SVOBODNA SLOVENIIA LETO (ANO) LXVI (60) • STEV. (N°) 44 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 15 de noviembre - 15. novembra 2007 Novi predsednik Slovenije je Danilo Türk Na čelu države Slovenije bo prihodnjih pet let Danilo Türk, ki so ga volivke in volivci na četrtih predsedniških volitvah izvolili na mesto tretjega predsednika republike. V drugem krogu, ki je potekal preteklo nedeljo, je prepričljivo premagal protikandidata Lojzeta Peterleta. Türk je prejel 68,26 odstotka oz. 671.018 glasov, Lojze Peterle pa 31,74 odstotka oz. 312.012 glasov. V svojem prvem nastopu je Türk napovedal, da želi delovati v skladu s svojim predvolilnim geslom - „predsednik, ki združuje in name se lahko zanesete". Türk se je najprej zahvalil vsem volivkam in volivcem, ki so s svojimi glasovi in izbiro izrazili voljo ljudi v Sloveniji. ,,Ljudje na Slovenskem so spregovorili. Povedali so, kaj hočejo in to nas vse zavezuje," je dejal Türk. Kot predsednik želi biti z ljudmi in želi delovati kot predsednik, ki želi združevati, je še poudaril. Peterle, ki je bil neodvisni kandidat s podporo treh največjih vladnih strank, je dejal, da mu ni žal, da je kandidiral na predsedniških volitvah. ,,Žal bi mi bilo, če ne bi kandidiral," je dejal. Ugotovil je, da je na volitvah očitno prišlo do polarizacije, ko so se ljudje za kandidate odločali glede na svoj odnos do vlade. Peterle je svojemu protikandidatu Danilu Türku čestital za, kot je dejal, izdatno zmago in mu zaželel, da bi srečno vodil državo v naslednjih petih letih. Zahvalil se je vsem, ki so mu zaupali in ga podpirali pri kandidaturi. Glasovanja se je udeležilo 987.417 volivcev oziroma 58,40 odstotka volilnih upravičencev. Novi predsednik države bo svojo funkcijo lahko prevzel in začel opravljati vse naloge, pooblastila in pristojnosti, ki mu po ustavi pripadajo, šele po izrečeni prisegi v Državnem zboru. V skladu z dosedanjo prakso bo najverjetneje seja državnega zbora, na kateri bo predsednik države slovesno prisegel, Zmagovalec pozdravlja tik pred iztekom petletnega mandata zdajšnjega slovenskega predsednika Janeza Drnovška, ki mu funkcija poteče 22. decembra. Drnovšku bo samodejno pripadel naziv bivšega predsednika. ŽIVLJENJSKA POT Novi predsednik se je rodil 19. februarja 1952, stanuje v Ljubljani in je redni profesor mednarodnega prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Predlagateljica njegove kandidature je nekdanja predsednica ustavnega sodišča Dragica We-dam Lukič in skupina volivcev. Slovenski veleposlanik pri ZN je bil od leta 1992 do leta 2000, ko je za pet let postal pomočnik generalnega sekretarja ZN Kofija Annana in najvišje uvrščeni Slovenec na hierarhični lestvici svetovne organizacije. Potem ko ga Annan ni imenoval na položaj podsekretarja za politične zadeve, je odstopil. V New Yorku je prebil 13 let, večinoma kot predstavnik nove države. Priznanje Sloveniji, ekipi in njegovemu delu je bilo Celotni štab: Borut Pahor, Gregor Golobic, Karl Erjavec in Danilo Türk Volitve v Argentini Po podatkih, ki smo jih dobili od predsednice volilne komisije dr. Marjane Poznič Mazieres, je volilo na veleposlaništvu RS v Buenos Airesu osebno 365 volivcev, od katerih je kandidat Lojze Peterle prejel 345 (to je skoraj 95%) Türk pa 20 ( 5%), kar je približno isto kot v prvem krogu. Poleg tega so dobili na veleposlaništvu še 666 glasovnic, ki pa jih niso odprli, ampak neodprte poslali v Slovenijo v nadaljnjo preštevanje. Poleg tega se je lahko na veleposlaništvu volilo še na referendumu za zavarovalnice, kjer je bilo samo 8 volivcev, od katerih je bil 1 glas neveljaven, 6 za in 1 proti. Tako majhno število volivcev je lahko razložiti. Isti dan je bil tudi Slovenski dan, naš glavni skupni praznik, in so^ljudje raje glasovali na podlagi gradiva, prejetega po pošti. Število volilnih glasov in glasov po pošti je celo nekoliko večja kot v prvem krogu, saj presega 1000 glasov. predsedovanje Varnostnemu svetu pri OZN (leta 1998 in 1999). Po koncu dela v ZN se je vrnil v akademsko sfero na Pravni fakulteti v Ljubljani. Danes je prodekan Pravne fakultete v Ljubljani. Po diplomi se je posvetil proučevanju problematike manjšin in človekovih pravic in se zaposlil kot sekretar komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja pri SZDL Slovenije. Leta 1978 je uspešno ubranil magisterij z naslovom „Mednarodnopravno varstvo manjšin", zaradi katerega je postal še istega leta asistent na Pravni fakulteti. Z doktorskim nazivom je leta 1983 postal predstojnik Inštituta za mednarodno pravo in mednarodne odnose. Kot je zapisano na njegovih spletnih straneh, je ostal zvest branjenju človekovih pravic in zato je z Amnesty International reševal različne primere kršitev v tedanji Jugoslaviji. Kot strokovnjak je bil leta 1984 izvoljen v Podkomisijo OZN za preprečevanje diskriminacije in zaščito manjšin. Danilo Türk je mladost preživel v Mariboru kot prvorojenec učitelja Štefana in šivilje Marije. Poročen je z Barbaro, s katero se je spoznal v knjižnici, ko je iskal gradivo o mednarodnih organizacijah. Je tudi oče Helene, ki se jima je rodila leta 1980. ČESTITKE VLADE IN CERKVE Predsednik vlade Janez Janša je v ponedeljek čestital novoizvoljenemu predsedniku Danilu Türku. ,,Volitve so čas, ko ljudje povedo, kaj si želijo in suvereno izrazijo svojo voljo," je zapisal Janša in ob tem izrazil željo po sodelovanju z novim predsednikom ,,pri delu za blaginjo Slovenije". Zunanji minister Dimitrij Rupel je novemu predsedniku zaželel veliko uspeha pri opravljanju pomembne funkcije, ki mu je bila zaupana. V imenu vseh katoliških škofov in vernikov je novoizvoljenemu predsedniku čestital tudi ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran. Poudaril je, da je visok odstotek glasov volivcev, ki jih je prejel Türk, „zavezujoč za prihodnost, saj je povezan z velikimi pričakovanji". Katoliška cerkev pričakuje, da bo Türk prispeval k dvigu politične kulture in poskrbel, da bo položaj Cerkve v Sloveniji primerljiv s položajem v sosednjih evropskih državah. Uran je izrazil željo po konstruktivnem dialogu s Türkom glede najboljših poti za uresničitev legitimnih pričakovanj Katoliške cerkve. Novoizvoljenemu predsedniku je voščil božji blagoslov za uspešno izpolnjevanje predsedniške funkcije, ki jo po njegovih besedah „sprejema za nadaljnji razvoj blaginje slovenskega naroda". Dobrodošli med nami To sredo, 14. novembra, je prihitel na obisk med slovenske rojake v Argentini pomožni mariborski škof, msgr. dr. Peter Stumpf. Msgr. Štumpf je pri slovenski škofovski konferenci zadolžen za pastoralno skrb Slovencev po svetu. Med nami se bo mudil od 14. do 28. novembra (celoten program je objavljen na strani 6). Ko mu z odprtimi srci izrekamo dobrodošlico, prosimo Boga, da bi nas, po njegovi prisotnosti in besedi, potrdil v veri in zvestobi krščanskim in slovenskim izročilom. Slovenski praznik Preteklo nedeljo smo praznovali 52. Slovenski dan in 40. pristavski dan. Na