: Premnogo je posestnikov, ki se oglašajo pri kmetijskem uradu in prosijo sadike. Nekateri bi te sadike sadili kar tako mešano po travnikih in brajdah, ne da bi potem nadalje posvečali posebno pozornost vsajenemu drevesu. Drugi pa, in teh Je manj, so umni gospodarji in vedo, da se ne smejo v svojem gospodarstvu zavesti samo na ene vrste pridelek n. pr. na samo vino. Zato so zaprosili sadik, da jih zasadč v posebnem sadovnjaku, ki je lahko le 1000ma velik, da tako posvete lahko skrb, paftnjo in gojenje tudi sadnemu drevju v enaki, če ne večji smeri kot trti. Seveda jih je za sedaj še malo teh posestnikov in ravno tem hoče kmetijski urad dati prednost pred drugimi. Sadovnjaki teh bodo pod nadzorstvom kmetijskega urada, ki jim bo dajal brezplačne nasvete. Ko dobo drugi sosedje videli uspehe umnega in skrbnega sadjarstva v posebnem sadovnjaku, bodo gotovo sledili vzgledu in enako postopali. Le v umnem sadjarstvu je spas premnogih naših krajev ter izhod iz teške sedanje gospodarske krize, je zaključil svoje izvajanje dr. Vallig. Mi moramo zgoraj priobčenemu pismu pripomniti le sledeče: Trditev, da nisno priobčitev o razdelitvi sadik priobčili celotno ni točna, ker smo pod rubriko Gospodarstvo o tem poročali ravno toliko kot drugi časopisi in ravnotoliko kot nam je bilo sporočeno. Pač smo pa pod vestmi iz 5. Lajovic: Pastirčki, Lajovic Kiša. 6. Dil, dil, Poje M. Pertota. K obilni udeležbi vabi odbor. Iz tržaškega iivlienla Požar avtomobila na cesti. Dve osebi hudo opečeni. V nedeljo zvečer je odrinil iz Labin ja v Istri proti Trstu tovorni avtomobil, nalo-žen s pohištvom, na katerem sta poleg šoferja Albina Scavar sedela spredaj 33-lelni uradnik Jakob Macillis in 20-letni Marko De Carli, vsi trije Tržačani. Medpotoma !** zmanjkalo bencina v motorju, zato s- <* morai šofer ustaviti v Bujah, kjer si preskrbel zadostno količino. Ker jc tema, je šofer naprosil spremljevalca, nuj mu posvetita s svečo, da nalije bencin v motor. Tekom tega opravila se je De Carli nepr« vidno približal s svečo motorju in bencin m-zagorel z velikim plamenom. Dasi ho i trije takoj lotili gašenja, se je ogenj » razširil na ves avto, ki je v kratkem posnJ žrtev plamenov. De Carliju Macillisu in Šoferju se je posrečilo rešiti le del pohištva. Pri gašenju so se vsi trije opekli po rokah. Ob prihodu v Trst sta se Macillis in De Carli, ki sta zadobila zelo hude opekline morala zateči v mestno bolniš: kjer sta bila tudi pridržana. Okrevala sta v kakih i tednih, ako ne nastopijo ' ke komplikacije. Razne nezgode. V prosti luki V. E. III. se je včeraj preii-poldne ponesrečil 27-letni težak Anton Au-. gustelli, stanujoč pri Sv. Ivanu - Vrdola št. 801. Pri delu v skladišču št. 31 je padel raz 4 metre visok oder ter se pri tem pobil po rokah, nogah in prsih. Po prvi pomoč) lajovic: raurciti, lajovic J*isa o. uu ki mu jo je pofJuI na |jce me8ta pok)i<;.ni , duda Kolo, 7. Mokranjac: II Rukovet zdravnik rešiiiJC postaje, je bil ponesrečile pevski zbor «Ihrije» pod vodstvom g. nec prepeljan v mestno bolnišnico, kjer ** ŽENSKO PODPORNO DRUSTVO JU-GOSLOVENSKE KOLONIJE V TRSTU priredi v sredo 27. t. m. na dan sv. Save ob 10. uri zvečer v veliki dvorani «Hotel Savoia» veliki ples. Vstopnice se dobivajo pri rečenem društvu v ulici j na mladeniča. Vouk je pri tem zadobil Bellini št. 7, II. od 18. do 19. ure. bo moral zdraviti — ako ne bo hujšega kakih 14 dni. — Včeraj popoldne je več delavcev kopalo v ulici Giulia globok jarek za vodovod r > napeljavo; med njimi je bil tudi 23-let. i podajač Fran Vouk iz Sv. Križa v Vipav« Ko je bil Vouk zapoblen nt« dnu jarku, je nenadoma odru šila od vrha jarka pta?-* zemlje, pomešane s kamenjem, in se vsuhr Iz Brada PoL dr. „Edinost4' v Trstu Upokojitev ima vedno definjtiven značaj. Ponovne ugotovitve so potemtakem izključene, izvzemši v slučaju poslabšanja zdravstvenega stanja. Znižanje zavisi od tega, ali je vsled lahkega oboljenja prizadeti dobival provizorično podporo, katera je presegala v meri definitivno pokojnino, predvideno po tostvarnih zakonih in .pravilno likvidirano. Josip Barnt — Gabrovica: Z ministrskim odlokom št. 15800 z dne 26. 11. 24. Vam je likvidirano nakazilo osme kategorije, in sicer od 14. okt. 1924. do 13. okt. 1926. — Ker je iz prejšnjih listin izhajalo, da bivate v Dolini (t. j. v področju kr. zakl. deleg. Trst) mesto v Ga-brovici pri Dekanik (v področju kr. zakl. delegacije Pula) smo mi to spremembo sporočili in prosili, da so ukrene potrebno, da pride do izolaČevanja. Josip GriŽon — Krkavci: O Vašem rekurzu ni sledu na računskem dvoru. Urša vd. Rotar: Zdi se, da nimate pravice do pokojnine. Vsekakor \ um bo izročen tozadevni negativni odlok. Proti temu boste eventualno rekurirala »v roku devetdesetih, dni. Anton Fnrlan — Vojščica: ^Negativen odlok Vam je bil vročen 8. V. 1925., namreč po zdravniški preiskavi. Ta odlok je postal definitiven, ker niste vložili priziva na računski dvor. Joslplna Valoveč: Prošnja je bila vložena 1. 1925. 2e dne 12. okt. 1925. so bili zahtevani potrebni dokumenti, ki do danes še niso poslani. Antonija vd. Versa — Barkovlje. Na računskem dvoru ni sledu o Vašem prizivu. Ivan Racman — GroČana: Izhaja, da ste imeli provizorično podporo v letu 1919. za štiri mesece. Potem niste vložili drugih prošenj. Franc Perdec — Korita: Vaša trditev ne odgovarja resnici. Na videmski zdravniški preiskavi je bilo dognano, da se Vam ne da pripisati nobena od osmih kategorij. **jzadevni odlok Vam je bil vročen 6. jan. 1925., ki je postal definitiven, ker niste vložili priziva v zato določenem roku. Tajništvo. Druitven* vesti izide še ta teden. Polog gradiva, ki ga Je vsebovala jubilejna tteVilka od 17. t. nu, bo obsegalo luksusno izdanje na finejiem bi sadike dobili samo večji posestniki ter na vaja. •Ilirija«. Danes ženska vaja in seja ob Goriške pripomnili, da bi~ ne bilo prav, da 20.30, jutri moška v dvorani; v petek skup- vilne poškodbe po hrbtu in nogab. Z mobilom rešilne postaje jo bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so j^a sprejeli v kJ-rurgični oddelek. Ozdravil bo v približno 10 dneh. Vesti iz fsfre IZ RICMANJ. Pod tem naslovom je «Edinost» od 21. avgusta p. 1. priobčila dopis, v katerem so se delala neki Viktoriji Furlanič iz Hi« • manj in njenomu možu gotova očitanjtt. Dopis smo priobčili še-le po dolgom oho tavljanju z naše strani in po ponovnem prigovarjanju dopisnika, ki nas je na vso načine prepričeval, da so v dopisu vsebovane trditve resnične in da vlada radi tega med Ricmanjri splošno ogorčenje. Te dni pa smo prejeli od Viktorije Furlti-nič pismo, v katerem ona zavrača obdo!