Izdaja Cinkarna Celje metalurško kemična industrija, Celje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko šentjurc. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkamar« Cinkarna, Celje. Telefon 23-981, interno 430. Tisk: »Papirkonfekci-ja« Krško. Po mnenju Sekretariata za informiranje v izvršnem svetu skupščine SRS je časnik oproščen davka na promet proizvodov (št. 421-1/72 z dne 5. 4. 1974). PRED 8. KONGRESOM SLOVENSKIH SINDIKATOV V CELJU BO 7. IN 8. NOVEMBRA KONGRES SLOVENSKIH SINDIKATOV Osmi kongres Zveze sindikatov Slovenije se sestaja v času odločilnega boja delavskega razreda za uresničitev in uveljavitev novih samoupravnih odnosov na vseh področjih združenega dela. V tem boju imajo sindikati kot najbolj množična razredna organizacija delavcev še posebno odgovorno vlogo in naloge: uveljaviti morajo tako delavsko organizacijo, ki jo bo delavski razred vedno imel za svojo, ker bo z njo in njeno pomočjo uresničil odločilno vlogo v upravljanju v vsej družbeni reprodukciji. Osnova in smer za naše delovanje in za spreminjanje družbenih odnosov je nova ustava, sklepni dokumenti 10. kongresa ZKJ in 7. kongresa ZKS. V snovanju teh dokumentov soglasno sprejeli in zdaj morajo biti naše delo in življenje. Zato so naloge in cilji 8. kongresa slovenskih sindikatov lahko samo odraz političnega razpoloženja delavcev. To pomeni, da delavci hočejo razreševati družbena dn gospodarska vprašanja na samoupravnih temeljih ter tako odločilno vplivali na svoj družbeni, materialni in socialni položaj. Na 8. kongresu ZSS bomo sprejeli takšne sklepe, ki bodo izražali razredne interese delavcev, ki bodo jasno opredelili naše naloge in odgovornost, ki bodo odločilno vplivali na takšno sindikalno organiziranost, ki bo združila delavce v vsakem samoupravnem okolju in jih tudi učinkovito in stvarno povedla v spreminjanje novih družbenih odnosov. Sedaj pa kratek povzetek o novem statutu, ki se imenuje statutarni dogovor, o organiziranosti in delovanju sindikatov in zveze sindikatov v SR Sloveniji, kot tudi osnutkov kongresnih sklepov. Potreba po novem statutarnem dokumentu izhaja iz dejstva, da je z novo ustavo bistveno povečana družbena vloga sindikatov, da so razširjene naloge sindikatov pravzaprav na vse, kar je pomembnega za delavce v združenem delu in da je ob tem bistveno povečana tudi odgovornost sindikata —- od osnovne organizacije do federacije — za uresničevanje delavskih interesov. Ob spoznanju, da rabimo v novih ustavnih razmerah vsebinsko nov sindikat, je bil prvi osnutek novega statutarnega dokumenta objavljen za javno razpravo že maja 1973. leta. Obenem so bili na 4. konferenci Zveze sindikatov Slovenije junija 1973 sprejeti številni sklepi za takojšnjo reorganizacijo sindikatov, ki je bila v večini že opravljena in je že dala tudi mnoge dobre začetne rezultate. Na podlagi opravljene javne razprave in izkušenj iz o-menjene reorganizacije je bil v začetku julija letos objavljen izpopolnjen predlog statutarnega dogovora. Tudi tega so obravnavale mnoge osnovne organizacije sindikata, vse občinske in republiške organizacije sindikatov in zveze sindikatov ter posamezni drugi družbeni dejavniki, med njimi tudi izvršni komitet predsedstva centralnega komiiteta Zveze komunistov Slovenije. Vsi so predlog podprli, mnogi pa so dali tudi še dodatne spreminje-valne ali dopolnilne predloge. Na podlagi vse te leto in pol trajajoče aktivnosti nam republiški svet Zveze sindikatov Slovenije sedaj predlaga, da odločimo o končnem besedilu tega dokumenta. Če bo dokument sprejelo članstvo v vsaj dveh tretjinah osnovnih organizacij sindikata v Sloveniji, bo na 8. kongresu Zveze sindikatov Slovenije razglašena njegova uveljavitev. To bo prvič v zgodovini sindikalnega delovanja na Slovenskem, da je bil statutarni dokument sprejet po tako množičnih pripombah in neposredno od sindikalnega članstva. Statutarni dogovor v svojih 91 členih opredeljuje vsa pomembnejša vprašanja sindikalne organiziranosti in delovanja. Najprej obravnava temeljna načela, nato člane, njihove pravice in dolžnosti, delegatski sistem in delegatska razmerja v sindikatih in sodelovanje sindikatov v samoupravnem sporazumevanju im družbenem dogovarjanju. Za tem je v statutarnem dogovoru podrobneje obravnavana osnovna organizacija sindikata, vsebina njenega dela, oblike organiziranosti in načini delovanja. V nadaljevanju so v statutarnem dogovoru določbe o združevanju osnovnih organizacij sindikata znotraj organizacij združenega dela in o povezovanju osnovnih organizacij sindikata v krajevnih skupnostih. Statutarni dogovor nato opredeljuje sindikate Slovenije, ki jih je po novem 19, in njihovo organiziranost v občini, regiji in republiki. Sledijo določbe o zvezi sindikatov Slovenije kot skupni organizaciji vseh sindikatov in o njeni organiziranosti v občini, regiji in republiki. Končno statutarni dogovor obravnava še stro-kovno-politične službe sindikatov, sindikalne znake in odličja, članarino, status pravne osebe in prehodne in končne določbe. Ob vsej tej razsežnosti določb statutarnega dogovora je treba opozo- smo delovni ljudje sodelovali, jih riti zlasti na naslednja njegova temeljna izhodišča: 1. Sindikat je razredna organizacija. V njem delavci ugotavljamo, soočamo in usklajujemo svoje in- V prvem letu obratovanja pričakujemo proizvodnjo 1000 t gradbenih lepil na bazi cementa, ki predstavljajo precejšnjo novost na domačem tržišču tako, da bomo predvideno končno proizvodnjo 25001 ob primerni obdelavi tržišča gotovo dosegli. terese, se usposabljamo in delujemo za njihovo uresničevanje. Po določbi statutarnega dogovora moramo pri tem vedno, razen svojih, upoštevati tudi interese delavskega razreda kot celote, kakor so opredeljeni v dokumentih Zveze komunistov in v ustavi. 2. Sindikat je množična politična organizacija, ki deluje kot sestavni del samoupravljanja, kot njegova hrbtenica in kot njegova politična kontrola. Razen na načelu razrednosti mora pri tem celotno delovanje sindikata temeljiti še na drugih načelih, zlasti pa: (Nadaljevanje na 2. strani) Glede na to, da so novi proizvodi tega obrata zanimivi za vsakogar, ki ima hišo, ali ima drugače opraviti z gradbeništvom, želimo v kratkem opisati proizvode in njih uporabnosti: Nadaljevanje z 2. strani) Pogled na obrat gradbenih lepil (Nadaljevanje na 2. strani) Proizvodnja gradbenih lepil je stekla Aprila smo pričeli s poizkusnim obratovanjem novega obrata gradbenih lepil v Thede hali, ta je zapuščena že dolgo čakala na primeren proizvodni program, ki bi nadomestil ugašene nerentabilne peči. Na to novo proizvodnjo smo posebno ponosni saj je naš razvojni oddelek pripravil zelo lepo paleto gradbenih lepil mednarodne kvalitete, poleg tega pa dodatna investicija v opremo ni zahtevala posebno veliko sredstev tako, da je obrat z lahkoto rentabilen. Pred 8. kongresom slovenskih sindikatov (Nadaljevanje s 1. strani) — na načelu neposrednosti, ki zahteva, da o vseh pomembnejših vprašanjih odločajo člani na svojih zborih in po svojih delegatih v sindikalnih organih na vseh ravneh sindikalne organiziranosti; — na načelu demokratičnosti, ki omogoča u9tvairjalno pobudo članov sindikata pri določanju in uresničevanju politike, enakopravno obravnavanje problemov, sporazumevanje in demokratičen dogovor o stališču ali akciji; — pa načelu odgovornosti posameznikov in organov za uresničevanje sprejete politike in ustreznih sklepov; — na načelu konkretnosti, ki nalaga natančno vsebinsko opredelitev stališča ali akcije, nosilcev in rokov ter uporabo smotrnih načinov delovanja: Pri tem je treba uresničevati tudi načelo načrtnosti in javnosti. 