Poštnina plačana v gotovini Gena 1.50 diu Izhaia vsak petek ob 16. // Naročnina znaša mesečno po poSti 5 din. v Celju z dostavo na dom po raznašakih 5 50 dm, za inozemstvo 10 din // Uedn'Stvo: Olje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, priiličje, desno; uprava: levo // Telefon Štev. 65 / / Rafun pri poStnem čekovnem zavosiu v Ljubljani Stev. 10.f-66 Leto XXL Cef je, petek 77. mana 1939 Lfev. 12. Odgovor mladega ucifefia Celje, 17. marca. Prisluškovalci so Ijudje posebne sor- te. Najrajši prisluškujejo stvarem, iz katerih lahko kujejo svoj poseben ka- pital. Ako pa takih stvari nikjer ne ujamejo na tanka ušesa, so lahko tudi toliko iznajdljivi, da se jim zares zdi, da so to ali ono slišali in potem tudi iz tega lahko kujejo, kar jim je po godu. In stvar lahko tako izgleda, kakor da je priflluškovalec nehote moral vse to sli- šati in si pri tern ni mogel kaj, da ga ne bi bila prijela neka sveta jeza. V »Slovenskem domu« z dne 3. t. m. je neki anonimni »Prisluškovalec« (ni ga bilo sram tega podpisa!) objavil do- pis iz Celja pod naslovom »Našim vzgo- jiteljem v premislek...« Uvodoma pri- poveduje, da je v soboto popoldne v Ce- lju v kavarni prisluškoval razgovoru družbe naših mladih ljudskošolskih vzgojiteljev, ki so ta dan tu zborovali (20 dni preje). Eden izmed njih da je dejal tako: »Hudič, ko sem pa tako sam in tudi izven sole ne najdem prave družbe, niti prave zaposlitve ...« Uspelemu uvodu je nervozni prislu- škovalec dodal množico lekcij, izpadov, žalitev, groženj in spominov na zgodo- vinski 11. december 1938. Vse to z ne- kega viška, kakor da govori v imenu ti- stega slovenskega naroda, ki se je s 53%, tega dne javno izjavil za nadalje: vanje politike dr. Stojadinoviea. Da, prav izpadov na mlade učitelje nam je treba, da izpregleda še zadnji izmed nas. Vse drugo je pri nas itak v najlepšem redu. Z začudenjem se vpra- su jemo: Cemu in s kakšno prayico ? Kaj nismo mi mladi po več let čakali, da nas namestitev reši brezposelnosti ? Ali nismo stradali, se borili za najbednejši knih in obupovali? Ali nismo prosjačili za službeno mesto kjerkoli, na najsa- motnejših šolah, čeprav v vardarski banovini? Kaj nismo vriskali, ko nas ie dekret poslal na najtežja službena mesta? In ko prejemamo že vrsto let po 900 din mesečne place, že dolgo ča- kamo na napredovanje, ki ga nd. Pri tern smo 11. decembra jaz in moji tova- riši dali svoje javne glasove dr. Si'oja- dinoviču, kakor nam je to priporočal »Slovenski dom«, čepravsmože tedaj o nosilcu svoje liste imeli ono tajno mne- nje, ki je danes tudi prisluškovalčevo. In kljub temu ta napad! Moji tovariši z dežele nikoli ne gredo v kavamo. Ne pijejo, mnogi niti ne kadijo, ne klieejo hudiča, niti ne pri- sluškujejo. Saj jim gola skrb za preživ- ljanje zadaje dovolj brig. Zato sem bil tisto soboto edini mladi učitelj v kavar- ni. Molče sem čital v listih prečudne olanke o nedavno še slavljenem gospo- du, ki je dolgo veljal za vrhovnega no- silca zaupanja slovenskega naroda. Nam mladim učiteljem časa za delo celo primanjkuje. Po svoji najboljši volji in iz svobodne odločiitve delamo tarn, kjer moremo največ koristiti ljud- stvu; temu ljudstvu, ki ječi pod težo gospodarskih in socialnih razmer, ki skromno živi ob žgancih, fižolu in hru- ševi župi. Temu slabo hranjenemu ljud- stvu v hribih je vsako pisanje »Sloven- skega doma« tuje, ne razburja ga in ne zanima, razni tabori in odseki so mu oddaljenejši od vsakdanjega kruha. Ta slovenski narod, delaven, pošten in tih, ni nasprotnik mladernu učitelju, ki svojo usodo deli z njegovo. Saj se tudi ta bori za övoj obstoj in možnost udejstvova- nja, ko živi v pravni in materialni ne- gotovosti, ko mom marsikdaj s svojim delom prenehati v kraju, kjer je prav- kar pognal korenine v ljudstvu. Saj do- kler nima 10 let službe, je lahko celo odpuščen iz službe brez motivacije in pravice na pokojnino. Kako velike utvare si dela prisluško- valec o slovenskem narodu in njegovi miselnosti! Kako bolj bi moral prisluh- niti njegovim potrebam in težnjam, da ne bo preveč presenečen nad voljo na- (as je. da tudi mi spregledamo! Celje, 17. marca. Članki, ki jih priobčujejo »Deutsche Nachrichten« o prilikah v Sloveniji, so prav zanimivi in poučni, ker so živa elika nemšlre miselnosti pri nas. V šte- vilki z dne 11. marca razpravlja uvod- ničar o dolžnostih in nalogah nemške narodnostne skupine v Sloveniji. Pravi, da je politični razvoj zadnjega časa imel to dobro posledicö, da je začela nemška narodna skupina po vsem svetu z nezavezanimi očmi gledati na življenje. Tudi v Sloveniji, da so Nemci spregle- dali in ne vidijo drugega kot ruševine tarn, kjer je nekdaj cvetelo nemško živ- ljenje. Vse to, da jim je bilo uničeno pred 20 leti, ostala da so le maloštevilna ivjihova društva, katerih delokrog pa je po pravilih omejen. Kljub temu ugotavlja člankar v teh letih uspehe in dejanja, na takera zro s ponosom. Vse nemško streiriljenje da gre za samostojnim kulturnim in gospodar- skim življenjem — da se poveže v eno kulturno in gospodarsko enoto vse, kar nemško čuti. Vračajo, da se že tudi taki, ki so se zadnjih 20 let držali ob strani in oddaljevali. Ne gre jim za malen- kostno društvovanje ali strankarsko iz- /Jvljanje. Gre za najvišji in končni cilj, ki leži v borbi proti notranji needinosti m notranji nemoči! K temu cilju pa ne vodijo besede in sanjarjenje o nemški uarodni skupnosti in njeni veličini, pač pa premišljena borba za narodno skup- nost in narodno samoupravo, za dosego onih temeljev, na katerih bo izgraditev aamostojnega življenja mogoča. V tem smislu so bili po nemških predstavnikih že podvzeti na pristojnem mestu po- trebni koraki. Cilj je težak, le kdor se bori, zmaga, kdor se ne bori, je vso pravico izgubil! Tako so naši Nemci spregledali. Ali ni žc; čas, ker je še čas, da tudi Slovenci spregledamo ? Čudno pottopanie in kršenie obrtnega zakona po tvetniku Zbornice za TOI Celje, 17. marca. Našim čitateljem je še gotovo v spo- minu izid volitev na občnem zboru Zdru- ženja gostilničarjev v Celju dne 7. fe- bruarja. Kar bi se moralo zgoditi sicer že davno, se je zgodilo na tem občnem zboru in je bila izvoljena s prepriČeval- no večino odnosno soglasno nova sloven- ska uprava v vseh odborih združenja s predsednikom g. Jurijem Šancem na če- lu. Dosedarrji predsednik g. Franc Pe- čuh se je kljub vsem svojim odličnim jczikovnim zmožnostim takoj po izvolit- vi novega predsednika »žalostno dvig- nil« in prepustil svoje mcsito slovenske- mu predsedniku. Na tem občnem zboru je zastopal Zbornico za TOI njen svetnik kavarnar g. Ignac Lebič iz Celja. Mož je to svojo uradno funkcijo izvrševal z vso pristra- nostjo in je bil on ti3ti, ki je predlagal ponovno izvolitev »nemškega« predsed- nika g. Pečuha ter ostale sicer nepo- polne odbore na svoji listi. Kljub vsem pozivom kavarnarja Lebiča so njegovi kandidati, kakor znano, pogoreli. Kavarnarju g. Lebiču pa äe ni bilo dovolj, da je na občnem zboru kot zbor- nični svetn'ik postopal pristransko. Iz- vršil je po občnem zboru Se nadaljnje Famovoljnosti. Z nekaterimi tovariši je vložil proti veljavnosti volitev na občnem zboru, ki roda, kadar bo ta prosto izpregovorila. Saj slovenska zemlja ni zaprta oaza sredi svetovnih prerivanj in iskanja po- ll k boljšim oblikam življenja. Saj za njeno usodo ne bo odločilen izid pred- vojne kranjske klerikalno-liberalne bor- be, ki se danes še goji kot slovenska posebnost. Narod prenese marsikaj in tudi to, da v njegovem imenu izpregovori kdor- koli in kakorkoli. Saj takega varuštva nad seboj v nobenih posledicah ne bo obcut.il, niti vedel zanj, lahko bo mirno živel in garal dalje ter pri tem redil vse one, ki v njegovem imenu govore. Naš rarod pä je star težkih tisoč let. Tudi brez vodniškega varuštva ni propadel in je skozi stoletja kulturno rasel. Rodil je Trubarja, Vodnika, Prešerna, Levstika, Gregorčiča, Aškerca, Cankaria, velike po svojem svobodn'em duhu. Zdaj pa je vstal prisluškovalec. Povzdignil je svoj svareči kazalec in pokazal na mladega slovenskega učitelja. Tako so kazali nanj že pred več kot 30 leti v Sušter- šičevi deželi. Zdaj pa kažejo nanj tako tudi na bivšem Štajerskem. Kakor da sta svet in življenje za nas Slovence še prav tarn, kjer sta bila pred desetletji. Kako lepa idila! Zdaj smo sosedje velikih, enotno usmerjenih narodov. Treba je torej raz- dvajati enomilijonski narod, gojiti v njem mržnjo brata zoper brata. In to v imenu tega naroda samega in njego- vih interesov. Zato imamo Slovenci svo- je politično časopisje. Kdor pozna hr- vatsko, srbsko in svetovno časopisjc, ve, da je moralni nivo nekaterih naših dnevnikov slovenskn posebnost. Kcior pa pozna duševno treznuol slovenskega ljudstva, ve tudi to, da pri njem niar- sikatero pisanje ne more doseči uspehov Sredi lastnega naroda naj bo 3loven- skemu učitelju pusto in dolgčas? Nik- dar! Zakaj mladi učitelj je idealist, a tudi realist. Dovolj pozna svoje naloge in odgovornost v veliki in težki dobi. Spoznava socialne osnove našega narod- nega življenja, na teh vidi, kako prema- lo brige se je posvečalo položaju ljud- stva zlasti še v obmejnem ozemlju. Krepko stoji na strani svojega naroda tudi tedaj, kadar bi hotel kdo narod zavajati v neznane strasti. Na narod gleda kot na nedeljivo celoto. Prav to mu brani, da bi v interesih strank z menjajočimi se imeni in programi videl interese naroda, ki nikoli ne izpreminja niti imena, niti ciljev, ki ljubi mir in skupnost ter danes ne preklinja tega, kar je še vreraj poljubljal. In vendar se še najde kdo, stoječ iz- ven občestva tega enega naroda, ki ho- Če, da bi mladi slovenski učitelj iz slu- žbe narodu prešel v službo stranki. Da bi razdva.ial, namesto združeval. Da ne bi bil služabnik naroda in države, nego hlapec skupine, danes itake, jutri druge. In pri tem naj bi vzgajal namesto po- nosnih Slovencev strastne strankarje. Kar pa bi ostalo izven te ali one edin- ptvene skupine, to vse bi bilo seveda protinarodno in izdajalsko, pa čeprav bi bilo tega slovenskega naroda 80 od- stotkov. Naš narod je dovolj preizkušen. Pre- večkrat ie bil varan in izkoriščan, da bi podbam tujih strasti verjel. Saj jih niti ne posluša več. Svoje sodbe si usitvarja sam. In kadar bo izrekel svojo veliko sodbo, bo marsikoga obšlo spoznanje in strah. Tedaj bo mladi slovenski učitelj, ki bo tudi takrat še mlad, prejel zado- ščenje za vse ponižanje in blato, ki je bilo kdaj vrženo nanj po krivici. Dotlej in do kraja pa bo vztrajal v delu in službi svojemu najvišjemu gospodarju: svojemu narodu. Eden za mnoge. jih