Kadarkoli Te obišèem tukaj, navadno je sredi popoldneva, si sam. Ta begunska cerk- vica, kakor ji pravimo, ni ob najbolj prometni cesti, a je vseeno dovolj `ivahna, zmerom s kakšnim mimo vozeèim avtom, da bi se lahko ustavil kdo in Te pozdravil. Ti rekel italijan- sko, ker so v tem koncu bolj Italijani, “Dober dan”. A kadar odpahnem vrtljiva vhodna vra- ta, nikoli ne najdem nikogar. Tudi duhov- nika ne iz bli`njega `upnišèa. Kveèjemu me redkokdaj sprejme nekaj rahle glasbe, ko kdo vadi gori na koru. A sicer praznina in tiši- na, edino `iva je Tvoja luèka, ki pa ne utripa. @ari negibno, elektrièno. Teolog bi rekel, da nisi sam. Da je tu ne- vidna legija angelov v adoraciji pred Tabo. Toda Evharistije nisi ustvaril za angele. Us- tvaril si jo za ljudi. Ustvaril si jo za èloveka, svojega brata po mesu. Ustvaril je tudi nisi sredi angelskih švi- ganj, ampak sredi poni`nih èloveških reèi. V pomladnem azijskem veèeru je šel po ulici v Jeruzalemu èlovek z vedrom vode: Peter in Janez naj bi šla za njim in tako dobila dvorano za veèerjo. Jagnje sta verjetno pri- pravila onadva. Za zelenjavo je poskrbela kakšna `enska. Ko si hotel umiti noge uèen- cem, je bilo treba vode in umivalnika pa še predpasnika. Za to je verjetno poskrbel hišni gospodar. Ja, bilo je sredi povsem èloveških reèi; kruha, vode, jagnjetine, vina, pomenkov, izdajstva. Po- tem je z nekaj vode, kolikor je je imel, v noè zašumel Cedron. Više so se zarisale tope krošnje oljk. Ko so uèenci pospali, si ostal sam. Sam pred oceanom zgodovine in njenega zla kot tu. A imel si okrog vsaj drevesa, dobrotno, èeprav nemo rastlinsko tovarišijo. Bilo je sredi èisto èloveških stvari, sredi èloveških mer, ko si si ono noè izmislil ne- kaj neizmernega, Evharistijo. @arko, moj brat, protestantski brat, saj ga poznaš bolje od mene, pravi, da ni bilo tako. Po njegovem je Evharistija katoliško-pravo- slavni domislek. Vidiš, fant visi na vsaki vejici Svetega pisma, a ne sprejema tega, kar je ob- se`no zapisal Janez, tisti, ki si ga ti ljubil in ki je tudi edino med apostoli stal po Tvojim kri`em. Ne sprejema njegovih besed, èeprav v evangeliju skoraj ni jasnejših od njih, moè- nejših, še veè, izzivalnejških: “Èe ne boste jed- li mojega mesa in pili moje krvi.” To Tvo- jo besedo, te`ko od mesa in krvi, naj bi po @arkovem razumeli metaforièno. Iskati v Pi- smu vejice, a spregledati pomenski blok ne- kega poglavja — kako šibka je èloveška logika. Meni si ne vem kako dal milost, da spre- jemam Tvoj bo`ji realizem. Smeji se mi, ko poskušam svojo lastno teologijo. Z uèloveèenjem si, veèni Logos, postal minljivo meso: nekaj materialnega, `ivega, organskega. Z Evharistijo pa si postal ele- ment. Tu je odrešenjska kenoza, kateri si se prepustil, v nekem smislu presegla celo Kal- varijo. Saj si se iz unièenja, v katero si se po- greznil s samim uèloveèenjem, z Evharisti- jo spustil še ni`e, na zadnje mo`no dno, iz ravni organskega na raven elementa. Kot uè- loveèeni Logos si se premikal, `ivel, jedel, spal, medtem ko je hostija, v katero si se poe- lementil, popolna negibnost, popolna izro- èenost materialni degradaciji in plesnjenju, da ne govorimo o mo`nosti zlorabe s strani èloveka. Ali ni to tako, kakor èe bi se bil po Golgoti prepustil še enemu Pasijonu? Ne iz zunanjega muèilnega