3. Sindikati in zveza sindikatov usmerjajo svoje delovanje na vsa področja življenjskih in delovnih interesov delavcev in na vse ravni samoupravne in družbenopolitične organiziranosti. V statutarnem dogovoru so v tem smislu navedena področja delovanja, iz katerih je razvidno, da so poglavitne naloge sindikatov tam, kjer so tudi poglavitni problemi in interesi delavcev. Tu gre za samoupravljanje, za dohodek in njegovo delitev, za razvijanje proizvodnih sil in povečanje produktivnosti dela, za odločilno vlogo v samoupravnem sporazumevanju, za celotno kadrovsko politiko, za uveljavljanje delegatskega sistema, za medsebojna razmerja v združenem delu, za bitko proti vsem oblikam odtujevanja oblasti delavcem in proti vsem kršitvam samoupravljanja, za zaščito delavcev, za izobraževanje in kulturo, za oddih, razvedrilo in športno rekreacijo, za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, za krepitev delavske solidarnosti, za dviganje razredne zavesti in odgovornosti samoupravljalcev in še in še. Statutarni dogovor v tem okviru postavlja tole zahtevo: NIC, KAR JE POMEMBNEGA ZA DELAVCE, BREZ SINDIKATA! 4. Po statutarnem dogovoru je temelj celotne sindikalne organiziranosti in delovanja članstvo v osnovnih organizacijah sindikata. Najvišji organi osnovne organizacije so članski sestanek, letna skupščina in občni zbor, stalni izvršni organ pa je izvršni odbor, ki ga sestavljajo delegati sindikalnih Skupin. V okviru osnovne organizacije sindikata deluje aktiv mladih delavcev, ki je obenem osnovna organizacija Zveze socialistične mladine. Statutarni dogovor podrobneje določa vsebino, način in oblike delovanja osnovne organizacije sindikata z namenom, da bi jo čim bolj usposobili za njene izredno obsežne in zahtevne naloge v uresničevanju delavskih interesov. 5. Po statutarnem dogovoru mora biti sindikat organiziran na vseh ravneh samoupravljanja. Zato ustanovijo osnovne organi- 2 CINK&RNAR zacije sindikata svoje delegatsko sestavljene konference v OZD. Tako si osnovne organizacije sindikata in članstvo v njih zagotavljajo svoj vpliv povsod, kjer se odloča o njihovih problemih in interesih. Članstvo osnovne organizacije sindikata se na članskem sestanku odloči, v okviru katerega od sedanjih 19 sindikatov se bo povezala osnovna organizacija. Pri tem je treba upoštevati vrsto dejavnosti, ki jo opravlja pretežna večina članov osnovne organiza-cjiie. Osnovna organizacija v skupnih službah se poveže v tisti sindikat, v katerega je povezanih večina drugih osnovnih organizacij iz ustrezne organizacije združenega dela. V vsaki občini, kjer je vsaj e-na osnovna organizacija posamezne dejavnosti, deluje občinska organizacija sindikata; v vsaki občini pa deluje tudi občinska organizacija zveze sindikatov. V statutarnem dogovoru so podrobneje določene oblike organiziranosti na občinski ravni in vsebina ter načini delovanja občinskih organizacij. Tako je določeno tudi za regijo in za republiko. 6. Vsi organa sindikatov in zveze sindikatov so sestavljeni na delegatskem načelu. Njihova sestava mora ustrezati sestavi sindikalnega članstva, zlasti še glede neposrednih proizvajalcev, žensk in mladine. Delegat mora biti stalno povezan z organizacijo, ki ga je delegirala, upoštevati mo- ra njena stališča in ji redno poročati o sprejetih sklepih in o svojem delu. Po statutarnem dogovoru je v vseh sindikalnih organih — vključeno z izvršnim odborom in nadzornim odborom osnovne organizacije sindikata — štiriletna mandatna doba. Neglede na to lahko vsaka organizacija vsak čas odpokliče svojega delegata in izvoli drugega, ali pa na sejo organa razen stalnega pošlje tudi občasne delegate; ima pa neglede na število svojih delegatov na seji organa vedno samo en glas. Z delegatskim sistemom se v sindikatih zagotavlja, da bo volja članstva v pristni obliki prisotna na vseh ravneh sindikalne organiziranosti; to je sporazumevanje o skupnih interesih in enotnost v izvrševanju sindikalnih akcij. 7. S statutarnim dogovorom je predvidena povsem nova vloga sindikatov v okviru socialistične zveze delovnega ljudstva in v skupščinskem sistemu. Tu ne gre več samo za sodelovanje, temveč za aktivno vlogo v zagotavljanju odločilne besede delavcev in za polno soodgovornost za sprejete odločitve. V tem okviru so pomembne tudi določbe statutarnega dogovora o povezanosti in aktivni vlogi sindikatov v krajevni skupnosti, kjer se uresničuje pomemben del interesov delavcev, povezanih s krajem njilovega prebivanja. To je nekaj temeljnih prvin statutarnega dogovora o organiziranosti in delovanju sindikatov in zveze sindikatov v SR Sloveniji. Z uveljavitvijo tega dogovora bodo prenehali veljati tako dosedanji statut zveze sindikatov Slovenije, kot tudi statuti posameznih sindikatov. Tako bo to enoten, skupen statutarni dokument, ki bo v enaki meri zavezoval, vse organe in organizacije sindikatov in zveze sindikatov v organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, v občinah v regijah in v republiki. Sedaj pa še nekaj besed o osnutkih sklepov 8. kongresa, ki jih je objavil za javno razpravo republiški svet Zveze sindikatov Slovenije. Objavljeni osnutki kongresnih sklepov obsegajo številne probleme in interese delavcev ter predvidene sindikalne akcije za njihovo uresničevanje. Razvrščeni so v 17 vsebinskih področij, in sicer: 1. Nadaljnje razvijanje samoupravljanja delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela. 2. Naloge sindikatov pri razvijanju samoupravnih interesnih skupnosti. 3. Naloge sindikatov za uveljavljanje delavske kontrole. 4. Produktivnost dela in sistemi razporejanja dohodka v TOZD. 5. Samoupravni odnosi pri razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke. 6. Naloge sindikatov na področju planiranja in družbenoekonomskega sistema. (Nadaljevanje na 3. strani) Proizvodnja gradbenih lepil je stekla (Nadaljevanje s 1. strani) za keramične ploščice v prahu. Je vodoodporno lepilo za lepljenje vse vrste keramike, klinker-ja, mozaika, marmorja ter drugih izolacijskih ali dekorativnih gradbenih plošč, na beton, opeko ali podaljšano cementno malto. Ker je lepilo vodoodporno, lahko z njim lepimo tudi v plavalnih bazenih ali na fasadah. Lepilo se meša z vodo v razmerju 1 :2,5, potrošnja pa znaša približno 2-3 kg/m2. NOVODUR VIRGO — je belo lepilo za keramične ploščice ali mozaik in ga vzamemo predvsem če želimo da ostanejo fuge bele. Virgo masa je nadalje primerna za fugiranje keramičnih ploščic. NOVODUR UNIVERZAL — vrečka te mase ne bi smela manjkati v nobeni hiši, saj lahko z njim ravno tako uspešno lepimo keramiko in druge plošče na vse trdne gradbene materiale kot so beton, opeka, malta, salonit, kakor tudi krpamo betonske stopnice, tla v kleti ali garaži, pričvrstimo razna sidra v zidu ali popravimo fasado. No-vodur univerzal pa