sobota iS. aprila. IV. tečaj. «871. Vtorek, četrtek in soboto izhaja in velja v Mariboru l>rez pošiljanja na tlom za vsa leto 8 g. — k. „ pol leta 4 „ — „ „ četrt „ 2 „ 20 „ l'o pošli : i a vse leto 10 g. —k „ pol leta i» „ — n „ Četrt „ 2 „ 60 „ Vredniitvo in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplat*) hiš. at. 179. Oznanila I Za navadno tristopno vrsto so plačnje : G kr. če bo tiska Ikrat ,r> u n ii n 2krat, 4 „ „ „ Škrat, veče pismenke se plačujejo po prostom. Za vsak tisek je plačati kolek (fitempelj) ea 80 kr. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo Pad Francoske in Slaveni. III. Srbi, Hrvatje in turški Slaveni so bili skoraj do konca vojsko na nemški strani in to samo zbog mržnje proti Napoleonu. Mislili so, da se bode i uničenjem Napoleonovega vpljiva tudi precej potem turško cesarstvo pretreslo in razrušilo. Toda jugoslavenski politiki so se v svojih računih prevarili. Sprevidili so, da je tu merodavna bila le politika Nnpoleona samega, ali no politika francoskega naroda po svoji nezavieni inteligenciji zastopanega. Treba jo bilo premisliti, da je bila Napoleonova politika po Zuriškera miru tako vrto glavna, nestalna in vihrasta postala, da je občo nezadovoljnost francoskega naroda izbudila. Denes jo pod zaštito vzel narodnosti proti Turkom, jutri jo spet no razrušljivost in nerazdeljivost turškega cesarstva pro-klamiral; par dni je Dance proti Nemštvu ščuval, po tem je Bpet v zvezi z Bismarkom proti Avstriji in proti nemškemu Bundu zarote delal itd. itd. Ta brezzna-čajna politika je bila kriva, da se je spustil Napoleoi v vojsko brez knkoršnega zaveznika, ker mu nihče v Evropi ni več upal in plačilo je našla ta politika pri Sedanski katastrofi. Treba je tudi vedeti, da so neodvisni francoski publicisti, kteri so so z našimi jugo-slavenskimi zadevami pečali kakor Ami Boue, Rigon daud, Leger itd. zmerom energično zagovarjali uskra nezavisnega Jugoslavenstva proti turškemu kakor proti roagjarskcmu nasilju kakor najbolj prikladnega fran coskim interesom in vzvišeni ideji narodnosti. — Poli tika Napoleonova je bila torej zadnja leta, akoravno je na videz turško barbarstvo podpirala, našim jugosla venskim bratom popolnoma neškodljiva. Poglejmo si pa bolj natanko sedanji položaj po padu Francoske : Njeno mesto je zavzelo nemško carstvo in nemški narod z mnogo večim in dan za dne tori naraščajočim vpljivom, kteri je po nas Slovencih najbliži mejaš Jugoslavenov in kteri v vBeh svojih or ganib o naših jugoslavenskih bratih že od nekdaj le z izrazom „vom Volkorkehricht an der untern Donau" govori, ki se bo dal porabiti kakor gnoj za nemško naselbino. Treba je pomisliti, da po vsoh jugoslavenskih mestih in trgih skoraj vsak izobražen človek nemšk govori in piše, da so v Zagrebu, v Varaždinu, v Oaeku v Sremu, v Bački, v Banatu, v Erdelju, v Bukareštu v Galacu in skoraj povsod po mestih in v nekterih po krajinah tudi močno na kmetih jake nemške naselbino — same prihodnje etape za razprostiranjc nemškega cesarstva — ktere so vse opojene z istim duhom in z istim sovraštvom proti slavenstvu, kakor ga „Neuo freie Prosse" dan za dnevom kakor sv. nemški evan gelij oznanuje. Ako kdo poreče, da preveč črno in iz preveč pesimističnega stališča mnlamo, naj se onkrat sam potrudi v Varaždin, v Bačko, posebno pa v Osiok nemški svet študirat. Zadnji dogodki v Bukareštu so nam faktični dokaz začetka tega pangermanskega gi banja. Akoravno se ni pri proslavljenji nemških zmag v Bukareštu razun nekterih pobitih oken nobenemu Nemcu niti las zakrivil, kričijo vsi nemški časniki unisono nad Bismarkom, ka jo zadnji čas „dass er unter diesem Geeindel Ordnung macht" ! Da se je že res začel doli v tem smislu po prusovskem knezu Knrolu red dolati, ve vsaki bralec iz zadnjih vesti. Nemški manever je zmerom bil in bode iz muhe slona, iz nič velikanBk škandal napraviti, kakor je bilo zadnjič pri nas v Medvodah. E n s a m kmečki fant, ki se ga je v nedeljo popoldne malo preveč napil, opsuje nekoliko nemškutarskih škricev, kar mu je pa prav čisto vse eno ako bi bili škrici tudi narodni; ti nemškutarčki hitro v Ljubljano priteko in pripovedujejo, da jih je cela fara fauatizirariih slovenskih kmetov „grozovito napredka. Oglašujejo se bralci, dohajajo darovi, zlasti je naš rojak g. Irkič naklonil bukvarnici lepo Število slovenskih knjig, za kar mu gre čast in slava ; pričakujejo se darovi, še bolj pa hvaležno sprejemajo. Prosimo, da teh vrstic čestiti bralci ne prozni. Pa brez vse, kar je nemškega, preklinjaje s koli in s kamenjem zamere, vsaj je ni niti ene stvari, z astra n ktere bi si napadla, da so komaj pete odnesli; koliko je mrtvih in človek kaj no želel in prosil od svojega soseda. Denes koliko ranjenih, so še dozdnj ne ve i. t. d. — To se to jaz nadlegujem, jutri bodeŠ ti mene, ker nimava potom v obširnih telegramih brzojavi nokterim nemškim oba vsega. istom, ktere „strašne" novice vsi drugi nemški listi z Na veliki petek ob 3. uri popoldne, ravno ko se neizmerno radostjo kakor vodo na svoj mlin ponati- je imela edina nemška pridiga pričeti, se je v središči suejo. — čisto