P. b. b kulturno - politično glasilo svetovnih in domačih dogodkov Pojtui urad Celovec 2 — Vcrlagspostamt KI agentu rt 2. Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenlurl LETO XIII./ŠTEVILKA 20 CELOVEC, DNE 18. MAJA 1961 CENA 2.- ŠILINGA Veliko zborovanje Rožanov v St. Janžu Za pravice kmečkega stanu Nad 400 rojakov iz Roža, Gur in Zilje se je minulo nedeljo popoldne zbralo v gostoljubni Tišlarjevi hiši v St. Janžu, ki je v preteklosti bila prizorišče tolikih narodnih prireditev. Tudi tokrat je bila dvorana polna do zadnjega kotička, pa še pri oknih, vratih in za odrom je bilo vse polno ljudstva. Prišli so mladeniči in mladenke, možje in žene ter sivolasi očetje, skratka ves naš narod. »Rožanski kmečki dan« je bil mogočna manifestacija za pravice kmečkega stanu. »Le ako si bomo sami pomagali, bomo dosegli naše pravice,« je v svojem govoru poudaril odbornik okrajne kmetijske zbornice Mirko Kumer, pd. Čer če j. In predsednik narodnega sveta koroških Slovencev dr. Inzko je pribil, da se bomo koroški Slovenci tudi naprej vztrajno borili za naše narodne pravice. »Če Avstrija ne najde pravega razumevanja pri Italijanih in drugod po svetu za Južno Tirolsko, je to tudi zaradi tega, ker sama še ni rešila manjšinskih vprašanj v lastnih mejah. Bog je, ki vodi usodo narodov in ne dopušča, da bi bil deležen pravice tisti, ki jo sam drugim odreka.« Ohne Maske hi cinem Klagenfurter Vcrlag nvacht man seit Wochen Reklame fiir cin dortselbst in Kommission verlegtcs Heftchen mit dem Titel „Minderhcit ohne Maske”. Der Schreiber desselben verbirgt sich hin-ter der Maske eines „Hermagoras Schribar” aus verstSndlichem Grimde, wcil namlich die Broschiire eine genau so plumpe als auch unverschiimte Dif-famierung der sIowenischen Volksgruppe im Landc darstellt. Darili wird den Slovvenen Karntens un-verblttmt Staatsverrat vorgeivorfen, soweit sie sich 'direr slorvenischen Schriftsprache und der Pflege dersclben verplichtet fiihlcn. Man kdimte iiber dieses Pamphlet ruhig himveggehen, wenn sich ein weniger angesehener Verlag fiir diese vereinzelt da-stehende Verleumdung eines ganzen Volkes herge-Kcben iiattc und wenn man nicht wiiBtc, daB sich hinter dem Pseudonym auch angesehenc Persdn-lichkeiten des offentlichen Lebcns verbergen. AuBer dem freiheitlichen Rlatt hat auch die karntner „Volkszcitung” die Broschiire als Beitrag zur Klarung der Minderhcitenfrage im Lande be-zeichnet. Es ist eine scltsanic Ironie, daB die letz-tere das Organ jcner politischen Partei ist, der die Karntner Slmvcncn seit drči Jahrzehntcn — mit Ausnahme der Nazizeit — ihre Nationalrat-stiinmen ohne die geringsten Konzessionen ihrer-seds aus ihrem christlichen Gervissen her-Jus gegeben habeu. Indessen studie« die Staats-ansvaltschaft die Eingabe der slorvenischen Zcntral-oiganisationen um die Bcschlagnahme der envahn-ten Broschiire. Diese verteidigt nationale Unduld-samkeit gegcniiber volksUimstrcuen Slosvenen und preist die Untrcue zur cigenen Schriftspraclie und zum angcstammten Volkstum als politische Tu-Send. Insofeme spiegelt sie allerdings die allge-meine Geistigkeit des Landcs svieder. Aus dieser **sychose wagt sie noch die Forderung nach Min-derheitenfcststellung zu erheben und mcint damit eher die Anlagc eines Staatsve«ateralbums. Nichts ist bezeichnender fiir die volkspolitische Mtuation im Landc als der geschildertc Tatbe-s,and. Man ist in Karaten mehr denn je slasvophob ®'ngestellt und dariiber tauschen auch die mit-l,nter gut bcsuchten Vorstellungen der Laibacher kulturgruppen in Klagenfurt nicht hinsveg. Man "ittert in der klcinen slonenischeii Grupjie des Cnides noch immer den Vorposten der machtigen Maivenballung im Osten „von Danzig bis Samar-und von der Adria bls Wladiwostok”, wie an zwar theoretiscli zur Hilfssprachc in drči Ge-'klitshezirken erklSrt, ihr jedoch lediglich die kechte einer Fremdsprache zuerkannt. Die Ver-"altungsbehdrden und sonstige Anstaltcn des offentlichen und halboffentlichen Lebens cin-Srf'lie(llich Bahn und Post sind bis hcutc dies-bezijgiich ohne jede Weisung. Sechs Jahre nadi <*<'1 fechtlichen Verankerung des Volkstumsschutzes ''artet man umsonst auf ilie zsvcisprachigc Topo-Rraphie. Die im Miirz dieses Jahres durchgefiihrte 'olkszShlung war hinsichtlich der Ausfiillung der kubrik der Umganss]>rache fdrmlich ein Eldorado extrem nationale Psychoj>athen des Landes. FUr deti „Schutz des MchrhciLsvolkcs” sorgten F|,igblatter, Uiiterweisungcn, Einschuchtenmgen ‘"'d Drohungcn nicht nur privater, sondern sogar orani teter Pcrsoncn, damit als Umgangssprachc 1,11 ht „slowenisch” cingctragcn tvurdc. Die cinlei-,cnd envahnte Broschiire trug das ihrige zur berabsetzung der Slowenenzahl des Jahres l!Mil bci. bas ist dic svirkliche Lage dci' slosvenischcn Volks-ff upjie. Nicht neu und im Vcrgleich zu den bis-*'e,igen Jahrzehntcn in nichts geiindert. bi Kiirzc sollen in Klagenfurt ostcrrcchisch-Ualienische Bes|ircchungcn iilier die Lage der Siid-bfolc, Volksgruppe beginnen. Auf bilateraler V začetku je Fric K u m e r , predsednik osrednjega odbora Kmetijske gospodarske zveze pozdravil vse rojake, prav posebno pa čč. duhovščino, ki se je v velikem številu odzvala vabilu, čč. šolske sestre', oba govornika, predsednika Krščansko kulturne zveze dr. Pavla Z a b 1 a t 'n i k a , tajnika Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Vinka Z w i 11 e r j a. Nato je stopil na oder šentjanški mešani pevski zbor, ki je pod vodstvom svojega dirigenta Hanzeja Gabriela ubrano zapel tri pesmi, med katerimi je posebno prijala Kernjakova »O ti preburna ženska stvar«, Premrlova zdravica »Prijatli obrodile ...« pa je zanesla med Občinstvo navdušeno razpoloženje, ki se je nato stopnjevalo od točke do točke. Za nežno in veselo noto so pa potem poskrbele rajal ne točke. Najprej je nastopila skupina »Zveze absolventk gospodinjskih 'šol iz Celovca«, nato pa so zalajale zorne mladenke pravkar zaključenega gospodinjske šole v št. Jakobu. Prijetno presenečenje je bil dobro uglašen zbor mladih tamburašev in tamburašinj. Nato sta sledila govora. Najprej je prijel za besedo g. Mirko Kumer, pd. Č e r č e j , svetnik okrajne kmetijske zbor- Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko je v svojem govoru dejal: Dragi Rožani! Dnevi, ob katerih se zbira naše ljudstvo od časa do časa na večjih shodih - narodnih manifestacijah so pri koroških Slovencih postali tradicija, odkar so se ti začeli od srede 19. stoletja zbirati na velikih taborih pod milim nebom. Tako so se ob množičnem srečanju navduševali za narodne ideale ter podžigali drug drugega v borbi za svoje pravice. Tudi danes smo se zbrali iz vseh rožan-skih naselij k praznovanju dneva, 'ki naj nas še tesneje poveže v ljubezni do naše materine besede, pesmi in domače glasbe. Zato naj ne mine današnje slavje, ne da bi presodili naš narodni položaj, ki terja še prav posebno od pripadnikov manjšine Grundlage soli dic Eigcnstiindigkeit und die kul-turclle Selbstvenvaltung Siidlirols erortert werden. Man hat zwar sogar von der Bundesebcne aus die grundsatzlichc Idcntitat der Volksgruppenfrage in Italicn und in Kiimtcn zu verneinen versucht. Da-bci hat man Ubcrschcn, daB es iiber die Zalil und dic Geschichtc einer Volksgruppe hinaus das Recht eines jeden Volkes auf Sclbsterhaltung als Natur-und gottliches Recht gibt. „Es ist billig und gc-recht, daB man der cigenen Minderheit das nicht abspricht, was man fiir Siidlirol von Italien for-dert”, so urteilte scincrzeit cin angesehenes Mit-glicd des Nationalratcs. Man wird also unser In- nice iv Velikovcu, ki je obravnaval pekoča vprašanja kmetijskega gospodarstva. Nato je stopil na oder predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Valentin Inzko, ki je očrtal naš narodni položaj ter pokazal smer borbe za naše pravice. Oba govora, ki sta bila sprejeta z velikim odobravanjem, objavljamo na drugem mestu. Zadonela je nato možata ,pesem »Rožan-skih fantov« pod vodstvom prof. dr. To-neja Feiniga, ki je povrh tega kot solist s svojim polnim baritonom navdušil vse poslušalce in poslušalke. Igra »Lepa Vida« pa nam je obnovila eno najlepših ustvaritev slovenskega ljudskega genija. Zaživel je pred nami lik lepe Vide, slovenski simbol hrepenenja po sreči, ki je tako značilen za mehko ljudsko dušo. V srce so nas zagrabili verzi največjega slovenskega pesnika Prešerna, ki je v tej pesmi prisluhnil utripu naroda. Igralci in igralke, posebno pa lepa Vida, so se globoko vživeli v svoje vloge, jrohvaliti pa tudi moramo korajžne fantiče. Se en raj in pesem sta zaključila naš rožanski slovenski praznik, ki je bil manifestacija naše trdne volje, da ostanemo zvesti Bogu in svojemu narodu na svoji zemlji. stalne budnosti in čuječnosti. Dočim je orisal svetnik okrajne kmetijske zbornice g. Mirko Kumer v prvi' vrsti gospodarske prilike, mi je dana naloga, da osredotočim svoja izvajanja na trenutne slovenske narodnostne prilike v deželi. 24. in 25. maja t. 1. bodo v Celovcu pogajanja med vladnimi predstavniki Italije in Avstrije o južno tirolskem vprašanju. Skoraj ne mine dan, ne da bi se s tem vprašanjem pečalo avstrijsko časopisje. Listi vsestransko obsojajo zatiranje nemške manjšine v Italiji ter. zahtevajo zanjo samoupravo v obliki avtonomije za bocensko pokrajino. Mnenja smo, da vsaka manjšina najbolje sama pozna svoj položaj, tako tudi Južni Tirolci, Avstriji pa nihče kot sopodpisnici Pariškega sporazuma ne more odrekati pravice, se zavzemati za izvedbo mednarodnih obveznosti, ki jih vsebuje sporazum, do- teresse an den bevorstehenden Klagenfurtcr Ver-handlungen verstehen kbnnen. tVir Karntner Slowencn verfolgen das Ringen des Sudtirolcr Volkes mit unserer Sympathie und wiinschen den Besprechungen cine gedcihliche, er-folgreiche Entwicklung. Mit ganzer Entschiedenheit aber fordem wir andcrerscits vollc Achtung unse-res Volkstums und unserer Sprachenrechte scitens Karaten und Osterreich. Bcfricdung des Landes und das moralischc Kapital gcgeniiber dem Ge-sprSchspartncr gebieten dem Mehrhcitsvolke staats-mannischc Klughcit und nationalpolitische Einsicht gcgeniiber den KSrntner Sloivencn. sežen med Avstrijo in Italijo. Vendar se nam zdi, da velja isto načelo za slovensko narodno manjšino na Koroškem, ki ima svoje pravice zaščitene v avstrijski državni pogodbi, podpisani po velesilah in celi vrsti drugih diižav. Tudi teh določb Avstrija do danes še ni izpolnila, a o tem molči avstrijska javnost v slepem prppričanju, da uživajo koroški Slovenci kot manjšina vse pravice. Ni konca ne kraja ponižanj in zapostavljanja ter triumfalnih 'pohodov nemškona-cionalnih krogov po koroških mestih in trgih, izzivanj manjšine, sumničenj, ob-dolžitev, groženj, vidnega in nevidnega pritiska, ki je pokapal končno tudi obvezno dvojezično šolstvo. Avstrijska vlada pa odlaša uvedbo slovenskega uradnega jezika, realizacijo dvojezičnih napisov, s stalnimi prispevki gospodinjskim in kmetijskim šolam, s poravnavo materialne in kulturne škode, prizadete manjšini v času izselitve, s prepovedjo delovanja organizacij, ki sejejo nenehoma sovraštvo med Slovenci in Nemci, skratka z uresničitvijo načela enakopravnosti, ki naj bi je bila deležna tudi slovenska manjšina na Koroškem. Vnebovpijoče krivice so se dogajale nad Slovenci tudi ob priliki ljudskega štetja v zvezi z vprašanjem po občevalnem jeziku. V raznih tiskovinah so bili Slovenci označeni kot iredentisti, torej protidržavni elementi, ljudstvo Južne iKoroške pa pozvano, da naj ne navede slovenščine kot občevalni jezik. V številnih slučajih so števci odrekali našim ljudem obvladanje slovenskega jezika, grozili z odtegnitvijo rente in izselitvijo, celo z odvzemom avstrijskega državljanstva v slučaju, da bi se kdo vpisal za Slovenca, kajti Slovenci živijo, tako so se marsikje drznili števci trditi, le v