-zitve omenjenega dopisnika kot nore.-sni'"*-ne in kjer ims prosi, da hi objavili v ter-i smislu popravek ter ji dali na tu luičiii zadoščenje. Ustrezamo rade volje njeni ; Iji in ugotavljamo, da nam ni znano, ¥esti z Goriškega GORICA. jjrali neznani tatovi kakega pol km dol- V nedeljskih večernih urah se je po vseh ,go telegraf, žico, in sicer ob železniški javnih lokalih živahno komentirala zmaga progi od Št. Petra do Volčje drage. Ta- goriškega nogometnega kluba «Sparta» ke tatvine, so dostavili, se ponavljajo nad tržaškim .Obzorom«. Ob tej priliki od Casa do Casa in ye(lno le y istem oko. rg°a^ uctetva, ki^^e ^ninTajcf6za športno !«*■ Ko pridejo naskakovalci Vrtojbe gibanje med nami. Goriška «Sparta», ki in St. Petra pod ključ, se oddahnejo pride s to svojo zmago takoj na drugo me- vsi naši tamošnji posestniki, pa tudi sto za «Adrio», bo nedvomno sedaj lažje kronist, ki ne hodi rad po mrazu v izšla iz svoje težke financijelne krize. Kdoi Vrtojbo in nazaj, bi se pač hranil podpirati s Članarino in prostovoljnimi prispevki domač klub, ki tusmcis. stremi za tem, da postane prvak vseh slo- — Um se mu je omračiL — Nenadoma je vanskih nogometnih klubov v Italiji. izginil z doma osemtpdesetletni Ivan Rus-Voditeljem goriške Sparte bi le še pripo- jan iz Renč. Domači so ga iskali, a brez ručali, da bi skrbeli za formacijo dobre; uspeha. Ker so se bali, da je sam napravil druce'rezervne čete, ker je prepolno trgov-! konec svojemu življenju, so to naznanili škili in rokodelskih vajencev. j oblasti. V tem času ga je pa dobil njegov — Pogajanja goriške občine s tvrdko brat nad blevom skritega v senu. Ker se JBrnnner glede naprave električne centrale Je um omračil, so ga spravili v urno-v Solkanu so se srečno končala. O stvari bolnico. j?mo že večkrat poročali. Obe stranki sta ZAPADNA BRDA. nekoliko popustili. Pogajanj se je udeleže- — Kot povsod po drugih krajih vlada val tudi odvetnik Caprara. ki je zopet sto- tudi pri nas Še vedno neobično huda zima. pil na politični mejdan. i Sneg pokriva posebno osojne bregove z ne- Mesto Gorica odstopi skupini Brunner pretrgano belo plastjo. Ker so naše hiše svojo vodno koncesijo, potrebno zemljišče brez peči in zidane na tak način, kot je v Lenassi in jez Pletschinger. i navadi v južnih krajih, trpimo precej vsled Skupina Brunner pa odstopa v zameno mraza. Pa Še drvi nimamo, ker ni pri nas skozi 60 let potrebno električno energijo velikih gozdov. biezplačno. Brunner daje tudi na razpola- — Iz eljevanja je tudi pri nas veliko, go mestu Gorici na dobo 60 let 150.000 lir Fantje romajo v južno Ameriko, dekleta za dobrodelne in vzgojne namene. pa v predilnice severne Italije. Iz £mart- ZiDOVI CERKVE NA PLACUTI SE PO- geSa -lih odpotuje mnogo te dni v Turin. ¥ annv A vm&Tin Sicer pa je tamkaj ze precej Brik. bA^JJJiA "usiju. - | _ Revščina postaja tja proti prihodu po- V ponedeljek zjutraj je padel precejšnji mladi vedno občutnejša. Vedno bolj se krdel kamenja m pretrgal pri padcu elck- eijo zaioge hrane. Dolgovi naraščajo. Sla-trične iU e. Navadno so tam okoli otroci, ba s fp^mi slaba letin« težavno naroda. Svatovščina. Mlada nevesta pre-: Ne morem tu našteti vseh pesnikovih leto svojega obstoja. V uvodnem članku jema voščila in darove. Tudi revni mlinar del, očrtal sem v kratkih obrisih delovanje «Ob petletnici« govori g. Dolinar o cilju, ki Mohorko prinese nevesti dar, ki je zavit našega najboljšega epičnega pesnika. Naše si ga je postavil list ob svoji ustanovitvi, " ljudstvo na Primorskem ga malo pozna, in podaja kratek pregled, kako Je vršil v lični košarici. Mohorko ima lepo hčerko, za katero je hodil danaJlnji ženin. ... Pred ženina dar svoj postavi, obrne se mlinar in gre. Pogledajo v jerbašček svat je — živ angel kot dar v njem leži! Podoben je ženinu jako, zato se tako mu smeji! Med junaškimi naj omenim «B rod-n i k a». Za časa turših vojsk. Brodnik mora prepeljati tri turSke ogleduhe črez izdaji. Prepričan sem, da bi naši ljudje Savo. Toda rajši ko bi napravil tako iz- željno segli po teh knjigah, dajstvo na ljudstvu, katerega član je, za-l Ivan Vouk. v vodo in se spusti požreti Pri nas kraljuje še vedno naš mehki Gre-; svojo nalogo. Cilj mutje: biti v vseh član* gorčič. Vendar pa mislim, da bi tudi naše kih praktičen in poljuden, premostiti tisti ljudstvo z veseljem prebiralo Aškerca, če prepad, ki zija med ljudstvom in glasbe-bi bile njegove knjige izšle pri nas. Vseka-jnim razvojem: muzikalno umetnost lo* kor bi kazalo in je nujno potrebno izdati j gično, po stopnjah zanesti med narod, ja izbor njegovih najlepših balad in romanc j tolmačiti, buditi zanimanje in ljubezen do v posebni ljudski izdaji. Glede njegove'nje: skratka, jo popularizirati. Hoče torej zbirke «Jadranski biseri» pa sem mnenja, biti pravi ljudski list, ki nudi teorijo v da bi se v celoti izdala tudi v ceni ljudski | svojih člankih in prakso v ličnih pevskih prilogah. List priporočamo in Želimo, da bi se kar najbolj razširil. Naroča 6e pri upravi v Ljubljani, Miklošičeva c. 7, in stane letno Din. 30. Kakor poroča uprava, Žene veslo v vodo in se spusti požreti od j ^ deročih valov z ogleduhi vred. Posebno — Pevec. S številko 11/12, ki smo jo izide prva številka za 1. 