poseganja z bièi in `eb- ;+6      @    # lji, èe ne upoštevamo celo svetosrunstva èrnih maš, ampak iz ignoriranja. Vzemimo praznoto naših cerkva: kaj vse se odvija okrog njih, v vrve`u avtov, v hitenju v trgovine in banke, a èe stopiš noter, boš v glavnem našel Tebe, Prisotnost, samo ob luè- ki. Kdo Te potrebuje? Še veè: kdo ve, da si ob luèki pravzaprav Ti? Tudi èe je tam mno- `ica angelov v adoraciji, èloveka tam ni. Kruh pa si hotel postati zaradi èloveka. Vino si ho- tel postati zaradi èloveka. Je to ignoriranje tvoj drugi Pasijon? Slišim o teorijah o Tvoji samo “hipni” realni prisotnosti v momentu obreda: da na- mreè do Tvoje prisotnosti sicer prihaja, a samo zaèasno, med obredom veèerje. Da si res med nami samo takrat in niè veè? Dovolj mi je pomisliti na oba glagola: “Jejte” in “Pijte!”, na domaènost, s katero sta bila izreèena, tako rekoè na njuno dru`in- skost, v kateri je nadih trajnosti, ne enkrat- nosti. Recimo s slovniènim izrazom: neka blaga nedovršnost. In to ne glede na doda- tek, ki bi moral odstraniti vsakršen dvom: “To delajte v moj spomin!” Res, rad si imel samoto, se odstranjeval kam molit. A tudi k ljudem si rad hodil, spre- jemal tudi farizejska vabila na kosilo, se celo sam povabljal. Zakaj naj bi se Ti torej, ev- haristiènemu, mudilo od nas, komaj bi prišel? Ves Tvoj `ivljenjski stil ka`e, da si s tem za- kramentom hotel ostati med nami. Ne pa tako, da bi ob besedah posveèenja prihajal, potem pa spet odhajal. Ali ni tvoje veselje biti s èloveškimi otroki? V evangeliju Te vidimo skoraj zmeraj sredi mno`ice. Zakaj ne bi torej ostal z nami posebno zdaj, ko se veèeri od enega filozofskega nièa do drugega, od Sred- njega Vzhoda do Daljnega? Zakaj ne bi ostal med našimi te`kimi `ivljenjskimi urami, med našimi dnevi in noèmi, med našimi oprav- ki, boleèinami, skrbmi in strahovi? Teološko mi nisi problem, Gospod. Jem- ljem Te kot mysterium fidei in amen. S tem ni reèeno, da mi ne zastavljaš vprašanj. Mor- da so tudi teološka, kaj vem. Poglej. Berta ne samo predobro poznaš, ampak ga po mojem imaš zelo rad, saj veš, kako ves `ivi zate. Poglej, kaj mi je povedal, ko sva go- vorila o njegovi bolni `eni. Revica je `e tako zdelana, da v cerkev ne more veè. Sam nima avta, da bi jo tja popeljal. Tako si je od `up- nika izprosil dovoljenje, da ji sam nosi od ju- tranje maše obhajilo. Do doma ima kakega pol kilometra poti, ki jo on gredoè s hosti- jo pri sebi premoli. Sam dobro veš, saj vse veš, kaj se mu je zgodilo nekega dne, ko se je vraèal od ma- še. A naj vseeno tisto reè obnovim. Nenadoma je Berta sredi poti zavest Tvoje prisotnosti tako presunila, da se je moral us- taviti. Zavil je na trato kraj ceste, sedel v tra- vo, vzel v roke hostijo in ti nekako takole go- voril, kot mi je rekel: “Ozdravi mi Angelo, ki si mi jo dal za `ivljenjsko dru`ico. Ozdravil si vse, ki so se zatekli k tebi. Nikogar nisi za- vrnil. Samo vero si moral videti. Ali vidiš nje- no in mojo vero?” Tako je govoril hostiji v solzah. Pri tem ni dvomil, da bi lahko v tistem hipu šinila iz Tebe bo`ja moè in njegova An- gela bi bila v hipu ozdravljena, še preden bi sam prišel domov. Bilo bi lahko tako, kakor si rimskemu stotniku ozdravil njegovega hlapca. In Bertova vera ni mogla biti manjša od stotnikove. Èe si obstrmel ob stotniko- vi, kakor pravi evangelist, si moral tudi ob Bertovi, ob tistem klicanju v hostijo tam v travi: “Ozdravi mi mojo Angelo!” Seveda je nisi ozdravil. Skrivnost je v ti- stem “seveda”. Te smem vprašati: Zakaj, Gospod? Lo- vim se med dvema mo`nima odgovoroma: 1) da ne gre za istega Jezusa v evangeliju in v hostiji ali 2) da gre za istega, a zdaj dru- gaènega Jezusa, Jezusa z drugaènim stilom do èloveka.     