Jugoslaviji. Takšne so dejansko naše prilike. Avstrija se poslužuje torej dvojne mere pri reševanju manjšinskega vprašanja: vse zahteva za Južne Tirolce, ničesar pa ne ukrene za koroške Slovence in gradiščanske Hrvate. Poudarjamo, da je lahko za našo državo usodno, če bi tudi še v naprej zanemarjala manjšinsko vprašanje na Koroškem. Kot lojalni avstrijski državljani imamo ves interes na tem, da vladata v vseh predelih naše domovine mir in zadovoljnost. Za to pa mora v prvi vrsti poskrbeti država sama z enakim pravičnim odnosom do vseh prebivalcev, to je, tudi do manjšine. Mirko Kumer - feriej: Naš kmet danes Svetnik okrajne kmetijske zbornice v Velikovcu g. Mirko Kumer z Blata je mož iz ljudstva in je takoj pri korenini zagrabil težave, ki tarejo kmečki stan dandanes. Dejal je: Vse, kar raste na zemlji, ki jo obdeluje kmet. Raznovrstne rastline, ki jih proizvaja, služijo bodisi za hranilo ljudem, bodisi za krmo za živino. Zato je najvažnejša proizvodnja rastlinskih pridelkov. Če na polju in travniku veliko pridelamo in s pridelkom napolnimo kašče, parne in kleti, bomo imeli zadosti vsega za prehrano družine in živine. Z izkupičkom pridelkov, ki jih bomo prodali, pa bomo mogli nakupiti potrebne industrijske izdelke. Pri obdelavi je traktor zamenjal staro oralo, vendar je tudi pri novodobni obdelavi kmet še vedno v borbi s stoletnim sovražnikom — plevelom ali kot mi pravimo pirnico. Prav je rekel neki oče: »Sin moj, boj se pirnice tako kot smrtnega greha«. In pregovor pravi, da plevel in kmet jesta oba iz iste sklede. Posebne važnosti je pravilna gnojitev. Najdragocenejši je seveda na- (Dalje na 8. strani) Dr. Inzko o narodnih zadevah Politični teden Po svetu... Ženeva: Konferenca o komediji v Laosu Za 12. maja v naglici sklicana konferenca o Laosu se je začela 'šele v torek, 17. maja, torej po dobrih petih dnevih diplomatskega prerivanja sem in tja, ki bi ga najbolje označili 'k komedijo ... V Laosu je prišlo do nekega papirnatega premirja med vladnimi četami ter silami partizanov, 'ki so vdrli iz severnih pokrajin, potem !ko sta jih preko meje podprli 'komunistična Kitajska, Sovjetska zveza pa je ustvarila pravcati letalski most za oskrbo napredujočih komunističnih kolon. Te so zasedle večino državnega ozemlja, razen kraljevske prestolnice Lunag Prabanga, vladnega središča Vietianne in nekaterih drugih večjih mest, 'ki jih vladne čete generala Nosaivana še drže. Oh začetku konference so se v celoti pokazale kvarne posledice needinosti in oklevanja Zapada spričo 'komunističnega prodiranja. Dočim so Amerikanci hoteli poseči v borbo v Laosu z lastnimi oboroženimi silami, sta pa Francija in Velika Britanija nujno odsvetovali vsaki zaplet v »džungelsko vojno«. Oni namreč nista, ah pa nista več, neposredno prizadeti. Angleži nimajo v tem predelu Azije svojih gospodarskih interesov. Francozi so pa po porazu pri Dien-Bien-Phuju leta 1954 Indokino (katere sestavni del je Laos) itak izgubili in sedaj ne uvidijo, zakaj hi se naj 'borili za to, da ibi sedaj Laos imeli Amerikanci. Kennedyjeva vlada pa je bila še prekratko časa na krmilu, da bi si upala iti preko »nasvetov« svojih glavnih zaveznikov. Lao-ška konferenca bo pač v znaku dovršenih dejstev, kot so jih ustvarile komunistične osvojitve. To se je pokazalo v teh dneh nategovanj sem in tja v Ženevi, ko se je šlo, ali bodo k pogajanjem pripuščeni samo zastopniki zakonite laoške vlade, ali pa tudi »upornikov«. Ker imajo uporniki v oblasti večji del laoškega ozemlja, so nazadnje Amerikanci morali pristati — posebno iker sta jim Velika Britanija in Francija odrekla podporo — na sovjetsko zahtevo, da naj bodo pripuščeni k zeleni mizi tudi zastopniki Patet Laosa, to je komunističnih partizanov. 1 ako se nevarno približujemo že običajni formi vlade »ljudske« ali »osvobodilne« fronte, kjer najprej sodelujejo nekomunisti in komunisti. Običajna nada-Ijna »razvojna« stopnja pa je, da komunisti lepega rine izvagonirajo svoje nekomunistične partnerje in sami zavladajo. Razen oborožene intervencije Zapada — ki pa je skrajno neverjetna - ne more skoroda nič drugega preprečiti takega razvoja dogodkov. Mile strune iz Moskve na uho Bonna V Bonnu si zadnje tedne belijo glavo s prijaznim pismom, ki ga je zapadnonem-škemu kanclerju Adenauerju pisal sovjetski »rdeči car« Hruščev. Hruščev, ki je še pred kratkim Adenauerja primerjal s Hitlerjem, ima naenkrat najprijaznejši obraz za .starega gospoda’ v Bonnu. Adenauer je namreč preti kratkim ‘bil v Washingtonu, kjer se je razgovarjal s predsednikom Kennedyjem, toda se je vrnil praznih rok, kajti nova ameriška vlada je do Nemcev mnogo manj prijateljska, kot je bila Eisenhowerjeva, da o blaženih časih pokojnega zunanjega ministra Foster Dullesa sploh ne govorimo. Zapadna Nemčija je morala izdatno poseči v žep, dajiomore Ameriki iz denarne stiske, v zameno pa so Združene države za-padnonemški vojaščini ustavile dobavo raketnih izstrelkov, ki morejo nositi atomske naboje. Slednji bi pa v vsakem primeru ostali v ameriških rokah. V Bonnu so bili razumljivo nevoljni in to nerazpoloženje je naglo izkoristil Hruščev, da bonnsko vlado z milimi glasovi zvabi proč od Zapada. Ponudil je Adenauerju mirovno pogodbo, prijateljestvo in povečanje medsebojne trgovine. Vendar cena ni nič manj težka, kot milijoni, ki jih mora Zapadna Nemčija plačevati Ameriki oz. namesto Amerike prispevati v zapadni fond za pomoč nerazvitim deželam. Svoboda ni poceni Pristati bi moral na dokončno delitev Nemčije, to je na tudi formalno priznanje obstoja dveh nemških držav, ter praktično prepustitev Berlina Vzhodni Nemčiji. Zadrega v Bonnu je velika, kajti v zameno bi lahko začela Zapadna Nemčija na veliko trgovati z vzhodnim blokom. Posebno sicer hladne gospodarske kroge so mili glasovi iz Moskve neverjetno hitro ogreli. To je toliko bolj razumljivo, ker si zapadnonemška in ameriška industrija vedno huje konkurirata na svetovnih tržiščih. Po dolgem oklevanju pa je Adenauer le prišel do zaključka, da je boljši vrabec (amerikanski) v roki, to je da bodo ameriške čete ostale še nadalje v Zapadni Nemčiji in varujejo njeno svobodo, kot pa golob sovjetskega prijateljstva na strehi. Zato bo Bonn sovjetske ponudbe odklonil. Posledica bo vsekakor poostritev v Evropi in morda nova kriza okoli Berlina. Vendar Evropa ni daljnja Indokina in tukaj morajo Sovjeti biti bolj previdni. ... in pri nas v Avstriji Klaus: Od kod bom jemal... V ospredju notranje politike je zopet denar, namreč od kod vzeti denar za povišanje plač, ki ga vlada že dalj časa obljublja državnim uradnikom in drugim javnim nameščencem. Prav te dni tečejo odločilni razgovori med vlado in zastopniki strokovne organizacije uradnikov. Zastopniki interesov treh glavnih kategorij državnih »služabnikov« to je uradnikov, poštarjev in železničarjev so bili odbili vladine ponudbe, češ da so premajhne. Vlada ponuja uradnikom: od 1. septembra bi jim zvišali plače za 4 odstotke, od 1. aprila leta 1962 pa za naslednje 3 odstotke. Državni nameščenci pa menda na aprilske ponudbe nič ne dajo, zato zahtevajo zvišanje za 5 odstotkov od 1. julija letos, kateremu bi naj sledilo 1. januarja 1962 drugo 5-odstotno povišanje. Razlogi, s katerimi utemeljujejo uradniki svoje zahteve, so upravičeni: cene življenjskih potrebščin so se dvignile. Prav tako dobri so pa razlogi vlade: da nima denarja, še huje, da ima dolgove. ... da bom uradnikom dajal Letošnje proračunsko leto se bo predvidoma itak zaključilo s primankljajem 2,3 Pred Binkoštmi so kar štiri razstave vabile lepote željne gledalce: pomladanska kolektivna razstava 1961 v Umetnostnem domu, ki jo prireja Društvo umetnikov; v Deželnem muzeju razstava modeme kitajske umetnosti. Dobili smo še dve novi razstavni galeriji: „Galerija 61” je začela svojo dejavnost z osebno razstavo Arnolda Clcmentschitscha in v tudi novi „Galeriji 'VVulfcngasse” so razstavljena dela v Parizu živečega slikarja Bischofshausena. NEŽNE KOŽE SE VEDNO CVETO NA KITAJSKEM Deželni muzej po lepi Mahringerjevi razstavi nudi izbor sodobne kitajske umetnosti. Zbirka slik je del uradne kolekcije in nudi kvalitetno močan prerez kitajskega slikarstva od tradicionalnih načinov, kot smo jih bili doslej vajeni pa do modernih smeri, ki pa so mnogo bolj navezane na tradicijo, kot pa je to navada v Evropi. Opazni so tudi pvropski, posebno pa ruski vplivi. Na prvi pogled pa jim je videti, da so — tuji. Kot je na tiskovni konferenci napovedal direktor muzeja dvomi svetnik dr. Moro, ima muzej na programu tudi razstave umetnosti raznih drugih narodov. Z veseljem jemljemo na znanje, da bosta med dmgimi razstavljala tudi Slovenca Božidar Jakac in Miha Maleš iz Ljubljane, oba mednarodno priznana umetnika. KOLEKTIVNA RAZSTAVA V UMETNIŠKEM DOMU Vsakoletna glavna prireditev celovškega Umetniškega društva prinaša ista imena kot v prejšnjih letih, zato bi poročevalec o njej ne mogel mnogo novega napisati, ker je pač njegova dolžnost, da opisuje to, kar je videl. To razstavo še najbolj označuje množica avtorjev. Novost letošnje razstave je brez dvoma Gisclbert Hoke, avtor tako spornih fresk na celovški železniški postaji. Zastopan je z manjšimi olji in akvareli. Oblast, ki je kupila enega izmed Hokejevih akvarelov, je dobro izbrala. Pa tudi njegova študija v oljnatih barvah je vsekakor veljavna. Ta razstava je pokazala, da je v zvezi s postajnimi freskami bila Hokeju storjena dvojna krivica, namreč s strani občinstva, ki ni razumelo njegove stiske, pa tudi s strani tistih, ki so mu dali naročilo za delo, ki zanj ni bilo primerno. Hokejeva prepričljivost leži na koncentraciji, pri čemer je bistven pogoj omejen prostor. Velikanska ploskev, ki jo je dobil na postaji, pa je bila zanj preveč in se je v njej izgubil. Schnecvveisov potret kaže smisel za pristnost, prepričljive so pa tudi njegove podobe iz Dalmacije. milijard šil., ki jih ho treba Ikriti s posojili. Ta primanjkljaj bo pa za 220 milijonov večji, če bo res treba zvišati plače uradnikom, dočim bi v letu 1962 povišani stroški za plače uradnikov 1 milijardo 600 milijonov šil. Novi finančni minister dr. Klaus pa noče povečevati državnega dolga, ampak ga hoče zmanjšati. Poskusil je uradnike ujeti s predlogom, da bi naj povišanje krili Iz tega, kar ho moč z varčno upravo prihraniti, to se pravi: uradniki bi naj sami s povečanim in varčnejšim delom prigospodarili denar za svoje večje plače. Uradniki so to ponudbo odklonili, kajti oni vedo, kako je z njihovim javnim gospodarjenjem. Trenutno je položaj zelo napet, ker groze državni uradniki s stavko. Čeprav so v tej zadevi socialistični ministri s podkanclerjem dr. Pittermannom na čelu podprli finančnega ministra dr. Klausa, je položaj slednjega vse prej kot zavidanja vreden. Strokovnjaki njegovega ministrstva že sestavljajo novi proračun za leto 1962. Izračunali so, da bo imela država v najboljšem slučaju okrog 49 milijard šil. dohodkov, najnižji, že sedaj gotovi izdatki pa bodo znašali 'blizu 52 milijard šil.. Že sedaj manjkajo tri milijarde. Pri nas na Koroškem pa se počasi pripravljamo na volitve v Kmetijsko zbornico. Razen kandidature treh tradicionalnih strank, to je OeVP, SPOe in FPOe se obeta več drugih list, med njimi tudi lista neke v snovanju se nahajajoče »strokovne organizacije kmečkega stanu« (Gcwerkschaft), ki zbira nezadovoljneže iz vrst omenjenih strank ter namerava nastopiti z lastno listo. Celovec se pa pripravlja na svoj »veliki nastop« na mednarodni politični pozorni-ci, ko se bodo dne 24. maja vendarle začela že tolikokrat odgodena pogajanja o Južni Tirolski. Iz Rima bo prišel italijanski zunanji minister Segni s svojim štabom strokovnjakov, z Dunaja pa avstrijski zunanji minister v svojimi sodelavci in strokovnjaki, meti katerimi pa najbrž enega ne bo, namreč ge. dr. Stadlmayr, ki sedi v italijanskem