programu je bila slovesna sveta maša, posebna akademija ob obletnici krajevnega društva, slavnostno kosilo in popoldanski kulturni del. Rojaki so prihiteli v lepem številu, zlasti k popoldanskemu delu prireditve, katere osrednji del je bil slavnostni govor gospe Marjane Batagelj in odrski prikaz igre Matura, v režiji Dominika Oblaka. Ta praznik posebej povezuje našo skupnost, saj pri njem na en ali drug način sodelujejo vsi naši domovi. O posameznih točkah praznovanja, skupaj z celotnim besedilom slavnostnega govora in kritiko predstavljene igre, bomo izčrpno poročali v prihodnji posebni številki Janša na Kitajskem Premier Janez Janša je na povabilo kitajskega premiera Wen Jiabaa opravil štiridnevni uradni obisk Kitajske. Spremljali so ga trije ministri in 55-članska gospodarska delegacija. Obisk je bil namenjen krepitvi dvostranskih odnosov med državama, promociji slovenskega gospodarstva na Kitajskem, odnosom med EU in Kitajsko v času slovenskega predsedovanja uniji in izmenjavi mnenj o pomembnejših mednarodnih vprašanjih. Premier z delegacijo, v kateri so bili tudi zunanji minister Dimitrij Rupel, minister za gospodarstvo Andrej Vizjak in ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič, je med svojim prvim obiskom v Ljudski republiki Kitajski obiskal najprej Peking, ki se intenzivno pripravlja na olimpijske igre prihodnje leto, nato pa še Šanghaj. Prvi del obiska je bil politične narave, drugi pa bo namenjen gospodarskemu sodelovanju. Janšo je v četrtek 8. t.m. sprejel gostitelj, kitajski premier Wen Jiabao, v petek pa še predsednik države Hu Jintao in predsednik stalnega komiteja vsekitajskega ljudskega kongresa Wu Bangguo. Rupel pa se je v četrtek sestal s kitajskim zunanjim ministrom Yang Jiechijem. Zadnji dan obiska pa so se mudili v Šanghaju, kjer ima svoje podružnice nekaj slovenskih podjetij, in kjer živi tudi večje število Slovencev. Predsednik Janša je v Šanghaju obisk na Kitajskem ocenil kot uspešen. Kot je dejal v izjavi za slovenske medije, je po pogovoru s slovenskimi gospodarstveniki, ki ga spremljajo na obisku, dobil vtis, da nihče ni razočaran in da so bili s kitajsko stranjo doseženi konkretni dogovori in stiki. BERI^ KARDINAL RODE O ROŽMANU IN KUČANU.........2 SREČANJE Z ZGODOVINO PRI SV. ANI...................2 KVARTET TARTINI V SLOMŠKOVEM DOMU ...........3 30 LET SMRTI KARLA MAUSERJA..............................4 KARDINAL FRANC RODE O škofu Rozmanu in Kučanu IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI TONE MIZERIT Kot smo poročali v številki 40. našega lista, je Vrhovno sodišče RS v Ljubljani razveljavilo sodbo vojaškega sodišča, ki je 3. avgusta 1946 obsodilo ljubljanskega škofa Rožmana. Novica, ki je povzročila veselje med nami in tudi v katoliških krogih v Sloveniji, pa je seveda razburila duhove na slovenski levici. Nekaj dni za tem je bivši predsednik Milan Kučan izjavil, da je on že 1. oktobra 2001 pisal v Vatikan in predlagal, da bi takrat prenesli truplo škofa Rožmana in ga pokopali v Sloveniji. Ob nastali polemiki (glej št. 43 našega tednika) je zanimiv intervju s kardinalom Francom Rodetom, ki ga je za slovensko radijsko oddajo v Buenos Airesu ,,Okence v Slovenijo" imel njen urednik Mirko Vasle. Razgovor so iz oddaje dobrohotno posredovali tudi za objavo v Svobodni Sloveniji. Potekal je v španskem jeziku (prevod je naš). V njem Vasle najprej vpraša kardinala Rodeta za mnenje ob razsodbi Vrhovnega sodišča. „Dovolite, da najprej nekoliko opišem zgodovino te zadeve. Leta 2001 je tedanji vrhovni tožilec Republike Slovenije Anton Drobnič, nekaj dni pred mu je zapadel mandat, vložil na Vrhovno sodišče zahtevo po reviziji sodbe škofa Rožmana, zaradi grobih formalnih napak. Resnično, ljubljanskemu škofu je sodilo vojaško sodišče, kar je bilo protizakonito celo po tedanjih jugoslovanskih zakonih. O tem problemu, o obsodbi škofa Rožmana, sem večkrat govoril s tedanjim predsednikom Milanom Kučanom, in sem ga prosil, naj poseže, da bi se razveljavila obsodba vojaškega sodišča. Izjava nedolžnosti škofa Rožmana je bila zame predpogoj za prenos njegovih zemeljskih ostankov v Ljubljano. O tej točki se nisva zedinila s predsednikom. On je vztrajal, da lahko prepeljemo škofove ostanke, brez izjave nedolžnosti, jaz pa sem smatral obratno. Kako bomo prepeljali v Slovenijo truplo človeka, ki je obsojen kot zločinec? Najprej je treba razveljaviti obsodbo, in šele potem misliti na pokop v prestolnici Ljubljani. Stvar je ostala pri tem, brez možne rešitve, zlasti še potem, ko je gospa Zdenka Cerar, ki je nasledila Drobniča kot vrhovna tožilka, umaknila vlogo svojega prednika. V tistem trenutku nismo mogli storiti ničesar. Položaj je bil popolnoma blokiran. Spremenil se je šele potem, ko je bil leta 2004 spremenjen zakon, ki dovoljuje, da ne samo bližnji sorodniki ampak tudi ustanove lahko zahtevajo revizijo sodnega procesa. Od tistega trenutka je bilo možno začeti nov postopek sodbe ljubljanskega škofa. Od tistega trenutka je tudi ljubljanska nadškofija lahko zahtevala pregled obsodbe, kar meni, v dobi mojega vodenja nadškofije, ni bilo možno. Kar pa zadeva pisma predsednika Kučana vatikanskemu državnemu sekretarju Sodanu, tistega jaz nisem vedel in tega mi ni nikoli omenil. Na vsak način sem z zadovoljstvom ugotovil, da je Sveti Sedež imel isto zadržanje glede škofa Rožmana kot jaz. To je, da je treba najprej razveljaviti obsodbo in šele potem se lahko njegovi ostanki prepeljejo v Slovenijo. To je, kar lahko povem. Po vašem mnenju, gospod kardinal, kako se bo sedaj razvijala sodba škofu Rožmanu in kdaj se lahko misli na prenos njegovih posmrtnih ostankov v Slovenijo? Glejte, kar se sodišča tiče, je zame stvar dokončno zaključena, ker po slovenskih zakonih se ne more soditi mrtvemu. Torej je ponovna sodba škofa Rožmana čisti izmišljaj (pura ficcion). Kot se meni zdi se to ne more storiti in jaz mislim, da se ne bo. O drugem pa, o prenosu njegovega trupla v Slovenijo, jaz mislim in želim, da se priprave začnejo čim prej in naj se v kratkem času izvede dostojen pokop škofa Rožmana v ljubljanski stolnici, kar kot pastir in človek globoke vere popolnoma zasluži. (Po dobroti oddaje ,,Okence v Slovenijo". Pogovarjal se je Mirko Vasle) VTISI IZ SLOVENIJE Pri sv. Ani (Od našega dopisnika) Sv. Ana je v težkih časih bila blizu trpečih. Kot potrdilo lahko takoj omenim teharsko taborišče in Ljubelj. Že večkrat, ko smo potovali mimo Ljubelja, mi je pogled iskal to cerkvico, ki naj bi bila zadnja, ki so jo begunci videli, preden so se leta 1945 podali v ljubeljski predor ali prekoračili istoimenski prelaz. Običajno smo vedno hiteli mimo, pa tudi nobenega smerokaza ni, kjer bi lahko s ceste zavil k njej. Nekoč smo se ustavili le ob ostankih podružnice koncentracijskega taborišča Matthausna, ki je tam blizu poleg grozot nacistične kriminalnosti bil priča mimohoda deset tisočev, ko so ob koncu druge svetovne vojne iskali zavetja pred partizanskim nasiljem. V soboto