Izhaja:
10. in 25. dan vsakega meseca.
Dopisi naj se izvolijo frankirati.
Rokopisi se ne vračajo.
inserate se plačuje Po 10 kr. od garmond-vrste za vsako pot.
V e I j a :
za celo leto 1 goldinar, po pošti prejeman 1 gld. 24 kr.
Denar naj se pošilja pod napisom :
Upravništvu „Mira“ r Celovcu.
Leto VIII.
V Celovcu 25. marca 1889.
Štev. 6.
Resna beseda o ljubljanskem prepiru.
Nas Slovence ob mejah je prav neljubo dimoi Prepir, ki se je vnel med ljubljanskimi listi. Ako Je že samo na sebi žalostno in pogubno, da se itak mali nàrod slovenski deli v dva sovražna tabora, ko vendar še z združeno močjo tako malo doseči zamoremo, je pa tem bolj obžalovanja vredno, da loia ta prepir svoj začetek v različnosti verskih ■razorov. Ali mar nismo vsi Slovenci katoličani, in kako je mogoče, da bi bili T verskih nazorih nesložni? Eastlina nevere ni prišla iz našega semena; ampak ko so ‘judje spali, nasejal je sovražnik luliko na našo njivo !
Avstrija je država katoliških Slovanov ■n katoliških Nemcev. Ko bi oboji to spoznali, znebili bi se mnogo nepotrebnega strankar-stva, ki nehoté koristi le tujim, sosednim državam.
Jezikovna ravnopravnost bi se kmalo uresničila, kajti katoliška misel nàrode združuje; kakor kitro pa se jim tista podlaga izpodmakne, stojijo sovražno nasproti. Na krivi poti je tisti, hvala Rogu redki živelj med Nemci in Slovani, ki uPa od tujih, če prav sorodnih, pa drugovernih rodov rešitev iz vseh težav. V svarilen izgled naj or mu služili nemški katoliki, ki se nikakor ne Sejejo srečne pod protestantovsko prusko vlado:
Prosta raba nàrodnega jezika in bivanje v močni oržavi še nikakor nista zapopadek vse e.loveške sreče. Golo narodnjaštvo brez vere nikdar ne bo osrečilo narodov, ampak jih dovedlo J® do krvavih bojev, ki bodo uničili še zadnje ostanke otngostanja stare Evrope; s premoženjem se bo rudi omika preselila v srečnejšo Ameriko. Pri-jatelj ljudstva bo torej bolj težil po tem, da nàrode spravi iu združi v krščanski ljubezni, nego da jih ^°di v medsebojni boj, ki nobenemu delu koristi n°nesti ne more. Resnici pa moramo dati čast, c'a se nàrodna prenapetost ni pri nas začela, atnpak pri tistih, ki nam iz oholosti odrekajo ravno-Pravnost. Živimo pa v dobi, ko je tista stranka Potisnjena v manjšino. Avstrija pa ima nalogo, pripraviti se, da počasi ustreže opravičenim ''■j'jatvam slovanskih ndrodov. človek bi Mislil, da bodo v taki dobi vsi slovenski rodoljubi družili svoje moči, da premagajo zadnje ovire in Povzdignejo Slovence na enako stopinjo z Nemci, Čehi,
111 Poljaki. Toda ljubljanski listi, ki sicer pri Vsaki priložnosti Ljubljano kot središče Slovencev razglašajo, le preradi pozabljajo, da ima tako sre-^;središče in da s< o^če tudi svoje dolžnosti, in v dóbi, ko sto- Kirapjsko zanašati;
jimo mi borilci na meji v najtršem boju, najdejo čas in veselje, da si med seboj v lase segajo, na veselje nasprotnikov in na žalost vseh rodoljubov. — Pod milo vlado g. Winklerja se jim baje že predobro godi, in pač prav je imel nemški pesnik Goethe, ko je rekel, da ljudje vsako reč ložeje prenašajo, kakor dolgo vrsto lepih dnij ! Nam koroškim in štajerskim Slovencem pa je ta boj čisto nerazumljiv; tukaj na Koroškem ne poznamo razločka med duhovnim in posvetnim rodoljubom, naših zborov ne kali nobena razprtija, kajti vsi smo jednega duha in jedne misli, namreč katoličani in Slovenci z dušo in telesom! Kranjski domoljubi pa bi morali tudi spominjati se, da so jim v pretekli ddbi najhujšo ledino izorali katoliški možje, in da so vse zmage dosegli le v slogi, ne pa v neslogi. Kedarkoli pa so bili nesložni, zmagovali so liberalni Nemci. Spominjamo jih le na leto 1873., ko so za državne volitve po mestih „stari“ in „mladi“ postavili vsak svoje kandidate, pa oboji so bili sramotno tepeni, in zmagali so povsod Nemci. V Ljubljani sta oba slovenska kandidata (Vilhar in dr. Razlag) dobila skupaj le okoli 200 glasov (prvi 130, drugi menda 89), nemškutarski kandidat dr. Schaffer pa jih je sam dobil okoli 800 ! Zakaj pa to ? Pametnim domoljubom se je studilo do tega bratskega boja in niso šli k volitvi. To se bo zdaj zopet ponovilo, saj so deželne in državne volitve že blizo; le ravsajte
se med seboj, in „grablje“ pridejo zopet v čast in ve-
ljavo! A kaj bo nasledek vsega tega ? Časi Auerspergov, Widmanov in Conradov se povrnejo; mi Slovenci bodemo morali pod pritiskom nam in našim težnjam nasprotnih elementov trpeti in zdihovati in Bog zna, se nam bode li še kedaj posrečilo, podati si jeden drugemu roke v složno delovanje. Zgoditi se nam more tako, kakor se godi sedaj pod madjarskim pritiskom našim bratom Hrvatom, kteri se tepejo sami sebe le s tem, ker niso složni med seboj in so se sebi in svojemu nàrodu v sramoto in škodo, nasprotnikom svojim pa v veselje, cepili v več različnih taborov tako, da sedaj že skoro ničesar več doseči ne morejo, ter se s tem tako oslabili, da morajo danes že plesati, kakor jim oholi Madjarji godejo. Če bode pa že za kranjske Slovence konec tega prepira tako žalosten, koliko bolj žalosten bode še-le za nas Slovence po drugih kronovinah, ki smo imeli v Slovencih na Kranjskem vendar nekoliko zaslombo! Za nas je ta prizor silno mučen. Vedno smo pravili svojim rojakom, da mora Ljubljana biti našemu narodnemu gibanju se smemo na Ljubljano in na ali jim smemo zdaj povedati,
. /j 'ŽG)


da od tam nemarno pričakovati mnogo pomoči, ker so si bratje onstran Karavank v tej resni dobi notranje in zunanje politike sami med seboj v laseh?
Hvaležno pripoznamo, da so kranjski državni poslanci vsigdar umeli svojo nalogo in da so se pogumno potegovali za koristi celega nàroda slovenskega. Zato pa tudi mislimo, da oni ne odobravajo tega obžalovanja vrednega prepira ljubljanskih listov, ter da ga bodo s krepko roko gotovo skušali tudi zadušiti.
Stališče, na kterem ima stati slovenski narod, je označil A.'M. Slomšek tako lepo z besedami: „Pustite Slovencem dve reči, ki ste jim ljubi in dragi, kakor svitle oči: vero katoliško in besedo materno.41 Geslo „vse za vero, dom, cesarja44 je bilo prvim našim rodoljubom in učenikom slovenskega nàroda edino vodilo. Ali je treba zapuščati ta prapor ? Kdo bi mogel opravičiti nasledke, ki bi izvirali iz tega, ako se izpod-makne slovenskemu ndrodu staro in edino pravo stališče izpod nog? Zato je tudi rajni Andrej Einspieler v svojem ginljivem govoru pri zlati maši v Svečah opominjeval :	„Tema dvema sve-
tinjama ostanite Slovenci zvesti: veri katoliški in besedi materni .... naše skupno, združeno delo bo Bog blagoslovil, da slednjič zmaga pravična stvar. Slovenci, bodite edini, še enkrat edini!41
Kadostno smo zatorej pozdravljali tudi vest, da se osnuje v Ljubljani „Slovensko društvo44, v kterem naj bi se združevale moči cele Slovenije v blagor in prospeh slovenskega nàroda. Tembolj nas je užalostilo, da so pri ustanovnem zboru nastopile že koj s početkom take zapreke, da se društvo ni moglo ustanoviti, kar je jako žalostno znamenje in kar nam je takorekoč dalo povod, da smo v ravnilo ljubljanskim našim bratom danes napisali te vrstice z željo, da bi ne ostale „glas vpijočega v puščavi44. Dal Bog, da bi mirne besede onih gospodov, ki so podali roko v spravo, našle pravi odmev v srcih vseh trezno mislečih rodoljubov in da bi se obe stranki bratovsko sporazumeli v prid in blagor našega ubogega in tlačenega nàroda, spominjajoči se resničnega pregovora: ,,Sloga jači, nesloga tlači!44
Govor slovenskega poslanca dr. Ferjančiča o koroških razmerah.
(Po stenografičnem zapisniku.)
V dolgem, jedernatem govoru je osvetljeval dr. Ferjančič politične razmere Slovencev in obnašanje političnih uradnikov nasproti Slovencem. Iz konca je omenil, da ima ustava le potem kako vrednost, ako se resnično izvrši. Potem je rekel, da je vlada slovenskim poslancem prijazna in da jim vse stvari obeta, njeni uradniki pa so slovenskim težnjam nasprotni in podpirajo nasprotnike Slovencev. Potem je nadaljeval od besede do besede tako:
„Kako si bomo to razložili, da vlada po raznih deželah šolskim oblastnijam dovoljuje očitno po-
nemčevanje ? To nasprotuje naravnost naši ustavi. Kako je mogoče, da so še zmirom v veljavi taki odloki, ki hočejo ljudsko šolo tako ponižati, da bi bila samo učilnica za nemški jezik ? Mi smo proti takim odlokom štajerskega deželnega šolskega so-veta stavili tukaj vprašanje na vlado, ktero vprašanje je podpisal dr. Poklukar in mislim da 50 tovarišev. Na tisto vprašanje nismo dobili odgovora. Mi bi pa za tak odgovor prav lepo prosili. Vlada naj nam ali pové, da so ti odloki postavni, ali pa naj jih obsodi. In če so postavni, naj se nam povejo tisti paragrafi, kajti mi si jih ne moremo domisliti. Ako pa niso postavni, ako nasprotujejo osnovnim in drugim postavam, potem je vlada dolžna, da te odloke ovrže.