zaporu v Bocnu. Med drugimi velja omeniti Kurta Schmidta, čigar barvni izraz pridobiva na moči; čeprav je v izbiri motivin pogosto konvencionalen, vendar je obdelava svojska. „Zimska pokrajina” Franca Ka-listra kaže boljši prijem. Karl Bauer je najglasnejši — v tihožitju. Prepričljive so Grabnerjeve kmetije na samem. Med kiparji stoji v ospredju, in po pravici, Karl Netvole („ženska”). Tako bi lahko naštevali še naprej. Razstava je spričo obilice sodelujočih vsekakor zelo raznolika, vendar — morda prav zaradi tega — na koncu prevlada vtis — „ko-lektiva”. To je več ali manj pač nevarnost vseh skupinskih razstav, bodi mimogrede povedano. Vsekakor pa je razstava vredna ogleda in bo odprta do 22. maja. GALERIJA 61: ŠIROK PROGRAM V 5. nadstropju moderne palače v Kolodvorski ulici (Bahnhofstrasse 24/V) je bila pred kratkim odprta prva privatna razstavna galerija v Celovcu, ki jo vodita gospa Joscfine in dipl. ing. arch. Rudolf Nitsch. Predstavila sc je z osebno razstavo beljaškega slikarja Arnolda Clcmentschitscha. Prostori galerije so urejeni z izbranim okusom, svetloba je izvrstna in človek kar ne bi verjel, da je moč v danih okoliščinah doseči tako dober skupni učinek priprostosti in elegance obenem. Arhitekt se je znal izogniti tako pompozni dolgočasnosti uradnih galerij, kot tudi kričeči komercialnosti, ki kvari druge podobne ustanove. Galerija je sicer sad ..privatne iniciative”, 1m> pa služila širšemu krogu, ki želi videti umetniško sliko v modernem, a intimnem okolju in je zato brez dvoma pridobitev za koroško prestolnico. Arnold Clementschitsch, čigar slike sem zadnjič videl na kolektivni razstavi ob proslavi plebiscita, se na tej razstavi prikaže v prepričljivi — bolj individualni luči. Tudi v svojih najnovejših delih je ostal zvest naravi in v bistvu impresionističnemu podajanju. Program naslednjih razstav „Galerijc 61” je obsežen. Dne 24. maja bo odprta razstava slovenskega grafika Rika Debenjaka, ki je dosegel nagrade na mednarodni grafični razstavi v Ljubljani leta 1957 ter na Bienali v Tokiju in prvo nagrado na Bienali v Sao Paulo v Braziliji. Kmalu na to sledi drugi slikar slovenskega rodu, Tržačan Alojzij Spacal, eden prvakov sodobnega slikarstva v Italiji, nagrajenec Beneške Bienale, rimske Qtiadricn-nale in drugih italijanskih ter mednarodnih razstav. Nadalje je na programu razstava japonskega slikarja Kumi Sugai-ja ter mojstra - jrevca Južne SLOVENCI d&nni in pa svetu Sijaj slovenske umetnosti v Londonu V „Tatc Gallery”, najpomembnejši slikarski galeriji v Londonu, ki ima svetovni sloves, je bila pred kratkim zaključena razstava jugoslovanske likovne umetnosti, na kateri je razstavljalo 23 sodobnih slikarjev in 8 kiparjev iz cele Jugoslavije. Med njimi je bilo tudi več Slovencev, ki so pa ob splošnem uspehu razstave stopili še prav posebno v ospredje. Vodilni britanski dnevnik „Times” prinaša posebno poročilo o razstavi z naslovom „Sijaj sodobne jugoslovanske umetnosti” ter prinaša zraven dve ilustraciji — obe deli Slovencev in sicer skupno „Nova izmena rudarjev” kiparja Stojana Batiča, ki jo označuje kot „odlično in pristno kiparsko zasnovo”, ter „Kvartct” slikarja Franceta Miheliča. Med Miheličevimi deli so ..najbolj privlačne skupine prešernih muzikantov, ki so morda nekoliko pod vplivom Picassa, vendar so oblikovane s slogom, primesjo humorja, ki sta brez dvoma umetnikova izvirna svojina”. Podobe Marija Preglja so mu pa »očarljive simfonije lahnih barv”. Kljub modernim izraznim oblikam pa priznava vsem umetnikom »romantično domišljijo”. Razstava priča o tem, da »je umetniško življenje v Jugoslaviji zares zelo živahno”, zaključuje poročilo. — Na isti strani pa prinaša omenjeni list tudi kritiko »Poletne razstave Kraljevske akademije”, vsakoletne reprezentativne razstave angleške sodobne umetnosti z naslovom: »Pičla letina na Akademiji — Gneča na stenah, toda bore malo kvalitete”. Pravi krttanski socialni duh Kanadski Slovenec g. Janez Tratnik ima zidarsko podjetje, ki dobro uspeva. Pred tremi leti se je osamosvojil in začel delati z dvema delavcema; danes ima že osemnajst delavcev. V tem kratkem času je sezidal okoli 300 poslopij. Do tukaj ni ta zgodba nič posebnega, ker se je že več naših rojakov na vseh petih kontinentih osamosvojilo in se prikopalo do lepega premoženja. Toda g. Tratnik je storil nekaj takega, kar je vredno, da se zapiše. V mesecu novembru lanskega leta je priredil družabni večer, na katerega je povabil nad 100 ljudi. Po njegovi lastni izjavi je bil namen prireditve ta, da se izkaže hvaležnega delavcem, ki so mu pomagali k uspehu. Koroške — VVerncrja Berga. Tudi v široki programski zasnovi je nova galerija pridobitev^ja naše mesto. Odprta je ob delavnikih od 10. do 12. in 16. do 18. ure. OGNJIŠČE ABSTRAKTNE UMETNOSTI V ŠVULFENGASSE Mlada gospa Hcide Hildcbrand, ki jo je neki celovški dnevnik označil za najmlajšo posestnico galerije v Avstriji, je minuli teden odprki vrata »Galerije VVulfengasse”, pravcatega »ognjišča abstraktne umetnosti”, širši javnosti. Abstraktna umetnost, to je slikarstvo, pri katerem se hočejo njeni pristaši »sprostiti” vezi predmetnosti in slikati »it sebe”, je vsekakor zelo sporna zadeva. Vendar ako na sjdošno zahtevamo svobodo izražanja človekove osebnosti, ne moremo v isti sapi zanikovati te svobode v slikarstvu. Zamisel kletne galerije sledi pariškim vzorom in končno ni važen prostor, temveč to, kar je v njem videti. Vsekakor pa je prostor nekonvencionalno in izraznemu načinu abstraktnega slikarstva prilegajoče urejen. Galerijo so odprli z razstavo v Parizu živečega koroškega slikarja Hansa Bischofshausena. Izbira ^prvega strelca” je vsekakor dobra, kajti Bischofshauscn novi izrazni način v vseh njegovih »tehnikah” spretno obvlada. Tutli slikarskega talenta mu ni moč odrekati, še več, nekateri efekti so naravnost rafinirani. Bischofshauscn suvereno obvlada tako barvo, kot tudi snovi, ki mu služijo pri ustvarjanju (umetne smole, sintetične snovi), da o juti in lesu ne govorimo. Z njimi ne dosega le ploskovnih in barvnih, ampak tutli prepričljive plastične učinke. Te vrste slikarstvo je sicer treba »previdno uživati” in je priporočljivo le za tiste, ki so go voljni prebaviti. Vsekakor pa je treba prirediteljici in njenim sodelavcem priznati naravijost razorožil-jočo iskrenost, dobro voljo ter navdušenje, s katerim so se lotili nelahkega podjetja, namreč umetnost, ki sc je zavestno odmaknila od ustaljenih meril in splošnega okusa — približati splošnosti-Celovec pa je Irte/, dvoma pridobil ogledu vredno novo zanimivost. Odprta je od 17. do 20. ure ob delavnikih (VVulfengasse 14). * Sprehod po celovških razstavah je bil vsekakor mujc vreden in je oko prišlo na svoj račun. Človek skorajda ne bi verjel, da se toliko »dogaja” v tein našem ob spomladanskem dežju na zunaj precej pustem mestu. V tem razmišljanju me je pot nanesla skozi središče mesta. Ko sem zavil okoli vogala, so me naenkrat zabolele oči ob pogledu na žive barve v ]>ompoznih okvirih, ki vsaj meni ni< ne povetlo (namreč slike). Se ena razstava... in 1,1 , tli tam ljudje ... Postalo mi je žal... da sem moral prav sedaj iti tod mimo. M KULTURNI OBZORNIK Celovec v znamenju slikarskih razstav Jurčičev »Deseti brat" v nemščini — po 100 letih Pri založbi Joset' Halbbel v Regensburgu je preti kratkim izšla prva 'nemška 'knjižna izdaja »klasičnega« dela slovenskega pripovedništva, romana »Deseti brat« Josipa Jurčiča. Izšel je, kot pravi v uvodu prevajalec dr. Ferdinand Kolednik, kot »naknadni prispevek k proslavi SO-letnice smrti tega slovenskega pisatelja.« Ta uvod, ki predstavi Jurčiča nemški javnosti objavljamo v izvlečku, da v spominskem mesecu pisateljeve smrti prikličemo tudi našim bralcem v spomin življenj e, delo in pomen našega prvega romanopisca, čigar dela so po dobrih 100 letih po 'njihovem nastanku nastopila zmagovito pot v tuje jezike. »Josip Jurčič se je rodil dne .4. marca 1844 na Muljavi na Dolenjskem kot sin malega kmeta »četrinjalka« — to je lastnika četrtine nrbarske kmetije — in 'branjevca Matka Jurčiča ter Marije roj. Jankovič, ljudsko šolo je obiskoval na Kriki in v Višnji gori, gimnazijo pa je končal v Ljubljani. Pisati je začel že v višji gimnaziji in po maturi se je podal na Dunaj 'ter se posvetil študiju klasičnih jezikov (grščine in latinščine). Poleg tega pa je pisal naprej v upanju, da se bo mogel s tem preživljati. Kljub obširnemu delu kvalitetnim ustvaritvam (tudi »Deseti brat« je izšel v tej dobi leta 1865) pa se njegova upanja še niso izpolnila, kajti dohodki iz pisanja so bili prepičli, da bi se mogel z njimi vzdrževati, še manj pa zraven dokončati študije. Zato ■se je po treh letih moral ozreti za kakim drugim življenjskim poklicem. Ko je leta 1868 bil ustanovljen v Mariboru politični časnik »Slovenski narod«, je dobil Jurčič pri tem listu mesto pomožnega urednika. Leta 1970 pa se je zopet vrnil na Dunaj. V začetku tega leta je namreč Josip Stritar, tedaj najvplivnejši voditelj mlade slovenske literarne generacije na Dunaju, usta- novil literarno revijo »Zvon« in Jurčič je prišel, da Stritarju pomaga pri urejevanju in z literarnimi prispevki. Konec leta pa je revija prenehala izhajati ter je znova izšla še ie leta 1876. Jurčič pa se je podal v Sisak na Hrvatsko, kjer je pod njegovim uredništvom začela leta 1871 izhajati »Siid-slawiisohe Zeitung« v nemškem jeziku. Po smrti glavnega urednika »Slovenskega naroda« v Mariboru, Antona Tomšiča (21. maja 1871) je Jurčič zopet prišel nazaj v Maribor in prevzel vodstvo tega časnika. Z njim vred se je leta 1872 Jurčič preselil v Ljubljano, ker je potem »Slovenski narod« nepretrgoma izhajal do leta 1945. Pomanjkanje in naporno delo sta pa spodkopali Jurčičevo zdravje. V začetku leta 1879 je zahrbtna bolezen, Iki ga je bila dolgo mučila, jetika, odkrito izbruhnila in 3. maja 1881 ga je dohitela smrt, šele v 37. letu življenja, sredi dela: Za začetek leta 1881 je imel s sodelavci predviden prenos »Zvona« v Ljubljano, ki bi se naj odslej imenoval »Ljubljanski zvon«, v delu pa je imel še dva zgodovinska romana in eno zgodovinsko žaloigro. Dočim je slovensko pesništvo že v prvi polovici 19. stoletja imelo 'pomembnega lirika Franceta Prešerna, pa je bila pripovedna umetnost še v sredi tega stoletja prav pičla. Šde France Levstik (1831-1887), ki je bil le dobrih 12 let starejši od Jurčiča, je ustvaril prva trajnejša pripovedna deda. Levstikova klasična pripovedka »Martin Krpan« je služila kot 'posnemanja vreden zgled. Levstikovi literarni nasveti v njegovem »(Popotovanju od Litije do Čateža« (1858) so mu pokazali smer za študij izražanja kmečkega ljudstva, ki je postalo temelj njegovega pripovednega sloga, pa tudi glede izbire snovi ne le svojih prvencev, temveč tudi nekaterih kasnejših mojstrskih del je sledil Levstikovim navodilom. K temu je še treba dodati pobude, ki jih je dobil pri romanih Waiterja Scotta. Pri Scottu se je naučil 'umetnosti gradnje večjih (pripovednih del, prevzel pa je od njega tudi Ij ubezen do motivov iz domače zgodovine. Talko je prirojeni Jurčičev pripovedni talent dobil tudi potrebno oblikovno šolo. Že kot gimnazijec je leta s svojo zgodovinsko povestjo iz 15. stoletja »Jurij Kozjak, slovenski janičar«, dobil prvo nagrado pri literarnem natečaju, ki ga je bila razpisala slovenska Mohorjeva družba v Celovcu na Koroškem. Povesit je pridobila družbi toliko novih članov, da so jo morali zanje celo ponatisniti. Ta uspeh je opogumil Jurčiča, da se je lotil svojega prvega večjega ipripovednega dela, romana »Deseti brat«, ki je izšel leta 1866 ter je prvi slovenski roman.