je naš župnijski pastoralni svet preživel delovno soboto v Oazi miru na Ljubelju. Ponudila se mi je prilika, da sem ob premoru poiskal poti do nje. Nisem si mislil, da je cerkvica prav za prav le nekaj sto metrov stran od tega nekdanjega Kompasovega hotela! Več knjig in tekstov takratnih prič in udeležencev slovenskega ekso-dusa opisuje pot čez Ljubelj, njihov strah pred blokiranim predorom, o težkem prehodu z vozovi čez prelaz, o napadu partizanov in druge dogodke. Do cerkvice sv. Ane je po poti iz Oaze prav blizu. Ni asfaltirana; zad- nji metri so celo po travi, kjer se poznajo le kolesnice vozila, ki občasno pelje do bližnjega pašnika. Tam se je paslo nekaj konjskih glav. Začel sem iskati pri cerkvi, od zunaj lepo oskrbovani, kljub nekaterim madežem na zidovju, ki se dvigajo iz tal. Odkril sem le ena vrata, pa še ta so ob strani, kar me je presenetilo. Seveda so zaprta, saj je v njej sveta daritev le občasno. Naslonjena je na breg, zato je pod njo škarpa, da se teren ne posede ali zgrmi v dolino. Bom pa še okrog stopil in slikal cerkev izpod škarpe. Zdaj sem pa našel! Okoli cerkve ni nobenega groba, pod škarpo pa! Oziroma: ne vem, če je grob, a obeležje je pritrjeno na škarpo, pod njim še goreča sveča. Spomin na napad, ki je pustil žrtev, očeta prijateljev, s katerima smo toliko let prepevali, mi je potrjen s to ploščo. Vendar ni bilo to edino pričevanje o onem žalostnem letu. Med kosilom je Vlado Pečnik, župnik v Kovorju in odgovorni za Oazo miru, opozoril na lepoto krajev, ki obdajajo Oazo, obenem pa na grozote, ki so se dogajale v takem okolju: o nacističnem koncentracijskem taborišču in o kolonah beguncev, ki so si preko Ljubelja hoteli rešiti življenje. Pa vsem ni uspelo ... Sicer pa je po Sloveniji vse polno lepih krajev, a - na žalost - tudi polno takih, ki človeka stisnejo pri srcu. GB Piranski zaliv, hrvaško morje? ,,Slovenci zahtevajo Piranski zaliv. Vendar ne bo šlo. To je hrvaško morje!" Tako je Franjo Tudman pribil na svoji poslednji tiskovni konferenci, oktobra leta 1999. Tudmanovo maksimo o hrvaškem morju v Piranskem zalivu si je drznil omajati samo en hrvaški voditelj, Ivica Račan, ki pa se je zaradi sporazuma o meji s Slovenijo komajda obdržal na oblasti. Zelo resen nauk za premiera Iva Sanaderja in tudi za vsakogar, ki bo po novembrskih volitvah vladal Hrvaški, piše Ilinka Todorovski v Financah. Sprememb v odnosih med Zagrebom in Ljubljano tudi po teh volitvah ne bo. Ne glede na izid si v Sloveniji nihče ne bo mogel oddahniti. Le nekaj tednov po volitvah, pa je vse, kot da se ne bi nič zgodilo. Vrnile so se stare težave, nekatere celo povečane, in ni jasno, v kateri smeri plovemo. Temno obzorje. Nekatere stvari so bližnje, druge oddaljene, kot zamegljene. Za pravo presojo pa je važno, da se ne ustavljamo ob vsakdanjih malenkostih, temveč da si ogledamo širša področja: kam se usmerja celotni razvoj. Nekaj postaja jasno: sedanja vlada (predsednik) skuša olajšati delo prihodnje (predsednice). Zato tudi opravlja nekatera ,,umaza-na" in vsekakor nepopularna dela. Med te spada povišanje med 5 in 8 točk davka na izvoz, ki prizadene zlasti poljedelsko področje. Davki na izvoz so že tako izredno visoki, saj dosegajo kar 25 % izvožene vrednosti. ta je tudi eden glavnih dohodkov države. Sedanja povišica predstavlja letno dodatnih 1.500 milijonov dolarjev, ki bodo polnili vladno blagajno. Ta sicer enostaven podatek pa ima dva zanimiva odtenka. Prvi: ta dodatna vsota ni predvidena v proračunu, zaradi česar bo vlada z njo lahko razpolagal po mili volji. Drugi pa je, da ker se ta denar vzame podjetjem, se s tem prizadene tudi province, kajti ta denar bi podjetja lahko reinvestirala v domačem okolju. To je javno izjavil tudi sedanji kordobski guverner De la Sota in dodal, da se to ne uredi ,,z nekaj javnimi deli". Na razdeljevanju tega denarja namreč sloni moč vlade, da si pridobi ,,politično voljo" krajevnih veljakov. Politika in gospodarstvo. S tem vprašanjem je pravzaprav povezan velik del sedanje politične stvarnosti. Ne le opozicija, tudi gospodarski analisti zadnje čase poudarjajo, da je celotna davčna politika usmerjena v močno državo in šibke province. Celotna na-birka davka na izvoz gre direktno v državno blagajno. Enako se dogaja z davkom na čeke in še drugimi. In ker se delitev zveznih fondov že nekaj časa odvija v megli, bo treba ta podatek imeti pred očmi ne samo pri gospodarski, temveč tudi pri politični analizi položaja. Tako postopanje je možno zaradi zakona o izrednem gospodarskem stanju, ki ga je sicer zaradi realne potrebe izvajal že Duhalde, pa ga je do skrajnosti uspešno izkoristil Kirchner. Z lastno absolutno večino v parlamentu pa ni izgleda, da bi se temu na lastno škodo odpovedala gospa Cristina, ko bo zasedla mesto ob krmilu države. Demokratični absolutizem. O tem smo že nekajkrat pisali. V prejšnji številki smo omenili tudi možnost, da se vladni poslanski klub razdeli med čiste kirchneriste in zaveznike. Sedaj so v tej smeri že storili prve korake. Poslanci in senatorji, ki izhajajo iz radikalne stranke, pa so nastopili na vladnih listah ali pa v povezavi z vlado, so izrazili namen, da ustanovijo svojo poslansko skupino, da ne bi „izgubili avtonomije". Če opoziciji ne uspe sestaviti kakega močnega bloka, bo ta skupina radikalnega izvora postala ,,prva manjšina" v parlamentu in ji bo pripadala vrsta vodilnih mest in kontrolna funkcija, ki naj bi jo nad vlado izvajala opozicija. Tako bi prišli do stanja, ko bi kirchnerizem izvajal istočasno vladno in kontrolno funkcijo, kar spominja na tisto staro slovensko pesem, ki trdi da „lisička je ena zvita zver Smrdljiva reka. A vlada ne bo mogla rešiti vseh problemov pred nastopom nove predsednice. Problem s sosednjo državo na reku Urugvaj zaradi papirnice Botnia se je tako zapletel, da ni izgleda hitre rešitve. Afera je dokončno eksplodirala na zasedanju iberoameriških predsednikov v Santiago de Chile. Ko so pričakovali vsaj nekaj zbližanja po posredovanju španskega kralja, je Kirchner neprevidno sprejel delegacijo iz mesta Gualegu-aychu, v odgovor pa je Ta-bare Vazquez dovolil, da je tovarna takoj začela delovati. Osebni prepir obeh predsednikov, ki sta se še prejšnji večer objela v znak blage volje, je nato zaprl vsako pot poravnave. Urug-vajski predsednik je nato še ukazal nesmisel, naj se zapre meja in prepove letalske polete v bližini tovarne. Botnia je torej začela obratovati, a tudi priznala, da bo ,,vsaj nekaj časa" smrad nadlegoval bližnja naselja. Ambientalisti so v demonstraciji zasedli most in pluli po reki, a vse je poteklo mirno. Problem pa je ostal odprt in ni mu videti konca. Prosi za nas! V takem ozračju je preteklo nedeljo v malem naselji Chimpay, sredi Patagonije, potekala slavnost proglasitve za blaženega mladega Indijanca. Ceferino Namuncura je bil rojen 1886 kot sin indijanskega poglavarja. Stopil je v salezijanski red, odšel v Buenos Aires in Italijo kot seminarist, in umrl na posledicah