1926. začetkom fe» i lepa je zbirka z imenom «Stara p r a v - j pravkar prejeli, je dovršil «Pevec» peto bruarja. • da«; te pesmi so vzete izza časa slovenskih in hrvatskih kmetskih uporov v 16. sto- j letju. V «Tlaki» je zajet prizor iz tiste; dobe. Uporni kmetje naskočijo Mehovski GOSPODARSTVO grad, prisilijo graščaka in njegove, da sle-:NABAVA gEMEN, UMETNIH GNOJIL IN čejo svoja gosposka oblačila in oblečejo ra^jh KMETIJSKIH POTREBŠČIN. kmetska, nato jih pozeno na delo na polje, .. , ^ ^ m sami pa gostijo na gradu: j Tržaška kmetijska družba v Trstu si je «Oh delati — kaka sramota! O bog! i nadela razen drugega tudi nalogo preskr- Oh, škoda teh belih, teh nežnih je rok!...» bi jati za svoje člane vse kmetijske potre b-A kmetje v baržunu in svili? I Sčine, kakor semena, umetna gnojila, moč- Tam v senci kraj njive sod vina leži... na krmila, modro galico, žveplo, kmetijske Dolenjca pijo vsi iz grajBke kleti, stroje in orodje, kateri predmeti naj bi bili pijo in pojo mi veselo. zajamčeni, dobri in zanesljivi. Ta zbirka je prava tragedija slovenskih Odkar je odprla svoja skladišča, se ji je I kmetiških uporov. Izzveni v silni in pretresljivi «Kronanje v Zagrebu«, ko so Matija Gubca posadili na razbeljeni že- v tej kratki dobi posrečilo priti v stike s zanesljivimi tvrdkami v tu — in inozemstvu ter doseči dobavo zanesljivega in za- lezni prestol in mu dejali na glavo razbe- jamčenega blaga. Storila je, kar je bilo Ijeno krono (1573.) Anton Aškerc pa je tudi pesnik filozo- mogoče, po svoji moči in sredstvih, ki jih ima na razpolago.-Njen napredek in raz- . "tii * ir -----1—-j- ~ „espami, -----------— —.....- ki so igrajo, m res srera je bila, tla m^ ka- vnovčevanje vina pritiskajo na slehernega me nje nobenega ubilo. Ako ne boHo oblasti goSpodarja ki čakajo, da bi jih kdo organi- r>reskrJ>ele na ta ah oni način, se bo goto-,ziral in ge zavzej zanje. Ker se dosedaj ni nihče brigal zanje, se jih je premnogo zgubilo v tujih klubih. prej vo zgodila še velika .nesreča. GENERALNI NASKOK — ODBIT Ni to, gospod urednik, kako podrob- PODGORA. nejše poročilo o mandžurskem bojišču,' Dojnsnik «Straže» se usaja, ker ga je marveč je le navadno tedensko poro-'nepoklicana «Edinost» rahlo opozorila na čilo iz naše nesrečne Vrtojbe. V nede- £labo P^6,0. P1™^ maše-zadušnice po po-i • , nii kojm kraljici Margenti. Ne maramo se ljo zjutraj sem se napotil v Vrtojbo Bil ^rekati sJčiovekol£ ki ^a aiit v tem je lep dan. Dejal sem si: tvoja pot, ki slu5aju 110Če imeti smig]a za lepo petje v jo napraviš kot kronist v \ rtojbo, bo dotičnem dopisu «Edinosti» je bilo rečeno, danes gootvo brez vsakega uspeha; res in to z dobrim namenom, da za take sloje sicer pred par urami minila noč, v vasne priliko bi trebalo kaj boljšega, in nič kateri se pojavljajo vsak teden s toč- več! Kaj ne, «redki gostje« so pač vredni lije. V vseh njegovih pesmih prevladuje mah je odvisen od naših kmetovalcev. Ako j misel ali ideja nad obliko; zato se ni jo bodo podpirali, bo v njihovo korist, držal strogih pravil metrike. Njegov jezik Sedaj imamo v zalogi sledeče vrste zaje včasih trd, toda krepek, dikcija učin- nesljivih in zajamčenih semen iz Nemčije kovita. Posebno pa so presenetljivo lepi zadnjega pridelka: j konci nekaterih njegovih pesmi. Tako je Grah zgodnjega, nizkega «Monopol», v «Anki» v zadnjih dveh stihih izrazena vsa 7godnje^a ?rednj?visokega «Express» in \iti svojih taktičnih potez, ki so jim na- nimi uspehi. Ker pa hoče dopisnik «Straže» vadno donaŠale živeža za ves teden od ta posebni slučaj posplošiti in pa zato, da nedelje do nedelje. Mraz, ki je vladal ne bode iz t3ga nastala brezkončna pole-v jutranjih urah in bril črez polja, mi mika, naj navedemo, kako kritizira cerje pospešil korak in kmalu sem bil v , kveno petje v drugem slučaju, recimo «v to sredi občine. Sola, cerkev, zvonik, fa- j poklicana« «Straža»: rov ž, občinska liiša, vse je bilo na me- «Eno pa mi pri celi slavnosti (posvetitve Mu nič ni manjkalo. Treba se torej !ferkve d?P-> m cer; f \ , . . kveno petje. Mi smo od Vrtojbe veliko več lotiti podrobnejše preiskave. nmatu pričakovali. Ko bi imeli drugod le senco sem doznal, da so bili kljub poročilom take cerkve, bi se vsi leto dni prej priprav- v «Edinosti» in kljub slutnji, da se zna ]jali na tako visoko slovesnost. — S tem to zgoditi tudi v tej pravkar minuli nočemo nikogar žaliti, -hočemo le kot ne- iioči tatovi zopet v Vrtojbi. Obiski od pristranski opazovalci povedati, da bi v sobote na nedeljo so jim najbrž že pre- Vrtojbi bilo laliko še marsikaj" boljše.« — šli v kri. To pot so obiskali sledeče po- tedaj piše «G. S.» odM. 1925! - Naj , . , , . _ ! velia smisel teh besed tudi za Podgoro, če- sesti like (držim se pri tem abecednega praJv meni mcrda doplfinik «stražS, da ie reda priimkov prizadetih občinarjev, da «Edinost» nepoklicana brigati se za to. kar se no bo kdo jezil, Češ celo pri tej stvari se dogaja v naših cerkvah. Da ne bodo pasem zapostavljen): ArČona Ivana, For- dale splošne obsodbe na dopisnika «Edi-nazariča Jožefa, Koglota Antona in nosti» omenjamo, da ta ni nikoli imel na-Nardina Alojzija. Povsod so poskušali mena napadati posamezne osebe, Se manj vdreti v hišo ali skozi sneta okna ali z P*' k^or fčividno dopisnik «Straže» mi- . ..v ___ „„ » - pri vsej stvari neprizadetega zbora, ki dvorišča a povsod so bih njihovi na- sicei^ v d^ačnih razmerah gotovo neusmiljenost trdega življenja, ko potok odgovarja tožeči Anki: Daleč mene pot po svetu vodi, dosti potok vidi, koder hodi. Tole ve ti, dekle, razodeti: Prva nisi — zadnja ne na sveti. srednjezgodnega, pdvisokega «Senator». Te tri vrste graha smo izbrali izmed vseh vrst, ki smo jih imeli lanskega leta v zalogi, kot najboljše in priporočene od naših članov. Cena vsem vrstam po 7 Lir kg. Redkvice, rdeče, okrogle in rdeče podol- Med njegovimi miselni poezijami jej te i'6._ Li; kg: Si kf h^e dr^ ni^ovi Zdravniki SoIatM ^ okro^le in P^SCnate rdeče, nahaja tndi zaloga vsakovrstnih umetnih STiiS ™ špinače raznih vrst, semena, zgodnjega gnojil in vseb kmstijskiii potrebščin. fata, kar nam potem zadostuje kot fosforno gnojilo za cela 4 leta; in uspeh bo v obeh slučajih enak z razliko, da si v zadnjem slučaju prihranimo troške za trošenje. Pri večletnih rastlinah z globokimi koreninami damo tudi piednost Tomaževi žlindri, posebno pri snovanju takih kultur. Tako na pirmer pri nasadu sadnih dreves ali pa trt, pri setvi lucerne itd. Dočim bi v takih slučajih bila možnost, da hitro raz-topljiva fosforna kislina superfosfata prehitro pronikne v globokejše plasti, pronica težje raztopijiva kislina Tomaževe Žlindre polagoma istočasno s koreninami rastlin v globokejše plasti zemlje. Glede množine teh dveh gnojil, katero naj trosimo na 1 ha površine, je pripomniti, da je najboljše če nadomestimo pri trošenju vso ono množino