Vlada pa ne stori ne tega, ne onega, ampak si je izbrala tretjo pot. Če se namreč pritoži posamična občina, potem vlada ovrže te ukaze za tisto občino in šolo. Prašam pa, ali ima to kako smisel, da se ena občina, ki se je ohrabrila do pritožbe, postavi na postavno in didaktično - pedago-gično pravo podlago, druga sosedna občina pa ostane na stališču ponemčevanja? Ali se nam ne bo urinila misel, da vlada na to računa, da se bojo občine toževanja naveličale in opešale. Tiste občine, ki se pritožijo, so v manjšini in bojo prej ko ne v manjšini ostale.
Pa mi bi bili še veseli, ko bi se nam vsaj pot pritožbe ne ovirala ; pa tu nam stopajo okrajni glavarji nasproti. (Posl. prof. Šuklje : Bes je !) Posebno na Koroškem so okrajni glavarji v veliki skrbi, kedar občine prosijo za slovenski poduk, kedar prosijo, naj bi se otroci, kakor zdrava pamet veli, podučevali v materni besedi. Zdaj prihitijo okrajni glavarji, zanašajoč se na svojo zgovornost in svojo uradno veljavo, in skušajo tiste, ki so prošnjo podpisali, pregovoriti, da bi svoje podpise preklicali. Tako se je zgodilo v Glinjah in v Bilčovsu v Celovškem okrajnem glavarstvu. Bavno tako se je potrudil tudi Beljaški okrajni glavar in je svojo srečo v tem pogledu poskusil v Št. Jakobu, v Podgorjah in v Ledenici. Opravil je toliko, da so v Podgorjah in v Ledenici svoje prošnje preklicali, le v Št. Jakobu ni nič opravil. Kako se je pa godilo prošnji za Št. Jakobsko šolo, to bom pozneje povedal. Ako je vladi tako postopanje okrajnih glavarjev prav, potem prosimo, naj nam naznani tiste postave in naredbe, na ktere se opira pri tem; ako se pa vladi to postopanje ne dopade, potem bo ja vendar imela toliko moči, da okrajnim glavarjem to za-brani. Morda pa vlada še verjame ne, da okrajni glavarji tako postopajo. Mi pa lahko z veljavnimi pismi spričamo, da se je tako zgodilo. Tukaj imam list, v kterem je po § 19. popravek celovškega okrajnega glavarja, kjer sam s svojim podpisom pripoveduje, kako sta s šolskim nadzornikom postopala, da bi občino Bilčoves odvrnila od njene pritožbe. Ta dokaz gledé Celovškega glavarstva se vendar ne more ovreči.
Tudi zastran Beljaškega glavarja se lahko spriča, da je tako postopal. Dokler vlada tega postopanja svojih uradnikov v deželah ne opraviči, tako dolgo ostanemo pri tem, da je to zlobno zaviranje ustavnih pravic slovenskega ljudstva (dobro ! dobro ! na desni), in tako bi ne smela ravnati vlada, ktero v tej hiši podpiramo. (Odobravanje na desni.) Človek bi mislil, da zdaj, ko smo stavili vprašanje
na vlado, ko so se vsi slovenski poslanci izrekli, da tako postopanje ni postavno in se ne more trpeti, zdaj, smo mislili, politični uradniki vendar ne bojo več poskušali kaj tacega in ne bojo občin več nadlegovali. Pa tudi v tem smo se zmotili. Kar Se je prej godilo, to se godi še zdaj. V rokah imam odlok deželnega šolskega soveta Celovškega, kteri dokazuje, kako — oprostite izraz — cinično (brezobzirno) postopajo koroške šolske oblastnije s prošnjami za slovensko šolo. Pa to bo bolj natančno razjasnil drug poslanec, ki pride za menoj, in vam bo Povedal reči, ktere ne služijo v čast tisti oblastniji. (Poslanec dr. Steinwender: Oho! — Poslanec dr. Gregr: Ja!)
^ Poglejte si deželne šolske sovete na Koroškem 'n Štajerskem. Obe deželi imate po eno tretjino slovenskega prebivalstva, pa v obeh šolskih sovetih ne najdete niti jednega zastopnika slovenskega ljudstva. Ali poglejte si oba deželna šolska nadzornika. Tisti na Koroškem nam kliče: „Vi Vindišarji (Win-djsche) nemate na Koroškem pravice do obstanka !“ (Cujte! čujte! na desni. — Posl. dr. Steinwender: Saj to nič ni res ! — Ugovarjanje na desni.) Ako so ti možje taki, če preudarimo, kakoršnih mislij sta oba deželna načelnika, in če premislimo, da Prav za prav tudi ministra za notranje zadeve ne-rnamo, potem ni čuda, da se tako godi.
Pa povest o pasterki slovenski šoli s tem še oi končana. Ako je kaka prošnja srečno prišla čez deželne meje, kako se jej pa potem godi? Št. Jakobska prošnja je vendar prišla do ministerstva. Njej je deželni šolski sovet odgovoril leta 1888. kled tem časom in med odgovorom ministerstva se Je pa nekaj zgodilo. Deželni zbor je šel in je oblino Št. Jakob v dve občini razdelil ; in minister-stvo je potem odgovorilo: „Ta prošnja se ne more Uslišati, kajti občina ni več tista, kakor prej, ampak Je razdeljena v dve.“ Ja, kako pa je učno mini-sterstvo zvedelo, da je bila občina razdeljena? Saj delitev občin ne spada v področje učnega mini-eterstva! Deželni predsednik je to povedal načel-Jdku deželnega šolskega soveta. (Posl. dr. Kus: ^aj to je on sam!) To ste res srečno uganili. (Posl. dr. Kus : Tako stoji v postavi.) No, tedaj deželni predsednik je to na tihem povedal načel-niku deželnega šolskega soveta (smeh) iu ta je to Oznanil ministerstvu.
Ako se moramo tako trdo boriti za naše po-^vne pravice v šoli, ktere bi se nam morale po ustavi prepustiti brez boja, potem se nam uriva ^sel, da so menda postave le za to dane, da se Vračajo zoper nas.
Prej pa ko šolsko polje zapustim, moram še Predati, kako se šolski soveti obnašajo proti uči->ujein. Kes ne razumem, kako se je moglo na koroškem kaj tacega zgoditi, kar bom zdaj po-Ie.dal. Ko se je dné 30. oktobra 1887 na Žilski , 'strici ustanovila podružnica sv. Cirila in Metoda, d je učitelj Gašper Vilčnik mahoma drugam pre-j5 avljen, čeravno se zborovanja ni udeležil in tudi 'uienovani podružnici ni pristopil. „Fr. Stimmen“ 0 takrat pisale (bere) :
. »Nekega učitelja našega kraja, ki sicer ne taji, da se A^i Slovenca, pa se v drugem ni pregrešil, skušali so vele-astiti gospodje (duhovniki) v svoje mreže uloviti in iz Pokoja predramiti, da bi si iz njega naredili sebi podobnega °varja in narodnega hujskača. Kako se je učitelj njim Nasproti vedel, to se ni zvedelo, pa iz službenih ozirov je
bil prestavljen v nek nemški kraj. To naj bo v svarilo drugim učiteljem, ki bi jih morda mikalo, udeleževati se takih reči. Šolske oblasti v tem oziru krepko postopajo, in vsa dežela jim je za to hvaležna. “
Tako se je zgodilo temu učitelju Gašperju Vilčniku, o kterem so samo mislili, „da bi ga utegnili velečastiti gospodje v svoje mreže uloviti4', kteri pa, kakor potrjuje celò omenjeni nemški časnik, ni druzega nič pregrešil. Ta učitelj, eden izmed redkih, ki je znal z otroci govoriti v materni besedi, moral je na nos na vrat sredi zime z ženo in otroci preseliti se v nek nemški kraj.
Kaj stori pa deželni šolski sovet, kedar se gre za druge učitelje, kaj je takrat ukrenil, ko sta — tega še ni dolgo — dva druga učitelja z druhalijo nahujskanih kmečkih fantov prihrula v Apače, da bi tam razdrla neko slovensko zborovanje? Bila sta to učitelja Kusternik in Staudacher. Prišla sta z vpitjem, razbijala po durih in oknih, in zbor se jih je le s tem ubranil, da so se duri zaklenile. Kaj je deželni šolski sovet storil s tema učiteljema? Ta dva, ki sta bila do tega časa le provizorično (začasno) nastavljena, bila sta zdaj v svojih službah za stalno potrjena. (Čujte ! čujte ! na desni. — Posl. dr. Trojan: To je tisto razupito poslo-venjevanje!) Tako blagonosno delujejo politične in Šolske oblasti v naših krajih!
Na Koroškem so izdavna ukoreninjene žalostne razmere, ki slovensko ljudstvo hudo stiskajo in mu skoraj usta zapirajo, da ne more priti do besede. Zemljiška (gruntna) odveza se menda na Koroškem ni tako izvršila kakor drugod, najdemo namreč cele pokrajine, obstoječe iz več skupaj ležečih velikih občin, ki nemajo lastnega gojzda (lesa), čeravno je Koroška tako bogata gledé gojzdov. Zavolj drv in stelje so ti ljudje navezani na graščine, od kterih morajo te za gospodarstvo potrebne reči kupovati. Graščinam je dano na prosto voljo, ali hočejo te reči prodajati ali pa ne. To je za ljudstvo huda stiska. Še rajši plačujejo cesarske davke, kakor ta denar za drva, ki ga morajo plačevati graščinam. Pa graščine niso še zadovoljne z denarjem, ki ga dobijo za drva, one uplivajo na ljudi tudi v političnem oziru. Ljudje so od graščine odvisni in ona jim lahko ukazuje, kako naj volijo. Ravno taka je pri tovarnah in fužinah. Ljudem se daje zaslužek, pa narekuje se jim tudi politika. Ako preudarimo te razmere in če pomislimo, da se v novejšem času mestjani * mešajo v volitve kmečkih občin, v kterih imajo gojzdne parcele, od kterih plačujejo davek po krajcarjih, — potem se ni čuditi, da slovensko ljudstvo ne more priti do besede, in da sta v deželnem zboru izmed 14 kmečkih poslancev samo dva slovenska, ker so povsod slovenske okraje pomešali z nemškimi, tako da mora z ozirom na ta neugodni volilni red povsod slovenski glas ostati v manjšini.
Če živijo pa koroški Slovenci v tako težavnih razmerah, potem je res čudno, čemu da še cesarske oblastnije pomagajo slovenskim nasprotnikom. Omenil sem že, kako se učiteljem godi, ki imajo kaj ljubezni do svojega slovenskega ljudstva, in naj se tudi v politiko nič ne vtikajo, in kako se godi drugim učiteljem, ki se udeležujejo nemško-
* Gospod poslanec misli skoro gotovo na Grabštanjee, kteri pa niso mestjani, kajti Grabštanj je le vas, seveda skoz in skoz nemško-liberalna in „demokratična", in glavni tabor „bauernbunda“.	Op. ured.
liberalnih demonstracij. Pa glava koroških oblastnij, deželni predsednik sam, zavzema tako stališče, da ga je treba nekoliko osvetliti. Obračam se naravnost le do njegove svetlosti gospoda ministra zno-tranjih zadev, da se ne bo reklo, da napadam ljudi, kterih ni tukaj.