je posebno primerna masa za izravnavo betonskih ali lesenih podlag preden le-te prevlečemo z raznimi oblogami za pod. Masa se meša z vodo v razmerju 1:3 poraba pa znaša 1,4 kg na liter. VIAFIX in VIADUR so specialne mase za polagalce podov saj z njimi izravnamo ali zgladimo podložni estrih preden po- ložimo vinas plošče, parket, stra-gulo ali druge talne obloge. VILAPLAN — izravnalna masa za strop in stene pa služi za pripravo gladkih sten pred polaganjem tapet, nanašanjem plastičnih premazov, stenskih plošč ali folij ter pred pleskanjem. Masa je primerna za polnjenje vdolbin, utrjevanje instalacij ter druga dela v notranjosti zgradbe. S tem programom je Cinkarna dopolnila paleto za gradbeništvo, ki jo sestavljajo: Schledl kamini, betnoska opeka, strešniki in žlebovi iz cinka ter barve in anti-korozijski premazi obrata Mozirje. Ker prihaja gradbeništvo vedno hitreje v čisto montažno gradnjo, ki zahteva vrsto kemičnih proizvodov kot so specialne malte za strojno mešanje, mase za tankoslojno zaribavanje, hidro-izolacijske mase ter mase za hitro montažo, montažo ima obrat gradbenih lepil lepe možnosti razširitve programa s primernimi proizvodi. F. Verdel MII » I, Na letošnjem Zagrebškem velesejmu smo predstavili naše nove proizvode — gradbena lepila POLLETNI POSLOVNI REZULTATI Povečani obseg poslovanja in povečanje akumulativnosti bazne industrije skozi politiko cen v letošnjem letu, sta osnovna razloga za izboljšanje gospodarskega položaja Cinkarne v primerjavi s preteklimi leti. Ostanek dohodka za sklade je prvič po dolgih letih dosegel udeležbo 5% v celotnem dohodku, saj je le-ta znašala ob zaključku prvega polletja preteklega letale 1,91% ob koncu poslovnega leta 1973 pa le 3,98 %. Kljub izgubi, ki jo ustvarja proizvodnja titanovega dioksida in zmanjšanju akumulativnosti TOZD grafika zaradi nerešenih prodajnih cen, je porastel dohodek podjetja v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta za 105,8 %, bruto skladi povečani zaamortizacijo nad predpisano stopnjo pa za 685,5 % in rentabilnost vloženih sredstev za 125 %. linskih supstratov, gradbenih lepil in organskih barvil. Obrat v Mozirju je prodal več kot je bilo planirano ob spremenjenem asortimentu, ki ga je pogojevala rentabilnost. TOZD metalurgija in grafika sta po osnovnem planu načrtovane vrednosti presegli, Grafika delno celo na račun zmanjšanja rentabilnosti zaradi nereguliranih prodajnih cen tiskarskih barv in preparatov, ker si odsotnosti s tržišča zaradi uvajanja nove proizvodnje ne more privoščiti. Pregled doseganja letne planirane realizacije za razdobje od 1. I. — 30. VI. 1974 V'"'’ TOZD — PE Doseganje letnega plana bruto neto 50% = 100 realizacije realizacije Metalurgija 59,82 % 60,05 % Kemija — Celje 46,03 % 46,31 % Kemija — Mozirje 63,38 % 63,82 o/n Grafika 51,62 % 51,58% Titanov dioksid 23,60 % 23,80 % Vzdrževanje 61,98% 61,98% Transport 50,29 % 50,29 % Glavna direkcija 52,54% 52,54 % Celotno podjetje 46,70 % 46,82 % Doseganje planirane prodaje v tujino v razdobju januar — junij 1974 TOZD Izvoz v USA S planiran Doseganje dosežen osn. plana I.-VI. 1973 I.-VI. 1974 Metalurgija 3.588.498 6.650.205 185.32 250.44 Kemija 890.496 398.900 44,80 138,33 Grafika 161.352 104.979 65,06 141,78 Titanov dioksid 4.269.707 4.390.780 102,84 — Celotno podjetje 8.910.053 11.544.864 129,57 382,55 Cinkarna je ustvarila v prvem polletju letošnjega leta 23.514.586 dinarjev ostanka dohodka za bruto sklade in 9.288.790 dinarjev amortizacije nad predpisano stopnjo, skupaj torej 32.803.376 dinarjev, kar predstavlja 45,58% letnega planiranega zneska ostanka dohodka za bruto sklade. TOZD metalurgija, kemija in poslovni enoti vzdrževanje ter transport so za to razdobje planirane zneske za sklade presegle. Grafika je zaradi disparitete med nabavnimi cenami surovin in cenami izdelkov dosegla le 7,88% letnega planiranega zneska za bruto sklade, TOZD titan dioksid pa je ustvarila izgubo od katere odpade na Cinkarno (ob upoštevanju obveznega posojila za manj razvite republike) znesek 10.175.524 dinarjev. Izguba v tej temeljni organizaciji je nastala zaradi premajhnega obsega poslovanja in nižjih doseženih prodajnih cen v prvem trimesečju od povprečnih plani ranih za letošnje leto. Že z osnovnim planom je bila za prvo polletje načrtovana manjša proizvodnja od optimalne kapacitete obrata, ker je bilo pričakovati težave pri osvajanju tehnologije. Vendar so bile lete večje od pričakovanih, dodatno je prišlo še do redukcij električne energije, zaradi česar je bil osnovni plan proizvodnje dosežen le z 84,8%, Izguba ni nastala pri substanci, temveč iz naslova nepokritih obresti od kreditov. Finančna rezultata grafike in titanovega dioksida sta vplivala na zmanjšanje ekonomičnosti in rentabilnosti do take mere, da je kljub izredno ugodnim gibanjem v ostalih temeljnih organizacijah prišlo v merilu celotnega podjetja do povečanja udeležbe porabljenih sredstev v celotnem dohodku iznad planirane in do zmanjšanja udeležbe dohodka. Planirani odnos med nabavnimi cenami surovin, embalaže ter e-nergije na eni strani in med planiranimi prodajnimi cenami izdelkov v tem razdobju še ni bil porušen v breme planiranega dohodka v merilu, celotnega podjetja. Iz naslova doseganja večjih prodajnih cen od planiranih je bil planirani dohodek povečan za 29.285.235,90 dinarjev, na drugi strani pa so porasle planirane nabavne cene za 22.607.193 dinarjev. Ta pozitivna bilanca iz naslova gibanja cen pa je le prehodnega značaja, saj so cene reprodukcijskega materiala in energiji pričele intenzivno naraščati šele v drugem trimesečju. V prihodnjem razdobju moramo računati z blažjim porastom dohodka. Ob relativno dobrih doseženih rezultatih v prvem polletju, pa maramo ocenjevati predvideni poslovni rezultat v drugem polletju z zmernejšim optimizmom. Pritisk porasta cen na stroške poslovanja bo večji od onega v prvem polletju. Na povečanje pro- dajnih cen z izjemo nerešenih problemov s področja barv in barvil ni računati. Prav tako ni pričakovati, da bi dosegli večje cene pri prodaje v tujino. Ponovno se pojavlja splošna nelikvidnost, kar bo imeflo posledice tudi za Cinkamo. Povečanje osebnih dohodkov bo močneje vplivalo na reproduktivno sposobnost podjetja kot v prvem polletju. Da bi te vplive v drugem polletju v čimvečji meri parirali je potrebno: — povečati obseg proizvodnje vseh proizvodov, ki so rentabilni, — povečati ekonomičnost proizvodnje s posebnim poudarkom na zmanjšanju materialnih stroškov, ki predstavljajo preko 60% vseh poslovnih stroškov, — povečati produktivnost dela, — čim prej sanirati proizvodnjo titanovega dioksida. OBSEG POSLOVANJA Gibanje realizacije Letna planirana vrednost bruto realizacije je bila po knjigovodskih podatkih (ki zajemajo fizični obseg in vpliv cen), dosežena s 46,70% (50%= 100); neto realizacija pa s 46,82 %. V merilu celotnega podjetja ne dosegamo 50 % letne planirane vrednosti realizacije zaradi tega ker TOZD titanov dioksid ne dosega po osnovnem planu planirane vrednosti prodaje in ker osnovni plan proizvodnje predvideva večjo proizvodnjo titanovega dioksida v drugem polletju ob doseganju večjih cen od onih, ki so bile dosežene v prvem polletju in od povprečnih planiranih cen, saj je načrtovan zahtevnejši in dražji asortiment proizvodov od onega v prvem polletju. Planirane vrednosti prodaje ne dosega TOZD kemija kot celota zaradi izpadov v celjskih obratih tako v primerjavi z letnim kot osnovnim planom prodaje. Saj je prišlo do znatnih izpadov planirane, proizvodnje: litopona, svinčenih oksidov, rastlinskih zaščitnih sredstev na bazi bakra, rast- (Nadaljevanje z 2. strani) 7. Utrjevanje socialne varnosti in obvladovanje socialnih razlik. 