« Nato pisec na ikratko podaja vsebino »Desetega brata« ter naslednjega Jurčičevega dela, romana »Sosedov sin«, ki je po snovi soroden in tudi spada med najboljša dela slovenske literature. Poleg tega je Jurčič spisal še vrsto ljudskih povesti, novel in romanov iz kmečkega življenja in zgodovine, ustvaril pa je tudi več dram. Najbolj priljubljena izmed vseh njegovih del — nadaljuje pisec — pa je vendarle »Deseti brat«. Čeprav je izšel prvič še leta 1866 in je kasneje bilo precej pomembnejših in boljših romanov v slovenski književnosti, se pa morejo naklade Jurčičevega »Desetega brata« meriti z najpriljubnejšimi romani novejših pripovednikov. iPrvi 'prevod v nemščino je oskrbel dr. Ludvik Vipave in je izhajal v »Sudsteiri-sche Post« od 13. februarja do 18. decembra 1886 kot podlistek. Sedanja nemška izdaja pa je v celoti na novo predelana. Poleg tega so v »Sudsteirische Post« izšla v nemščini še nekatera druga Jurčičeva dela, kot »Josip Erazem Tattenbach, zgodovinski roman iz 17. stoletja« v letu 1883, povest »Lipe« v letu 1885 in kasneje še kot ponatis v '»Mariiborer Zeitung« v letu 1941, povest »Tihotapec« pa v letu 1885-86. Dr Kolednik zaključuje svoj uvod takole: »Knjižno izdajo v nemščini pa je doslej doživel le Jurij Kozjak pri založbi Habbel. Ko sedaj sledi »Deseti brat«, izražam željo, da bi — kot Slovenci 'poznajo nemške pisatelje — preko rije tudi Nemci spoznali vsaj enega slovenskega pisatelja.« Naslovna stran nemške izdaje »Desetega brata” Moskva nekdaj (Iz leta 1495 izšle knjige barona Sigismunda Herbersteina, cesarskega poslanika) Mesto Moskva je glava in središče Rusije in obenem moskovske pokrajine. Leži ob istoimenska reki, po kateri je dobilo mesto verjetno tudi ime. Moskovska pokrajina ni niti zelo velika niti rodovitna. Rodovitnosti zelo škoduje peščena zemlja, ki uniči posevke že pri srednji suši ali moči. Večkrat posevki ne dozorijo zaradi silnega mraza in nestanovitnega vremena. Tam je namreč tako oster mraz, da zemlja razpoka od mraza kakor pri nas poleti zaradi vročine. Tedaj zmrzne celo voda, če jo pljusknemo v zrak, ali pljunek iz ust, preden pade na zemljo. Ko smo prišli tjakaj leta 1526, smo videli mnogo sadnega drevja, ki ga je uničil mraz prejšnje leto. Zima je bila tako strupena, tla so našli na vozovih mnogo zmrznjenih voznikov. Zgodilo se je celo, da so zmrznili gonjači skupaj z živino, ko so jo na povodcu gnali iz bližnjih vasi v Moskvo. Po poteh so našli tudi mnogo mrtvih klatežev, ki hodijo po teh deželah s plešočimi medvedi. Celo medvede je prignal glad iz gozdov in so se zatekali v bližnje vasi ter vdirali v hiše. Ko so jih kmetje zagledali, so pred njimi bežali in zunaj na polju žalostno zmrznili. Po tolikšnem, mrazu pride večkrat nič manjša suša in v letu Gospodovem 1525 so zgoreli zaradi silovite vročine skoraj vsi posevki. Videli smo mnogo vasi, gozdov in žitnih polj, ki so zgoreli zaradi vročine. Dežela je bila tako zadimljena, da je imelo enajst dvanajstin ljudi od dima vnete oči. Razen dima je nastala tudi taka vročina, da jih je od nje mnogo izgubilo vid. Ni dolgo tega, ko je bila ta pokrajina še močno gozdnata, kar dokazujejo štrclji mnogih dreves, ki se še danes vidijo. Sedaj je dežela obdelana po zaslugi marljivih in delavnih kmetov. Tu raste le žito im običajno sočivje. Vse drugo, kar se ne da pridelati, pa uvažajo iz sosednjih pokrajin. V moskovski pokrajini ni medu niti divjačine razen divjih zajcev. Domače živali so manjše kakor naše, niso pa brez rogov, kakor je nekdo pisal. Na 'lastne oči sem tam videl vole, krave, koze, ovne, sploh vso rogato živino. Mesto je zgrajeno iz lesa in je precej obsežno. Od daleč se zdi še večje, kakor je v resnici. Zakaj okoli vsake hiše so obširni vrtovi in njive, kar povečuje obseg mesta. Mestno obsežnost še bolj večajo stavbe kovačev in drugih obrtnikov, ki uporabljajo pri delu ogenj in se vrste v dolgem redu na koncu mesta. Vmes so še travniki in njive. Blizu mesta je kup hišic, na oni strani reke pa kup kočic; tam je pred nedavnimi začel knez Vasilij graditi novo mesto N alej (pri njih pomeni: natoči!) za vojaške mezd-nike. Samo njim dovoljuje knez piti, medtem ko Rusi ne smejo piti medice in piva, izvzemši nekaj dni v letu. Zaradi tega so jih ločili od drugih, da ne bi se domačini 'pohujšali. Blizu mesta je nekaj samostanov, ki se od daleč vidijo kot mesta. (Dalje na 5. strani) fRAN ERJAVEC: 311 koroški Slovenci (III. del) Dvomesečno premirje so vse vojujoče se države izrabile za pomnožitev svojih vojsk, tako da so imeli meseca septembra na nogah Brusi 160.000 mož, Rusi 184.000, Avstrijci' 127.000, a Švedi (Bernadotte), Angleži i. dr. 38.000, skupno 512.000. Ker je poslala Avstrija v boj popolnoma svežo armado, so priznali njej tudi vso prednost in 'imenovali za vrhovnega poveljnika Schvvarzen-berga. Tem je mogel postaviti Napoleon nasproti samo 142.000 mož, a razen tega so imeli zavezniki za seboj še bogate rezerve, dočim je izčrpal Napoleon že poslednje. 3v’oj podrobni vojni načrt so sestavili zavezniki že dne 1~- VII. (po navodilih bivšega odličnega Napoleonovega generala Moranja )v tem smislu, da bi glavna zavezni-'Aa armada prodirala iz Slezije proti Dresdenu, severna od Berlina proti Wittenbergu, južna (Avstrijci z de-‘otu Prusov in Rusov) pa iz Češke. Sklenili so izogibati s<- čimbolj spopada s samim strašnim Napoleonom, tem-'ec tolči predvsem njegove podpoveljnike in prisiljevati sovražnika k umikanju. Ta načrt jim je potem tudi rcs uspel, kajti Napoleon je tudi v tej vojni ponovno ‘btkazal svoje neprekosljive poveljniške sposobnosti, to-vla celotnih in zelo obširnih bojišč vendarle ni mogel 'Jč obvladati, čisto nasprotno svoji dotedanji bojni tak-lik,i ni koncentriral svojih sil in z bliskovitimi udarci atiičeval nasprotnikovih armad posamič, temveč se^ je Naslonil na razne trdnjave, s tem svojo armado močno ' ‘l/pršil in si onemogočil naglo manevriranje. Verjetno 'v j c pa zavedal, da ni poveljeval več dobro izvežbanim četam z udarnimi generali, temveč po večini začetnikom in se je zato bal z drznimi ofenzivami preveč izčrpati svojo vojsko, ne glede na to, zla tudi ni bil zadostno poučen o moči in položajih posameznih nasprotniških armad. Tako je potem pač on sam vnovič izbojeval nekaj sijajnih zmag (največja je bila dne 27. VIII. pri Dresdenu), kadar se mu nasprotniki niso utegnili pravočasno izmuzniti. Toda Napoleon sam ni mogel biti navzoč povsod sam m mnogi njegovi generali, ki jim ni utegnil prihajati pravočasno na pomoč, so doživljali vršto občutnih porazov od nadmočniih nasprotnikov, že samo s tem se je številčna moč francoske vojske nevarno manjšala, a prehudi napori in nezadostna prehrana neutrjenih novincev so povzročali še ogromno število obolenj in je zato premoč nasprotnikov vsak dan boilj naraščala. Tako je bil v iteku meseca 'septembra tudi sam primoran umakniti se za Labo, toda že okolt L X. so mnogi sovražni oddelki prekoračili tudi to. Med Labo in Saalo se je potem ponavljala ista igra: Napoleon je na raznih krajih j>otolkel razne nasprotnikove armade, toda ni mogel poseči povsod sam vmes, zato so druge nadmočne 'zavezniške vojske neprestano potiskale druge oslabljene francoske armadne zbore nazaj in se je zato moral tudi cesar sam umakniti k Leipzigu. Toda še tu ni mogel osredotočiti raznih svojih od-dvojenlih vojnih zborov, 'tako da je imel komaj 160.000 mož, proti katerim so jih usmerili zavezniki 320.000. In tu se je potem v dnevih 16. do 18. X. 1813 odigrala svetovnozgodovinska »bitka narodov«, največja, kar jih je kdaj bojeval Napoleon in pri kateri so sodelovale čete skoro vseh evropskih narodov. Boj prvega dne, v katerem je padlo na obeh straneh 70.000 mož, je ostal neodločen. Napoleon se je dobro zavedal silne opasnosti 'in bi se bil še mogel umak- niti, a je rajši ipotklical na pomoč še bližnje svoje vojne zbore, iki pa potem deloma sploh niso prispeli, deloma pa prckasno, dočim so dobili zavezniki ponoči mad 100.000 mož novih svežih čet. Dne 17. X. zaradi pregru-pacij ni bilo nobenih posebnih bojev, a naslednji dan se je že ob zori vnela krvava bitka. Napoleon je bil spričo velikanske 'premoči nasprotnikov pritisnjen v rib-rambo, a tedaj so ga naenkrat 'izdali še Saksonci, ki so se bojevali dotlej na Napoleonovi strani, a so sedaj nenadoma obrnili svoje topove proti Erancozom. Navzlic temu je pa vzdržal Napoleon do večera, ponoči pa odredil umik proti zapadu, pri čemer je pa moral žrtvovati svoje zaščitnice. Izgubil je skupno 60.000 mož (od teh 23.000 ujetnikov), dočim so imeli zavezniki 60.000 mrtvih in ranjenih. Zmagala ni hrabrost zavezniških vojsk in še manj 'sposobnost njiihovtih poveljnikov, temveč le ogromna številčna premoč. Ker so medtem tudi nekateri drugi južnonemški zavezniki (Bavarska, Wurtenber-ška) hiteli presedlava ti v nasprotnikov tabor, Napoleonu ni preostajalo več drugega kot z ostanki svoje armade Umakniti se preko Erfurta in Fulde na Ren, ki ga je prekoračil v dnevih od 2. do 4. XI. pri Mainzu, a okoli 120.000 mož je brez vsake koristi pustil še po raznih nemških trdnjavah. M e t t e mi c h , vodilni in pač najsposobnejši po-litičnii snovač vse protimupoleonske zveze, je bil že po bitki 'pri Leipzigu 'povzdignjen v knežji stan in odslej je ipristal on itisti mož, Iki je v prvi, vrsti krojil vso nadaljnjo usodo Avstrije, Nemčije in v veliki meri sploh vse Evrope. Nekakega tekmeca je imel zgolj v carju Aleksandru 1., ki je zahteval tudi upoštevanje svojih 'pogledov, ki jih je pa smatral Mettemich le za novo nevarnost za Evropo in potem ravno zato niti ni želel popolnega uničenja Napoleona. (Dalje prihodnjič) foškem Birmovanje v Celovcu CELOVEC (Nočno češčenje s petjem) V noči od 12. do 13. v mesecu je v kapeli Fatimske Gospe pri naših šolskih sestrah v Celovcu (v provincialni hiši), na Viktrin-ger Ring 19, nočno češčenje pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom. Tedaj sestre in vsi, ki pridejo v to privlačno kapelo, še posebej molijo v namene, 'ki jih je priporočala Marija v Fatimi. Tako češčenje je bilo tudi od preteklega petka /.večer do drugega dne, v soboto zjutraj 13. maja, ko je bil slovesni zaključek s sv. mašo. Ker je ta dan obletnica prvega Marijinega prikazovanja, je bilo tokrat še posebej slovesno. Sv. mašo je daroval č. g. Zdravko Reven, vmes pa je na harmonij spremljal petje g. profesor Marijan Rus, znani operni pevec dunajske opere. Pri pesmi ..Pojoč se oglasimo naši Materi na čast” je pel tudi odstavke s solo-petjem. Kapela je bila za njegov polni in plemeniti glas pač premajhna. Ob zaključku je pa zapela Gnoutovo »Ave Maria« gdč. Katica Trisnig. Iščem »VEČERNICE« Mohorjeve zameni za knjige ali proti plačilu, družbe, ki so izšle pred 1. 