fosforne kisline, katera je bila odpeljana iz 1 ha z letino, kar znaša povprečno (50 kg. Da vrnemo zemlji odpeljanih 60 kg fo&iorne kisline je potrebno potrositi vsaj 403 kg su-perfosfaia, oziroma £03 kg Tomaževe Žlindre letno. Pojasnila o načinu trošenja, mešanja in rabe ume inih gnojil sploh, kakor splošna gospodarska navodila, daje inženir strokovnjak v urada Tržaške kmetijske družbe v Trstu - Via Torre bianca 19, kjer se skoki odbiti. Ljudje so Čuli in čuvali in pravočasno pognali zlikovce v beg. Brez uspeha in brez špeha so jo popihali, brez klobas v nočni mraz. Ljudje so bili veseli, in Čeprav se jim je poznalo, da so bdeli in čuli celo dolgo, dolgo noč, so mi vsi hiteli poročat o svojih zaslugah pri tem odbitem generalnem naskoku na vrtojbenske svinjske zaloge. boljši! Če se bojite stvarne, javne kritike, se bojite napredka! Poskrbite raje, da se po možnosti razmere zboljšajo — in pri vsem pa Boga hvalite, da ne kritizira podgorskega petja kak vrtojbenski opazovalec, ki je gotovo po poklicu duhovnik, kateri je mnenja, da se lahko tudi v čast božjo lepo poje. (Tudi v «Malem listu» Št. 4 od 22. t. m. sme «Eden, ki ljubi petje in red» kritizirati Ko sem se vračal skozi Št. Peter, so cerkveno petje v Sežani. Opomba uredni-mi Šempeterci pravili, da so zopet po- štva.) mUOSl IN UMETNOST Anton Aškerc K 70-ietnici njegovega rojstva. (9. jan. 1856.—1926.) Anton Aškerc je klasik slovenske balade romance. Nastopil je na slovenskem slovstvenem polju, ko je Josip Stritar odigral svojo vlogo učitelja in vodnika slovenskih slovstvenih umetnikov. Josip Stritar je bil formalist, romantik, in to še v času, ko je v zapadnih literaturah žc davno zakralje-vala nova struja svežega in mladega realizma. Instinktivno se je Stritar upiral novim strujani, ker je slutil, da so tiste struje nosilke njegove literarne smrti, pa zaman. V svojih prvih proizvodih lirske vsebine stoji Aškerc še pod Stritarjevim in deloma tudi pod Jenkovim in Gregročičevim vplivom. Prvo pesem je Aškerc objavil pod privzetim imenom «Gorazd», ki je izšla v Stritarjevem dunajskem *Zvonu 1. 1880. Je to domoljubna romanca «Trije popot-niki». Ta pesem je edina, ki jo je Aškerc spesnil kot dijak. Za razumevanje Aškerčeve poezije je potrebno poglobiti se nekoliko v tedanje politične razmere, v katerih je živel naš narod. V osemdesetih letih se je v Avstriji izvršil velik preobrat. Nasilna politika nemških liberalcev, ki so vsiljevali politične smernice dunajski vladi, je rodila »labe uspehe. Država je gospodarsko slabela, vezi med narodi so bile zrahljane, pametnejši prvaki na Dunaju so izprevi-deli, da vodi taka politika Avstrijo v razpad, Bachovstvo se je samo po sebi preživelo, cesar je poklical na krmilo vlade grofa Taaffeja in Nemci so vstopili v opozicijo. Zavela Je nova prosta sapa, tedaj je Kranjska dobila prvega slovenskega deželnega predsednika v osebi barona Winkler-ja. Vse narodno življenje se je začelo razgibavati in ta nova doba je vplivala tudi na razvoj slovstvene umetnosti. Mehki Gregorčič, vedno sentimentalni Stritar in drugi njihovi epigoni niso zadostovali v dobi ko se je slovenstvo vsesplošno budilo iz mrtvila. Tudi v našem slovstvu je zašla romantika, prevladal jo je nastopajoči realizem, katerega prvi in najmočnejši predstavnik je bil Anton Aškerc, i Aškerc je po rojstvu Štajerc. Rodil se je j v vasici Globokem pri Rimskih toplicah 9. j januarja 1856. Gimnaziio >e! študiral v Celju (18(59—1877), nakar je stopil v mariborsko bogoslovnico, dasi ni imel poklica za duhovski stan. Od 1. 1881. do 1898. je služboval po raznih krajih na Spodnjem Štajerskem; tedaj je stopil v pokoj in dobil kmalu potem službo arhivarja pri ljubljanskem mestnem magistratu. Umrl je v Ljubljani 10. junija 1912. j V osem 'esetih letih so izhajale v «Ljub-i Ijanskem Zvonu« njegove najlepše balade in romance, ki so vzbudile splošno pozornost in navduflenje. Iz te dobe so: «Vaška lipa», «Svetopolkova oporoka«, »Poslednje pismo«, «Mutec osojski» ln dr. j Snov svojim baladam in romancam je Aškerc zajemal iz naroda in iz slovenske zgodovine. V baladi «Na sedmini« nam v priprostih jambskih stihih opisuje sedmino na vasi. Vdova Je povabila sosede na ; sedmino. M id razgovorom pa se navzočni možaki spominjajo umrlega soseda ln nekateri se čudijo njegovi nagli smrti. Tedaj se vdova pod vtisom teh pogovorov v grozi izda, da je zastrupila moža. «Svatba v Logehu je zajeta tudi iz in misleci napravijo pijačo nesmrtnosti, pride do prepričanja, samo v dobrih delih. Aškerc je pesnik svobodne misli. V «Prvi mučenici« je izpovedal svoje svobodomiselno prepričanje in s tem je prišel v navzkrižje z Mahničevo družbo. Ko so leta 1890. izšle njegove «Balade in romance« s pravim njegovim imenom, so jih pesnikovi pristaši in ljubitelji umetnosti sprejeli z velikim priznanjem, toda dr. A. JWahnič, ki je že prej «Gorazda» ostro kritiziral zaradi njegovih «protikrščanskih» pesmi, je takrat še hujše udaril po njem, kakor svoj Čas po Gregorčiču. Mehki Gregorčič se je resignirano ndal in trpel v svoji notranjosti, ne tako Aškerc. Odgovoril je s satiričnimi parabolami, kakor je «Firduzi in derviš«. Perzijski pesnik Firduzi piše epos «Sah-Namč«. Prijatelji in občudovalci prihajajo k njemu poslušat krasne speve. Stari derviš Mahmud pa se ustavi pod oknom in preklinja «brezbožneg&» pesnika. Firduzo- vi prijatelji mu pravijo: «Nič ne vidiš, nič ne slišiš, kak te psuje norec tam-le? mirno to trpiš? Verz za verzom ti zavija vse obrača ti narobe; kar je belo, vidi črno, kjer je čistost, vidi podlost... odgovori mu!« Firduzi pa jih miri: Derviš Mahmud mi se smili, ker bolan Je revež hudo — um mu je bolan! _ JH'U. jzelja, vrzot, cvetočega • karfjola, radiča, aa je nesmrtnost krmske pese rdeče dolge in rumene, ter vsa ostala vrtna semena. Detelje in trave. Detelje zajamčene brez ZNANOST POLOŽAJ NA Gradilo, zidaio se TRŽAŠKI BORZI je in dvigala so Koran zmešal mu je glavo, dražiti ga greh bi bilo; ... Poškropite glavo vročo mu! Ostanek piti dajte mu!» To je bil prvi oster odgovor, a sledile so še druge parabole, v katerih je Aškerc naravnost meril na MahniČa. Tudi v omenjeni je Firduzi Aškerc, a derviš Mahmud MahniČ. V letih Aškerčevega delovanja je zadobilo socialno gibanje velik razmah. Ni čria, da ie ta življenjski val zajel tudi njega, ki je bil tako vnet zagovornik vsake svonode: miselne in gmotne. Zato štejemo med najlepše njegove pesmi tudi nekatere socialne vsebine in tendence. Taka je na pr. Zimska romanca. Delavec stoji pred sodnikom. Sodi ga, ker je kradel, a kradel je iz velike potrebe. To pripoveduje sodniku in mu potem še pravi: Srce imate, sodni vi gospodi Usmilite še mojih se sirot! Kar dajte z mano vred jih vse zapreti, da jesti bodo mogli in se greti!