8. Delovne in življenjske razmere delavcev. 9. Razvoj stanovanjskega gospodarstva. 10. Preobrazba vzgoje, izobraževanja in kulture na samoupravnih osnovah. 11. Naloge na področju kulture in znanosti. 12. Oddih in rekreacija delavcev. 13. Organiziranost, kadrovska po- Vplivi na gibanje vrednosti realizacije, ki je bila planirana za prvo polletje 1974 V merilu celotnega podjetja L Doseganje planiranega fizične, ga obsega prodaje Povečanje iz naslova večjih količin od planiranih znaša din 119.605.516; zmanjšanje iz naslova manjših količin od planiranih znaša 81.647.601 din; ostanek iz naslova večjih količin od planiranih je 37.957.915 din. 2. Vpliv cen na gibanje planirane vrednosti prodaje Povečanje realizacije iz naslova doseganja večjih cen od planiranih znaša 42.409.017 din; zmanjšanje realizacije iz naslova doseganja manjših cen od planiranih znaša 13.123.782 din; ostanek iz litika in izobraževanje v sindikatih. 14. Obveščanje in samoupravno komuniciranje. 15. Ljudska obramba in družbena samozaščita. 16. Sindikati in naši delavci v tujini. 17. Mednarodna dejavnost sindikatov in sodelovanje z naprednimi sindikalnimi gibanji. In za konec teh povzetkov še tole: »Novo ustavno vlogo in od- naslova večjih doseženih cen od planiranih je 29.285.235 din. Povečanje vrednosti planirane realizacije znaša torej 67.243.150 din. (Nadaljevanje na 4. strani) Podražitve ogrozile akcijo na Svetini Podražitve gradbenega materiala in storitev pri spomeniško-varstveni akciji na taborni cerkvi na Svetini so tolikšne, da so bili prisiljeni dela ustaviti. Lani sestavljeni predračuni niso mogli predvideti tako visokega dviga stroškov. Kulturna skupnost Celje je zaradi podražitev dodatno dodelila še 50.000,— din, vendar je potrebno še več denarja. govornost sindikatov bomo morali uresničevati vsi. Le tako bo sindikat to, kar mora biti — organizirana akcija delavcev za konkretno zboljSevanje njihovih razmer, za reševanje njihovih problemov, za uresničevanje njihovih interesov, za popolno uresničevanje samoupravljanja, kar je naš temeljni razredni interes«. CINKARN AR 3 Pred 8. kongresom slovenskih sindikatov s KORAK V NARAVO $ o 2 ■ir Delovni človek, vsaj za q O nekaj časa pojdi v lepo, j)-O čisto naravo. Za sabo boš g ir pustil asfalt, dim in prah. q O Pred tabo pa bodo prostra- j}-O ni gozdovi, polni svežega g ir zraka. Zvečer, ko boš spet q O v sobi sredi sivega mesta «-q ne boš tako utrujen, ker g ir si se telesno in duševno o O sprostil. In kako napraviš q ta korak v naravo? Nič la- g ir žjega, postani član Gobar- q O ske družine Celje. Infor- U-O macije na št. 447. g ir O O GOBARSKA DRUŽINA X CELJE O S • o O Gobarska družina Celje je bila ustanovljena 20. O g maja 1964 na pobudo to- ^ O varišice Bertosi, znane go- g ■j* barke in mentorice. Društ- O g vo šteje 112 članov. Najsta- ^ O rejši član šteje 72 let naj- g g mlajši pa le 1 leto. Delo O g gobarjev je zelo pestro ^ O predvsem pa zdravo. Ob- g seg dela zajema predvsem o g štirinajstdnevne sestanke, O seminarske večere, preda- g ■<* vanja, ekskurzije, razstave O g in tekmovanja v nabiranju O gob. g O Najzanimivejše je seveda g it nabiranje gob, ker se ved- § O no najde kakšna redkejša O vrsta gobe, ki je gobarju g ir v velik 'ponos. Kot lovec q O ali ribič ima tudi gobar i}-q raznovrstne trofeje. g it Člani celjske družine so § O posebej ponosni na nasled- *i-g nje gobe: Ferlinka, Poljska g ir kožarka (smrtno nevarna), q O Zgodnja prstenica (iz ro- jj-q du gomolj k), Porfirnik, g it (najdena na Koroškem), q O Vijoličasta koprenka. *)- q Na letošnji razstavi v g O Medlogu je bilo razstavlje- Z, it nih 132 gob. Doslej najbolj q g bogata razstava pa je ob- 4-O segala 248 vrst gob. Vseh g it gob skupaj je na seznamu o 2 3.000 (700 lesnih) od tega «-O pa 2/3 užitnih. g j* Dolenc Amadeo n Na obisku pri nekdanjem sodelavcu Pretekli mesec so delavci iz TOZD kemija obiskali nekdanjega delovnega tovariša Antona Friška, ki ga je pred štirimi leti bolezen za vedno ločila od delovnega mesta in sodelavcev, ker mu je prizadela noge tako, da sam ne more več hoditi. Tovariš Frišek je preko 21 let delal v našem kolektivu na različnih delovnih mestih: v pražarni, valjarni, natrijevem sulfidu, modri galici, ultramarinu in drugje. Ker ga je usoda tako kruto prizadela, so mu nekdanji sodelavci sklenili kupiti televizijski sprejemnik. Na pomoč jim je priskočila tudi sindikalna organizacija. V imenu nekdanjih sodelavcev so tovarišu Frišku izročili sprejemnik: Pavle Žele, obrato-vodja soli in pigmentov, Vili Kos, predsednik sindikalne podružnice TOZD kemija in še nekateri sodelavci. Na slikah: z obiska pri tovarišu Frišku in njegovi družini. ABECEDA Delovodje, preprečujte in odpravljajte naslednja razpoloženja posameznikov DOLGOČASJE, SOVRAŽNOST, NAPADALNOST, NASPROTOVALNOST, NEUPOŠTEVANJE OPOZORIL, OBČUTEK KRIVICE, OGORČENOST IN JEZO, POMANJKLJIVO PRESOJANJE HITROSTI IN ODDALJENOSTI, POPUŠČANJE POZORNOSTI, RAZDRAŽLJIVOST IN RAZ-BURJENJE, RAZTRESENOST, STREMLJENJE PO MOCl, STREMLJENJE ZA SPREMINJANJEM, SUN-KOVITOST PRI DELU IN HITROST. Polletni poslovni rezultati (Nadaljevanje s 3. strani) Produktivnost dela na zaposlenega je porastla v primerjavi z istim razdobjem leta 1973. Gibanje proizvodnje v razdobju V merilu celotnega podjetja z upoštevanjem TOZD titanov dioksid za 35,78 % V merilu celotnega podjetja brez upoštevanja januar-junij 1974 Doseganje plana TOZD osn. plana kumulat. letnega I.-VI. 74 PE junij plana plana I.-VI. 73 I.-VI. 1074 Metalurgija 117,77 116,69 56,30 120,10 Kemija-Celje 87,82 84,66 44,50 104,64 KIM-Mozirje 100,49 95,74 52,72 95,73 Grafika 96,78 96,27 47,78 116,84 Titanov dioksid 60,33 84,79 29,79 — Vzdrž.-galvana 117,99 94,47 47,23 155,30 Celotno podjetje 90,08 95,81 43,96 145,37 — „— brez TiOž 107,13 99,76 51,42 111,41 Povprečni osebni dohodek na zaposlenega na podlagi vkalkulira- nih ur Leto 1973 junij-j ulij 1973 jan .-j unij 1974 I.-VI.74 I.-VI.73 Indeksi I.-VI.74 I.-VI.73 2.055,90 1.950,19 2.544.— 123,74 130,45 Gornja razpoloženja povzročajo pri posameznikih nagnjenost do pogostejših nezgod pri delu kot pri tistih, ki so čustveno trdnejši. Služba za varstvo pri delu TOZD titanov dioksid za 4,04 % V metalurgiji samo proizvodnja povečanje za 18,00% V kemiji I. Celje samo proizvodnja povečanje za 3,41 % V kemiji II. Celje samo porizvodnja povečanje za 10,17% V kemiji III. Mozirje sa- mo proizvodnja padec produktivnosti za 6,31 % V kemiji skupaj samo proizvodnja povečanje za 2,71 % V grafiki samo proizvodnja povečanje za 14,70% V galvani samo proiz- vodnja padec produktivnosti za 14,95% Finančna učinkovitost poslovanja Finančna učinkovitost poslovanja je v primerjavi s preteklim letom izredno porastla, kar je razvidno iz razvojne linije finančnih kazalcev in iz primerjave dosežene stopnje rentabilnosti. Čeprav planiranih rezultatov predvsem zaradi izgube pri proizvodnji titanovega dioksida ne dosegamo, pa vendarle učinki naraščajo. MILO ZA DRAGO Mož je imel navado pri kosilu brati časopis. Zena se je tega že kar privadila, ko je nekega dne opazila, da je mož vsak članek prebral kar dvakrat. »Zakaj pa to delaš, možek?