""»as- Leto IX štev. 104. v nedeljo 8. mojo 192). Cena Din Z' Izhaja vsak Član popoldne, izyzemšl nedelje ln praznike. — Inseratl do Popust po sike. — Inseratl do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji Inserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano, izjave, jeklarne, preklici beseda 2.— Din, dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narode velja letno v Jugoslaviji 240.— Din. za inozemstvo 420.— Din. UpravnKtvo: Knailova ulica št 5, pritličje, — Telefon 2304 Uredništvo: Knailova ulica št 5, L nadstropje. — Telefon 2034. Pevec Triglava na zadnji poti Slovenija se klanja manom zaslužnega moža. — Aljaž na mrtvaškem odru. — Njegova zadnja želja. — Med viharjem in nalivom je sprejela zemlja Aljaževe zemske ostanke. Dovje-Mojstrana, 7. maja. Majsko soln-ce je obsevalo skalnate grebene očaka Triglava, ko smo se odpravljali, da spremimo na zadnji poti triglavskega pevca, senijorja naših planincev, Jakoba Aljaža. Od vseh strani so prihiteli planinci, prijatelji in znanca pokojnika tako, da je bil jutranji vlak iz Ljubljane proti Mojstrani natlačen in da je morala železniška uprava v Ljubljani priklopiti še 5 vagonov .Nepregledna množica je romala tja gori v mirno, prijazno Dovje, da izkaže zadnjo čas* svojemu učitelju in voditelju. Vsi, ki ljubijo divne gorske grebene in ki so* znali prav ceniti pokojnikove zasluge, so se odpravili na pot Glasbena Matica, ki je prištevala Jakoba Aljaža med svoje častne člane, je s svojim vodjem M. Hubadom korporativno odšla na pogreb. Številno zastopano je bilo Slovensko planinsko društvo s predsednikom dr. Tominškom na Čelu. Zlasti močne pa so bile vrste Skalašev. Tudi zimski športniki so z obilno udeležbo pokazali, kako visoko so cenili zasluge pokojnik8 za razvoj našega turizma. V imenu Jugoslovanskega zimsko-sportnega Saveza se je udeležil pogreba g. Ante Gnidovec. Prav močna je bila tudi četa skavtov s sivim Volkom na čelu. V zelo častnem številu so prišli izkaza t pokojniku zadnjo čast tudi So" koli — brez kroja — samo z znaki. V imenu planinske zaščite oblasti je prisostvoval pogrebu agrarni komisar g. dr. Spiller-Muys. Podnošte\nlno je bil izbran tudi planinski odbor z načelnikom g. J. Ažmanom na čelu. Hrvatski planinar ji so poslali na pogTeb posebno deputacijo s predsednikom HPD dr Poljakom in z zastopniki planinskega društva »Slijeme«. Iz Gorenjske so od vseH strani prihiteli domaćini, osebni znanci in prijatelji pokoj-flfca ter nešteta društva. Posebno številna je bila zastopana duhovščina s kanonikom dr. Sušnikom in dr. Kimovcem na čelu. Na vsaki postaji \z Ljubljane do Mojstrane so Čakale velike množice, da pohite v Dovje in se poklonijo manom velikega Aljaža. Aljaževe zadnje ure. Zadnje ure je Aljaž preživel popolnoma mirno in vdano. Šele par ur pred smrtjo je izrazil kot svojo zadnjo željo, naj ga pokopljejo brez pompa in časti, kakor se spodobi skromnemu župniku. Še do nedavna čil in krepak je začel po svojem nesrečnem padcu pred 2 mesecema, ko si je zlomil nogo, vidno hirati. Često je Še izrazil željo, da bi še samo enkrat rad splezal na Triglav, kjer je tolikrat občudoval krasote božjega stvarstva. Ta želja pa se mu žal ni več izpolnila. Pridružila se je vodenica in kljub prizadevanju njegovih prijateljev i a zdravnikov je bila vsaka rešitev Izključena. Aljaž je tudi sam kmalu spoznal, da se biiža konec njegovega plodonosnega življenja in se je mirno vdal v svojo usodo. Bil je skoraj do zadnjega pri popolni zavesti, dasi so priletnega in sivolasega starčka zadnje tedne vidno zapuščale moči. Jakob Aljaž na mrtvaškem odru. Pomladno solnce je obsevalo prijazno dolinico, ko so skoraj nepregledne množice od vseh strani prihajale v romantično Dovje, Kjer bo legel k večnemu počitku največji in naj iskrene jši slovenski planinec. S stolpa v župnišču plapola črna zastava. Na vasi vlada neobičajen mir in tišina. Množice pa neprestano romajo proti župnišču, kjer počiva v veliki sobi na mrtvaškem odru veliki pokojnik. Oder je ves v cvetju. Vsa soba je obdana z venci, a deputacije prinašajo še vedno nove. Med njimi je najiepši venec SPD, ljubljanske Matice, Skalašev in zimsko-sportnega Saveza. Vsi venci in šopki so iz svežega cvetja, planinskega zelenja in smrečja tako, da leži Aljaž med samimi cvetkami. Nad glavo pokojnika se sveti lavorjev venec, ki so mu ga poklonili ob priliki zlate maše, pred odrom pa leže na blazinici njegova odlikovanja. Pred odrom se odigravajo pretresljivi prizori. Prijatelji, znanci in oboževalo! iz vseh' krajev ga prihajajo kropit in malo komu ostane oko suho. Marsikdo je na glas zajokal, ko je zagledal triglavskega pevca na mrtvaškem odru. Pred pogrebom. Zadnja želja se Jakobu Aliažu ni izpolnila. Želel si je le skromen pogreb, a gotovo svojim prijateljem in znancem ne bo zomeril, da so ga prišli v tako impozantnem številu spremit na zadnji POtL Prostor okoli cerkve in žmpmišča je zagrnila nepregledna J množica, v kateri so prevladovali planinci, deloma s popolno planinsko opremo. Triglavski planinski vodniki* ki iih ie Jakob Aljaž tako rekoč učil spoznavati krasote naših planin, so tvorih" impozantno skupino. Tudi mladina je bila številno zastopana. Pogrebne svečanosti je opravljal radovljiški dekan g. Fatur ob številni asistenci duhovščine. Zadnji kotiček so odmerili Aljažu tik cerkve ob grobu njegovega prednika, župnika Antona Purguraharja. Godbe pri pogrebu ni bilo, ker je jeseniška klerikalna godba odpovedala, napredne godbe pa niso bile organizirane. Mrtvaški sprevod. Okoli 11. dopoldne, ko se je nebo za hip nekoliko zjasnilo, so prinesli krsto pred žup-nišče. Tu je opravil radovljiški dekan gosp. Fatur ob asistenci župnikov iz Kranjske gore in Rateč prve cerkvene obrede. Zbor »Glasbene Marice« je zapel »Pomladi«. Nato se je razvil impozantan sprevod izpred žup-nišča do bližnje farne cerkve, kjer je pokopališče. Na čelu sprevoda je korakala šolska mladina. Vsi šolarji so nosili v rokah šopke planinskega cvetja in rož, nato Orli v krojih", razna kulturna in druga društva, za temi so nosili mnogobrojni nosilci lepe in velike vence ,tako Sokolaši, gorski vodniki in šolarji. Za temi je korakala »Glasbena Matica« z gosp. Hubadom v sredi in Člani »Ljubljane«. Pred cerkvijo so se postavili šolarji v velik špalir, na pokopališču pa se je zbrala ogromna množica domačega in prebivalstva iz bližnjih in oddaljenejših krajev. Pred preprosto črno krsto je korakala duhovščina, poleg dekana Fatur j a in obeh župnikov še 44 duhovnikov deloma v belih koretljih, deloma v civilni obleki. Tik pred krsto sta dva domačina nosila Aljaževi dve visoki odlikovanji. Za krsto, ki je bila okrašena s cvetjem in zelenjem, so šli najpreje pokojnikovi najožji sorodniki in nato ogromna množica ljudstva Pogrebci so odnesli krsto v cerkev. Pričele so se velike in skoraj poldrugo uro trajajoče cerkvene svečanosti. Dekan g. Fatur je s prižrtice v lepem govoru očrtal veli" ke pokojnikove zasluge za naš narod na polju glasbe in turistike, očrtal pa je tudi njegovo delo med vernim ljudstvom kot dušnega pastirja. Narava žaluje za svojim ljubimcem. Med govorom dekana Faturja v cerkvi so pridrveli čez gorske velikane od koroške strani Črni in gosti oblaki. Nastala je nevihta. Bil je silen naliv. Zunaj cerkve »to-ječe množice so sileli v cerkev, drugi pa 10 iskali zavetja po bližnjih hišah in zavetiščih. Najbolj je trpela šolska mladina, ki je vztrajala v Špalir ju do zadnjega in je bila do kože premočena. Po dekanovem govoru je bila maša - zadušnica, pri kateri je pela Glasbena Matica. V tem Času se je deloma začelo jasniti. Toda poti koncu je nastal zopet nov silen naliv. Dočim je nad Dovjem divjal naravni element v vsem razmahu, je bila bližnja Mojstrana precej obvarovana ter je tam le lahno deževalo, nasprotno pa je Triglavsko pogorje, Vrata in Krma blestelo v vsej lepoti in jasnim. Ob 12.30 so bila končana cerkvena opravila. Vreme se je nekoliko zjasnilo. Vedno pa je še plaval nad Dovjem velik črn oblak. Okoli 13. so prinesli iz cerkve pokojnikovo krsto in jo položili v grob. Ob odprtem grobu so se poslovili od pokojnika v imenu pevskega društva >Ljubljane< g. K i m o -v e c, regens chori v ljubljanski stolnici, g. Pečenko za Glasbeno Matico, g. R a v -n i k za Skalaše in v imenu hrvatskih planincev g. dr. Poljak. (Radi neurja na Gorenjskem je bila telefonska zveza prekinjena tako, da konca poročila nismo mogli prejeti. — Op. ured.) NOVINARSKA MALA ANTANTA — Beograd, 7. maja. Včerai popoldne se je vršila konferenca novinarske Male an-tante, na kateri je bil sprejet sklep, da se udeleže konference Male antante v Pragi dr. Erhartič, šef presbiroja ministrstva zunanjih zadev, Anta Melč, ataše Češkoslovaškega poslaništva v Beogradu. Anastaziju, ataše rumunskega poslaništva v Beogradu, Franc Smodej, urednik »Slovencac in predsednik novinarskega komiteja Male antante, dr. Rudolf Mabcner, urednik »Obzora«, Andra Mffosavljevič, urednik »-Politike« Miloje Sokič urednik »Pravde«. Rodoje Markovič, urednik »Vremena«. Mihajlo Ži- ;:Ccvič, urednik »Samouprave« in Vladimir Fabjančič, urednik »Jutrac v Ljubljani* Grozote razdejanja v Ameriki Voda je razdejala 40 večjih mest Nova neurja in poplave. — Poplava bo trajala še dva meseca. — Nevarnost strahovite katastrofe. — Newyork, 7. maja. Glasom poročil iz New Orleansa razsaja tam tekom zadnjih 48 ur strahovita nevihta. Poplava se širi z nepopisno naglico in je po dosedanjih ugotovitvah poplavljenih že nad pol milijona akrov, to je površina enaka ozemlju bivše Avstro-odrske monarhije. Mississippi še vedno stalno narašča in vedno znova prihajajo katastrofalni valovi. Poplavi se je pridružila še druga nadloga v obliki podgan, ki so domovale v nasipih ter v poplavljenem področju, a sedaj v velikih množinah beže na vse strani in uničujejo polja. Bati se je, da se bodo po podganah razširile epidemije. Po mnenju strokovnjakov bodo posledice te poplave katastrofalne. Voda ie udarila v razne doline in kotline, od koder se naravnim potom sploh ne more odtakati in bo potrebno skopati posebne kanale, da bo mogoče napraviti primeren odtok. Doslej je poplavljenih in popolnoma uničenih nad 40 večjih mest. Število beguncev je doseglo skoraj pol milijona, dočim se število žrtev ne da niti približno ugotoviti. Vsled deževja vse reke in pritoki neprestano naraščajo in bo po mnenju strokovnjakov trajala poplava najmanj še dva meseca. Škoda, povzročena na polju in platažah ie neizmerna. Posledice se kažejo na vsem ameriškem trgu, kjer so začele cene žita in drugih poljskih pridelkov naglo naraščati. Vlada je odposlala v prizadete pokrajine reševalne ekspedicije in veliko število voj. čet, ki pa so napram razdivjan, elementu poplnoma brez moči. Obstoja resna nevarnost, da se nasipi, ki so vsled neprestanega pritiska vode zelo zrahliani tudi v spodnjem toku Mississippija porušijo, kar bi dovedlo do naravno nepregledne katastrofe. — Newyork, 6. maja. Iz poplavljenega ozemlja prihajajo vedno katastrofalnejša poročila. Mississippi stalno narašča in je tekom včeraj, dne porušil na več krajih nasipe, tako, da so poplavljena cela nova o-krožja Cele vojske beguncev zapuščajo v paničnem begu poplavljene in ogrožene pokrajine. Vlada Je storila vse, da priskoči prizadetim na pomoč. Pri Luisiani je na novo poplavljenih 20000 kvadratnih milj sladkornih, bombažnih in riževih' plantacij. Število ljudi brez krova se ceni na 350.000. — Vlktsburg. 6. maja. Vsled porušen j a nasipa je mesto New Orleans pod vodo. Katastrofa je zahtevala mnogo človeških žrtev, ker se prebivalstvo kljub pozivu oblasti ni hotelo umakniti. Mnogo ljudi je zasačila poplava na nasipih in je nad 2000 oseb izoliranih. Politično zatišje v Beogradu Odmevi klerikalnega in dr. Ravniharjevega prizadevanja. — Vlada se boji seje finančnega odbora, ker lahko ostane v manjšini. — Beograd, 7. maja. Radi včeraj* šnjega pravoslavnega praznika Gjurg> jevega uranka, v Beogradu ni beležiti novih političnih dogodkov. Včeraj po* poldne se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri je bilo med drugim sklenjeno znižati izvozne carine na j a j* ca, perutnino, zaklano živino in razne druge poljedelske pridelke. Nekatere točke že prej objavljenega dnevnega reda so bile odložene za pozneje. Sestanki med posameznimi politiki, ki so v zvezi z izpopolnitvijo vlade, se nadaljujejo. Dr. Korošec je imel včeraj daljšo konferenco z Ljubo Davidovi* čem, ki pa je bržkone, v kolikor se tiče zopetnega vstopa SLS v vlado, ostala brezuspešna. Zvečer se je dr. Korošec z vsemi svojimi poslanci odpeljal v Ljubljano, kjer se vrši jutri, odnosno v ponedeljek seja vodstva SLS. V Beo* gradu sta ostala Ie dva opazovalca. Mi* nistrski predsednik Vukičevič odpotuje danes popoldne v Vrajačko Banjo, kjer bo poročal kralju o tekočih zadevah. V političnih krogih se računa, da pride v prihodnjih dneh do razčiščenja političnega položaja. Ministrski predsednik Vukičevič in dr. Marinkovič ži* vahno nadaljujeta konference z razni* mi politiki. Razpust Narodne skupšči* ne in razpis novih volitev se smatra za gotovo dejstvo. Živahno pa se komen* tirajo neuspehi dr. Korošca, dr. Ravni* harja in Ivana Puclja, ki so si zlasti zadnje dni na vse načine prizadevali, da bi na kakršenkoli način dobili pri* merno zastopstvo v vladi. Tako mi* nistrski predsednik Vukičevič kakor zunanji minister in predstavnik davido-vičevcev dr. Marinkevič sta ostala na« pram njihovim ponudbam popolnoma rezervirana. Splošno se tolmači to kot d->kaz, da hočetr. izvesti svoj načrt in izpopolniti vlado le s posameznimi osebnostmi ne glede na njihovo stran* karsko pripadnost. Glavna pozornost je posvečena tor* kov* seji finančnega odbora, ker se pri* pisuje tei seji odločilna važnost. Po de-eda en. razpoloženju ni pričako* vati, da dobi vlada za predlagane kre* dite potrebno veČino. Z ozirom na ne«« urejene razmere v radikalni stranki se splošno sodi, da je položaj za vlado skrajno napet in da lahko njen poraz v finančnem odboru dovede do nove vladne krize. Avstrijo hočejo razdeliti? _Berlin, 7. maja. Današnji jutranji listi objavljajo senzacijonalno vest, da je bila med velesilami v Londonu sklenjena tajna pogodba, glasom katere naj bi se avstrijska republika razkosala in razdelila med Nemčijo, Češkoslovaško in Jugoslavijo. Jugoslavija in Češkoslovaška bi imeli v smislu tega načrta skupno mejo napram Nemčiji. Na merodajnem mestu se ta vest odločno demantira in naglasa, da je brez vsake podlage. NEZNANA USODA NAŠIH LETALCEV — Beograd, 7. maia. Aerokiub danes ni sprejel nikakega poročila o usodi naših letalcev, ki sta v sredo dospela v Basoro. Po meteoroloških vesteh razsaja na tamošnjem ozemlju strahovito neurje in peščen vihar, radi česar je verjetno, da sta nadaljevanje poleta morala odgoditi, dokler ne nastopi ugodnejše vreme. BOLGARSKI KOMITAŠI VDRLI NA GRŠKO — Beograd, 7. maja. Glasom poročal Iz Aten je večia četa bolgarskih komatov prekoračila grško mek) v očrvktoi nameri, da bi izzvala notranje nerede in nemire. Komiti so poskušali razrušiti železniško progo ob mejL Grške obmejne straže so se jfm postavile v bran. Ko je dospelo ojačenje, se je vnela med grškrmi četami in kamfti pravcata bitka, tekom katere je bflo na obeh straneh mnogo ubitih in ranjenih. Grška viada je odposlala ca mejo celo dtvis&o, PORAVNALNI POSKUSI ZA MUSLIMANE IN BOSANSKE RADIKALE Beograd, 6. maja r. Dopoldne in popoldne se je vršila v predsedstvu vlade konferenca predstavnikov demokratske zajednice z bosanskimi radikali V imenu demokratske zajednice sta prisostvovala dr. Vo-ja Marinkovič in dT. Mehmed Spaho, bosen-ske radikale sta zastopala dr. Milan Srskrč in dr. Vlado Andrič. Sestanku je predsedoval Velja Vukičević. Namen konference je bil, da izgladi spor, ki je nastal med bosanskimi radikali in muslimani in ki le zavzel že take dimenzije, da sta se obe skupine vladnih strank medsebojno napadale v svojih listih »Svoboda« in »Pravda« v Sarajevu. Po konferenci ie dr. Srskič izjavil novinarjem, da je bil glede tega spora dosežen načelni sporazum. Dr. Spaho je bil bolj rezerviran in je izjavil, ds ie dosežen spora, zimi samo glede občin in selskih gozdnih paznikov. Od nekega drugega demokratskega ministra, !d ie b9 tudi prisoten pri teh konferencah pa doznava vaš dopisnik, da sporazuma sploh še ni in da je spor še vedno odprt m velik ter da v javnost ne prihaja samo radi intervencij Veije Vukičeviča. S te seje je minister dr. Andrič odpotoval v Sarajevo. CENIKE in vsakovrstne druge tiskovine izdeluje v eni ali več barvah ceno Narodna tiskarna v Ljubljani Iz pisane ljubljanske kronike Martin Krpan se je pojavil na Poljanah. — Tragedija ljubljanske mladenke. - Kandidat smrti. Hlapec Jože je pravi hrust. Iz njegove širokoplece in visoke postave valovi zdravje. Kjer primejo njegove misičave roke, tam je joj. Te dni se je Jože izkazal pravega Martina Krpana, ki mu je za dojuiinek kaj malo pohrustati tako par napadalcev. Jože je zaposlen kot hlapec pri nekem gostilničarju tam na Poljanah. Bil je v sredo velik živinski sejem. Prišlo je od vseh strani mnogo kmetov in konjskih