enako je bilo z zadnjimi dogodki v našega s skodlami pokritega in sploh lesenega mesta Bukareštu. ogenj unel, in je hvala bogu le eno samo hišo uničil. Mi naj potem po svojih listih te nemške laži de-. Bil je silno protilen ogenj, kakoršnega v Idriji ni kmalu mentujemo in naj resnico še tako jasnimo, vse nič ne videti. SeŽnjo visok plamen je švigal nad streho, da je pomaga. Ako bi za nas zapadno Slavene, posebno bilo groza glodati. O 4. uri je bil ogenj pogašon, a za nas Slovence največa nesreča nastala, da bi se ideal razume so, hiša skoro do prvega nadstropja razdjana. večine avstrijskih Nemcev spolnil, da bi namreč Avstrija razpadla, da bi se vse deželo nekdanjega nemškega bunda nemškemu cesarstvu vtelovile, in da bi se nemško gospodstvo do Adrijo raztegnilo, kar ni po padu Francosko nič več tako nemogoče, potem je sicer gotov „finiš Slovenim", ali tudi gorje v takem sicer še do zdaj iznenadnom ali nc več nemogočem slučaji našim jugoslavenskim bratom ! Matematično sigurno se bodo nemško gospodstvo po poprej naznačenih etapah naprej širilo proti črnemu morju, in poprej bodo pru-Bovske pikelhaubo v Carigradu nego ruski kozaki. Kjer na jugu bo kak nomšk „bruder" svoj „schmorzensehrei" spustil, kakor jih zdaj ljubljanski nemškutarji vsled ^grozovitih" dogodkov v Medvodah, hitro bodo „bru-deri" pritekli „deutsche Nationalinteressen" varovat in red" delat. — Večkrat so drugi Jugoslaveni posebno pa Srbi i'd v poprejšnjih letih tudi Hrvatje, polni ideje Dušanovega carstva in Krešimirovega kraljestva imeli navado nas Slovence prezirati kakor faktor, s kterim ni v politiki računiti, ker nas bodo tako ali tako njega dni Nemci pogoltnili. Ali tegu jugoslavenskih politikov nobeden ni premislil, da tisti hip, ko bi se nemško gospodstvo do Sotle in do Adrijo razprostrlo, zapeča tena bi bila tudi žalostna osoda propada vsega Jugoslavenstva. Marsikdo poreče, da imamo preveč bujno fantazijo in da proveč črno malamo! Se ve da vse to se ne bo niti denes niti jutri zgodilo, ali vsakdo naj pomisli, koliko nepričakovanega se je od novega leta 1859 do denes dovršilo in koliko nepričakovanega so utegne do novega lota 1881 zgoditi; naj premisli, da je bila država BHohenzollernovu počenši od zibelke do denes nasilna država, in da jo že njen naravni ustroj — ali recimo „fatum" — t ekspanzivnosti tudi, ako no bi sama hotla, daljo in daljo tira. — Vsakdo lahko dan za dnovom po vseh narodno-nemških listih bere, da jo Donava od Donauesclnngon do črnega morja „ein deutscher Strom" in da je treba v iztoku nemški interes varovati. Se ve, vse to so bile prazne fraze in „fato inorgnne", dokler je še bila Francoska jaka in mogočna. — Iz vsega dosedanjega tevtonskega gibanja vsakdo lahko sprevidi, da Nemci vseh barv „unisono težijo za gospodstvom v Evropi in da so ravno izvr šitelji teh želj in teh teženj Hohonzollerni. — Dr. V. Zarnik. 1) i) p i s i. Iz Idrije, 11. aprila. [Izv. dop.] Naša narodna hukvarnica jo oživela ter storila svoj prvi korak do Pomoči ni manjkalo, akoravno bi bila lahko bolj zgodnja, pa zvonovi so bili zavezani (I ) in prenehavna raz-geta je bolj igranje vrtilcev nego nesrečo naznanjala. O zgubi kterega življenja ni tožiti, rešilo se je vse in tudi pohišje. V največi nevarnosti je bil doslužen učitelj g. K . . . Stanoval je v podstrešji, bil je bolan, torej so ga morali odnesti, pa še le, ko je že precej časa nad glavo mu gorelo. Gasilo se je na vso kripljo n gasilci bo imeli vse škafe cele Idrije na gorišči v najemi. Tudi rudniške brizgalnice so dobro svojo nalogo reševale, dasiravno Bte menda dve stari, trohneli, po kratki a silui rabi svojo pomoč odrekle. Hiša je bila zavarovana, a zadnja premija neki ni bila ob pravem času plačana (?). Tako je bil strah pri kraji in Nemci so bili ob nemško pridigo ! Škoda. — Kaj pa so nam prazniki naklonili za pirhe? Na velikonočni ponedeljek napravila je čitalnica besedo, ki so vsled vspešno zvršitve sme vsem dosedanjim vredno pridružiti. Prva točka programa je bil prolog, kakor primeren našim razmeram, izborno sestavljen, tako tudi izvrstno in navdušeno priobčen. Govorniku se sme čestitati, nam pa želeti, da bi imeli mnogokrat priložnost občudovati tak izurjen govorniški talent. Ako bi bila ledina še čez našo narodno zavest, morale so jo take besede predreti. Predmet govoru je bil ^domoljubje." Temu govoru je sledila gledišČna igra: „Podlaga zakonske sreče", spisal J. Alešovec. Role so bile v najboljših rokah, torej tudi rešitev vse hvale vredna. Po igri je ena gospa pela pesem: „Ptičice, moje potinje", in druga gospa jej je svirala sprevod na novem glasoviru. Tudi ta točka programa je le obudila željo, večkrat kaj tacega slišati. Potom je g. P. pokazal svojo mojsterako izurjenost na glasoviru. Sviral je tri koncertno igre. Med tem nam je dr. Pelikan deklamoval še Cegnarjovo : „Duhovnik Smirnijan", pa kakor poprej smešen pri igri, tako zdaj resnobno in taktno ter za-driaju deklamacije primerno. Tudi bariton je poskušal svojo srečo z samospevom: nAl spominja se na me?" z glasovirjevim sprevodom, ali šepetanje pri igri mu je menda glas nekoliko