« Ga je vprašala. »Veš, ženka, časopis se je podražil!« Naslednji dan, ko se je mož zopet vsedel za mizo in pričel brati ni bilo ne žene in ne kosila od nikoder. Ko je po dolgem času le prišla, jo je vprašal: »Zenkica ljuba, kje pa je kosilo?« »Ni ga,« je žena mimo odgo-vonila. »Vidim, da ga ni,« se je on razburil. »Ampak, zakaj ga ni?« »Hrana se je podražila!« Pogoji za dodelitev stanovanja iz družbene pomoči Samoupravna stanovanjska skupnost občine Celje, enota za družbeno pomoč je preko svojega zbora delegatov sprejela Pravilnik o pogojih za investiranje in kreditiranje najemnih stanovanj iz sredstev za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in o pogojih za dodelitev teh v uporabo. V tekočem letu je bilo dodeljenih trinajst stanovanj, ki so bila zgrajena iz sredstev za družbeno pomoč (solidarnostni sklad) našim delavcem. Dva delavca pa sta na prednostni listi in bosta dobila stanovanje v prvi polovici prihodnjega leta. V mesecu oktobru tega leta moramo poslati Samoupravni stanovanjski skupnosti ponovne predloge o dodelitvi stanovanj, ki bodo zgrajena iz sredstev za družbeno pomoč. Pravilnik določa pogoje, ki jih mora imeti prosilec, če hoče dobiti stanovanje iz tega sklada. Ti pogoji so navedeni v členu 9 Pravilnika, ki glasi: Stanovanja, katera so zgrajena s sredstvi enote za družbeno pomoč se dodeljujejo upravičencem na podlagi sprejete prednostne liste te enote družinam z nižjimi dohodki, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da prosilce za stanovanje nima stanovanja; — da prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice za ustrezno stanovanje; — da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega problema; — da dohodek prosilca in njegovih članov gospodinjstva ne presega 1.000,00 din na člana gospodinjstva mesečno v letu 74, oziroma sme presegati največ 10 odstotkov kolikor bo prosilec imel največ točk po sistemu točkovanja; — da je eden od zakoncev zaposlen najmanj tri leta na področju občine Celje od dneva veljavnosti pravilnika; — da ima prosilec in njegovi člani gospodinjstva stalno bivališče na področju občine Celje; prednost imajo tisti, ki dalj časa živijo na območju občine. Prosilec je dolžan poleg prošnje za dodelitev stanovanja predložiti še naslednja potrdila: • • potrdilo o' stalnem bivališču prosilca in članov gospodinjstva na območju občine Celje — časovno označeno od kdaj ima bivanje na področju občine; • potrdilo o številu družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu — oba potrdila izda SOB, kjer ima prosilec stalno bivališče; • potrdilo o višini letnih dohodkov upravičenca in njegovih družinskih članov v letu 1974, ki ga izda delovna organizacija (3. člen zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj, Uradni list SRS 5-11/72) ter pismeno izjavo upravičenca in njegovih družinskih članov o drugih morebitnih dohodkih izven delovnega razmerja, kot tudi izjavo o premoženjskem stanju. • kdor je dobil izplačano boleznino predloži potrdilo komunalnega zavoda za socialno zavarovanje. Organi upravljanja enote za družbeno pomoč pa lahko zahtevajo v posameznih primerih poročila še od drugih strokovnih služb, in sicer: — poročilo komunalne skupnosti za zaposlovanje o vzrokih nezaposlenosti prosilca za stanovanje in družbene pomoči, — poročilo centra za socialno delo o sooilanem in ekonomskem stanju prosilca, — poročilo patronažne službe zdravstvenega doma o zdravstvenem stanju prosilca iin članov njegove družine. Naslednji člen pa določa, kdo nima pravice do stanovanja, čeprav izpolnjuje pogoje 9. člena. Teh pravic nima: a) če je prosilec oziroma upravičenec ali član družine lastnik počitniške hišice; b) če je prosilec ali kdo od družinskih članov imetnik posestva; c) če je prosilec oziroma upravičenec ali član družine lastnik osebnega, poltovornega ali tovornega avtomobila v vrednosti nad 30.000,00 din. Pravilnik dalje določa, da se stanovanja, ki so grajena s sredstvi enote za družbeno pomoč lahko oddajo tudi mladim družinam za dobo petih let. Taka družina mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da nobeden od zakoncev ni imetnik stanovanjske pravice za primemo stanovanje; — da nobeden od zakoncev ni lastnik primernega vseljivega stanovanja ali več stanovanj; — da družina doslej še ni imela ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja; — da ima eden od zakoncev stalno prebivališče na območju občine Celje; — da namensko varčuje pri poslovni banki za nakup stanovanja ali graditev stanovanjske hiše ob pogojih, ki j.ih določa pra- vilnik o varčevanju in posojilih za stanovanjsko izgradnjo in komunalno gospodarstvo poslovne banke; — če vsaj ena organizacija pri kateri sta zakonca zaposlena jamči, z jamstveno pogodbo, da bo skupaj s prosilcem rešila njegov stanovanjski problem v roku petih let; — če od sklenitve zakonske zveze pa do vložitve prošnje za stanovanje ni preteklo pet let; — če imata zakonca najmanj pet let skupne delovne dobe; Stanovanje iz družbene pomoči lahko torej dobijo vsi tisti prosilci, ki izpolnjujejo zgoraj naštete pogoje. Zato se naj delavci, ki nimajo rešenega stanovanjskega vprašanja in ki izpolnjujejo te pogoje zglase v kadrovskem sektorju podjetja, oddelek za družbeni standard, soba št. 14, kjer bodo dobili nadaljnje informacije. Tiste, s katerimi smo po teh vprašanjih že razpravljali, pa bomo povabili na razgovor. Odd. za družb, standard Teden domačega filma v Celju Vsako leto naj bi bil v prvi polovici decembra v Celju Teden domačega filma povezan s podelitvijo Badjurovih nagrad. Komaj je bil lani tak teden prvič izveden, že so letošnje finančne težave Kulturne skupnosti Celje ogrozile nadaljnje izvajanje te — za slovenski film — nedvomno koristne zamisli. Preko letošnjega poletja pa je Kulturni skupnosti Celje uspelo zagotoviti svoj delež potrebnih finančnih sredstev v znesku 59.000,— din, Kulturna skupnost Slovenije pa je primaknila še 50.000,— din. To zadošča za nekoliko skromnejšo izvedbo tedna, kot je bila prvotna zamišljena, vendar še vedno programsko razširjena v primerjavi s prvim tednom. Rešeno je tudi vprašanje glavnega organizatorja prireditve. To bo odslej NOVI TEDNIK in RADIO CELJE, ki si je v prireditveni odbor zagotovil še predstavnike Društva slovenskih filmskih delavcev, Kinopodjetja Celje, Kulturne skupnosti Celje, Občinskega sveta ZKPOS Celje, uredništva revije STOP in druge. Prireditelj je tudi prevzel obveznost pokrivanja morebitnih nepredovidljivih dodatnih izdatkov. Jedro programa Tedna domačega filma v Celju predvideva predvajanje 4 premiernih slovenskih filmov — PASTIRCI, LET MRTVE PTICE, POMLADNI VETER in ČUDOVITI PRAH —ter 3 jugoslovanskih filmov — UŽI-CKA REPRUBLIKA, DERVISIN SMRT in KAPETAN MIKULA MALI. Prireditelj si je pridržal pravico morebitne zamenjave posameznega