1900, proti Dr. Joško Tischler, Klagenfurt - Celovec, Karfreitstrasse 32. BLATO pri PLIBERKU (Obilo sreče!) Na binkoštni ponedeljek bosta v Šmihelu preti preč. g. dekanom Sriencem sklenila življenjsko zvezo mladi Mirko Kumer, pd. čerčejev na Blatu in nevesta Ančka Kušej. Člani osrednjega odbora Kmečke gospodarske zveze želijo svojemu predsedniku in njegovi 'izvoljenki obilo sreče in 'božjega blagoslova v družinskem življenju. SELE (Dobrodošlica) Najvišje ležeča hiša v selski vasi je p. d. Nacova na Kohli. Na mestu stare je lastnik Albin Turk pred nekaj leti sezidal novo enonadstropno hišo s sobami za tujce in dobil tudi koncesijo za gostilno. Pred meseci pa jo je prodal, se mesea aprila preselil začasno na Bajtiše in si hoče zgraditi novo hišo v Borovljah. V Nacovo hišo pa sta se vselili novi solastnici, sestri Uršula in Ana Cergoj iz St. Lipša. Kličemo jima: dobrodošli med nami! Želimo, da bi se tu dobro vživeli in da bi se poti njuno oskrbo dobro počutili vsi, ki bodo ondi iskali počitka in zdravja in uživali lop 'razgled po okolici, v hiši pa prijetno domačnost. Stavba naše še nedogotovljene nove cerkve in farnega doma vzbuja ipri izletnikih veliko pozornost. Ogledujeljo jo od zunaj in znotraj. Marsikaj se jim zdi nenavadno, ker so doslej vajeni cerkva, zidanih v starih slogih. Kako zanimiva bo ta farna in božja hiša še le, ko bo dogotovljena stala prosta na povečanem cerkvenem trgu, s staro cerkvijo povezana s stopniščem. Kdaj bo to, je odvisno od pomoči sv. Jožefa in požrtvovalnosti dobrotnikov. Zadnje čase je moralo več ljudi v bolnico zaradi zlatenice ali da se podvržejo . kakšni operaciji. Tudi naš g. kaplan Matko so morali iti iskat zdravja v elizabetinsko bolnico. Veliko srečo v nesreči je imel Grosov Gabrej. Pri oranju se je nanj prevrgel traktor, a se mu razen manjše in nič nevarne poškodbe na nogi ni nič hudega zgodilo. Smrt se od konca marca hvala Bogu ni več oglasila, pač pa je v Celovcu na novo eacelkalo nekaj novorojenčkov. (ST. VID V PODJUNI) (Ženimo se radi) Dne 30. aprila sta sklenila življenjsko zvezo Franc Frantar, pd. Žmaharjev v Na-gelčah ,in Rezika Jernej iz Mlinč. Nacej Hobel, pd. Rojakov pa je svojo življenjsko družico Ingrid pripeljal iz Predarlskega, kjer je bil več let zaposlen. Vesela svatba je bila pri Voglu. Dne I. majnika je bila v škočijanu .poroka Vinka Pr unč a, pd. mladega škudnika iz Straše vesi, ki je popeljal pred poročni oltar Traudi Lah iz Spodnjih Vinar. Dne 7. majnika sta pa pri Mariji v Trnju v Železni Kapli stopila v zakonski stan mladi Jurij Pasterk, pd. mladi Tavčman iz Lobnika in Helena Marko, pd. Markova V zvezi s sveto birmo v stolnici v Celovcu na binkoštno soboto, binkoštno nedeljo in binkoštni ponedeljek 1961 sporoča krški škofijski ordinariat: Na binkoštno soboto, dne 20. maja, bo ob 8. uri zjutraj sv. maša nato 'birmovanje prve Skupine, Ob 10. uri druge skupine in ob 11. uri tretje skupine. Na binkoštno nedeljo, dne 21. maja, bo ob 6. iuri zjutraj pontifikalna sv. maša in nato birmovanje prve skupine, ob 8. uri pride na vrsto druga Skupina, ob 10. uri pa tretja Skupina. Ob 11. uri pa bo birmovanje zadnje (četrte) skupine tega dne. Na binkoštni ponedeljek, dne 22. maja, bo ob 7. uri zjutraj sv. maša in nato birmovanje prve skupine. Ob 9. uri bo birmovanje druge skupine, ob 10. uri pa tretje skupine. Ob 11. uri pa pride na vrsto zadnja skupina. Pri birmo vanj u vsake Skupine bo tudi sv. maša. Tudi v zadnjih letih je bil naval birmancev na 'binkoštno nedeljo zelo velik, talko da so nekateri morali več ur čakati, da so prišli na vrsto. Zato naj letos birmanci kolikor mogoče izkoristijo že binkoštno soboto za prejem zakramenta sv. birme. Kdor se boče izogniti gneči na binkoštno nedeljo, pa dan prej, to je na binkoštno soboto n>e more priti, naj pride na binkošt- * lo na Horcah. Ženitovanje je bilo pri Weit-zerju. Vsem novoporočenim parom želimo obi- lo božjega blagoslova. Po vseh vaseh naše fare pridno zidajo. Eni gradijo nova poslopja, drugi nadzidu-jejo nadstropja, nekdo pa je k hiši prizidal še prostorno obednico za letoviščarje. V St, Primožu bosta zrastli kar dve novi zgradbi, da stara naselbina ne zaostane za novo ob križu. GLOBASNICA Gradnja nove ceste Nedavno so se v veliki dvorani pri štetimi v Globasnici zbrali interesenti za gradnjo nove ceste preko severozapadne strani Pece. Sestali so se v glavnem kmetje iz Globasnice, Male vesi in štebna. Iniciativo za i]x>menek sta dala globaški župna Robert Eržen in Štefan Kordež, pd. Kukmam iz Male vesi. Debata o načrtu gradnje je potekla mestoma zelo živahno, 'posebno veliko je bilo zanimanje kajpak za finančno rešitev načrta. Da je cesta potrebna, sledi že iz tega, da so načrti za cesto stari že čez 50 let. Med drugim so nameravali graditi to cesto že med prvo svetovno vojno s pomočjo ruških ujetnikov. Cesta je bila izmenjena in vse potrebno ukrenjeno, samo Rusi so odšli prej domov. Načrt je padel v vodo. Na našem sestanku pa so ga rešili večne .pozabe in ga dali znova v pretres. Iniciatorjem cestnega projekta moremo samo želeti, da bi mogli svoje tozadevne načrte v splošno korist in zadovoljnost ni ponedeljek, ker takrat je ponavadi polovico manj birmancev. Vsak birmanec ali birmanka mora imeti s seboj potrdilo (Zulassungschein) za prejem sv. birme in ga pokazati. Birmanske značke in drugi spominčki niso predpisani. Botre in birmance naprošamo, da slede navodilom rediteljev, da bo prihod in odhod 'birmancev potekal gladko in na prazniku dostojen način. Botri naj ne pozabijo podariti svojim birmancem škofijske molitvene in pevske knjižice, ali pa sv. pismo nove zaveze. Ta spominska darila naj si po možnosti že prej poskrbijo, ki jih bodo na birmanski dan ■le težko kupili ali pa jim to sploh ne bo mogoče. Končno opozarjamo botre in birmance, da pridejo k sv. birmi v oblačilih, ki ustrezajo temu prazniku ter ta dan dostojno preživijo. Da bo birmancem ohranjen blagoslov prejetega sv. zakramenta, jih naj botri na ta dan ne vodijo k neprimernim družabnim zabavam ter jim naj ne nudijo alkoholnih pijač. Botrom se za skrb in modrost pri vodstvu zaupanih jim birmancev že vnaprej zahvaljujemo in želimo, tla Bog njihovo požrtvovalnost za birmance poplača tako, da 'bo njihova verska vnema pomnožena. čimprej izvesti. Saj imajo drugod ceste že k vsaki kočici, in sikoraj ne mine teden, da ne bi kje na Gornjem Koroškem ali pa v Labotski dolini predali prometu kakšno novo gorsko cesto, pri nas je pa vsa Peca pristopna le ,jx>d najtežjimi okoliščinami in dragocen kmečki les je zaradi nezadostnih prometnih prilik neizkoriščen, oziroma nima njegovi kakovosti odgovarjajoče cene. Odmevi obiska tržaških Slovencev. Tržaški študentje, ki so pred nekaj tedni obiskali Koroško, so se zglasili tudi pri nas v Globasnici, kjer so nekateri že skorajda stari znanci, saj so že pred nekaj leti bili pri nas. Tako opisujejo v reviji »Mladika« svoje globaške vtise: »V Globasnici nas je čakalo novo prijetno presenečenje: domači fantje so nas sprejeli z godbo. Prepričali smo se, da se njihovo gostoljubje v nekaj letih ni spremenilo in da so si našega prihoda resnično želeli in se ga razveselili. Nismo namreč pozabili lepega sprejema, ki smo ga pred nekaj leti bili deležni, ko smo gostovali z »Matičkom«. Preti in po kosilu, ki nas je tam čakalo, smo skupno z domačimi fanti zapeli nekaj slovenskih narodnih. Po kosilu je razpoloženje postalo zelo prijetno in domače, toda žal se je bilo treba vrniti v Celovec, kjer je bila za pol 3. uro napovedana prireditev z Goričani. Pred odhodom smo si ogledali še dvorano, nakar so nam fantje spet zaigrali in igrali so dokler ni naš avtobus odpeljal.« Deželni glavar Wedenig-65-letnik Minuli teden je dopolnil 65. leto življenja koroški deželni glavar g. Ferdinand W edenig. Po rodu iz železničarske družine, jezik njegove matere je bil slovenski, se je po ljudski šoli odločil za trgovski poklic. 'Poklicno delo ga je zaneslo tudi na jug izven mej Koroške. Že /jgodaj se je oklenil dela v delavskih organizacijah. Bil je okrajni tajnik SPOe za Velikovec. Zaradi odkritega odpora proti nacizmu je moral v koncentracijsko taborišče v Dachau, iz katerega se je vrnil leta 1945 po koncu vojne. Izvoljen je bil najprej v zvezni parlament na Dunaju, od leta 1947 pa je deželni glavar na Koroš'kcm. Jubilantovo javno delo je obsežno. Čeprav se v marsičem z njegovo politiko ne strinjamo, pa velja poudariti, da je bil vselej pobornik za kulturno izmenjavo in sporazumevanje s sosednjimi narodi in deželami. Iskreno mu čestitamo in želimo še mnogo let zdravja! Zahvala Osrednji odbor Kmečke gospodarske zveze se iskreno zahvaljuje vsem sotrudnikom Rožanskega kmečkega dneva minulo nedeljo v Št. Janžu. Prireditev je s svojim potekom in lepim uspehom dokazala, da je jamstvo uspeha in rasti v požrtvovalnem skupnem delu nas vseh. Odbor KAZAZE (Zadnja slovesna služba božja na Brezi) Na binkoštni ponedeljek ob pol 10. uri dopoldne bo na Brezi na prostem zadnja slovesna božja služba. V kratkem bo ta starodavna cerkvica izginila v valovih umetnega dravskega jezera. Zato vabimo vse vernike od blizu in daleč k tej zadnji božji službi. Župni urad Kazaze. PODJERBERG (Poroka) V nedeljo, dne 7. maja t. J., je peljal daleč na okrog poznani mizarski mojster Han-zej Kovačič svojo nevesto Terezijo Tscher-nkz iz Doba pri Vrbi v lepo cerkev Matere božje na Otoku pred oltar. Poročne obrede so opravili preč. g. Repnik, župnik iz Loge vesi. Z lepimi besedami so novoporočence-ma prikazali pomen zakona. Krasno ovenčani avtomobili so peljali novoporočenca na dom neveste, kjer so ženin, nevesta ter drugi svatje sedli za bogato obloženo mizo-Nato je peljal ženin, po lepi krščanski navadi, svojo nevesto na svoj dom, kjer ga je blagoslovila. Ko so se vračali nazaj, so jih že od daleč pozdravljali »možnarji«. Veselo im hitro je med petjem minil večer in prišla je ura ločitve, ura v kateri mora nevesta zapustiti vse, kar ji je bilo do sedaj v veselje: očeta, mamico, brate in sestre. Naj bi jima Bog naklonil obilo zadovoljstva in sreče na novi življenjski poti. LESE PRI ŠT. JAKOBU (Stoletnica Lebnove babice) Stoletnico življenja je dopolnila dne 16. maja Lebnova babica v Gorinčičah. Iskreno čestitamo! Podrobnejše poročilo sledi. KOTMARA VES (Ženitve, pogrebi, šmarnice) Nedavno je pripeljal ipd. Dravec v Novem selu Pipanovo Midko iz Želuč k poročnemu oltarju ter ji obljubil večno zvestobo. Poroka je bila v Šmarjeti, ženitova-naje pa pri Sabotniku. Ker ni bilo godcev, nas je sijajno zabaval bilčovski moški zbor pod vodstvom g. organista Kapusa. Ženitovanje je bilo tudi brez godcev veselo. Mlada gospodinja je obiskovala gospodinjsko šolo v št. Jakobu in obeta biti vsestransko napredna. Želimo mlademu iparu mnogo sreče na novem domu s krasnim razgledom po Rožu. Za srčno kapjo je umrl Kristl Černič, obrezovalec lesa, oče številne družine, namreč 16 živih otrok, 3 so pa umrli. Zjutraj je šel zdrav na delo v Sodraževo, zvečer so ga pripeljali mrtvega domov. Naj počiva v miru! Šmarnice imamo letos ne samo pri fan* temveč tudi v čaihorčah, šmarjeti, Novem selu, Vrdeh in št. Gandolfu. GLAS IZ PODJUNE Iskreno vam čestitam k vašim odgovorom »Schribarju«! Izvrstno jih pečete, tako, tla jim je zmanjkalo sape! Tako naprej! Vedite, da smo le toliko vredni, kolikor mi sami dokažemo! F. A- Državna realna gimnazija in gimnazija za Slovence t Dijaki Državne realne gimnazije in gimnazije za Slovence v Celovcu i priredijo v nedeljo, dne 4. junija 1961, ob 14.30 v veliki dvorani Doma i glasbe (Konzerthaus) v Celovcu PEVSKI KONCERT pod naslovom: MLADINA POJE i1 Ji Vstopnice dobite v šolski pisarni oziroma jih naročite pismeno ali tele- fonično pod tel. štev. 55-15 po 12, 10 in 8 šilingov od 24. majnika naprej. !» * Človek nad zvezdami Ko je major Gagarin poletel po vsemir-ju okrog zemlje, je ibilo mnogo zapisanega človeški znanosti v čast in priznanje. Zares upravičeno strmi preprost človek nad poletom človeških sil, ki prodirajo v neskončnost svetovja. Ob tem veličastnem podvigu človeških zmožnosti ponovno stoji človek pred razpotjem. Verni svet, ki priznava neskončnega ustvaritelja in urejevalca zakonitosti v neizmernem svetovju, ob novih odkritjih globoko sklanja glavo in priznava: Velik si, čudoviti Bog, in čudovite so sledi, katere moderna znanost postopoma odkriva. Njih vera izhaja ob teh človekovih posegih v vesolje močnejša. Nevcrno-materialistični svet, ki priznava le stvar in svoj razum, pa hoče s svojim posegom v brezmejno vesolje videti v uspehih svojega razuma potrdilo svoji brezbož-nosti. Zato je že ob prvem umetnem planetu zasmehoval zvezdo Treh kraljev, ko je zatrjeval človeštvu, da bo le nova zvezda, katero je človek poslal okrog zemlje, resnično prinesla rešenje človeškemu rodu. 'Ko pa je poletel prvi človek okrog zemlje, je brezbožna propaganda bogokletno zapisala: »Zmaga človeka nad Bogom! — Stvar je premagala svojega Stvarnika!