mešetarjev. Posestnik Lojze in njegov prijatelj Janez sta se utaborila na dvorišču gostilne kjer je gospodaril hlapec Jože. Po sejmu je kmetic Lojze zapazil, da mu je izginil oves, ki ga je položil konjem v lobanje. Prijel je hlapca in ga pobaral: — Hej, ti veliki hlapec, kam je izginil moj oves? — Kaj te to briga? Ce hočeš, jo dobi I kar takoj po grbi! se je odrezal Jože in ge postavil v borbeno pozicijo. — Ta je pa lepa, da mi hlapec jemlje oves! Prinesi ga nazaj! Poznam take tiče. Oves si skril in ga bos drugim prodal, je protestiral kmet. — Tako se ne greva! Tu imate plačilo za svoje obrekovanje! In Jože je že sunil kmeta Lojzeta v obraz, da se mu je posvetilo sedem velikih solne. To je videl kmetov prijatelj Janez ter mu pohitel na pomoč. V nekaj minutah je že ležal na tleh, kakor je dolg in širok. Prišli so nato na pomoč Lojzetu še trije Dobrepoljčani, ki pa so jo tudi skupili jmi glavah. Jože 6e je nato razkoraČil na dvorišču in zmagoslavno vihtel v rokah gor-jaco. .. Imel pa bo sitnosti pred sodnikom, kajti kmetje so Jožetovo junaštvo opisali stražniku, ki je sestavil protokol. Ta ni? kaj lepo ne govori o Jožetu in njegovih činih ... Romati bo moral v špehovko<. • Poznavalec ljubljanskega življenja je pravil pretresljivo, resnično zgodbo, polno tragike, o lepi mladenki Slavki, Ljubljančanki. Slavka je lepo in stanovito dekle. V zgodnji mladosti ni okusila v vsej globini prave ia iskrene materine ljubezni. Živela je pri tujih ljudeh na deželi. Pozneje se je preselila k materi, ki se je morala tudi boriti za vsakdanji kruh, a so ji začle pešati one sočne moči lepe in mlade ženske. Okusila je kmalu vse navidezne sladkosti ljubljanskega življenja. Rajala je v družbi kavalirjev. Pozneje je izginila v tujino. Živela je vesel n in razkošno. Sedaj se je potrta in duševno razdvojena vrnila v Ljubljano. Prijeli so jo, ker ni bilo Čuvarjem morale všeč njeno svobodoljubno življenje. Pred policijskim nadzornikom je stala popolnoma resignirana. Nadzornik jo je po očetovsko začel svariti, toda ona je malomarno odgovarjala. — Kaj bo Slavka s teboj? Kod si hodila po svetu? Saj si bila včasi pošteno in pri ino dekle? — Da! Bila sem pridna. A sedaj divjam okrog. Nimam krova, nimam strehe in ne materine ljubezni. Kaj hočem še od tega sveta ? — Pa naučila bi se kakega dela in oprijela poštenega poklica? Saj si talentirana, zakaj se nočeš učiti? — Prepozno je! Ko je padel na mojo mater pred leti oni težki pečat, od takrat im bila tudi jaz zaznamovana. Ali veste, kaj se to pravi, če vas v podjetju po strani gledajo in se zaničljivo pogovarjajo? Tako je bilo z menoj ... Slavka je telesno izmučena odhajala iz policije v bolnico ... Zjutraj je bilo... Krasno majsko jutro. Rožnik je blestel v solnčnih žarkih. Neka deklica je opazila, da so nekaj tam v gozdu pod drevesom ziblje in guglje. Letela je k neki skupini šetalcev in vsa zasopla naznanila: — Oh! Ah! Pomoč! Tam se hoče nekdo obe-si-ti-i! Družba se je debelo spogledala Nato je neki močnejši mož odhitel na označeno mesto in opazil, da se je res neki mladenič povišal za nek-jj centimetrov nad zemljo. Odrezal je vrv. Ko jo prišel mladenič k zavesti, je zarohnel: — Zakaj niste pustili človeku božjemu, da bi umrl, kakor si je sam izbra! Odhajal je vznevoljen proti domu ... Borzna poročila Zagrebška borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Curin 10.955, Pariz 223.50, London 276.70, Newyork tfJfl Milan 302, Praga 168.70. Berlin 13.51, Dunaj 802. INOZEMSKE BORZE. — Curth: Beograd 9.13. Pariz 30.37, London 213675. Newyork 520, Milan 36.37, Praga 15.40, Dunaj 73.30. — Trsi: Beograd 33.20, London 91 '*>, Newyork 18.95, Pariz 74.25, Praga 56.15, Curih 364. Ljubljanska porota V Ljubljani so doslej razpisane sledeče porotne razprave: 16. maja proti Alojzu Ste-fetu radi težke telesne poškodbe; 17. t. u». proti Francetu Leskovcu radi poskuseneza posilistva in Janezu Urhu radi uboja; a fV maja proti Joži Lombarju radi hudodelska tatvine, goljufije m poneverbe. 24 15 Srobovi vzornih duhovnikov Gregor Einspielcr — Anton Gabron — Jakob Aljaž, Mortuos plango, vivos voco. Pomlad, ki je prišla v deželo, je tekom zadnjih dni zatisnlla za vekomaj oči trem vzornim slovenskim duhovnikom. Med cvetjem, ki krasi Slovenske gorice, je izdihnil Gregor Einspieler. Daleč od ljubljene Koroške, ki onstran naših planin vsa otožna sanja pomlad pod tujo oblastjo, je izdihnil župnik A. Gabron. A ob vznožju naših gorenjskih velikanov, ki v spomladnem solncu v marmorni belini kipe v modro nebo, polagajo danes v grob triglavskega župnika Jakoba Aljaža. Opisali so listi njihove zasluge, orisali tragedijo prvih dveh in poveličali plodonosno delo poslednjega. Pri vsem tem se vzbuja v Človeku žalovanje ob zavesti, da smo položili v grob tri kre-menite predstavnike one stare duhovniške garde, ki je včasi bila tako ozko zvezana s slovenskim ljudstvom, da je uživala nedeljeno in neomejeno ljubezen. Koliko je Einspieler storil za slovensko ljudstvo, a posebej še za svoje koroške rojake! Bil je njihov pravi pastir v dušnem življenju, obenem pa njihov vojskovodja v odpornih borbah za obstoj in za narodne pravice. Plačilo njegove neumorne delavnosti pa je bilo, da je v zmedi ob plebiscitu moral v najhujši zimi pobegniti s koroškega ozemlja. Romal je iz kraja v kraj, brez imovine in brez podpore. Privatniki so se zavzeli zanj in škof Napotnik je na smrtni postelji podpisal dekret, s katerim mu je dal župnijo pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah. Gabron, skočidolski župnik, je bil narodna grča, kakršnih morda nimamo več. Ves je živel v slovanstvu in če si kdaj koli imeli priliko govoriti ž njim, si čutil, da njegova duša izžareva zares nekako rusko dobrohotnost. Narodnjak in dobričina, ki mu ni bilo para. Z bedno culico je ob plebiscitu pobegnil iz Koroške in prišel skozi predor pri Pod-roščici na Kranjsko. Sam ni imel kakor Kristus, kamor bi položil svojo trudno glavo. Samo njegova ljubezen ni poznala meja. Z bednimi kronicami je še vedno v Mariboru v jeseni vodil mlade študente v gimnazijo in se očetovsko zavzemal za nje. Po dolgotrajnem bole-hanju je letošnja pomlad tudi njemu končala življenje v ljubljanskem Leo-nišču. Aljaž! Ni ga slovenskega človeka, niti starca, niti otroka, ki ne bi poznal njegovega imena. Zakaj v imenu samem je nekaka teža in gorenjska kremeni-tost, kakršen ie bil jedrnati Aljaž sam v svoji planinski naravi in kakor je bilo tehtno njegovo delo. Danes ga polagajo k večnemu počitku. To so bili duhovniki, zares pravi sinovi rodu, iz katerega so izšli in za katerega so delali, ne meneč se za stran-karstvo in malenkostno politično huj-skaštvo. Vsi naši duhovniki so včasi bili taki in če se že niso popolnoma iz-občevali od strankarsko-političnega boja, so bili vsaj znosni, pošteni nasprotniki. Za razliko med nekdanjim duhovni-štvom in današnjim, ki se je slepo vpreglo v politično hujskaštvo in ne štedi niti svetih prostorov za svestno krivično in neosnovano farizejsko gonjo proti vsemu, kar je naprednega in svobod oumnega, je pač dovolj fatalno dejstvo, da se ravno ob pokopu treh vzornih duhovnikov, zadnjih redkih predstavnikov nekdanje stare garde, uveljavlja — kancelparagraf. Mortuos plango, vivos voco. Naj nam bo smrt treh, ki so ob letošnjem prerajanju narave odšli v večnost, opomin tudi za prerod v političnem življenju. Rodoljub. Pisane zgodbe iz naših krajev Velik vlom v Osijeku. ■— Bosonog okoli sveta« — Oproščena padarica. V Osijeku je povzročil te dni veliko razburjenost drzen vlom, ki je bil izvršen v noči od srede na četrtek v tam oš-njo tovarno pohištva »Tvorum«. Neznani razbojniki so izrabili viharno noč, ko je razsajalo nad mestom hudo neurje in se je vse stiskalo pod vami krov. Nočni Čuvaj, neki 19-letni fant, je naslednje jutro ves preplašen prihitel k ravnatelju podjetja in mu prijavil, kaj sc je ponoči zgodilo. Po njegovem pripovedovanju so prišli v času najhujše nevihte maskirani razbojniki, okoli deset mož, ga prijeli in pretepli, »nato pa mu odvzeli ključe in vdrli v blagajniške prostore. Najprej so se v njegovi navzočnosti lotili glavne blagajne. Ker pa je bila pretežka — blagajna tehta 39 meterskih stotov — je niso mogli premakniti in so se zato omejili le na manjšo blagajno. Na dvorišču so vzeli tovorni voz in naložili nanj blagajno, nato pa jo odpeljali na polje, kjer so jo s sekirami razbili. Dokumente, ki so jih našli v blagajni, so zažgali, gotovino, nekaj nad 18.000 Din — pa so si razdelili med seboj. Nočnega čuvaja so nato še enkrat premikastili, potem pa sta ga dva razbojnika spremila do mesta in izginila. Razbito blagajno so pustili sredi polja. Policija je uvedla takoj preiskavo, ki pa je ostala doslej brezuspešna. Vlom, ki je eden najdrznejših, kar jih je bilo v zadnjem času v Osijeku, je povzročil v mestu veliko senzacijo. Ljudstvo je zelo razburjeno in se boji, da bi se ne pojavila zopet kaka Čarugo va banda. V Rogatici je včeraj ustavil orožnik malega, „edva Mletnega dečka, ki je po svoji zunanjosti zbudil njegov sum. Dečko je bil bos in raztrgan, gologlav, neumit in sploh pravcati vagabund, — Kam, pa kam? ga je ogovoril orožni! . — Dečko ga je dobrodušno pogle* dal, se nasmehnil in se korajžno od* rezas: — Okoli sveta! Orožnik ni bil nič kaj razpoložen za take šale in je dečka bolj trdo pri* jel. Toda Peter Šimoga, kakor se piše junak te zgodbe, je vztrajal pri svoji trditvi. Mladi globetrotter je nato razložil svojo zgodbo. Doma je iz Odre v okol. Zagreba. Večkrat je slišal in čital o mladih ljudeh, ki potujejo po svetu. Tudi njega je že od nekdaj zanimala geografija in že v šolskih klopeh je go* jil vročo željo, da bi si razgeldal svet in njegova čudesa. Lani jeseni je do* končal šolo in takrat je sklenil, da se ob prvi priliki napoti po svetu. Letos na novega leta se mu je za* zdelo, da bi bil čas, da izvrši svoj na* klep. Doma za take načrte niso bili nič kaj navdušeni in so ga določili za svinj* skega pastirja, toda Peterček za ta po* klic ni čutil nobenega nagnjenja. Zato je povezal culico in brez slovesa zapu* stil rodno hišo. Najprej je krenil v Bosno, kjer pa ni imel sreče. Že v Sa* rajevu ga je prijela policija in ga po zaslišanju odpremila nazaj domov. Dali so mu nakazilo za prosto vožnjo, toda Peterčka ta nezgoda ni ustrašila. Me? sto domov je krenil naprej proti Mo* starju in od tam v Srbijo, dokler ni prišel v Rogatico, kjer ga je ponovno ustavil čuvar javne varnosti. Spotoma se je preživljal, kakor je pač nanesla prilika. Tu je pomagal pri kakem delu in si zaslužil košček kruha, tam je tr* kal na usmiljena srca, a če ni bilo dru* gače, se tudi ni ustrašil pete božje za* povedi. Pretrpel je mraz, lakoto in vročino, a vseeno je še vedno odločen, da nadaljuje svoje potovanje. Orožnik ga je nato očetovsko pogo* stil, mu privoščil pardnevni počitek, potem pa bo romal zopet nazaj v oče* tovo hišo, kjer ga gotovo že pogrešajo, kajti sezona svinjskih pastirjev se je že- pričela... V Šumadiji je lansko leto zaslovela neka priletna ženska, Ana Vasović, ki je znala lečiti razne bolezni, zlasti pa Franfc fleller: 13 Novi Napoleon Roman. Takoj sem strgal s Čela ruto in planil k oknu sobe, kamor so me zaprli. Okno je bilo z arhitektonlčno preračunljivostjo narejeno bliže stropa kakor tal, vendar pa ne tako visoko, da bi se ne videlo iz sobe. Vse. kar sem videl, je bila divja skalnata dolina, nad katero je viselo sinje južno nočno nebo. Šele zdaj sem si ogledal sobo, ki mi y> je dala korziška gostoljubnost. Takoj moram reči, da je bila spartanska. Pet korakov v eni, tri in pol v drugi smeri. Štiri lesene stene, majhno okence, postelja, stol, miza in umivalnik. Na mizi stearinova sveča v železnem svečniku. To je bilo vse. Komiort sicer ni bil presenetljiv, pač pa so bile stene umetniško okrašene. Obe krajši steni sta bili polni reprodukcij. Čijih posebnost ie bila. da so imele brez razlike isti motiv: Napoleona. Napoleon pri Arcoli. Napoleon pri Austerlitzu, Napoleon pri vhodu v Milan. Na eni daljših sten sta viseli dve veliki reprodukciji, ena Davidova slika: Napoleon deli orle na Chamo de Mars, druga pa Chlaude Vemetova slika: Napoleon v bitki pri Austerlitzu. Na prvi se je videl možic s Korzike s cesarsko krono na glavi, kako deli z imnera'tor-skim dostojanstvom svoiim navdušenim vojakom antična odlikovania novega cesarstva. Na drugI sliki ie stal sredi dvanajstih maršalov, ovenčan z zmago, strašen v žarkih austerliškeea solnca, kakor da je sam solnčno božanstvo. Toda na nasprotni steni ie visela reprodukcija zadnjega napoleonskega umetniškega dela, ki mi ie bilo neznano. Reprodukcija je bila Dosneta po sliki Horaca Verneta. Na sliki se vidi sredi vrb-žalujk skalnati grob na Sv, Heleni. Nebo pokrivajo črni oblaki, kamen je odvaljen, iz groba vstaja z vencem zmage v roki in z žarečim sijajem okrog glave on, ki ga je pripela Evropa k skalnatemu otoku kakor drugega Prometeja. Pod sliko pa naoi9! — On se vrne! Dolgo sem zrl na to reprodukcijo. Vse, kar se ie tikalo moža s Korzike, je vedno razžigalo moio fantazijo. Toda tu na njegovem rojstnem otoku so vDlivale slike njegove slave sugestiv- ženske, ki so kar drvele od vseh strani v njeno zapuščeno kočo. Spoznala se je na uroke, le čila je tuberkulozo, od* pravljala bolečine v želodcu, a najbolj so jo oboževale ženske, katerim je zna* la v vsakem slučaju pomagati. Kuhala je čaje, ki so povečali zakonski blago* slov, pa take, ki so ga preprečili Kaj čudo, če se je njen glas siril in če so mestni zdravniki kmalu začeli pogre* sati svoje pacijente Dasi je redarstvo v južnih krajih še povsod v cvetju, jc Ano začela zašle* dovati roka pravice. Na zatožno klop pa jo je spravila ženska, kateri je ho* tela pomagati v nesreči. 2ena nekega kmeta jc namreč porodila svojemu možu že nad en tucat otrok. Razumljivo je, da sta se mož in žena bala nadalj* njega blagoslova. Zato je žena v po* novnem slučaju stopila tja v Užice k Ani in jo prosila pomoči. Za par ^bank» ji je Ana zvarila čaj, ki naj bi preprečil porast potomstva. Toda uči* nek je izostal. Tudi druga, močnejša mešanica ni nič zalegla. Zato se je iz* kušena padarica odločila za operacijo. Toda ta operacija je izpadla tako ne* srečno, da je ženska umrla. Okrožno sodišče v Užici je Ano po dolgotrajni razpravi obsodilo na pet let ječe. Včeraj pa se je vršila pred apelacijskim sodiščem v Beogradu po* novno razprava, pri kateri je bila Ana na veliko veselje njenih znancev in pa* cijentov oproščena, ker se sodišče ni moglo uveriti o njeni krivdi. Zadovolji na je krenila s prvim vlakom nazaj v Užicc, kjer so jo že čakali razni stari in novi pacijenti. Praznik vseh mater V nedeljo 15. t. m. 6e vrši v počaš^enje mater Jugoslavije po vsej državi Materinski dan, ki ga prirede v Narodnem ženskem Savezu včlanjena ženska društva skupno s Pomladkom Rdečega križa. To je prvikrat, da se pri nas hkratu v vsej državi proslavlja ime mater in se manifestira zasluženo priznanje in spoštovanje za veliko, požrtvovalno in nesebično ljubezen matere do rodbine, človeštva in države. Združeno slovensko ženstvo v Ljubljani priredi v proslavo Materinskega dne v soboto dne 14. t. m. ob 8. zvečer na univerzi javno predavanje. Predava arhivar ljubljanskega gledališča g. Ciril Debevc o materi Ivana Cankarja. V nedeljo, dne 15. t. m., predavata v dvorani mestnega magistrata ob 11. dopoldne še ge. Mira Engelmanova i u Al. Štebijeva o delu matere, njenem pomenu v obitelji in družbi ter o njenih pravicah in dolžnostih z ozirom na zakonik. Vse nedeljsko dopoldne se vrši Cvetlični dan v korist siromašnih mater ter v ]počaščen je mater vobče. Mož, sin, hči: kupite in ponesite materi cvetko v priznanje njenih zaslug, v viden znak Vaše ljubezni, — ako je ni več med živimi, položite kito cvetja na njen grob! V nedeljo popoldne je v Tivoliju mladinska prireditev. Sodelujejo ljubljanske osnovne, meščanske in srednje šole. Vstop je prost. Na prošnjo Narodnega ženskega Saveza je ministrstvo prosvete pozvalo vsa šolska vodstva, naj vsak razred posveti v soboto, 14. t. m. po eno učno uro spominu mater© z deklamacijami, kratkimi predavanji, spis-nimi nalogami i. dr. ter naj bodo v pomoč ženskim organizacijam pri prirejanju Materinskega dne. Težave tujskega prometa Društvo »Putnik« — tako pripoveduje beogradska >Politika* — je zadnje čase izvedlo nekaj uspelih ekskurzij inozemcev po naši državi. Skupine Nemcev, Dancev in Belgijcev so odšle iz naše države vrlo zadovoljne z organizacijo potovanja in z vsem, kar so videle na poti. A to ni malega p> mena za našo državo, ker je treba vedeti, da je društvo >Putnik< lani v inozemstvu prodalo za 75 milijonov Din železniških kart. Iz tega se lahko zaključi, koliko so inozem-ci pustili pri nap denarja za časa svojega bivanja v naši državi. Ali Često se zgodi, da stvari ne gredo tako gladko. Po velesejmu v Lipskem se je Bkupina nemških industrijcev in inženjerjev odločila na pot Sirom naše države. Obrnili so se na »Putnika«, da jim določi program potovanja in uredi vse potrebno. Izvršilo se je — aH ko so Nemci ravne hoteli kreniti na pot, jim je bilo iz Beograda sporočeno, da morajo potovanje odgoditi, ker v Beogradu ni stanovanj. Namreč: stanovanja, rezervirana za Nemce, so bila rekvirirana za bizantologe. Nekaj sličnoga se je zgodilo z drugo skupino inozemcev. Ko so prišli v Dubrovnik in se zglasili v hotelu, kjer so zanje bile že pred 10 dnevi naročne sobe, jim je bilo rečeno: nejše kakor kjerkoli drugod. V duhu sem videl nepregledne množice, drhteče pod besedo ali kretnjo Njejra, edinega, majhnega, toda vse premagujoče-ga. Samo s prstom je ganil in Avstrija je ležala v prahu; drugi mijdiai in Pru-sija ie ležala v prahu: kralii in cesarji so tekmovali med seboj za njegovo naklonjenost; vsa Evropa od Finskega za* liva do Gibraltarja je drhtela ored topniškim poročnikom s Korzike. Kaj je ostalo od njesove titanske veličine? Kaj res ni ostalo razen groba pri Invalidih nič? Ali nisem nekje čital. da živi njegov spomin daleč v ruskih stepah še vedno, dasi je njegova zvezda zatonila že pred sto leti? Prav zdi se mL da sem nekje čital ali slišal praviti, da govore ruski kmetie. čilih zemlJo ie teptal na svojih stotih vojnih elksoedicijah, o njem isto, kar nravi napis na sliki: »On se vrne!