Kako se obnaša deželni predsednik sam? če pošljejo župnika ali provizorja na kako slovensko faro, tedaj se knezoškofijski urad naprosi, naj mu o priliki pové, da naj se v svoji novi službi ogiblje vsega narodnega strankarstva. (Poslanec Wagner: Čisto pametno! •— Poslanec dr. Trojan: Ali velja to tudi za Nemce?) lu v čem so se pregrešili ti župniki in provizorji? Podpirali so tiste, kteri tudi tukaj vlado podpirajo, in volili so ministra za poslanca. Zgodilo se je, da se je popraševalo, kam, v ktero občino da neki bolnik spada, kajti tisti človek je bil v Celovški bolnišnici. Prašah so nekega župnika, in ta je pisal sosednemu župniku, in ta slednjič nekemu županu. Ti dopisi pa so bili slovenski. V tej slovenski nagoti so prišli tudi pred deželni odbor. Ta pa je zavoljo tega pisal dolgo pismo na deželno vlado, v kterem pravi, da na Koroškem ne sme biti dovoljeno slovensko dopisovati (Čujte! čujte! na desni), da so farne bukve—brž so bili s temi pri rokah—javna pisma, in da ima deželni odbor pravico tirjati, da se ta javna pisma spisu-jejo v nemškem jeziku. (Posl. dr. Trojan : Tako se Avstrija poslovanuje !) Na dalje so se upirali — in to vse zavoljo tistega bolnika, o kterem ni bilo znano domovinstvo — zoper pisavo imen s slovenskimi črkami. Na imenu ,,Vilčnik", o kterem sem prej govoril, hočem razložiti, kaj so s tem mislili. To ime je slovensko in se pravilno piše s sedmimi črkami ; po koroški pisavi pa bi se moralo pisati z dvanajstimi črkami (Wieltschnigg).
Reklo se je, da je spremenjena pisava nevarna za rodbinske in dedne pravice; deželna vlada je deželnemu odboru prav dala v tej skrbi in rekla : „Ta pisava imen bi znala imeti neljube nasledke v dednih pravicah." V latinskih šolah so nas včasih profesorji, ki o pravdarskih reččh navadno ne razumejo dosti, svarili, naj ne spreminjamo svojih imen, da nam ne uide dedščina za kakim bogatim stricem v Ameriki. Zdaj pridejo pa še koroški juristi in govorijo ravno tako! Pa dedno pravo sloni na drugih podlagah, kakor pa pisavi imen. Nadalje pravi deželna vlada, da spadajo farne knjige pod državno upravo, in ker je uprava na Koroškem nemška, zato morajo tudi matrike nemške biti. (Čujte! čujte! na desni.) Po kterih postavah pa? Jaz ne vem, po kterih. Morda imajo Korošci svoje posebne državno - osnovne postave ? (Posl. Gregr : Skrivej !)
In kako se obnaša deželni predsednik proti Slovencem v svojem uradnem listu („Celovčanki“)? Če dobim sploh kak odgovor, bo ta, ki smo ga že slišali iz ust g. ministerskega predsednika, da namreč g. deželni predsednik ne more biti za vse odgovoren, kar stoji v uradnem listu. To si človek tudi lahko drugače misli. Gotovo si človek tudi lahko misli, da, čeravno vlada uradne liste le obiskuje, kakor je g. minister rekel, lahko vlada ta pogoj stavi, da list vsaj sovražno ne sme pisati proti tako številnemu prebivalstvu, kakor je slovensko na Koroškem. Lani sta dva mojih rojakov tukaj posebno vneto razkazovala, kako nepripravno
so uravnane koroške šole za Slovence. Proti tema govoroma so se nabirale po deželi protiizjave, io „Celovčanka“ je te izjave ne samo s pravo slastjo naštevala, ampak vselej od besede do besede natisnila, in bolj glasne stavke, kjer je govor o zunanjih hujskačih, je tiskala z razprtimi črkami in s tem pokazala, da so te izjave po njenem okusu. In kako je s tem ustregla drugim listom, tako „Tages-pošti" v Gradcu in „Freie Stimmen" na Koroškem, to vidim iz dostavka, ki sem ga bral v „Freie Stimmen" od dné 24. oktobra 1888. Tam stoji o teh izjavah (bere) :
„Zoper slovenske hujskače dohajajo še zmirom izjave občinskih in šolskih sovetov. Uradni list jih prinaša v kapljicah, na veselje vsem, ki deželi res dobro hočejo, in na jezo slovensko-klerikalnej stranki."
To je pohvalno spričevalo, kterega daje list „Fr. St." deželnemu uradnemu listu. Ta uradni list pa o tem nič ne vé, da je bil g. Einspieler nedavno voljen za deželnega poslanca, in da so se vsi Einspielerjevi volilci podpisali za slovensko šolo ; uradni list nič ne vé, da je na stotine občin* prosilo za slovensko šolo (posl. dr. Steinwender : Oho !), kterih prošnje ležijo tukaj v šolskem odseku in čakajo na odrešenje; ta uradni list nič ne vé, da nam so iz 56 občin došle zahvale (Res je! na desni), da se potegujemo za koroške Slovence, ki nemajo svojega poslanca. (Res je! na desni.) Ta uradni list piše o uspehih ljudske šole tako (bere):
Jz tega poročila izvemo, da je ravno v slovenskih in mešanih okrajih, namreč Velikovec, Beljak, Celovec, Št. Mohor, največ takih, ki znajo pisati in brati. To najbolje zavračuje tožbe zunanjih poslancev, ki so v zbornici poslancev tožili, da se slovenski otroci v koroških šolah ne naučijo pisati." (Posl. dr. Trojan : Čujte!)
Ja, gospodje, pisati se že naučijo, pa po slovensko ne. Jaz imam neovrgljive dokaze v rokah, pismo v slovenski besedi, ki je pa pisano z nemškimi črkami. (Čujte! čujte! na desni.)
Ali ima tako branje in pisanje kako vrednost? Nemščine se niso naučili, sicer bi v nemški besedi pisali, slovensko pisati se pa niso učili — dokaz je to pismo — tedaj najbrž tudi nič ne berejo, tedaj jim je pot zaprta do daljše izomike v svojem slovenskem jeziku, kterega edinega razumejo. (Posl. dr. Trojan: Žalostno!) Tudi g. učni minister ne more reči, da bi bil to namen ljudske šole.
Lahko bi pokazal še drugo pismo ; to je pa nemško pisano; to je res čudna nemščina v tem pismu. Pa to bi nas preveč zamudilo. Po tem obnašanju oblastnij, deželnega predsednika in uradnega lista se lahko spozna, s kakim očesom gledajo koroške oblastnije na tistega, ki svoje materne besede in svojega rodu noče zatajiti; jaz si namreč mislim v prvi vrsti omikanega in v javni službi stoječega Slovenca. Gospodje, na take gledajo na Koroškem kakor na h u d o d e 1 n i k e ; oni stojijo, če ne pod policijskim, pa vsaj pod političnim nadzorstvom, in o nekem rodoljubu, ki stoji na Koroškem v političnem boju, pripoveduje se splošno, da imajo žandarji ukaz, paziti nad njim, kaj dela, kaj govori in s kom si dopisuje, (čujte, čujte! na desni.) Morda se bo reklo: „Te reči niso dokazane ali se ne dajo dokazati." Jaz pa pravim: zadosti žalostno je, da imamo v Avstriji deželo, v kteri morajo ljudje v takih razmerah in stiskah živeti.
* Gosp. poslanec mislil je reči: Jarnih občin".
„Tam na Karavankah (Ljuhel) je vaša meja, tustran Karavank nemate vi Vindišarji nič opraviti!" tako kliče Slovencem deželni predsednik, (čujte, čujte ! na desni. — Posl. dr. Steinwender : Kje ? kedaj ?) Prašajte gospoda deželnega predsednika, on ho že vedel, kedaj je to rekel. (Posl. dr. Steinwender : Pa res to ni!) Jaz vprašam: Ali se take hesede spodobijo za deželnega namestnika tistega cesarja, ki vse narode enako ljubi? Ali se take besede spodobijo zastopniku vlade, ktera je na svojo zastavo zapisala enako pravico za vse in ktero mi tukaj na vso moč podpiramo ? (Smeh na levi.) Mi poslanci slovenskega ljudstva, naj že prebiva kjerkoli, imamo njegove koristi pred očmi in se ne pustimo s tem ostrašiti, da se nam nasproti kliče, da nismo zastopniki koroške dežele. Mi hočemo ljudem pomagati in storimo, kar moremo. Stavili smo predlog, kteri se nam je v javnosti že večkrat oponašal ; ta predlog pa meri le na to, da bi koroški Slovenci dobili tukaj vsaj enega poslanca. Koroška je iz-gledna dežela za liberalce, ona šteje devet poslancev in vsi sedijo na liberalni strani; koroški Slovenci pa nemajo tukaj nobenega poslanca, tudi konservativnega Nemca ni nobenega tukaj iz Koroške. V resnici je tedaj Koroška najbolj liberalna dežela, pa seveda je to liberalizem, kakoršen je današnji dan v navadi, treba ga je vzeti cum grano salis.
Ta predlog smo tedaj stavili, in ni se reklo, da je krivičen. Pa reklo se je, da mi kalimo mir in da nosimo prepir v deželo. Gospoda, dovolite mi nekaj besed, da povem, kakošen je ta „mir“ na Koroškem.
Na Koroškem obstoji slovenska družba sv. Mo-hora, ki ima namen, izdajati podučne, kratkočasne in versko-nravne knjige v slovenskem jeziku. Ko sem zadnjič o tej družbi govoril, štela je 35.000 udov, zdaj jih šteje pa že 45.000. Ta družba daje svojim udom 5 do 6 večjih ali manjših knjig, za vse slovensko prebivalstvo četrt milijona knjig, in samo na Koroškem jih razdeli okoli 20.000. To je gotovo kulturen zavod prve vrste (klici na desni: Tako je !), za kterega nas zavida celò vse nemško prebivalstvo, in ta zavod je trn v peti koroškim Nemcem ; kajti to je pokazal dr. Traun, ki je pred nekimi leti v deželnem zboru interpelacijo stavil zavolj te družbe in jo je hotel odpraviti. (Posl. dr. Vitezič : Čujte !) Pa še drugi izgledi bojo pokazali, kakšen „mir“ je na Koroškem. Zajemal bom iz virov, ki ne morejo biti sumljivi, ker prihajajo iz trdo nemškega stališča. Ko je neki trgovec v Št. Mdu v „Celovčanki“ iskal učenca, ki bi znal nemško in slovensko, pisale so „Fr. Stimmen" (bere):
»Slovenska propaganda. Človek bi mislil, da se mu sanja. (Čujte, čujte! na desni. — Posl. dr. Trojan: To je prenašljivost!) Neki, v starem koroškem glavnem mestu, v Št. Vidu, naseljeni trgovec z imenom Obleschak, išče v »Celovčanki" učenca, ki zna nemško in slovensko. (Posl. dr. Trojan: To je prenašljivost! — Klici na levi: Tiho! — Dr. Trojan: Jaz branim 'govornika!) Zastonj se oziramo po slovenski okolici tega starega nemškega mesta, pa gosp. Obleschak bo to bolje vedel in gotovo bo delal dobre kupčije s Slovenci v Št. Vidu. Za tamošnje Nemce pa se bojo našli tudi kaki nemški trgovci."