je pa sam v svojstvu svetnika Zbor- nice za TOI najtočnejše kontroliral in sam štel oddane glasove, pritožbo na Zbornico za TOI. V tej pritožbi nastopa kot zagrenjen član gostilničarskega udruženja in zahteva, da se razveljavi volitev na torn občnem zboru ter »izvo- ljeno celotno upravo s predsednikom in podpredsednikom vred razpusti in po- stavi združenju komisarja«. Zanimivo pri tem je, da so za isto upravo glaso- vali tudi vsi pritožniki, saj je bila izvo- ljena soglasno. Ker Zbornica za TOI tej 16. februar- jj; vloženi pritožbi ni ugodila, se je kavarnar g. Lebič odločil — ali se je pa vdal slabim instruktorjem — dne 28. fe- bruarja za nadaljnji korak, ki predstav- Ija pač krono samovoljnosti in nezako- nitosti. Z dopisom na Združenje gostil- ničarjev v Celju z istega dne v roke g. predsednika (!) Petschucha je odredil, da vodi od 3. marca t. 1. kot dneva pre- jsma te odredbe Združenje gostilničar- jev v Celju spet stara uprava in da je na novo izvoljena uprava na ta načln odstavljena. Tako je hotel g. kavarnar Lebič postaviti svojega somišljenika g. Pečuha spet nazaj na tako vroče zaže- ljeno predsedniško mesto pri Združenju gostilničarjev v Celju. Svetnik Zbornice za TOI g. I. LebiČ v svojem diktatorskem odloku mogočno razlaga, da je to odredil na podlagi do- ločb § 387. o. z. Na žalost g. kavarnarja Lebiea pa moramo ugotoviti, da se je pri tem (s pomagači) zelo zmotil. Od- poslanec zbornice ima na občnem zboru združenja pravico do besede in poda poročilo o poteku, vse drugo se pa njega ne tiče. Nadzorna oblast nad združe- njem je zbornica, odstavljati upravo v celoti ali posameznike je pa UDravičena banska uprava. Prepricani smo bili takoj, da bo do- bil kavarnai1 g. Lebič za svoje drzno in nezakonito postopanje svoje plačilo. To se je tudi zgodilo. Informlrani smo, da Zborraca za TOI ni vzela na znanje nje- govih odredb in ga je obenem poučila, da ni postopal zakonito. Na novo izvo- ljena uprava Združenja gostilničarjev v Celju je posle itakoj po občnem zboru prevzela in jih vodi v redu naprej. Iskrena želja vseh prizadetih je, da bi stopala ta uprava naprej po začrtani poti in predvsem čimprej temeljito izči- j stila Avgijev hlev! Pevski koniert liublianske Glas- bene Mas ice v Celiu V ponedeljek je gostoval pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice po daljšem presledku zopet v Celju in priredil kon- cert v veliki dvorani Celjskega doma, ki jo je napolnilo občinstvo iz Celja in oko- lice ter raznih drugih krajev. Koncert je nudil umetniški užitek, kakor ga Celje le poredko doživlja. Pevski zbor Glas- bene Matice je zopet v polni meri potr- dil svoj sloves, ki ga uživa tudi izven Slovenije in tudi v inozemstvu. Zbor je izenače», ima skrbno izbran glasovni material ter je izredno dinamičen, pro- žen in tehnično v vsakem pogledu krep- ko izoblikovan. Intonacija mu je točna in čista, barvit in prožen je od sopra- nov do basov, izpiljen v fortissimu in pianissimu. Povsod se pozna mojstrska roka dirigenta g. ravnatelja Mirka Poliča. Prvi del koncerta je bil posvecen skladatelju Antonu Lajovcu, ki je do- polnil v preteklem decembru 60. leto svojega življenja. Izmed Lajovčevih me- šanih zborov je treba zlasti omeniti »Bolest je kovač«, »Napitnico«, »Kro- parje« in »Zelenega Jurija«, izmed sa- mospevov, ki jih je pela sopranistka gdč. Ljudmila Polajnarjeva ob vzornem spremljevanju pianista g. prof. Marija- na Lipovška, pa »Begunko pri zibeli« ia xKaj bi le gledal«. Gdč. Polajnarjeva je pevka, ki zelo mnogo obeta. Njen sopran Stran 2 »NOVA DOBA« — 17. III. 1939 Stev. It, Prekinien oblni zbor Kola iugosL sesfer v Celiu Celje, 17. marca. V sredo zvečer je bil v mali dvorani Narodnega doma občni zbor Kola jugo- slov. sester v Celju. Otvorila ga je pred- sednica ga. Marica Sernečeva, ki se je s toplimi besedami spomnila lani umrle ge. Maistrove. Iz poročila tajnice ge. Ane Zupančiče- ve posnemamo, da so bili stiki Kola z drugimi ženskimi in nacionalnimi orga- nizacijami v preteklem poslovnem letu živahni. Tako je Kolo sodelovalo z Ju- goslovensko žensko zvezo, s svojim raa- tičnim društvom, z Unijo za zasčito de- ce itd. Kolo je predložilo mestni občini celjski načrt za ureditev beračenja in ji ponudilo svoie sodelovanje ter poslalo vlogo zaradi ustanovitve zadružne obrt- ne sole v Celju. Sodelovalo je tudi pri sprejemu Plovdivskega pevskega druš- tva v Celju. L^ni v maju je Kolo, kakor vsako leto, priredilo materinski dan. Zbralo ie s prodajo cvetlic nekaj sred- atev in obdarovalo več potrebnih družin. V letošnjem februarju je priredilo pust- no prireditev z lepim gmotnim uspehom. Od januarja prireja po mladini dobro obiskan tečaj ruskega jezika. V dobi, ko preživlja slovanstvo tako težke preiz- kušnje, je treba bodrilnega pogleda v bodočnost in priprave za njo. Ruski je- zik naj omogoči poglobitev v ogromno bogastvo ruskega slovstva. Tudi lani je priredilo Kolo štiri počitniške kolonije v svojem domu v Bakarcu. Največ je bi- lo seveda dece, a tudi več žen s poklicem je iskalo v domu v Bakarcu oddiha. Z obžalovanjem pa je Kolo lani pogrešalo deco s Koroške. Za letovanje siromašne dece je Kolo lani izdalo 25.350 din. Da Kolo sploh še lahko izhaja, je zasluga rjegovih dobrotnikov in marljivih go- ppodinj - voditeljic kolonij, ki opravlja- jo svoje odgovorno delo popolnomu brezplačno. Vsem darovalcem in sode- lavkam se Kolo iskreno zahvaljuje. Kolo je zaprosilo celjske kinopodjetnike, da bi predvajali čim več čeških., francoskih in angleških filmov in da bi opustili oni del izvestnih zvočnih filmov, ki so pro- pagandnega značaja in žalijo naš na- rodni cut. Kolo je doseglo v tem pogle- du nekaj uspehov. Blagajničarka gdč. Marija Kernova je v svojem poročilu m. dr. omenila, da je Kolo porabilo prebitek za amortiza- cijo dolga na svojem domu v Bakarcu. Sledilo je predavanje ge. Angele Vo- detove o temi »Zena v službi naroda«. Navzoči zastopnik policije policijski agent g. Rupreht pa je predavateljico že v uvodu večkrat prekinil, nakar je predsednica predčasno zaključila občni zbor. Zato je tudi izostala volitev nove- ga odbora, ki je bila na dnevnem redu za predavanjem. O nadaljevanju obč- nega zbora bomo še poročali. Je sočen in prodoren ter v vseh legah zelo skrbno izšolan m poln topline. Sle- dili so trije mešani zbori. Zlasti sta uga- jali Adamičeva efektna »Zabučale gore« in Koporčeva modenio pisana »Ukra- jinska«. Nato je zapela gdč. Polajnarjeva tri samospeve ge. Mirce Sancinove ob moj- fitrskem spremljevanju skladateljice. Ga. Sancinova je s svojimi skladbami izpričala' da je zelo talenTirana sklada- teljica. Njene skladbe »Trenotek«, »Me- ne ni požela kosa« in »Pomlad je prišla« eo polne fins invencioznosti, harmonično pestre in sočne, svojevrstne v melodiji in ritmu ter globoke v koncepciji. Zelo temeljit in tehten je klavirski part, pa tudi pevski je vseskozi skrbno in učin- kovito izdelan. Tudi te samospeve je po- dala gdč. Polajnarjeva z vsem svojim bogatim znanjem. V Schwabovem znanem zboru »Zdra- va Marija« se je kot soilstka lepo uve- ljavila gdč. Poldka Zupanova. Koncert so zaključile efektne in močno podane Tomčeve »Svatske«, Slavenskega »Voda izvira« in Mokranjčeva X. rukovet. Občinstvo se je oddolžilo vsem sode- lujočim z iskrenimi in dolgotrajnimi aplavzi. Dirigent g. ravn. Polič je prejel krasen venec s trakovi, ki so ga poklo- nili Glasbena Matica v Celju in vsa tri celjska pevska društva, ge. Sancinovi ter gdč. Polajnarjevi in Zupanovi pa so bili izročeni lepi šopki. Koncert je bil za Celje umetniški dogodek, ki bo ostal vsem v najlepšem spominu. K. P. Politika X Ceškoslovaško je zasedla nemška vojska. Slovaška in Podkarpatska Ru- sija sta proglasili v torek svojo neod- visn'ost. Po volji kancelarja Hitlerja je začela nemška vojska v sredo zasedati Ceško in Moravsko, v četrtek pa še Slo- vaško. Kuicelar Hitler je prispel v sre- do v Prago in se nastanil na Hradčanih. Ceška in Moravska sta po3lali nemški Protektorat z avtonomno vlado, ki bo imela omejen delokrog. Zunanje zadeve, vojsko, carino in promet bo upravljala nemška vlada. Na prošnjo predsednika slovaške vlade msgr. Tisa je prevzcl kancelar Hitler tudi Slovaško pod nem- Ski protektorat. Podkarpatsko Rusijo so zasedle madžarske čcte. XNovi državni proračun in finančni zakon je sprejela narodna skupščina v torek z 297 glasovi. Opoz'cija se je pred glasovanjem umaknila iz skupščinske dvorane. Proračun jo scdaj dostav- ljen senatu, ki bo začel o njem razprav- ljati v torek 21. t. m. X KazensUa ovaclba proti dr. Stojadi- noviču. Dr. Vladimir Maček je vložil pri ljubljanskem sodišču kazcnsko ovadbo proti bivšemu predsedniku vlade dr. Mi- lanu Stojadinoviču zaradi njegovega znanega volilnega govora v Ljubljani lani 8. decembra, ko je dr. Stojadino- vič dejal, da v državni službi ni mesta za tistega, ki bo volil listo dr. Macka. X Brez novili bremen. Tako se je gla- sila pesem, ki smo jo poslušali sedaj že nekaj tednov. Prejšnji fmančni minister se je že poveličal s spretnostjo ali novo iznajdbo, da se dosežejo višji dohodki za 1 milijardo brez novih davkov. Tudi le- tos doživljamo v časopisih nekaj slič- nega. Cim bliže prihaja 1. april, tern' bolj se iasni tudi v tem oziru. Se prej ko sc vrnejo poslanci spet med nas, že čitamo o novih davkih in o povečanih taksah in trošarinah, ki so bile te dni b.glasovane v narodni skupščini. Usta- novljen je poseben fond narodne obram- Le in uvaja se posebna nova doklada na neposredne davke, ki bo znašala letno ckrog 450 milijonov dinarjev. Ta pri- spevek se bo pobiral od 1. julija 1939 dalje za dobo 10 let, naša banovina bo plačala na leto na račun tega novega davka 41 milijonov dinarjev; od tega bo odpadlo na uslužbensko obdavčenje no- vih 6 milijonov din. Povišane bodo tudi razne takse in poviša se trošarina na kavo od dosedanjih 8 na 10 din pri enem kilogramu. Poviša se s 1. aprilorn tudi blagovna tarifa na železnicah za 5%, od česar se pričakuje 150 milijonov din na leto. Pri tem bo prizadß'a industrija dravske banovine v občutni meri, ker mora dovažati že surovine iz velikih razdalj. Premoženje tako zvanega ver- skega zaklada, iz katerega je doslei dr- žava delno krila izdatke za duhovniške place, se izroči katoliški cerkvi v last, duhovnike pa bo še nappej plačevala država. To določilo je vseboval predlog konkordata, ker pa je ta propadel, se naj sedaj s pomočjo finančnega zakona to kljub temu izvede. X Bestula o davkih. »Samouprava«, glavno glasilo JRZ prinaša v svoji šte- vilki z dne 5 t. m. govor vladnega po- slanca Milana