navedenega filma. Zadnji dan tedna bi bila slovesna razglasitev odločitev žirije in podelitev Badjurovih nagrad. Pri predvajanju vsakega filma pa naj bi se občinstvu predstavilo vsaj 5-člansko zastopstvo ustvarjalcev filma. V drugem celjskem kinematografu bi v času trajanja prireditve predvajali retrospektivo filmskih del Franceta Štiglica. V tretjem celjskem kinematografu pa je načrtovana retrospektiva najboljših slovenskih mladinskih filmov, kombinirana z revijo kratkih filmov. Pregledu najboljših kratkih filmov je namenjena tudi ena večerna ali popoldanska predstava v osrednjem filmskem programu prireditve. Organizator si bo prizadeval pripraviti še dodatne prireditve, ki naj bi spremljale osrednje dogajanje Tedna domačega filma. To naj bi bila razstava slovenskega filmskega plakata v avli SLG Celje, ki bi jo pripravili v sodelovanju s filmskim muzejem Slovenije. Pripravili bi tudi 15 pogovorov o filmu z mladino na srednjih šolah in 2 pomenka z delavci iz neposredne proizvodnje. Končno naj bi bil v Celju med trajanjem tedna tudi posvet slovenskih filmskih kritikov in publicistov o idejno političnih in estetsko strokovnih vidikih slovenske filmske kritike. Hkrati si bodo organizatorji prizadevali v času prireditve pripraviti še srečanje z mentorji filmske vzgoje na celjskih srednjih in osnovnih šolah. Skopi oris programa jasno kaže, da je programska zasnova letošnjega Tedna domačega filma v Celju v primerjavi s pr-vimo tednom lani neprimerno širše zasnovana, kar ji zagotavlja tudi večjo odmevnost tako v Celju kot v ostalem slovenskem kulturnem prostoru. GOSTOVANJE ZARJE NA VEČERIH BRATSTVA V PRIZRENU Od 10. do 22. oktobra je bilo v kosovskem Prizrenu Večeri bratstva -— srečanje gledaliških amaterjev Jugoslavije. Na tej reno-miirani prireditvi so nastopili gledališki amaterji iz vse Jugoslavije z željo, da bi prikazali gledališke dosežke na eni strani, na drugi pa utrdili bratske vezi narodov in narodnosti. Slovenije je to pot zastopala gledališka skupina Prosvetnega društva »Zarja« z Javorškovo komedijo »Manevri«. To je nedvomno veliko priznanje mladim igralcem in režiserju Štefanu Zvižeju, hkrati pa jim pomeni veliko obveznost za vnaprej. S to komedijo so nastopili v poletnih mesecih v Laškem, Dobrni, Planini pri Sevnici in Ločah pri Poljčanah, zadnji nastop pred potovanjem pa so imeli v Slov. Konjicah ob tamkajšnjem občinskem prazniku. PLOŠČA GIMNAZIJSKEGA ZBORA Mladinski mešani pevski zbor Gimnazije Celje bo v letu 1975 praznoval 30-letnico svojega obstoja. Po velikih uspehih zbora v zadnjem času — zmaga na mednarodnem festivalu v Belgiji — bi zbor rad ohranil zvočni zapis te zmagovite sestave zbora. Dogovorili so se z gramofonsko tvrdko Helidon za snemanje male gramofonske plošče. Snemanje naj bi bilo že sredi septembra, dokler so pevci, ki so letošnji za zbor še dosegljivi. Naklada plošče naj bi znašala 5000, stroški za ploščo pa znašajo preko 45.000,— din. Zbor je zaprosil Kulturno skupnost Celje za finančno pomoč pri tej svoji akciji. CINKARNAR 5 VESELI SMO, DA NISMO POZABLJENI Tvetindvajseti september je \r Izvršni odbor sindikata Cinkarne določil za srečanje vseh upokojencev Cinkarne. Kdo bi pričakoval, da bo ravno to jutro tako mrzlo in deževno. Dež je nalival našo zemljo, kot za stavo. Kljub temu nesimpatičnemu jutru se nas je zbralo kar lepo število. Ko smo posedali v naše avtobuse, saj jih je bilo kar sedem in se odpeljali iz našega deževnega Celja; so nas vodiči seznanili s programom našega izleta. In tako smo se peljali proti cilju v Goriška brda. Prva postojanka je bila Vrhnika, kjer smo se malo okrepčali Vreme je bilo še vedno zelo žalostno in hladno; lilo je neprenehoma. Vsi smo si želeli, da bi vsaj deževalo, na sonce nismo niti pomislili. Ob devetih smo se že odpeljali naprej. Pri Kalcah smo zavili proti Godoviču, nato čez Col v Ajdovščino. Čeravno to sivo jutro ni nudilo svoje slikovitosti, je bil pogled na lepe smrekove gozdove in krasne mehke jasice čudovit. Ko smo se spuščali v dolino mimo samotnih hišic, zasidranih v začetek Krasa, je dež že ponehaval. Tu smo, tu so naša Brda, tu so vinogradi kot lepi zeleni valovi. V Dobrovem smo si ogledali veliko vinsko klet, lahko bi dejali tovarno vina. Žal nam je bil čas kraitko odmerjen, da si nismo mogli bolje ogledati samega kraja. Na novo odprta trgovina nam je nudila briške »proizvode« — merlot in rebulo. Odpeljali smo se v Solkan, kjer nas je čakalo v prijetnem hotelu bogato kosalo, ki se nam je zelo prileglo. In tudi sonce je posijalo. To čudovito sonce na modrem čistem nebu, kjer ga je spremljalo nekaj lepih belih oblakov. Okrepčali smo se, obudili spomine na težke toda nepozabne tovarniške delovne dni in že je bil čas za odhod na sam vrh Ska-lnice, kamor smo se odpeljali z gondolo. Vsa smo bili presrečni, peli smo in bili izredno veseli. Za marsikoga je bila vožnja z gondolo pravo doživetje. Bilo je smeha, petja in pripomb na račun tistih, maloštevilnih, ki jim je zmanjkalo korajže za prevoz z gondolo. Ja, je pa res kar visoko. Ampak se nismo dali, nekateri so dejali: »Se kaj hujšega je bilo pa je šlo«. Tako, je korajža dala svoje. Po 35 izletnikov se je odpeljalo vsakih pet minut na lep vrh Skalnice. Vreme nam je poklonilo najlepše, lep čist popoldan, kot bi nam hotel povedati; dragi oglejte si s tega lepega vrha, našo lepo Pri-' morsko, oglejte si Sočo, ki se vije iz naše domovine tja do morja in kako se blišči. Res ta dan ni bila Soča sinje modra, kot jo opeva Simon Gregorčič in kot jo tudi marsikdo pozna. Umazalo jo je deževje, toda ona se v soncu blešči in prosi da jo gledaš, gledaš. Lepa dolina, lepi vrhovi Štirinajst udeležencev izleta se ni ojunačila, da bi se z gondolsko žičnico povzpeli na Skalnico. naših Julijcev. S pogledi smo iskali, očaka Triglava, ki pa je bil odet z meglenim klobukom. Človek ne ve, kam bi gledal, da bi čimveč te lepote vtisnil v spomin in odnesel s seboj. Cas nam je odmerjen. Disciplinirani smo tudi in vrniti se moramo v dolino. V gondoli je kot v panju. Veseli smo, veseli smo tega srečanja, saj se čutimo kot velika družina, ki se enkrat letno zbere. Veseli smo, da nismo popolnoma pozabljeni od podjetja, kjer smo vložili.vse —•. marsikdo svojo mladost, svoje zdravje. Pri tem srečanju se vrnejo spomini in za kratek čas — tudi tisti čas, ko smo bili aktivni člani kolektiva. Tako je tudi prišel čas, da zopet zasedemo svoja mesta v avtobusih, se poslovimo od lepe Primorske in se odpeljemo domov Cinkarni Celje, ki je svojim nekdanjim delavcem, sedaj upokojenim tovarišem omogočila izlet v čudovito okolico Nove Gorice, Goriških brd in na grič Sveto goro, se želim v svojem imenu kot v imenu vseh upokojencev iskreno zahvaliti. Zdi se mi, da sem z vso pri-zadeovnostjo in zvestobo služil temu kolektivu in če bi še enkrat lahko zopet tu delal, bi še z večjo vnemo delal, kajti ni večjega veselja kot občutek, ko si upokojenec, onemogel in ostarel, da se te še tedaj spomni kolektiv, v katerega si vložil vse svoje življenje. Ko sem izvedel, da bo Cinkarna Celje omogočila nam upokojencem izlet v Goriška brda, Novo Gorico in na Sveto goro, sem bil nad vsem tem toliko prijetno presenečen, da sem dobil od veselja rosne oči. Ko