— Socialne vsebine so tudi »Dvorski norec«, «Božična pesem siroma-k o v«, ^Delavčeva pesem o premogu«. Aškerc je potoval po Italiji, Srbiji, Ogrski, Poljski, Češki in Turčiji. Svoje para-: superfosfatu bole je rad postavljal v turške dežele. V žlindre. Na predenice. Razne vrste trav, so najboljše j podjetja pod iluzijo, da je dovolj dolgomč-kakovosti, naročene iz Nemčije. nega kapitala na razpolago. Ustanavljale Umetna gnojila: kalijevo sol, superfos- so se nove družbe, zviševal se je kapital fat, Tomaževo žlindro in amonijev sulfat, starih, kot bi se šlo za kako stavo. Toda Močna krmila: orehove in sezamove tro- pozabilo se je, da kapital ni bil vplačan / pine, katere pošiljamo naročilu na vsako gotovini denarjem, nego le z menicami in železniško postajo po povzetju. krediti. Te pojave smo v zadnjem času Kmetijske stroje in orodje: Za kmetijske opazovali v Italiji. Radi tega primanjkuje stroje, katerih slučajno nimamo v zalogi, v Italiji investicijski kapital in to p< sprejemajo naročila, katera se izvršijo najkrajšim potom in pod najugodnejšimi pogoji. Cenljene trte in sadna drevesca od priznanih kraških trto — in sadjerejcev, ki spričo krize so za našo zemljo najbolj prikladna. Med. Naraven med Istrskega izvora, katerega lahko pošljemo na zahtevo po železnici. Tržaška kmetijska družba v Trstu ima svoje zaloge v ulici Torre bianca št. 19 In v «lid Rafflneria na št. 7, Telefon Št. 44-39. Tržaška kmetijska dražba ▼ Trstu. TOMAŽEVA ŽLINDRA IN SUPERFOSFAT V zadnjih letih pred vojno se je to umet- P?x nove™ 1etl1 nazadovali. Pri tein prav no gnojilo precej priljubilo tudi pri našem ™ pomaga stremljenje onih činiteljem kmetu. Saj je skoro povsod in vedno pri £ bi hoteli na borzi odpraviti -opozicijo„ uporabi pokazalo mnŠgo dobrih uspehov. J® Špekulante na padanje tečajev,. Posebno ^e je obnesla Tomaževa žlindra Cimtelji, ki so Špekulirali na dv - na travnikih. Zelo priporočljiva je Toma- «a,nJc tečaJev s« v ^ ževa žlindra tudi za marsikatero obdelano ™\o na merodajne politične faktorje in zemljo, in to v prvi vsrti tam, kjer pri- Jlh P™"1' naJ zastavijo ves svoj vpliv z* manjkuje apra ali pa so tla močvirnata in preprečitev padanja tečajev. Kakor p« manjkanje posta.ia od dneva do dne\a ol> ČutnejŠe. To so glavna dejstva, ki s«> vplivala in Še vedno vplivajo na poslovni potek ital. efektivnih trgov. Občinstvo zaupanja, ki v nezmanjšani meri še vedno traja, zanima jlh efekte le tedaj, ko ti silijo v tečaju navzgor; ono se torej zanima za borzo le tedaj, ko lahko oddaja svoje efektne zaloge. Istega naziranja so tudi kapitalisti, ki bi pri sedanji stabilizaciji lire hoteli imeti namesto efektov v svojih blagajna1, le — gotovino. Novo leto ni prav nič doprineslo k razjasnitvi položaja. Tečaji efektov so tudi je zemlja tam kisla. Tomaževa žlindra se izdeluje v plavžih ali v livarnah jekla. Ker ima v sebi precej železa, je to gnojilo tudi razmeroma najtežje izmed vseh. Po tej svoji lastnosti v teži se tudi najlažje spozna od mineralnih superfosfatov. Ima sicer tudi značilen duh in barvo, vendar se pa po teh lastnostih na videz ne da vedno ločiti od mineralnih superfosfatov. Cenimo pa Tomaževo žlindro po njeni vsebini na hranilnih snoveh. To je fosforno gnojilo s precejšnjo množino apna. Fosforne kisline obsega 15 do 23% ali raztopljine je navadno samo od 14 do in še ta ne v vodi, kakor fosforna kislina superfosfatov, temveč v citratu. Glede obsega fosforne kisline in njene oblike zaostaja torej Tomaževa žlindra za superfosfatom, ker je poslednji vsebuje 15 do 18% razstopljive v soli; presega ga pa ■ svojo vsebino apna, ki dosega 40 do 60%. Ravno radi take množine apna se Tomaževa žlindra na kislih zemljah — močvirnatih — ne more nadomestiti s superfosfatom. Superfosfat na taki zemlji ne da nobenega uspeha kljub svojemu visokemu odstotku fosforne kisline, ker primanjkuje tam apna, da bi zemlja pravilno delovala. Nasprotno pa bo Tomaževa žlindra na ap-nenih tleh — kraška zemlja — dala šibke uspehe, ker se njena fosforna kislina raztaplja preveč polagoma. Na apneni zemlji — laporjevi tudi — bomo dali prednost in nikakor ne bomo trosili apneno zemljo torej vedno bomo iz sledečega razvideli, se jim ta ns-kana ni posrečila. satirični zbirki «Pav liha na Jutrovem« . le superfosfat, na kislo zemljo pa le Toma- biča evropske in avstrijske razmere L. 1896. je izdal drugi zvezek svojih poezij z naslovom «2Jrske ln epske poezije«. •Nove poezije« so izšle L 1900., nato slede razne zbirke. Pozabiti ne smemo na zbirko »Jadranski biseri«. Anton Aškerc se je v letih 1906 in 1907 mudil tudi med nami. Snovi in motive Ževo žlindro. Tomaževo žlindro trosimo lahko od jeseni pa do konca zime, ker je njena kislina težko raztopljiva, In bi ne drugače, če bi jo prekasno trosili, mogla dati zadostnih uspehov Še isto leto. Superfosfat pa lahko „trosimo tik do setve, ker -njegova fosforna kislina — ker raztopljiva v vodi — hitreje baladam in romancam iz omenjene zbirke. deluje je nabiral med slovenskimi ribiči v Bar-j Razen zgoraj omenjene prednosti Toma-kovljah, v Kontovelu, Grijanu, Sv. Križu, ževe žlindre na kislih zemljah ima pred v Nabrežinl, na Prošeku ln v Devinu. superfosfatom Se eno prednost, in sicer to, Med temi naj omenim slasti: «Rozo Ro-jda Tomaževo žlindro laliko trosimo na jansko», »Balado o Cožotth», v kateri opi- i srednjih ali na preveč apnenlh zemljah do suje boj med ribiči. V baladi cUtopljeno zaloge. To pomeni sledeče: Mesto da tro-dete« slišimo, kako kliCe zblaznela deklica simo štiri leta zaporedoma po 300 kg su~ v morje, naj ji vrne otroka, ki ga je zape- perfosfata na 1 ha, trosimo prvo leto 1000 ljana nezakonska mati vrgla v vodo. kg Tomaževe žlindre in 200 kg superfos- «Čitalnica» pri Sv. Jakobu v Trstu javlja vsem članom, prijateljem ln somišljenikom društva tužno vest, da je njen dolgoletni in zaslužni član, gospod Josip Jurčič po kratki in mučili bolezni včeraj izdihnil svojo blago dušo. ODBOR. KAMJON Fiat, Dunaj, 5 ton, z novimi gumami, odpirajoče stranice, magnet Basch, Zenith, v najboljšem stanju se tii-koj ceno proda. Garibaldi, Via Piccardi 51, Trst. 10* SLUŽKINJA, vešča kuhanja, z daljši m i službami dobi mesto. Naslov pri upra\-ništvu. M* VEČ VAGONOV rumene furlanske koruze ima na razpolago Josip Pahor, Fiuim-cello. 