pokvarilo, da ni bil prav čist. Drugokrat zna biti bolje I Iz Ložke doline, 10. aprila. [Izv. dop.] Dolgo so ni že nič slišalo iz našega kraja, zato naj sprejme „81. Narod" nekoliko črtic iz prijetne naše doline. — Sramujem so priznavati, da kakor povsod tudi pri nas se nahaja šo mala peščica zagriznenih renegatov, ki se drzajo poštenemu narodnemu početju nepremišljeno protiviti. Ne moremo ti kaj, da .pogledamo malo bolj v osrčje našim nasprotnikom. Ko se jo ustanovil časni 1523 odbor čitalničin, jelo je nekako čudno vroti med nem-Čurji, ali kljubu vsemu je voljen odbor, kteri tudi počiva, ne vemo zakaj, menda se vendar ni ■strnil] klike petih nemčurjev, da izvoljen zdaj ne da glasu od sebe. Nekoliko bolj marljivi so pa nasprotniki, ker vidijo, da se jim zadnji upi razbijajo, ter jeli so se k svojemu vodji g. P.....e-tu pogosto shajati, da obirajo vrle narodnjake in vkrepajo, na kaki način bi so mogla narodna zavest udusiti in voda na nr mškuta r»ki mlin napeljati. Da k tej kliki spada tudi nas g. učitelj P.a, ni dvomiti, ker preočitno je to že večkrat pokazal. Konstatirati moram, da ravno zarad teg.;, ker vživa zaupanje med nemčurji, svojo službo zanemarja, ter se z nedolžno mladino v šoli očitno norčuje. Da no bo gospod učitelj prigovarjal, da se mu laž podtika, naj omenim le eno: Ni dolgo tega, kar je dal v šoli učencu „štrukelj" in zapovedal drugim, naj se mu imej a jo. Ako jo bilo to početje iz blažega nagona učencu glad potolažiti, ali je bilo smeha vredno? — ako je pa g. učitelj le „juxu naredil in s tem sebe kratkočasil, očitno kaže svoj mali značaj. Ali je šola zato, da se ubijajo šalo z našimi otroci? Ali za to plačamo g. učitelja, da kliki nem-čurski služi in pri c. k. poštni uiadniji starotržki tuje suknjo obira in sovraštvo med vrlim narodom vsa;;.? Dobro vemo, da bi največji pedagog ljubljanski g. Pir-ker rekel, da to ni „zulassigM v šoli, kamor stariši svoje otroke pošljejo, da bi se kaj učili, no pa nem-čurskega učitelja „štrukelj" jedli! — Želeti je, da bi okrajni šolski svet dobro pazil na šolo po deželi in meril učitelju kakor on meri. R - n. Is Planine, 10. aprila. — Denes nam je napravil tukajšnji „Sokol14 zopet prav zanimiv večor; predstavljala se je igra „Servus Petelinček"; ne bom na široko popisoval, kako se je igra vršila, povem le v kratkem, da so gospodiČine in gospodje popolno zadostili svoji nalogi, igrali so v občno zadovoljnost in čestitati smemo vrlemu društvu, da kljubu množim oviram tako dobro napreduje; kajti gotovo je posebno tukaj težavno spravljati igre na odor, ker je društvu le malo moči na razpolaganje in za posamezne rolo nima moči na izbiranje, ker se nekteri jako sposobni gospodje svojih „amtsšefov" boje stopiti na oder in so nektere gospodiČine zopet „prenobel" prevzeti eno ali drugo nalogo in na tak način podpirati narodno stvar. Po igri je bila tombola in potem Be je inprovizira! mal ples, ki je trajal skoraj do belega dne. Takrat počastili so veselico tudi dragi nam gostje iz Postojne, med temi kolobar vrlih krasotic, kar nas jo jako radostilo, ker vidimo, da se je vendar začel ondi tajati led, ki belo Ljubljano še vedno tako močno obdaja. Politični razgled. Njegovo veličastvo se zdaj mudi na Tirolskem. To priliko posebno laški Tirnici rabijo, da se cjsarju bližajo in mu predlagajo svoje želje. Da imajo laški Tirolei svoj lasten namestnijsk oddelek, ne zadostujo jim več, oni so hote popolnem ločiti od Nemcev in sami zase postati čisto avtonomni v vseh zadovah. Iz vseh okrajev so oglašajo prostije v tem smislu. Posebna deputacija jo to dni Meranu z obširno spomenico izročila cesarju svojo želje. Kakor zdaj telograf naznanja, jo Cesar deputacijo dobro sprejel. Ko so mu je spomenica izročilo, jo odgovoril, da hoče pravičen postati vsem opravičenim deželnim željam in da bode skrbe), ka se potem postave nanje vzamo potrebni ozir. Stvar jo posebno za nas Slovence in zlasti za nas Slovence na Slirskom jako zanimljiva, in pozornim okom gledamo, kaj bodo vlada dala laškim Tirolcem. En prejmite je že storjen, in ko bi bila vlada količkaj pravična, morala bi tudi nam mahoma dati poseben nnmestnijsk oddelek. Morebiti stori vlada tudi drug projudic in loči Lahi' popolnem od Nemcev. Potem bomo to isto smeli tirjnti za se tudi Slovenci in z mnogo večo pravico nego Labi. Ministra Habiotineka potovanje v Prago je po poročilih mlndočeskih novin ostalo brez vsega vspeha, menda niti ni prišlo do dogovorov. Bržkone da bi pokazal SVOJO dobro voljo, je minister Schaefflo zaukazal, da se imajo pri čeških poštah vpeljnti češke tiskanico raznih vrat in da so morajo za češke stranke napraviti češki poštni pečati. Boljo kakor na Oeskem teko menda dogovori s Poljaki. Hohe»wart sicer tudi noče priznali poljsko resolucije, celo potem ne, ko bi bilo unati, da jo potrdi državni zbor. Pripravljen pa je dovoliti po poročilih „Dziennika Polsk." sledeče glavne stvari : 1. gališki zbor bi imel sam določevati, kako bode pošiljal svoje poslance v državni zbor, 2. Galicija bi dobila svojo posebno najvišo BO doli - ; 3. lastno postavodajo v policijskih in