« V Moskvi bodo postavili veličasten spo-memik, ki bo visok 90 metrov; tako bodo ovekovečili ta človeški prvi podvig. Ob njem bodo spomeniki mnogih raziskovalcev in znanstvenikov, ki so odločilno sodelovali pri prizadevanjih uresničiti vsemir-sko plovbo. V 90-mietrskem obelisku bo nastanjen muzej, kjer bodo prikazane vse stopnje vsemirskiih raziskovanj in dogajanj. In ta dogajanja bodo morala služiti tudi brezbožni propagandi, ki hoče prav z njimi dokazati, da je človek končno pre-magal Boga. Majorju Gagarinu bodo postavili na odličnem mestu v muzeju spomenik kot junaku-zmagovalcii nad Bogom. 1 oda vsi velikani človeških podvigov so morali umreti, Bog pa živi! Proti smrti še človek ni našel leka in ga tudi ne bo, zato je laž in prevara, če kdo trdi, da je premagal Boga. Smrt je namreč božji odgovor na človekovo ošabnost! V zasmeh svetopisemskih poročil o stvarjenju sveta po večnem Stvarniku so brez-hožniki ob Gagarinovem uspehu izdali knjigo z naslovom: »Šesti dan«. V njej je dobesedno takole zapisano: »Minilo je le nekaj dni po prvih dnevih ustvarjanja. Tedaj so ljudje, ki jim je bilo dano, da so mogli tekmovati z bogovi, ustvarili povsem novo nebesno telo — umeten planet, ki obkroža zemljo. Nato je bilo ustvarjeno vse, kar je bilo potrebno za življenje: luč, svetloba, hrana in toplota. Oskrbljeno je bilo 1 rastlinami in živahni, malimi in velikimi. Končno pa je prišel veliki dan, ko je bilo kronano ustvarjanje — in v umetnem planetu se je pojavil človek!« Zgodovina človeštva beleži dobe upora Proti Bogu: padec Luciferja... Adamov U|P°r ... Babilonski stolp ... in . .. $701% mladina in prometa Kristus in delavec Znano je, d d’ je poganskemu človeku bilo delo v sramoto. To je bil delež brezpravnih sužnjev, katerih število je bilo zelo veliko. Svobodnih ljudi, katerim edinim so bile priznane človečanske pravice, je bilo le malo. In tem je bilo v sramoto, če bi si morali »v potu svojega obraza« pripravljati svoj vsakdanji kruh- Za fizično delo so bili določeni sužnji in živali. iKo je krščanstvo v prvih stoletjih prodiralo s Kristusovimi nauki v tedanjo družbo, je v družabnem življenju nastala prava revolucija. Saj je Kristus učil, da smo vsi ljudje enaki, bratje in sestre, otroci enega Boga; torej ni več svobodnega in sužnja. S svojim vzgledom je Kristus fizič-nomu delu odvzel nečasten madež sramote in ga s tem, da se je imenoval »tesarjev sin«, povzdignil na častno mesto in ga posvetil. S tem, da je krščanstvo vrnilo pravo vrednost človeku 'in njegovemu delu, je postavilo najtrdnejše temelje pravičnega socialnega reda. In v kolikor se je človeška družba v času zgodovine držala Kristusovih smernic in njegove Cerkve, ki je v vseh časih oznanjala Kristusov evangelij ljubezni in pravice, v toliko je bilo človeštvu iprihranjenlih socialnih krivic in katastrof. V tem pa je obenem že tudi nakazana potreba, da se za socialna vprašanja zanimajo tudi kristjani in se v delavskih organizacijah tudi javno udejstvujejo. Le tako bodo mogli Kristusovi nauki oblikovati današnjega delavca. Krščanstvo je vrnilo delu čast; brezbož-nost poganstva in modernih zmot pa ponižuje delo na živalsko stopnjo: njej je delo le sredstvo za pridobivanje dobrin. Žal pojmujejo tako delo tudi mnogi delavci sami in je njim poklicno delo le neznosno breme, ki jih dela nesrečne, nezadovoljne. Pri vsem trudu jim je navišji cilj: čim več nadur — čimvečji zaslužek! Njih delo je brez vsebine... Delavec jia, ki svoje prepričanje in svoj pogled na svet oblikuje po krščanskih vidikih, presoja svoje delo vse drugače. Njemu je delo velika dobrina, ki mu daje vsakdanjo oskrbo in ga napolnjuje z zavestjo, da vrši v veliki človeški družini odgovornosti polno sLižbo. Zato ga njegovo delo osrečuje, čeprav ga vrši s potom na obrazu in z žulji na rokah. V današnji industriji izvršijo večji del napornega dela stroji in je delavec postal le nekak asistent ob njih; a vendar je on tisti, ki s svojo sposobnostjo in jezljivostjo upravlja zamotano kolesje strojev, ki bi brez njih morali mirovati. Posledica mirujočih strojev po tovarnah pa bi bila občutna za narodno gospodarstvo, kar bi neugodno vplivalo tudi na celotno socialno in kulturno življenje naroda. Zato je kljub veliki mehanizaciji dela v sodobni industriji še vedno človekovo delo tisto, ki ustvarja dobrine za vso družbo. Tega se krščanski delavec zaveda in zato mu je delo velika življenjska naloga, ki mu je dana od Stvarnika. S tem, ko daje družbi svoje roke in svoje zmožnosti, da po njih raste blagostanje, si tako tudi sebi in svoji Jubilej papeških Sedemdeset let je minilo 15. maja, ko je izšla velika socialna okrožnica papeža Leona X'III. pod imenom začetnih besed »Re-rum novarum«. Leta 1891 je tako postalo rojstno leto kršČansko-socialnega gibanja, ko je sredi največjega razmaha liberalnega kapitalizma in grozečega porasta brezbožnega marksizma tedanji papež s to svojo okrožnico pogumno povzdignil glas v obrambo delavstva in mu pokazal edino pravo pot, kako izboljšati njegov bedni položaj. Leta 1931 pa je papež Pij XI. izdal v spomin na prevažno okrožnico iz leta 1891. in v njeno dopolnitev novo socialno okrožnico pod imenom »Quadragesimo anno« (40. leto). Gigantski 'boj med kapitalizmom in njegovim itekmeccm za oblast, marksističnim socializmom, je v tej dobi bil na višku. Svet slavi V proslavo 70. in 30. letnice obeh velikih socialnih okrožnic, ki tvorita osnovo za moderno rešitev socialnih problemov današnjega časa po načelih evangelija, so napovedane v letošnjem letu velike proslave in kulturne prireditve po vsem krščanskem svetu. V Rimu se je vršil velik mednarodni kongres, katerega se udeležujejo delavske skupine iz vseh delov sveta. Tudi močna delegacija avstrijskega krščanskega delavstva se je podala v Rim. Za to priliko je napovedana tudi nova socialna okrožnica sedanjega papeža, za katero vlada veliko zanimanje. V uvodu opozarja papež Leon XIII. svetovno javnost na veliki gospodarski boj, ki se bije na veliko škodo širokih ljudskih plasti in pripravlja vedno večjo bedo delovnemu ljudstvu. Ta stiska delovnih Stanov ima štiri vzroke: Moskva nekdaj (Nadaljevanje s 3. strani) Mestne ulice so na nekaterih krajih zakajene z lesami, ki jih v mraku zapro, tako 'J2 3 * * * * * * * ne sme nihče več skoznje. Kogar tam a je tam to-hko, da bi jih bilo kar za celo mesto. I rdnjava je bila majhna in neznatna do (asov velikega kneza Ivana Daniloviča, ki je prestavil sem prestolnico po nasvetu 'Metropolita Petra. Peter si je namreč iz->ral ta kraj za prestolnico, ker ga je sem Slaba ljubezen do nekega Alekseja, ki je tl1 pokopan in pravijo, da sc je proslavljal s čudeži. Po njegovi smrti so ga tu tudi 'P°kopali m na njegovem grobu so se prav l>tko godili čudeži. Tako je zaradi vere in svetosti 'ta kraj prišel v dober glas. Zaradi tega so si postavili tu prestolnico tudi vsi 'Poznejši knezi, ki so prišli za Ivanom: Di- mitrij, Vasilij in za njim Vasilij Slepec. Ta je bil oče Ivanu, jni, katerem sem bil kot poslanik, in je prvi začel okoli trdnjave graditi obzidje, ki so ga končali šele njegovi nasledniki trideset let pozneje. Podnebje je zdravo in nihče ne pomni nobene nalezljive bolezni od izvirov Dona do severa in daleč proti vzhodu. Kljub temu pa razsaja pri njih neka bolezen v črevesju in v glavi, ki je podobna kugi in ji sami pravijo kalor. Kdor se je naleze, umre v nekaj dneh. Moskovski prebivalci so od vseh najbolj prebrisani ter zvijačni in ne drže dane besede. Tega se sami zelo dobro zavedajo in zato, kadar imajo opraviti s tujci, trdijo, da niso Moskovčani in da bi si pridobili ugled, trdijo, da so prišleki. JAPONCI SO »TIČI« Japonci so pred kratkim izdelali miniaturni radijski sprejemnik na tranzistorje v naočnikih. Od navadnih naočnikov se ti radijski sprejemniki razlikujejo po tem, da imajo močnejši okvir. V njem je apa-ratek, ki sprejema zelo čisto in razločno. Zvok teh radijskih naočnikov je zadosti močan, da ga morejo slišati razen tistega, ki jih nosi, čisto dobro tudi ljudje v njegovi neposredni bližini. Vzroki socialne revščine L Stare krščanske organizacije delovnih stanov (srednjeveški cehi) so pod vplivom liberalizma razpadle in nadomestila zanje ni bilo. 2. V zasebno in družabno življenje se je vselil brezverski duh, ki je celotno družbo ratzlkristjanil. Posledica je bila, da so bili delovni stanovi lahek plen brezbožnih socialnih naukov. 3. V gospodarstvu je zavladala sebičnost in pohlep. Načelo liberalnega gospodarstva o brezobzirni tekmi in nekaznovanem izžemanju je postalo netišče socialnih nasprotij med stanovi. 4. Naraščanje in nekontrolirano oderu-štvo je delovne stanove gnalo v razredni boj, ko sta se v neizprosnem gospodarskem in poHtičnem boju izoblikovala dva razreda družbe: kapitalist in proletarec. V rokah maloštevilnih se je kopičilo bogastvo, večina pa je padla v bedo, ki globoko žali človekovo dostojanstvo. A delavstvo se je zavedlo svojega brezpravnega po-ložaja na eni strani, na drugi pa tudi svoje moči; začelo se je združevati. Tako so nastale delavske organizacije, ki so vodile neizprosen boj za pravice delovnih ljudi. Ta boj pa bi lahko postal usoden za vse človeštvo, ugotavlja papež. Zato pa tudi ni nobenega vprašanja, ki bi bilo bolj pereče, kakor je to vprašanje: kako prav rešiti delavsko vprašanje. A to vprašanje je tudi težko, saj so sistem liberalno-kapitalistič-nc družbene ureditve odobravali v neki družini ustvarja predpogoje srečnega življenja. Morda so nekoč v nasprotovanju do »onih, katerim gre bolje« mislili, da je treba dati čast le onemu delu, ki pusti žulje na rokah. Moderen delavec se je že toliko odtegnil vplivu razrednega sovraštva, da more razumeti, da na svetu ni le ene vrste delo. Ves sestav socialnega življenja je tak, tla eni delajo z rokami, drugi pa z možgani. Obojni pa morajo upoštevati drug drugih zmožnosti in moči. Do teh razlik je jrrišlo zaradi naravnih darov in pa zaradi potrebe delitve dela. Le zakrknjeno sovraštvo ali sebična zavist bi danes še mogla sodobnega delavca zamrežiti s tako grobo slepoto. Krščanstvo je torej delo odrešilo prekletstva. Vlilo mu je čudežno moč, ki more osrečevati delavčevo srce, ko ga od najnižjega dela dviga na isto raven z inženerjem tovarne in iznajditeljem patenta; saj vsi trije vrše isto delo — vsak na svojem mestu —, ko gradijo blagostanje družbe in izpolnjujejo nalogo, katero so prejeli od Stvarnika. socialnih okrožnic meri tudi nekateri katoličani. Težko je namreč določiti prave meje pravde in dolžnosti med delavci. Kaj nudi socializem Rešitev tega perečega socialnega vprašanja je delovnim stanovom obljubljal Mark-sov socializem, ki si je z ekstremnimi parolami in z udarnim programom pridobil delavske množice. Toda ta rešitev je zmotna in delavstvu ne more prinesti resnične in zadovoljive rešitve, dokazuje Okrožnica v kritičnem delu. Socializem hoče namreč odpraviti zasebno lastnino, kar je proti človeški naravi in vse izenačiti na podlagi skupne lasti (kolektivizem). Po tem krivičnem nauku delavec nikdar ne bo prišel do svoje lastnine in njegova družina, katere obstoj je v vednd nevarnosti, ne bo nikdar uživala sadov njegovega dela. Ker pa je socializem nujno razredno borben, grozi družbi, stalna nevarnost revolucij, ki bi državam pripravljale vojske, pokolje, sužnost in bedo. Poleg tega pa tudi socializem enako kot kapitalizem zavrača božjo avtoriteto v človeški družbi in tako izpod-kopuje najtrdnejši temelj pravične družbene ureditve. Kaj uči Cerkev Resnično in trajno rešitev delavskega vprašanja more dati družba sama s tem, da se oklene evangeljskih naukov. Pri tem morajo iskreno sodelovati Cerkev, država, delodalajci in delavci. Zato ne razredni boj, marveč socialna pravičnost med raznimi stanovi more zagotoviti moderni red in blagostanje vseh stanov. Po tej socialni pravičnosti, ki daje vsakomur, kar mu gre, morajo biti urejene delavčeve plače, ki morajo upoštevati tudi njegovo družino; prav tako tudi delovne pogodbe in vprašanje lastnine morajo biti jkkI