jetike v Rimu leta 1905. Leta 1944 se je začel svetniški postopek, ki je to nedeljo potrdil blaženost in-dijančka. Pokopan je v kraju Fort^n Mercedes v provinci Buenos Aires, kjer se zgrinjajo množice vernikov. Kot je njegovo življenje sovpadalo s hudimi krči nastajanja argentinske države, je njegova beatifikacija priča sedanjim težavam Cerkve in naroda. Toliko bolj upravičeno, da se zatekamo k njemu s prošnjo za argentinsko časno in večno srečo. SLOVENCI V ARGENTINI KVARTET TARTINI V SLOMŠKOVEM DOMU Zadetek v polno V sklopu tretje turneje po Argentini je Godalni kvartet Tartini iz Slovenije nastopil v soboto 3. novembra v Slomškovem domu. Sestavljajo ga Miran Kolbl in Romeo Drucker, violini, Aleksandar Milošev, viola in Miloš Mlej-nik, violoncello. Kvartet je pričel svojo pot leta 1983 kot Godalni kvartet slovenske Filharmonije. S časom je postal ambasador Slovenske glasbene kulture na domačih in tujih koncertnih odrih. Nastopajo sami ali pa s pridruženimi vrhunskimi umetniki. Njihov repertoar se je razširil na vse možne kombinacije komorne igre. Leta 2001 je ansambel prejel nagrado Prešernovega sklada za sklop koncertov iz cikla ,,Večeri komorne glasbe". Nastopili so že po vsej Evropi in drugih koncih sveta, med njimi v Argentini. Kvartet je v teh letih posnel več plošč. V sedanji zasedbi nastopajo od leta 2001. KAJ SO IGRALI Ker ni bilo na razpolago tiskanih programov, je predstavil vsako skladbo posebej in njeno značilnost violinist Romeo Drucker. Kvartet je igral skladbe iz izbora svetovne literature in sicer prvi stavek, allegro moderato, godalnega kvarteta francoskega skladatelja M. Ravela, ki ga je skladatelj skomponiral med letoma 1902 in 1903 in je ena najpomembnejših skladb impresionistične dobe. Za tem so interpretirali drugi stavek godalnega kvarteta v E molu ,,Iz mojega življenja" češkega skladatelja Ben-dricha Smetane. Svojo tragično usodo je zlil v kvartet ,,Iz mojega življenja" ki je ena najpomembnejših skladb češke glasbe sploh. Sledilo je delo Joaquina Turine ,,Bikoborčeva molitev". Turina je španski skladatelj s preloma 19. v 20. stoletje. Delo ki je nastalo leta 1925, prvotno ni bil namenjen godalcem, temveč štirim lutnjam (po špansko, laud). Turina ga je pozneje predelal za godalni kvartet in takšnega smo tudi slišali. Krutost in čutnost ki jo je čutiti v tej impresiji koride poudarja mojstrstvo Turina. Potem smo poslušali iz zbirke Štiri sporočila slovenskega skladatelja Marjana Lipovška četrto sporočilo. Lipovšek je bil vsestranski človek, prevajalec, kritik, esejist, alpinist in pianist. Veliko je spremljal na klavirju hčerko, svetovno znano mezzosopranistko Marjano Lipovšek. Je predstavnik slovenske neoklasicistične smeri in skladba „štiri sporočila" je edina ki jo je skomponiral za godalni kvartet. Sledil je ,,Adiös nonino" argentinskega skladatelja Astor Piazzole v priredbi Jose Bragata. Vsak skladatelj ima vedno eno skladbo, ki čeprav ni najbolj uspešna, vsebuje in definira slog, stil glasbenega ustvarjalca. In to se dogaja Astor Piazzoli s skladbo ,,Adiös nonino", ki jo je skladatelj ustvaril ob očetovi smrti, leta 1959. Kot zadnjo skladbo koncerta je Kvartet Tartini interpretiral iz zbirke ,,5 novelette" op. 15 za godalni kvartet ,,Interludium in modo antico" ruskega skladatelja Aleksandra Glazunova. Kot prvi dodatek so iz iste zbirke odigrali „Orientalski ples". Kot drugi dodatek je Kvartet Tartini zaigral iz Smetanovega godalnega kvarteta ,,Iz mojega življenja" prvi stavek štev. 1 v E molu. KAKO SO IGRALI Kvartet Tartini je s svojim nastopom v Slomškovem domu ponovno dokazal zakaj slovi po svoji kvaliteti ne samo v Sloveniji, temveč po vsej Evropi in še drugod po svetu. Ne samo to, da razumejo dušo skladbe in skladateljevo čustvo, uspe jim prenesti omenjene vtise poslušalcem. Kvartet je izpostavil popolno muzikalnost ter izvrstno tehniko in uglašenost. Med koncertom se je izpostavil neke vrste daj-dam med glasbeniki in publiko. Prvi so s svojim izvajanjem želi močen in topel aplavz, drugi so prejeli prvovrstno glasbeno slaščico. Na koncu je bil aplavz tako mogočen da je ,,primoral" glasbenike zaigrati še dva dodatka. PA ŠE TO - V soboto 3. novembra je v prestižnem argentinskem dnevniku La Naciön izšla odlična kritika koncerta ki ga je Kvartet Tartini imel v gledališču Gran Rex v Buenos Airesu. Napisal jo je znani argentinski glasbeni kritik Juan Carlos Montero, ki je koncertu dodelil štiri zvezdice od petih mogočih in ocenil predstavo kot zelo dobro. - Kvartet Tartini šteje v svojem repertoarju nad 400 skladb med katerimi so mnoge delo slovenskih skladateljev. - Člani Kvarteta so bili navdušeni z akustiko dvorane Slomškovega doma. - Malokdaj so igrali zunaj Slovenije pred tolikimi slovenskimi rojaki kot v Slomškovem domu. - Koncerta se je udeležilo približno 250 ljudi. - Koncert Kvarteta Tartini v Slomškovem domu so organizirali Veleposlaništvo RS v Buenos Airesu, Zedinjena Slovenija ter Slomškov dom. - Kvartet Tartini je nastopal še v Salti, Jujuju, Rosariu, Tandilu in Buenos Airesu. Turneja v Argentini je potekala v organizaciji argentinske koncertne agencije Mozarteum argentina in Fundacije ,,El sonido y el tiempo internacional" - Po vsem tem sklepamo da je bil koncert Godalnega kvarteta Tartini iz Slovenije v Slomškovem domu zadetek v polno. me PRIHODNJA RAZSTAVA Eli Hafner pri Kulturni akciji Tudi tokrat nam vremenska napoved ni bila naklonjena, vendar se nas je dobri Bog, morda celo po priprošnji blaženega škofa Slomška, usmilil in nam privoščil jasen, sončen dan za letošnji šolski izlet v Glew. Lepo urejeno počitniško zemljišče nam še vedno dela preglavice: kar nekaj avtobusov, oziroma šol je zgrešilo pot in dospelo malo kasneje od predvidene ure srečanja. Najprej smo se vsi udeležili sv. maše, ki jo je daroval g. Pavel Novak. Takoj po njej so že čakale tekme v odbojki, ki jih je skrbno pripravil in Šolski izlet v Glew vodil prof. Jure Ur-bančič, s skupino sodelavcev. Otroci so se veselo porazdelili po skupinah in tekmovali med seboj, da so prišli do končne zmage in celo nagrade! Prof. Jure je dober poznavalec otroške duše in je predvideval tudi priznanje za zmagovalce, medalje, s katerimi je obdaroval zmagovite ekipe. Sonce je opoldne že vroče sijalo na nebu, a hladna sapica nas je stalno spremljala in omilila sončni objem. Dim pri ognjiščih je oznanjal do- brote, ki smo jih bili deležni za kosilo po zaslugi staršev in tudi šoferja! Navdušeni športniki so si kar hitro napolnili prazne želodčke ter se vrnili na igrišče. Sledile so že tradicionalne popoldanske tekme v nogometu, igranje med dvema ognjema, pogovori in tako je dan minil, ne da bi se zavedali. Približno ob pol petih smo se kar težko poslovili od kraja, kjer smo v prijateljskem vzdušju preživeli razgiban, vesel dan, se napojili svežega Prihodnjo soboto, 17. t.m. bo v mali dvorani Slovenske hiše, pri SKA, razstavljala Eli Hafner. Umetnica se je rodila 9. novembra 1954 v Tunuyanu, v