Toda o identiteti obeh Jezusov, zgodovin- skega in evharistiènega, za vernika ne more biti dvoma. Tako v èasu kakor v veènosti si ista Oseba. Tu je verska resnica o eni osebi v dveh naravah. Ostane torej sklep, da si ev- haristièni Jezus sicer isti kot zgodovinski, a da zdaj ravnaš z nami drugaèe, kot si ravnal kot zemljan. Sicer bi bili vsi bolni pri prejemu obha- jila v hipu zdravi, kot je ljudi zdravil `e sam tvoj dotik. Nikjer pa ni slišati, da bi se kje bolni ljudje vraèali po obhajilu iz cerkve zdra- vi. To se pravi, da si svojo èudotvorno ener- gijo v Evharistiji odlo`il kljub evharistiènim èude`em, ki se tudi dogajajo? A ti so redki, neprimerno redkejši kakor èude`i Tvoje svete Matere ali nekaterih Tvojih svetnikov. Prak- tièno se kot hostija obnašaš, ko da nisi Ti. Vstali, ki ima za sabo celo zmago nad smrtjo, tukaj ne ka`e nobene moèi — kako to ? Celo naša pamet tukaj lahko tvega odgo- vor: ker bi potem obhajanje postalo zdravs- tveno èudodelništvo, medicinski festival, ali ne? Vse bi drlo k Tebi tudi brez vere, mno- `ièno, potrošniško. A ista neodjenljiva pamet pripominja: pa bi ozdravljal samo ljudi z vero vate. Vidiš, kako se revèek zapletam v tvoj mysterium, Gospod. Tola`im se z mislijo, da je to paè zate drugaèen èas: ne veè toliko na zgodovinsko-tehnièni ravni kolikor na odre- šenjsko-eshatološki. Èas, ko igra bistveno vlo- go vera — tista vera, ki ni videla. Nekaj pa Ti moram reèi: Verjeti moram, oprosti, tudi v Tvojo neuèinkovitost, seve- da kolikor morejo moje uboge zaznave pre- soditi. Koliko obhajil in kako malo svetosti! Kako malo odprtosti! Kako malo samozave- sti! Si se torej v èasu, ki ga je sama efficiency, prav tako vdal v neuèinkovitost, kakor si se vdal v ignoriranje? Spada tudi to k drugemu Pasijonu? Oprosti … Vem, da blebetam. Saj bi mi Ti lahko rekel: “Kaj ti, slepi atom, veš o moji ekonomiji? Kaj veš, ali jaz uèinkujem ali ne uèinkujem v dušah? Moj poligon je v nevidnem.” Oprosti. Govorim, ko nimam pojma ne o statiki ne o dinamiki nevidnega, ko ne poznam niti èrke v abecedi angelskega jezika, kaj šele, da bi se mi kaj sanjalo o Tvojem odreševanju. Pusti me ponavljati za onim drugim To- ma`em, iz Akvina: “Quod non capis, quod non vides, animosa firmat fide.-Èesar ne umeš,èesar ne vidiš, to potrjuje pogumno verovanje.” Vera naj bo torej animosa, pogumna, sme- la, predrzna. Saj je isti Toma` dodal: Prae- ter rerum ordinem — onkraj reda stvari. On- kraj sistema koledarjev, ute`i in valut, onkraj diktatur in demokracij, onkraj takšne ali dru- gaène Slovenije in Evrope, onkraj referendu- mov in kriz in iskanja kakšnega novega mo`- nega raja na zemlji. Oprosti torej. Saj je mo`no priti k Tebi tudi samo za “Dober dan”, ne? Na prijateljski klepet ali blebet? Na kavo tako rekoè? Oni vernik Arškega `upnika je prihajal v cerkev Tebe samo gledat. “On gleda mene in jaz gledam Njega.”