državno zaščito in delavstvu mora biti zaščitena pravica združevanja in soodločanja v zadevah, ki se tičejo njega. Da pa se bo delavec čutil v svojem stanu varnega, mu je treba zagotoviti stalnost in zaščito pred šikanami delodajalcev; v ta namen mu je treba nuditi možnost bolniškega in starostnega zavaro-'vanja. Uspeh »Rerum novarum« Odmev te prve socialne okrožnice je bil ogromen, kakor je mogel 40 let pozneje ugotoviti papež Pij XI. v drugi socialni okrožnici »Quadnigesimo anno«. Glas Leona XIII. so strme poslušali in z velikim zadovoljstvom sprejeli ne le poslušni sinovi Cerkve, temveč tudi premnogi taki, ki so se poslej še z večjim prizadevanjem trudili za rešitev tega perečega vprašanja. Sploh noben zakonodavec ali znanstvenik ni mogel poslej mimo te Okrožnice, kadar je šlo za socialno vprašanje. Tudi med Slovenci je »Rerum novarum« dala 'pObudo za 'bogato socialno delo. Močno krščansko socialno gibanje je bilo sati požrtvovalnega dela na osnovah papeževih navodil. To delo je nadaljevala in dopolnjevala okrožnica »Quadragesimo anno« in ga usmerjala v širokopotezno gibanje, ki je obetalo najlepše sadove. Prav nič smelo ni, če kdo trdi, da bi ob drugačnem izidu druge svetovne vojne imeli danes idealno uresničene zahteve papeških socialnih o-krožnic vsaj na področju združene Slovenije. Kdaj dobi kmečki Predpogoj za podelitev in priznanje starostne rente je najprej določena starost, moški mora 'biti star 65 let, ženska pa 60. Poleg tega mora biti dokazana doba čakanja, to je tista doba v Gritzner, Necchi (izg. Neki) in Anker, pralne stroje, peči in štedilnike — naročite najceneje pri domačem podjetju JOHAN LOMŠEK št. Upi, Tihoja, p. Dobrla ves Zaloga raznih strojev, vozil, radioaparatov, Šivalnih strojev, kakor vseh električnih predmetov. Plačilne olajšavel Zahtevajte cenike! Naročene stroje dostavimo na dom. Naloge nezgodnega zavarovanja Beljakovina — nosilec življenja Oskrba cvetlic lončnic P * I * S * /\ * N * O * B * R * /\ * N * J * E Devica Orleanska V tem mesecu (30. majnika) obhajamo god sv. Device Orleanske. Umrla je že pred več nego petsto leti, a čast oltarjev je dosegla šele v našem stoletjiu. Sveti papež Pij X. jo je 1. 1909 proglasil za blaženo, papež Benedikt XV. pa jo je 1. 1920 proglasil za svetnico. 'Se mlada je umrla.' Bila je komaj 19 let stara. Kot čarovnico in krivoverko so jo 30. majmika 1. 1431 živo sežgali na grmadi na trgu v mestu Rouen (izg. Riuin) na Francoskem. Dolgo je že od tega, odkar je umrla in daleč je francoska dežela. In vendar nam je ta svetnica blizu. Blizu zato, ker je Ibila šele pred 41 leti proglašena za svetnico, in blizu tudi zato, ker je to svetnica domovinske ljubezni. K domovini spada bistveno tudi materinska govorica. Mi, se borimo za veljavo naše materinske govorice. Torej se borimo za domovino. Tudi Devica Orleanska se je borila za domovino. Bog sam jo je pozval k temu. Angleži so v tistem času vodili krivično napadalno vojno proti Franciji. iProdrli so že globoko v notranjost Francije, do mesta Orleansa (izg. Orlean). Francozi so tedaj imeli slabotnega Dauphina (izg. dofčna), h j- prestolonaslednika, ki še ni bil kronan za francoskega kralja. Mnogi Francozi ga sploh niso priznali za kralja; Burgundci, čeprav sami Francozi, pa so odkrito stali in se borili na strani Angležev. Ivana, tako je bilo ime Devici Orleanski, Je pasla čredo svojega očeta. Bila je stara 17 let. Tudi to preprosto dekle je čutilo nesrečo svoje domovine. Pri nekem križu je z vso gorečnostjo svoje duše prosila Boga za pomoč. In Bog je uslišal njeno molitev in je po tej preprosti deklici rešil Francijo. Ivana je slišala nadnaravne glasove in je imela prikazni sv. Mihaela nadangela, sv. Katarine in sv. Marjete. Bog je pozval Ivano, naj se bojuje za domovino. Ivana je oblekla vojaško obleko in se kot vojak borila za domovino. In glej! prej vedno premagani Francozi so začeli zmagovati. Ivana je osvobodila Orleans in je peljala dofena Karla v Rheims (izg. Kem), kjer je bil kronan za francoskega kralja. Bog pa je hotel imeti mučenico. Dopustil je, da so sovražniki Ivano ujeli. V verige ukovana je bila vržena v ječo. Duhovno sodišče, ki je bilo popolnoma ustrahovano od Angležev, je Ivano kot čarovnico in krivoverko obsodilo na smrt. Ivana je Mia 'tedaj stara 19 let. Smrtno obsodbo je izvršilo angleško vojaštvo. Kakor rečeno, So jo 30. majnika 1. 1431 na trgu v Ruenu (izg. Ruanu) živo sežgali. Ivana je priporočila svojo dušo Bogu in je s krepkim glasom do zadnjega diha klicala ime Jezusovo. Vsi navzoči, celo sovražni Angleži, so bili ginjeni do solz. Ivana je v ječi napovedala popoln poraz Angležev in da bodo izgnani iz Francije, kar se je tudi zgodilo. Okroglo 20 let po njeni smrti se je francoski kralj Karl VII. začel prizadevati, da se obnovi proces zoper Devico Orleansko. Dne 7. novembra 1455 se je ta obnovljena pravda začela v katedrali v Parizu. Zaslišanih je bilo nešteto prič iz Ivaninega rojstnega kraja Domremy, iz Ruana, iz Orle-sansa in iz Pariza. Papež sam je pisal pismo materi Ivanini, ki je pisala po nasvetu du-hoščine prošnjo papežu Kalistu. Papeževo pismo je Ivanina mati ob obnovitvi pro- 'Ko je prišla po vasi novica, da je ded Matejko umrl, ni nihče verjel, da je res, kajti on se je strašno rad šalil, pa so ljudje mislili, da je tudi to novico sam raznesel. Ko pa je baba Jova pripovedovala o njegovi zadnji uri, so se vsi prepričali, da se to pot ni šalil. Prišel je človek iz gozda, raztovoril oslička, ga privezal, mu nametal sena, ko pa' je stopil v hišo in sedel zraven ognjišča, da bi si nažgal pipo, ga je nekaj ko prerezalo čez sredo, legel je, zastokal in ... Zbrali so se sosedje, tudi baba Jova je odšla. Ubožec je ostal sam. Sam s svojim krotkim osličkom, golobjesivim, pokornim in krotkim ko nuna. Odšla je baba Jova, toda duša, ali jo je mogoče zadrževati? Toliko da sem mu zavpila, je pri-povedovala, naj se prekriža, pa si je, moj Bog, prizadeval, toda niti premakniti se ni mogel. Prinesla mu je kozarček žganega im mu ponudila. Vzel je, se nasmehnil, celo oči so se mu zasvetile in ... — izdihnil je. Z nasmehom na ustnicah je izdihnil. Ali zato, ker mu je prav takrat duša lezla v nebesa, ali pa zato, ker je videl žganje — tega me ve nihče povedati. Ko se je ubogi Matejko napotil na oni svet, sc je najprej ustavil na križpotju, kjer je bilo mttogo takih popotnih, kakršen je bil sam. »Srečno pot!« jih je pozdravil in jih brez posebne premisli vprašal: i»Hej, pobratimi, katera pot pelje v pekel?« Vsi so ga začudeno pogledali. »V pekel, katera pot pelje v pekel?« jim je z visokim glasom pojasnil ded Matejko. Pokazali so mu in napotil se je po njej. česa sama prebrala. Sele prihodnje loto in sicer dne 7. julija 1456 je bila proglašena nova sodba. Prva razsodba je bila razveljavljena in proglašena za ničevo in krivično. Ivana je bila spoznana za nedolžno in po krivici umorjeno. In 500 let pozneje je 'bila Devica Orleanska proglašena za svetnico. Pesnik Schiller je napisal žaloigro »Devica Orleanska«. A ne odgovarja vse resnici, kar piše Schiller v svoji žaloigri. Tako n. pr. je popolnoma izmišljena in neresnična ljubavna zgodba Ivanina z nekim angleškim vitezom. Imamo zadosti razlogov, da se tudi mi priporočamo Devici Orleanski in jo kličemo na pomoč. Sv. Devica Orleanska, prosi za nas! »Gotovo me bodo tjakaj vtaknili,« si je mislil, »čakaj, bom vsaj prišel pravi čas... Jaz, ubožec, nisem za nebesa ... nebesa so ustvarjena za gospodo. V teh cunjah in s temi razpokanimi rokami me ne bo nihče pustil tja! Osemdeset let sem vlekel in se trapil ko pes, ali pom vsaj sedaj našel mir? Res, skušal sem živeti po božjih zapove-dih, toda kdo te vpraša ipo tem. Gospod ne bo isedel in se oziral na take, kakršen sem jaz. Mi smo zapisani v hudičevo knjigo že od takrat, (ko smo prišli na svet... In čeprav sem Ibil pravičen, grešil sem vsaj s tem, ker sem pil! Bil sem pijanec! Zaradi muk in težav sem pil, res, toda pil sem. Koristi tako in tako ne bo nobene, sem si mislil, pij! ... 'Pij, pa naj se že konča kakorkoli! .. . Lepo sem si postlal za pekel. Sedaj sem se tudi napotil tjakaj. Če človek že mora utoniti, naj utone v globokem.« Daleč je prišel ded Matejko, poglobljen v svoje misli. Pa ga je nenadoma potegnil angel od zadaj za kožuh: »Hej, človek, postoj, kam greš?...« »Pa v pekel, kam!« je odgovoril starček. »V pekel, praviš? Zašel si, ded!« »Zašel da sem, ne, prav sem se napotil... Vem, kam kdo spada, nikar me ne glej, ker sem preprost.« »Ampak ti si zapisan za nebesa ...« »Hej, dečko, naprej grem, pa nikar se ne norčuj iz starega človeka, ni lepo...« Ko je angel uvidel, da na lep način ne bo nič dosegel, je objel starčka in ga odnesel proti 'svetlemu nebeškemu prostranstvu, od 'koder je dišalo po čudovitem kadilu in kjer so v rojih frfotali svetli angeli $ pre-žilkovimi vejicami v rokah in vsi prevzeti peli: »Svet, svet, svet Bog Sabaot!« »Hej, dečko, kam me vlečeš, gospodarji bodo hudi nate, Ikaj ne čutiš, da zaudarjam po žganju!« je vpil ded Matejko in se napenjal, da bi zbežal, toda angel je letel vedno hitreje in ga zanašal vedno višje m v vedno svetlejše širjave, dokler nista prispela do nebeških vrat. Iz zlata so bila in dragocenega kamenja in svetila so se ko samo sonce. Pred torni vrati je čakal sveti Peter s srebrnim ključem v rolkah in z veliko knjigo pod pazduho. »Iz katere vasi si?« se je obrnil proti dedu Matejku in začel listati po knjigi. Ded Matejko ni vedel kaj početi. Sem, tja, pa je odprl usta: »Ja, iz Podujena sem ...« »Iz Po ...? »Iz Podujena!« je glasno zavpil ded Matejko, 'ker je mislil, da sveti Peter slabo sliši. »Po ... Po... Po....,« je začel sveti Peter listati po knjigi, »Podujen ... Dobro — pravičen si.« »Ni mogoče! ... To bo napaka, sveti Peter!« »Kakšna napaka? Tole ni zelnik, ampak knjiga s Številko na »vsaki strani, vezana in z žigom (božje roke,« je začel sveti Peter riniti vanj ... »Prav, samo da se kasneje ne boste skesali,« je odgovoril ded Matejko?« »čemu?« »Ampak, človek 'božji, pil sem rad in ne verjamem, da sem med pravičniki.« »Dosti si pil, pa si tudi dosti trpel, zato ti je odpuščeno,« je odgovoril sveti Peter in mu odprl vrata. »Ampak, sveti Peter, tudi svojo oslico bi pripeljal,« ga je začel prositi ded Matejko, toda angel ga je že potisnil v raj talko da ves osupel od začudenja ni mogel izreči svoje misli. (Komaj pa je stopil v raj, se je ded Matejko spomnil svoje babe, ki je bila zapustila zemljo že zdavnaj pred njim. »Če se mene, ki sem pijančeval in jo pretepal, pustili semkaj, potem so njo prav gotovo v sredo posadili. Saj je bila krotkej-ša kot kravica in je vsako stvar odpustila ... E-e, kaj bi bilo z menoj, če bi nje ne bil imel?« Pa se je obrnil proti angelu: »Hej, krilatec, ali je tukaj neka Matej-kovica — Trena po imenu? ...« »Iz katere vasi?« je (povpraševal angelček. »Iz Podujena ... « »Je, je,« je rekel angelček in popeljal starega po raju. »Joj, kalkšna lepota, joj, (kakšne čudovite stvari!« se je čudil ded Matejko, ko si je ogledoval te slavne rajske krasote, ki jih bodo gledali samo pravičniki. »Ali je tudi pop Nikolaj tukaj,« je začel spraševati majcenega angela. (Konec prihodnjič) ELIN PELIN: Na onem svetu Visoška kronika 41. Dr. Ivan Tavčar Vedel sem, da se taka jeza hitro ohladi 'in da jo bo Marks Wulffing v štirinajstih Bneh zopet odkurii. Vzel sem ga torej v slubo ter mu obljubil plačo prvega hlapca z dostavkom, da se lahko vsak hip povrne k očetu, da ne bo mislil, da hočem zdraho Belati med njim in sinom. Fako je prišel Marks Wulffing. S sabo pa je prinesel nesrečo, in sicer najhujšo, ki Se more prinesti v hišo. — Preteklo je štirinajst dni, ali prav nič se M pripravljal, da bi zopet odšel. Lotil se 1L> dela z veliko vnemo in bil prvi hlapec, kakor boljšega do tistih dni še nisem imel. Ko so pretekli trije tedni, je prišla ponj sestra Margareta ali skril se je pred njo, Kt. ga niti videla ni. Bila je še lepše dekle kakor prej, pa me ni prav nič genila, ker sem takrat že mislil na Agato, ki morda ni k*la bolj zala od Wulffingove hčere, ki 11 v' je pa bila namenjena. Pred hišo na Visokem smo imeli ozko klopico, in na to sva sedla z Margareto, ki se je tisti dan mlpravljala. >:,Pr.L nas,« je pričela tarnati, »pri nas je sani prepir in prav je, da ni Marksa do-^a, ker sta se z Othinrihom skoraj vsak dan stepla do krvi.