kazenskih, v šolskih in kupčijskih zadevah. Bore se, da ho g liški poslanci za zdaj s tem zadovoljni, kajti v soglasji ž njimi se ima v kratkem Gro-holski imenovati minister brez listnice; seveda so to vso le še govorice. Andrassv je dal spisati brošuro, v kteri ostro graja politiko grofi Beusta. Menda je prav imel. Videti je, da Beust zopet ni vedel, kaj se okolo nas godi. Med Rusijo in T u r č i j o jo baje skleuen dogovor, da bodete skupno posado poslali v nemirno Kumunsko, kjer še vedno gre kritem. Beremo, da so tam iz vseh krajev zbirajo nevoljnoži, državno blagajnice pak so čisto prazne, tako da je moral knez lfi.000 fr. na posodo vzeti, da je mogel Prusom plačati škodo, ki so jo imeli, ko jim je ljudstvo tako odločno razgnalo njih slavljenje nemških zmag. — Poleg tega jo moral Beust te dni brati v uradnih ruskih novinah, kako so mahale po frWien. Abendp.", ktera je hotela radovernežem dopovedati, da bi Avstrija smela s tem zadovoljna biti, kar je na londonski konterenciji zase dosegla — dosegla je samo Ruska, kar je hotela. Francoska državljanska vojska zadnje dni nima posebnih vspehov na nobeno stran. Sploh pa so si ondotna poročila v protislovji. Zdaj javlja telegraf, ka ni res, kar so nedavno poročale pariške novine o zmagah upornikov; a zadnji telegrami zopet pripovedujejo, da jo eden upornih generalov z 80.000 vojaki vladno armado vedel spraviti v dvojen ogenj in da jo jo krvavo odgnal. Važno je vsakako pismo Guizota, ki pravi, da se upor no širi po deželi, kar je v toliko zanimljivo in pomenljivo, ker se je v prejšnjih časih vsaka revolucija v Parizu v kratkih dneh razširila po vsej Francozki. Mirnejši obeh stra/ik so se menda že naveličali bojevanja, in iz Pariza so neki poslali v Ver-sailles poslance, ki bi imeli spravo napotiti; po njih ponudbah bi Pariz priznal sedanjo vlado in narodno zastopništvo kot pravoveljavno, za-se pak bi tirjal po polno municipalne svobodo. A dalje si gredo poročila zopet križem pot. Ena trdo, da so se pariški poslanci v Versaillet prijazno sprejeli in da se je nadejati srečnega vspeha, drugi pa pravijo, da Thiers o spravi noče ničesa vedeti in da reka: „Zduj jo prepozno; zdaj smo si zmago svesti" in da se bode v kratkem začelo redno napadanje nr pokoj nega glavnega mesta. Raznu stvari. * (O dr. K lunu) se govori, da popusti službo e. k. ministerskega svetovalca. Za zdaj sicer je dobil lo odpust (urlaub) in se podal v Švico, ki je rojstni kraj njegove žene; ali pravijo, da pozneje popolnoma popusti službo in si v Švici kupi posestvo , ki se bode Vin ko mir imenovalo in od koder bodo zopet začel ruskim časnikom dopisa vati o Slavenih. V pravdo, ki jo jo imel nedavnej neki Avspitzor, podvzetnik eksportnoga društva, je bil tudi dr. K 1 u n tako vpleten, da mu gotovo ni ljubo bilo. Na podlagi te zoperne pravde in morebiti še kake drugo pravljice, pišo dunajski čas-uik „Oesterr. Ungar. Wehrzeitung" v 40. listu neki skrivnosten članek, v kterem pravi, da dr. K lun na vso moč želi iz službe ministerstva stopiti. Politični vzroki — pravi „Wehrzeitungu — ne morojo biti, ki v Listek:. Posiljeni ton risi. (Dalje.) Življenje gospode jo raztrosijivo in sijajno! Moški ti stopajo, kakor dunajski gizdalini. Čez dan posedajo pri igrah, bijo žogo, zijajo po oknih, zvečer hodijo na „rendenz-vou8u v gledališče ali se zbirajo v strogo zaprtih družbah. In ženske ? O te so lepe, kakor angelji lepo ! La-hinja se razvije, kakor lilija v prvih solnčnih žarkih, in zato pa tudi kmalu veni njeni evot. Glej vitko rast, glej živost in nježnost pri tsacej priliki! Kako lepo diči vzorni obraz južna bledost, kako to gleda veliko oko, v kterem počiva gnjev, strast, prenaBičena raz-košnost, zvitost, žalost, veselje vse ob onom. In pa ta smeh okoli koralastih ustic, ki hranijo vrste najlepših biserov. Ženske so, ženske! Kakor drugje se tudi tukaj lišpajo, kar je moč, po pariškem kroji. Bazar je njihov bog! In da imajo Lahinje lepe lase, so vendar pačijo in šopirijo z celimi tujimi kodeljami. Šega tako zahteva ! — Srca pa nimajo, srca te signore I Prave ljubezni ne poznajo, ne ljubijo tako vroče, kakor naše deklice. Pa kaj bi iskal tukaj ognjene ljubezni, ker je solnce laško tako vroče ? Lahinja te izvodi na led in te prekani, če nobena druga ne; še prodno se zaves, že moliš na česnov paternoster. — Morda se hočem jaz ramesti in maščevati nad njimi, ker tako nemilostno sodim ? O no ! Prav iz prepričanja govorim. In rad bi marsikomu prihranil reve in žalostni stan. Posebno naj se melanholik varuje semkaj 1 Sto življenj bi sicer moral imeti, ako bi hotel pri vsacoj izgubljeni ljubozni obupovati. Prilike se ne manjka, ker so vode globoke, vrvi trdne, noži ostri in tudi svinca se no zmanjkuje. In tla bi moj poduk in Bvarilo sad obrodila, dober vspeh imela, spletel sem svoje skušnje v sonet, češ, vezana beseda Be legije v spomin vtisno in ima večo moč do človeškega srca. Zakaj bi ravno jaz enkrat ne Bedel na Pegaza? Bosebno zdaj, ko jo poezija prosta, ko nima nadzorstva, sonet je pa tudi pravilen, ima štirnajst vrstic, ki se ženski rimajo, najprej pove nekaj splošnega, potem