« A tu, na njegovem rodnem otoku, med ljudmi, ki so videli, kako se je dvignil iz nič do slave in sijaja, s katerim se ne morejo kosati niti rimski cesarji, mar tu čez borih sto let od njegove veličine ni ostalo nič? Mar ni bilo tu nobenih spominov, nobene le-sende? To ie bilo res čudno. Naenkrat sein se zdramil iz opojne zarnilljenostl. zdramil me ie pogled na — Sobe so zasedene. — Ampak mi smo pravočasno naročili, da nam rezervirate sobe I — Res, javili ste, toda nismo vedeli ali boste zares- prišli. Hvala bogu se je vodja ekskurzije dobro domislil in je goste odvedel v Kupare, kjer so se lepo namestili v čeških hotelih. Tako je bila situacija rešena! Penili Rajal - lana G RAD O pri Trstu 1062 Prvorazredna lisa, ležeča nri morju, z vsemi udobnostmi. Izvrstna duna]:ka kuhinja Zmerne cene. Prospekti. Lastnik: Li.:bl aučan Beneaet:c Naši rojaki v Ameriki O lepem uspehu mladega Slovenca, poročnika Ivana Šebata. poročajo ameriški listi. Mladi Slovenec študira pravo na sloviti univerzi v Illinois, obenem pa hoče napraviti častniški tečaj. Radi svoje izredne nadarjenosti je bil nedavno povišan v poročnika, te dni pa ie dobil prvo nagrado za jahanje. Tekmovalo je okoli 300 mladih častnikov in zato je za našega rojaka laskavo priznanje tem častnejše. V ChishoLmu, dnžava .Minnestta, je rodbini Pleše umrl 131etni sin Bronislav. — V kraju La Salle je po dolgi in mučni bolezni umrla rojakinja Josipina Ocepek. — V Cle-velandu je umrla Rozalija Vidmar v starosti 32 let. — V kraju Kivzua je preminula v visoki starosti 75 let Ivana Bertol. Sport — Iz SHP (službeno). Prvenstvena tek* ma Maribor — Ilirija so vsled tehničnih ovir preloži na poznejši termin. Ex praesi* dio se dovoli SK Iliriji prijateljsko tekmo s SK Concodijo dne 8. t. m. v Zagrebu. — Tajnik. — ///. Kolo kazenskega prvenstva. Prh morje — Atena. V tretjem kolu hazenskega prvestva, ki se vrši jutri dopoldne ob 11. na igrišču Atene, nastopita družini Atene in Primorja. Tekma obeta prinesti jako za* nimiv sport, ker sta se obe družini temeljito pripravili na to srečanje, zavedajoč se, da je prisojeno onemu, ki v tej tekmi podleže, zadnje mesto v prvenstveni tabeli. Oba na* tprotnika imata več ali manj enake izglede, vendar pa bo morala Atena, ako hoče iz* siliti zmagovit ali pa vsaj neodločen rezul* tat, napeti vse sile. Njeno stališče bo na* pram rutinirani družini Primorja jako te* žavno, zlasti ker mora nastopiti z nekate* rimi novimi močmi, ki to pot prvič javno nastopijo. Primorje, ki razpolago trenevtno z močno in lepo vigrano družino, svojega r.asprotnika ne bo smelo podcenjevati, ker doživi sicer lahko prav neprijetno presene* čenje. Za tekmo vlada veliko zanimanje, ker bo njen izid odločal, kakor smo orne* nili že zgodaj, o placementu za zadnje in predzadnje mesto v prvenstveni tabeli. — Tekmo sodi g Doberlet. — V Novem mestu odigrata jutri prven* stveno nogometno tekmo tamkajšnji SK Elan in SK Javornik z Rakeka. Elan in Javornik sta uvrščena v prvenstveno tek* movanje II. razreda ljubljanskega okrožja LNP na ta način, da igrata po pokalnem sistemu najprej med seboj, zmagovalec iz* med njih p-i koncem pomladne sezone s prvakom II. razreda v Ljubljani. V Novem mestu vlada za jutrišnjo tekmo z ozirom na njen značaj posebno veliko zanimanje. — Ilirija : Maribor. Jutri, v nedeljo ob 17. na igrišču Ilirije. Nogometno moštvo I. SSK Maribora, ki gostuje jutri v Ljub* ljani, spada med najmočnejša naša domača moštva. Poleg hitre in požrtvovalne igTe, s katero se je odlikoval v prejšnjih sezo* nah, je pridobil Maribor pod vodstvom trenerja \Veninga lani tudi v taktičnem pogledu in na tehniki. Danes igra dober, povsem moderen nogomet in predstavlja opasnega protivnika tudi za najboljši klub. Omenilis mo že, da pridobi jutrišnja tek* ma na zanimivosti, ker se bo dalo na SSK Mariboru dosti točno presoditi šanse, s katerimi stopi Ilirija drugo nedeljo v pr* venstveni finale LNP»a z mariborskim Ra» pidorn. Ilirija postavi jutri večinoma isto moštvo, ki bo igralo z Rapidom. — Igra so ob vsakem vremenu. — Ob ugodnem vremenu igrata ob 15.30 predtekmo SK Re* ka in kombinirano moštvo Ilirije. — Jutrišnje prvenstvene tekme v Ljub* I Jani. Igrišče Primorja ob 10. Hermes rez. : Primorje rez.% ob 14.30 Svoboda : Slavit*, ob 16. Hermes : Primorje. Ob zaključku prvenstvenega tekmovanja ljublj. I. razre* da se sestaneta jutri v Primorju in Henne* su dva tradicijonalna tekmeca. Prvenstve* ne tekme med njima so bile vedno napete » prozaični električni zvonec. Bil je pri vratih, a nad njim ie bila se ena umetnina — ne, zmotil sem se, bil ie samo plakat. In ta plakat se ie elasil v nasprotju z zagonetno okolico takole: Hotel Napoleona Velikega. § 1. Ta soba soada v kategorijo 2. Cena 50 fres. dnevno. § 2, Jedila se serviraio v sobi. Pritisnite enkrat na zvonec (plačilni natakar). § 3. Potniki brez prtljage ali z majhno prtljago morajo poravnati račune takoj. § 4. Goste nujno oDOzariamo, naj se vedo mirno in tiho. Vsako motenje sosedov s kričanjem ali teotaniem po tleh, odnosno razbijanjem po stenah ie strogo prepovedano. Goste tudi zelo resno svarimo, naj se ne nagibliejo skozi okna. § 5. Vsaka kršitev hotelskih pravil se kaznuje po hotelskem redu. M. M. Za ravnateljstvo: Glede na to obiavo mi ni oreostajalo drugega, nego pritisniti energično na električni gumb. Rezultat je bil takoi tu. Cez hip je nekdo potrkal, vrata so se odprla in n« in ostre, rezultati vedno tesni, jeseni n. pr. 2 : 2 in 3 : 2 za Hermesa. Ze radi neugod« no pozicijo Hermes" v prvenstveni tabeli se more tudi za jutrišnjo srečanje >klepati na napeto tekmo. — Igra med dn::< razred« no dvojico Slavijo in Svobodo je vsaj 1 Slavijo, ki Stoji d slej na čelu p;v. tab . . odločilnega pome..a. Zadnie srečanje med njima je končalo 2 : 1 za Svobodo. Tudi v tej tekmi je pričakovati ostre LKfDe. — V prvenstveno tekmo reze:"V Primorja m Hermesa gre kot favorit re/erva Primorja. žBetežnica KOLEDAR. Danes: Sobota, 7. maji 1927; katoličani: Stanislav; pravoslavni: 24. aprila, Sava. Jutri: 8. maja 1917; katoličani: Mihajlo; pravoslavni: 25. aprila. Marko. Današnje prireditve. Gledališča: Drama: *Danes bomo ti-či<. — Opera: > Večni mornare. B. Kino Matira: »Stanley<. Ob 15. nastop šolske mladine na letri'-m telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju. Predavanja: Ob 16. v Areni NarodMffa doma: Prof. Majcen: >Vera in politika*. _ Ob 18. na univerzi: Prof. g. Millet: »Znamenite starine v nali državic. Akademija »Ljubljanske trezne mladinec ob 20. v areni Narodnega doma. Prireditve v nedeljo. Gledališča: Drama: »Lumpacij vn^a-bundc. — Opera: >Orlovt. Kino Matira: »Stanlev«. Film ZKD: Ob 9.30 in 11.: >Mou:it Everestc. Jurjevanje na Gradu. Pričetek ob 9. dopoldne. Dežurne lekarne. Danes in jutri: Sušnik, Marijin trg; Ku-ralt, Gosposvetska cesta. Gripe, prehiaje, revme nas najbolj sigurno obvaruje «BRAZAY» francosko žganje* zrJc zaši. Dobiva se povsod. Stanovanjska kriza pri nas in drugod Moderno države posvečajo stanovanjskemu problemu vso pažnjo ter so ie od v*ejia početka začele reševati stanovanjsko krizo na ta način, da so kar najbolj pospeSevalo gradbo novih stanovanj. Na Češkoslovaškem, v Nemčiji in na Angleškem jo država s sv.~ jimi sredstvi zgadila cele nove kolonije, pj-leg tega pa podpirala privatno gradbeno akcijo z dovoljevanjem dolgoročnih cenenih posojil in kar največjimi davčnimi olajšavami. Posledica tega je bila, da se je ie v prvih povojnih letih pričelo zidati nove stanovanjske hise in tako število stanovanj od leta do leta povečalo. Glasom statističnih podatkov so tekom zadnjih štirih let sezidali na Angleškem nad 700.000 novih stanovanj. V Nemčiji so samo 1. 1926. zgradili 178.000 stanovanj sk i h hiš, lansko leto pa m je to Število celo podvojilo. Tudi na Češkoslovaškem je država storila vse, da kar najbolj omili vladajočo stanovanjsko bedo. Kakor poročajo če>ki listi, je samo za letoSnje leto projektiranih nad 300.000 novih stanovanj. V petih letih računajo, da bodo na ta način zgradili poldrugi milijon novih stanovanj tako, da ho »sleherna družina mogla ustanoviti v zdravem in modernim zahtevam odgovarjajočem banovanju. Pri nas smo žal Se daleč od tega, da bi lahko resno govorili o omiljenju stanovanjske bede. To, kar je tekom iftdnjUl ustvarila na tem polju privatna gradbena akcija, je tako malenkostno v primeri z vladajočim pomanjkanjem stanovanj vobče, £e bolj pa v primeri s pomanjkanjem zdravih, vsem higijeničnim zahtevam danaSnje dobo odgovarjajočim zahtevam, da še dolgo ne bomo mogli govoriti o odpravi stanovanjska bede. Največjo krivdo na tem nosi pri nas pač država, ki v tem pogledu ni poka/, ila pravega razumevanja in ba5 letos sto m pred težkimi pretresljaji, ki jih bo nedvomno povzročila ukinitev več ali manj že iluzorne stanovanjske zaščite. Tudi oblačne skupSČine temu problemu niso posvetile one pozornosti, ki bi bila potrebna in kakor se je splošno pričakovalo. pragu ie stal mož v natakarskem smokingu. Bil je našopirjen in svetil se je kakor bi bil namazan z oljem. Imel ie za-llsce, ki spadajo do stari tradicij k dostojanstvu plačilnega. Niegova usta so se prijazno smehljala in nietfove mišice so se Dod rokavi svareče napenjale. V splošnem te bil od pete do g];t\ e plačilni, kakršnega bi mogel človek pričakovati Napoleona Velikega. — Monsieur želi? — Kai imate za kosilo? — Ah. vse. kar si morete mislltL Postrvi, svinjska reberca, telečie kotlete, roastbeaf... Postrvi? Svirtiska reberca? — To so specijalitete Korzike in hotela. — Zelo me veseli. Prinesite mi torej kuhano postrv v holandski omaki in porcijo svinjskih rebrj. — Kai boste oa pili? Bordeaux, burgimdsko ali korziško vino? Steklenico dobreira korziSkega vina. -— Nonsieur ima prav. Vsak čJovek mora rabiti jezik dotične dežele, kamor ga zanese usoda, in piti nieno vino, w se mu godi povsod dobro. — Vidim, da ste filozof. Toda povej-t* ntf; rn*r ni tu skupne jodilnice?. 09 Javna telovadba ljubljanskega dfjaštva Predpriprave končane. — Največja dijaška prireditev. — Spored zanimivega telovadnega nastopa. Predpriprave za veliko javno telo* vadbo dijaštva srednjih šol. učiteljišč in meščanskih šol, ki bo v nedeljo dne 8. maja ob 3. uri popoldne na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju, so pri koncu. Dijaki in dija* kinje so se vadili zadnje dni z največjo paro v vajah za nastop, ker hočejo po* kazati svojim staršem in najširši jav* noisti dobre in lepe sadove svojega truda in dati s tem najlepše zadošče* nje svojim požrtvovalnim učiteljem — prirediteljem nastopa. Tako velike di* jaške javne telovadbe, pri kateri bi so* delovalo 3000 dijakov in dijakinj, ni videla Še niti Ljubljana niti koje drugo mesto v naši državi. S hkratnimi skup* nimi prostimi vajami bo nastopilo na« enkrat čez 1000 dijakov nižjega oddel* ka. V štirih mogočnih kolonah po 25 deseterostopov bodo prikorakali strum* nih korakov na telovadišče, ga napol* nili in izvajali tri lepe proste vaje po taktu godbe. In proste vaje dijakov višjih razredov! Težje in efektnejše so od njih za nižji oddelek, primerne za njihovo starost in telesni razvoj. Po« sebno tretja prosta bo imponirala po svoji lepi kompoziciji, slikah in nalašč za njo setavljeni godbi. Nič manj in morda še bolj nas bodo navdušile dija* kinje s svojim nastopom. Ves nastop se bo vršil točno po že priobčenem sporedu. Oblačilnice za dijakinje so na vele* sejmu v paviljonu H, za dijake niz. od* delka v I. drž. gimn., za dijake viš. oddelka v areni Narodnega doma in v Narodnem domu. Da so stroški za obleke za nastop kolikor mogoče majhni, bodo nastopili dijaki nižjega oddelka v kratkih črnih hlačah, imeli bodo navadne bele srajce okoli vratu podvite na znotraj, brez nogavic in na nogah črne sprehodne čevlje. Dijaki višjega oddelka bodo tudi oblečeni tako, samo da bodo imeli na nogah copate. Istotako bodo oble* cene enotno dijakinje, primerno za nji* hov nastop. Vhod za občinstvo bo na južni stra* ni strani telovadišča tik ob bivšem kinu, kjer bodo vkorakali tudi vsi od* delki dijakov. Dijakinje vkorakajo z nasprotne strani, iz velesejmskega pro* štora. Začetek telovadnega nastopa bo točno ob 3. in bo v poldrugi uri, mor* da še prej, končan. Tako bo omogo* cena pravočasna vrnitev domov onim dijakom, ki sc vozijo v Ljubljano. Vstopnice: sedeži I. vrste po 15 dinarjev, II. po 10 Din in stojišča po 5 Din, so še danes naprodaj v pred* prodaji v Matični knjigarni na Kon« grešnem trgu, na dan prireditve pa pred telovadiščem. Posetite javno telovadbo ljubljanskega dijaštva v nedeljo 8. maja ob 3. po-:: poldne v Tivoliju! :: 1 SPORED javno telovadbe srednješolskega dijaštva je sledeči: 1. Proste vaje dijakov nižjega oddelka. 2. Proste vaje dijakinj nižjega oddelka. 3. Orodna telovadba in igre vseh di* jakov. 4. Štafetni tek dijakov. 5. Proste vaje dijakinj višjega oddelka. 6. Lepodržne vaje dijakinj. 7. Orodna telovadba in igre dijakinj. 8. Proste vaje dijakov višjega oddelka. Tekma v štafet nem teku med dijaki učiteljišča, realke, L in IL gimnazije se vrši takoj po orodni telovadbi in igrah dijakov. Za zmagovalce so darovale tvrdke Bonač, Jugoslovenska knjigarna, Tičar in Tiskovna zadruga vsaka po eno lepo darilo, za kar jim izrekajo prireditelji*člani društva telo* vadnih učiteljev v Ljubljani najtoplejšo za* hvalo. Darila bodo izročena zmagovalcem na telovadišču takoj po štafeti. Zdravniška postaja bo v pripravljenosti za eventualne poškodbe na telovadišču na Velesejmu v higijenskem paviljonu. Na te* lovadnem prostoru bosta pri deljen a dežur* nemu zdravniku, oziroma zdravnici dva skavta v pomoč. Dne žalostni ?likl naše socijalne bede Zbirališče in življenje brezposelnih ali HI. kora, kakor se sami v šali nazivajo. — Posledice brezposelnosti med našim žen-stvom. — Brezbrižnost javnosti napram perečemu vprašanju prostitucije« Tretji kor v Ljubljani? Tako so po svoje imenuje četa brezposelnih, ki se zbirajo na Krekovem trgu, pred Mestnim domom. Najraje pod onim starodavnim Vodnikovim kostanjem, kjer so včasih v senci postajali šolarji in lemenatarji. Kakor so ti prav za prav bili brezposelni ter so preganjali čas samo z modrovanji, lako gre tudi o današnjih njihovih naslednikih pod Vodnikovim kostanjem med Ljubljančani glas, da jih je »lajn poslušat« in da uganjajo >ta vePko politiko*. Od prvih, prav zgodnjih dopoldanskih ur, ko so začne na Vodnikovem trgu najži-vahneje razvijati branjevski promet, se dajo brezposelni tam ogrevati od pomladanskega solnca, se ozirajo za čiki, postajajo z rokami v hlačnih žepih, prestopajo z noge na nogo in se pogovarjajo o lepem vremenu, ki po ljubljanskih pojmih tudi spada v politiko, I>osebno letos, ko je enako zmešano in nagajivo. A o čem naj bi govorili drugem. Treslradani in prem raženi v vsakdanjem pomanjkanju so se že preko zime odvadili vseh nepotrebnih besed o mizeriji svojega življenja in so zadovoljni, ako vsaj Bog da nekaj vedrega vremena in pomladanskega solnca, Če že svet ne da zaslužka in kruha. To so mežje in fantje vseh starosti, vseh poklicev. Rudarji, zidarji, čevljarji, peki, frizerji in navadni delavci- Nov prirastek so tekom aprila dobili z reduciranimi državnimi uslužbenci. Zbrani so iz vseh slovenskih krajev. Mnogo jih je iz Prekmur-ja. Mnogi so naravnost iz Ljubljane, a vsi skupaj nimajo doma. Brezdomci so, tako rekoč brez vsega posvetnega, kakor svoj čas oni bedni filozof, ki je vse svoje nosil s seboj. Veže jih skupna beda in resignacija. Ravno zato je njihova torarišija tako močna, da so se krstili za tretji kor, kar zanje pol resno, pol ironično znači tradicijo tiste discipline in skupne korajže, ki so jo včasih znali pridigovati avstrijski feldvebeljni. Bomo takoj povedali, da je ljubljanski tretji kor zares disciplinirana organizacija! Namreč: brez pisanih statutov. Imajo svojega poglavarja, ki ga niso nikoli izvolili, pa se mu vsi pokoravajo. O njem pravijo, da zna najbolje voditi besedo in dajati komande. Ta ima evidenco nad vsemi. On odloča, kako sc bo razdelil denar, ki ga za vzajemne potrebščine pokloni ta ali oni član, ki je s kakim opravkom ali prigodnim delom prinesel v družbo vsaj enega >kovača<. Poglavarjeva kompetenca sega celo tako daleč, da razdeljuje nabrane cike. In v tem se ravno zrcali njihova krasna disciplina, da so solidarni tako rekoč do zadnjega beca. Svoje taborišče ima tretji kor tam doli v prikupni Stepanji vasi, ki slovi po lepoti pokrajine, v katero je posajena, po dobrih gostilnah in splošni gostoljubnosti prebivalcev. Pozimi je bila huda, ker je mraz pritiskal z ljubljanskega polja. Ali zdajle, ko se je razbrstela pomlad, je Stepanja vas posebno zvečer prizorišče one prave slovenske vaške romantike. Brezposelni možje in fantje se zvečer zbero pod lipo v bližini Novakove gostilne in se pomenkujejo. Će je kaj denarja v zalogi, stopijo na pijačo. Ako tega ni, pa je na razpolago fantovska volja, gre- do pod okna podražit dekleta: »Ljuba moja Meta ali Marjeta, luna je takšna kakor ena reta . . .