87 SLIKARSKI delavci za sobe in les, dobiia takoj delo. Naslov pove upravništvo. 84 DVA pletilna stroja, s popolno opravo, dobrem stanju, predvojna stroja se ra»ii bolezni prodata. Naslov pri upravnidtvu. Sli BABICA« avtorizirana sprejema noseč«. Goto ti aloveotkc Slavec, via Giulia 29. (A MIZARSKEGA pomočnika, izurjenega, / dežele, sprejme takoj v delo Fran« mizar, Selce, p. Pre^tranek. . Januarja f. L velika „Trgovska prlr V trstu« dne 2«. Januarja n^t. Od na tržaški borzi menjavanih efektov je bila skupina zavarovalnih papirjev »odvržena največjemu valovanju tečajev. Assicurazioni Generali bo v zadnjih dneh zelo nazadovali. Po novem letu (4. t. m.) so zabeležili tečaj 7440, so pa do včeraj popustile na 6350. Akcije so padle ea več nego 1000 lir Infortuni Milano so izgubile 300 lir pri komadu in zaključile s tečajem 4300, Assicuratrici Italiane so popustile 240 lir in so včeraj notirale 2030. Občutnejša je bila izguba pri akcijah Riu-nione Adriatica di SicurU, ki je dosegla pri starih delnicah 390 lir, a pri novih celo 400. Tečaji so bili včeraj za akcije Lit. A. 3100 in za Lit. B. 3050. Tudi skupina paroplovnih papirjev ni pri tem razkrojevalnem procesu ostala ob strani. Cosulich so nazadovale od 296 na 282, dosegle tečaj 2(53, porastle vnovič na 282 in padle ponovno 2ti0. Libera Triestina so popustile od 499 na 465, Adria od 264 na 237. Akcije Gerolimich & Comp, ki so padle od 655 na 610, so se pozneje popravile na C,30 in obdržale tečaj 615.. Edino Lussino so zabeležile porast od 414 na 443, pri katerem se pa niso mogle vzdržati i so zopet "nazadovale na 420. Martinolich so v začetku leta šle s tečajem 219 v promet, padle na 202, se ponovno okrepile in včeraj so notirale 208. Tečaji L!oydovili, Fremudovih in Tri p c ovi c h e vi h akrij niso bili podvrženi nikakemu valovanju. V skupini industrijskih papirjev so zelo občutno nazadovale «Kerka», in sicer od 380 na 320, Ampelea (žganjarna v Rovinju) od 446 na 414, Splitski cement od 448 na 414, Pilatura od 505 na 480, Cantiere Navale Triestino od 200 na 184, Štabi!imento Tecnico Triestino od 529 na 510. Ostali industrijski papirji so popustili komaj za spoznanie. Kupčija pa je bila pri vseh papirjih jako neznatna. Državni papirji so ob pomanjkanju prometa več ali manj obdržali svoje tečaje. Benečijske obvoznice so od novega leta dalja napredovale od £6.75 in padle na 67.75. Položaj na deviznem tržišču je bil skozi ves ta čas v glavnem neizpremenjen. Zabeležiti bi se mofrlo le prav neznatne oscilacije. Deviza Pariz je postala v preteklem tednu nemirnejša. Ni pa bila podvržena onemu divjemu valovanju kakor pred •tedni, F. C. TrMR! filsžoun! ir$ F. C. — Trst, 23. I. 1926. Pšenica. — Po inozemskem blagu se npiičo padanja cen na amerikanskih izvoznih tržiščih le malo povprašuje.-Amerikanska pšenica je nazadovala! tudi na italijanskem žitnem trgu. Cene domačega blaga so z . ozirom na pomanjkanje poslovnih zaključkov več ali manj le nominalne. Domača pšenica notira po L 197—203 za metrski stot in franko odhodna postaja. Poslovanje na tržaškem trgu je sploh brezpomembno. Pšenica na drobno stane L 210 za metrski stot. Koruza. — V notranjosti države je zabeležiti cene od L 115—120 za metr-frki stot po kakovosti blaga. V Trstu tlačijo cene vedno novi dovozi inozemskega blaga. Spričo tega dejstva in pa polnih tržaških zalog je trg zanemarjen in zaključki gredo le s težavo izpod rok. Vagonske količine jugoslovenske času primemo sušene koruze je mogoče dobiti že za 160 dinarjev metrski stot franko Postojna tranzit. Jugoslo-venski trgovci zahtevajo za garantirano prvovrstno blago 87 lir, toda blago ostaja v veliki večini slučajev v ponudbi. Koruzno kupčijo ovira pomanjkanje denarja, negotovost glede na-daljnega gibanja cen in pa dejstvo, da Jugoslovenske tvrdke prodajajo le proti gotovini in se nočejo spuščati v terminske kupčije. Jugoslovenska koruza stane na drobno 105, a činkvantin 125 lir q. Bloka. — Pšenična moka najboljše vrste L 260—275, navadna srednja L 250—260, moka slabše vrste L 245 do £55. Cene brutto per netto in franko odhodna postaja. Plačilo 30 dni po dospelosti fakture. — Koruzni zdrob stane na debelo L 135—150, koruzna moka sijana L 125—135. — Cene testenin so v glavnem neizpremenjene in povpraševanje po njih stabilno. — Kristalni sladkor na debelo in brez mestne užit-iiine L 637—640 za q, a z vračunano mestno užitnino pa L 672—675. Tendenca se nagiblje k padanju cen. Kava. — Cene so med tednom občutno nazadovale. Pričakuje pa se Še nadaljnje nazadovanje in sicer vsled I dejstva, da niso obveljala brazilijska poročila, ki so govorila o stvorjenju sindikata za ščitenje cen. Tržaški trgovci so s tem predmetom precej založeni. Poslovanje na tržaški borzi se giblje le v malenkostnih in neznatnih dimenzijah. Čujejo se zaključki od 125—150 vreč dnevno. Terminske cene L 868 in 1005 za stot. Olje. — Cene istrskih maslin oscilirajo med L 80—100 za q. Maslinove lupine stanejo L 10—12 q. Oljkovo olje v maloprodaji (v Istri) L 8—10 za liter. Prvovrstno oljkovo olja iz pulijske pokrajine stane L 1150—1180, srednje 1080—1130, semensko olje 800—820 hI. Kupčija na debelo zelo peša in cene nagibi je jo k padanju. Mleko in mlečni proizvodi. — Mleko \e obdržalo svojo ceno. Maslo nagiblje l padanju in cene siru tudi nazadu-ejo. Opaža se premajhno zanimanje nteresentov za zadnji dve vrsti blaga. Južno sadje. — Trg Južnega sadja je vse prej nego aktiven. Iz inozemstva ni zabeležiti nikakih naročil. Tukajšnji trgovci pravijo, da primanjkuje denarja. Barijski, girgentski in parmski mandeljni so popolnoma zanemarjeni. Cene, ki jih