smo se zjutraj odpravili izpred hotela »Celeia«, nam vreme ni bilo preveč naklonjeno, toda na Primorskem smo ob veseli družbi zagledali skozi okna avtobusa kako se meglice trgajo in na nebu prevladuje sonce. To je v nas vlilo še večjega veselja in pot je postajala vedno krajša in zanimivejša. Ko smo prispeli v Goriška brda, smo si ogledali to in ono, pokušali sladke jagode, ki so dozorele prav na tej kraški zemlji, videli tudi ogromne kleti, kjer je shranjeno dobro vino. Ob skoraj preobilnem kosilu v Novi Gorici smo se pošteno o-krepčali in nadaljevali pot na Sveto goro. To čudovito goro bi si še kar enkrat ogledal, od tod je namreč izredno lep pogled na Novo in Staro Gorico in na čudovito Sočo. Poleg tega je tu izredno zanimiva cerkev v naše Celje, bogatejši pa smo za eno doživetje'. Celotnemu kolektivu Cinkarne pa želimo polno uspehov pri izpolnjevanju proizvodnega plana, Izvršnemu odboru sindikata Cinkarne pa hvala za lepo organizirani izlet. MARA ki ima precej znanih fresk od nič manj znanih slikarjev. Kako so ravno tu našli lokacijo za tako veliko delo kot je gradnja cerkev in še to v 15. stoletju; (Nadaljevanje na 7. strani) S Skalnice, kjer so v IG. stoletju zgradili cerkev je bil čudovit razgled proti Alpam in po soški dolini. ' ~ fi \ 4 V imenu vseh upokojencev se iskreno zahvaljujem Sindikalni organizaciji Cinkarne Celje, za lep izlet v Goriška brda in na Skalnico. Alojz Klosternik V času izleta za naše upokojence je bila trgatev v Goriških brdih v polnem razmahu, zato so delavci v vinski kleti v Dobrovem (na sliki) bili zelo zaposleni Kljub izredno slabemu vremenu je bilo zanimanje za izlet veliko, naši nekdanji sodelavci so napolnili kar sedem avtobusov. Bilo je čudovito KULTURNA PANORAMA Slovensko ljudsko gledališče Celje v novi sezoni Rezervirajte si sedem večerov v letu za obisk gledališča! Sedem večerov, ki vas bodo preselili izpred televizijskih sprejemnikov v drugo okolje! V zimskem času boste sedemkrat prebili prijeten večer v družbi s svojimi prijatelji in znanci, s katerimi vas bo družilo enkratno doživetje ob skupnem gledanju gledališke predstave. Pripravili so vam izreden program, dostopen vsakomur in veliko bolj komedijski kot doslej. Zelo skrbno so izbirali tudi med slovenskimi deli, zmanjšali so njihovo število, čeprav se zavedajo, da brez slovenskega deleža ne moremo imeti slovenskega gledališča. Sezono so začeli 27. septembra končali pa bado že v mesecu aprilu. Na kratko vam predstavljamo vsa dela, ki vam bodo na voljo. Želimo, da bi iz tega skopega, pa vendarle preglednega poročila dobili dovolj jasno ,podobo celotnega repertoarja. Moliiere LJUDOMRZNIK — komedija Veliki francoski klasik je napisal to delo po hudi izkušnji, ki mu jo je prinesla lastna zakonska zveza. Svojemu žolču nad neiskrenostjo, nezvestobo, hinavščino in spletkami družbe je primešal dobršno porcijo samopo-smeha — se pravi posmeha svojemu junaku Alcestu, ki nastopa v vlogi absolutnega sodnika nad moralo družbe, pa je tudi sam ujet v njene mreže. Moličre je dobil naziv ljudskega komediografa zavoljo priljubljenosti, ki jo še danes uživa med najširšim ljudstvom. Tone Partljič SCUKE PA NI — komedija Med pičlo bero slovenskih komedij se je v zadnjem letu pojavilo to delo, ki je v hipu preplavilo slovenske odre. Odločili so se zanj zato, da vam pripravijo vesel, sproščen večer z avtorjem, ki blesteče obvlada lahkotnost komedijskega izraza. K določeni sproščenosti — saj komedija ne more imeti pretenzij »resno zastavljenega programa« Bilo je čudovito (Nadaljevanje « 6. strani) kako je ljudstvo takrat z muko, ali vnemo ustvarilo dela katerim se mi danes čudimo in ki bodo vedno cenjena. Od tu smo se vračali nazaj na svoje domove. Pot sta nam krajšala šofer avtobusa tov. Alojz in naš vodič tov. Marjan z nepozabnimi šalami. Ko si v družbi tako razigranih kot smo bili mi, pozabiš v jeseni življenja na vse skrbi, prime in obda te bčurtek, da bi še in še delal in ustvarjal. Torej, dragi moji tovariši tudi vi boste nekoč hvaležni, če vas se bodo spomnili tovariši, ko boste vi upokojeni. Jaz sem teh izletov neizmerno vesel in si želim, da bi še bili. O tem Metu lahko rečem samo to, da je bil več kot čudovit. Ce bi prišlo še do teh srečanj bi priporočal ogled partizanske bolnišnice ali Met na Vršič. Ciril Pesjak — pripomore še aktualizirana graja naših grehov, pogoltnost in nezdrave ambicioznosti, privat-ništva v službah in birokratizma. Franc Šaleški Finžgar RAZVALINA ŽIVLJENJA — kmečka drama Med ljudskim repertoarjem zavzema Finžgar posebno mesto. Dosedanje uprizoritve so ga večinoma predstavljale romantično, lažno domoljubno, mi pa bi se radi vrnili k izvoru pisateljeve umetnosti, ne k razkazovanju kmečkih originalov. Propadanje kmečkih domačij, v ospredju pa še vedno pereč problem alkoholizma in njegovih posledic. Živ ljudski jezik, kleno sočen in humoren, v zgodbi pa čustveno razgiban in življenjski, takšen je stari Finžgar, h kateremu se po daljših pripravah spet vračamo. Alfred Jarry UBU KRALJ ALI POLJAKI — komedija Komedija mladega francoskega dramatika izpred konca prejšnjega stoletja predstavlja temeljno delo sodobnega evropskega gledališča. Ubu bi rad postal kralj. Ni mu dovolj, kar ima, napade Poljsko, ubije zakonitega kralja in zavlada. Zaradi brezmejne požrešnosti — tudi porog meščanstvu — pa ne Vlada modro, v deželo v najkrajšem času zanese skrajno revščino, nered in nesrečo. Vsa zgodba do njegovega strahopetnega bega v Francijo je preprosta, vse je na dlani, nič ni skrito — in v tem se kaže udarna moč tega dela. Ubu je izum genialnega otroka, napoved fašizma, in aktualen bo, dokler bodo svet preplavljale soldateske Ubujevega kova. Ferdo Kozak KRALJ MATJAŽ — komedija Iz zapuščine Ferda Kozaka je prišla na svetlo presenetljiva komedija, pred vojno v odlomku objavljena, kasneje pogrešana. S tipično kozakovsko ironijo postavlja avtor svojemu času vprašanje: kaj bi se zgodilo, če bi se kralj Majaž v resnici prebudil in se vrnil? In res se vrne! Prvo vest o njegovem prihodu zvemo na ljubljanskem policijskem komisariatu. V predmestju se je pojavil neznani mož v oklepu! Kakšen sprejem dočaka naš kralj Matjaž in kako spet odide, kako smo Slovenci pripravljeni na svojo mitologijo, nam iz svojega časa' govori pok. Ferdo Kozak Veseli smo, da bomo lahko to izredno komedijo prvikrat pokazali v Celju. TORQUATOe TASSO — pesniška drama Tasso velja za eno največjih umetnin velikega nemškega klasika. Tematsko se naslanja na usodo italijanskega renesančnega pesnika, na njegovo življenje na dvoru, kjer prihaja v nenehni spor zavoljo svoje osamljenosti; ki jo zahteva njegov genij, zavoljo neskladja m§jd svojim talentom in neustreznim življenjskim dkaijem, zavoljo umetnosti, ki ji je zapisan v banalni resničnosti, zavoljo svobode, ki jo nosi v sebi, in togih, brez-1 dušnih zakonov, ki mu vladajte, zavoljo nemirnega duha in majhnosti sveta, ki ga obdaja. Goethe se v tem delu avtobiografsko dotika svojega življenja na dvoru. Po uprizoritvenih zahtevah gotovo nelahko delo, zavoljo duha pesniške besede pa gotovo eno najlepših del, ki naj bi spolnilo vsa naša lepa pričakovanja. LORENZACCIO — romantična tragikomedija Dogajanje je postavljeno v 