« »Potrpeti se mora v življenju,« sem jo tr>laŽil. »Koliko sem moral jaz potrpeti s SVojim očetom!« »Vem, vem,« je hitela, »ali vendar je težko.« Čez nekaj časa je vprašala: »Ali imaš še facoleteljček, ki sem ti ga dala?« Ko sem pritrdil, se je razžalostila: »Kako si mogel tako pozabiti name!« »Margareta,« sem ji odgovoril, »človek ni gospodar življenja, če plezaš vrh drevesa, si visoko pod nebom; če se zlomi veja pod tabo, padeš na zemljo in se polomiš, morda do smrti. Pod mano se je zlomila veja, in sedaj nisem več gospodar svojega življenja.« »Nič ne rečem,« je zajokala, »ali pozabiti te ne morem.« Mirno sva vzela slovo, a skoraj govoriti ni mogla in kakor lešniki debele solze so ji prihajale iz očesa. Povedala mi je še enkrat, da bo čakala name in da me morda ie pričaka. V resnici me je pričakala! Bila je talko božja volja, ki navsezadnje vse prav naredi in se usmili vsakega siromaka. In kdo je bil večji siromak od mene, ki sem bil gospodar obeh kmetij na Visokem! — Marks je ostal pri hiši, pa se je čudno iz premen ii. Bil je ponižen in pokoren, da se je prikupil meni gospodarju, in družini. Bil je tudi silno zgovoren in je vedel veliko pripovedovati. Kadar smo seddli pri mizi, 'je bilo vedno dosti smeha. Da bi se bil Marks za Agato kaj pehal, ne morem zapisati. Kadar je ž njo govoril, je govoril tako, kakor z vsako drugo. Vzlic temu je bila deklica pristopna njegovim šalam, in če je utihnil, je zaprosila: »Marks, še kaj povej!« In zapet jih je bril Marks, in Agata se je smejala, da je kar zvonilo po čuimmati! Tu in tam se je pripetilo, da je z Mark-som klepetala v nemščini, kakor je navada v njenem rojstnem kraju. Mi nismo umeli ničesar, a Davča r je umel vse. Pri tej tuji govorici, na kateri pa čisto nič ni bilo, je Marksa včasih nekaj iz očesa šinilo, im sicer naravnost proti deklici. Pa tudi na tem nisem opazil nič krivičnega, ker se veseli ljudje radi spogledujejo, kar gotovo ni pregrešno. Se dobro mi je dčlo, da je bila deklica tako zadovoljna in da je pri tem 'pozabila na kraje, kjer je prišla na svet. Te govorice ni bil vesel brat Jurij. Če sta pričela Marks in Agata govoriti nemško, je vselej utihnil in ni več izpregovoril besede. Nekaj časa je še sedel, nato pa je odšel od mize, in najsi še ni Ibila prinesena zadnja skleda. Meni se je tako vedenje videlo otročje, ker je brat Jurij moral vendarle vedeti, da Agata zanj ne mara in da deklica ni bila namenjena nljemu! — Prišla je jesen, za njo je prišla zima in ta je bila od leta 1694 na leto 1695 posebno trda im huda. Padlo je toliko snega, da ljudje niti k maši niso hodili in tla tudi pri podružnicah ni bilo sv. opravila, ker radi zametov ni mogel priti (k božji službi niti gospod, niti drugi človek. Živeli smo tia kupu; kar je bilo dela, smo ga hitro in lahko opravljali. Pri jedi pa smo sedeli neskončne čase, in dobro je bilo, da smo imeli Marksa, ki nas je kratkočasil s svojo govorico. Dosti je bilo snega, ali 'poti so se le ugla-dile im poglobile; še celo v hribih so se napravile gazi, 'po katerih se je pripravno hodilo. Pričele so se preje. Imenitna je bila preja v hiši soseda Jakoba Debeljaka. Prav dobro je bila obiskana in še celo iz oddaljenih selišč Gabrške gore in Gore sv. Sobote so prihajale deklice s svojimi spremljevalci. Kadar so se v pozni noči vračala, so prižgali baklje, da se je iz dalje videlo, ko da bi se vlekla rumena kača po gazeh. Od nas smo imeli blizu do Debeljakovih, zatorej ni Agata z deklama nikoli izostala od preje. Kadar je družbica odhajala, je bilo nekaj pisanih jaogledov, ker sta se Marks in Jurij prepirala, kdo bo nosil dekletov kolovrat. Agata je odločila, da nosi en/krat Jurij, enkrat Marks-, Ta z razsodbo ni bil zadovoljen ter se je skliceval na to, da je pravica hlapcev nositi kolovrate, domači sinovi pa nimajo te pravice, ker bi se sploh ne spodobilo, da bi opravljali hlapčevska dela. Odločba je ibila pametna, pa sta vendar oba kazala' dolge nosove, Jurij in Marks, dokler nisem potrdil dekletovih besed. Najrajši 'bi bil sam nosil kolovrat, kar pa bi bilo veliko pohujšanje, kor je proti vsaki spodobnosti, da bi gospodar zahajal na prejo, še bolj pa, če bi nosil kolovrate predicam. Hudoltjni jeziki namreč nikdar ne mirujejo in grde govorice nastanejo kar čez noč, da si zapredem v pajčevino, pa sam ne veš kako in kdaj. (Dalje prihodnjič) Naš kmet danes Nadaljevanje s 1. strani ravni gnoj in najbolj pomilovanja je vreden tisti .krnet, ki še danes pušča, da mu gnojnica odteka preko ceste. To ga bolj drago pride kot najdražja gnojnična jama. Danes pa je potrebno tudi umetno gnojenje za povečanje donosa. Spominjam se še časov, 'ko sem pred dobrimi 30 leti prišel i/ kmetijske šole in začel trositi umetna gnojila. Sosedje so majali z glavami. Eden izmed njih me pa je le posnemal, toda le v mraku in ponoči. Danes je že na splošno prodrlo spoznanje o 'koristnosti umetnih gnojil in vsi jih trosijo ob 'belem dnevu, država pa podpira s prispevki uporabo umetnih gnojil. Mislim, da na metrski stot pride 50 šil. Tudi silo za živinsko Jolajo je že danes postal neobhodna potreba za vsakega kmeta. Živinoreja je glavna panoga našega kmetijstva. Mleko nudi stalen mesečni dohodek. Zavedati se moramo, da kravo pri glavi molzemo. Živina more predelati v mleko le to, kar smo ji 'položili v jasli ali nudili na paši. Važna postavka v kmetijskem gospodarstvu je gozd, pri dolinskih kmetih je hranilnica za hude čase, ali pa 'kadar je treba izvršiti večje investicije, izplačati kako doto in podobno. Ponavadi imajo kmetje premalo gozdov, zato morajo toliko bolj po pameti z njimi gospodariti. Gorski kmetje pa brez ustrezne površine gozda sploh ne bi mogli izhajati. Za 'kmečke gozdove pa danes velja žalostna resnica, da niso pravilno negovani. To se nam pokaže en sam pogled v kak grofovski ali veleposestniški gozd. Razumljivo, veliki gozdni posestniki imajo na razpolago šolane ljudi za nego gozdov, kmet pa je prepuščen samemu se- bi. Za naš gozd se bomo morali sami kmetje bolj brigati, kajti ob umnem gospodarjenju nam bo dajal večji donos. In sedaj, ko ima les dobro ceno, je to toliko večjega pomena. »'Daj nam danes naš vsakdanji kruh« še molimo vsak dan, toda danes so minili časi, ko nam je kruh dajala domača krušna peč, kajti tudi po kmetih se vedno 'bolj širi pekovski kruh. Ni čuda, saj ta pride 'kljub transportu ceneje, kot če bi ga pekli doma. Država namreč podpira krušne cene s .posebnim prispevkom, ki znese na leto.okrog milijardo šil. Tako dobi kmet vsaj preko pekovskega kruha nazaj nekaj denarja, za katerega je bil prikrajšan pri prenizkih cenah svojih pridelkov. To pa država ni storila ne iz ljubezni do kmeta, temveč iz političnih interesov. Pri nas v Avstriji je pač tako, da vladata dve stranki, v eni so pretežno delavci, v drugi pa imajo glavno besedo kapitalisti. Obojni pa imajo interese, da je kruh poceni. Delavci zato, da manj izdajo, kapitalisti pa tudi, ker se jim tako ni treba bati žalitev po zvišanju plač. Isto velja za druge kmečke pridelke. Če pa le pride do zvišanja plač delavcem, pa industrije! takoj vzamejo v roko svoj ostro ošiljeni svinčnik. In če so sc recimo plače zvišale za 5'odstotkov, bodo industrijski izdelki kmalu za 10 odstotkov dražji. 'Kapitalist vendar hoče imeti dobiček! če pa potem pride kmet — ki mora te dražje industrijske izdelke kupovati in ponižno zahteva tudi zvišanje cen kmečkih pridelkov, pa vsi dvignejo roke: »Za 'božjo voljo, tega pa ne!« V spomin mi prihajajo stari časi, ko so morali naši dedje dajati desetino (10%) graščakom, zdi se mi pa, Blago očetovsko srce je prenehalo utripati. V neizmerni žalosti sporočamo, da je v miru Gospodovem zaspal naš ljubljeni mož, oče, brat, svak, stric, gospod Ignac Koren TESARSKI MOJSTER, OBČ. ODBORNIK IN CERKVENI KLJUČAR V DVORU NAD ŠMIHELOM, po dolgi in hudi, vdano prenašani bolezni v 62. letu starosti, previden z zakramenti za umirajoče, v torek, 16. maja 1961. Dragega pokojnika bomo spremili na njegovi zadnji zemeljski poti iz hiše žalosti v Dvoru pri Šmihelu v petek, 19. maja 1961 ob VzK). uri dopoldne na župnijsko pokopališče v Šmihel. Vsem prijateljem in znancem priporočamo pokojnika v pobožno molitev. Dvor pri Šmihelu, 16. maja 1961. V neizmerni žalosti: Terezija, žena; Nacej Krausler, vnuk Stefan, brat; Marija, sestra Janez, sin; Marija, hči v imenu vseh ostalih sorodnikov. Unsere eigene Erzeugung — Ihr groBer Vorfeil! I Von der Fabrik direkt sum KSufer I Handwerkliche Tradition ^nd modernsle Fa-I brikatlon ■ Anschaffungsarlaichtarung I Froio Zustellung *elbstvorst2ndlich F.R.C.-Mobel In Klagenfurt, Burggasse 14 Vlllach, Bahnhofstrasse 12 Spillal/Drau, Bahnhofplatz Obervellach in MBlItal, Hauptplatz Lind in Drautal Nr. 42 und Karntens groBte standige Mobelschau in den Sandvvirtsalen, Klagenfurt, Kolpinggasse 2 (neben Hotel Sandvvirt) Cft.ta 20. 5. ob 18.30 uri: Tristan und Isolde opera (premiera). — Nedelja 21. 5.: VViener Blut, opereta. — Ponedeljek 22. 5. ob 15. uri: Fra Diavolo, opera, — Sreda 24. 5.: Wiener Blut, opereta. — Četrtek 25. 5. ob 18.30 uri: Tristan und Isolde, opera. — Petek 26. 5.: Der Lugner, (premiera). — Sobota 27. 5. ob 18.30 uri: Tristan und Isolde, epeta. — Nedelja 28. 5. ob 15. uri: VViener Blut, opereta. KOMORNI ODER „ Sobota 20., nedelja 21., sobota 27. in nedelja 28. maja: Einc etwas sonderbare Dame, komedija. — Začetek ob 19.30 uri, razen kadar ni v sporedu naveden drugačen čas. ZAHVALA Za vsa dejanja ljubezni in vse i/.raze sočutja ob nepričakovani smrti preč. gosipoda s profesorja Pavla Slaparja gimnazijskega veroučitclja v Špilahi na Koroškem, izrekam po tej poti vsem in vsakomur posebej, ki so mu v življenju, v bolezni in ob smrti stali kakor ikoli ob strani, svojo najglobljo zahvalo. Posebej velja zahvala prevzv. g. škofu krškemu dr. Jožefu Kbstnerju za vodstvo pogreba in tople besede ob grobu, dalje vsem številnim gg. duhovnikom od blizu in daleč za udeležbo pri pogrebu, profesorskemu zboru in dijakom špitalslke državne gimnazije, vsem govornikom, ki so se v pretresljivih besedah poslovili od dragega 'pokojnika, obema pevskima zboroma za občuteno podane žalostinke, za številne vence in vse obilne molitve slovenskih rojakov in špitalskih faranov za pokojnika ter mestni občini špitalski za vso izkazano pozornost in naklonjenost ob bridki izgubi; ne nazadnje mil. g. dcikanu Andreju Dollingerju, pri katerem je pokojni imel svoj drugi dom ter ju je med seboj družila neutrudljiva skrb za duše in vezalo iskreno prijateljstvo, in preč. g. župniku Antonu Miklavčiču za vse, kar mu je narekovala bratska ljubezen v življenju in ob smrti nepozabnega pokojnika. Duša dragega pokojnika naj po milosti božji počiva v miru! Dobrotni Bog naj lx> pokojniku bogat plačnik za vsa velika dela, izvršena doma in v tujini zlasti za blagor mladine. Zvesto se ga bomo spominjali v molitvah in daritvah. Ainet na Tirolskem, v maju 1961. Mons. dr. Jože Jagodic v imenu duhovnikov ljubljanske škofije v zamejstvu. List izhaja vsak četrtek. — Naroča sc pod naslovom: „Naš tednik — Kronika”, Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 7.— šil., letno 80,— šil., iza. inozemstvo 6-dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. žrelec. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.