nekaj specialnega, potem proide bliže konca in na zadnjo navede, kar jo prav za prav hotol povedati. Nobena stvar pa ni popolna, tako tudi moj Bonet ne, ker se mu jo vrinil en apostrof. Pa kaj bom daljo hvalisal svoje blago ? tukaj je I Vsak Laškej poje tisočero hvalo: Moderni Eden jo vse, kar obseže, Restavracija tug, boleznij težo, In vseh sedmerih umetnij zrcalo. Kedor na prvo sreča Luh'njo zalo, Cvetoča rast ga koj nase priveze, Zanio oko, živost zajame v mreže, Mamljivi ghs mu skloni vrat na tnalo. — Stoliček služno k nogam jej pristavi, O sreči srčnej, o nebesih pravi — In novi plot napravlja staroj lesi. Oči navkriž prevrača nanj signora ; Pa komaj se stopi za hribom zora, Prevarjen so že praska za ušesi! — Rekel sem že poprej, da je po Laškem veliko ljudi, kteri nimajo nič nepremakljivega posestva. Oni so najomniki, posli, rokodelci doma in po tujem. Ali vsem dežela ne moro zadostiti; nekateri pa tudi nečo delati. — Postopačev po mestih je več, nego dosti! Cele trumo jih vidiš posedavitu ob zidih na solnčnih krajih, ki kakor leni mački zevajo in vse štiri od Bobe mole. Pa kako žive ti ljudje ? Mesto jih živi večidel posredno in neposredno. Mesto ima mnogo dobrodelnih naprav, kuha domačem revežem na cento polente in jo jim vsaki dan razdeli. In če ima družina res staro, onemoglo mater, ali kako pokveko pri hiši, dobi ta in mati na dan polente, da jo ima še tretji zadosti. Kader mesoc mino dobi po vrhu dva, tri forinte miloščino od magistrata za stauovanje, v kterem vsa družina kakor slaniki natlačena prebiva. Tako bo žive, malo jedo in malo stradajo I Pravi laški kmet je pa vsega milovanja vreden, on je ros revež ! Kmet dela, služi in trpi, kakor kraška para in najmanje sadu on sam povžije. Trezen je in delaven, zadovoljen s svojo osodo in jako plemenitega obnašanja na domu in po mestu. — Zaupati mu pa ne smeš nič in nikedar nisi varen njem to željo izbujajo, a tuđi novi minister ne, kajti dosti znano je, da dr. Klun ni .trdovraten" v politiki. Potem BWehrzeitung", nekako pikavno na nas Slovence, ki smo ga volili za poslanca, popisuje, kako je Slovenec Klun prišel v deželni zbor kranjski in v državni zbor, potem pa po poti, ki mu jo jo Julius v. d. Traun (glasoviti Scbindler) kazal, še v višo čast in službo. Kmalu se je — pravi „Wehrzeitung" — Hamletova natura povrnila v nekdanjega nemškega profesorja ; duhtal je: „ali biti ali ne biti", in ko se je izbudil iz sanj, bil je mahoma sekcijski svetnik v mi-nisterstvu kupčijskem, in pred njim je namesti k u p-čijskega zemljepisa, ki ga je učil na kupčijski akademiji, ležal referat z večimi dohodki. Poleg tega pa je pod svoje zavetje vzel trštvo više inteligencije (Ver-Bchleiss hoherer Intelligenz) in v urah pokojnih je delal teoretično-časnikarsko studijo kot „narodni gospodar* (Volkswirth), ktero jo potem pri različnih napravah kot „sektionsrath" pospeševal. Al zdaj gospodu minister-skenui Bvetniku temperatura v c. k. ministorstvu kup-čijstva ni več po godu; on hrepeni po svobodi in planinskem zraku, gotovo zato, ker nemško srce bilo je vse potrto po prepovedi slovesnega obhajan j a pruske zmage. Gospod minister kupčijatva, tako mislimo mi, se bode že potolažil, ftko ga dr. Klun zapusti; morebiti bodo še celo vesel, ko bi še drugi posneli njegov izgled. Vsem tem prepuščamo za zdaj te naše besede v lastno razsodbo, spominjajo se prislovice: .Modremu je malo zadosti" (.sapionti sat"). .Novico* * (Lavantinski šematizem.) Naroden duhoven iz dolenje Štirsko svetuje svojim tovarišem »Skoraj nastopi čas, da se bode župnikom od strani škofijske kancelije zaukazalo: „wird aufgefordert den Schematismenbedarf auher anzuzeigen." Ta zaukaz naj vsaki duhovnik, kteremu ljubezen do materinega jezika ni samo oguljena fraza, tako-le reši: Nemški šematizem se ne Bprejemlje več." — Pri tej priliki naj tudi nam bode dovoljena neka opomba. Do zdaj so se v lavan-tinskem šematizmu slovenska imena pisala v neki čudni sredovečni pisavi. Na pritožbe se jo odgovarjalo, da je ministerstvo prosvete in naukov prepovedalo pisati imena v čisti slovenščini. To je prav lahko mogoče kaj se nekdaj ni prepovedalo, kaj ne zaukazalo i Vendar bi zdaj ta izgovor ne utegnil več biti veljaven. Sedanj minister prosvetn ekscelenca Jireček se sam podpisuje v pravilni dlavenščini, in njegovo veličastvo samo je Jirečekovo ime prav v pošteni češčini pisalo v lastnoročnem pismu, ktero je g. Jirečeka imenovalo za mi - da izreče željo si dopisuje tudi v novico prinašajo , pri njem. Nestanovitnost, zvijača, zavratnost, krvavo maščevanje in strnhopetoBt, kedor je potreba energije in odločnega, odkritega delovanja, to so prve lastnosti laškemu značaju. — Seljak se redi o vinu in sviloreji Od svita do zore kopijo, rahlja in brska, da se kar utaplja v lastnem potu. Vsaka pest zemlje mu je zlato Sključen s košem na plečih prelazi hribovja, nosi ro-dilno prst v varna zatišja in vsaja trtico, eno, dve veseli se, da le nekaj doseže. Ni pedni zemlje ne najdeš, da bi bila zanemarjena! In kako je pa pri nas Malo, malo napredka, vso se vrti po starem! Kolik sveta je še