< Ako pa ni niti denarja, niti fantovske volje, zapojo bolj potihem in se odpravijo na svoja ležišča: v štrausov, Baj-dov. Adamov kozolec ali v druge šupe. Tretji kor vstaja zarana. Ko še ni pri-kukalo solnce izza Golovca, že korakajo proti beli Ljubljani tok-tok, da vedo vsi prebivalci ob cesti: >Tretji kor marširale . . . V Ljubljani imajo svoj štacijon od jutra do večera pod Vodnikovim kostanjem. Čez dan se tudi razhajajo. Posebno radi gredo pogledat na platon pri glavnem kolodvoru, kjer se nalaga živina in les, in lahko pomagajo. Toda prava borza dela je pod Vodnikovim kostanjem. Potrebuješ moža za žaganje drv? Za prenašanje kakih zabojev? Za skladanje krompirja? Za deložacijo? Kar stopi tja in se pomeni! Večja dela prevzame tretji kor najraje akordno ali tako >počez<. Ta zaslužek je nato najbolj sigurna skupna glavnica za vsakdanje preživljanje. V splošnem so člani tretjega kora samo pošteni ljudje. Kolikor je med njimi kla-težev in nepoštenjakov, ne morejo za nje odgovarjati oni, ki jih ubija beda. Ta ali oni ima doma na kmetih ženo in otroke, sam pa se ugonablja v Ljubljani in čaka na delo. Tragedija današnje dobe, ko v naši toliko hvaljeni bogati državi številni zdravi in dela voljni ljudje ne morejo dobiti zaslužka niti za vsakdanji kruh, ti ne more postati očitnejša, kakor če stopiš na Vodnikov trg, kamor dan za dnem prihaja tretji kor. Iz dneva v dan se ponavljajo policijske zgodbe o dekletih, ki so zašla na stranpot a in se končno znašla pred policijskim komisarjem. Dekleta iz vseh slojev : kmetska, meščanska, zapuščena, brezposelna. Neizmerno tragiko izgubljenih, mladih življenj razodevajo včasi te zgodbe in zato smo hvaležni Društvu trgovskih in industrijskih nameščencev, ki je v pojmovanju žalostnih razmer prov sprožilo poziv k nujno potrebni anketi, navajajoč v svojem dopisni, naslovljenem na uredništvo, med drugim sledeče: — Med nesrečnicami so včasih tudi privatne in trgovske nameščenke. Ker nam je današnji gospodarski položaj le predobro znan, smo skoro primorani, se za stvar zanimati. Splošno je znano, da je kriza od dne do dne hujša, brezposelnost raste, ne nameščajo se skoraj nikjer nove moči, pač pa se stare odpuščajo. Mnogi nameščenci in nameščenke so brez posla, brez sredstev, brez svojcev. Kaj naj taki ljudje počno? Ali naj izvrše samomor? Je li čudno, ako katera takih zaide v skrajnem pomanjkanju na stranpota? Naše organizacije se sicer trudijo, da pomorejo svojemu članstvu, pa ?o žal brez moči, ker je val krize premočen in presplošen. 2e iz tega odstavka je dovolj razvidno, kje tiči temelj zla, Id se je v povojni dobi tudi pri nas strahovito razpaslo. Ne mine skoraj dan, da bi policijska oblast ne prijela ene ali več takih obžalovanja vrednih deklet. Policijski zapisniki nudijo globok vpogled v to žalostno poglavje današnje človeške družbe. Le malo jih jo, ki so po lastni krivdi zabredle tako globoko. Večina njih je žrtev žalostnih socijalnih razmer, pomanjka- nja dela in zaslužka. Kmetsko dekle, nepokvarjeno, pošteno in sramežljivo, požene z doma beda. Pride v mesto za kruhom. Kdo naj da danes vsem onim tisočem dela in kruha, ko baš oni srednji stan — uradni-štvo — ki je pred vojno zaposloval pretežni kontingent kmetskih deklet, sam tiči v skrajni bedi in si morajo uradniške žene in dekleta same iskati zaslužka. Tako dekle tava nekaj dni po mestu, dokler ne poidejo sredstva. In končno se znajde na cesti, brez sredstev. Pride ljubezniv moški, jo lepo nagovori, omami, nasiti in nato sledi — padec. Morda jo je naslednjega dne sram, v srcu sklepa, da ne stopi nikoli več na to opolzlo pot, a glad in pomanjkanje jo vnovič vržeta v naročje pohotni zverini. In slednjič se odvadi dela, privadi lahkoživemu življenju, pada vedno bolj in so znajde na — policiji. In po isti poti korakajo vse: bivše uradnice, zapuščene sirote, prevarane ženske in obupajoče matere. Vse končno pridejo na policijo. Pred komisarjem, ki ima z njimi opravka, se razgrinjajo žilostna poglavja romanov in tragedij. Toda on, kakor je morda dobrosrčen, jim ne more nuditi drugega, kakor da postopa po mrtvi črki pisanega paragrafa. Grešila si in zaslužiš kazen, kakor jo predpisuje zakon. Ta dva dni, ona teden dni, ta na sodišče, ki jo obsodi radi potepu-štva itd. na mesec, dva v prisilno delavnico, tretja radi bolezni v bolnico in po ozdravljenju v zapor. One, ki korakajo prvič v mračne ječe, jokajo, se kesajo in delajo sklepe. A pozneje, ko ne najdejo nikjer opore, ko jih po prestani kazni odgonskim potom spravijo v pristojne občine, v zasmeh in sramoto, beže proč od poštenih ljudi, ki jih smatrajo za žigosane, za izvržek, se vržejo nazaj v vrtinec mestnega nočnega življenja. In poštena človeška družba se zgraža nad njimi, moralizira, meče kamenje za njimi, a le redki so oni, ki so premišljali o tem, kako bi se tem žrtvam pomagalo, kako bi se jih vrnilo nazaj na pot dela in poštenja ter rešilo nadaljnega moralnega in telesnega propadanja. V drugih modernih državah si že dolgo prizadevajo naraščanje prostitucije praktično zajeziti, padle ne kaznovati, marveč jih zopet dvigniti na dostojanstvo človeštva. Posebna društva, posebne ustanove skrbe za take nesrečnice, z velikim uspehom jih vzgajajo in odvračajo od pogubnega življenja. Pri nas se doslej kljub vsemu moraliziranju in zgražanju ni v tem pogledu še ničesar storilo. K večjemu to, da so prej kontrolirano prostitucijo pognali na cesto in jo osvobodili vseh spon, da se tako še z večjim razmahom širi. Globoka je ta rana na telesu današnje družbe in treba bi bilo spretnega zdravnika, da bi jo ozdravil. Toda s samimi zakonskimi sankcijami, s preganjanjem in zapiranjem tega zla ne bo nobena oblast odpravila. Tu bo treba posnemati zgled modernih držav. Bila bi dolžnost državnih oblasti in raznih društev, da o tem razmišljajo. In bas v tem pogledu se nam zdi hvalevreden predlog Društva trgovskih in industrijskih nameščencev, ki pravi, da bi kazalo o vzrokih te moralne krize prirediti anketo in na podlagi vsestranskega obravnavanja izdelati primerne predloge, kako bi se najuspešneje dalo odpraviti to socijalno zlo. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča DRAMA: Začetek ob 20. uri. Sobota, 7. maja: Lumpaeij vagabunde z gg. Cesarjem, Povhetom in Rogozom v glavnih vlogah. Zvečer ob pol 20. pa je v operi priljubljena opereta »Orlov«. Za obe predstavi veljajo znižane cene in tudi običajni popusti. Dramski ansambel Narodnega pozori-šta v Sarajevu pod vodstvom slavnega srbskega pisatelja in komediografa Branis-lava Branislava Nušiča gostuje v ljubljanski drami v petek dne 20. in soboto dno 21. t. m. Prvi večer se uprizore tri enodejanke iz bosanskega življenja. Večer nosi naslov: Bosansko veče. Drugi večer pa se igra Nušičeva >Pro-tekcija<. Sarajevski dramski ansambel gostuje v Zagrebu, Varaždinu, Mariboru, Celju, Ljubljani, Karlovcu in Sušaku. Podrobnosti o tem gostovanju kakor tudi o de1 »h, ki se izvajajo, prihodnji teden. Danilo Gorinšek: Maj. V Celju je izšla zbirka pesmi za deco: Danilo Gorinšek, Maj Zbirka je lično opremljena in se priporoča posebno šolam in staršem za deco. Obsega dve poli, tiskana na finem papir ju; cena zbirki Din 10. Naroča se pri avtorju, Celje, Kersnikova ulica 5. Orkestralno društvo Glasbene Matice v Ljubljani opozarja vse svoje člane, da se vrši generalna vaja za ponedeljkov nastop danes, v soboto, 7. maja ob 20. uri v union* ski dvorani. Točna in polnoštcvilna u delež* ba nujno potrebna. — Predsednik. Premi jez a opere Fidelio, ki je bila na* znan jena za danes zvečer, se je morala od* ložiti in to vsled tega, ker je dobila ga. Ribičeva pri včerajšnji generalni vaji hud živčni napad in sc mora vsled zdravnikove odredbe najmanje štiri do pet dni čuvati. Z&to je danes, v soboto. e sem>. Romanca iz Zajrevega tZrinjob ter Zajčeva pesem cDomovini in ljubezni Culić - Dragan priredi javne koncerte šo v Milvaukeeju, Detroilu, Clevvolandu, Pilfs- burgu, St Louisu, S. Frantiscu, Lo* An_" ! -su in drugod. Prispevki za zgodovino Bosne in Hercegovine >Uloga Bosne i Hercegovine u o-loho.J-jeuju i ujedinjenju našeg naroda? — laka se bo imenovala knjiga, ki bo imela na« i i*»-nalno zgodovinsko obeležje ter bo v potrebni meri zajela kulturno, politično in gospodarsko življenje Bosne in Hercegovine. Raznoliko življenje, verski spori, moi-sebojna prerivanja, pa zopet vzajemno po4-piranje, velika osebna požrtvovalnost, muke v ječah, umiranje na vešalih, usoda talcev — vse to bo opisano v ciklu Člankov, ki bodo tvorili neprekinjeno verigo od četova-nja Petra Mrkonjiča v črnih potokih ito osvobojenja U] ujedinjenja v letu 101 .s. Vtj ti Članki, ki jih bodo pretežno napisali st»-dobniki, bodo dokumentirani z velikim številom faksimilov, doslej neobjavljenih knjig in ilustracij, ki bodo karakterizirale riki trpljenja in borb z ene, ter neomejeno besnenje umirajočega cesarstva z druge <=trnni. Knjiga v ničemur ne bo imela plemenskega značaja, marveč bo skušala proučili vse pojave narodovega življenja ter jih pre-tolmačiti verno in objektivno. Zato bulo dobrodošli vsi doslej neobjavljeni. Bet udi najmanjši podatki refleksije in spomini kogar, ki je sodeloval v posameznih dogo i-kih in pokretih. Greh bi bil, ako bi se zatajilo karkoli, kar ima svojo zgodovin*k > vrednost, pa ne bi pripomoglo k objektivnosti in k popolnosti snova ne knjige. Doslej je zbrano že veliko število slik in dokumentov, a to še od daleč ni ono, kar je potrebno. Zato apeliramo na tm\ ki k bili v zaporih, internacijah in talatvu, t. r m i m one, ki so se za časa avstro-ogrske monarhije znašli na mestih, kjer so lahko pozorno spremljali dogodke, nadalje one. ki so udejstvovali v političnem življenju in končno vse, ki imajo kakršnekoli primerne slike in dokumente, da vse to pošljejo n.« daj označeno adreso. Poslane stvari se jim bodo na željo takoj po uporabi vrnile. Ako pisec ne reflektira na tiskanje svojega pri spevka, naj svoje spomine sporoči vestno, brez pretenzij za literarno vrednost, ker bodo ravno taki prispevki služili sestavljal0 je-rum, jerum, quae mutatio rerumU Obč. svetovalci, ki so sklenili tako radikalen preobrat, pa so bili: dr. K. Bleiv Oroslav Dolenc, Iv. Gogola, dr. V. Gregorič, Iv. Hraskv, Iv. Hribar, A. Klein, J. Knez. M. Kune, dr. D. Majaron, Iv. Murnik, V. Pe-trlčić, G. Pire, Jos. Prosenc, Fr. Ravnihar, dr. Jos. Stare, dr. Iv. Tavčar, Fr. Trček, Iv. Tomšič, Iv. Velkavrh, vit. M. Zitterer in Tomo Zupan, VeČina njih je že umrla. Teh mož zasluga je, da je Ljubljana končno postala bela, tudi zunanje slovenska. Toda njih sklep je izzval še dolgo, težko borbo. Ta borba je bila tem težja, ker je proti narodnim možem skočila dvojna fronta: od spredaj nemška vlada z vsemi ljubljanskimi Nemci, nemšku-tarji in birokrati, a od zadaj — Slovenci! Fr. Govekar. Posetite slavnostni večer Akademije znanosti in umetnosti in Narodne galerije. Ponedeljek, 9- maja ob 20. uri :: v «Unionu». :: Iz Celja —c Vložene kandidatne liste. Za mestne občinske volitve so biie v petek vložene tri kandidatne liste in sicer kot prva demokratska, katere nosilec je bivši župan dr. Juro HraŠovec, druga ie socijalistična, nosilec iste je Felicijan, tretja pa je lista združenih klerikalcev, radikalov in Nemcev. Ncsilec te liste je odvetnik dr. Alofe Gori čan. —c Srezki poglavar v Celju opozarja prireditelje raznih veselic, predstav itd., da vlagajo prošnje za podaljšanje policijske ure vsaj 8 dni pred nameravano prireditvijo, ker bi se na zakasnele prošnje za naprej radi skrčenja Števila uradništva ne mogel ozirati. —c Proslavo materinskega dne priredi Kolo jugoslov. sester v Celju. Na predvečer v soboto 14. maja bo v veliki dvorani »Narodnega doma gledališka predstava »Učiteljica«. V nedeljo dopoldne bo koncert v parku in cvetlični dan, popoldne pa v gledališču akademija »Podmladka«. —c Volilni imeniki za občinske volitve v mestu so postali s 6. majem pravomoćni in so na magistratu razgrnjeni med uradnimi urami na vpogled. Kandidatne liste se morajo vložiti pri srezkem poglavarju ob 6. do 15. maia. —c Utonil je v Medlogu v celiski oohci v gnojnici na domačem dvorišču 23-1 etni Štefan Lipovšek. Utopljeni je pri kidanju groja dobil božjastni napad, vsled katerega je padel v jamo in utonil. Ko so domači prišli s polja, so ga našli mrtvega. —c Nočno lekarniško službo opravlja ta teden lekarna »Pri Mariji Pomagaj« na Glavnem trgu. ljaoisfcega kolege. Vsi okrajni zastopi so raz-puščeni, sedanji komisarji odstavljeni in imenovani novi s popolnoma klerikalnim sosvetom. Ljudstvo seveda molči, toda pri prihodnji h volitvah bo izreklo svojo sodbo Spremembe, ki so le izraz partizanske politike SLS, pa kaj čudno dokumentirajo objektivnost novega velikega župana. —ni Stavbno gibanje po-agoma tudi v Mariboru oživlja. Za letošnje leto je prijavljenih več enodjTižinsikih hišic na Joštovem posestvu proti Karnmci, ki ga je občina le-■tos parcelirala. Stavbišča so izredno po ceni, kv. meter po 8 Din. Bilo bi le želeti, da bi se našlo čiim več interesentov, ki bi še tekom letošnjega leta začeli zidati. Tudi zidava mestnih hiš v Smetanovi ulici lepo napreduje in bomo tako do letošnje jeseni dobili skupno v Mariboru okoli 100 novih stanov-vanl Potrebno pa bi jih filo najmanj še kakih 300, da bi se omilila stanovanjska beda. Iz Maribora —ni Zanimiva pravda pred mariborskim sodiščem. Prihodnji četrtek, dne 22. t. m. se vrši pred mariborskim sodiščem (soba 53) zanimiva tiskovna pravda. O priliki zadnjih oblastnih volitev le namreč mariborska socijalistična »*VoIkssu'nsme« objavila na nem-:Ske volilce proglas, v katerem med drugim naglasa, da so o priliki zadnjih Januarskih dogodkov leta 1919 baš klerikalci, med njimi rudi duhovniki, povzročili streljanje na nemške demonstrante Radi tega očitka so se čutili duhovniki prizadeti in nad 20 iih je vložik) zoper odgovornega urednika tožbo radi žaljenja časti In klevete. Odgovorni u-redrrik g. Eržen je nastopil dokaz resnice. Zaslišanih je bila cela vrsta prič tudi v Avstriji. Za glavno razpravo vlada v Mariboru veliko zanimanje. —m Klerikalci so povsod enaki. Klerikalci hočejo očividno po novem receptu izvesti zedinjenje Slovenije. V LJubljani je na pritisk klerikalnega vodstva veliki župan takoj po svojem nastopu razpustil vse zakonito izvoljene cestne odbore in Imenoval komisarje, seveda ne po" volji in želji ljudstva, marveč ljubljanskih gospodov. Ker bi bilo za zedinjeno Slovenijo vsekakor malo čudno, da bi v mariborski oblasti še naprej obstojali zakonito izvoljeni okrajni zastopi, so končno prisilili tudi mariborskega velikega župana, da je sledil zgledu svodega ljub- MR.&6HOVEC PLANINKA' I • »ivu M| »Planinka* zdravilni «ai deluje vsled svoje k.* i osvežujoče in kri čistilne lastnosti deloma bla^j odvajalno, deloma žeue na vodo, kakor tudi čisti katar, urejuje torej tako /elo važno delovanje lodca in črev. Zahtevajte iriginalni zdravilni čaj • Planinka« v vseh lekar-oah v originalnih plombiranih paketih p3 20 Din. Edino taki po pristni. Izdeluje lekarna Mr. L. Bahov-c, Ljubljana. 1093 Film Pri nas in drugod Zadnji teden so nam kinematografi §er-virali mešan repertoar ameriških in nemških filmov, med katerim je bilo par p?.iv dobrih stvari. Tako je omeniti Matični film >Dirka v smrtc, ki je bil kljub pustolovski vsebini uprav senzacijonalen ter je publiki vobče konveniral. Sličnega, skorajda bolj kriminalnega značaja pa je bil film »Beračeva skrivnost« s Carl de Voglom kot no«i'e-ljem plavne vloge. Film je istotako predvajala Matica. 2el je precejšen uspeh. Dvnr je predvajal lep, a malo tendencijozen nemški film »Enajst Schillovih oficirjev«-, sedaj pa predvaja filma »Crni petek< in »Gr m ga. . .