Ko je jeseni lanskega leta neko Ljubljansko društvo obhajalo neko slavnost, udeležila se je te slavnosti tudi deputacija Korošcev, in o tem je pisala, da navedem drug vir, Beljaška „D. Allgem. Zeitung" (bere):
»Sokolove slavnosti se je udeležila tudi deputacija Belja-ških Slovencev. Tu se že vse jenja. (Čujte, čujte! in glasen smeh na desni.) To je vrhunec predrznosti. (Čujte, čujte 1 na desni.) Bila pa sta v tej deputaciji neki profesor latinskih šol, ki je kot slovenski agitator že do sitega znan, in neki tukajšni trgovec. Temu trgovcu, ki mu nemški zrak menda ne ugaja, bi svetovali, naj se rajši preseli v krasno Ljubljano. To bo le njemu v korist. Kajti tukajšno prebivalstvo, ki je zgolj nemško, se svoje narodnosti zmirom bolj zaveda in bi se vtegnilo odločiti, rajši kupovati pri nemških trgovcih, kakor v taki prodaj alnici, ktere lastnik je znan nasprotnik naših teženj." (Posl. dr. Trojan: Toso hujskači !)
Tak je „mir“ na Koroškem. (Klici na levi: Časniki!) Bes, tak je, če sodimo po časnikih, kakor se meni nasproti kliče. Ko se je pa neka občina, ktero so prej Nemci vladali, prelevila in dobila slovenski zastop, zagnali so grozen vrišč in hrup in nam pokazali koroški „mir“. Mislim namreč na občino Šteben na Žili. Slovenci so zmagali pri občinskih volitvah, in po tej zmagi je šla tudi podružnica nemškega šulferajna rakom žvižgat. Dokler je imela občina nemško-liberalen zastop, spoštovali so „omikane“ kmete. V nekem poročilu o tamošnji podružnici nemškega šulferajna berem: „Kmetje v Štebnu, zvesto udani svoji slovenski materni besedi, imajo resnično spoštovanje do nemškega duha in nemškega jezika." Zdaj je pa vse drugače. Občina je prišla v slovenske roke, in zginilaj'e podružnica nemškega šulferajna. (Posl. prof. Šuklje : Je morala zapreti.) Zdaj so začeli te kmete imenovati pijance (smeh na desni), pobožne klečeplaze, babjeverce itd. Vse te reči pripovedujejo „Freie Stimmen" g. deželnemu predsedniku v „odprtem pismu" (Čujte! na desni), kterega konec se tako glasi (bere):
»Prebivalstvo bo zmirom na straži, da zavrne zunanje nemirneže — (to smo najbrž mi) —; pa proti notranjemu sovražniku, ki po noči in skrivaj nemir seje, tudi vsa ljudska pazljivost nič ne opravi. Tu mora vmes poseči tista oblast, kterej je v skrb izročeno blagostanje dežele. Tedaj se obračamo do Vašega visokorodja, ki ste pokazali toplo srce za Koroško, kedar je prihrula nesreča in beda, in kedar je sicer tako žilavi Korošec že obupati hotel. Pri takih žalostnih prilikah smo spoznali Vašo skrbnost. (Klici na desni: Aha!) Posezite tudi zdaj vmes, ko preti druga nesreča (Čujte! in smeh na desni); kajti, nesreča bi bila za deželo, ko bi še drugodi posnemali Štebence, ko bi se oznanjal punt in prepir v krajih, kjer je zdaj blagonosen mir. Potem bi bilo posredovanje prepozno, in odgovornost bi padla na tiste, ki so se neodločno obotavljali, ko bi bila zadostila le ena beseda iz njihovih ust." (Smeh na desni. — Posl. dr. Trojan: To je svoboda!)
Kaj se tukaj zahteva od koroškega deželnega predsednika? (Klici na desni: policija!) Kes, policijo kličejo na pomoč, in deželni predsednik naj se tako poniža, da postane agent za nemški šul-ferajn. (Posl. dr. Trojan: In da bi nemške manjšine vladale!)
Če se ima tedaj slovensko ljudstvo boriti s takimi razmerami, kakor sem jih naštel ; če se ima boriti z neprijaznostjo vseh oblastnij in s časniki; potem je to slovensko ljudstvo res občudovanja vredno, da proti takim silam vendar še včasih zmaguje. Potrebno pa je, da koroški Slovenci vendar dobijo kakega poslanca; in ko smo tukaj tak predlog stavili, ogovoril nas je Beljaški poslanec (dr. Steinwender) s temi besedami:	„To vtikanje
kranjskih gospodov v naše reči jim ne bo nič pomagalo. Tukaj na Dunaju v državnem zboru za-morete staviti take predloge, kakor ga je gosp. dr. Ferjančič, če se nič ne zmenite za to, če vas bojo zopet zavračali koroški Slovenci. V deželo priti
vam pa ne M svetoval. (Cujte, čujte! na desni.) Naši „Yendi“ (Slovenci) so dobri ljudje, če bi pa čutili, da jih skušajo zunanji agitatorji nahujskati zoper nemške rojake, znali bi kedaj postati tudi prav sitni." (Cujte, čujte! na desni.)
Gospoda moja! če stoji kaj tacega v „Freie Stimmen", ne bom se temu čudil, in res sem to že bral v tistem listu. Da se pa tako govori tukaj v tej hiši, kjer smo na postavnih tleh stavili svoj predlog, kjer je gospodom na prosto voljo dano, ali ga hočejo potrditi ali zavreči, da se nam tukaj na postavnih tleh odgovarja s pestmi in tepežem, in da se nam kaj tacega obeta, ako bi na Koroško prišli, kaj tacega vendar ni bilo pričakovati. Če pridemo na Koroško, kar tudi storiti mislimo (Dobro! klici na desni. — Posl. dr. Steinwender: Le koj, le koj !), ne bomo prišli k temu gospodu poslancu in njegovi stranki, ampak prišli bomo k tistim, ki so prosili za slovenske šole in ki so nam hvaležni za to, da se za nje potegujemo (Posl. Ghon: Da boste prav hujskali!), in k tistim tisočim, ki dobivajo in prebirajo knjige od družbe sv. Mohora; pa ne verujem, da bo imel kdo žalostni pogum, da bi nas motil z nahujskano druhaljo, s pestmi in poleni, kedar se bomo razgovarjali s svojimi rojaki in somišljeniki. (Posl. Šuklje : Saj se tudi ne bojimo, hvala Bogu ! — Posl. dr. Trojan : To so lepe reči! — Glasen smeh na levi.)
Prej ko se poslovim od Štajerske in Koroške, hočem še ponoviti, da se mi ne zdi prav, da vlada vse tako pri starem pusti, morala bi vendar odstraniti največe ovire, da bi se sprava med narodi dosegla. Nj. svetlost g. ministerski predsednik je rekel, da skuša vlada stvari tako obračati, da se spravi pota ogladijo. če pa vlada že leta in leta mirno gleda, da oblastnije tako postopajo, potem moramo reči, da si ona ne prizadeva dosti, da bi njene besede res tudi v veljavo stopile."
Gosp. poslanec je v svojem temeljitem govoru pojasnil tudi razmere na Štajerskem in Primorskem, ter obnašanje okr. glavarja v Postojni. Pokazal je, kako se štajerskim Slovencem treba boriti za slovenske šole in za besedo v okrajnih zastopih, in kako se na Primorskem podpira laški živelj, na kvar sami državi in v pohujšanje zvestih Italijanov. Yendar nam prostor ne dopušča, da bi priobčili celi govor. Kar pa je g. dr. Ferjančič rekel o koroških razmerah, smo vse navedli, in vemo, da bodo koroški Slovenci hvalo vedli možatemu gospodu poslancu. Slava mu!
Kaj nam poročajo prijatelji naši?
Iz Št. Jakoba v Rožni dolini. Danes zjutraj na god sv. Jožefa je po petletnem mučnem bolehanju preminul č. g. Valentin Lesjak, bivši dekan in župnik Dvorske fare, na očetovem domu v Svetnah. Kojen dne 20. julija 1833 je bil dne 25. julija 1856 v mašnika posvečen in je leto pozneje nastopil pastirsko službo. Pastiroval je kot kaplan v Št. Martinu nad Beljakom, na sv. Višarjih, pri sv. Križu na Peravi, v Beljaku, kot provizor v Štebnu pri Bekštanju in kot župnik v Dvoru, kjer mu je bila izročena tudi čast dekanijskega predstojnika za zgornji Rož. L. 1883. se ga loti prehuda bolezen, proti kteri, žalibog, ni bilo človeške
pomoči. Revež trpin se je odpovedal 1. 1884. dekaniji in Dvorskej fari in prebival na rojstnem domu v Svetnah, kjer je mili Bog rešil ubogega trpina prebritkega trpljenja in na god patrona umirajočih zvestega svojega služabnika poklical k sebi. Povsodi, kjer je za čast Božjo vneti duhovnik pastiroval, ga je vse spoštovalo in častilo, kar je tudi v polnej meri zaslužil. Blaga duša naj bode vsem nekdanjim sošolcem, prijateljem in farnim ovčicam v molitev priporočena !
Od Žile. Dne 14. marca okoli 10. ure začelo je goreti v Smešivčah (Michelhofen). Ogenj se je sila hitro razširjal, tako da je bila v enej uri cela vas v ognju, razun dveh hiš, dveh stogov in kapelice. Požarne hrambe iz Smerč, Čajne, Bistrice itd. so si sicer prizadevale, pa vse zastonj. Štiri kmetije z blagom in trije kajžarji so pogoreli, tudi nekaj svinj in goved. Škoda znaša okoli 30—40.000 gld. Vzrok ognja se ne ve gotovo; prej ko ne je kriva hudobna roka. Sila je velika, pomoč silno potrebna, ker nektere družine so komaj rešile golo svoje življenje !