tu podajam, so za imenovane vrste nominalne in sicer L 2100, E125—2150. Korinte v vrečah po L 300. Sultanine L 650—800. Cene za boljše vrsta »o ▼ glavnem neizpremenjene in celo nekaj višje. Berberijski dateljni stanejo v kasetah od 3, 5 ln 10 kg po 580 lir, v originalnih kartonih (tara 4 kg) od 30—35 kg pa po L 520 za q. Po ostalih vrstah blaga se sploh ne povprašuje. — Izvozni trg za limone, pomaranče in mandarine je istotako zanemarjen. Iz inozemstva prihajajo jako neznatna naročila. Cene so za vagonske količine sledeče: limone v zabojih po L 38, pomaranče po L 50—60, a mandarine po L 400 za metrski stot. Cene brutto per netto. Zelenjava in sadja na trgn Cavour. — Cene na debelo. Pri prodaji na drobno je dovoljen 20 odstotni po višek na v tem odstavku navedene cene. — benega povpraševanja. — Izvozni trg motociklji, traktorji in ostali motorji ter pa se je začel polagoma gibati. V poštev "" prihajati Avstrija in Cehoslovaška. Modra gaHca in žveplo. — Vsi znaki kažejo, da bosta ta dva predmeta letos izvanredno draga. 2e sedaj stane modra galica 270 lir, a ventilirano žveplo 120 lir metrski stot. Angleška modra galica pa 320 lir. Cene na drobno pa bodo brezdvomno za 10 odstotkov višje. Vsakdo, ki si ta predmeta ni pravočasno oskrbel oziroma naročil, bo svojo zanikrnost drago plačal. POMLADANSKI za ORE B6 KI SEJEM Upravni odbor Zagrebškega Zbora je sklenil, da se bo zagrebški mednarodni sejem vršil mesto spomladi, jeseni vsakega - .t T ___ „ , , ,, leta. Tako je določeno, da se bo vršil peti Cesmk L 350—600, pomaranče (stot) j veIiki seJem od 15 do 23. VIII 1926., t. j. 80—150, pomaranče v zabojih 25—-45, j ^^ časa tradicijonalnega «Kraljevskega kislo zelje 30—50, artičoki (100) 30—50,! sejma». Obenem se je skienilo, da se bodo korenje 70, kostanj 90—240, brokoli 80—90, glavnati brokoli 100—120, kar-fijol* 180, ohrovt 60—130, radičeve ko-1 enikc* 70—80, vrhnata repa* 70, čebula 100—120, dateljni* 420, suhe smokve* 240—350, koromač* 80—140, salate* 140 do 360, limone v zabojih 32—38, mandarini* (stot) 150—400, jabolka* 120 do 420, orehi 400—440, krompir 75—90, hruške* 260—450, grah v stročju* 480, paradižniki* 320, suhe slive* 450—570, radič 480, radič rdeč 540, korenjček 80—160, sladka repa 70, zelena 480 do 500, brukseljski ohrovt 500 in kisla repa 90. Pri z zvezdico zaznamovanih cenah se razumejo cene brutto per netto. — Občutno jo porastla cena krompirja. Slanina in mast. — Cene amerikanske slanine in masti so za spoznanje vršili vsako leto, spomladi, specijelni sejmi, — za one predmete, za katere je najbolj primerna spomladanska sezona. Poleg že oživelega rednega sejma avtomobilov, se uvede sejem vina kot stalna prire-1 ditev, katera se bo vršila v bodoče vsako spomlad. Letošnjo spomlad se bodo vršili od nedelje 21. do vključno 28. III. sledeči vzorčni sejmi: Sejem vina, sejem motornih vozil in gospodarskih strojev ter radijskih aparatov. Poleg tega še mednarodna izložba plakatov, zlasti takozvane trgovske reklame. Sejem vina ima postati po intencijah uprave Zbora ustanova, ki ima služiti v povzdigo vinske trgovine in vinskega ek3-! porta. Lahko se reče, da je jugostovenska vinska trgovina, posebno z ozirom na eksport, povsem brez organizacije. To je tudi vzrok, da so tuja vina izpodrinila jugoslo-venska na avstrijskem, čelioslovaškem in na drugih tržiščih. Pa tudi domače tržišče ni tako, kakršno porastle, a domače blago je za par točk, konsum v nazadovalo Veletrgovina je z b agom odjerialec vinskega pridelka do- precej založena. Cene teh predmetov so fiCnega kraja> Dalmatinska vina na primer na tržaškem trgu v glavnem neizpremenjene. Perutnina in jajca. — Na trgu imamo obilo perutnine. Trgovci pa prodajajo le neznatne množine in raje rede svoje kokoši, kakor pa da bi jih prodali izpod navadne cene. Jajca so v ceni zopet občutno nazadovala. Na de- tičnega kraja, bi se mogla dobro razp&čavati v severnih kraiih države, vendar pa niso še tako uvedena, kakor bi bilo treba, posebno so še malo poznana v Srbiji. Tako leži vino v kleteh producentov, vinogradniki pa propadajo. V zvezi s tem bi morala tudi država omogočiti čim povolnejši prevoz na železnici, posebno za prazno posodo, da se blago čim prej dostavi odjemalcu. Vsled belo se slišijo cene od L 65 do 70 za 100 slabe organizacije vinskega tržišča je pro-komadov, a na drobno se jih dobi, ko- dajalec dostikrat v neugodnem položaju likor se jih hoče po 80, 85 in 90 cent. Slcde orijentacije v cenah, komad. Kupčija pa je kljub temu slaba Zagrebška borza je skušala uvesti < borzo in pričakuje se Se nadaljnje padanje SS^TcfJ T> . . , .. i « i, bi se določile cene; ta korak je imel do Krma. — Prvovrstni otrobi debeli v s(idaj ysaj toliko UBpeha, da so interesenti vrečah po 124, drugovrstni 114, drobni UpOZUaii cene. Z uvedbo vinskega sejma 104—114, moka (farinacci) 114—124, namerava uprava Zbora postaviti temelj krmska moka po 114, oves po 139 za q.1 centralni ustanovi, katera bo s svojo av- V naveden hi cenah ni vračunana mest- j toriteto vplivala ne samo na kvaliteto bla- na užitnina, ki znaša po 6 lir za me-!f?a, P^de na tržišče, ampak tudi prtpo- trski stot. Po slami, senu in detelji vla- ^gla k organizaciji odnosno centralizaciji vinskega tržišča. Obenem z vinskim sejmom se bo vršil sejem gospodarskih strojev in motornih vozil. Za prireditev sejma gospodarskih strojev se je odločila uprava Zbora ne samo iz razloga, ker potrebuje jugosloven-sko poljedelstvo take predmete, ampak; tudi " ker se agrikulturna tehnika danes tako menja in izpopolnjuje, da se mora napredni gospodar ozirati na to, ako hoče da nezmanjšano zanimanje. Cene so sledeče: za seno L 40, za slamo L 28 do 32, za deteljo L 50 za q. Kože divjačine. — Za spoznanje večje povpraševanje iz inozemstva, toda cene domačih kož se kljub temu niso zvišale in so približno iste, kakor smo jih že večkrat javili na tem mestu. ItUJ/l blt.U pw»r»™ ------- Vino. — V notranjosti države je bilo racijonelno obdelovati svojo zemljo. iN a opaziti živahnejše povpraševanje po sejmu bodo poljedelci imeli priliko videti vinu v pokrajinah Puglie ili v Kala- ne samo proizvodov prvovrstne kvalitete, briii. Znake oživljenja vinske kupčije temveč tudi najbolje dovršene