Sto;mirovica - Jovanoviča. Značilon je tisti del niegovega govora, ko razpravlja o davkih. On pravi, da moramo, če primerjamo davke pri nas z davki v sossdnih državah, prizna'i, da so povsod drugod višii nego v naši dr- žavi. Dalie pravi doslovno, da smo mi ž:.veli doslej v davčni komoditeti, kateri se mora dati žo enkrat slovo! Izvesti je treba kulturno in gospodarsko izsna- čenje naših pokrajin, da bo državni pro- račun mogel biti vodno večji, ker je to v interesu naše državne politike. Mi bi žcleli čuti odločno besedo o izenač^niu davčnih bremen, pa še to nuino priča- kujemo, da bi taki besodi sledila tudi že taka dejanja. O davčni komoditei pri nas pa se naj naši poslanci kar doma pomeniio z vsemi sloji prebivalstva, pa bndo doblli pojasn"la in odgovore, ki bo- do zveneli V3e drugače. Davčna komo- diteta v Sloveniji spada bolj v prvo- 'aprilske sale; naj nas poslanci z njo ne pitajo. Če pa že tako mislijo in govorijo, pa naj vsaj dravsko banovino izvzamejo. X Pri nas in drugod. Slovenski go- spodinjski tečaji na Koroškem niso več dovoljeni. Povsod po slovenskih vaseh pa se snujejo nemški otroški vrtci. Uradno se zatrjuje, da ni nihee primo- ran, da pošilja deco v te vrtce, ki imajo ta vzvišeno kulturni cilj, da oropajo slovenskega otroka v najnežnejši mla- dosti materinega jezika in fabricirajo nestvore, ki potem mislijo in pravijo, da so Nemci. V mejah Velike Nemčije se od lanske jeseni z vso intenzivnostjo na močno raznirjenem ozemlju nadalju- je delo predvojne Avstrije, ki ga mi še danes med nami vidimo kot sad narod- nega in kulturnega Sloven- skih šol na Koroškem ni. Kjer je bilo Lv malo sledu o slovenskem jeziku, se je ta sled že tudi izbrisal na zahtevo *">bčinskih zastopstev. Pri nas pa se ne- moteno izživlja nemška manjšina, kul- iurno nasičena in gospodarsko od nas hranjena in vzdrževana ter enotno or- ganizirana. Slovenci pa se med seboj grizemo in preganjamo na življenje in smrt in dvigamo one, ki jih objema in veže ena sama misel, kako bi nam zopet j zngospodarili. Dogodki zadnjih dni kri- čijo, oni nas učijo! X Nemškf Uonzulat a Mariboru. •Detusche Nachrichten« v Zagrebu po- ročajo, da se bo te dni osnovala v Ma- riboru podružnica nemškega konzulata v Ljubljani. Vodstvo podružnice bo prev- selo osobje nemškega konzulata v Hebu, ki je bil po priključitvi Ceške k Nemčiji opuščen. X Volksgenosse He!m — Staatsmei- ster! Pod tem naslovom priobcujejo >>Deutsche Nachrichten« vest, da je pri smuških tekmah na Pohorju zmagal v slalomu član TK Skale z Jesenic Hubert Heim, ki je postal državni prvak. Nje- gova sestra pa je istega dne na Rožci j postala »Staatsmeisterin«, kakor pravi isti list, ki se veseli zmage svojih »Volksgenossen« z Jesenic. Kaj sicer de- lata ta Volksgenosse in slavna Volksge- nossin na Jesenicah, list n»e pove, bi pa čitatelje, ki ljubijo sport, tudi zanimalo. Kino METROPOL Celje Od 17. do 21. marca razkošna orientalska ko m ed ij a ALI BABA Od 22. do 26. marca največji film sedanjosti ROBIN HOOD Glavni junak Robin Hood je oscb- nost. ki navduSuje vsi- narode sveta, je simbol herojstva, simbol pravič- nega borca za svobodo svojega naroda ^Mrri v naravnih barvah Erroi F/ynn Olivia da Havillaad odbor: UČiteljska samopomoč v Ljub- ljani, Franciškanska 6-1. —• 12. obeni zbor Trgovske samopo- moči v Mariboru je bil 9. t. m. v dvorani Združenja trgovcev v Mariboru. Občni zbor je otvoril in vodil dolgoletni pred- sednik g. Vilko Weixl, trgovec v Mari- boru. Poslovno in blagajniško poročilo, statistiko in poročilo o proračunu za le- to 1938. je podal društveni tajnik g. Franjo Znidarčič. Iz teh poročil je raz- vidno, da posluje Trgovska samopomoč v splošno zadovoljstvo članstva, o Če- mur priča zlasi.i okolnost, da je bilo iz- plačanih posmrtnin od pričetka poslo- vania pa do 31. decembra 1938 skupno 1,834.440 din, v letu 1938. pa 416.115 din'. Vsi ti zneski dokazujejo, da izvršuje Trgovska samopomoč hvalevredno hu- mano in karitativno delo, kakor doio- čajo pravila. Stevilo članstva je znašalo ob koncu leta 1938. v I. kategoriji 516, v II. kategoriji pa 476. V oben katego- rijah je imela toraj Trgovska samopo- moč ob koncu preteklega leta 992 ^la- nov. Premoženjsko je Trgovska samo- pomoč v letu 1938. tudi napredovala, ker je zlasti rezervni zaklad zna:lno na- rasel. Po bilanci z dne 31. decembra 1938 znašajo aktiva 350.483 din, ki od- padejo na oba podporna sklada, na re- zervni sklad in inventar. Po blagajni&- kem poročilu je imel podporni sklad oben kategorij 523.618 din prejemkov in 416115 din izdatkov za izplačil posmrt- nin. Rezervni sklad izkazuje 31. decem- Uno UNION [ßlJBj)_r_edvTnn 17 do 2i. marca muziual-M film \z življin a slfivncg;i skiadaie.ja I Franza LiSZ1a LJUBAVNE SAN JE I Olga Čehova Hans Söhnker \ 22. do 26. marca ^aj^"¦C!^ film Zar ah Leander DANA V PLAVEM (BLAUFUCHS) Willy Birgel Paul Hörbiger Karl Sthönlbück \ Domace vests — 75-Ietnica narodne tvrdke A. Eis- bacher v Laškem. Tc dni je praznovala ugledna narodna tvrdka A. Eisbacher v Laškem 75-letnico svojega obstoja. Tvrdko je ustanovil g. Andrej Eisbacher in jo vodil skoraj 40 let z vel'kim usne- hom. Po njegovi smrti je prevzel 1. 1905. podjetje njegov sin g. KonTad Eisba- cher, današnii podpredsodnik Zborn'ce za TOI. U^ledni tvrdki in njenomu šefu i?kreno čestitamo k lepemu jubileju! — Obvostilo in po/!v članom humani- tarnih ustanov. Vse clane human'tarnih ustanov obveščamo, da je g. minister za tr?Tovmo in indus'riio podal;šal rok za vlae:anie prošeni in priiav za 6 m^secev, to ie do 6. ser.tembra 1939. (Služb. list 7. dne 8. 3. 1939.) Do takrat bo napra- vilo ministrstvo za trgovino in industri- za stanovske hnmanitarrrc H3tanove nov prav:lnik. V času od 4 do 7. t. m. se je mud'la v Bsogradu deputaciia 5 zastop- nikov raznih humanitarnih ustanov. Prcdložila je na merodainem mes'u svoie predloge, ki iih je na treh konfo- roncah zagovariala in poiasnievala uradn'kom v ministrstvu za trgovino in mdustr' )i. Za dodatno poročilo temu nfj'nistrstvu potrcbuje akci;ski odbor šo nekaj statističnih podatkov. Akcijski odbor pozna le nekaj na3lovov humani- tarnih us^anov, prepričan pa jo, da se v dravski banovini bavi s podporr/m de- lom še mnogo društcv, zadrug. pomož- iiih blagain, skladov itd., ka'erih imen, bivarSč in sistema njihovega dela še ne pozna. Zato prosi vse odbore, da mu do 31. t. m. sporocüo naslove niihovih ustanov, na kar j"m bo prwlal posebno tiskovino v izpolnitev. Podatki se bo- do uporabliali izključno le v obrambo članskih pravic v podpornem delu naših lmmanitarnih ustanov. — Za akeijski bra 1938 saldo v znesku 262.366 din. Upravni sklad je imel lani 36.050 dtn dohodkov in ravno toliko izdatkov. Pri volitvah je bil izvolien soglasno in e odobravanjem v celoti dosedanji uprav- ni odbor, prav tako tudi nadzorstvo. Prcdsednik upravnega odbora je g. VD- ko Weixl, trgovec v Mariboru. VeČina odbornikov je iz Maribora in njega blii- nje okolice, odbornik in zaupnik za Ce- lje in celjski okoliš pa je trgovec g. Franjo Jošt, na katerega se lahko inte- resen.'.i in člani vsak čas in v vseh zade- vah zaupno obračajo. Pisarna je v Ce- lju v Razlagovi ulici št. 8, I. nadstropje. Vse informaeije, pojasnila itd. so bre>- plačna. — Delo proti tuberkulovJ. Najnovejša številka »Dela proti tuberkulozi«, glasi- la protituberkuloznc zveze v Ljubljani, ima naslednjo vsebino: Dr. Franjo Smerdu: Koncc. Dr. T. F.: Kakšni so znaki pljučne jetike? Dr. Lojze Simo- niti: Nova protituberkulozna poatojah- ka. Delo proti tuberkulozi pri nas in drugod. — Na parobrodih imajo planinci po- pust. Na ladjah Dubrovačke plovidbe d. d. in Jadranske plovidbe d. d. imajo planinci v skupinah najmanj po pet oseb 25% popusta od normalnih voznih cen, skupine najmanj 20 oseb pa uživajo 50% popusta. Ravnaleljstvom obeh pa- NOVOSTI najnGvejšah. v kakovosti n ajboBjsih modernih tkanin za damsfee plašže, kosiume in o b I e k e nudi lct(»s cenj od'omal'em izredno poc'-ni manutakturna in modna trgovina M. PŠENIČNIK - CEUE Štev. 12. »NOVA IK)BA« —- 17. III. 1939 Stran 3 roplovnih družb se morajo skupine prej pismcno prijaviti. Zetska plovidba v Ko- loru pa je plamncem odobrila 50% po- pusta, ako potujejo v skupinah najmanj 5 oseb. Prcclhodna prijava ni potrebna, marveč zadostuje, da imajo potniki pra- vilne članske izkaznice SPD. — Izredno zanirniv in značilen članek pod naslovom »Klerikalci prete prahom i pepelom!« je objavil »Sokolski glas- nik« dne 10. t. m. Priporočamo našim čitateljem, da si ta članek prečitajo. — Gradnja daijnovoda Trbovlje — Fodlog. Kranjske deželne clektrarne na- meravajo zgraditi od električne centra- le TPD pri Trbovljah cleklrovod visoke napctosti 60.000 voltov do transforma- torske postaje KDE v Podlogu pri St. Petru v Savinjski dolini in bo zaprosile sresko načelstvo v Celju za zadevno obrtno odobritev in gradbeno dovolje- «je. Komisijski ogled in obravnava bo v sredo 22. t. m. s sestankom komi3ije ob 8.09 zjutraj na kolodvoru v St. Petru v Savinjski dolini. — Dom na Korošici bo odprt in oskr- bovan od 24. marca dalje. Sneg za smu- čanje je na Korošici res idealen, snežnu poljane te prekrasne postojanke so sko- laj nepregledne. Dom na Korošici je pre- urejen in bivanje v njcm je prav pri- jetno. Iz Luč vodi na Korošico zimska markacija. — Popust na avtobusni progi Ljub- ljana—Cerklje za clans SPD znaša 33%. Potnik se mora izkazati s člansko izkaz- nico SPD in s potrdilom, da je posetil Dom na Krvavcu. — Dunajska vremenska napoved za soboto 18. t. m.: Naraščajoča oblačnost, nikakih znatnih padavin, temperatura sc bo le malo izpremenila, ponoči bo mraz. CeUemokolica c Sokolski zvoeni film »Oj leti, sivi Sokol!