Iz Kanalske doline. (N esmešite cerkvenih obredov. — Žalostna smrt.) V neki vasi naše doline se je zgodilo pustni torek nekaj prav žalostnega. Med pustnimi norci, ki so pust pokopavali, je bil malovreden človek, ki se je celò pre-drznil smešiti cerkvene obrede pri pogrebih. Oblekel se je kakor škof in tako svoje neslane burke uganjal. Prej so se godile tako žalostne reči le po mestih, kjer je veliko nevernežev. Da se pa zdaj uganja tako bogokletstvo tudi že po vaseh, je silno žalostno znamenje. Slovenski kmetje, ki ste bili zmiraj pobožni in bogaboječi, stopite takim gar-jevim ovcam, ki okužijo tudi druge in spravijo celo pridno vas v slabo ime, možko nasproti ! — Nekaj enakega se je godilo, kakor pripovedujejo časniki, tudi v Labudu pri spodnjem Dravbergu. Razuzdana druhal je hotela napraviti veselo-igro, spremenila se je pa v strašno žalo-igro. Tudi tam so pust pokopavali in cerkvene obrede smešili. Eden izmed pustnih norcev, mož v najboljših letih in trdne postave, je hotel biti „pust“, kterega imajo pokopati. Da bi ga djali na pare, leže znak na klop. Ko so ga hoteli vzdigniti, je bil pa—mrlič. Spoštujte cerkvene obrede in ne smešite jih!
Iz spodnje Ziljske doline. (Služba okrajnega zdravnika) za Št. Štefan v Ziljski dolini in okolico je razpisana. Zdravnik dobi letne plače 700 gld., in sicer 300 gld. iz deželne zaloge in 400 gld. od treh občin. Spodnja Ziljska dolina je slovenska in ker bo tedaj imel naš zdravnik opraviti večinoma s Slovenci, zato želimo, da bi nam c. kr. okrajno glavarstvo v Šmohoru priskrbelo zdravnika, ki je zmožen tudi slovenskega jezika. Akoravno c. kr. okr. glavarstvo tega pogoja ni pristavilo, ko je službo razpisala, vendar upamo, da bo blage volje ustreglo naši pravični želji.
Iz Podkloštra. (Liberalizem pojeda svoje lastne otroke.) V predzadnji številki „Mira“ smo poročali, da je napravila šolska oblast preiskavo zoper podučitelja P. v Tinjah, ki je očitno Boga tajil. Zadela ga je zaslužena kazen. Poroča se nam, da je omenjeni učitelj odpuščen iz službe. Saj tudi takim učenikom svoje otroke nihče ne more prepustiti v vzgojo. Tako pojeda liberalizem in brezverska šola svoje lastne otroke. — Y
državnem zboru je lansko leto nek konservativni poslanec govoril dokaj resnične besede o sedanji Šolski uredbi ter je omenil, da mladi novošegni učitelji nikakor ne podpirajo starib in skušenih vzgojiteljev , ki se trudijo otrokom vcepiti ljubezen do vere in krščanskega življenja in da jim le pogostokrat nasprotujejo. Mladenči, ki se pripravljajo za učiteljski stan, pravi omenjeni govornik, so v učiteljiščih preobloženi z mnogimi predmeti. Zraven se opušča vse, kar bi opominjalo in nagibalo h krščanskemu vedenju. Vsakemu cerkvenemu vplivu se izogibajo. Gojenci, ki se v učiteljiščih izšolajo, se šopirijo s svojo površno učenostjo ter se čutijo v svoji službi neodvisne od cerkvene oblasti. V srcu nimajo verskega čuta; lepo krščansko vedenje je pa njih slabost. Kedar pridejo med svet, so vsled tega preslabi, da bi se niogli ustavljati naukom in vabljenju posvetnjakov. Konečno jim je zoperna vsaka krščanska vzgoja v šoli. Krivi tega pa niso mladi učitelji, ampak samo in edino šolske postave in današnji način, po kterem se izpeljujejo. Ne samo v ljudskih, ampak tudi v srednjih šolah in učiteljiščih premalo skrbijo za to, da se navadi mladina lepo krščansko živeti. To pa se bo tako dolgo godilo, dokler vzgoja ne bo imela enake veljave, kakor pouk in dokler ne bo imela cerkev oni vpliv na izrejo otrok, ki ji gre po cerkveni in natomi postavi. —To so besede državnega poslanca. Mi pristavimo le še to, kar je pisal „Mir“ o ravno tej zadevi 1. 1886., ko so napravili na Dunaju pri ministerstvu posebno enketo, ki se je imela posvetovati zastran učiteljskih pripravnic in h kterej je bil tudi povabljen naš c. k. deželni šolski nadzornik gosp. dr. Gobane. Tedaj je pisal „Mir“ : „Mi katoliški Slovenci in z nami cela konservativna stranka imamo zastran učiteljskih pripravnic marsikaj na srcu. Iz teh pripravnic dobivamo svoje učitelje, kterim izroču-jemo svoje največe in najsvetejše blago: nedolžne, ljube otročiče. Srčno želimo, naj bi se naši otročiči v naših šolah izrejali za verne katoličane, za zveste Avstrijance, vrle Slovence in omikane državljane. Zatorej želimo iz celega srca in gospode strokovnjake lepo prosimo, da bi dobro premišljevali in črno zadeli, kar je pri pripravnicah treba v verskih in nàrodnih zadevah. Od vseh strani nam dohajajo britke pritožbe, da krščanski duh pri novošegnih učiteljih očividno pojemlje in da se pri njih vidi nekaka nevolja in mrza do slovenskega jezika. Da se zastran tega marsikaj pre-uaredi, je skrajna potreba in največja sila.“ — Mi dostavimo le še nujno prošnjo do državnih poslancev : Priskrbite nam prej ko mogoče boljšo, versko šolo!
Iz Dravograda. (Občni zbor posojilnice iu bralnega društva.) Zborovalismo na pustni pondeljek in prišlo nas je mnogo vkup ; posebno z veseljem pa smo pozdravili mile goste iz daljnih krajev, ki so nas počastili kot odposlanci Djekšan-ske in Podjunske posojilnice ; prišli pa so tudi ^jožje iz spodnjega Koža in celovške okolice, da vidijo poslovanje in uredbo naše posojilnice in potem doma tudi take zavode ustanovijo. Načelnik £>• Kous je navzoče lepo ogovoril in jih spodbujal k bratovski vzajemnosti. Kačun je bil v najlepšem redu in se potrdil. Odboru se je izrekla zahvala, mi odborniki so bili vnovič voljeni, le g. Kous je
odstopil, ker zaradi prevelike oddaljenosti ne more več načelnik ostati. Namesto njega je bil izvoljen g. Dom. Kotnik, župan v Tolstem Vrhu. Odbor se shaja vsak prvi četrtek v mesecu. Tudi bralno društvo si je izvolilo g. Kotnika za predsednika. Bukev je še precej, da bi se le pridno prebirale! Prav vesela je bila potem prosta zabava. Pokazala se je srčna vzajemnost slovenska. Zastopniki posojilnic so si v roke segli, da si hočejo posojilnice druga drugi brez dobička pomagati. Zastopanih je bilo pet posojilnic, namreč tri že obstoječe in dve, ki se imate v kratkem ustanoviti. Želeti je, da pristopijo k^ tej zvezi bratovske vzajemnosti še Plajberžka, Št. Jakobska in Bekštanjska. Gospod Kous je bil naprošen, da v tej reči posreduje. Ta vzajemnost je potrebna; kajti mi imamo na Koroškem večjidel majhne posojilnice, ki bi same brez pomoči težko obstale. Konečno se zahvalimo č. g. proštu Hofmajerju za njegovo darež-Ijivost in gospodoma Fr. Kogeluiku in M. Kovaču za nju požrtovalno in trudapoluo sodelovanje pri obeh društvih. Spomnili smo se tudi naše družbe sv. Cirila in Metoda, nabrali lepo svotico in jo položili v posebno skrinjico sv. Cirila in Metoda, ktero nam je podaril g. dr. Krašovec. Bog daj posojilnici in bralnemu društvu najboljši uspeh !
Od Drave. (Tabor v spodnjem Rožu.) Mnogi rodoljubi spodnje rožne doline se resno pogovarjajo, da bi letos tam napravili tabor ali ljudski shod. Razgovarjali bi se o slovenski, verski in šestletni šoli, o posojilnicah in Ciril-Metodovih podružnicah, o ljubeljski železnici in o drugih kme-tiških in gospodarskih vprašanjih koroških Slovencev ter posebno še o razmerah spodnjega Roža. Ker nam je pomoč slovenskih rodoljubov zagotovljena in imamo v Št. Janžu izvrstnega, rodoljubnega župana, ki bo skrbel za mir in red, zato je upati, da se bo ta misel prav dobro posrečila in da napravimo za koroške Slovence imeniten in slovesen dan, kterega se bojo še dolgo spominjali, in ki vtegne mnogo pripomoči, da se med nami bolj obudi nàrodna zavest. Na noge toraj Rožani, pripravljajmo se za ta dan! Pogovoriti se nam je treba o naših potrebah in pokazati moramo, da si hočemo sami pomagati. Nemški „Bauernbund“ napravlja svoje shode tudi po raznih slovenskih krajih naše dežele in hoče begati nas in naše somišljenike; mi pa napravljajmo po slovenskem Koroškem tabore, na kterih se bodemo razgovarjali o naših težnjah in potrebah.
Iz Kotmarevesi. (Osnujmo si posojilnico!) Iz začetka se je mislilo, da bi kazalo napraviti skupno posojilnico za celo Celovško okolico. Po nekolikem prevdarku smo pa spoznali, da to ne gre. Pokrajina je preobširna, moralo bi biti mnogo odbornikov, da bi bile zastopane vse fare in občine, in težko bi bilo skupaj spraviti toliko odbornikov, da bi mogli storiti veljaven sklep. Odborniki bi ne poznali ljudi, in ko bi se pisalo zaupnim možem, treba bi bilo včasih 14 dni čakati na odgovor. Tudi je v Celovcu malo takih rodoljubov, da bi imeli čas, opravljati vse pisarije tako velike posojilnice. Bolj kaže tedaj, da se okolica razdeli, in da se napravite za sedaj dve posojilnici : ena kje na spodnji Krki za Grabštanj, Medgorje, Podgrad, Pokrče, Šmihel, Tinje, Št. Tomaž, Time-nico, Št. Jakob, Podkrnos, Žrelec inRadiše; druga
pa v Kotmarivesi za Žihpolje, Grolšovo, Vetrinj, Kotmaroyes, Hodiše, Otok in Bilčoves.* Na severnem bregu Vrbskega jezera, v Dholici, Poračah, Krivi Vrbi itd. stoje stvari za nas še tako slabo, da za zdaj še ni misliti na take narodne naprave. Posojilnica v Kotmarivesi, mislim, da se bo kmalu oživila. Da so nam posojilnice potrebne, je „Mir“ že dostikrat razložil. Kdor hoče iz Celovške hranilnice kaj vzeti, ima stroškov blizo sto rajniš. Majhen denar na posodo vzeti tedaj tam ne kaže. Kdor pa potrebuje le 50 ali 100 rajniš, jih dobi pri posojilnici brez vseh stroškov. Za kmeta ni dobro, da bi se preveč zadolžil; včasih pride pa še najboljši gospodar v zadrego, in takrat mu bo posojilnica rada pomagala. Pa tudi posli bojo svoj zaslužek rajši v posojilnico nosili, ker dobijo nekaj več obrestij. Povabim tedaj vse posestnike našega kraja in sosednih far, kedar se bo pri nas posojilnica ustanovila, naj vsi pristopijo, da bo blagajnica tudi že koj s početka dosti močna.