mrtvega, koliko virov narodnega blagostanja zaprtih. Ledina oBtane ledina, laz pa laz, in to zato, ker je za očeta tako bilo. Kjer ima oče gnojišče, ga, ima tudi sin, ako bi bil prav pred hišnim pragom! Pri vseh trpežih laški kmet grozno slabo živi. Vi-či del nezabeljena polenta mu je edino hranilo, vsigdar mu gre v slast in nikedar so je ne naveliča. Opoludne jo skuha za južino, kar ostauo hvaležno zvečer povžije. Nedelja je. Na poli sede, na poli kleče zbero bo mali in veliki krogi mize, ko solnce na poludne stopi. Nemirno Čakajo na mator, ki so še v kuhinji mode. No danes bo pa kaj posebnega in najbržo jo mati veliko kuhalnico v roke vzela. Vrata se odpro, mati na starej, dobro znanej deski rahlo polento med-nje postavi. Oče pa privožejo slanik ali Bardelo nad-njo. Kako veselje, kaka slast! Komaj ped visok Lahek ti drži v lovej kos, da je voči, nego sam, z levo lomi in mlati in suje v slanik, da na vse kraje odletava, kakor bit v kravjem zvonci. Da le malo magnetizira suho polento, pa je dobro I — (Daljo prih.) nistra prosvete in naukov. Po tem izgledu bodo menda tudi slovenski škofje smeli slovenski pisati slovenska imena svojih slovenskih duhovnikov. Kdor ve drugače, naj se oglasi. * (Politische Erbrterungen zum Ver-s t ;i ii d ii i s s i> der Vergangenheit uud G e-g e n w a r t) se zove prelepo pisana nemška brošura, ktero jo ravnokar izdalo katohško-konservativno društvo v Mariboru. Knjižica je razdeljena v 11 poglavij, ki imajo sledečo naslove : Unsere Lage. — Verfassung oder Constitution. — Dio historisehe Verfassung. — Ge-schichto der Decemberve fassung. — Der Ausgleich mit Ungarn. — Die doppelte Octroirung. — Die Frei heiten der VerfasBung. — Die nationale Freiheit. — Die Deutschmacher. — Die Autonomie. — Die Noth-vvendigkeit dos ocstorreichishen Ausgloiches. — Kakor že ta kratki zadržaj kaže, je knjižica pisana v avstrij skem in narodnem smislu in stoji na stališči državo pravne opozicijo. V prihodnjih listih prinesemo pre stavljono eno ali drugo poglavje, ker se namen brošure popolnem slaga z našim programom. — Brošura se dobiva pri knjigarjih Eduardu Ferlincu in J. Novaku Mariboru. Cona jej je 20 kr. Društveniki jo dobivajo pri prvosednikovem namestniku g. dr. Ulagi po 10 kr * (Okrajni šolski svet okraja ljub-j a n s k e g a) je v poslednji svoji seji določil, da ura dujo v slovenskem jeziku s krajnirai šolskimi sveti, in deželnemu šolskemu svetu, naj mu slovenskem jeziku. .Novico", ki to dostavljajo : Kolikor jo nam znano odpisuje c. k. deželni šolski svet vselej okrajnim šolskim svetom v tistem jeziku , v kakoršnem se mu dopisuje Treba jo tedaj vsem okrajnim šolskim svetom dopiso vati le slovenski, in dobili bodo odpiso v istem jeziku Če šolske oblasti same ne bodo uradovale v domačem jeziku , kako hočemo v ljudskih šolah zahtevati narodni jezik ! * (Razpisana služba.) Pri c. kr. okrajni sodniji v .Slov. Bistrici" je razpisana služba c. kr sodnijskega pristava. V razpisu ni rečeno , da bi bilo treba prosilcu dokazati znanje slovenskega jezika, am pak samo .die weseutlichen Erfordernisse", kar si more vsak po svoje tolmačiti. Prošnje se naj do 20 t. m po službeni poti izroče predsodništvu c. kr. okrožne sodnije v Celji. — Za kranjsko deželo jo razpi sano petero služeb okrajnih zdravnikov s službenimi sedeži v Postojni, Kočevji, Kranji, Ljubljani in Novem mestu z letno plačo 800 f. in dokladami. — Na c. kr viši realki v Mariboru je razpisano troje učiteljskih služeb z normiranimi plačami in sicer za geografijo i zgodovino, francozki jezik in naravoslovje. ♦(Tiskovno društvo) v Mariboru si je iz volilo g. prof. Jauko Pajka za predsednika, g. dež. po slanca korarja Kosarja za podpredsednika in g. korvi karja Rolo za zapisnikarja. Odbor je žo začel svoj delavnost. Slišimo, da bodo vredništvo „S!ov. Gospo darja", kterega je odkupil od g. dr. Preloga, izročil Jakobu Alešovcu, vredniku .Brenceljna" v Ljubljani. * (Brandstotter in Seidl) Bta sklicala te dni 8hod volicev tukajšnega volilnega okraja. Izmed 186 volilcev se je zbora udeložilo samo 34 ljudi, ki pa Še vsi nimajo volilnega prava. Ker sta Brandstetter iu Seidl svojo modrost razlagala pri zaprtih durih, no moremo o njih govorih poročati. Iz nemških te egramov smo zvedeli, da sta obljubila, ka stojita na Rechbauor-jevem stališči. Prav imata. Sa| jima je žo nemški pesnik svetoval : Und kanustdu selber oin Ganzesbilden, so sehliess' als dienondes Glicd selbst an ein Ganzes dich an! * (Nedotakljivost Nemcev.) Neki Nemec z imenom Pichler jo v Petersburgu iz državno knjižnico nakradel drazih knjig za veliko tisoč rubljev. To bi no bilo ravno nič nenavadnega, a nenavadno in čudno je to, ka nemški listi pišejo, da ko bi bil Ruš to storil, bi bil že davno na potu v Sibirijo. Tedaj colo pri zlo-ČinBtvu bo Nemcem drugače meri nego domačinom ! Potem pa še proti Rusiji kriče, ka so tam zatirani ! * (Zoper ogenj in tatove) varujejo premoženje in imei je nalašč umotno izdelane blagajnice ali kase, kakoršuc so naznanjene v douašnjom inseratu. Ker je blago gospod a Vincenca K a n d u t h - a že davno kot jako dobro pripoznano, — kar je tudi pri kuinjah v Mariboru 1. 