Men-dozi mami Mariji Sajevic in očetu Florijanu Hafnerju. Slika že 27 let in ima za seboj mnogo samostojnih in skupinskih razstav. Poleg slikanja na platnu, ki je njena najljubša tehnika, riše tudi na les starih sodov. O naši umetnici meni univerzitetna diplomiranka umetnostne zgodovine Anamarija Stibilj Šajn: „Slikanje ji je želja, ljubezen, ki se ji posveča z vso prednostjo. Njene slike nastajajo počasi in natančno. Vsaka poteza čopiča pušča odlično sled. Ustvarja predvsem v oljni tehniki na platno, kar ji omogoča na slikovno polje vnesti specifično mehkobo, ki bi jo lahko primerjali z mehkobo duse. Pri beleženju je zelo precizna vseskozi ohranja tesen stik z realističnimi pojmovanjem človeške figure, ki jo vodi v pravo fotografsko natančnost. Pozornost posveča vsakemu detajlu in prav te dobesedno filigransko obdela. Svojstvenost likovnih zapisov Elizabet Hafner je nedvomno čutiti v upodobitvah draperije, predvsem pa čipk. S preciznostjo in mojstrsko dovršenostjo izrisuje čipkastih ovratnikov, rut, pa tudi namiznih prtov in podobnega. Pri tem ne uporablja čopiča, ampak se 'sli- ,Mama dela krofe karskega tkanja' teh delov oblačil oz. dodatkov v bivanjski kulturi loteva kar s šivanko. S konico igle namreč nanaša drobne pikice barve in tako ustvarja ne le verodostojno podobo, temveč tudi taktilno dražest-nost. Njene čipke so kot prave in kar same vabijo roko, da se o tem prepriča. S takšnim nanašanjem barve ustvarja občuteno, nežno površinsko naglašenost in svojstveno strukturiranost. Čipke pa v njeni ustvarjalnosti igrajo tudi simbolično vlogo, saj izpričujejo nostal-gičen spomin na svet in čas njenih babic. Zdi se, da so slikarki svetinja, ki jo želi ohraniti in do katere čuti posebno spoštovanje. ..." Razstava bo odprta tudi v nedeljo 18. novembra, od 10, 30 do 12. ure. Vsi toplo vabljeni. NAŠA SKUPNOST ZIVI zraka in naužili le denje v prihodnje pe narave. Nasvi-eto, Glew! V sredo, 31. oktobra je bil v Slovenski hiši duhovniški sestanek. Isti dan zvečer je bila seja voditeljic osnovnošolskih tečajev. V četrtek, 1. novembra popoldne so bile v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj in krajevnih domovih molitve in svete maše za naše pokojne. V petek, 2. novembra smo molili za vse naše verne pokojne. Od petka 2. novembra do nedelje 4. novembra so potekale duhovne vaje za žene in dekleta. Bile so v domu Duhovnih vaj Maria Auxiliadora v San Miguelu. Vodil jih je p. dr. Alojzij Kukovica. V soboto, 3. novembra je gostoval v Slomškovem domu godalni kvartet „Tartini" iz Slovenije. V nedeljo, 4. novembra je bil v Našem domu San Justo Zvezni mladinski dan. Spored je bil: sveta maša, dviganje zastav, začetek tekmovanj, kulturni program in prosta zabava. V četrtek, 8. novembra popoldne je bil v Slovenski hiši sestanek Zveze slovenskih mater in žena pod vodstvom Pavline Dobovšek. Sledilo je predavanje dr. Alenke Rajer Dolinar o sladkorni bolezni. Zvečer istega dne je bila seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije pod vodstvom predsednice Alenke Godec. V soboto, 10. novembra zvečer je v Slovenski hiši dr. Jože Dobovšek predaval akademikom pod naslovom ,,Mednarodno kazensko pravo: genocid in drugi zločini". V nedeljo, 11. novembra smo na Pristavi praznovali 52. Slovenski dan združen s 40. obletnico Društva slovenska Pristava v Castelarju. Po zbiranju gostov, dviganju zastav, sv. maši, akademiji ob obletnici Doma in kosilu je popoldne bila uprizoritev igre „Matura" v režiji Dominika Oblaka. V dušnopastirski pisarni so na razpolago knjige Franceta Perniška ,,Moj begunski dnevnik", kuharske knjige ge. Mire Ecker ter „Slovenski eksodus leta 1945" dr. Jožeta Ranta. Zveza slovenskih mater in žena tudi letos pripravlja tradicionalne božične pakete za naše rojake. Na voljo so tudi lepe božične voščilnice, delo in dar naših tukajšnjih umetnikov. D-ova za tiskovni referat ZS 30 LET SMRTI KARLA MAUSERJA Duh, ohranjen v zapisani besedi Pred 30 leti - 21. januarja 1977 -je Slovencem v Argentini brzojavka iz Združenih držav sporočila žalostno vest: Karel Mauser je stopil pred Boga in nas zapustil. Umrl je pisatelj in pesnik, varuh slovenske tradicije, narodne in verske, prosvetni delavec in organizator, glasnik emigrantske usode in miselnosti ter umetnik. Obrnimo se na tedanji tednik Svobodne Slovenije ter Zbornike, in spoznajmo človeka, ki je s svojim peresom zasipaval slovenski duh in slovensko besedo, da bi te črke bile tisto ,,kar v življenju bi morali iskati: mir, preprostost, ljubezen, upanje in zaupanje drug v drugega". ,,Bistvena naloga naše besede: da nam posreduje duha, ki nas pripenja na večnost in da nam prižiga luč, s katero si svetimo po gazeh tujega sveta." KDO JE BIL Karel Mauser se je rodil 11. avgusta leta 1918, v vasi Zagorice na Bledu. Oče je bil orožnik, in vsaka njegova službena premestitev je zadele tudi družino. Obiskoval je gimnazijo v Kranju in jo končal v Ljubljani. Stopil je v bogoslovje. Kot bogoslovec je vodil skupino Vincencijeve konference, ki je obiskovala ljubljanske reveže. Bil je tudi v Turjaku v usodnih dneh (leto 1943) ter je bil z drugimi jetniki pripeljan v Kočevje. Po nekaj mesecih partizanske ječe je bil izpuščen ter se je vrnil v Ljubljano, ne v semenišče, ampak je dobil službo pri Slovenčevi knjižnici v Jugoslovanski tiskarni. Tedaj se je tudi oženil z Marijo. Maja leta 1945 so Nemci zasedli tiskarno ter je bil tudi Mauser med zajetimi talci. Hotel je zbežati, a je prišel (bolan na ledvicah) samo do Kranja. Pred božičem istega leta so izgnali očeta čez mejo in je kot vzdrževalec družine moral tudi on čez mejo. Prišli so k Angležem, ki pa so jih vrnili. Drugič so jih izgnali preko Madžarske v Avstrijo. Sprejeti so bili v taborišče Rottenmann na Zgornjem Štajerskem. Tam ga je odkril msgr. dr. Jagodic in ga spravil v taborišče Lienz, pozneje Spittal ob Dravi, kjer je čakal do leta 1950 kot gozdni in cestni delavec. Odšel je v Združene ameriške države in se naselil v Clevelandu. Tam je dobil zaposlitev kot izdelovalec preciznih svedrov, kar je ostal do zadnjih let. KAJ JE PISAL Karel Mauser je bil najpopularnejši slovenski emigrantski pisatelj, pripovednik. Pred nastopom emigracije je bil kot literat poznan le malo ljudem. Za Slovenčevo knjižnico je prevedel Federejevo planinsko povest Gore in ljudje. Napisal je tudi Rotijo in Domačijo v Globeli, ker pa nista izšla, sta se rokopisa izgubila. Napisal je tudi pesmi v spomin vrnjenim in pobitim domobrancem, pa so ostale skrite v zagozdi nekih stopnic. S prozo je začel šele v taborišču Rotten-mannu, odkoder je pošiljal v Koroško kroniko, tednik ameriških okupacijskih oblasti, v Celovcu. Napisal je nanovo Rotijo, več felj-tonov iz taboriščnega sodobnega življenja, pa tudi iz naše polpretekle dobe, tako Sin mrtvega, Kaplan Kle- men in druge, ki jih smemo imenovati gorenjske domačijske povesti. Snoval pa je povesti iz revolucije in taboriških let. O naših domobrancih pod naslovom Mrtvi bataljon, o