« je bil v torek v kinu Union tri- hrat predvajan za občinstvo. Dobro obi- skana ic bila zlasti večerna predstava. Do vštete sobote bodo predstave le en- krat dnevno za šolsko rnladino. V nede- Ijc 19. t. m. bo matineja ob 10. in 14., na kar opozarjamo občinstvo, ki si fil- ma še ni ogledalo. Okoličani imajo ugodne zveze na vse strani. Posetnike je prav posebno ganil obisk blagopokoj- nega Viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja, pri sokolski družini. Bled, Vintgar in okolica so v filmu prikazani v vsej razkošni lepoti. c Kraje\iii odbor Jadranske straže v Celju bo imel svoj 10. rcdni občni zbor drevi ob osmih v mali dvorani Narod- nega doma. Pozivamo narodno občiu- stvo, da se udeleži občnega zbora v eim veejem številu. c Opozorilo vseni članom Strelskc družine v Celju! Nadaljevanje občnega zbora bo v ponedeljek 20. t. m. ob 20. v Celjskem domu. Kakor znano, je bil občni zbor dne 9. t. m. po volitvah pred- sednika družine prekinjen ter se bo na- daljeval 20. t. m. in sicer z volitvami uprave, nadzornega odbora in mladin- skega odseka. Dolžnost vseh narodnih ,članov družine je, da se vsi brez izjeme udeležijo nadaljevanja tega občnega zbora in izvolijo v odbore samo zavedne jugoslovenske državljane. c Obrtna razstava v Celju. Zadruga Celjska obrtna razstava je objavila, da bo tudi letos, kakor leta 1937., priredila v Celju svojo razslavo. Ne bomo se spu- ščali v umestnost ali neumestnost take razstave; to je končno stvar prizadetih faktorjev, predvsem onih interesentov, ki naj razstavljajo. Ce imajo razstavljal- <-'• interes na razstavi, bo uspela. Ce te- ga interesa ni, razslava seveda ne more uspeti. ;NaS pa zanima neko drugo vprašanje. in to je vprašanje zadruge, ki se imenuje Celjaka obrtna razstava. Narodno zavedno Celje ne more bill ravnoduano napram aestavi naiiolatvu ic zadruge, ki hoče prirejati te razstave. Fo dogodkih zadnjih dni je naša zahte- va, da sc mora tudi načelstvo te zadru- ge sestaviti tako, da bo odgovarjalo mi- šljenju zavednega slovenskega in jugc- slovenskega Celja. V vsaki drugi sestavi tega načelstva je sodelovanje narodno zavednega Celja pri razstavi nemogoče. c Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek 20. t. m. ob 20. bo predaval univ. prof, dr. Boris Zarnik o zanimivi temi »Kio- loški pogledi na židovsko vprašanjc ;. Predavanje bo s skioptičnimi slikurai. c n. razslava portretov, ki jo prireja znaua celjska umetnica ga. Vera Fischer - Pristovškova v dvorani 'Mcfstne hranilnice, bo še odpria do vštete n?d<¦- Ije 19. t. rn. vsak dan od 8.30 do 10. Opoznrjamo na. to zares lepo, bogai.o in pestro razstavo. c »Pesem in pies«, pleani in zabavni večer CPD, bo v soboto 18. t. m. v Narodnem dornu v Celju. V plesnih od- morih sopred: tri plese bo plesala ga. Erna Moharjeva, primabalerina ljub- ljarrske opere, slovenske narodne pasmi bo pel baritonist g. Andro Strukelj ter mešani in moški zbor CPD, pri klavirju gdč. Milena Oražmova, vituoz na har- rn on iki g. Ciril Rakuša bo skrbel za smeh, za pies pa bo igral Jonny jazz. Obleka poljubna! Odlično haloško vino 17. Podlehnika in bogato založeni bifeji! V soboto zato vsi v Narodni dom! c Slovesno pra/novanje Jožclovega praznika po obrtnLštvu. Slovensko obrt- no društvo v Celju vabi vse obrtnike iz Celja in okolice, da se udeleže prazno- vanja praznika sv. Jožefa, ki ga slavi celjsko obrtništvo kot svojega zaščitno- ga patrona že desetletja. V nedeljo 19. t. m. ob 8. bo v opatijski cerkvi masa s petjem pevskega društva »Oljke«, ob 9.30 pa bo v veliki sobi hotela »Beli vol« v Celju zborovanje obrtnikov z važnimi predavanji o obrtniških zadevah. Na to stanovsko slavje so vabljeni vsi obrtn'iki brez izjeme. c Oilpovcdana glcdališka predstava. Za soboto 18. t. m. doloeeno gostovanje sokolskega gledališkega odra iz Studen- cev v celjskem gledališču s Schönherr- jevo dramo »Otroška tragedija« je pre- loženo na poznejši čas. c Frizerske obratovalnice v Celju bo- do, prav tako kakor trgovine, na Jože- i'ovo, v nedeljo 19. t. m. dopoldne od- prte. c Slavnostna akademija »Soee«. Dru- štvo »Soča« v Celju opozarja in vabi vsa društva in prijatelje na slavnostno akademijo, ki jo bo priredilo ob svoji desetletnici na praznik 25. t. m. ob 20. v Narodnem domu. Sodelovali bodo kon- certna pevka ga. Helena Lapajnetova, koncertna pianistka ga. Mirca San^cino- va, violinski virtuoz g. ravnatelj Karlo Sancin, gg. Izidor Cergoi in Janko Ci- goj z odlomkom iz Cankarjevih »Hlap- cev«, moški zbor društva »Nanos« iz Maribora in govorni zbor. c Sokolska mladinslca telovadna aiia- dernija. Sokolsko društvo Celje I bo pri- redilo v aoboto 1. aprila ob 20.30 v Na- rodnem domu mladinsko telovadno aka- demijo z zelo lepim in pestrim sporedom Vstopnice so v predprodaji v knjigarni K. Goričarja vdove. Cisti dobičok aka- demije je določen za nabavo krojev za uaraščaj in deco. Nabavite si vstopnice ;; v predprodaji! c Zriviu'enjr trft'oveev za sreze Celje, Oornji grad in Smarje pri Jclšah opo- zarja svoje elane, da bo 16. redna glav- na skupščina združenja v sredo 22. t. m. ob 8. zjutraj v veliki dvorani Narodnega doma v Celju z dnevnim redom, ki je bil vsem članom dostavljen. Udeležba na ßkupseini je za vse člane obvezna. c Celjski sahovski klub bo priredil za vi. likonočiio praznike tridnevni izlet pod vodstvom predsednika g. dr. Cerina pre- ko Predila po solnčni Goriški v Trst in j morda uiidi so v Benetke, čo so Jk> v i prihodnjih dneh prijavilo dovolj int:<.:- j voscntcv. Vožnjn 3 potnim listoni in vi- ! r.rmora ata:.in ?/a ulans 120 din, zn no- ; ckir.o 1G0 din. Prijave sprejoniajo proa- ! .';:rdnik g\ dr. Ccrin, juvclir g. L.ei:nik nn ' Giav/iOr/i tJ-^u i-'1- Coljski z-iliovski kliib . \ Idubskih proaiorih hotela »Evrope«. \ c Dclovni tr^. Pri coljaki borai dela jy bilo 10. t. m. v evidenci 1458 brezposel- nih (1266 moških in 192 žensk) naspro- ti 1440 (1255 moškim in 185 ženskam) dne 28. februarja. c Občni zbor SK Celja bo v sredo 22. t. m. ob 19.30 (v primeru nesklepčnosli pa ob 20.) v restavraciji v Celjskem do- mu in' ne v Narodnem domu, kakor je bilo sprva javljeno. c Operno gostovanje v Celju. Ljub- ljansko Narodno gledališče je uprizori- uj 10. t. m. v nabito polnem celjskem gledališču Verdijevo opero »Trubadur«. Orkester je pod vodstvom dirigen'ta g. clr. Švare zvenel polno in je zslo zado- yoljivo rešil svojo nalogo. Orke3tralni i:i pev^iki tiarst sta bila podana v neko- Jiko skrajšani obliki. Namesto ge. Ka- rene je pela partijo Leonore ga. Vera Majdičeva. Poznalo se ji je, da je mo- rala vskočiti. Njen solidno šolani so- pran pa se poleg odličnih pevskih kre- ucij ge. Kogcjeve (Azucena) ter gg. Francla (Manrico) in Primožiča (Luna) ni mogel polno uveljaviti. Glavni solisti so prejeli vrsto šopkov. Lep uspeh je dosegel tudi g. Lupša kot Ferrando. Zbor, ki je bil po stevilu skromen, je v splošnem zadovoljil. Bil je večer umet- t:iškega užitka, ki ga je pa žal motilo skrajno nedisciplinirano dijaško stoji- šče. V bodoče ne kaže dijaškega stojišča tako natrpati, dobro pa bi bilo tudi, da ; bi dovolili vslop na dijaško stojišče res samo dijakom. c »Zadrega nad '/adrego«. Sokolsko društvo Celje-matica je uprizorilo v so- boto v celjskem gledališču Streicherjevo veseloigro »Zadrego nad zadrego« v 'skrbni režiji br. Stanka Perca. Po dolgem prcsledku so nastopili v gleda- lišču zopet celjski diletanti. Zelo učinko- vita lika sta z veliko rutino, dobro mi- miko in krepkim humorjem podala br. Stanko Perc (Koren) in' Zemljič (Pi- škur). Dobro sta se uveljavili s. Rajho- va (Monika) in Sirčeva (Urša). Prav zadovoljivo so izvršili svojo nalogo s. Danica Grudnova, Batistutova in Stoja- nova ter br. Tomažič, Stokelj in Konci- lja. Motila pa je uporaba raznih nare- čij. Občinstvo, ki je docela napolniio gledališče, je doživelo večer zdravega humorja in je nagradilo igralce s prisre- nimi aplavzi. NAZNANILO Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem &tvoril v GcSju RAZLAGOVA UlICA 8a novo krojaško delavnlco in se pnporocam za inodno izd zaveisti • -i mism>vai.i podi'Sinikovo Žeiio Jožefo irii.iinčcvo k požijju njogovoga zavarovane^ja vinskegn hrama v Dtdjj vasi ii.! Vose'i ¦"! vihu z r.-amcro, da bi dobil ou i.)\;vrovalnice Croatija 12.000 Cm zir/rii'ov.ilnino. Kene in Germovšek r:ta bila obtozena, da ::la Inni 13. aoi'lla lažiio in proti svojemu prepričanju pi- smeno ovadila državnemu tožilstvu v Celjn, da je hotel bivši narodni poslanec in žapan Ivan Urek v Globokem dne 10. marca 1933 v svoji pisann izvršiti po- silstvo nad Jožefo Fabinčevo. S tern sia hotela obtoženca povzročiti kazensko postopnnje proti Ivanu Ureku kot pred- scdniku občine Globoko. Poleg tega sta bila Kene in Germovšek obtožena, cla &la r:- ponovnim prigovarjanjem naklep- no zavedla in nasnovala Jožefo Fabinče- vo, da je lani 18. maja na sreskem so- dišču v Brežicah v kazonskih poizved- bah proti Ivanu Ureku kot priča, ki ni prisegia, lažno izpovedala, da je hotel Ivan Urek 10. marca 1933 v svoji pisar- ni v Brežicah izvršiti nad njo posilstvo. Fabinčeva je lani 31. decembra na okrožncm sodišču v Celju priznala svoje dejarrje, h katercmu sta jo nagovorila Kene in Germovšek. Pri razpravi je bilo xaslisanih več prič. Sodišče je Keneta oprostilo obtožbe zaradi nagovarjanju k požigu. Zaradi ostalih dejanj je ob- sodilo Keneta na 10 mesecev strogega zr.pora in izgubo častnih pravic za do- lio dveh let, Germovška pa na 4 mesece Ptrogega zapora. c Razprava zaradi volilnega letaka. Ma okrožnem sodišču v Celju se je za- govarjal v sredo celjski odvetnik in biv- r" narodni poslanec g. dr. Rudolf Dobo- višek zaradi prestopka po čl. 4. zakona o zaščiti ja\me varnosti in reda v drža- vi. Dr. Dobovišek je v času pred občin- skimi volitvami, ki so bile 6. decembra 1936, korigiral tekst za volilni letak, namenjen volilcem v občinah Novi cer- kvi in Smartnem v Rož. dol., ki mu ga je predložil zdravnik dr. Rudolf Mikuš v Vojniku. Zaradi vsebine tega letaka je bil dr. Mikuš leta 1937. obsojen. Dr. Dobovišek je pri razpravi izjavil, da se ne euti krivega, ker je vsebino letaka samo korigiral in omilil, dočim je letak naročil v tiskarni in plačal dr. Mikuš. Kot priči sta bila zaslišana gg. dr. Mi- kuš in lekarnar Gradišnik, ki je rned drugim izpovedal, da dr. Dobovišek ni sodeloval pri agitaciji za občinske volit- ve v Novi cerkvi. Sodišče pa se je posta- vilo na stališče, da je dr. Dobovišek kriv, in ga obsodilo na 1.000 din denarne kaz- ni in1 na 250 din povprečnine. Dr. Dobo- vižek je takoj prijavil priziv. Razpravi jo kot poslušalec prir-;osivoval tudi pred- sednik apelaciiskega sodišča g. dr. Go- lia, ki se mudi te dni v Celju na inspek- eiji. c Ogenj v mizarski delavnici. V nede- ljc okrog 10. dopoldne so. se v delavnici mizarskega mojstra g. Franca Kerina v Klavniški ulici St. 1 med delom vnele deske, ki so bile v bližini močno zakur- jene peci. Ogenj se je naglo širil. Celj- ski gasilci so kmalu prispeli in pogasili požar. Plameni so uničili več desk in furnirjev. Skoda znaša okrog 3.000 din. ¦jevarnost je bila velika, ker je bila v delavnici nakopičena velika zaloga lesa in furnirjev. c Izpiti vozačcv motornili voxil za ob- rnočje prcdstojništva mesine policije v Celju in za laški srez bodo v cetrtek 23. t. m. ob 8. zjutraj pri predstojništvu mestne policije v Celju. Kandidati naj tr.koj vložijo prožnje pri predstojništvu msstne policije. c Izlet planincev in smučarjov na ftar ptenbio