1863 in v Gradci L 1870 javno najboljim vspehom dokazal — ker mu je mari za sako novo znajdbo, za vsaki napredek na tem polji in slednjič ker jo goap. Vinc. Kanduth naš rojak po rodu po mišljenji, priporočamo njegove izdelke aloven-kemu občinstvu, zlasti še zbog tega, da se podpira domača obrtnija, umetnost. Narodno gospodarstvo. Nove železnice na Slovenskem. i. V zadnjem broji smo omenjali nemške brošure, ki govori o sedanjih in prihodnjih železnicah na Slovenskem. Pisatelj jih priporoča celo vrsto. Njegov namen kaže stavek: „Naša vlada ima nalogo jugovzhodni in n južni del monarhije prepreči s primerno železniško mrežo, kajti v celi monarhiji smo vsi složni v misli, da v političnem oziru ničesa nimamo pridobiti proti zapadu in n aevero-zapadu, da pa nas v kupčijako-političnem o-ziru čaka hvaležna misija na obalih Une, Kulpe, Save n Donave." Prvi del brošure je polemičen, toraj takoj prestopimo k pozitivnim nasvetom. V prvi vrsti se na-svetujo črta, ktora bi so pri Sinjči veai (Kiihnsdorf) leg Velikovca začela in tako Celovec vezala 1. z Ljubljano in 2. z Karlovcem. Prvi kos te črte bi šel iz Sinjče vesi čez Kapljo, Jezerski vrh, Kokro, Mengiš Ljubljano. Bila bi to najkraša zveza med kranjskim in koroškim glavnim mestom, bila bi dolga samo 13*5 milj, med tem ko jo sedanja železnična črta Celovec-Beljak - Trebiž-Ljubljana 215 milj dolga, torej celih 8 milj daljša nego nasvetovana nova. Razvodje nasveto-vano železnice bi bilo na Jezerskem vrhu; vsa črta bi potrebovala 1 predor 600 sežnjev dolg (na Jezerskem vrhu), 4 manjše predore vso vkup 123 sežnjev dolge, 1 most čez Dravo 100 sežnjev dolg, 1 most čez Savo 70 sežnj. dolg, 8 mostov po 10-40 sežnj. dolgih in čez Jezero 1 viadukt 70 sežnjev dolg. Stroški za zidanje stali 1.100.000 za eno miljo, torej za vso črto do Ljubljane 14.850.000 gld. Kraji, koder bi nova železnica tekla, so v poljedeljstvu, veči obrtniji in rudarstvu že zdaj precej visoko stopnjo dosegli in bi se povzdignili še na mogo višo, ko bi se jim svet odprl. Velikovški, pliberški in kapeljski okraji spadajo mod najbolj obljudene kraje vse Koroške; razne brezine in stransko doline pri vhodu na Belo, potem rodovitne planine sinjčevaške, junjske, šraiholske in pliber-ško so mnogo pečajo s poljedelstvom, rudarstvom in lesno trgovino. Velike fužine v Kaplji, Schwarzenbergu itd. izdelujejo mnogo svinca, svinčenega blaga, železa in cementa. Bela ima mnogo lesa, mineralnih virov, žag in obilo kupčujo 8 tržnim lesom in šteje v primeri b svojo lego mnogo prebivalcev. Kokrska in sosednje dolino imajo še pralese ; prebivalstva je v primeri obilo, ktero se v hribih peča s živinorejo, kmetijstvom, seka mnogo lesa in ga pripravlja za trgovino na svojih mnogih velikih žagah. Opomniti je na velike fužine na Kokri, na olarije in žage; na koncu kokrske doline se pričenja rodovitna in gosto obljudjena planina, ki se razteza do Kranja, Radolice, škofije Loke in celo do ljubljansko planine. Tu se skoraj vas tišči vasi, vsaka skoraj skrita v sadjnem drevji. Kmet teh krajev je ob enem rokodelec, s svojimi otroci in družino za trgovino izdeluje nevaljano sukno (rašo), koce, platno, špice, tkanino, ščetinino, korbe, vozove, suho robo, tiskavnična pokrivala, klobučnino, slamnike in sita, ktera so od tod po vsem svetu razpošiljajo, drugo blago pa se prodaja po vsoj Avstriji, tako da se naročilom niti vselej ustrezati ne more. Kranjski, loški, tržiški in radoliški okraji so jako obrtni, kakor se sploh more Gorenjec glede pridnosti in obttnijsko sposobnosti meriti s nemškim Pemcem in svojim čeBkim rojakom. Poljauska, kokrska, kamnjegoriška in kropška dolina jo polna raznoga železa in železija, tu bo izdeluje mnogo lesa in drugih obrtnijskih stvari in prebivalci teh dolin le Čakajo ugodne komunikacijo, da svojo de- Javnost še razširijo ; fužine v Kropi, Kamnji gorici, Železnikih, Zorci, Poljanah in Toplicah, limarijo in stro-jarije, žago in malni za olje so ravno tako znani, kakor tu, da se iz teh krajev na tisoče centov lanenih opreš-nikov za živinsko rojo uvaža na Koroško, V Kranji ie po zimi šteje 50—90 voz , ki so samo surovo hohe na prodaj pripeljali, kakor sploh Kranj in Kočevje v kraljestvu Iliriji največ mastnine na sitnenj stavi. Drugi oddelek to črte hi bilo nje DO nadaljevanje iz Ljubljane čez Višojegoro, Fužino, Črnomelj v Karlovce. Ta črta bi potrebovala 3 predore, in sicer pri Višnji gori 20, pri Vršiči 140 in pri Modru/.