revo-lucijskem boju v knjigi Velika obtožba, o taboriščih (Leseno mesto). Ko je leta 1949 prenehala Koroška kronika, se je Mauser preselil v koroško Mohorjevo družbo: Puntar Matjaž, Mrtvi rod, Domačija pod Peco, Zemlja in mnogo drugih kratkih črtic. Tedaj je napisal tudi prvi del romana Ljudje pod bičem. Prevedel je medtem tudi hrvaško knjigo o p. Mandižu ter Wer-flovo Pesem o Bernardki. Ko je Mauser dobil dovoljenje za vselitev v ZDA je še naprej pisal za Koroško Mohorjevo, tako Zemljani, Jamnik, Velika rida, Ura s kukavico (dve knjigi), Jerčevi galjoti Izšla pri Slovenski kulturni akciji), Vetrinjsko polje ... Toda tudi ameriški sodobni problemi so mu vstali iz bivanja v ZDA. Napisal je tudi na novo roman Ljudje pod bičem, ki se mu je razrasla v trilogijo. Je to napeta zgodba o ljubezni, prebičani od vojnega in povojnega časa. To delo pomeni višek Mauserjevega pisateljevanja. Pisal je iz notranje ustvarjalne pobude, pa tudi iz zunanjih slovenskih potreb. V pogovoru z Janezom Severjem pravi takole: ,,Povej ljudem, da bi jim rad ustvaril, narisal tisti dom, ki so ga imeli doma, da bi vsaj to sliko vzeli s seboj v svet". In tega jim je naslikal, za kar smo mu vsi begunci hvaležni. Karel Mauser je bil najplodovitejši slovenski pisatelj v izseljenstvu, saj je izdal blizu trideset leposlovnih del. V Argentini smo ga trikrat gostili, in je dejal, da bo svoja upokojenska leta preživel med nami, kjer se je čutil kot v domovini spričo živega slovenskega življenja in duha. ,,Nas ne bo več, niti pepela za nami, nas duh, naša misel, naša hrepenenja, naše želje - to bo ostalo v črkah, v slovenskih črkah, v slovenski besedi, v duhu, ki smo ga v svojem življenju skrili pod pisano ali tiskano črko." Marta Petelin G. JOŽE RAZMIŠLJA Izpopolnjevanje Je eno izmed del, ki jih moramo opraviti v našem sedanjem življenju. Podvrzita si zemljo, je Bog rekel prvemu paru in po njiju vsem prebivalcem tega planeta. Prva zemlja smo mi ljudje, je naše življenje, je naše telo in duša. Dolžni smo skrbeti za oba in jo Bogu vrniti izpopolnjena. Tako ne bomo v življenju nikdar brez dela. Vedno bomo imeli veliko opraviti z našim telesom, če ga hočemo izpopolniti. Že njegovo ohranjanje nam da veliko opraviti. Marsičesa se moramo naučjti sami ali od drugih. In tega učenja ne zanemarjajmo. Čim več bomo znali, tem več bomo veljali. Ne to, kar človek ima, ampak kar zna, toliko velja. To pa ni najbolj lahko. Današnji svet misli drugače in ravno nasprotno. Zato je vedno težko plavati proti toku. Vendar naj nas to ne premoti. Misliti moramo s svojo glavo bolj in več, kot s tujimi. Nikdar ni rečeno, da ima večina bolj prav kot manjšina. Izpopolnjevati moramo svoje telo tudi glede zdravja. Ne posnemajmo tistih, ki se z njim igrajo. Vse se maščuje, posebno še naša narava in posledice se pojavijo v poznejših letih. Delajmo dokler je dan, pravi Sveto pismo. In težko je reči, kaj je težje, izpopolnjevati telo ali dušo. Dolžnosti imamo do obojega. Jezus je rekel: Bodite sveti in popolni, kot je to vaš nebeški Oče. Tako pride v poštev tudi izpopolnjevanje naše duhovnosti. V tem nam ne bo manjkalo lepih priložnosti. Pozabiti ne smemo, da smo še zelo daleč od cilja, da smo zelo nepopolni in da nam posledice izvirnega greha vedno delajo težave. Živino v izgnanstvu in v stanju stalne borbe z nami samimi, z okoljem in z ljudmi okrog nas. Sveto pismo imenuje to stanje: poželenje oči, poželenje mesa in napuh življenja. Ni lahko premagovati in obvladati vse te napadalce. Samo stalno prizadevanje to doseže. Zato je tako koristna tista prošnja: upodobi moje srce po svojem srcu. Samo z božjo pomočjo je možno izpopolniti okolje. Ne bom vas zapustil, velja tudi v tem primeru. Prejeli smo sposobnosti, telesne in duhovne, pa tudi obljubo pomoči. Moramo se samo potruditi, misliti na oboje, izvršiti potrebno delo, izpopolniti sebe in pomagati drugim, potem pa sprejeti tudi zas uženo plačilo. Bolj ko bomo popolni, bolj ko bomo ljudje v dobrem pomenu besede, bolj bomo koristili drugim in več bomo dobrega napravili za vse človeštvo. Pred očmi imejmo vedno tudi slovenski narod, ki nas vse potrebuje. Tako bomo vsaj nekoliko izpolnili naročilo papeža Janeza Pavla II, ki je dejal, da današnji svet predvsem potrebuje svetnikov. HODIL PO ZEMLJI SEM NAŠI^ Maribor - nadaljevanje Preteklost mesta. Najdbe posameznih predmetov pričajo, da je bilo območje Maribora naseljeno že v prazgodovinski dobi, a sledov o kakšnem naselju na tem kraju ni, tudi iz rimske dobe ne. Maribor se pojavi šele v 12. stoletju, ko je grof Spanheim imel svoj grad March-burch na griču Piramida, ob sedanjem mestu. Pod gradom se je razvila naselbina, omenjena 1209 kot trg in 1254 kot mesto. V 13. stoletju sta nastala Glavni trg in Židovska ulica, pred koncem stoletja pa obzidje, minoritski samostan in Spodnji grad. Takrat se je začelo naseljevati plemstvo. Glavni trg je postal prometno središče, povezano z okoliškimi kraji. Mesto je imelo določene pravice in privilegije. Leta 1450 je štel okrog 1000 prebivalcev, večina slovenskega rodu. Sredi 16. stoletja so italijanski gradbeniki prevzeli več javnih del in so tudi vplivali na meščanske zgradbe, uveljavil se je renesančni slog. Mesto se je tudi raztegnilo do dravskega obrežja, kjer je nastalo pristanišče. Pod Habsburžani se je začela razvijati vinska trgovina (1335) kar je pripomoglo k gospodarskemu razvoju. Razvoj je privabil tuje trgovce, ki so začeli prevladovati. Mesto so napadali Turki, požari so ga prizadeli v 15. 16. in 17. stoletju, poleg tega pa še kuga, ki je v drugi polovici 17. stoletja pobrala tretjino prebivalstva. Vse to je pa zaviralo razvoj mesta. V 18. stoletju je pa znova začelo napredovati. Cesta je povezala mesto z Dunajem, obnovljena je bila plovba po Dravi, postalo je tudi upravno središče med Donavo in Muro. Prišli so jezuiti in ustanovili gimnazijo. Uveljavljal se je barok, kot primer lahko vidimo jezuitski samostan s cerkvijo sv. Alojzija, cerkev Marijinega vnebovzetja in Vetrinjski dvorec. V začetku 19. stoletja so nastajala prva podjetja. Potek železnic (1846, Južna; 1863, Koroška) je vplival na nastanek in razvoj industrije v mestu in okolici. V drugi polovici 19. stoletja so sezidali več stavb državne in mestne uprave. Zaradi naraščajočega nemškega vpliva, je Slomšek prestavil sem sedež škofije (1859), Slovenci so ustanovili čitalnico (1861), tiskarno (1871), posojilnico (1882) in več društev. Med leti 1918-1919 je potekal boj za severno mejo pod poveljstvom generala Rudolfa Maistra, ki je takrat zagotovil našo severno mejo. Med 1. in 2. svetovno vojno je bila industrija v glavnem v nemških rokah. Ko se je začela vojska je bila večina Nemcev nacistično usmerjena in so vneto pozdravljali nemške vojake, ki so zasedli mesto. Veliko Slovencev je bilo izgnanih, zaprtih in ustreljenih. Od januarja 1944 pa do aprila '45 so zaradi oboroževalne industrije zavezniška letala kar 24-krat bombardirala mesto in ga močno