bo priredilo SPD v času od 1. do 13. aprila. Prijaviti se je treba vsaj do 20. marca. Pojasnila da podružnica SPD v Celju. c Obmcjni pro met. Krožile so vesti, da planinci ne morejo prekoračiti jugoslo- Stran 4 »NOVA DOBA« — 17. III. 1939 Stev. 12. vensko-nemške meje s člansko izkaznico SPD, opremljen'o z vizumom pristojne politične oblasti. Glavni odbor SPD se je v tej zadevi obrnil na nemški konzu- lat v Ljubljani ter prejel odgovor, da ni izprememb v obmejnem prometu v pla- ninah ined Jugo3lavijo in Nemčijo in da so tudi. nadalje v veljavi prodpisi, ki so toeno popisani v »Priročniku za planin- ce« na strani 54 do 56. Priročnik je pla- nincem na razpolago pri podružnici SPD v Celju. Cena vezane knjižice 18 din, broširane pa samo 12 din. Planincem. priporočamo, da si ; Priročnik« eimprej nabavijo. c Združenjo mosarjev in klobasičarjev v Celju je imelo pred dnevi v* hotelu »Pošti« v Celju reden letni občni zbcr, ki se ga je udeležilo 86 članov. Občni zbor je vodil predsednik g. Anton Per- mozer, ki je poročal o poslovanju upra- ve. Pri volitvi nove uprave je bil za predsednika izvoljen s 95% glasov g. Matija Esih, za podpredsednika uprave pa g. Ivan Leskovšck, oba mesarska mojstra v Celju. Za eJane uprave so bili soglasno izvoljeni gg. Franc Gcrjanc, Stefan Turk, Viktor Hohnjec. Anton Permozer, Albin Urban in Mihael Ma- rout, vsi iz Celja. c Pri Java ribarskih pravic. Razglas banske uprave o prijavah ribarskih pra- vic po § 72. zakona o sladkovodnem ribarstvu je nabit na občinskih uradnih deskah. Izkaz prijav ribarskih pravic je na zahtevo vsakomur na vpogled ob uradnih urah v uradu v Gosposki ulici štev. 20, soba štev. 31. R ÄZTt'ÄY~A Državne tkalnlce preprog, Sarajevo bo v dvorani HOTELA UNION O D 16. DO 21. MARCA Ker prodajamo tudi na dolgoročno ociplsöilo po zni- žanih cenah, prlporoöamo, da nes posjtite. Izložba odprta ves dan, tudi v nedßljo. c Zetev smrti. V Trubarjevi ulici 7 je umrla v nedeljo 85-letna zasebnica Ne- ža Srabočanova, roj. Jamnikarjeva. V Zagrebu je 10. t. m. nenadno umrl 50- letni zasebni uradnik Izidor Sucher iz Celja. V celjski bolnici so umrli: dne 10. t. m. 43-letni krojač Rudolf Ribizolj z Dola pri Hrastniku in 54-letna rudar- jeva žena Frančiška Gruberjeva, v so- boto enoletna hčerka tovarniškega de- lavca Gabrijcla Verkova iz Skofje vasi in 19-letna kočarjeva hčerka Marija Einsiedlerjeva z Ljubečne, v nedeljo 33- letni poscstnik Ivan Bukovšek iz Ko- strivnice pri Kalobju, v sredo v 60. letu starosti g. Gvidon Srabotnik, učitelj na 11. drž. deški narodni šoli v Celju, in 52-letna dninarica Marija Škrubejeva iz Bukovžlaka, v četrtek pa 32-letni zidar- ski pomočnik Avgust Turnšek iz Celja. V mestnem zavetišču v Medlogu je umrl v petek 76-letnl mestni revež Miha Pav- šer. Pokojnim bodi ohranjen blag spo- min, svojcem naše iskreno sožaljc! KINO DOM CELJE Dne 17. in 18. t. m.: »Tajni sel iz Pe- trograda« Od 19. do 21. t. m.: »Aljaska« WHEUMSUBSEUt BKB9HNB93 'mcZZHjH^lIS^S c I/let planincev v Bolgarijo bo prire- dilo SPD v času od 17. do 3"J. avgiista. Izletniki bodo obiskali Beograd, Niš, So- fijo, Plovdiv, Rilski samostan, Trnovo in Varno, od koder se bo ena skupina vrnila v domovino, druga pa bo nada- ljevala pot preko Carigrada in Soluna proti domu. Planinci bodo napravili tudi ture na bolgarske gore. Stroški za izlet bodo znašali 1.700 din. Podrobna pojas- nila so planincem na razpolago v pisarni podružnice SPD v Celju. c Noeno iekaniLsko službo ima od 18. do 24. t. m. lekarna »Pri orlu«. c Gasilska četa, Cclje. Od 19. do 25. t. m. ima službo IV. vod, inspekcijo po- veljnik g. Košir. Utnetnc oči i z d o I ujemo točno po naravi za naše pacijente. F. Ad. Müller sinovs Wiesbaden. V Zagrebu: U n i verzi t e tn a očesna klinika od 20* do 22. marca 1939 Iz ohiinstva Radio Ljubljana Z zanimanjem smo čitali v listih ckspoze našega zunanjega ministra dr. Cincar - Markoviča. Zato smo pričako- vali z napetostjo tudi govor predsednikn vlade g. Dragiše Cvetkoviea v petek 10. t. m. Ker pa iz tehničnih razlogov ni bilo mogoče čitati t.a govor še isti dan v na- ših dn'evnikih, smo pričakovali, da nam bo povedala vsaj kratko vsebino gove- rn naša ljubljanska radijska poataja. Cakali srno zaman. Ker se torej nismo mogli zanesti na Ljubljano z njeno br- 2-ino tovornega vlaka, smo morali po- iskati razne inozemske postaje. Ne- razumljivo je, čemu se take važne za- deve zamolčujejo, ko nihee ne more pro- jr.rečiti poslušanja inozemskih radijakih isostaj. Tako smo ob 18.45 poiskali Brno, ki je oddajalo vsak dan v tern eusu poročila v nemškcm jeziku. Brnska postaja je toeno povedala, daje izjavil predsadnik jugoslovenske vlade, da se mora upo- šievati stališče Hrvatov in da je potreb- na nagla rešitev hrvatskcga vprašanja'. Radovedni smo bili, kaj poreče ob 19. Ljubljana. Molčala je kakor rž na polju! V Beogradu nič novega, kakor v sve- tovni vojni na zapadu ... Nemške radijske postaje so oddajak- poročila ta večer izjcmno že ob 19.50. Poročilo iz Berlina o govoru predsedni- ka vlade g. Cvetkoviča je bilo sliono onerau iz Brna. Telefon iz Beograda v Brno in Berlin je torej funkcioniral od- lično. Sli smo še dalje. Kaj pravi London, ki oddaja poročila v nemškem jeziku vsak dan ob 20.15? Tudi London je od- dal dokaj obširno poročilo o govoru predsednika jugoslovenske vlade. Torej je tudi zveza med Beogradom in Lonäo- nora delovala sijajn'o. Niso še bile izgubljene vse nade. Ob 22, ima besedo zopet radio Ljubljana. 'l-'a smo zopet poiskali Ljubljano. Ne- slrpno smo poslušali. Marsikaj je pove- dala, le o ekspozeju predsednika vlade g. Cvetkoviča ni bilo ne duha nc sluha. Zato si dovoljujemo vpi^aäati radijsko postajo v Ljubljani: 1. Ali ni bilo dovo- ljeno sporočiti radijskim poslušalcem vsebino ekspozeja predsednika vlade g. Cvetkovica in njegovih besed o potrebi hitre rešitve hrvatskega vprašanja? 2. Ali je ljubljanska radijska postaja na- rne'noma molčala, ker ji je še v živem spominu velika in grda laž, ki jo je mo- rala servirati 11. decembra krotkim Slo- vencem, da je tudi zagrebški nadškof dr. Stepinac volil listo dr. Stojadinoviča, ko je v resnici volil listo dr. Mačka? 3. Ali pa je morda telefonska zveza Beo- grad-Ljubljana <že tako zarjavela, da je telefonski prenos mogoč le z brzino to- vorn'ega vlaka, ki potrebuje iz Beograda do Ljubljane 15 ur? Pa je prišlo kronanje papeža Pija XII. v nedeljo 12. t. m. Zopet smo odprli ra- dio in poiskali Ljubljano, ki je prena- šala svečanosti kronanja od 10. do 13., torej tri ure. Poslušali smo in se dobro zavedali, da latinščine cerkvenih obre- dov in italijanščine napovedovalca nisia razumela niti dva odstotka katoliškcga prebivalstva v Jugoslaviji. Gospoda pri Ijubljanskem radiu — roko na sree! 1 Ce lahko poslušamo v Ijubljanskem ra- diu prenos svečanosti kronanja pogla- varja rimsko-katoliške cerkve polne tri urc, bi menda smeli tudi poslušati vsaj deset minut trajajoče poročilo o ekspo- zeju predsednika vlade kraljevjnc Ju- goslavije, zla3ti če gre za tako izredno pomembno in nujno zadevo, kakor je brvat.sko vprašanje in urediiev naših notranjih prilik. Točcn aboncnt in z.vest poslu- šalec ratlia Ljubljane. Netlostatek smii mesta. Prejeli smo: Pred kratkim je objavila »Nova Doha« dopis iz občinstva glede gradnje posiop- ja za avtodelavnico na Krekovi cesti pri Glaziji. Sedaj pa hočemo opozoriti s. na avtodelavnico v Miklošičevi ulici. Iz te delavnice prihaja ropot, truš? :;n smrad, ki že dolgo razburja stanov:;": sosednih poslopij. Vsi protesti s<~ ¦ doslej zaman. Ali se res nihče ne pobrigati za zadevo? Tudi dvorič ^ . na isti strani ulice na ogalu Kral. a :•' tra ceste in Miklošičeve ulice mec kakor ni v okras. Tu bi bilo prav tako treba poskrbeci za primerno ureditev. Javui vodnjak na Dečkovem trgu ob zidu vojašnice kralja Petra je daia mestna obeina pred dri'evi odstraniti in prepeljati na otroško igrišče ob Masary- kovem nabrežju. Nihče ne oporeka, da je javni vodnjak na otroškem igrišču potreben. Docela nsrazumljivo pa je, za-, kaj je dala obeina odstraniti javni vod- njak na Dečkovem trgu, ki je bil zeio potreben in tudi trgu v okras. V takih primerih štednif n-»r ni nn mestu. -š- Gm: . :"¦.¦¦'© ~ Lepa gesla. Pod tem na3lovom pi'i- občuje »Trgovski list« uvodni članek, ki aashiži vso pozornost in priznanje. Olan- kar pravi, da nekateri mislijo, da živimo še v tistih časih, ko je bilo že dovolj, čc i"-o je izgovorilo ali zapisalo nekaj lepih besed. Teh časov ni več, odnesio jih je trdo življenje. »Trgovski lisr <-. poudarja, da je bila sedaj v proračun- ski razpravi priljka, da bi namesto le- pili govorov prislo do koristnih sklepov recimo v pogledu znižanja trošarinc na sladkor, ki bi stotisočem olajšala življe- nje, ali za ipremembs ključa za dode- ljevanje tako zvanih banovinskih troša- rin, ki bi dravski banovini ne bil od škode. Vsakdanje stvari življenja in go- spodarstva nc prenašajo laka in politu- re, treba jih je vzeti le take, kakršnc so. Člankar pravi ob koncu, da je biio laka in lepih barv zadnja leta že dovolj, sedaj pa bi bil že čas, da o blagostanju ne govorimo, marveč da ga ustvarimo in uživamo! $ok&lstwo x Socialni odsek celjske soikclske žnp« se ponovno najiskreneje zahvaljuje bra- tom in sestram, ki so prispevali v sklad. Posebnih pismenih zahval poedinim ne bomo pošiljali. Imenik darovalcev smo objavili v »Sokolski volji«, deloma bo objavljen se v prihodnji številki. Skušali bomo cbjaviti imenik tudi drugod. Važ- nosti socialnega odseka ne bomo podčr- ¦ tavali, saj ziyljenjske priiike same zgo- vorno dokazujejo potrebo -takanih usLa- nov. Veseli nas, da je v nasih vrstah le- po stevilo bratov in sester, ki imajo ra- zumevanje za socialna vprasan'ja. V tej .prijetni zavesti nam bo delo lajša. Zdravo! ¦—Socialni odsek Sokolske župe Colje. Sport : SK Slavija (Maiibor) :SK Celjo. V redeljo 19. t. tn.. ob .16.15 se bo pričela na celjski Glaziji zanimiva prijalcljska nogometna tekma med mariborsko Sla- vijo in SK Celjern. Ker je ta tekma zadnja preizkušnja pred prvenstvenimi tekmami, bo nastopilo Celje v najmoč- r,ejši ppstavi in bo tudi ojačeno z Rikom Presingerjem, igralcern liginega moštva sarajevske .Slavi;»p. Ob 15. se bo pričeia predtekma. ;•¦' V tekmoMinju za tir/.