-Potoku GO sežnjev dolzega. Mostovi bi se morali napraviti : čez Kulpo (40°), čez Ljubljanico (15°). čez Krko (20°) in čez Lahino (12°), potem pri Vršiči 20° dolg in 28° visok viadukt. Črta Ljubljana-Karlovec — 17-1 milj dolga — bi za vsako miljo stala 940.000 f., torej vsega vkup 16.074.000f. Sedanja železnica čez Zidani most, Zagreb v Karlovec jo 25 milj dolga, torej bi bila ona čez Višnjo gor in Črnomelj skoraj za 8 milj krajša ; sedanja železniška črta iz Celovca čez Maribor in Zagreb v Karlovec je 46'/«i milj dolga; nova črta iz Celovca čez Ljubljano iu po Dolenjskem v Karlovec bi bila skoraj za 20 milj krajša. Črta Ljubljana-Karlovec je važna in neobhodno potrebna, da se najkrajše zvežejo južne in južnovzhodne pridelujoče dežele s povžijujočim zapadom. Dolenjski kraji, koder bi železnica tekla, so jako obljudjeni, se pe čajo v poljedelstvom, vino-, živino- in sadjerejo, kup čujejo s raznim lesom od najmočnejega debla do fur nirskih platnic Prebivalcem je treba te železnice, da morejo s svojimi pridelki na trg. Kočevska planina ima bogate zaloge premoga, o k t eri h izvedenci trde ka presezajo najbolj smela pričakovanja ; v teh okrajih so še pralesovi, kjer so na tisoče sežnjev lesa na loto zastonj pogubi; na obeh straneh železnice doli do Kar lovca je premnogo lesa, kar ni dovolj poudariti. \ dobrih letih pridela Dolenjska 30 — 40 tisoč centov su hega sadja, ki se čez Ljubljano in Zidani most prodaja na obali vzhodnega morja in finskega morskega zaliva v dobrih letih do 20 tisoč centov medu in voska, in bi lahko izdelala do 20 tisoč centov ilirskega potnšeljna ko bi les zastonj ne šel v pogubo, ker poman j kuje dobrih potov. Vina se precej pridela in bi se ga Se mnogo več, ko bi ga bilo mogoče na semenj spravljat — V Fužinah in Gradacu se vsako leto izdela 200.000 centov raznega tržnega želozja za stavbo, mostove, drugo lilo železo, topniške krogle itd. — Novomesto, kterernu bi se nova črta približala na slabo miljo, je po velikosti drugo mesto na Kranjskem in važno zarad okrožne sod nije in drugih gosposk, realne gimnazije in primerne garnizije. Čisto blizo nasvetovano železnice so toplice Toplice, ki imajo s krapinskimi in gaštajnskimi t plicami enako in tudi ravno tako gorko vodo, in bi Toplice kratkih letih gori omenjeno tuje toplice glede obiska vanja ne le dohitele, ampak bržkono celo prehitele. Pri razstavi v Gradcu 1870. I. s zlato svetinjo nadarjena. frra stajarska Dunajska borsa 14. aprila. Enotni drž. dolg v bankovcih . . . B8 (1 DO kr. Enotni drž. dolg v erebru . . . . 68 „ 50 „ 1860 dri. posojilo.......96 „ 40 , Akcije narod, banke.....1 7 „ 33 „ Kreditne akcije........ 276 „ 70 „ London...........125 „ '20 „ Srebro...........192 „ 50 „ Napol............ 9 „ 90 _ Prosimo pozor! mnogo let skušen najboljši pripomoček za kašelj, hripavost in suha usta pri govorjenji, jo gumi s sladkorjem. Iz toga narejene gumi-bon-bone, škatljico za 20 kr. prodaja (12) F. Kolleliiig v Martinim. T. Rochel & Comp. v Gradcu. kr. priv. tovarna (fabrika) ognja in vloma varnih blagajnic (kas) za denar in pisma, miz za pisanje V i učenci j-a kaiiriutli-u v Grarici, tovarna: Beethovenstrasse 21, Ć^^t % TSS^SC^SS^ hla>?a' " k,-iu*a™cami P° P°"b*ih P^entih, in najsolidneje dovršene izdelke, za f*P$ Primernemu vplačilu na olajšanje p. n. občinstva tudi plačila na sv u te Izkljucljiva prodaja pri ^» - železninar, Oriesgasso Nr. 10, v Gradci. ±9 (D zahvaliti svoje lepo laso cninemu, najzanesljivejšemu in najboljemu l»s'i|»oiiio€*l*ii Ka lasno rast (haarwuohsmittol). Ni je stvari, ki bi lase na glavi bolj branila in vrastenji podpirala, kakor po vsem svetu tako znana in sloveča, od mediciničnih avtoritet preskufiena, z najsijajnejšimi in čudovitimi vspehi kronana, od Nj. c. kr. apostolskega veličnstva cesarja F r a D z a Jožefa I. avstrijskega, kralja ogetskega in češkega itd. z izključljivo e. kr. privilegijo za ves obseg c. kr. avstrijskih držav in vseh ogeratrih kronovin s patentom 18. novembra 1865, št. 15.810,1892 odlikovana Resedina pomada za kravžljanje (neseflti-Kruii^el-JPomafle), pri ktero redni rabi se colo najbolj gola mesta na glavi popolnoma z lasmi obrastejo, sivi in rudeči Ihbjo dobo temnejšo barvo ; ona lasna tla čudovito okrepča, popolnoma in v malih dneh odpravi vsakojak oprhljanje in luskinanja, za vselej in v kratkem ustavi izpadanje las, dajo lasom naravno svetlobo, lasje dobijo wlo?ftto in jih brani, da v pozno starost no osive. Zarad svoje jako prijetne vonjave in krasno zunanjo oblike je poleg vsega kinč najfineji toaletni mizi. Cena ene steklice s podukom (v 7 jezikih) I gld. 50 kr., s poštnim pošiljanjem I gld.60kr.a.v {HT* Prodajalci dobe dostojne odstotke. Fabrika in glavna centralna razpošiljavna zaloga za drobno in debelo pri Karlu Polt-u parfumeur-ju in lastniku većih c. kr. privilegij na Dunaji, Hernals, Annagasse 15, v lastni hiši, kamor noj so pošiljajo vsa pismena naročila, in kjer se naročila iz provinc za poslan gotov denar ali proti poštnemu povzetju najhitreje izvršujejo. --=~S-OOg§OOCx^--- Glavne zaloge so edino pri gospodih: Viktor GrablOVV'ltz, lekarju „sum Mohren" ▼ Gradcu, Murvorstadtplatz; na daljo pri Eduardu Mahru, Matija Furstov sin, dišavarskomu kupcu v Ljubljani, trgovec z nirnbcrškim blagom v Beljaku in A. Hudelist v Celovcu. (13) mndo «a kraviManje j kakor pri vsakem izvrstnem fabrikatu, poskušajo so tudi pri tem i • torej prosimo, naj se kupci obračajo lo na gori omenjene zaloge ii je od Karla Polt« na Dunaii izrecno znhtuvnin. kakor imi tudi nmai< ze ponarejanja inpačenja; in naj pravo ItcHodino po-binaji izrecno zahtevajo, kakor naj tudi pazijo na gori tiskane mnrke. Isdatelj iu odgovorni vrednik Martin Ji-lovšck Tiskar Uduerri Junurlilte 82