< Čeden je bil tudi Idealov film 1 readorc, s Cortezom, ki je skoraj na las podoben pokojnemu Valentinu, v rlavni vlogi. Matica igra sedaj film »Stanlev«. V MARIBORU so igrali: Tempel \Vn-*-re, 1000 korakov čarlstna. Ljudje med seboj. Rinaldo Rinaldini, Jovov sin, Grofica Marica in Metropol is. V ZAGREBU: Zene velikih strn?ti, Ri-dericus Rex. Tanpo acrobaiique, Go«1ilna vt\ Belem konjičku. Pat in Patarhon kot milijonarja, Tajnosti morskega kopališča, Zena napram ženi, Darwin ima prav itd. V BEOGRADU: Vse radi zaročnice, ?a-rizeta, Logarjeva sreča. Les Miserable«, Moja ljubica iz Pariza itd. Na DUNAJU: Moja žena — tvoja iMa, Nebrzdanež. Mož v kovčegu, Crni ciklon, Sadizem, Orjak Dolomitov, Krik iz zraka, Noč groze v Sing-Singu, Črno jagnje itd. naznanilo. Kdor želi imet! letos prvovrstno in naj* modernejšo slikarijo, naj naroči le pri rvrdki Ivan Martine, »o&nf slikat in pleskar, LJUBLJANA, Po* Ijanska cesta 20. 2—»: KooJcurenčno solidne cenej otev 104 •SLOVENSKI iN ARO D» dne 8. maja 1927. biran 5 - - Moda - Sezona pomladnih kostumov Bolj za ilustracijo uveljavljenih ko* stumov kakor za nove direktive, pri* občujemo sliko treh apartnih pariških stvaritev, Sezona pomladnih kostu* mov sicer še ni pri kraju, marveč rav* no v polni paradi — toda dama, ki se še doslej ni opremila za pomlad, bo imela nekoliko zakasnitve pri pripra* vah za poletno garderobo. Eno pa je gotovo: osnovna linija in oblika kroja, udobnost, lahni športni značaj in originalnost opreme — vse to, kar so prinesle prve pomladanske stvaritve, bo z malimi varijacijami držalo vse leto. In ravno s tega vidika so tudi pričujoče skice poučne, ker sredi pomladanske sezone razodevajo bistvo letošnje mode in elegance, ki se ej hitr > udomačila v velikih modnih centrih, dočim v manjših mestih še vedno potrebuje rehapitulacij in na« zornega pouka... Ljubljanske dame v hajdusklfi hlačah Prizori na včerajšnjem Jurjevanju ljubljanske garnizije. — Popravek dame v počenih hlačah. — Strah meče iz sedla* — Primerna poza za fotografiranje. — Jahač hoče, konj pa noče. Z ženskami je križ, posebno če so v hlačah. Ako jih kronika primerno ne upošteva, ustanove društvo in skliČejo protestni shod, o katerem morajo vsake, količkaj vredne novine poročati. Ako pa ne podrezaš v to sršenovo gnezdo, jim zopet ni prav. Oni dan je prišla neka ugledna ljubljanska dama na glavno pošto • v hlačah. Zadevo s hlačami moramo takoj pojasniti, da ne bo kdo v zmoti. Ne gre za oni intimni del damske toaleta, Id požene mlademu fantu kri v ušesa, Če sliši samo njegovo ime, marveč za prave hlače, t katerih goje podjetne Ljubljančanke v družbi nič manj podjetnih kavalirjev viteški sport. No, pa je opazil dotično ohlačeno damo ugleden slovenski literat. Pogledal jo jo in zamrmral: Glej no, baba v hlačah! Kot vrla jahačica je dama takoj parirala in svetovala literatu, naj obleče >kikloc, pa bosta »kvit«. Zdaj pa recite, Če je sploh mog.»če žensko ugnati. Neusmana se nam zdi tudi tista dama, o kateri smo včeraj poročali,da se ji je pripela med potjo na Gjurgjev uranak mala reziroda. Takoj popoldne smo jo imeli na vratu. Prišla je v hlačah in s šibo za konje k Pepetu v uredništvo ter zahtevala, da moramo priobčiti k poročilu o njeni viteški ne-r.rr>di popravek, ne sicer uradni, ker tiskovni zakon klevete ali uvrede ženskih hlač ne po-^ria, pač pa kar tako po domače, kakor jo navada med jahači, ki se dajo fotografirali namesto konj s svojimi damami na viteškhn Hrbtih. Naše poročilo, je dejala nezgodna dama, da ni bilo povsem točno. Poročati, da so ^ami poflle hlače, da ne kaže ker bi se utegnila javnost pohujšati. V takih kočljivih zadevah je že treba povedati, da so ji hlače počile na kolenu. Koleno je nevtralen del telesa in Be ne more nad njim nihče pohujšati. Tudi tisto zastran defekta da ne drži. Dama se nikakor ne more strinjati z našim mnenjem, da bi pomenile na kolenu počene hlače defekt. Po njeni kategorični izjavi je to efekt. Ako ne verjamemo, je dejala pred odhodom, naj kar pokličemo za priče konje, ki so radostno hrzali v pomladno jutro, videč, da jim odkriva efekt očem tako prijetno lilasto barvo in blago, iz katerega delajo naravoslovci mreže za metulje. Tako nekako je modificirala svoj popravek, in ker nočemo nikomur delati krivice, ga lojalno priobčujemo. Omenili bi samo sa, da se je tudi nam zdel izraz defekt malce neroden in da bi ga bili spremenili v efekt, da se ni pisalo poročilo v največji naglici. Naglica pa ni nikjer dobra in zato naj nam prizadeta dama blagohotno oprosti. Tisto zastran Gjurgjevega uranka in hajdučkoga sastanka pa z našim včerajšnjim poročilom še ni opravljeno. Pozabili smo omeniti nekatere dogodovščme, ki delajo našim viteškim jahaČicam in jahačem vso čast. Tako je med »oštrim kasom« tja čez ljubljansko polje neko damo nenadoma brcnil konj. Od strahu bi se bila preselila na nepremično sedlo matere zemlje, da je ni pravočasno prestregel njen kavalir z bridko sabljo ob konjskem trebuhu. Tako je pa kmalu zlezla nazaj, od koder jo je bil premaknil strah, in vse bi bilo v redu, da je ni "d prevelike konjske ljubezni bolela leva noga. Ko Ji je hotel neki jahač pozneje v dokaz osobitega spoštovanja stopiti na nogo, ga je opozorila, da ji lahko stopi samo na deano nogo. Ni sicer tako blizu srca, kakor leva, a sa silo že gre. Jahači so se menda od konj navadili stopati jahaČicam na noge, Dogme, vse hvale vredna navada 1 Drugo, tudi izrazito konjsko navado, smo mimogrede fe omenili. Viteški sport mora biti združen z zabavo, drugače postane dolgočasen. Zato seveda pokajo damam hlače, zato skačejo jahačice od strahu iz sedla in zato se dajo moški in ženski vitezi fotografirati. Pri fotografiranju pa igra glavno vlogo poza. Brez poze ni pravega efekta, kakor ga ni brez počenih hlač. Tista včerajšnja poza na vojaškem vezbališču je bila nesporno jako efektna. Bogaboječi čitatelji naj si mislijo dolgo vrsto na vseh štirih okončinah klečečih kavalirjev, ki jim sede na hrbtih dame. Spredaj stoji fotograf in ge pripravlja posneti to velezinimivo kavalka-do, ob strani pa stoji častnik in komandira: Hodom marš! Posnemanja vredni moški začno kobacati s sladkim bremenom po travniku, tisti hip pa stisne fotograf svoj aparat in viteški sport je ovekovečen. Pa naj reče kdo, da moški niso budale. Ni jim dovolj, da jim sede zakonske polovice za vratom — ne, Se tujim polovicam se dajo zajahati. In kaj mislite, da bodo možje teh polovic zelo navdušeni, ako jim fotograf po povzetju pošlje te originalne naravne posnetke? Da ?e pa ne bo kdo križal nad pohujšanjem v dolini šentflorijanski, moramo resnici na ljubo omeniti, da je bil ves ta prizor nedolžna družabna zabava, ki so se ji gledalci od srca smejali in da so jahale vse dame svc4*e zakonske može. Efekt s tem menda nič ne trpi. Tudi konjska dirka ni bila kar tako. Nekemu jahaču je zaigralo srve v viteških prsih, ko je videl, kako strižejo dirkalni konji z ušesi zrak in se pra pravi j a jo na odločilni skok. Z a jahal je svojega vrane a in se postavil v bojno vrsto v trdnem prepričanju, da bo zmaga njegova. Nesreča je pa hotela, da so mu dali kot civilnemu gostu v ranca, ki vozi drugače vojakom iz pekarne komis in torej v dirkanju ni posebno treniran. Kdo ve, kaj bi se bilo zgodilo in kako bi bil komisni dirkač odnašal po vežbaliSču zmago, da niso vrlemu jahaču pravočasno svetovali, naj od dirke v svojem in konjevem interesu odstopi. Odstopil je res, toda samo pod pogojem, da se njegov odstop v analih kola jahačev ne zabeleži kot poraz, kajti on da bi bil rad dirkal in najbrž tudi zmagal, samo konju ni bilo do zmage, ker je vedel, da bo moral popoldne zopet voziti komi9. Nekega dirkalnega konja je njegov gospodar vpregel v kočijo in se pripeljal z njim na hajdučki sastanak. Dokler se niso njegovi osedlani tovariši pripravljali na dirko, je bilo vse v redu. Konj je stal in Čakal, kdaj odpelje gospodarja domov. Komaj je pa zagledal za dirko pripravljene tovariše, se je spomnil, da ga kobila ni rodila za prevažanje kočij. Dvignil je ušesa, napel nozdrvi in hajdi v divjem galopu 9 kočijo vred proti mestu. Kočija se je ob drevju razbila, dirkač je pa odjadral brez gospodarja domov. Prav je imel, zakaj so ga pa vpregli, ko u i rojen za take plebejske posle. Tako je praznovala ljubljanska garnizija v splošno zadovoljstvo svoj tradicijonelni Gjurgjev uranak. Vsi so bili veseli in zadovoljni, živali in ljudje, najbolj pa Kolo jahačev, ki je dokazalo, da hodijo na hajdučki sastanak tudi hajduki ženskega spola s počenimi hlačami. Čast, komur oast! Žalne obleke Pisati o žalni modi je skoraj absurdno. V težkih življenskih trenutkih človek pač najmanj misli na svojo zunanjost. Običajno se prepusti vse šivilji, ki naredi žalno obleko po svojem okusu. Včasih je to dobro, včasih pa ne, kajti žalno bleko ne nosimo samo na pogrebu, marveč tudi delj časa po njem. Morebitne napake na žalni obleki opazimo še le pozneje. Zato ni dobro zanašati se povsem na šiviljo, dasi se človeku v takih težkih trenutkih zdi, da je obleka zadnje, na kar mora misliti. Najvažnejši del žalne obleke je klobuk, ki je tudi najbolj podvržen modnim spremembam. Klobuke iz krepa ali sifona je docela izpodrinil klobuk iz krep žoržeta, ki mora biti mehak brez žice v krajevcih. Mlade vdove nosijo na njem ozek bel rob. Za deževno vreme je bolj obro J-utro polepša Q?as ELI DA. CREME DE |H CHAQUE HEURE neobhodno potrebna vsaki dami. Koža jo takoj upija. Osvežuje in daje koži barvo alabastra. Ona je zmeraj nevidljiva, deluje vedno. Vzemite jo vsako uro — ona je tajnost lepote. Sc ne sveti, nc maže. Krema medlo prirodne barve praktičen klobučevinasti klobuk. Žalni pajčolani se nosijo zdaj iz krepžoržeta. Nosijo jih samo poročene in starejše dame, nikoli pa ne mlada dekleta. Obraz se zakrije s pajčolanom samo pri pogrebu in sicer tako, da se pritrdi pajčolan zadaj ob strani klobuka. Nov način nošenja žalnega pajčolana je ta, da se paj-čola spredaj predene na drugo ranio in pritrdi na drugi strani klobuka tako, da se vidi samo obraz kakor pri redovnicah. Za žalne obleke si je treba izbrati preprost blago. Po vrsti blaga se žalne obleke razlikujejo od navadnih črnih oblek, ki jih najnovejša moda zelo propagira. Za okraske služi krepdešin ali krepžoržet. Žalne obleke morajo biti narejene zelo priprosto, z majhnimi dekolteji ali še bolje brez njih. Čevlji k žalni obleki so Črni. kombinirani z lakom ali bokscal-fom. Nogavice morajo biti iz debelejše svile, rokavice slaze ali švedske. Edini okraski, ki jih lahko nosi dama k žalni obleki, so črne koralde ali črni uhani. Svetle ročne torbice se k žalni obleki ne nosijo. K volneni obleki ali k poletni žalni obleki iz krepžoržeta se nosi torbica iz preprostega moi/a. Modna popotnica letoviščarjem Bliža se čas, ko bodo mnogi zopet pohiteli na sinje morje, da si odpočije jo in prežive nekaj dni pod blagodejnim morskim podnebjem. One, ki nimajo sredstev, da bi preživeli počitnice v morskih kopališčih, čaka kopalna sezona doma. kjer se bodo morali zadovoljiti s tem, kar pač imajo na razpolago. Kopanje je poleg izprehodov in manjših izletov najcenejši in zato tudi najbolj razširjen sport. Njegov blagodejni vpliv na okrepitev vsega telesa je nesporen. V prejšnjih časih so se ljudje kopali samo poleti, zdaj ko vse napreduje, pa vidimo kopalce tudi v zgodnji pomladi in pozni jeseni ali celo pozimi. Pri kopanju je treba polagati vso važnost na to, da je telo izpostavljeno solnčnim žarkom, ki blagodejno vplivajo na človeški organizem. Največji užitek nudijo kopalcem taka kopališča, ki imajo prostorno solnčno kopel ali večji travnik, na katerem se lahko kopalci solucijo. Seveda velja tudi tu načelo, da ima vsaka stvar svoje meje. Kopalci morajo biti obzirni napram so-kopalcem, kajti sicer se lahko pripeti, da se eni ves dan solnčijo, drugim pa solneni žarki sploh niso dostopni. Ni lepo. ako prinese dama v kopališče celo košaro ročnih del in razprede niti daleč naokrog tako. da se zapletajo noge drugih kopalcev v njene mreže. Tudi ni priporočljivo razložiti okrog sebe sendviče in se v pričo drugih mastit z obilno zakusko. Pri kopalni obleki pride v prvi vrsti v poštev triko. Pri tem je treba strogo paziti, kje in v kaki družbi se kopljemo. V damskem kopališču lahko obleče triko vsaka dama, dočim priporoča moda v skupnih kopališčih triko samo damam, ki majo lepo postavo. Druge dame morajo ogrniti Čez triko kratek plašč. Kopalni plašči so ohranili svojo tradicijo. Delajo se v obliki kimonovih plašne v in so večinoma pestre barve. Enobarvnih ali celo belih kopalnih plaščev moda ne priporoča. Triko se naj nosi večinoma črno in je okrašeno z velikimi mo-nogrami. Pojavljajo se tudi rdeči, modri ali v dveh barvah kombinirani trikoji. Kopalne čepice so običajno iz kavčuka tako, da se tesno oprijemljejo las. Nekatere dame nosijo tudi čepice iz blaga, ki pa morajo v barvi hannonirati s kopalno obleko. Kopalni čevlji so skorai brez izjeme iz trpežnega platna. Opravičilo. Mati: Lina, kako pa se moreš pustiti poljubljati od popolnoma tujesa moškega? Lina: Oprosti mama, ampak mislila sem, da ga poznaš ti... Aleksander Drozdov: Klin s klinom To je bilo neizogibno: Dimov je prelomil svoj glavni princip, princip, ki jc odklanjal vsako možnost ženitve. Moška neodvisnost, pravica do svobodnega dela in neovirane ljubezni — vse se je uklonilo, zamajalo in umaknilo nepremagljiv im čarom dekleta s kratkimi lasmi in prvimi iskrami živlienia v očeh. Hrepenel je po zbližaniu z njo in vedel samo to. da sc niene oči vedno norčujejo iz njega, iz njegovih besed in pogledov, celo iz njegovega dihanja. In ko je Dimov sklenil pisati ji, je vzel iz miznice kar pet listov papirja. Razmišljal ie, da - li nai vzame še šestega. Hotel je napisati dolero pismo, zakaj ženitev je bila zani naivečja žrtev, pa mu ni šio od rok. V nismu. ki ga je odnesel pred pol ure lakai na pošto, ?e bila samo ena plaha vrstica: »Margareta, moje življenje ie neznosno osamljeno. Bodite mi žena. — Dimov.« Niti misliti ni mogel, da bi ostal doma. Treba je bilo na kak način ubiti noč, mučno noč v pričakovanju njenega odgovora. Dimov je oblekel smoking in suknjo, položil ie v žeo denarnico in odšel. Bil je deževni in megleni oktober. Petrograd ie ob takih večerih, ko ie vse življenje kakor bolnica in vse ženske kakor prostitutke, zelo neprijeten. Po glavnih ulicah so prodajale ženske pod pajčolani greh, kaj mu je bilo do njih, ko je pa mislil na Margareto! Ćudna in zamišljena dekleta, sedeča na klopeh v drevoredu, so saniala o nečem, česar na svetu ni; kai mu je bilo do njihovih duš, ko je pa mislil na Mar-garetino dušo! Dimov je odšel v zakotni lokal, kjer so se zbirali pesniki, igralci in plesalke. Malomarno je šel mimo miz, pozdravil znance, pogledal mandolinista. ki je napenial vse sile, da bi bil glas njegove mandoline oodoben prijetnemu glasu vijoline. in se ves bled ustavil: za mizo v kotu ie sedela v moški družbi Margareta. Na ves glas se je smejala in njene oči so se že norčevale iz njega. — Pridite k nam. Dimov! — je vzkliknila in ga zapeljivo pogledala. — Kratkočasimo se s stavami. Hočete z menoj staviti? Stavim.... da nimate..., da nimate pri sebi moie fotografi ie. »Je - li stava resna?<, — ie vprašal Dimov in začutil, kako mu srce močno utriplie. »O, da, in kdor izgubi, mora takoj izpolniti nasprotnikovo željo.* »Trdim, da imam vašo f o to srraf i jo pri sebi.< >-Pokažite io!« Potegnil je iz žepa listnico in vzel iz nje z drhtečimi prsti Marearetino fotografijo tako, da so vsi videli. Vedel je, da se zgodi tisti hio nekai grdega, kar morda pokoplje vse njegove nade in vendar ni mogel več krotiti v prsih trme, razburjenja in poželjenja. Zamolklo je spregovoril: »Dobil sem stavo. Zdai zahtevam, da izpolnite moio želio.« V njegovem bledem obrazu je bilo nekaj takega, da so utihnili vsi. Margareta je zardela. Toda bila ie ženska, ki si zna vedno pomagati iz zadrege. »Kaj pa zahtevate od mene. gospod Dimov?« — je vprašala in se izzivajoče nasmehnila. Kraj nje sedečemu mlademu častniku ni bilo obstanka. Dimov ie odgovoril, ne da bi se ozrl na nio. »Zahtevam, da mi nemudoma sledite in prenočite z menoj pod isto streho.« Častnik je skočil pokoncu in oči so se mu zaiskrile. Margareta ie dvignila roko in vsi so v zadregi utihnili. Dimov ji je gledal izzivajoče v oči. v njene bistre plave oči, skrivajoče iskre, ki jih ni znal doumeti. »Stavo ste dobili,« — ie snregovo-rila Margareta in vstala. »Svoje obljube nikoli ne prelomim! Na svidenje, gospoda, jutri vam povem, kako se je gospod Dimov ponoči vedel.« »Margareta Aleksandrovna!« — je vzkliknil častnik. »Nikar!« — ga je ostro zavrriila Margareta in Dimovu se ie zdelo, da so v njenem glasu zazvenele solze. Ha, saj mu je bilo vse eno! Nekie v zadnjem kotičku možganov ie trepetala divja, grizoča misel: he. he. če ne gre drugače, gre pa tako, nocoi bo Da le po moji volii! Stopila sta na cesto. »Kam pa pojdeva?« — ie vprašal Dimov. Margareta je odgovorila malomarno: »Izgubila sem stavo in držati hočem besedo.« Niti na misel mu ni prišlo, da bi jo odpeljal domov. Najel je izvoščka in mu zaklical: »Haidi!