ü\ no »i^*,(»iaet- no prvenstvo so bili v nedeljo dosnženi nislednji rezultati: v Beogradu BSK: Ljubljana 5:0 (3:0) in Jugoslav!ja:Sla- vija (S) 3:0 (1:0),.v,Zagrebu Haäk:Ze- mun 2:0 (2:0) in Gradjanski:Bask 2:2 (2:2), v. Splitu Hajduk:Slavija (V) 5:1 (2:0) in y Skoplju Jedinstvo: Gradjan- ski (S) 1:1. :: Tekine za prvenstvo LNP so bile preteklo nedeljo zaključene z naslednji- mi rezultati:.,,.y Celju Atletiki-.Olimj 2:1 (1 :1), v Mariboru Maribor : Mur& 6:4 (3:0) in Seleznicar:Rapid 2:0 (1:0), v Cakovcu CSK:Slavija 5:1 (3:0), v Ljubljani Kranj:Mar3 4:0 (1:0), Svo- boda :Kovina r4:l (1:0) in'Reka:Jadran 4 : 1 (1 : 0), na Jesenicah pa Hermes : Brätstvo ,3:1 (2:1). :: yremea>ko poročilo iz Mozirske ko- čc 17. marca: —5, snega 70 cm, pršič ali osrenjen1, smuka idealna, solnčno in mirno vreme. M'jmveniki, rožni venci in razne lepe stenskc »like poceni in v veliki izbiri pri tvrdki Karl Goricar vdv., Celjo, Kralja Petra ce&ta 7—9. Imamo že tudi najno- vejše velikouočne raz^lednicii! ¦H Jt^F wB !¦ B^^^^V ^^1^ ^R| ^B ^B ' H^^k mB w^^^^^m JB1'^^^^^^ ^^^^r Dramlie d Priprave- za vinski sejem in razsta- vo, ki bo 25. in 26. t. m. v Dramljah, so v polnem teku. Te dni bodo po vseh občinah celjskega sreza razdeljeni leta- ki in lepaki, ki vabijo občinstvo na to svojstveno in redko prireditev v našem srezu. Prijav za razstavo je prispelo Ž2 precej, le vinogradniki iz drugih vino- rodnih občin našega sreza so s prijava- mi bolj počasni. Vzorce za razstavo sprejema občinski tajnik g. Mlakar v Dramljah do čctrcka 23. t. m. zvečer. Otvoritev razstave bo na praznik 25. t. m. ob 8. zjutraj. Obiščite lepc Dramlje in si oglejte razstavo! Voinifc v Celjski dijaki so gostovali. Podmla- dek Rdečega križa na drž. realni gim- naziji v Celju je gostoval 5. t. m. v Vojniku in uprizoril v nabito polni po- sojilnični dvorani ljudsko igro »Domen« y skrbni režiji g. Preceta. Vse vloge so bile v rokah sedmošolk in sedmošolcev. Zlasti so se uveliavili Brinerjeva, Ura- r.jekova, DeckQ, Sah, Ocvirk in Mihel- čie. Občinstvo je nagradilo mlade igral- cc z zasluženimi aplavzi. V odmorih je igral dijaški orkester, ki je bil deležen splošne pohvale. Dijaki bodo gostovali z »Domnom« še v Žalcu in Trbovljah. gr Diletantski odsek Sokolskcga dru- štva v Grižah je v nedeljo 12. t. m. uprizoril Reinerjevo veseloigro »Raj po- tcpuhov«. Igra je nudila gledalcem obilo kmeha, k čemur je pripomogla dobra igra vseh sodelujoeih. Posebno pohvalo zaslužita nosilca glavnih vlog br. Franci Cokan in Pepi Zupanc. Tudi ljubka in naravno podana igra sestre Brede Pre- sečnikove je vzbudila mnogo odobrava- nja. Režijo je vodil marljivi brat učitelj Kazpotnik. Polno zasedena dvorana ob vsaki prireditvi Sokolskega društva pri- ča, da Grižani in okoličani cenijo in upo- števajo trud požrtvovalnih diletantov. gr Novo gledauško dvorano dobimo v Grižah. Lastoica dvorane ga. A. Piklo- va se je odločila, da razširi sedanjo precej tesno dvorano in postavi tudi nov gledališki oder, česar se vsa društva v Grižah vesele. Dela za razširitev so se že ijričela. Šmarino ob Paki šm Javna dola v naši občini. Po dol- gem molku mi žilica ni več dala miru iu moral sem vzeti dopisniško pero v roke, da napišem, kako idealno rešuje naša občina socialna vprašanja. O občinski cešti I. reda v Hudem potoku je bilo že lani mnogo govora, zlasti v času pred decembrskimi volitvami. Naš poslanec je na svojih zborovanjih naglašal potre- bo rešitve vprašanja domačih brezpo- sclnih. Govoril je, koliko dela bo spo- mladi na ceati v Hudem potoku in kako širokopotezno bo to delo. Bili smo že prepričani, da bodo uvrstili to cesto med ba.novinske ceste ter da bo domačih do- lavcev premalo in bomo morali najeti še drugc. Sedaj so 3e dela na tej cesti pričcla, toda že takoj v začctku smo z začudenjem ugotovili, da je polovica tu zaposlenih delavcev od drugod, dočim mnogo domačih delavcev prisilno počiva in zaman čaka na zaposlitev in skromen zaslužek.- To je vsekakor dokaz odliene- ga socialnega skrbstva po starem pre- govoru: Obljubiti in dati je preveč! šm Račun brez krčmarja. Med nami prebiva rodbina, katere sin je tukajšnji vodilni gospodi trn v peti in to samo zato, ker dosledno vztraja, da je črno kar je 'erno, in belo, kar je belo, ter se ne mara ukloniti krajevnemu politične- mu plemstvu, ki si lasti prävico reše- vati vse krajevne zadeve. Omenjena go- spoda se je sostala, da reši vprašanjo, kako bi onemogočila omenjenega »nič- vvednežiif. Vod ja jo je kmalu pogrun- tal in ito po vzorcu: Ge je otrok neubog- ljiv, mu pokaži brezovko, ničvrednežu \ip: zapahe. Toda gospod se je hudo uatel, ker jo pozabil, da si naše oblasti ne dado ukazovati in da poznajo samo Stov. 12. »NOVA DOBA« — 17. m. 1939 Stran 5 zakcn in stvarno resnico. Ko je omenje- no politično plemstvo spoznalo, da s pr- vim adutom n>i uspelo, se je ponovnu sestalo in rešetalo, kako bi se znebilo »ničvredneža«, ki povzroča tako pohuj- šanje. Po mnogih posvetih je eden izmed političnih plemičev ugotovil, da je edino sredstvo materialna ugonobitev staršev lega ničvredncža, ki ji bo sledila izseli- tev, nakar bodo politični plemiči rešeni nevarnosti in ncprilik. Ta sklep so začeli dosledno izvaiati. Pripravljal se je ce.1 kador ljudi, eden naj bi se cclo izšolal v gostinstvu in organizaciji tujskega pro- meta in tako naj bi dobil kraj zopet svoj stari sloves. Toda prilike so se iz- premcnile in vsi načrti so padli v vodo. Je pač tako, če se dela račun brez krcmarja! Mozirie Vprašanie županovega naslednika Mozirje, 17. rnarca. Odkar imamo novega poglavarja ob- cine, je nas tržane navdajala skrb, kaj bo 2 županovim naslednikom. Stalno smo razmotrivali o tern. Ce sta se sestali dve osebi, se je že zasukal pogovor o tern, kaj bo z županovim naslednikom. Tržani smo ponosni, ker se je naš trg v enem mesecu povečal za več sto his- nib. štovilk, zalo smo skusali svojo skrb prikrivati. Kljub temu pa se je stvar razširila po vsej dolini. Zlasti ljudje iz zgornje doline, ki so znani kot največji navihanci, so nas ob vsaki priliki iro- niöno pogledovali, mi pa tega sprva ni- smo razumeli, ker smo smatrali svojo skrb za strogo tržansko tajnost. Lepega dne smo prejeli odprto pismo iz zgornjega dela naše doline. V pismu so »am stavili ponudbo, da nam preskr- bijo in pošljejo seme za županovega na- slednika. Ponudba nas je v prvem tre- noitiu iznenadila. Smatrali smo jo za potegavšoino. Toda po itemeljitejšem pregledu in pretehtanju ponudbe smo priSli do prepričanja, da je stvar re3na. Lotilo se nas ie veliko veselje, saj smo bill s tern na vsem lepem rešeni skrbi glede županovega, naslednika. Zbrali smo se in določili zemljišče za kultivi- ranje, ki bi ga po proporcu izvrševali vai irzani. Toda ker smo znani kot verni in bo- gaboječi ljudje, nam je nebo odvzelo vso skrb. Poslalo nam je ptico »bogdal« in dobili smo županovega naslednika. m Tragičmi smrt uglcdnega JVIozirča- iuv. Pred dnevi se je peljal znani gostil- ničar in posestnik Anton Majerhold s tovornim avtomobilom iz Mozirja v Na- zarje. V avtomobilu sta sedela še dva mozirska podjetnika in šofer. Na eesti pri Nazarjih je avtomobil nenadno zdrknil čez cestni rob in se prevrnil. Ma- jerhold je dobil težke poškodbe na glavi in prsih, ostali pa so odnesli le lažje poSkodbe. Majcrholda so prepeljali na njegov dom, kjer je v soboto podlegel po&kodbam. V ponedeljek dopoldne so ga položili na mozirskem pokopališču ob veliki udeležbi prebivalslva k zadnjemu počltku. Pokojni zapušča ženo Marijo in> äest otrok. Bil je odločno naroden in /nacajen mož ter priljubljen in spošto- van daleč naokrog. Bodi mu ohranjen le epomin, svojcem naše iskreno sožalje! Cornil grad g Na nasem sreskem sodišču vlada pomanijkanje delovnih moči. Kazenski Bodnik je na bolezenskem dopus'u. S 1. Ofiarcem je bil upokojcn višji pisarniški oficial g. Alojzij Juršič, ne da bi sodna uprava poslala takoj na njcgovo mesto naslednika. V pisarniški službi je sploh bila že prej nujna potreba, da se na- stavi še ena pisarniška moč, četudi dnevničar. Zato je jasno, da so edini sodnik - sodni starešina in dva uradnika preobremenjeni z delom, pri čemer trpi ne le sodno osobje, temveč tudi stranke in zastopniki, ko se posli ne morejo iz- vršiti tako hitro kakor prej in kakor je to pri sodišču potrebno. Prebivalstvo nasega sodnega okraja prosi nadrejeno < sodiK) upravno oblas', da bi nemudoma ¦ odpravila nedostatke in poslala takoj j vgaj novega sodnega uradnika. g Pouk na ambulantni šoli v idilični »asi Sokatu pri Gornjem gradu se je po 8 letih zopet pričel, ker je bil na tej öoli nedavno nastavljen učitelj - novinec. Zaradi dolgoletne neuporabe šolskega poslopja so bila nujno potrebna popra- vila na poslopju, ki so bila izvršena v nekaj dneh. Tako prihajajo sedaj daleč s hribov v šolo učenci raznih starosti, poleg najmanjših 7-letnih veliki 14-letni dečki in 14-letne deklice, kar nudi prav pestro sliko v ;tej od Gornjega grada pol ure oddaljeni soli. Bil pa je tudi skrajni čas, da so vprašanje te sole končno rešili v korist prebivalstva tega šolskega okoliša. Braslovce b Volilni odmcvi. Uprava braslovške občine je dobila ta tedcn nalog sreskega nacelstva v Celju, da izterja od neka- tcrih obcanov večje ali manjšc zne3ke, na katere jih je obsodilo sresko naeel- stvo, ker so pri volitvah dne 11. decem- bra 1938 nalepili nekaj lepakov za opo- zicijskega kandidata. Kaznovanih ne za- dene nobena krivda ker ni bilo nikjer razglašeno, da se letaki ne smejo lepiti. Videli smo, da so pristaši dr. Stojadino- viča raznašali javno velike množine raz- nih mnogo ostrejših lepakov in letakov. Zato smo bili trdno prepričani, da smejo pri volitvah agitirati vsi ali pa nobeden. Ce bo denar, ki ga bodo plačali kazno- vani, ostal v korist. občine Braslovce bomo kaznovani zadevo še nekako pre- boleli, čeprav bomo v današnjih časih, ko ni zaslužka, zelo težko pogrešali de- nar. Pozabiti pa bomo skušali stvar sa- Vno takrat. ko bomo videli, da so bili ka- znovani (tudi tisti. ki so v noei od 10. na 11. decembra 1938 po trgu in okol'ci nabili, nalepili in preko ceste razobesili na tisoče pouenih reklam za volitve. Del teh roklam ie še danes viden. zlasM »Zi- vio Stoiadinovic!