poškodovala. Po vojni, od maja 1945 pa do začetka 1946 so okrog Maribora partizani množično pobijali člane jugoslovanskih protiko-munističnih formacij, srbske in črnogorske četnike, hrvaške ustaše in njihove civilne spremljevalce - tudi starčke in otroke, ki so jih zajeli pri umiku v Avstrijo, slovenske protikomuniste in člane drugih narodnosti, Madžare, Bolgare, ki so se umikali pred Sovjeti skozi Slovenijo proti zahodu, te zadnje zato, da so jih izropali. V tej okolici in v bližnjem Pohorju se računa, da je bilo pobitih čez 60.000 oseb in je po drugi svetovni vojni to gotovo največje morišče v Evropi. Raziskovanja prikritih grobišč so se začela šele 1999 in se še prav počasi nadaljujejo. Po koncu vojne so prizadete dele mesta obnovili. Z razvojem industrije je tudi naraščalo prebivalstvo in mesto se je širilo in vključevalo okoliška naselja. Mestno jedro je ohranilo značilne poteze srednjeveškega mesta z ozkimi ulicami, čeprav je delno spremenjeno. Sodni stolp na bregu Drave, zgrajen 1310 kot utrdba, je zdajšnjo podobo dobil 1830, ob njem je tradicionalna tržnica. Del obale, kjer so pristajali splavi in male tovorne ladje (šajke) se imenuje Pristan ali Lent. Svojčas je bil promet zelo živahen, tudi do 1000 splavov in 800 šajk na leto. Po gradnji železnic je vodni promet začel zamirati in je z zajezitvami za hidroelektrarne popolnoma prenehal. Vzhodno od Sodnega stolpa je poslopje minoritskega samostana, iz 13. stoletja, ukinjen 1784 (jožefinske reforme) in spremenjen v vojašnico, cerkev pa v skladišče. Na obrežju je na Vojašniški cesti hiša št. 8, ob kateri raste trta stara najmanj 300 let, ki pa še sedaj rodi in je postala simbol Maribora kot mesta vina in vinske trte. V oktobru se vrši praznik vinogradnikov, ki prikazuje stare običaje povezane s trgatvijo. Na levem bregu Drave ob Usnjarski ulici je bila včasih židovska četrt, s sinagogo in židovskim stolpom, ki so ga prenovili in je v njem razstavišče. Sinagogo iz 13. stoletja so predelali pozneje v cerkev in končno v skladišče. Vodni stolp iz 1555 kot del obrambe mesta je sedaj vinoteka slovenskih vin. Izbral in priredil Franci Markež NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI OTROCI S PETRIČKA Odlični dokumentarec - prejel je prvo nagrado na 10. festivalu slovenskega filma - so predvajali tudi po slovenski televiziji. V njem režiser Miran Zupanič opisuje zgodbo otrok, ki so jih partizani odvzeli staršem v teharskem taborišču - preden so te umorili - in jih odpeljali na ta kraj, da so jih začeli ,,prevzgajati". Če imate možnost, si ga na internetu - zaenkrat je še dosegljiv - oglejte na naslovu http://www.rtvslo.si/odprtikop/dokumentarci/otroci-s-petricka/ PROTI ONESNAŽEVANJU MORJA - KORMORAN Služba za varovanje morja Luke Koper je dobila prvo lastno ekološko plovilo za intervencije v primerih onesnaženja morja. Kormoran, kakor so poimenovali 7,7 metra dolg specialni čoln tipa gabbiano, je opremljen za sanacijo onesnaženj manjšega obsega. Se ena rola Film Petelinji zajtrk, celovečerni prvenec senarista in režiserja Marka Naberšnika ima drugo zlato rolo. Pridobil si jo je za 50.000 gledalcev. V dvajsetih dneh si je film ogledalo že 50.512 gledalcev. OD 21. DECEMBRA V EVROPSKO ZVEZO BREZ DOKUMENTOV Notranji ministri Evropske zveze, med njimi slovenski minister Dragutin Mate, so dosegli politično soglasje, da bo devet schengenskih kandidatk, med njimi Slovenija, v prostor brez nadzora na notranjih mejah EZ vstopilo 21. decembra letos. Odločitev bo formalno potrjena 6. decembra, 21. in 22. decembra pa bo sledilo praznovanje na štirih točkah v EZ, tudi na slovensko-italijanski meji med Koprom in Trstom. ROSADA V SLS Predsednik SLS Janez Podobnik je med sejo glavnega odbora in sveta stranke v izjavi za medije povedal, da na kongresu 17. novembra v Ljubljani ne bo kandidiral za predsedniško mesto. Edini kandidat za prvega moža SLS tako ostaja podpredsednik stranke in celjski župan Bojan Šrot, Podobnik pa bo kandidiral za podpredsednika stranke. Kot je poudaril Podobnik, v ozadju dogovora med njim in Srotom "ni ničesar, razen iskrenega, odgovornega in resnega premisleka". VEDNO BOLJ DRAGA, A MANJ Stanovanja v Ljubljani so se tudi v tretjem četrtletju dražila, pri čemer pa postaja rast cen večjih stanovanj manj intenzivna, ugotavljajo na nepremičninskem portalu Slonep.net. Analiza je pokazala, da je povprečna oglaševana cena enosobnih stanovanj presegla mejo 3000 evrov na kvadratni meter. Višajo se tudi cene pisarniških prostorov v Ljubljani, medtem ko so najemnine stabilne. PO SVETU PAKISTAN Pakistanski predsednik Pervez Mušaraf je na novinarski konferenci, prvi po razglasitvi izrednih razmer pred tednom dni, napovedal, da bo v četrtek 15. t. m. razpustil parlament. Ob tem je še povedal, da bo volitve za novega predsednika razpisal še pred 9. januarjem. Odločitev so že pozdravili v Združenih državah Amerike. BUSH - MERKEL - SARKOZY Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy sta se sestala v Berlinu. Najpomembnejša tema srečanja je situacija na Bližnjem vzhodu pred mirovno konferenco, ki bo konec meseca v ZDA. Soočata se tudi s problemom integracije priseljencev. Obe državi se namreč spopadata s podobnimi izzivi in težavami integracije vse več priseljencev, predvsem muslimanskih. Prejšnji teden pa sta se oba ločeno pogovarjala z ameriškim predsednikom Georgom Bushem. Vsi trije so se po pogovorih zavzeli za diplomatsko rešitev krize glede iranskega jedrskega programa, toda v resnici se stališča njihovih držav precej razlikujejo. Merklova pa namerava Sarkozyja seznaniti z vsebino svojih pogovorov z Bushem in pričakuje povratne informacije. NOVI POTNI LISTI V Nemčiji je z novembrom ob prošnji za izdajo novega potnega lista potrebno oddati prstne odtise. Oblasti so uvedbo elektronsko shranjenih odtisov obeh kazalcev utemeljile s trditvijo, da bo novi potni list varnejši, saj ga bo težje ponarediti. Opozicija in strokovnjaki niso tega mnenja. Opozarjajo, da bi lahko kriminalci podatke prebrali in zlorabili. RUSKI ODSTOP Poslanci spodnjega doma ruskega parlamenta so enoglasno podprli odstop od pogodbe o konvencionalnih silah v Evropi, ki omejuje števi o tankov, bojnih letal in drugega orožja. Zakon mora odobriti še zgornji dom ruskega parlamenta in ga podpisati ruski predsednik Vladimir Putin. BUENOS AIRES Slovenska dekleta v Buenos Airesu, včlanjena v Slovenski dekliški organizaciji, so imela v nedeljo, 3. novembra občni zbor. V dvorani Slovenske hiše se jih je zbralo po mladinski maši 54. Občni zbor je začela in vodila dosedanja predsednica gdč. Anica Štefeto-va. Pozdravila je vse navzoče in v glavnih obrisih podala pregled dela, ki ga je dosedaj odbor izvršil. O tem delu so poročale tudi ostale odbornice, vsaka za svoj referat. Pri volitvah je bil izvoljen nov odbor. Za predsednico SDO je bila izvoljena gdč. Katica Kovačeva. Podpredsednica je gdč. Martina Mizerit, tajnica gdč. Marjetka Železnikar, kulturni referentki