kar J^^ se mora zabeležiti tudi za Kamnaniio nes imamo. Istočasno z gospodai skimi ?VT;* . , , lum za gtroji se bodo izložile tudi naprave za va- izboljšanje trgov je zaznamovati v Emi- iva ter razno OPOdJe in potrebščine liji in Benečiji. V ostalih pokrajinah za vinogradništvo. mrtvilo. Položaj nejasen. Cene imajo Pri sejmu motornih vozil prihajajo na- tendenco vzdržanja. V srednji in gor- rRVno v prvi vrsti v poštev avtomobili. Do nji Italiji stane 11—12 stopinjsko vino sedaj je priredil Zagrebški Zbor dve spe- 170—200 lir hI. Nasproti takim cenam cijalni avtomobilski razstavi odnosno dva nase vino ne more konkurirati in zato sejma — v jeseni 1924 in 1925 — *^tera. opažamo v Julijski Krajini vse večjo ^/^koTa* j^vfomc konkurenco vin iz drugih italijanskih . ii%wm,,l«mia ustanova. Ker pokrajin z našimi domačimi. razne pritikline. Pomladanski sejem v Zagrebu bo imel napram temu tudi velik ekonomski pomen. Uprava Zbora se je — oziraje se na obče gospodarske prilike — odločila za prireditev specijalnih sejmov, ki bodo nadomestili obči veliki sejem kot splošno revijo gospodarstva. Pozivi na sodelovanje so interesentom že razposlani ter se je do sedaj prijavilo že večje število razstavljalcev. V interesu vseh, ki žele sodelovati na pomladanskem sejmu, je, da se čim prej prijavijo, da se jim bo moglo rezervirati potrebno mesto. Uprava Zbora je znatno znižala pristojbino za razstavljalce, tako da jim je omogočeno uporabiti to izredno priliko z razmerno majhnimi stroški. Vsa in vsakršna pojasnila daje «Vera», d. z o. m. na Aleksandrovi cesti 8 v Ljubljani, kateri je Uprava «Zagrebškega Zbora » izročila zastopstvo za Slovenijo. Nemška plačila na račun reparacij. — Nemčija je v prvih štirih mesecih II. re-aci'skega leta plačala na račun reparacij 448 milijonov zlatih mark. Od tega zneska je Italija prejela 21 milijonov zla-; tih mark. Bors^a poročila, DEVIZE: Trat, 25. jan. Am«Urd«n od 93f!.— do lOOfV— i Belgija od 112 - do 113.—; Pari* 02 25 do 93 75 London od 120.30 do 120.45 ;New York od 24 63 do 24 80; Španija oi 347.— do 352.— ; Švica od 478.-- do ; Atene od 33. do 34 50; Berlin od >S5. do — ; Bukarešt od 10.7.*> do 11."25 Praga od 73.2f> do 73.75: Ogrska od 0.'J345 do 0.i.. ; 0; Dunaj ect —.347 do —.3t#t; Zagreb od i 4.) 70 do 44.—. Heoačyske obrezoice 67.25. VALUTE: 1 rs t; 25 januarja. Avstrijske krone od 0 0345 do 0 03",O; dinarji od 4*.o do 44.—; dolarji od 24 60 do 24 75; novci po 20 frankov od 94.— do 97 — fnut šterling od IjOJO do liftMO. HUPI 2.1 plačuje 61 ALOJZIJ POUH, Piazza Garlbaldl Z prvo nadstropje Pazite na naslov! Pazit« na nastavi Predno prodast« 827 kun, lisic, vider. drviih koz in druge divjačino kakor tudi domačih živali, vprašajte za ceno ?SA$3£A SfSES KOBARID Zaloga usnia in vsakovrstnega obuvala, n« drobno in debelo. Blago prvovrstno. Cene zmerne. .-.j.-. : ' v.,—" M■ iS* KRONE po L 2.10 komad Zlato, tinijante, platin, 70-Krrmske zlate komade kiipuje in piačuje po najvišjih ccnali AJbert Povh — ttrarna Trsli Via Mazali <16 Hnsr :sei NAŠA ZAVAROVALNICA UNION" je največja svetovna zavarovalnica Delniški kapitil Fr. 20 Milijonov, zavarov-kapitali v veljavi čez 70 Milijardov Frankov. Ustanovljena leta 1828. GENERALNI ZASTOPNIK AVGUST RAVNIK GORICA — Via BarzUlinl Ste«. 2, I. Zastopniki se še sprejemajo JL-l.-iJ-.B_Jl IZŠEL JE Kupčija za avtomobilizem le , v. . . . pa je prava sezona — . z domaČim vinom mrtva in zanemar- pomlad, se bodo vrSlli ti specijelru sejmi jena. Kmetje pa nočejo s cenami na- motornih vozil ▼ bodoče vsako pomlad. Po-vzdol. Po istrskem vinu ni v Trstu no- leg avtomobilov bodo razstavljeni tudi Prodaja se v Trstu v Tiskarni ,Edinost' Via S. Francesco 20 in v knjigarni J. Štoka Via Milano 37; v Gorici v Ka- | toliški knjigarni Via Carducci 4. Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na deb lo m za družine Via3e XX settem. bre 94 (prej Acquedotto) na drobno in za družine Via Ciljni 32. - Telef. 2-41 Piiporoca se lastnik (47* S7RSNCAR. (snskl dohodi dunajskega »«6 - P G1. navadne in finejše \rs!e ki se bo prodajalo po starih, nizkih cenah z 10°/0 popustom skozi ves mesec januar Na cSrobno H a debelo Največje jamstvo. CAM PONOVO Tel. 793 - Vials XX SeHamiri 33 TRST NajvSsla cer.fi plačujem n tmo velika kun, £l!alk» !Ci zaloga vina, žganja ln likerjev uitanovljen^" e:a 187H Trst, Vla S. T. X!«2č8S 6, tele Ton 2-C6 Vedno V zalogi in po cenah izven vsake konkurence : pristen istrski tropinovec, kraški brinjevec, kranjski slivovec. Lastni Izdelki i šumeča vina kot šampanjec, šumeči istrski refoik, Lacfima Gristi in druga. Specialiieta: Jajčjt konjak in Crema maršala ter raznovrstni likerji in sirupi, kakor tudi PRISTNI MALINOVEC itd. (^71 MOC PRETEKLOSTI dihurja*, vidar, jati eri c, krža^ i in d^acin asa j D. WBNDSPACH Trsi, IHa s* debi ▼ Injlfaral STOKA. TISKARNA .EDINOST' v TRSTU M*HMHMM Izvršuje vsa tiskarska dela v nejmoderw|em ptBu kakor tudi v večbarvnem tisk«. Razpolaga z najmodernsjknl »troji, črkami, Lynotype, stsreotyp»jo ter rotac»jsldwi strojsm. Vsa naroČila se izvršujejo točno In po zmamlk HWWWWIIMIWW Ulica S. Francesco d'Assfsl 20 Zobozdravnik mt D. dr. D. Ssržoč specijalist za ustne in zobne bolezni perfekcijoniran na dunajski kliniki ordinira v TRSTU Via H. H. Imbriani 16,1. (prej Via l GiovaoBl) od 9-12 In od 3-7 329 13 brnnllcica rcglstrcvana zadruga z o ne j en i i poroštvom uraduje v svoji lastil hiši ulica Torrebianca liJ, I. nads\ lnserlrolfe o „Edinosti" Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vlotje na tekoči račun In vlo^e za čekovni promet, ter jih obrestuje -m?* bo 4% ^m večje iti stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Dinarje" na teka?! ratun in jih obrestuje po dogovoru. CaueR od vlog plača zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave ln osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Na razpolaga varnostna celice (safe) Brnflne m za sfrenke oi 87, do J3 In od 16 do 18 Ob nedeljah je urad zaprt Štev. telef. 25 - 07. najstarejši slo«, tzauod Freefno kaj nakupits, oblšćlta 44 Veliko skladišče pohištva tvrd o ALESSANDRO LEVI MINZI Via Rcilori sft. t — Via NalcanUn tU 7-13 Spalno sobe, obedne sobe, posamezni kos) pohištva v veliki izberi.