« Sedel ie kraj nje v mehki kočiji in prebiral v mislih vse znane hotele, kamor bi se mogla zateči. Izbral je hotel, kjer še nikoli ni bil, da bi prevaral samega sebe in izsilil zavest, da gre sploh prvič z žensko v hotel in da je ta ženska — Margareta. Ko je zaklepal vrata nočnim sestankom primerne sobe. se ie Dimov spomnil, da med vožnk) ni spregovoril z Margareto niti besedice. Rad bi ji bil kaj povedal, pa ni mogel. Zdai je pre-bledel, zdaj zopet zardel in strašno je trpel za svoje Človeško dostojanstvo. Margareta je stala pred ogledalom in si popravljala lase. Nieno telo je bilo stasito, visoko in krepko. Skrivalo je v sebi morda več obljub kot pa sposobnosti in temperamenta. Ah. kako jo je ljubil kako je hrepenel po ni! Ne da bi se ozrla na Dimova, ie Margareta odgrnila posteljo in se začela slačiti Odpela je črno krilo in padlo ie k njenim nogam. Steznika ni nikoli nosila. Pokazale so se njene krepke in gibčne roke, Dimovu se je zavrtelo v glavi in moral ie zamiiati. Ko je odprl oči. je bila Margareta že v postelji. Ležala je z obrazom k steni. Odejo ie potegnila do vratu. Dimov je planil k postelii in za-šepetal: »Manrareta!« Ona je molčala. »Margareta! Margareta!« Ležala je nepremično in tudi kratki lasje na njenem zagorelem vratu so ležali mimo. »Margareta!« — ie ponovil Dimov in se dotaknil z roko niene rame. Margareta je odgovorila osorno: »Pustite me, gospod Dimov, zaspana sem. Ugasnite luč in ležite, kjer hočete in kakor vam drasro.« »Margareta, jaz sem Da mislil...« »Da. toda jaz sem mislila drugače.« »Margareta, kai Da vaša obljuba?« — je dejal ves iz sebe. »Moja obljuba, moja obliuba! Vaš pogoj je bil, da prenočim z vami pod isto streho. Kar poglejte na stroo — nad nama ie samo ena streha. Več vam nisem obljubila in tudi vi niste več zahtevali.« »To je nečloveško.« — je dejal Di-I mov z zamolklim glasom. Stran .6, •5COMENSKI NAROD« dne 8. maja 192?. Stev. 1U4 To in ono Divji lovec v borbi z medvedom Star znanec medvedov« — Po mnogh posrečenih naskokih medveda mu je kosmatin poplačal preganjanje njegovih tovarišev« Lani v avgustu je pribežal na orož-niško postajo v Kvaseh v Podkarpatski Rusiji z bližnje gore pastirček in povedal, da je prejšnjo noč medved raztrgal 331etnega pastirja Štefana Leciv-skega. Orožniška patrulja je odšla takoj v planine in našla ostanke pastir-jevega trupla. Edina priča strašne smrti v medvedjih tacah ie bil kmet Cere-miski, ki se je kritične noči mudil pri pastirju v planinah. Zato so orožniki zaslišali najprej njega. Našli so ga v planinski koči. Bil je še ves ood vtisom strašnega nočnega dogodka. Tresel se je po vsem telesu, ko so stopili v kočo orožniki. Z drhtečim glasom je opisal orožnikom tragično smrt nesrečnega pastirja. Koncem avgusta je pomagal pastirju Lecivskemu gnati živino v dolino, V Čredi sta naenkrat pogrešila telico in odšla sta nazaj v bližnji gozd. misleč, da se kje sama pase. Nekaj časa sta jo zaman iskala, naenkrat ie začel pastir obupno klicati na pomoč, kmet je iskal telico v drugi smeri. Od d as tir ia je bil oddaljen komaj 50 korakov. Planil je naprej in ves prestrašen opazil, da je pastirja napadel orjaški Črni medved. Medved se je postavil na zadnje noge, skočil k pastirju in ga pobil s prednjimi tacami na tla. Ceremiski je splezal hitro na drevo in moral je mirno gledati, kako medved grize in trga niegovega tovariša. Ko se je medved napil človeške krvi, je izginil v goščo. Ceremiski je splezal z drevesa in bežal, kar so ga nesle noge. Na krai nočne tragedije se je vrnil z drugimi pastirji še le čez dve uri. Lovski psi so našli ostanke pastirjevega trupla, o medvedu pa ni bilo ne duha ne sluha. Orožnišrvo se je za ta dogodek zanimalo in kmalu je prišla resnica na dan. Kmet je namreč opisal dogodek drugače kot je bil v resnici. Pastir Lecivski je bil divji lovec in je kot tak sam zakrivil svojo tragično smrt. Orožniki so začeli poizvedovati no vseh divjih lovcih, ki jih je tudi v Podkarpatski Rusiji dovolj. In glej! Pri enem so našli tri lončke prekuhanega belega sala. v katerem so spoznali medvedie salo. V neki gorski koči so našli pod zakajeno streho svežo medvedjo kožo, blizu nje pa skrito vojaško puško. Zagonetna pas tir jeva smrt se je začela oojasnje-vati. Orožniska patrulja ie zaoovedala kmetu Ceremiskemu, naj ji pokaže kraj nočne tragedije. Ceremiski je spoznal, da se je ujel v lastno past. Izjavil je, da je bil pastir raztrgan v medvedjem brlogu. Orožniki so se prepričali, da imajo opraviti z divjim lovcem. Zato tudi drugi njegovi izjavi niso verjeli. Odšli so sami v gozd, da poiščejo medvedji brlog. Divjega lovca so vzeli s seboj. Po naporni hoji skozi pragozd so prispeli do brloga in našli mrtvega medveda med drevjem. Divji lovec je bil razkrinkan in moral je svoio prvotno izpoved preklicati. Pripovedoval je orožnikom, da je že pred tremi leti ustrelil medveda in da se je hotel lani drugič pobahati pred svojimi tovariši. Vzel ie staro enocev-ko in odšel z Lecivskim v pragozd. Lecivskl je imel vojaško puško, ki je bila prikrojena tako. da se je dala nositi pod suknjo. Pri puški so manjkali tudi nekateri sestavni deli. med njimi vijak na sprednjem delu. Ta preprosta rekonstrukcija vojaške puške ie postala za divjega lovca usodna. Ceremiski in Lecivski sta odšla v pragozd brez PSOa\ Ceremiski ie kot izkušen divji lovec vodil ekspedicijo. Popoldne sta naletela na medvedji brlog med debelimi, podrtimi drevesi. Lecivski je hotel nič hudega sluteč preplezati neko deblo. Naenkrat je planil izza drevesa medved. Divji lovec je pomeril in ustrelil iz neposredne bližine. Zadel je na zadnjih nogah stoje-ječega medveda naravnost v prsa. Obenem je ustrelil tudi Ceremiski in zadel medveda med rebra. Lecivski je »Niste si upali več zahtevati pri fantičih, ki bi vas mogli pretepsti, a zdaj si drznete zahtevati to tu. pri zaprtih vratih, ko leži pred vami slaba ženska. O. vitez!« Obrnila se ie z obrazom k njemu. V njenih očeh se je svetila ironiia in Dimov je povesil oči. Margareta se je še bolj zavila v odejo in se obrnila k steni, rekoč: »Lahko noč!« Ob šestih zjutraj, ko je ona še sladko spala, je napisal Dimov Margareti sledeče pismo: »Margareta, vi ste do-bili stavo, ne pa iaz. Toda ko se vrnete danes domov, dobite moie pismo, v katerem vas prosim, da postanete moja žena. Raztrgajte to pismo, ne da bi ga prečitali. Hvaležen sem vam za dvojno lekcijo: za to, da ste kaznovali v meni mojo moško podlost, in za to, da ste me rešili ženitve. Nekoč boste spoznali, kaj se pravi prodajati ali poklanjati to (o, to je vse eno) čistost svoje duše in zaklad svojega telesa vsem, vsem in vsakemu. Spoznali boste to takrat, kadar se omožite in bo vaš mož nesrečen za to. ker niste znali niti hoteli prinesti v zakonsko živlienje čistih misli in iskrenosti prvih želja. Oprostite mi in ne pahnite v nesrečo cLrugihvc Dimov je zapečatil pismo, ga položil kraj speče Margarete in tiho odšel. hotel ustreliti drugič, toda orenarejena puška je odpovedala. Pa tudi drugi strel bi ga ne mogel rešiti, kajti ranjeni medved je že planil nanj in ga pobil s tacami na tla. Ceremiski ie brž drugič nabasal enocevko in pognal medvedu Še eno kroglo v prsa. Ker ie pa medved divje zatulil in se pripravil na skok, da pobije na tla tudi drugega sovražnika, je Ceremiski vrgel puško proč in pobegniL Borba z medvedom ie bila zelo kratka. Kosmatin ie bil sicer težko ranjen, vendar je pa imel še toliko moči, da je Lecivskega raztrgal. Nato se je opotekal s tremi kroglami v orsih kakih 30 korakov dalje, kjer ie poginil. Divji lovci ne poznajo sentimentalnosti ali pietete. Videč, da mrtvemu tovarišu ne more več pomagati, je Ceremiski hladnokrvno nadaljeval lov. Našel je ubitega medveda in ga odri. Sele potem je odšel v bližnjo gorsko vas in poklical tovariše, ki so pobrali ostanke tovariševega trupla in jih odnesli v njegovo baito. Zanimivo ie, da Ceremiski prav nič ne žaluje za mrtvim tovarišem. Divjemu lovcu je plen prva stvar. Orožnikom je flegmatično izjavil, da je bil z lovom popolnoma zadovoljen, ker ie vredna medvedja koža 2—3 tisoč čeških kron. Ko so mu jo pa orožniki zardenili, je napravil kisel obraz in nrinomnii. da medvedi v gorah še niso izumrli. l < liriki kopale pri Dubrovniku Ceneno bivanje na morju. Kompletna pensiona, vštevši vse pristojbine od Din 86 do Din 102-50. Prvovrstna kuhinja. - idealno kopanje Igre in zabave. - Koncerti. Informacije flaje uprava kopališča« ► .037 4 Panika v cirkusu Medved zadušil otroka. V Szegedu na Madžarskem že več dni gostuje Cirkus Csaja. V četrtek popoldne je priredil cirkus predstavo za deco, ki pa se je zaključila s katastrofo. ^Cirkus je bil popolnoma zaseden, veČino gledalcev je tvorila mladina in ženske. Predstava je potekla v redu, kot glavna atrakcija pa je bila najavljena produkcija medvedov. Gledalci so z zanimanjem sledili izvajanjem dresiranih medvedov. Nihče pač ni slutil dogodkov, ki so se odigrali v naslednjih trenutkih. Ko je godba zaigrala koračnico, se je velik medved hipoma pognal preko visoke ograje in skočil v ložo, v kateri je sedelo več otrok. Krik groze in strahu je pretresel ozračje. Medved je neusmiljeno mrcvaril deco, njegove šape so objele 10 letno deklico Elizo Alek* sandrovič in v naslednjem hipu jc bil nesrečni otrok zadušen. V cirkusu je nastala strahovita panika, vse je drvelo proti izhodu. V nastali gneči je bilo več otrok pohojenih do smrti. Cirkuško osobje je kmalu ob* kolilo medveda in rešilo ostale otroke v loži pred podivjano zverjo. Kakor javljajo iz Szegeda, je bilo pri katastrofi težko ranjenih 13 otrok in 2 ženske. Rodbinska tragedija ameriškega novinarja Kakor smo že poročali, se je pričela te dni pred newyorškim sodiščem sen-zacijonalna razprava proti soprogi enega najuglednejših športnih referentov Snvderja in njenjenemu ljubčku Grayu. Snvderja je na bestijalen način umorila njegova žena. Pri umoru ji je pomagal Gray. Oba sta iz odlične newyorške družbe in zato vzbuja proces temvečje zanimanje. Sodna preiskava je spravila na dan pretresljive podrobnosti. Puritanska družba, v kateri je Snyderjeva občevala, se je zgrozila, ko je izvedela za ta zločin. Grav je soudeležbo pri umoru skesano priznal in se vedel med zaslišanjem zelo skromno. Njegova ljubica je pa podivjala. Čim je izvedela, da ie Grey vse priznal. Kazala ni nobenega kesanja, pač pa je kričala in razgrajala tako, da so jo morali več ur miriti. Gray je pri zaslišanju zvalil krivdo na svojo ljubico. Izpovedal je, da ga je Snvderje-va, ki jo je strastno ljubil, sčasoma popolnoma zasužnjila. Vse, kar je zahtevala od njega, ji je izpolnil. 2e pred leti ga je nagovarjala, naj odstrani njenega moža in sama je baje sedemkrat poskušala moža umoriti. Nekoč ga je hotela spraviti s sveta s strupom, drugič s pli-om. Vsi poizkusi so se izjalovili. Tudi zadnji načrt, ki je postal novinarju usoden, je zasnovala nezvesta žena. Na umor sta se pripravljala v stanovanju ženine matere, kjer sta se v ta namen često shajala. Ko je odšla Sny-derjeva nekega večera na zabavo, je moral Gray čakati v sosedni hiši in piti žganje, da bi mu roka pri umoru ne omahnila. Končno sta se zakonca Sny-der vrnila. Mož je bil precej vinjen. Odšla sta v spalnico, od koder se je Sny-derjeva Čez pol ure neopažena napotila k svojemu ljubčku. Objela ga je in poljubila rekoč: — Zdaj ali nikoli! Je že zaspal. Spi zelo trdno. Pojdi! Danes je treba to izvršiti! Gray je nekaj časa kolebal, toda brezsrčna žena ga je porinila k vratom z grožnjo, da obvesti o ljubavnem razmerju moža, ako se takoj ne odloči. Tako ga je šiloma privlekla do spalnice, kjer je nič hudega sluteči mož mirno spal. Pri pogledu na spečo žrtev se je v Gravevem srcu zopet oglasilo sočutje. Hotel je vrniti ljubici dano besedo, toda ona ga je tako demonsko pogledala, da se ni mogel več upirati. V nekaki čudni omotici je začel udrihati spečega moža s kosom železa po glavi. Po prvem udarcu je planil Snyder pokonci in zgrabil Graya za vrat. Gray je ves prestrašen odskočil in vrgel morimo orodje proč. Isti hip je priskočila zverinska žena, pobrala kos železa in udrihala moža po glavi dotlej, da se je onesvestil. Nato mu je ovila okrog vratu žico in jo tako tesno zategnila, da se je smrtno ranjeni mož zadušil. Nato sta morilca počakala nekaj časa pri postelji, da se prepričata, da je žrtev mrtva. Končno sta odšla v materino stanovanje, kjer sta do ranega jutra pila žganje. Mož, ki je usmrtil 364 ljudi iV< iserskem departementu v Fran* ciji živi že od konca svetovne vojne neki Armenec, ki se podpisuje kot Ni* kran*Mangr±ikian. Ljudi se izogiblje, ker so začeli prebivalci dotičnega kra* ja kmalu po njegovem prihodu šušljati, da je zelo surov in da ima na vesti več težkih zločinov. Nobena gospodinja ali služkinja ni dolgo vzdržala pri njem. Pred petimi leti mu je žena ušla in moral je najeti po vrsti več služkinj, ki pa niso dolgo ostale pri njem. Ker je pretepal tudi svojo /letno hčerko, so ga ljudje ovadili in tako jc prišel pred policijskega komisarja, kjer je izpovedal zelo zanimive podrobnosti iz svojega življenja. Pri pregledu njegovih dokumentov se je izkazalo, da je opravljal v Rusiji delj či:a krvniške posle in da ima po* trdilo nekega generala, da je od 5. ju* nija 191/. do 24. decembra 1918. uspeš* no odpravil na oni svet 364 obsojen* cev. V potrdilu je rečeno, da jc Ni* kran Mankghikian zelo spreten rabclj. Policijskemu komisarju jc izjavil, da smatra generalovo izpričevalo za ne? kak talisman, ki mu prinaša srečo. — Sploh se je vedel zelo sumljivo in poli* cija je mislila, da ima opraviti z nor* cem. Pripovedoval je tudi, da mu žena ni pobegnila v Anglijo, marveč da jo je umoril. Policija je uvedla takoj pre* iskavo in ugotovila, da je govoril Ar* men-c resnico. Zdaj se je zavzelo za to zadevo t vJišče. Originalnega Ar* menca pošljejo najbrž v norišnico. Napisi na ploščah prevlečeni z radio*tinkturo, morejo se citati tudi ponoči. — En primer. Roman turške princese Budimpešta ima novo senzacijo. IsTeki Adam Pc~ ian se je seznanil ne* davno z ločeno tursko ^inces-j Medži* dijo in je pisal njene spomine. Zaljub* ljenca sta hotela izdati knjigo pod na* slovom «Hr^enenje in trpljenje rod paičolanom vzhoda», da bi si gmotno nekoliko opomogla. Komaj je pa knji* ga izšla, se je zglasil na policiji ločeni princesin mož, turški princ Abdul Ka* dir ter ovadil Persiana in prinet-zinjo radi zauamovanja . rtvih in prilastit* ve micga Imena. V ovadbi priru izjav* Ijn da n* ;gova ločena žena nL.ta pra* vice nositi naslova princesa, ker je lo* čena. Izdal je tud: rodbinsko tajnost, da je nimreč bivša njegova žena hčer* ka neke služkinje in vojaškega peka ir ~la se te nisala kot dekle Medžidi a Seilf. V knjigi, ki jo je snisal njen ljubček, so nekatere neresmčnee na* vedbe o umrlem pitami Abdul Ha* rr Mu. Persian se je strastno zaljubil v mlado Medžidijo, dasi je oženjen ter si je hotel v obupu končati življenje. Samomor se mu pa ni posrečil. V sre* do dopoldne so ga posetili v sanatoriju novinarji. Izjavil jim je, da so ga gnale v smrt težke gmotne razmere in go* nja, ki so jo začeli proti njemu od vseh strani. Persian je bil v kabinetu grofa Karolvja vladni komisar za verske za* deve in kot tak je igral važno vlogo tudi v znani aferi s ponarejanjem fran* coskih bankovcev. Njegovo ime je pri* šlo v javnost zlasti ko je poletel z leta* lom v Carigrad, da bi se pogajal s pro* fesorjem Meszarosom. ki je bil glavni inicijator ponarejanja češkoslovaških kron in francoskih frankov. Žrtev kokaina Pred berlinskim sodiščem se je te dni obravnaval epilog tragične smrti slovite berlinske krasotice in igralke Marjete \Volf. Smrt Marjete Wolf je bila zagonetna, zavita v tajinstveno kopreno. Lani so jo našli mrtvo v njeni kopalnici, plinova cev je bila odprta... Sprva je prevladovalo mnenje, da si je plesalka končala življenje, potek preiskave je pa pokazal, da je postala žrtev demona — kokaina. \Volfova je bi!a namreč strastno udana kokainu, ki je nekoč oboževano krasotico tekom kratke dobe duševno in telesno stri ter indirektno povzročil njeno predčasno smrt. VVolifova je namreč tik pred vstopom v kopalnico zavžila večjo količino kokaina, ki jo je popolnoma omamil in posledica je bila, da je pozabila zapreti plinovo cev, kar je povzročilo njeno smrt. L. 1920 je bila umetnica na višku svoje slave, oboževana in občudovana krasotica. Tej kulminaciji je sledila nepričakovana propast. Wolfova je pričela telesno in duševno propadati, zanemarjala je samo sebe. Vzrok njenega rapidnega propadanja je javnost kmalu odkrila. Bil je kokain. Umetnica je to sicer skušala prikrivati, uspelo pa ji ni. Nasprotno so njeni številni čestilci in prijatelji odkrili osebo, ki jo je zavajala k vživanju strupa ter ji era dobavljala. Bil je lekarnar Friderik Fischer. Mož je potom pisem pošiljal vsak teden gotove količine kokaina Wolfovi, posluževal pa se je tudi raznih trikov. Ce ni šlo zlepa, je bil tudi nasilen in je ne-ženirano vdrl v stanovanje VVolfove, kt je bila v ostalem popolnoma v oblasti demonskega strupa. Te dni je bil Fischer na obtožni klopi. Državno pravdništvo ga je obtožilo, da jc sokriv smrti Marjete Wolf. Fischer je bil obsojen na 4 mesece ječe, kljub temu, da je trdovratno zanikal krivdo. Restavracija katedrale v Reimsu Med svetovno vojno so Nemci ob* streljevali in skoraj popolnoma uničil' katedralo v Reimsu. Katedrala jc bila ena najlepših zgodovinskih stavb v Franciji in