Iz Podjunske doline. (Nemško-liberalna nestrpnost. — Svoji k svojim.) Vsak koroški rodoljub gotovo pozna in spoštuje Ijubeznji-vega in požrtovalnega rodoljuba g. Hočevarja, lekarja v Velikovcu. Obžalovanja vredna je ne-strpljivost naših Nemcev, ki je kriva, da nas hoče ta gospod v kratkem zapustiti. Velikovški nemško-liberalci ga tako sovražijo in hujskajo proti njemu, da si skoro še življenja ni več svest med njimi, zato je baje službo odpovedal. — Velikovčanom je take nestrpnosti pač potreba! Kaj bi neki počeli, ko bi jim Slovenci ne nosili svojih grošev? To si bodemo Slovenci dobro zapomnili in bodemo hodili le k slovenskim trgovcem in krčmarjem, pa tudi k takim poštenim Nemcem, ki nas ne zaničujejo in tudi našo slovensko besedo spoštujejo. Liberalnih zagrizencev in nemškutarjev pa se ogibajmo! O svojem času imenovali bodemo v „Miru“ imena vseh onih gospodov, ki so si nasproti g. Hočevarju s svojim hujskanjem stekli posebnih zaslug. Hujskači naj pridejo na dan, da jih ljudstvo spozna ter se po njih prepriča, kdo da bali mir na Koroškem. — O naših žalostnih razmerah in o Veli-kovških veliko - nemških kričačih pa Vam bodem poročal prihodnjič še kaj več in obširneje.
Iz Marnberga. (Posojilnica. — Šola.) Tukaj se je ustanovila posojilnica. Poslovati je začela s 1. svečanom 1889. Da je bila res potrebna, kaže nje veliki promet v tej kratki dobi. Ni minul še celi mesec njenega obstanka, in imela je že 12 tisoč goldinarjev prometa. Uradni dan ima vsaki četrtek. Kešila je že nekega slovenskega kmeta, kteremu je hotel neki Nemec vse prodati. — Nam štajerskim Slovencem v Marenberžkem okraju se ne godi nič bolje, kakor vam Korošcem. Šole so todirazun ene ali dveh vse nemške. Učitelji bojda niti ne razumejo našega jezika. Slovenski otroci hodijo po dve, tri leta v šolo, pa se še brati ne naučijo. Zaprti so včasih, pa ne vejo zakaj. Nek kmetiški fant, ki je šoli že odrastel, mi je pravil, da je bil večkrat kaznovan, dokler se ni naučil nemščine. Včasih so rekali, da se dobro blago samo hvali ; reč pa, ktero je treba toliko vsiljevati in po-
* Mi se nikakor ne strinjamo z mislijo gospoda dopisnika, ker smo prepričani, da bi najbolje bilo, ako bi se za celovško okolico ustanovila hranilnica in posojilnica s sedežem v Celovcu.	Op. ured.
nujati, ne bo imela tolike vrednosti, kakor nje prodajalci vpijejo. Slovenci na mejah smo pač siromaki, pa vztrajajmo v poštenosti, enkrat bo že Bog obrnil, kakor je prav.
Kaj dela politika.
V državnem zboru se je veliko govorilo, ko se je pretresal državni račun. Stroškov je 540, dohodkov pa 543 milijonov gld. Pa o teh se je malo govorilo, toliko več pa je bilo drugih pritožb iz vseh dežel. Nemci tožijo, da jih stiskajo Čehi; Kusini tožijo, da jih stiskajo Poljaki, in Slovenci tožijo, da jih stiskajo Nemci in Lahi. Za nas koroške Slovence so se prav možato potegnili slovenski poslanci dr. Poklukar, Šublje in dr. Ferjančič. Prišel bo pa gotovo še kteri drugi na vrsto, ker razgovor o šoli še ni bil končan, ko smo to pisali. Kolikor bo le prostor dopuščal, bomo v „Miru“ ponatisnili govore slovenskih poslancev, vsaj v toliko, kar se zadevajo nas Korošcev. Danes začnemo z izvrstnim govorom gospod dr. Ferjančiča. V 307. seji se je oglasil tudi G h o n in rekel, da vse prošnje za slovenske šole so podpihane od zunaj. To je pa prazno čenčanje; mi Korošci sami spoznamo, da se otroci ne morejo nič naučiti, če ne zastopijo učitelja, on pa njih ne, in ne potrebujemo, da bi nas poduče-vali o tem še le Kranjci. Tudi je Ghon rekel, da Kranjci le zato tako tiščijo na slovenščino, da bi prišli v koroške službe. Na to se pa lahko odgovori, da nemški mestjani le za to tako tiščijo na nemščino, da bi svoje sinove lahko med Slovence v službe spravili, čeravno se tisti nočejo slovensko učiti. Izučeni Kranjci pa lahko povsod službe dobijo, ker znajo nemško ravno tako pravilno govoriti , kakor slovensko ; Nemci pa so navezani le na nemške kraje, ker druzega jezika ne znajo. Ali tedaj nemarno mi prav, če pravimo, naj bi se naši mladenči ravno tako izučevali, kakor kranjski, da bi znali dobro slovensko, pa tudi dobro nemško, da bi lahko za službe prosili tako v nemških , kakor v slovenskih krajih ? Ako se pa slovenščina tako iz šole izganja, da se otroci še pisati in brati ne naučijo po slovensko, potein ne morejo priti v službe na Kranjskem, spodnjem Štajerskem in Goriškem, ne na Hrvaškem, ne v Dalmaciji, ali Istri in tudi ne v novih naših deželah, t. j. v Bosni in Hercegovini ; tedaj jim je pol Avstrije zaprte, le na Nemško bi mogli še iti, ko bi se res dobro nemško naučili, kar se pa v malih šolah nikakor ne zgodi. Sploh pa bodemo obširneje odgovarjali g. Ghonu na njegove brezobzirne, žaljive in sramotne napade še v prihodnjem listu. — Slovenski poslanec dr. Poklukar se jev svojem govoru spominjal koroških Slovencev in vlado prosil, naj vendar gleda na to, da bojo g. deželni predsednik in druge oblastnije držale se postav in ne ovirale ravnopravnosti slovenske na šolskem polju. Slava in hvala vsem slovenskim poslancem, ki se, zdaj ta, zdaj drugi, tako možato potegujejo za naše pravice ! — Izmed nemških konservativcev je najbolje govoril dr. Ebenhoch, ter rekel, naj bodo v Avstriji vsi narodi bratje med seboj, naj imajo vsi enake pravice. Ta je možka! — V Celji bodo imeli te dni, 27., 28.
in 29. sušca, volitey okrajnega zastopa. Vojska bo buda, Slovenci in Celjski Nemci se že pripravljajo na vso moč.
V zunanji politiki je najbolj imenitno to, da je srbski kralj Milan odstopil in krono prepustil svojemu sinu Aleksandru, ki je še le 13 let star. Namesto mladega kralja bodo vladali Ristič, Protič in Belimarkovič. Nekteri listi mislijo, da je to rusko maslo, da so ruski državniki Milana k temu prisilili. To je pa malo verjetno, ker ruski listi pišejo, da niso nič zadovoljni s tem preobratom in da bi bili rajši videli, da sta vlado prevzela kraljica Natalija in prejšni metropolit Mihajl. Resnica je najbrž to, da si je Milan želel mirnega in zložnega življenja, kterega na srbskem prestolu ni treba iskati; in tem rajši je odstopil, ker ve, da ga ljudstvo ne mara. — Ko se je v Bukareštu to zvedelo, začeli so tudi tam pihati zoper kralja Karola, kajti Rumunci ne marajo za njega, ker je Nemec in protestant in vlada le po Bizmarkovi komandi. Prav na trdnem stolu kralj ne sedi. — Na Laškem so trije ministri odstopili, pa ostal je Crispi, zakleti nasprotnik sv. cerkve. — Francoska vlada je začela preganjati „ligo patrijotov“, to je po naše „zvezo domoljubov4' ; s tem hočejo Boulangerju tla spodkopati. Zatirati pa tako zvezo, ki šteje 250.000 možkih udov, zdi se nam nevarna reč. Vsekako bomo letos iz Francije slišali mnogo novic. — V T e s i n u (Švica) so pri volitvah zmagali katoličani. — Nemci so v Afriki spet zasedli Bagamojo, premagavši Arabce.
Gospodarske stvari.
Od kakošnih dreves in kdaj je treba rezati cepičev za spomladansko cepljenje. Cepič imenujemo oni del drevesa, kterega odločimo od maternega debla in ga potem prenesemo na drugo. Cepljeni del spoji se z deblom, na ktero je prenesen in dobiva od njega hrano, kakor da bi ne bil nikdar prenesen. Za spomladansko cepitev potrebne cepiče režemo, kedar miruje rast, zatorej od novembra do marca. Ob navadnih razmerah rabijo za cepiče poganjki zadnjega leta. Drevo, ktero nam da cepičev, imej vsa svojstva, kterih treba prihodnjemu mlademu drevesu. Nikdar pa ne režimo cepičev z slabotnega, bolnega, rakavega ali takega drevja, ktero rodi slabo sadje, ker s cepiči prenesemo vsa slaba svojstva maternega drevesa na mlado drevo. Mnogokrat slišimo o iz-vržkih, kar je tudi resnično. Te izvržke pripisujejo starosti drevja, vendar ni to povsem res. Mi menimo, da prihajajo ti izvržki od slabih cepičev, kteri rabijo za pomnožitev. Sadnemu drevju laže preprečimo kako zlo, nego je zdravimo, zato svetujemo rabiti cepiče le od popolnoma zdravih, krepkih, bujno rastočih dreves, kterih sadje je v vseh obzirih dobro rabno. Akoravno lahko režemo cepiče od novembra do marca, vendar sta najboljša za to delo meseca januarij in februarij, ker cepiče izza tega časa laže bolj varno shranimo. Vendar smo mnogokrat prisiljeni cepiče prej rezati, kar pa seveda nič ne škoduje, ako jih pravilno shranimo. Rezatev cepičev zavisna je pa tudi od podnebnih razmer; kolikor prej se rast vzbudi, toliko prej tudi reži cepiče. To velja tudi, ako se je bati, da
poškoduje zimski mraz poganjke. Vse cepiče, ktere shranimo za cele tedne ali cele mesece, moramo na vsak način prej rezati, predirò začne drevje v mezgo iti. Poganjki, kteri imajo že napeto popje, morajo se kot cepiči precej porabiti. („Novice.“)
Kaj je novega križem sveta?