gdč. Majda Pahor in Stanka Bitenc, blagajničarka gdč. Anica Mehle, športni referentki gdč. Olga Prijateljeva in Kati Moder, referentka za petje gdč. Anka Savelli in Marica Tomažin, gospodinja je pa gdč. Barbka Maček. Svobodna Slovenija, 7. novembra 1957 - št. 44 Svobodna Slovenija bo priredila ob desetletnici svojega obstoja v Argentini za svoje naročnike in dobrotnike VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE ki se bo vršilo 4. januarja 1958 v prostorih Slovenske hiše v Bs. Airesu Izžrebani bodo imeli med drugim naslednji dobitki: 1. Električni pralni stroj (lavarropa) ene najbolj znanih tvrdk; 2. Blago za moško obleko ali ženski kostim; 3. Garnitura kuhinjske posode 22 kosov iz aluminija; 4. Usnjeni kovček za potovanje; 5. Brezplačni načrti za lasten dom po izbiri in naročilu (arhitekt Eiletz) in še več drugih praktičnih dobitkov. ... V. PRIREDITEV SLOVENSKE MLADINE Vrsto večjih družabnih prireditev na slovenski pristavi v Moronu vsako leto začneta Slov. fantovska zveza in Slov. dekliška organizacija. Je to že tradicionalna vsakoletna prireditev omenjenih organizacij. Organizatorji prireditve so imeli lep dan. Zato je nanjo prišlo veliko rojakov. Mladina se je na svoj dan dolgo pripravljala ter s svojimi nastopi pokazala rezultate svojega vztrajnega dela in hotenja. ... Vso pohvalo pa zasluži ga. Ema Blejčeva, ki je za dekleta sestavila vse vaje ter jih tudi naučila, fante je pa za nastop pripravil kot prejšnja leta tudi letos g. Avgust Čop. Na V. prireditvi slovenske mladine je nastopila letos tudi folklorna skupina s tremi gorenjskimi plesi in sicer z žarklji, kovrti in potrkanim plesom. ... Vse tri plese je folklorna skupina dobro naštudirala, za kar imata zasluge g. dr. Bano, zlasti pa g. Janez Bitenc, ki je gorenjske ljudske plese že doma študiral. Svobodna Slovenija, 14. novembra 1957 - št. 45 RESUMEN DE ESTA EDICION Slednji je z odstopom od omenjene pogodbe zagrozil že julija, ko so se rusko-ameriški odnosi zaostri i zaradi načrtov o postavitvi protiraketnega ščita v Evropi in večanja vpliva Zahoda na območju nekdanje Sovjetske zveze. OBSODBA TERORISTOV Tričlanski sodni senat v Madridu je 31. oktobra v procesu proti 28 osumljencem terorističnih napadov na madridski železnici 11. marca 2004 razsodil, da je 21 obtožencev krivih za napade, sedem pa je bilo oproščenih. V napadu pred tremi leti je življenje izgubilo 191 ljudi, več kot 1800 pa je bilo ranjenih. BOGATENJE URANA Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je sporočil, da v jedrskem centru v Natancu deluje vseh 3 tisoč vgrajenih centrifug za bogatenje urana. Ob tem je znova zavrnil vsakršne pogovore o jedrskem programu. Zahod se namreč boji, da bo Iran izdelal atomsko bombo, kar pa oblasti v Teheranu zanikajo. NUEVO PRESIDENTE La segunda vuelta en las elecciones presidenciales de Eslovenia tuvo como vencedor a Danilo Türk por el 68% frente a Lojze Peterle que obtuvo el 32%. El slogan de la campana de Türk fue el presidente que une y en m^ pueden confiar. El juramento ante el parlamento sera antes que cese el mandato del actual presidente (22/12) y as^ Türk tomara todas las funciones del cargo por los cinco anos que dura el mandato. (Pag. 1) VOTOS EN LA ARGENTINA En la embajada de la Republica de Eslovenia se presentaron a votar 365 ciudadanos eslovenos (casi el 95% voto a Peterle). Ademas, la embajada recibio 666 votos "por correo" que seran escrutados en Eslovenia. Esto se debe a que el mismo d^a se celebro el d^a de los eslovenos y varios prefirieron participar en la celebracion y emitir su voto por correo. (Pag. 1) EL CARDENAL RODE SOBRE ROŽMAN Como se informo en numeros anteriores, la Corte Suprema de Eslovenia anulo el juicio contra el obispo de Ljubljana durante la segunda guerra mundial, Gregorij Rožman. Al respecto, en el programa radial "Una ventana a Eslovenia" que se emite los sabados de 13 a 14 horas por AM 990, dialogaron con el cardenal esloveno Franc Rode. Este narro lo acontecido. Presentamos un extracto de la nota. En 2001 el procurador de Eslovenia presento a la Corte Suprema la demanda de revision del proceso de Rožman, por vicio de forma (fue juzgado en un tribunal militar, ilegal incluso segun la legislacion de la epoca). Sobre esto dialogo repetidas veces con el presidente Kučan. Para el cardenal Rode, la declaracion de inocencia de Rožman era el paso previo para trasladar sus restos mortales a Ljubljana, ya que fallecio en el exilio en los EEUU en 1959. Pero no se pudo hacer nada. Un cambio en la legislacion en 2004 permitio que las organizaciones presenten demandas de revision del proceso. Ahora s^ el arzobispo de Ljubljana, pudo hacerlo. El deseo del carde-nal Rode es que "en breve tiempo se haga una digna sepultura en la catedral de Ljubljana a monsenor Rožman". (Päg. 2) CUARTETO DE CUERDAS TARTINI En el marco de la tercera gira por la Argentina el grupo Tartini se presento el 3 de noviembre en el centro Slomškov dom de Ramos Mej^a. El cuarteto esta compu-esto por Miran Kolbl y Romeo Drucker en violines, Aleksandar Milošev en viola y Miloš Mlejnik en violonche-lo. La presentacion fue posible gracias a la embajada de la Republica de Eslovenia. El cuarteto de cuerdas tambien se presento en el Gran Rex, y su concierto obtuvo cuatro de las cinco estrellas, en la cr^tica publicada en La Nacion del 3/11/07. (Pag. 3) MUESTRA DE ARTE El sabado 17 de noviembre a las 20 horas se expondran en el Centro Esloveno, Ramon L. Falcon 4158, Bs. As., las obras de Eli Hafner. La artista, oriunda de Mendoza, pinta hace 27 anos y ha expuesto individual y colectivamente sus obras numerosas veces. Ademas del dibujo sobre lienzo - su tecnica favorita - dibuja tambien sobre la madera de los viejos barriles. La muestra, organizada por la Accion cultural eslovena, se podra visitar tambien el 18/ 11 de 10.30 a 12 horas. Quedan todos cordialmente invitados. (Pag. 3) ESCRITOR DE EMIGRANTES Hace 30 anos fallec^a el escritor y poeta esloveno, Karel Mauser. Nacio en 1918 cerca de Bled. Como estudiante fue apresado en el castillo de Turjak en 1943. Al ser liberado, comenzo a trabajar en una imprenta. Fue deportado dos veces. Finalmente paso a un campo de refugiados, donde trabajo hasta 1950 cuando emigro a Cleveland junto a su esposa. Trabajaba diariamente en una fabrica, pero el amor por las letras y el idioma materno continuo intacto. Desde all^ protegio las tradiciones eslove-nas, fue organizador y voz del destino de los emigrantes, pensador y artista. Su mayor obra es una trilog^a "Ljudje pod bičem" que narra al amor azotado en tiempos de guerra y post guerra. (Pag. 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Franci Markež, Jože Horn, Mirko Vasle, Marko Vombergar, Andrejka Dolinar Hrovat, Matjaž Čeč, Pavlina Dobovsek, Ani Klemen in Lučka Servin Čeč. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 120, pri pošiljanju po pošti pa $ 160; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O