je štela med najkrasnejše cerkve na svetu. Takoj po vojni je vznikla misel, da se krasno zgodovinsko stavbo restav* rira in ohrani potomcem. V Franciji so uvedli obširno nabiralno akcijo, ki je lepo uspela, v polni meri pa se je odzvalo tudi inozemstvo, zlasti Angli; ja in Amerika. Do sedaj ie bilo zbra* nih že nad 100.000 funtov (okoli 28 mi* lijonov dinarjev). Z restavracijo kate* dralc, ki je bila zidana v gotskem slo* gu, so že pričeli, vendar pa doslej na* brani zneski ne krijejo izdatkov. Kakor javljajo francoski listi, se bo na dan vnebohoda pri treh stranskih oltarjih darovala služba božja. Priso= stvovali ji bodo Herriot, ves diplomat^ ski zbor in Rockefellerjev odbor, čigar inicijativi se jc v glavnem zahvaliti za restavracijo katedrale. * X Zarubljeni sloni. Na Dunaju gostuje ciku3 2>Krone<", eno največjih potujočih ko-medijantskih podjetij na svetu. V cirkusu so se pred dnevi pojavili finančni organi ia zarubili 24 slonov. Podjetje bi namreč moralo naknadno doplačati davčni oblasti 17 tisoč 600 šilingov (136.200 Din), čemur pa se je ravnatelj uprl. Kako bo končal ta spor, se ni znano. Humoristični kotiček Dolžniki. — Kolikokrat pa naj še zaman pridem radi teh par sto dinarjev, ki mi jih dolgujete že celo večnost. Določite vendar enkrat sami dan, kdaj naj pridem ! — Kdaj pa bi vam bilo najljubše? — V nedeljo. — No, meni je tudi prav, torej pridite vsako nedeljo ... Pretežko vprašanje. Inspekcija v šoli. Učitelj stavi učencem vprašanja: — No. Janez, povej, kdo je tvoj oče? Janezek molči. Nadzornik vidi, da ne ve odgovora in naroči učitelju: — Dajte fantu kako lažje vprašanje. Ljubosumnost. Gospod Ljubimkovič je spotoma zbolel in brzojavi svoji boljši polovici: Ležim z angino v postelji. Ne morem priti. Gospa Ljubirnković je brzojavko slabo razumela in mu je odgovorila: Vrzi to žensko takoj ven in pridi nemudoma domov! Dobro zavrni!. V Ljubljani znani Varaždinec ^c jc te dni vrnil s Sv. Katarine. Prijatelj v gostilni ea je hotel malo potegniti in ga je dražil: — O, saj vemo, po kaj hodiš k Sv. Katarini. Po pamet! — Res je. po pamet sem hodil. Če bi rabil neumnost, bi prišel kar k tebi! Cepljenje nič ne pomaga. Na vasi so razpravljali o cepljenju otrok proti kozam itd. Eni so hvalili, drugi grajali. Končno pa se oglasi priletna ženica in se odreže: — Jaz pa pravim, da nič ne pomaga. Poglejte: Moje hčerke sinček je teden dni potem, ko je bil cepljen, padel skozi okno tretjega nadstropja in je bil takoj mrtev. Dobro zadel. Janez je bil prvič" v zvezdami. Bal ko je neki profesor uravnaval daljnogled, je zapazil Janez utrinek. Ves p senečen je vzkliknil: — Sapramiš, na tako daljavo, pa t. tako dobro zadene! Nov poklic. —- Kje pa je vaš bivši kompanjon. Saj ga ni nič več videti! — Veste, on je odprl banko... — Tako? S čim vendar, ko pa je bi1 že prej čisto skrahiran. — Z dletom ... Pri meni ne... Profesor matematike na liceju op--zi, da učenke med njegovim »zanimivim* predavanjem po vrsti d remi je fo Razdražen jih začne oštevati: — Spite lahko pri komur hočete m s komur hočete, ampak pri meni ne boste spale! Ni vse-eno. Mladi parček vpraša v gozdu kmetica, kako daleč je še do prihodnje va — Ja, veste, to ni vse eno. Ce ste poročen, pridete v pol ure. Če pa niste, pa rabite dve uri. DANES! Elitni kino Matica. STANLEY Senzacijonalni velefilm posnet v srcu Afrike i - litni kino Matica. DANES! ■nHniRHHHBDBBBKHMB Izpred sodišča PREMOGARICA Ml (A Mica iz Vodmata si je izbrala j i • • v pokli Dekle, ki jo bilo brez službe, jo pod premogarica. Vsak dan je pogumno kor kala z nahrbtnikom na glavni kolodvor odnesla več kilogramov premoga. Y*e?;a Mica odnesla okoli 320 kil. Ko se |t Wko na svoj novi poklic komaj malo navadil i, ga je morala opustiti. Hodila je kakih '.4 dni na kolodvor, a potem je zaiLi M itf nico, kjer so ji pošteno izprazni i vest. Sedela bo teden dni. NA BATINE JE ČAKAL. Nekega marčnega večera je sedel M h tevž, gorenjski delavec, za Savo n.i lilo', ki so bili naloženi za cesto. Tedaj sta prišla iz bližnje pMtihin Ki kmeta Janez in Matija in zagledali It* ža, ki je, naslonjen na debel tram, -mr^;d kakor bi trsko žagal. Pa se je oglasil Matija: .Ti Jam/, iu bašiva si kamenja, poglej gn, vzdramivn ga!< Tedaj se je Matevž predramil in uri skočil k Matiji: ?/Pa se dajmo !c In / brnela po Matijevem hrbtu Mat d v Sova ca. In tako se je moral Matija, ki jo ho|f ! napadati, sam braniti. Branil se j< pa ; Steno. Potegnil jc iz žepa nož in mM njim mahati po Matevžu, ki jo dobil par 1» štenih sunkov v prsa. Matija jo obsojen i . lega, ker je prekoračil mejo silobr.ma, 14 dni težke ječe. NATAKARICO JE PRETEPA! Pri >štefanu< toči sladko kapljico nnl i karica Pavla. Prijazna je in uslužna, a ve dar se je zamerila delavcu Franceljnu. 1 • ta je prišel namreč pred par tedni tja \ stilno in zahteval pijačo. Pavla je da je Francelj pošteno naložen; zal" i hotela dati nobene p jače. Fant jo zrasel i i jel Pavlo oštevati. Ker pa kljub temu ni i opravil, je pritisnil ubogi Pavli od vi strani po eno krepko zaušnico, da m <> rota naenkrat zredila v obe lici --so ji namreč. Naznanila je nevljudnega Franceta in zdaj se bo pač streznil, saj bo sedel 4K u za zdravnika bo štel 120 I>in. a Pavli 81 Din za bolečine, če jih bo sploh kdaj ni pri njem dobiti. RAČUN JE SALDIRA L. V ljubljaski okolici toči vino o>tir Le ze. Dobavlja mu ga trgovec Jernej. Zadnjega računa pa Lojze ni plačal, .1 ludi Jernej ga ni saldirah Pa vendar je bil sald iran za 3400 Din. Jernej je to gtvar ■ •■■ dil. Lojze pravi, da je plačal račun, a pisal ga je morda kak otrok, ko j«- n ležal na mizi. Izvedenec pa je ugotovil, je podpis Lojzetov in mož, ki ni bil Be n kaznovan, bo sedel 3 tedne v jeci. Sedem tednov v Franciji Učenje in potovanje. Henri Gov, direktor du Bureau dr- R seignements scientifique de 1* Universit«* Pariš je naprosil našo redakcijo, naj o> sledeči članek: Na Sorboni je za Časa počitnic 1937 ganiziran kompleten tečaj tr; < o < -ka. Obsega dve perijodi: Od 10 julija do 7. avgusta, trajajo! ' tedne in bolj pripravljalno^ KnaČaja. i red obsega dopoldne ono uro poučevanja netike in eno uro praktične Frane* (branje, gramatika, konverzacija. kOMpoz cija). Popoldne izleti po Parizu, v iktrp pod vostvom profesorjev. Od 7. do 11. avgusta. nadalje\alnt ' caj, obsegajoč SG predavanj o aktu-vprašanjih literature, politike, umetn.-* gospodarstva. Prvih pet tedno se \ rV vsak Četrtek in vsako nedeljo, od 14. d avgusta pa izleti v znamenite pokrn Haute-Seine, Norvan, Bourgogue. Vodstvo tečajev je prevzel g. Henri 1 Directeur du Bureau de?» RoMigBN sceientifique de 1* Universitc ie Pari* (Sei bonne Pariš), že poznan v innzem-lv;i V organizator de> Covn do CivOitntion f caise. Ka njega naj M obrnejo tudi vti. se žele udeležiti počitniniških tečajev. Bodočnost našega zraaieso prometa Nekaj splošnega o avijatiki. — Kakšne zračne zveze se nam obetajo. — Kako bomo letali. Zračni promet v naši državi postaja po iniciativnosti Društva za zračno plovbo vedno aktual-nejša zadeva. Za pregled bodoče naše civilne zračne službe posnemamo po »Politiki€ naslednja informativna izvajanja izpod peresa strokovnjaka Sv. Hodjera. Kakor se železniške proge in ceste gradijo po določenem načrtu, ravno tako je treba pred u postavo značnib linij med posameznimi mesti točno določiti pravce in mreže, koder se bodo posamezne liniie iaztezale. Preden razložimo načrt našega bodočega zračnega prometa, naj se v glavnih potezali dotaknemo dveh stvari, ki sta za zračno zvezo neobhodno potrebni. A to so letališča in letala. Kakšna so letališča? Obstojajo trije različni tipi aerodomov: zračna pristanišča, zračne stanice in pomožne stanice. Skupni pogoji teh letališč so: da se nahajajo v bližini železniške proge ali dobre ceste, da niso preveč oddaljeni od naseljenega kraja, kateremu služijo — kvečjemu 5 do 10 km — in končno, da iznašajo njihove minimalne dimenzije v vseh pravcih vsaj 500 m, dočim so za večja prometna središča potrebne dimenzije cd 1000 do 1500 m. Zračna pristanišča so največji in najmo-cernele opremljeni aerodromi. To so navadno istočne in zaključne točke jrlavaih zračnih linij. Ta letališča so opremjena s potrebnimi pisarnami za upravljanje linije, s carinarnico, meteorološko stanico, radio-teJegrai.'jo in tehnično delavnico. Vse instalacije morajo biti zgrajene tako» da se na ]?hak in nagel način povečajo in razširijo. Ker bo predvsem Beograd iztočna in zaključna točka glavnih domačih kakor tudi mednarodnih linij, je potrebno, da se aerodrom v Bežaniji pretvori čimprej v zračno pristanišče. Nato pa bi se istotako pre-Liediia tudi letališča v Zagrebu, Ljubljani, Skcplju in Splitu. Zračne stanice so opremljene samo z najpotrebnejšim materijalom. To so prehodne postaje na domaČih in mednarodnih linijah. Ako se nahajajo na meii, se imenujejo granični aerodromi. Pri nas bi izvzemši 1 pet omenjenih aerodromov bila vsa ostala letaHSča zračne stanice. Pomožni aerodrom! so namenjeni samo ■'a prisiljeno pristajanje v slučaju defekta. Opremljeni morajo biti s telefonsko zvezo z bližnjo zračno stanico aH pristaniščem, imeti morajo delavnico za manjša popravila, cisterno za bencin ter zaklonišče za potnike. Predvidevati je treba take pomožne aerodrome na dolgih linijah. Izgraditev in vzdrževanje vseh aerodromov stane mnogo, zato jih vse države večinoma držijo v lastni režiji. Naše Društvo za zračni promet vsaj prva leta ne bo imelo potrebe baviti se z vprašanjem organiziranja letališč, ker imaio k sreči naša največja gospodarska središča, ki bodo vezana z zračnimi linijami, že zdaj dobro organizirana državna letališča. Izvzet je edino Split, ki bo s podporo svoje oblastne skupščine, občine, vseh gospodarskih korpora-cii in meščanstva moral čimprej pripraviti aerodrom v svoji bližini. Potniška letala. Letala za zračni promet morajo ustrezati štirim glavnim pogojem: štednji, brzini, sigurnosti ln udobnosti. Vsak transprotni avijon mora biti ekonomičen Ekonomija se doseže s čim po-voljnejšo nabavo aparata in zmaniševanjem eksploatacijskih stroškov. Ekonomija v ceni aparata se doseže že s tem, da se nabavijo prvovrstni tipi, ki trajejo dlje in so odpornejši. V njih se namestijo najboljši piloti, ker je življenje aparata v tesni zvezi z dobrim upravljanjem. Štednja v eksiplo-aracih" je štednja v porabi bencina, a ta je v razmerju z močjo motorja in potemtakem tudi z brzino aparata. Tam, kjer ne igra vloge, ako letiš s HO ali s 1S0 do 200 km na uro, je treba uvesti aparate z manjšo konjsko silo, s čemer se znatno prihranijo stroški za bencin. Tako n. pr. za zvezo med Beogradom in Podgorico ne bilo bi ravno ogromne važnosti, ali dospeš tja v poldrugi uri z brzino 180 km ali pa v dveh urah s 135 km na uro, ker se z vzemi mogočimi prometnimi sredstvi voziš tri dni. Pač pa je treba upoštevati zvezo od Ljubljane preko Zagreba, Beograda in Niša do Skoplja. Na tej liniji, ki je mednarodna, bo treba uvesti letala s čim večjo konjsko silo. V splošnem pa po sedanjem stanju letalstva ne bo treba uporabljati letal z večjo brzino od 135 do 145 km. razen morda, kjer bodo posebne potrebe to izrecno zahtevale. Sigurnost se doseže s točnim nadzorovanjem motorja in v obče vsega, kar bi •ahko povzročalo nepravilno funkciionira- nje zračne Unije, Avtjoc! morajo biti konstruirani z vrlo veliko horizontalno stabilnostjo, četudi na škodo brzine. Padec mora biti nemogoč celo tedaj, ako bi ga pilot sam hotel povzročiti. Radi večje sigurnosti morajo biti potnfei čijndaiie od letaiovega kljuna in po možnosti daleč stran od motorja. Glede udobnosti je treba predvsem upoštevati, da želijo potniki čim lepši razgled z letala. To pa je odvisno od položaja oken ln vobče od oblike celega aparata. Eno-krUna letala so v tem pogledu mnogo boljša od našega ozemlja in da jim s pogodbami zasiguramo vse mogoče ugodnosti. Jedro domačih Unij bi tvoril trikotnik Zagreb - Beograd - Skoplje in zato bi bilo treba pristopiti k otvoritvi ne samo linije Beograd - Zagreb, marveč tudi Beograd -Skoplje in sicer še letos. V teh treh centrih že imamo gotove, dobro organizirane aerodrome. Edino, kar potrebujemo, je zadostno število letal, ki bi opravljala redni zračni promet. Drugo pomlad bi se podalj- šala linija od Zagreba do Ljubljane, zveza, lo M se Skoplje z Zagrebom preko Sarajeva, a tudi Beograd s Sarajevom. Ta linija bi se podaijla do SpHta, čim si Split uredi primerno letališče, ki bo odgovarjalo zvezam iz notranjosti drŽave, obenem pa tvorih) središče hldroavijonske plovbe, ki bo vezala vsa naša jadranska pristanišča. Na te glavne linije se lahko navežejo vse mogoče lokalne Unije, kar bo pač odvisno od želje in aktivnosti posameznih krajev. Kako dolgo bo trajal polet iz Ljubljane širom države? Ako vzamemo, da bodo letala na glavnih linijah hitela z brzino 1S0 km na uro, na lokalnih pa 140 km, tedaj bodo posamezna mesta v naši državi oddaljena takole: Iz Ljubljane boš letel do Zagreba 35 minut a do Beograda 2 uri 35 minut. Od Beograda odrineš dalje v Skoplie, kamor prideš v 1 uri 50 minut. Skupno torej od LJubljane do Skoplja 4 ure 35 minut zračne vožnje. Do Splita poletiš iz Ljubljane preko Zagreba točno v dveh urah, do Sarajeva pa bo trajala vožnja ravno 10 minut več ... Gospodarsko —g 0sije»ka zbornica in gospodarski Bret. Uprava osiješke zbornice je poslala s tvoje plenarne seje trgovinskemu ministru brzojavko, v kateri opozarja vlado, da je glede na obupno stanje naše industrije, trgovine in obrti nujno potrebno sklicanje gospodarskega sveta, v katerem bi bile zastopane vse gospodarske korporacije. —g Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 17. maja t. 1. ponudbe glede dobave železnih plošč, 900 komadov krtač (ribaric), 900 komadov sirkovib metel, 3000 komadov brezovih metel brez držajev, 500 komadov vložkov za acetilenske gorilce ter glede dobave raznega materijala. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. —g Krediti za pogozdovanje. Minister za šume in rudnike je odobril iz novega pr> računa 440.000 Din za pogozdovanje golicav ter 820.000 Din za vzdrževanje drevesnic. Za pogozdovanje v Bosni in Hercegovini je določeno 2,600.000 Din. Občini mesta Hvara je dalo ministrstvo za pospeševanje nasadov 280.000 Din. —g Seja tarifnega odbora cdgodena. Seja tarifnega odbora, ki je bila določena za 15. t. m., Je odložena, ker se udeležujejo nekateri člani mednarodne gospodarske konference v Ženevi odnosno trgovinskih pogajanj s tujimi državami. Seja je odgođena za nedoločen čas. —g Podružnica Obrtne banke v Sarajevo. Sarajevska trgovsko-obrtniška zbornica je sklicala te dni sejo predstavnikov obrtni- ške organizacije, na kateri je bila izvoljena aačasna uprava podružnice Obrtne banke. —g Zagrebški velesejem. Dosedanji po-set letošnjega zagrebškega velesejnia k3Že, da bo njegov uspeh zelo zadovoljiv. Raz-itavljalci »o zadovoljni, ker je bilo bkleuje-uih ie mnogo večjih kupčij. Največje zanimanje kažejo trgovci sa avtomobile in poljedelske stroje. Poset zunanjih interesentov je zadnje dni močno narastel. Največ jih js bilo iz Slovenije in Srbije, pa tudi iz Hrvatske in Slavonije. Včeraj je posetil veleso-jem načelnik trgovinskega ministrstva David Korenič. Velesejem si ogledajo korporativni tudi udeleženci kongresa jugoslovens^ih mest. Stan i 8 narodne banke dne 30. aprila AKTIVA: Kovinska podlaga posojila račun za odkup kronskih novčanic račun začasne razmenjave državni dolgovi vrednost dTzavnih domen saldo raznih računov 1927- Razlika v primeri s stanjem 22. aprila 1927. 395.9 rr. 1303.3 1114.1 321.3 2966,3 2138.3 459.1 3.1 — 19.0 Skupaj 8698.8 PASIVA: Od glavnice izplačano 30.0 rezervni fond 9.7 novčanice v obtoku 5434.4 ff 21.4 državni račun začasne raz* menjava 321.3 državne terjatve po raznih računih 66.8 — 57.2 razne obveznosti 614.9 jfc 20.4 državne terjatve za zastav* Ijene domene 2138.3 ažijo za kupovanje zlata 83.0 Skupaj 8698.S Obrestna mera ostane neizpremenjena. Obtok novčanic se je zvišal od zadnjega ia* kaza za 21,400.000 Din. Hugo Lago: Usoda Dogodek ie bil važen za celo rodbino. Lina Vignoli se ie imela odločiti, s kom da se poroči. V glavnem ie bilo celo veliko število kandidatov skrčeno na dve imeni: na zrofa A riga Arigi in na pesnika Alberta Alberti. »Kar se mene tiče«, je govorila Li-nina mati, »mi Alberto Alberti izvanredno ugaja. Ko pride on v hišo, kakor da je prišla pomlad. Ali grof Arigo Arigi je grof, ima grad4, avto... hčerka, svetujem ti. da stvar dobro premisliš.« Ko je mama odšla, se je stara služabnica Marija vsa razburila: »Gospodična Lina, kakšen grof! Teza starega strašila še iaz bi ne vzela, kakor sem stara in erda!« »Marta, prepovem vam govoriti na takšen način o človeku, ki postane lahko moi mož.« ^Lahko postane, ali jaz ne bom služila več pri vas. Ne morem tmetl tega starega, namazanega vraga!« »Ti imaš rajše Alberta, ker ti Želi vedno dober dan.« »Ni tako!« je ugovarjala služabnica. »Alberto Alberti je tako prijazen, tako mlad, on vas deda s tako toDlim pogledom, da se tudi meni topi srce. Vidi se jasno, da bi bil poleg vas neskočno srečen, da .bi...