« se še mars'kie vidi: Z imeni 100 do 350 teh raznašalcev lah- ko postrežemo. Ce bo vsak izmed teh kaznovan glede na veliko delavnost vsaj na 200 din, bo labko občina dovršila in opreim'la ubožni dom. Pričakuiemo, da sr1 bodo kmalu pričele nortravb'ati krivi- ce, kakor ie sedania vlada obljubila. b Seslemdesetletnico roist\ra ie prazno- val ufrledni nar»redni posestnik g. An- drej Cizej v Poličah pri Braslovčah. Ze- limo mu, da bi še učakal mnofro let zdrav in delaven. kakor je bil doslej, in mu iskreno čestitamo k .inb'leju! b Raavitje pranora. Gasilska četa v Letušu bo razvila in blasroslovila na binkostr'i ponedoliek svoi prapor. Prosi- mn okol'ska drušlva, da bi ta dan ne prireiala svoiih prireditev. b Strelska drnžina v Braslovčah je skoraj popolnoma prenehala dolovati. Olavni vzrok ie ta, da lastnik zomlie, na lrateri je strelišče, ne dovoli streliania. Pri zgraditvi strelišča se družina ni za- dostno zavarovala. Upamo, da se bo spor na miren način poravnal in da bo lastnik zemljišča zopet dovolil prireja- nie strelskih vaj. Tudi strelski odsek Rokola bi se na tem strelišču vežbal, če .se bo zadeva uredila. b Nov grob. V Braslovčah je umrl vmokoieni mornariški oficir g. Ernest. Kandušer. Pokojni je bival dalie ča3a v Braslovčah knmor ss je bil pre3elil iz Celia, in ie b'l zvost clan raznih dru- štev, med temi tudi Sokolskega dru&'va v Braslovčah. Narodnemu možu bodi ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje! Slovenigradec s Cirilmetodarji so zborovali. Agilna slovenjegraška podružnica CMD je po- dala v četrtek zveeer v Sokolskcm domu obračun svojega lanskega narodno obrambnega delovania na naši severni meji. Občni zbor, ki je bil zelo lepo obi- skan, je vodil dolgoletni agilni pred- sednik g. Miloš Germovšek, šolski nad- zorr/k v p. Iz skrbno sostavlienih poro- !vil posameznih odbornikov posnomamo, da je podružnica lani priredila svoji dve trad:cionalni kresovanji in več kulturnih prireditev, pridno razpečevala narodni kolek in kolcdar itd. Dohodkov je imela podružnica nad 5.000 din in je vse poslala central! v Ljubliano. Izvoljcn je bil vcs do3edanji odbor z neumonrm predsednikom g. Milošcm Germovškom in tainikom g. Rajkom Iglarjem. Po volVvah 2C D^ soglasno spre;et de- lovni program za tekoče loto, nakar se je razvila živahna in koristna debata o nujnem narodno obrambnem delovanju na naši severni meji in so bili v tem porrlsdu osvojeni važni sklepi. Dolžnost vsako^ar je, da v danasnj'h iznremcnio- nih razmerah z vsemi močmi podpre Pranje je posfolo cenejše! Sedaj pat lahko v s a k a go- spodinja pere s Persilom in Henkom ter tako Izkoristi vse prednosti, ki jih nudifa oba pralna pripomočka. Po danih navodilih, natiskanih na vsakem zavitku, dosežete brez mučnega miljenja perilo belo kot sneg. (No benega drgnjenja večj. Persil in Henkoo jamčlta za presenetljiv uspeh! nesebično delovanje CMD in tako dopri- nese k izgraditvi trdega narodnega jeza na naši severni meji. Koneno je še član- stvo nabralo za CMD 220 din. s »Deviški venec«. Kon'cno bomo imeli priliko videti v Slovenjgradcu visoko pariško družbo v njenem pojmovanju zakona. Metrese, strojepiske, modistke in njihov veliki vpliv na tako zvano pa- riško elito Vam bo razkrila ta edinstve- na veseloigra Birabeauja in Dolleyja, ki nista zatisnila niti enega očesa v prika- zovanju tega banalnega življenja. Zaplet za zapletom, moderno gledanje mladih deklet na svet, starokopitnost očetov in koneno »Happy end«. To res edinstveno francosko gledališko dramatsko delo pripravlja podružnica NSlZ za soboto 25. t. m. s Nov hotel na vidiku. Poročali smo že o otvoritvi nove kavarne in re3tavra- cije v res'avrirani Rupovi gostilni. Se- daj pa smo izvedeli, da namerava g. Golob šc letos dvigniti poslopje za eno nadstropje in urediti v njem več moder- nih tujskih sob. Na ta način bo odpo- magano velikemu pomanjkanju tujskih sob, ki se pojavlja vsako poletje. S tem bo dana možnost še večjega tuiskopro- metnega razmaha našega letoviščarske- ga mesta. Upamo, da bo g. Golob že se- daj realiziral svoj načrt, za kar mu bomo prav hvaležni, ker se bo z novim mestnim kopališčem gotovo tudi izdatno povečal dotok tuicev. Tako bo ugodeno velikemu povpraševanju po tujskih so- bah in to zlasti še zaradi lepe lege. Prevalie pr Lepo uspcla skupščina JNS in OJNS v Crni. V nedeljo dopoldne je bila v Crni pri Prevaljah letna skupščina tam- kajšnje krajevne organizacije JNS in i OJNS. Velika Geršakova dvorana je bila | že mnogo pred pričetkom nabito polna • nacionalnih rudarjev. Skupščino JNS je j otvoril predsednik g. Cufer. Uvodoma je j pozdravil posle vodečcga podpredsedni- j ka banovinskega odbora g. Milana Mravljeta ya Ljubljane in sreskega taj- nika g. Bogdana Pušenjaka, nakar se je spomnil preminulih nacionalnih borcev. katerih spomin 30 navzoči počastili stoje s klici »Slava!«. Sledila so zanimiva po- ročila posameznih funkcionarjev, ki so dala jasno sliko vclike moči nacionalnc ideje v naši Koroški. Zanimivo poročiio j? tudi podal g. inž. Viktor Fettich o delovairju s'rankinih funkcionarjev v domačem občinskem odboru, ki je nadvse plodonosno. Pri volitvah je bil nato izvoljen nov odbor s predsednikom g Pavlom Cesarjem in tajnikom g. Jan- kom Močivnikom na čelu. Takoj za obč- n-'m zborom JNS je otvoril predsednik g". Franc Erženičnik občni zbor krajevne organizacije omladine JNS. Tudi omla- t'inska organizacija se lepo razvija in je cmladinski pokret med našimi rudarji že zavzel velik razmah. Vsa poročila, ki so pokazala res idealno delovanje mladih funkcionarjev, so bila soglasno spreje- ta, nakar je bil izvoljen nov odbor s predsednikom g. Francem Eržoničnikom in tajnikom g. Francem Mlinarjem na čelu. Po omladinskem obenrm zboru je podal švoje poročilo bivši narodni posla- ncc g. Milan Mravlje. Zborovalci so tem- , peramentna izvaianja g. poslanca j sprcmljali z navdušenjem in so se go- vorniku z burn'm aplavzom oddolžili za niegovo res izčrpno poročilo, Koneno jo §e pozdravil zborovalce sreski tajnik g. Bogdan Pušenjak in pozval vse k na- daljnjemu vztrajnemu delu za zmago nacionalne misli v naši lepi Koroški, na- kar je predsednik g. Cesar zaključil iz- redno lepo uspelo skupščino. pr Zanimiva fuzija sportnih klubov. Doslej so obstojali v Prevaljah trije sportni klubi, kar je zaradi velikih med- sebojnih trenj zelo otežkočalo zdrav razvoj sporta v našem obmejnem trgu. Po iniciativi znanega koroškega sportnega delavca g. Vinka Cajnka iz Slovenjgradca pa je končno prišlo do fuzije vseh treh sportnih klubov. Izvo- ljen je bil pripravljalni odbor, v kate- rem so zastopniki vseh treh dosedanjih klubov. Dolžnost novega pripravljalnes ga odbora pa je ustanovitev novega sportnega kluba z imenom »Prevalje«. Upamo, da bo sedaj konec medsebojnih razprtij in da bo novi klub uspešno razvil svoje važno poslanstvo med na- šimi vrlimi Korošci. Laško Žfvfienjsfci iubilei g. Josipa Osolina Laško, 17. marca. Dne 20. marca 1889 je zagledal Iu6 pveta na prijazni Duplici pri Kamniku znani veletrgovec g. Jo3ip Osolin. Rodil se je v pošteni kmečki hiši. Ze v zgodnji inladosti ie kazal veselje do trgovskega stanu. Zato so ga s'arsi poslali v uk k trgovcu Karlu Hermanu v Laško, ka- r/ior je prišel 31. oktobra 1901. Laško je bilo takrat še eno izmed najbolj za- grizenih renegatskih gnezd in pokojni tvgovee Herman je bil eden izmed prvih stebrov renegatstva. Lahko si je misliti, v kake razmere je prisel mladi gorenjski deček, ki ni od doma razumel nobene nemške bescde. Njegova pridn'ost in vnema pa je premagala vse zapreke. V Ilermanovi trgovini si je pridobil dobro trgovsko podlago, priučil se je nemščine in kar je glavno: ostal je značajen in zvest .svoiemu narodu. Tak je tudi ved- no os!al, napreden in nacionalen, Iz malega fanta se je razvil v ugled- nega trgovca, cigar ime je posebno po njegovi vrnitvi iz svetovne vojne, v ka- teri je bil cela štiri leta, kmalu zaslovelo tudi preko mej Slovenije. Njegovo udej- stanovanje je bilo vsestransko, prav po- sobno pa je kupčeval z železniškimi pra- gi. V Laškem je zgradil več novih his v času, ko je bilo najhujše pomanjka- nje stanovani. Kljub svoji zaposlenosti pa se je bri- gal tudi za javno življenje. Bil je dolga leta občinski odbornik in svetovalec, zavzemal je predsedniška in odborniška mesta v JNS, v Okrajni hranilnici, pri Sokolu, Olcpševalnem društvu itd. Pov- sod se ie krepko uveljavil in velike so njegove zasluge za napredno Laško. "Ves čas je bil naklonjen našemu Sokolu, ka'eremu je izkazal mnogo dobrot in jih tudi še sedaj izkazuje, ko jc prepustil brezplačno Sokolu kino. Ob njegovi 50-letnici, ki jo bo pro- slavljal 20. t. m., mu vsi Laščani, ki smo ostali zvesti naprednim in nacio- nalnim idejam, prav od srea čestitamo! „Veternik" Laško, 17. marca. Preteklo nedeljo je poslal las'nik ma- riborskega »Večernika« g. Ribnikar svo- je ljudi v Laško, da mu pridobijo tudi tukaj nekaj naročnikov. I3tega dne je »Veeornik« v štev. 58 objavil članek »Pereča vprašanja Laškega«. Mi nima- Stran 6 »NOVA DOBA« — 17. III. 1939 š;;>y. .!,!.'. mo nič proti temu, če se širi napredno , časopisje, vendar naj bi g. Ribnikar ne I delal zgage med naäimi somišljeniki. Ni dovolj, da smo morali preživljati one case, ko je bivši ban M. zasejal spore med napredne vrste do zadnje vasi, in Jko je budil in klical na površje elemente iz najtemnejših globin. Rušil je s svojim početjem naše organizacije, naše. posto- janke pa je vrgel v roke nasprotnikov. ) Zdaj prihaja iz Maribora nov tak Mesija : v osebi g. Ribnikarja. Kako podobna so naša pota slovaškim! Ali se ne bomo ničesar naučili od slovaškega vzgleda? V neslogi hooemo živeti in nočemo po- kazati sposobnosti, da bi bili sami sebi gospodarji. ! V zgoraj omenjenem dopisu pravi »Večernik«: »Hvala Bogu se položaj že j nekoliko izlx)ljšuje. Ne brezpomembnih političnih izpadov z ene in druge stra- üi...« ter nažteva, pred kako važnimi sočialnirai in gospodarskimi problem! ; stoji naše Laako. Res, važne probleme nam je treba rešiti, prvi pa je problem naše rešitve iz ob"»ema marijagraških Seveda, po mnenju »Večer- nika« so to brezpomembni politični iz- padi. On ne vidi, da na3 ta problem mori m duši in da prekliniamo, ko moramo plačevati davke in doklade za naše lju- be sosede. »Večcrniku« ie važnejše, da ! dobi nekaj naročnikov, pa se razpisuje j o socialnih problemih v Laškem, name- I sto da bi se poprej informiral, na čem ! trpimo in česa potrebujemo. Gospod Ribnikar je igral zelo važno vlogo svojčas v JNS in pri »Jutru«. Na- ši ljudje ga niso marali in zlasti Sta- jerci so često dvigali svoj glas proti nje- Ku. Sedaj se je preselil v Maribor, pa bi bilo prav, da bi ostal lepo miren in ne drezal v naše organizacije in naše pri- staše ter delal zmedo. Ce ustvarja mor- da svojo stranko, je najbolj prav, da si ! išče pripadnike med našimi nasprotniki, I ne pa med nami, ki ga we smatramo za j svojega. I _------------------------------------------- I 1 »Zovi samo zovi« je neki kapucin pričel svojo misijonsko pridigo v naši cerkvi, nakar se je nesramno lotil sokol- stva, imenoval Sokole žive smrti, jih psoval za brezverce itd. Laščani smo se zadržali napram misijonu in misijonar- jem pasivno. Kar ie pametnejših in itrez- nejših, niso pogledali v cerkev, kar je mehkih in neznačajnih, je pa hodilo tja in poslušalo izbruhe podivjanosti. Gle- i dali smo trume kmečkega prebivalstva, ) ki so hitele ob tej priliki v cerkev, in J z žalostjo mislili na Slovake, ki so nam tako zelo podobni. Eno pa lahko pove- mo danes: Z zmerjanijem, z nestrpnost- jo in sovraštvom nas ne boste pridobili pa tudi ne uničili! Mi bomo znali braniti ¦ svoje ideje in svoje ideale in bomo pre- ' živeli tudi te žalo3tne case v trdnem za- upanju v lepao bodočnost. | 1 Sokolsko gltHiališče v Laškem bo uprizorilo v soboto 18. t. m. ob 20. v Sokolskem domu burko v 3 dejanjih »Drzni plavač.