Na Koroškem. Vršijo se dogovori, da se v kratkem ustanovite dve novi posojilnici, ena v dinjah, druga v Kotmarivesi. Rodoljube teh in sosednih krajev prosimo, naj ne odlašajo s svojo pomočjo, da se stvar dožene v čast slovenskemu imenu. — Dne 13. t. m. bi imela biti pred porotniki tiskovna pravda zoper g. Dobernika, urednika „Freie Stimmen14. Ker je pa glavna priča, tožnik č. g. župnik Aleš, tako nesrečno padel, da se je precej močno poškodoval, morala se je obravnava preložiti. — Posojilnica v Dravogradu ima 69 glavnih in 10 upravnih deležev, hranilnih ulog pa za 6568 gld. Nasprotniki so pred zborovanjem raztrosili vest, da se je g. Rous ponesrečil, da tedaj zbora ne bo. Res, je prišlo menj deležnikov. Da jih le ni sram, posluževati se takih pripomočkov ! Pri občnem zboru se je tudi sklenilo, naj dolžniki z obrestmi vselej plačajo tudi 100/0 posojila, da se dolg polagoma zmanjša in izgubi. — Kako potrebne so nemške šole, dokazuje neki dopisnik iz Ziljske doline v „Fr. St.44. On pripoveduje, da je šel neki deček iz Gorij na Vrata po meso, da ga pa ni mogel kupiti, ker mesar na Vratih ne zna nič slovensko, toraj je moral nekoga na pomoč poklicati, da mu je meso kupil. Kolikor je nam znano, so Vrata slovenska vas, in bolj pametno bi bilo, ko bi se tamošnji mesar slovensko naučil, namesto da bi se morala cela dolina zavolj njega nemško učiti. Kaj bi neki rekli, ko bi se kak trdo slovenski mesar ustanovil v Berolinu, ali bi „Fr. St.44 potem tudi pisale, da se morajo vsi Berolinci slovensko učiti, da zamorejo pri njem meso kupovati? Kar si ti ljudje domišljujejo, to že ni več oholost, ampak budalost! — Posojilnico sta ustanovila gospoda Rous in Schwingshakl v Šmartnu na Grob-niškem polju med Nemci, in to po načrtu Reiif-eisen. Načelnik je farni oskrbnik g. Schwingshakl. Prav je, da se tudi med Nemci utrdi katoliška stranka. — Sv. birma se bo delila 16. junija v Beljaku, 3. julija v Slov. Plajberzi, 4. jul. v Borovljah, 5. jul. v Selah, 6. jul. v Šmarjeti Rožni, 7. jul. v Možici in 8. jul. v Labudu. — Vrana je otroka umorila v Blatogradu. — V Celovcu sta se sprla neki postrešček z nekim pekovskim pomočnikom. Slednji je prvega močno z glažem ranil. Potem sta šla vsak na svoj kraj : pek v ječo, postrešček pa v bolnišnico. — Požarni straži na Žili so svitli cesar podarili 100 gld. — Puškar Peter Hojnik je bil obsojen na enoletno ječo zaradi nevarnega groženja. Dve leti težke ječe je dobil hlapec Schweiger zavolj uboja. Gostač Maier pa zavolj nenravnosti poltretje leto. — V Št. Vidskem okraju je neka dekla umorila svojo 5 letno hčerko, ker je ni smela pri sebi imeti. Žalosten konec nezakonskega otroka ! — Tri leta je dobila tista dekla iz Pustrice, ki je umorila svojega novorojenca. — Velik tepež in to še z noži so napravili šolarji v Kapli pri Dravi. Zdaj se stvar preiskuje pred sod-
nijo y Borovljah. Palica bi bila v šoli vendar še potrebna !
IVa Kranjskem. Občini Tribuče so svitli cesar podarili za šolo 200 gld. — Na Dolenjskem še zmirom močno mrjejo za osepnicami (kozami). Samo v Leskovški fari jih je umrlo nad sto. Pa tudi v Žire pri Idriji se je ta bolezen že zatrosila.
—	Selški občini so svitli cesar podarili za šolo 250 gld. — V Kadolici je umrl kiparski mojster Vurnik. V Ljubljani pa se je v večnost preselil znani Dragotin Dežman, učen mož, pa hud nasprotnik Slovencev. Naj zdaj v miru počiva! — Za „Sokolski dom“ so podarili g. Smrekar v Ljubljani 200 gld., g. Šabec v Trstu 100 gld. in češka gospa Neureuter 50 gld. — Ubijalec Resman iz Sostrega je dobil 8 let težke ječe. Naj bi le vse pobijalce tako ostro kaznovali, potem bi jih že minulo veselje do pobojev. — Podsulo je zidarja Poharja v Ljubnem in ga tako stisnilo, da je kmalu potem umrl.
Na Štajerskem. Prav lepo knjižico je Slovencem priskrbel č. g. Ivan Skuhala, dekan Ljutomerski. Prestavil je namreč na slovensko dr. Knecht-ove „Zgodbe sv. pisma“. Prestava je pisana v gladki slovenščini. Knjižica ima 47 lepih podobic in velja nevezana samo 20 kr., vezana pa 26 kr., toraj je skoro zastonj. Dobi se v zalogi B. Herderja na Dunaju, I. Wollzeile 33. Katehetom bo dobro došla. Ni ga primernejšega darilca za pridne šolarje. — Pošto so dobili v Št. Jurju pod Tabrom. — Za slovensko šolo ste se potegnili občini Sromlje in Kalobje. — Zavolj roparskega umora je na vislice obsojen Fr. Zagoršek iz Slom. — Požarni brambi v Veržeji so svitli cesar podarili 80 gld., oni v Cirkovcah pa 50 gld.
—	Hišo katoliških rokodelskih pomočnikov bojo zidali v Mariboru. — Osepnice so se prikazale tudi že v Savski dolini, zatrošene iz Kranjskega. — Pri okrožni sodniji v Celji so bili obsojeni: Jože Oset iz Št. Jurja zavolj tatvine na 6 let; Janez Rozman iz Faluda na Ogerskem zavolj tatvine na 4 leta; Schrofl, Schripf, Trutschl, Kraner zavolj goljufije od 10 do 24 mesecev; Fiirst zavolj telesnega poškodovanja na 1 leto; Žefa Slanšek, ki je zavdala svojemu možu, na 6 let; Zagoršek iz Kukove, ki je ponaredil srebern goldinar, na 6 mesecev. — Občina Ponikva si je s svojo prošnjo na ministerstvo pridobila slovensko šolo. Korošci, prosimo tudi mi za slovenske šole!
Na Primorskem. V vodnjak skočil in utonil je 83 letni Kablov v Rocolu pri Trstu. — Tatovi ulomili so pri bankirju Bolafiju v Trstu in odnesli 15.000 gld. — Neki Babič je v Trstu skočil iz prvega nadstropja na kamnitna tla, da bi se usmrtil, pa se je le neznatno poškodoval.
Po drugili deželah. V Pekingu na Kitajskem so blagoslovili veliko novo katoliško cerkev.
—	Za boj proti suženjstvu se je na Francoskem že nabralo pol milijona frankov, in oglasilo se je 1500 prostovoljcev. — V Parizu bojo zidali velikansko cerkev v čast presv. Srcu Jezusovemu. Nabranih imajo v ta namen že 20 milj. frankov. — Iz Varšave je bilo iztiranih 400 Judov. Zapustiti jim je Rusijo. — V Maršijeni na Belgijskem je pogorela velika tovarna. Plamen je švigal 200 metrov, na visoko. — Lani je bilo na Ogerskem po raznih blagajnicah pokradenega denarja za cel milijon goldi-
narjev. Omika brez vere nič ne velja. — V Mar-silji se je vnela avstrijska ladija s petrolejem. Strašno je zagrmelo, ko je kotel poknil. Barka je zgorela in ljudje na njej so konec vzeli, le štirje so bili rešeni.
Duhovniške zadeve v Krškej škofiji.
C. g. Jožef Pfohl, kaplan pri sv. Hemi, pride za mestnega kaplana v Št. Lenart v labudski dolini; č. g. Janez Ha rt er, mestni kaplan v Št. Lenartu, pa za mestnega kaplana v Št. Vid.
a b i 1 o.
Hranilnica in posojilnica v Šmihelu pri Pliberku
napravi dne 4. aprila 1889 ob 4. uri popoludne v hiši g. Šercarja v Šmihelu svoj prvi iz-vanredni občni zbor s sledečim sporedom : 1. Nagovor g. pregledovalca Drag. Rousa. 2. Volitev enega odbornika. 3. Prosti nasveti in sprejemanje udov. — Zato ker je ta dan tudi prvi uradni dau, bodo se deleži že vplačevali. K temu zborovanju so vsi Slovenci, posebno pa Podjunčani, prijateljsko povabljeni.
Šmihel pri Pliberku, 16. marca 1889.
Jožef Kraut, predsednik.
Hranilnica in posojilnica v Šmihelu pri Pliberku,
registrovana zadruga z neomejenim poroštvom, uraduje od 4. marca t. 1. vsak četrtek od 4. do 6. ure popoldan. Za hranilne uloge se plača 4% obresti. Posojila se dajajo le društvenikom in mora vsak društvenik vsaj en delež vplačati. Deleži so dvojni: glavni po 10 gld. in upravni po 1 gld.
Jožef Kraut, predsednik.
V a 1> i 1 o.
Kristusovo t r p 1 j e n j e se bo po naših kmečkih umetnikih v slovenskem jeziku predstavljalo v T m a r i vesi pri Rožeci 5 krat, in sicer : 31. sušca, 7. apr., 14. apr., 22. apr. in 28. apr. Vsi prijatelji slovenske umetnosti so uljudno povabljeni in prošeni, naj stvar podpirajo, da si naši kmečki igralci pridobé vedno več pomočkov, in se tako ta lepa navada za stalno utrdi. Navadno plačujejo gledalci po 10 kr., velikodušnosti pa se ne stavijo nobene meje. — Čisti dobiček obrnil se bode za potrebe Lipške farne cerkve, v prvi vrsti za olepšanje velikega altarja sv. Martina.
Loterijske srečke od 16. marca.
Gradec 66 20 85 21 52 Dunaj 53 14 85 67 88
Današnja številka obsega dvanajst strani.
Oglasila.
žt'3583- Razglas.