« »Marta dovoli. Najbrže vas je plačal, da boste njegov advokat!« Ko ie Marta vsa iezna odšla, se je vrgla Lina Vignoli na divan in začela v duhu primerjati, ne Alberta in ne Ariga. ampak ono. kar bi oba orinesla. In ugotovila je, da ii Alberto, poleg nekoliko zvezkov izvanrednih pesmi, katerim se divi cela Italija, prinese stanovanje v četrtem nadstrooiu. Tudi Alberto pride v družbo, spoštovan je, povsod ga vabijo, ali kakšno korist naj ima od tega, ko bi se morala kazati vedno v isti obleki. Arigo Arigi pa, on ie grof! Zares, njegovi palači se ne more ničesar očitati. Potem denar ... ima ga toliko kolikor nima niti las na glav!___ »Vendar se je težko odloČiti!« je rekla skoro glasno. Ali ni imela časa. da še o tem razmišlja, ker je planila v sobo kakor veter njena intimna prijateljica Ana. »Prišla bi že prej. ali srečal me je Alberto Alberti. Oh. kakšen človek je to!« je začela Ana oduševljeno. »Glej, da se nisi zaljubila v njega!« jo je pretrgala Lina z zasmehom. »O prav gotovo bi se bila zaljubila vanj, če ne bi vedela, kako ic zaljubljen v tebe. Ali on te ima tako rad in tvoje ime mu neprestano žubori iz ust. On ti neomajno zaupa in veruje, da tudi ti njega tako vroče Iiubiš.« »V tem se ne moti, on je krasen dečko in jaz ga res liubim, bolj nego vsakega drugega moškega.« »Da bi vedela, kako se bo Alberto veselil ko to izve. On mi ie že toliko pripovedoval o vaiini bodoči hišici.« »Najini bodoči hišici? Kdo pa ti pravi, da bom imela skupno hišico z niim?^ »Ti ga vendar liubiš in on tebe: vidva bosta mož in žena.« »O, zato Da se nisem še odločila. Poglej o tem neprestano razmišljam in se nikakor ne morem odločiti. Alberta imam rada. ali poglej kai mi ie poslal danes Arigo Arigi.« Lina je prinesla dragoceno ogrlico in jo obesila okrog vratu. Bila je tako krasna, da se ie tudi Ana čudila. »K beli obleki bo še bolie oristoja-Ia. Ko pa se prikazem v družbi, bodo govorili o tej ogrlici še bob nego o Albertovih pesmih!« »Kai si se torej odločila, da vzameš* grofa Ariga Arigi?« »Kaj še! Težko se ie odloČiti. Najbolje bi bilo. da oi bil Alberto grof Ari-gc; potem ne bi imela kai razmišljati. Ali pa da bi srečala Alberta kot vdova Lina Ari2i.< Obe sta za nekai Časa umolknili, potem je Lina nenadoma skočila na noge. »Ana. usoda naj odloČi. Nočem, da mi pozneje očitate da so me vodili samo materialistični razlogi. Poglej, napisala bom na en listek Alberto Alberti, na drugi pa Arigo Arigi. Listke zaviiem, ti iih pomešaš v klobuku in jaz izvlečem enega.« Ljubavna loterija ie bila brzo gotova. Z resnim in svečanim obrazom je segla Lino Vignoli z roko v Anin klobuček. Izvlekla je listek in ga polagoma razvila. »Poglej Ana; usoda, usoda ie povedala svoie.« Ana ie vzela listek in ga z žalostjo nrečitala* grof Arigo Arigi. Ali Ana ni imela časa, da bi kai rekla, ker je tisti hip stopila v salon Marta in iavila Lini, da je grof Arigo Arigi poslal velik šopek cvetlic in en zavoi. »Da vidim.« in Lina ie hitela iz salona, za njo pa Marta. »Siromak Alberto Alberti!« mislila je sama Dri sebi Ana. »Moram mu povedati, da je bila proti njemu sama osoda. On x>ozna U> nino pisavo; ponesem mu ta dva oso« depolna listka.« In Ana je vzela prvi listek, na katerem fe bilo napisano grof ovo ime, potem drugi, ki jc bil še zvit. Ne ve-doč niti sama zakaj, je razvila Ana polagoma tudi drugi listek. Pazvila ie in razrogačila oči...' Ker na drugem listku je bilo napisano z Linino pisavo: »Oral Arigo Arigi.« Ko sc je vrnila Lina v sslon. Ana še vedno ni rnozla priti k sebi. »Ana, vidim, da ti je zelo žal, da Albertu danes osoda ni bila naklonjena. Lepo ic to od tebe in da tc potolažim, ti povem in to lahko tudi njemu poveš, da bom, kadar postanem grofica Arigo, njemu bolj milostna in bolj naklonjena nego mu ie bila zdaj usoda. r-ginalne potrebščine za Opalognapb ''eservai m I'ixai in druge potrebščine, jnginain« barve in matrice za Gestetnc Cvklostil Lud. Baraga t.V.TzmS Selenburgova 6 ji-i □ SOJiLNICA v LOGUTC I*, z. z o. p. Vabilo k rednemu občnemu zboru ki se vrši dne 22. maja 1927. ob 14. uri v posojilaični pisarni v Dol. Logatcu i DNEVNI RED: 1. Poročilo ravnateljstva. 2. Poročilo nadzorstva in predlog o razdelitvi dobička 3. Odobrenje računa za leto 1926. 4. Sklepanje o valorizaciji. 5. Volitev ravnateljstva in nadzorstva. 6. Nasveti in predlogi zadružnikov. Ravnateljstvo. Prodam dve spalnici (maaivni> — Henrik Bi t ene, Vižmarje 77 pri Ljubljanu Premog, drva, oglje. — Pogačnik, Bo* horičev* Telefon 3039. j.131 Šivalni stroj za krojače, popolnoma nov, fin nekaj zlatih ln trebrnih m predmetov — vse pod ceno -— naprodaj. — Naelov v upravi cSIov, Naxoda». 1130 tmia bilanca dna SI. decembra 1926. Aktiva. Pasiva. 1 86.788 23 1 li.375 ___ 2 Tekoči račun zadružnikov. % . 2,520.387 80 2 Dividenda zadružnih deležev . 3.421 22 3 1,965.042 40 3 Hranilne vloge ....... 5,418.225 08 4 Obresti posojil •*••»•« 84.232 07 4 Predplačane obresti posojil , . 7.574 30 S Troski posojil ••••••«. 24.044 15 5 Rezervna fonda »...... 277.815 06 6 Denarni zavodi ••••••• 932.880 71 6 64.055 83 / Vrednostni papirji 29.651 — 8 12.626 09 9 138.814 04 5,785.3£6 49 5,785.4«* 49 i Omare za led vsakovrstne — naprodaj. Izs vrgim jih trudi po posebnem na* ročilu kupca. — S. Praprotnik, Jenkova 7. 1143 Dekle staro 18 let, ki zna tudi kuhati, se sprejme k mali družini. — Ponudbe pod «Dekle/1140» na upravo «Sjov. Naroda*. Birmansko bo trico iščem za svojo 171etno hčerko radi pomanjkanja znanja. — 'Naslov pO/ve uprava «51oven* skega Naroda*, 1103 Dve prazni stanovanji obstoječi vsaka iz ene pred* sobe, dveh sob, ene kuhinje, kopalnice, sobe za služkinjo, jedilne shrambe in ostalih pri* tiklln — je oddati eno s 1. ju* Jiqjem in drugo s 1. avgustom t. i. v novi palači Vzajemne posojilnice na Miklošičevi cesti. — Tozadevna pojasnila da* je ravnateljstvo Vzajemne po* sojilnice. 1145 Iščemo zastopnike (zastopnice) za deželo, katerim se nudi velik zaslužek. — Po audbe na: Zumbulović, Ljub* Ijana, Aleksandrova cesta 12. 1095 Razmnoževanje spisov s nisalnim strojem in apalo* grafiranje. — A. Petričič, Sv. Jerneja ce««ta 3/L 1067 Prodam gostilno na prometni cesti, dobro ido* čo, 3 velike sobe za gostilno; dogovor za več let. Prevzame se lahko takoj. — Pristanišče splavov na Savi, Savska cesta št. 90 a, ZagTeb. 1136 Harmonike (Lubasove) na »tiri tone, lep glas, v zelo dobrem stanju —-radi smrti takoj ceno napro* daj. — Ponudbe pod cHarmos n:ka/1139» na upravo v-Sloven* ske^a Naroča-. Premog, drva, koks, oglje — .ILIRIJA* Kralja Pe. tra trg 8. Telefon 2230. 52/L Kolesarji! Oglejte si zalogo koles, pnev* matike in vseh nadomestnih delov pri trvdki NARDIN IN DRUG. Ljubljana, Poljanska cesta 31. — KoJcw j športniki s člansko legitimacijo imajo popust. 1133 Moško kolo dobro ohranjeno — takoj na* prodaj. Cena 1300 Din. — Ponudbe pod «rKolo/1135* na upr. «Stov. Naroda*. tikate' »ITAR & SVETEK LJubljana Knjigovodja z večletno prakao, starejša moč, vešč vsen pisarniških del išče stalno službo pri večjem podjetju. Ponudbe pod «Knji* govodja/1137» na upravo «SJ. Na rod ti.-. Gospodična nemške narodnosti — iS če me* sta k otrokom kot vzgojitelji* ca, — Lia Drobesch, Griie 40. pri 2alcu. 1099 Šivilja dobro izurjena, gre šivat na dom. — Ponudbe pod cSivilja 1101» na upravo *Slov. NTar.». Sprejmem dekle 18 let staro, ki zna nekoliko kuhati in pospravljati. — Ponudbe pod «Pridna/1097» na upravo «Slov. Naroda*. Enodružinsko hišico (2 sobi, kuhinja), dvorišče, velik vrt, blizu železniške postajo na Štajerskem — radi selitve takoj prodam. — Ponudbe pod «5tajefrsko/1070>» na upr a* vo «Slov. Naroda«, Stanovanje 1—3 sob s kuhinjo — išče mi« ren zakonski par v novi ali stari hisi. — Ponudbe pod »Stanovanje/1106» na upravo «SIov. Naroda*. Natečaj Oddelek artiljerijske podčastniške Šole v Mariboru sprejme 150 gojencev dne 30- septembra t. L Kandidati na} ne bodo mlajši od 17, ne starejši od 21 let. — Vsa natančnejša obvestila dobe kandidati pri svojih občinah ln orožniških postajah ali pri katerikoli najbližji vojni oblasti. 1134 466261 Med. univ. 1129 d-Zivko Lapajne se je preselil na PRULE, Sredina 10 .J Po znižani ceni. Dvokolesa, motorji, vsakovrstu otroški vozički, na mestni deli m pneumatika. Poseben oddelek za popolno popravo, emajliranje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev Prodaja na obroke. — Ceniki franko. Jribuna' tovarna dvokoles in otročkih vozičkov LJUBLJANA, Karlovska cesta št. 4 54L »m L Stjepušin ZAGREB, JBdevska 57 priporoča najboljše tambure, žice, škole, partiture i ostale potrebščine za sva glazbala. -Odlikovan na pariškoj Izložbi Cjenici franko. Najstarejša slovenska pleskar* ska in ličarska delavnica Ivan Bricelj, Ljubljana, Dunajska cesta 15 in Go- sposvetska cesta 2 (dvorišče kavarne <*Evropa»). Se priporoča. — Izvršitev toč* na, cene zmerne. 78/T TeočL Kom, Ljubljana, Poljanska cesta št 3. Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar; instalicije vodo* ~dov. Naprava strelovodov. Kopali* ške in klosetne naprave. Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti, kakor tudi f • sod (škatlic) za konzerve ter z litografijo. 123/L L. Mikuš Ljubljana, Mestni trs 15 oriporoča svojo zs-ionc dežnikov in solntnflfo? Icr sprehajalnih palic. Popravila se izvršujejo točno in solidno. Najnovejši epohalni tam petrolejska plinska svetilka, f AIDA' i ton zarplco 200-500 sveč moči. Krasna bela Uit Neznatna poraba petroleja Sveti kakor elektrika! „AIDA" se rabi za razsvetljavo prodajalnlc, uradov, gosti! d ic, šol, cerkev, dvorišč, vrtov itd. „JUDA" je prikladna za najmanjše in največje prostore. — Zahtevajte prospekte! Glavno skladišče za SHS ima elektrotehnična firma •-T SVARC i drug ZAGREB, Preradoiriceva ulica 1 >— Iščemo zaupne zastopnike — — Zahtevajte takol prospekte! — ^Posest" Realitetna pisarna, družba z o. z. LJUBLJANA, Mklošičeva cesta št. 4 proda: NOVO, vili slično HIŠO pod Rožnikom, 6002 vrta, dve stanovanji, Din 110.000.—. VILO, enonadstropno, predvoj* na, lepa stanovanja, velik vrt, Rožna dolina, 165.000 dU narjev. VILO, novozidano, enonad* stropno, dvostanovanjsko. velik vrt, pri deželni bolnici, Din 250.000. VILO, predvojno d voštano* vanjsko, velik urejen vrt, Vodmat, Din 165.000. VILO, visokopritlično, enodru* žinsko, 300 m3 vta, Domžale, Din 75.000. VILO, enonadstropno, dvori* šče, vrt, 3 stanovanja, 175.000 dinarjev, Trnovo. VILO, enonadstropno, 1000 m2 vrta, tristanovanjska, eno prosto, Rožna dolina, 155 ti* soč dinarjev. HIŠO, tri sobe, pritikline, 10O0 kvadr. m vrta, Trnovo, 80 tisoč dinarjev. HIŠO, visokopritlično, 1500 m2 vrta, blizu klavnice, 75.000 dinarjev. HIŠO, trinadstropno, center mesta, 4 stanovanja po 3 so* be, 310.000 Din. HIŠO, enostanovanjsko, hlev, velik vrt, ne daleč centra, Din 60.000. HIŠO, vili slično, tri sobe, vrt, ob Dunajski cesti, Din 95.000. HIŠO enonadstropno, več sta* novanj, blizu klavnice, 125 tisoč dinarjev. HIŠO, novozidano, vrt, Spod* nja Šiška, Din 100.000. HIŠO, dvodružinsko, sadni in zelenjadni vrt, lepa solnčna lega, pri bolnici, Din 160.000. HIŠO, visokopritlično, vrt, Vodmat, Din 110.000. HIŠO, enonadstropno, 1400 m2 vrta, Trnovo, Din 160.000. Poleg tega večje število raznih stanovanjskih, vilskih, trgovskih in obrtnih objektov, v mestu, okolici, na deželi, stavbne parcele v Ljubljani, kmetska, gozdna in graščinska posestva po ugodnih cenah. 1144 Prazna sobica v Rožni dolini se odda gospo* dični ali gospodu za Din 150 mesečno. — Ponudbe pod aCi* sta/l 124» na upravo eSloven* skega Naroda*. 1124 Najboljša v materijalu in konstrukciji so: PETELiNcn kolesa ■ mm m znamke GRITZNER, Adler in Phdnix. - Najlepše opreme, posamezni deli, pneumatika, igle za vse sisteme — samo v -Ljubljani blizu Prešernovega spomenika ob — vodi. — Najnižje cene. — Tudi na mesečna odplačila. Senzacijonalno! — Prvič v Ljubljani! — Velezanimivo! STANLEY (Pobesneli elementi) Grandijozno filmsko delo, posneto v srcu Afrike. — Tisoči senzacij. — Do skrajnosti napeto. — Borba. — Veli* kanski požar. — £ytrahote skrivnostne kletL — Levi, tigri, opice, leopardi, slo* ni, krokodili itd. itd. — Lavina. — Boj za življenje z deročo reko. — Rešena en meter pred strahovitim vodopadom. Sahara in strašni samum. — Trgovina s sužnji. — Na dirjajočih konjih v 100 metrov globoki prepad (prekrasna sce* na). — V krempljih okrutne Sultane itd. itd. — Nagrada za prestane muke, strah in nevarnosti: — srce polno lju* b vi... — Sijajni naravni posnetki. «— Izvrstna igra vseh sodelujočih. — Lepi igralci. — Velefilm eStan!ey» daleč pre* kaša vse dosedaj v tem pravcu prikas zano. Današnje predstave ob 4., pol 6., pol 8* in 9. uri. Jutri, v nedeljo, predstave ob: 3., pol 5., 6., pol 8-, in 9. uri. Predpirodaja vstopnic od 2. ure naprej. Elitni Kino Matica, najudobnejši kino v Ljubljani. Tel. 124. §p|F^ Spominjajte se Tabora! Francoska linija (French Cie. Gle. Transatlantique - Dobra hrana in pijača brezplačno. • 1-L HAVRE-NEWYORK samo 5 72 dni čez morje-- Cie. Chargeurs Rćunis, Sud-Atlantique, Trans-ports Maritimes za severno in južno Ameriko z ekspres parniki, kateri vozijo vsak teden iz Havre, Bordeaus in Marsilije v Argentinijo, Uruguay, Chile, Avstralijo in Kanado. Tozadevna pojasnila daje brezplačno zastopnik Ivan Kraker, Ljubljana Kolodvorska ulica 35 je vendarle svetovnoslavna LUBASOVA Najnovejša klaviatura. Najboljše glasovne plošče. Najboljši okovi. Ponikljano in na roke slikano. Najmočnejši glas. HARMONIKA Nemški modeli. Kranjski modeli. Kromatični modeli od 12 do 120 basov Vseh vrst klavirne harmonike Na tisoče zahvalnih pisem Vaših rojakov iz vseh dežel sveta. LUBAS & SOHN Klagenfurt (Celovec) Austria Zastore, posteljna pregrinjala, perilo, monograme, obleke l.dr. veze najfinejše in najcenejše mehanično umetno vezenje Matek & Mikeš Ljubljana, Dalmatinova ul.ca 13. Entlanje, ažuriranje, predtis-kanje ženskih ročnih del za trgovino, šolo in dom. B lOKOMOBIM MOTORS SAUGGAb GATERI KOMPL. PIL AN t POVOLJNI P L A 6 E V M• OSLOVI ača FISCHER ZAGREB, Pantovcak 1 b. Ob i Telefon 379 ta Zakotnih Telefon 379 mestni tesarski mojster, — —--LJUBLJANA, Dunajska cesta 46 — m — Vsakovrstna tesarska dela, mederne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve tn zvonik*. — Stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje itd. — Gradba lesenih mostov. Jezov tn mlinov, PARNA ZAGA. 16/Ii TOVARNA FURNIRJA. TOBLER • 6 tf slovita svetovna tvornica čokolade, bonbonov in kakao prodaja že v 2CC0 prodajalnlcah v kraljevini. Konsu-mentom je podarla samo v letu dni preko 1200 lepih poklonil-premij. Gener-zastopstvo in zaloga v BEOGRAD l „Oborot", Trgovačka — Telelon 31—89. Prostovoljna prodaja. Hotel Mangart na Rečici - Bled, ob glavni kolodvorski cesti na Bledu, z novo urejenimi restavracijskimi prostori, tujskimi sobami, podzemeljskim kegljiščem, restavracijskim vrtom, krasnim razgledom itd. PT se proda m za nizko ceno. Plačilni pogoji zelo ugodni. Za nakup je potreben malenkosten kapital. Poizve se pri notarju Alojziju PEGANU v Radovljici. I Pomlad! Nogavice, kravate, srajce, rokavice, naramnice, žepni robci, nakit za obleke, otroške majice in nogavičke, nahrbtniki, palice, dežniki, klotl v vseh barvah, sifoni. Solingen škarje, noži, potrebščine za krojače, Čevljarje, tapetnike, šivilje in sedlarje, — Razna dišeča mila — samo pri Josip Peteline blizu Prešernovega tpomenlka, ob vodi Najnižje cene! Ljubljana joCna postrežba K30XXX!XXXXIXXKN KMCMOOC Na Hrvatski Rivijer nasproti Opatije na otoku Krku, kraj Njivice, parobrod-sko pristanišče, z dnevnim prometom s Sušakom, v prekrasnem gozdnem in od vseh strani zavetnem položa: zimsko leČilišče se proda z odlokom Kr. sodišča na Krk dne 21. maja. t. 1. ob 9. uri dopoldne. Kompleks. 1. Dvonadstropni hotel, zgrajen 1. 1923, masiven s h:š za sluiinčad (4 sobe), nahajajoč se na senčnatem vrta cca 2000 kv. m. Hotel ima 18 opremljenih sob s skupno 32 posteljami, nekoliko sob z balkonom, jedilnico za 90 oseb, nekoliko postranskih prostorov, kuhinja z inventarjem itd. Dobra pitna voda. 2. Jako lepa vila depandance, enonadstropna, zgra.;-na 1. 1923 s 6 opremljenimi sobami s skupno 10 poste! mi, klet, vrt, velika veranda. 3. Lastno peščeno ograjeno morsko kopališče, plitva voda za otroke v neposredni bližini gornjih objektov. Kompleks je sodno cenjen na Din 1,300.000 najnižja po-nudba Din 650.000. Natančnejše informacije daje: dr. Gjuro Červar, advokat, Sušak XX XXX XXXX XXXX XXXX XK BAD - NAUHEIM Nemčij, Postaja D-vlaka na progi Hamburg — (Berlin) — Kassel — Frankfun a. M. — Basei ———45 minut od Frankfurta am Main ■■ • Svetovno slavni ogljika bogati solni vrelci (30,5 - 34,4° C) Nedosežni pri obolelostih srca in arterij, revmi, p rutinu, bronhi! is, pri bolečinah hrbteničnega mozga, živčnih in ženskih boleznih — i Izbrane zabave. — Vseh vrst šport ===== Vsi novodobni zdravilni pomočki. Lepo, prijetno okrevališče. Izborna nastanitev. Zmerne cene. Prospekte daje kopališka in zdraviliška uprava Bad-Nauheim in potovalne pisarne. Urejuje: Josip Zupan U& mm Za cNarodno tiskamo*: Fran Jezersek. mm Za Jnsmtni dot bstai Oton CbristoL « Vsi v Ljubljani 3- 2N