« Burka je skozi vsa tri dejanja prepletena s tako šaljivimi pri- zori, da se boste nasmejali do solz. Vlo- ge so zasedene po igralcih - komikih, ki so Vas že neštetokrat pripravili do ne- prisiljenega smeha in zabave, zato va- bimo občinstvo in sosedna bratska dru- štva k tej nad vse šaljivi preda'avi. 1 Nov park dobimo v Laskem na trav- niku pred Sokolskim domom do mostu. Delo je vzelo v izvršiitev Olepševalno društvo, ki je dalo travnik preorati, da bo posejalo lepšo travo in posadilo razno grmičevje. Po sredi parka bo šla pot, vzporedno z njo pa druga ob Sa- vin ji. Obe poti bosta tlakovani. Park bo vsekakor znatno pripomogel k olepšavi našega mesta. 1 Kuharski tečaj pri lfenkeju, ki se ga je udeležilo 16 laških gospodinj in ki ga ie vodila priznana strokovnjakinja, sc je ta teden ikončal uspešno in v sploš- no zadovoljstvo. Nase gospodinje so pri- dobile mnogo novih receptov in spozna- le nove načine moderne kuhin je. Kakor f'iijemo, se bo 24. t. m. tudi v Celju pričel enak tečaj v hotelu »Beli vol«. I^aščanke toplo priporočajo celjskim gospodinjam obisk tega tečaja. 1 Zeparice na sejmu. Na Matijevem sejmu v Laškem so se pojavile žeparice, ki so prišle iz Cakovca. Bile so štiri, a so jih kmalu zasačili pri njihovem poslu. Eni se je posrečilo uiti, tri pa je orož- niatvo prijelo ter jih vtaknilo v občinski zapor in sicer sestri Maro in Verono Taradijevo ter Jelo Hajdinjakovo. Are- tirankc zanikajo tatvine in tajijo, da bi se bavile s tern poslom, izdale pa so se v občinskem zaporu, kjer je nekdo pri- sluškoval njihovim pogovorom. Govori- le so, da so imele vendarle še srečo, ker je ušla baš ista, ki je nosila denar, da pa so prijete tri tatice napravile ne- umnost, ker so bežale skupaj, namesto da bi se bile razkropile. Naše sodišče jih je izročilo v zapore okrožnega sodi- šča v Celju. 1 Lord Nelson je film o zgodovini ro- mantične ljubezni tvorca angleškega imperija. V njem je prikazana bitka pri Trafalgarju in fantastična kariera si- romašnega dečka. Svetovna javnost ga je spreiela kot najboliši film zadnjega časa. Film ima nemške dialoge in se predvaja v petek 17. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 19. t. m. ob 16.30 in 20.30 v kinu Laško. V glavnih vlogah Freddie Bartholomew, Tyrone Power, Madelainc Carroll. Tednik. V torek 21., sredo 22. | in četrtek 23. t. m. ob 20.30 bo predva- ja n film najlepših kreacij divne igralke Lil Dagover »Vecerna elesija« (Drei- klang). Poleg Lil Dagover nastopajo v tern filmu še Paul Hartmann1, Rolf Moe- bius in Helga Marold. Predigre. Wrastnik h Pojasnila je treba. Zadnji dopis o občinski seji, ki je bila 1. t. m., je po- vzročil v Hrastniku, kakor tudi na Dolu precej razburjenja in mnogo govoric. Privoščimo sicer občinskim U3lužbencem trinajsto plačo, vendar je treba ugoto- \iti, ali je zadevo odobril tudi občinski odbor. Cudno se nam namreč zdi, če odbornik, ki je pristaš JRZ, stavi takšno vprašanje, sai bi vendar moral biti sam ali pa njegovi ožji prijatelji o stvari po- učeni. Za to potrebni znesek je bil msn- da le predviden v občinskem proračunu, ali ga je pa občinski odbor naknadno odobril. Torej na dan z zadevo! h Ustanovni občni zbor Narodne od- brane je bil v nedeljo 12. t. m. Občncga Tibora se je udeležil tudi delegat osred- njega odbora g. dr. Cepuder iz Ljub- ljane. Za predsednika je bil izvoljen g. Ivan Farčnik, za tajnika g. Slavko Poti- sek, za blagajnika pa g. Franjo Gašpa- rut. h Iz sokolskoga društva. Minuli teden je določilo Sokolsko društvo za teden treznosti in štednje. Ves teden so bila pred vsemi vrstami predavanja o štednji in treznosti. h Nesreča pri delu. V soboto 11. t. m. z\'ečer je padel pri delu v rudniku večji kos lesa rudarju Ivanu Drakslerju z Dola na nogo in mu jo zlomil nad glež- njcm. Ponesrečcncu je nudil prvo pomoč zdravnik bratovske skladnice g. dr. Arnšel^, nato pa so prepeljali Drakslerja v ljubljansko bolnico. Dos pri Hrastniku o Sokolska sola. Po uspelem idejnem in telovadnem tecaju za višjc oddelke, prireja Sokolsko društvo za svojo deco sokolsko solo. Tu se obravnava vsa teoretična snov, ki jo je celjska sokol- ska župa predpisala za mladinske tek- me, ki so pred durmi. Deca tudi pridno telovadi ii:1 izvaja razne igre ter z vese- ljem obiskuje sokolsko solo. o Na kalski šoli se je pričel pouk 1. marca. Doslej se je pričel na Kalu pouk šele aprila ali celo maia, če vreme ni bilo ugodno in so poučevali dolski uči- telji. Letos pa je bil iz banovinskega fonda nameščen na solo g. Klaro Mizerit o Sejcm. Dne 10. t. m. je bil na Dolu živinski in blagovni sejem. Lepo vreme je privabilo sicer precej sejmarjev, ven- dar prave živahnosti le ni bilo. Zivina, ki je je bilo had 90 glav, ni šla v denar, ker — razen nekaj mesarjev — ni bilo kupcev. Cene so se gibale kakor po dru- gih sejmih in so bile za kmeta prenLzke. Ta ali om bi še morda prodal kak rep, pa je rajši gnal domov, kakor da bi prodal po pretirano nizki ceni. Tudi prodajalci po stojnicah niso bili zado- voljni s kupčijo. oSodahje hladno vreme zelo ugaja sadjarjem, ker zadržuje in ovira raz- voj popja. Sadno drevje je letos zelo po- pasto in če ne pride kaj hudega, se obe- ta dobra sadna letina. Asj sfe že poravnali % naročnino m Savinitka posoiilnica v Žalcu REGISTROVANAZADRUGA2NEOMEJEN0ZAVEZ0 - USTANOVLJENA LETA 1881 Nudl popolno varnost za vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu ter jih obrestuje najugodneje HWIELJARJI! Nalagajte denar pri domačem zavodu! Račun PoStne hranilnioa 5t. 10.094 Brzojavi: .Posojllnloa" Telefon It 1 BLAGAJNIŠKE URE: ob dehvnikih od 8- do 12. in od 14 do 18., ob nedeljah od 9 do 11 Letošnie NOVO BOK P/VO Delnsške družbe pivovarne UNION. Ljubljana ie ie v prometu Je izbornega okusa in pravi užitek za vsakega Radece v Občinski proračun. Te dni je bila v občinski pisarni javna proračunska se- ja. Vodil jo je predsednik mestne ob- činc, ki jr po uvodnih formalnostih ta- ko j prešel na svoje poročilo. S 1. apri- lom bodo naslednje oljcinske dajatve: 90-odstotna doklada na vse državne ne- posredne davke. Predpis znaša 214.839 din. Občinska trošarina in sicer: podla- ga 770 hi vina 77.000 din, od vinskega mošta 7000 din, na pivo 6000 din, žga- nje, liker itd. 3000 din, od luksufmih pijač 400 din, od goveje živine, praši- čov, drobnice 24.000 din, za uvoženo me- so 500 din, za uvoženo obutev 3% pro- dajne vrednosti 5000 din. Zakupnina zernljišč 1000 din. Najemnina poslopij 325 din. Zakup lova 1050 din. Denarne kazni 210 din. Proračun ubožnega skla- da izkazuje 82.000 din dohodkov in prav toliko izdatkov, proračun veterinarakega sklada 7.500 din dohodkov in prav to- liko izdatkov. Proračun odkupnine oseb- np.ga dela izkazuje 2.500 din dohodkov in prav toliko izdatkov. Na seji je bila soglasno sklenjena nabava cevi za po- pravilo občinskih potov Hotemež — Brunška gora. Odobren je bil krodit v iznosu 1000 din, nabava 20 kubičnih me- trov gramoza za občinsko pot Hotemež - Brod in izplačilo 1800 din za preložitev noye občinske poti Zavrate^—Podkraj. Na seji je bil tudi soglasno sprejet pra- vilnik za izvrševanje proračuna za leto 1939-40. Posojilnica na Vranskem r. z. z u. x. vabi svoje zadružnike k rednemn občnemn zborn ki se bo vršil dne 25. marca 1939. ob 2. uri pop. v posojilničnlh prostorih na Vranskem. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo nafelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Potrditev računskega zaključka za leto 1938. 5. Sprememba pravil. 6. Volitev načelstva in nadzorstva. 7. Nasveti. Občnl zbor jc sklepčen. če jc zastopan vsaj dvseti del deležev. stko tega ni se vrSi eno uro pozneje drug občni zbor, ki je sklepčen brezpogojno. NAČELSTVO. Vino in sadievec prvovrstno sortirano od 60 litrov naprej razpošilja ; Posestvo „Gri6" pri Maribora. Čebule, česna in čebulčka vcčjo količino proda Javno skladiščc nasl, Cclje. Stavbišče srcdi mcsta Olja in fflOforilO IfOfO se proda. Naslov v upravi lista. Vsaki osebi — družini nudi stülen zaslužek »fflÄRfl«, pletilnica, Maribor, Orožnova 6 - Celje, SloraSkov trg 1 Nova vila enodružinska in stavbna parcela naprodaj, Karl Breznik, Celje, Dečkova c. 31. 2- sobno stanovanje komfortno, solnčno, z vsemi pritiklinami se odda mirni stranki. Naslov v upravi listn. Stanovanje 3 sobe, kopalnica. pritikline, solnčno, udobno, del vrta, se odda v novi vili s 1. aprilom. Naslov v upra^i lista. Stavbne parcele pripravne tudi za vrtnarijo, bpa, solnčna lega v bližini Celja, prodam po 3 dia ro*. Naslov v upravi lista. Dve opremljeni sobid čedni, solnčni, s popolnoma ločenim vhodora oddam. Na željo tudi mala kuhinja. Cclje, hrib sv. Jožefa 56. SEMEN A vrtna in poljska, sveža dobite pri tv. Karof loibner, Cef/e „PRf ZVONCU" Telefon št. 120 Hoiete imeti veselje s svojlm domotn, ki ga nameravate zgraditi ? A o iščcte lepo stavbišče, vpra- šajte pri M. Stojanu na Ttharju pri Cclju. Prodam 10 letnikov vezaneqa ^Ženskepa sveta< in kupim rabljen otroški vožiiek. Celje, Nova vas 11. UELIKONOCNE OOPISNICE godovnc, pokrajinske in umetne dopisnicc v veliki izbiri kupitc ugodno vknjigarniin veletrgovini s papirjem FRANC LESKOVŠEK Cel/e, Glavni trg 16 «-—----- ' Maihno posestvo z lepim sadonosnikom v trgu Smarjc ob glavni cesti prodarn. Pripravno za gostilno, Izve se v gosiilni Pintar, Ponikva. VAJENCA za precizno mehaniko, \z boljše rodbine. sprejmem. Naslov v upravi lista. Krompir savinjski semenskl sc dobi v vsaki množini v trgovini Josip Plavc, Celie Radio aparat 4 cevni, amerikanske znamke, dobro ohranjcn ugod >o prodam zaradi smrtnega primera. Naslov v upravi lista pod »4 mesece rabljen«. Franjo Dolžan - Celje Li ¦"/¦¦.'¦" ^ klepSrStVO, VOdOVOdne inStalaClie PTev2emB«a»igor8|na»edeneitroke»pBdaioJadelulB strelovodne naprave popra»lla - Cene «nerne — Pojtreiba toina In lolldnE Urejuje in za konzorcij »Nove Dobe« odgovarja Rado Pečnik — Za Zvezno tiskarno v Celju Milan Cetina — Oba v Celju