C. k. mestno-deleg. okrajna sodnija v Celovcu kot zemljeknjižni urad s tem naznanja:
Na prošnjo Julija Ros e na prav N i kolaj a Dufeka se prodate po prostovoljni dražbi njegovi
dve kmetiji v (Škofičah, tri četrt ure od Vrbskega jezera, iu sicer:
1.	Ahačičeva kmetija hiš. št. 3 v Ško-fičah, zemljiške knjige izvl. št. 25, davčna občina Škofiče, z lepo, zidano hišo, z gospodarskim poslopjem in hlevom za 20 repov živine, s skednjem in ameriško ledenico za 160 kubičnih metrov ledfi, s podstrešjem za vozove in orodje, s studencem, z žlahtnim sadjem in takim za mošt, ki meri nepretrgano 37 oralov in 335 štirjaških sežnjev sveti Od teh pride 106 sežnjev na pohištvo in dvorišče, 6 oralov 929 sežnjev na njive, 12 oralov 675 sežnjev na travnike in pašnike, in 18 oralov 225 sežnjev na les (gozd).
2.	Svatičeva kmetija hiš. št. 4, v Škofič ah, zemljeknjižni izvl. št. 26, davčna občina Škofiče, lepa, zidana hiša, gospodarsko poslopje s hlevom za 20 repov živine, skedenj, svinjak, dva vodnjaka (studenca), žlahtno sadno drevje in tako za mošt; meri nepretrgano (v enem kosu) 41 oralov 1360 štirjaških sežnjev sveti Od teh pride 286 sežnjev na pohištvo in dvorišče, 12 oralov 166 sežnjev na njive, 15 oralov 101 seženj na vrt, travnike in pašnike, in 14 oralov 807 šežnjev na gozd.
Dražba se dovoli in odloči se za njo en sam d r a ž b e n i dan in sicer 30. sušca (marca) 1889 dopoludne ob 11. uri pri c. k. okr. sodniji v Celovcu v III. nadstropju na senskem trgu, s pristavkom, da zamore en sam kupec kupiti obe kmetiji, ki se ena druge tiščite, ali pa se vsaka posebej prodate dvema kupcema, in ceni se sicer Ahačičeva na 4000 gld., Svatičeva pa na 5000 gld., izroči se pa vsaka v osmih dneh tistemu kupcu, ki je največ ponudil, ako bo posestnik s kupom zadovoljen.
Zemljeknjižni izvlečki, katastralne pole in dražbeni pogoji, vsled kterih mora kupec pred dražbo položiti 10 odstotno varščino (vadium), in mora, ako kupi, tretjino kupnine izplačati, v gotovini, lahko se izvejo in pogledajo pri registra-turi okrajne sodnije ali pa pri g. dr. Alb. Vogelnu, odvetniku v Celovcu.
V Celovcu, dne 6. sušca 1889.
C. k. mestno-deleg. okr. sodnija.
Dovoljujem si slavnemu občinstvu naznaniti, da sem svojo
odvetniško pisarno
v Celovcu, v hiši krških korarjev,
Pernhartove ulice št. 6
z mesecem marcem t. 1. odprl. v
Dr. J. Šegula.
Peter Markovič,
slikar in pozlatar v Rožem, se priporoča častiti duhovščini in cerkvenim ključarjem za popravljanje in prezlačenje oltarjev, za križeva pota, prenovljenje ali novo izdelovanje cerkvenih slik itd. Cena nizka, delo solidno. Naročbe naj se blagovolijo adresi-rati: Peter Markovič, slikarski in podobarski mojster v Rožeci (Rosegg).
IDPcI/A Ifltlfl 1887. in 1888. leta se OidJCl olVU VIIIU pray dober kup prodaja.
Naslov ali adresa izve se v administraciji lista „Mir“.
Pontino hi je že 14. leto dopolnil in se hoče iz-T ali lll/d, učiti v pilarstvu, želi sprejeti Peter Selieinigg, pilarski mojster v Borovljah.
Moka iz Magereškega mlina
šolske ulice št. 18 v Celovcu.
Priporočam svojo čisto suho moko za velikonočne praznike. Pšenična moka št. 0 je po 16 kr., ako se je vzame 5 kil ali več. Tudi se dobijo vsak dan frišne droži, izvrstno koroško planinsko maslo in razno tržaško blago po nizkih cenah.
Peter Majer.
^ Prav dober kup se dobi;
pšenična moka ržena moka li e j«lova moka i n ršična moka riž
oluščen ječmen suhi črcšpeljni
svinjska mast špek maslo sullo meso svinjska l>e«lra klobase droži
pri
RUPERT SARIA,
zaloga moke iz parnega mlina v Raabu,
v Celovcu, Burggasse št. 1.
v Velikovškem predmestji v Celovcu štev. 28, nasproti topnicarske kosarne,
in
na Žrelskem drevoredu štev. 28.
Špirit, rženo žganje in Jesih
iz
„Grossiiikove“ tovarne
trgovske hiše „Fr. Pimčarta sinovi14 v Celovcu
priporočajo za tovarniške cene:
Kdor vzame najmenj 25 litrov:
špirit, močen najmenj 90% • • liter po 62 rženo žganje,	močno	50%	...	„	„	35
n n '	»	35%	...	„	„	25
najfinejša Jesihova esenca za jedi	„ „ 10
d en at ur ir an špirit ....	„ „ 25 ,
Na drobno v steklenicah od 74 litra navzgor:
špirit, močen najmenj 90% rženo žganje,	močno	50%	•
n . n	n	35%	.
najfinejša Jesihova esenca zajedi denaturiran špirit .	.	.
En del Jesihove esence in dva dela vode daje najboljši Jesih za jedi.
kr.
n
n
n
liter po 70 kr. 40 „ 28 „ 12 „ 30 „
Bolezni želodca
in spodnjih telesnih delov, jeter in vranice, zlata žila, zaprtje, vodenica in kronična driska zdravi se najvspešneje s
Piccoli- j evo Esenco za želodec,
koja je tudi izvrstno sredstvo proti glistam. Pošilja jo izdelo-vatelj lekarnar Piccoli v Ljubljani (na Dunajski cesti) proti poštnemu povzetju.
gpflP' Izdelovatelj jo pošilja v zabojčekih po 12 steklenic za 1 gld. 26 kr. ; poštne stroške trpe p. n. naročniki. — Te steklenice prodaja po 15 kr. eno na Koroškem: v Celovcu lekar Thurnwald na Novem trgu, Jigger (pri angelju). v kolodvorskih ulicah št. 3, v Trbižu (V arst vena znamka.)	S i e g e 1, v B elj aku dr. K u m p f
in S oh o 1 z, in večina lekarn na Kranjskem, Štajerskem, v Trstu, na Primorskem, na Hrvatskem, v Istriji, Dalmaciji in v Tirolih.
Usnjarija na stalni vodi.
Na Reki poleg okrajne ceste y Zgornji rožni dolini se prostovoljno prodà Se dobro ohranjena
usnjarska hiša (ledrarlja)
s poljem vred. Usnjarija ima vodno moč, ki celo leto ne usahne.
Dražba bo dné 28. marea 1889 od 10. do 12. ure dopoludne pri okrajni sodniji v lio-žeci. Lahko se kupi celo posestvo, ali pa tudi le usnjarija ali le polje. Kdor hoče dražiti, mora prej položiti 10 odstotkov varščine (vadium). Pripravno je to posestvo za take obrti, ki potrebujejo stanovitno vodo.
Kupci so u 1 j u d n o povabljeni.
■*' J. Bendik v Št. Valentinu
na Avstrijskem
priporoča svojo
rediluo mašeo za usnje.
Ta mast naredi usnje (leder) v čevljih, v jermenih, na vozovih itd. ne samo voljno innerazmočljivo, ampak tudi trikrat bolj trpežno. Nadalje priporoča svojo
tinkturo za osvetljenje usnja.
Ta daje usnju črno svetlobo, kine obledi. Rabi se pri naj višem dvoru in pri c. kr. vojski. Bil sem za njo že 28 k r a t odlikovan. Svarim pa pred ponarejenimi izdelki. — Oboje prodaja v Celovcu g. Mussi, v Beljaku g. A. Ornella, v Velikovcu g. Huth, v Spod. Dravbregu * g. Domaingo, v Mariboru g. Hollaseck,
V v Celju gg. Traun in Stieger, v Ljubljani y gg. Sušnik in Weber, v Gradcu g. Kroath. O
I
Hcrder-jeva založnica, Freiburg v Breisgavi. B. Herder, Dunaj, I. Wollzeile 33.
Ravnokar je prišlo na svitlo in se more dobiti v vsaki bukvami :
Kneclit, dr. Fr. J, ZGODBE SV. PISMA
za nižje razrede ljudskih šol. Poslovenil Ivan Skuhala, dekan v Ljutomeru. S 47 podobami. Z dovoljenjem knezo-škofovskega lavantinskega ordinarijata. 12°. (IV. in 95 str.) Knjiga velja 20 kr., vezana v polprtu 26 kr. avstr. velj. (Slovenska prestava po Knecht : »Kurze BiUische Geschichte.11
trgovec s tržaškim blagom v Celovcu,
Burggasse št. 12
(pri ,,pleliastem sladkornem klobuku44)
priporoča za veliko noč svojo
pšenično moko štev. 0
iz parnega mlina v zapečatenih vrečah (Žakljih), po 25 kil vreča, kila po 17 kr., vreča zastonj. Dobro maslo, frišne rozine, vajnperli, eivebi, cimet in najboljše droži jako po ceni.
Tudi ste po ceni na prodaj «Ive železni blagajnici (Itasi), varni proti ognju in tatovom.

♦f
♦f
»f
♦f
♦♦♦
♦f
♦f
♦f
Izvrsten med
(pravi garantiran pitanec)
dobiva se v kositrenih škatljah po 5 kilo, kilo 50 kr., škatlja 30 kr., proti predplačilu ali poštnemu povzetju pri
Oroslavu Dolenjcu,
svečarju v Ijubljani.
»f
♦f
4*
♦♦♦
♦
♦♦♦
4-
♦♦♦
4*

Stiskalnice in mlini za olive, vinske in sadne stiskalnice, mlini za grozdje in sadje
najnovejša sestava v raznih velikostih.
Mlatilnice, čistilnice in vitata, stroji za ropkanje turšice, sejalniki, orala itd. itd.
Sušilne priprave za Jsrulje in sočivje.
Škoporeznice v največji izbiri prodaja izvrstno izgotovljene in po tovarniških cenah
Ig. Heller,
Dunaj, Praterstrasse 78.
Katalogi in vsako pojasnilo na zahtevanje gratis in Iranko.
Razprodajaleem najugodnejši pogoji.
Sposobni zastopniki se iščejo ter dobro plačajo.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Filip Haderlap.
Tiskarna družbe sv. Mobora v Celovcu.