16. stoletje, v Florenco za vladavine Medičejcev. Cas struparstva, dvobojev in umorov. Lorenzaccio, sanjavi, v humanistične vede poglobljeni mladenič, se nenadoma — iz nekakšnega romantičnega nagiba — odloči, da bo ubil svojega bratranca, tiranskega vojvodo Alexandra. Sam samcat bi se rad pomeril s trinogom in si tako vrnil izgubljeno človeško dostojanstvo. Spektakularni prizori velikega teatra, polni pesniške lepote in razgibanega dogajanja. Musseta upravičeno imenujejo francoskega Shakespeara. PERPETUM MOBILE — komedija Na Odru Herberta Griina bomo predstavili novega celjskega dramatika, ki je napisal nenavadno humorno in v bistvu tragično zgodbo zakonskega para, ki preživlja svoje zadnje dni v popolni odsotnosti vsega, kar sicer odloča aktivno in polno življenje. Življenje se je ustavilo na točki golega bivanja, samo še brezosnovno niha sem in tj a med izumrlimi predmeti, jezik je samo še usedlina nekdanjih medsebojnih povezav in občutij, spomin na prazne forme minulih vzvišenih eksistenc. Cas se je ustavil, mi pa z neustavljivo veselostjo sodelujemo pri tej »burki s striptizom«, igri o varljivi neminljivosti. Alfred de Musset Janez Žmavc PAVLIHA IN MALO CEZ LES otroška komedija V nasprotju s prakso prejšnjih let bomo za otroke spet pripravili celovečerno igro (igro z odmorom). Zamišljena je kot gledališko televizijska predstava z glavnimi junaki Pavlihom, Miho Kljukcem, obveznim kraljevičem pa Jelko Papelko in drugimi šar ljivimi osebami. Igra bo uprizorjena že kanec oktobra, razveseljevala pa bo zlasti v novoletnem mesecu decembru, na voljo pa bo še skozi sezono, i Prepričani smo, da vam bodo z letošnjim .repertoarjem v celoti ustregli in da boste zadovoljni s predstavami. Kot ste lahko razbrali, je pretežni del vedrega značaja. Upamo, da se ne motimo, ko računamo, da bo tudi Goethe našel hvaležno občinstvo, željno slišati misli velikega klasika, ki tako redko prihaja na naše odre. Borivoj Wudler Komorni moški zbor odlikovan Z ukazom predsednika SFRJ Josipa Broza Tita št. 57 z dne 14. maja tega leta je bil Komorni moški zbor ob petindvajsetletnici obstoja in dela, za dosežene uspehe pri razvijanju glasbene kulture in zborovskega petja, odlikovan z REDOM DELA Z ZLATIM VENCEM. Odlikovanje je zboru predal predsenik skupščine občine Celje tov. Jože Marolt za praznik občine Celje, dne 20. julija tega leta na proslavi v Dobrni, kjer je zbor sodeloval v kulturnem delu proslave. bil pod vodstvom prof. Egona Kuneja, vendar pod pogojem, da bodo pevci sodelovali z dosedanjo vnemo in zagnanostjo«. Zbor je začel z rednimi vajami že 2. septembra, kajti pred njim je bila obveznost, da nastopi že 4., 5. in 6. oktobra v Zadru na Festivalu pjevačkih zborova Hr-vatske kot predstavnik pevskih zborov Slovenije, teden dni kasneje pa nastop na republiškem tekmovanju pevskih zborov v Mariboru, 12. in 13. oktobra, kjer je bilo treba obraniti dosedanjo, t. j. I. kategorijo med pevskimi zbori Slovenije ... Ta nastop — 669. v petindvajsetih letih življenja KM Z — je bil hkrati prvi nastop zbora pod vodstvom Cirila Vertačnika, kot novim umetniškim vodjem zbora. 27. junija se je namreč prof. Egon Kunej, ki je zbor učili polnih petindvajset let, zahvalil za nadaljnje umetniško vodstvo in odstopil svoje mesto za dirigentskim pultom dosedanjemu korepetitorju zbora prof. Cirilu Vertačniku. Tovariš Vertačnik, sicer ravnatelj in profesor glasbene šole ter dirigent gimnazijskega pevskega zbora, sprejema novo dolžnost »kot čast, saj gre za velik ugled in izredno tradicijo zbora, obenem pa tudi z veliko odgovornostjo, ker je treba oču-vati odlike, ki jih je zbor prido- CINKARNAR 7 Informacije o dograjevanju samoupravnih sporazumov Pogosto slišimo očitke, da dograjevanje samoupravnih sporazumov poteka prepočasi. Tudi sindikati v svojih ugotovitvah in sklepih z dne 17. julija letos ugotavljajo to, vendar je to samo ena plat zvona, kajti ugotavljamo še mnogo več! Ce upoštevamo vse, kar je bilo storjenega leto nazaj, si bo objektiven opazovalec in poznavalec te vrste samoupravnega sporazumevanja moral zastaviti vprašanje »ali pa je bilo mogoče v trenutnih razmerah storiti kaj bistveno več?«. Hočemo samoupravne sporazume, ki naj bodo usklajeni z ustavo. Za dograjevanje sistema samoupravnega sporazumevanja o razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov je, namreč značilno, da smo začeli spreminjati sistem prav v času, Teo smo sprejemali novo ustavo in je taiko to samoupravno sporazumevanje postalo pravzaprav prvo področje našega celovitega družbenega dogajanja, ki naj že praktično realizira načela nove ustave. Dograjevati sistem po ustavnih izhodiščih pa, zelo poenostavljeno rečeno, pomeni izpeljati delegatski sistem od delegata — delavca iz temeljne organizacije združenega dela do delegata v komisiji za presojo skladnosti vseh samoupravnih sporazumov, materialno opredeliti razporejanje celotnega dohodka na del za osebno in skupno porabo, za razširitev materialne osnove združenega dela in za rezerve ter temu ustrezno zasnovati sistem v vertikalni smeri (branžno načelo) in horizontalni smeri (teritorialno načelo). IZŠEL JE DRUGI DEL OROŽNOVE ZGODOVINE CELJA IN OKOLICE Za letošnji celjski občinski praznik sredi poletja je bila dotiskana druga knjiga prof. Janka Orožna ZGODOVINA CELJA IN OKOLICE. Ta druga knjiga zajema obdobje od leta 1848 do začetka nemške okupacije 1941. leta. Sku-kaj s prvo knjigo, ki je izšla pred tremi leti in obsega čas od prazgodovine do 1848. leta, je zdaj objavljeno življenjsko delo prof. Janka Orožna v celoti. Od sredine avgusta naprej je knjiga v prodaji. Na zalogi je še tudi manjše število izvodov I. dela, ki jih je mogoče naročiti pri upravi Studijske knjižnice Celje. To ni lahka naloga, ki bi jo udeleženci samoupravnih sporazumov zmogli sami in hitro opraviti. Najprej so se morali konstituirati, nato pa izdelati skupna izhodišča. Da so se resno lotili svojega usmerjevalnega dela in konkretnega presojanja samoupravnih sporazumov, dokazujejo naslednji podatki. Prva seja komisije za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov, ki šteje 79 delegatov, je CINKARNAR bila 22. oktobra lani in je imela do danes 9 sej, njen operativni izvršni odbor, prav tako sestavljen iz delegatov, pa 21 sej, strokovne komisije (pravna, ekonomska in za osnovno vrednotenje dela) so se sestale 27-krat. Delegati so obravnavali številne manjše spremembe v skoraj vseh samouprav, sporazumih ter devet samoupravnih sporazumov, ki naj bi že ustrezali zakonu iz julija 1973. leta; od teh devetih samoupravnih sporazumov so dobili pozitivno mnenje samo štirje, medtem, ko je ostalih pet v ponovni obravnavi udeležencev sporazumevanja. Razen tega sta v avgustu prispela na naslov komisije za presojo še dva samoupravna sporazuma družbenih dejavnosti. To velja tudi za nastajanje družbenih dogovorov za območja. V vseh regijah so že imenovani iniciativni odbori, predviden je krog udeležencev, problem pa je predvsem v tem, kako pov: zeti vsebino sedanjega družbenega dogovora o osnovah in programiranju nalog in o oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo v letu 1974. V iskanju teh rešitev so najdlje prišli v velenjski in celjski regiji. Ko ocenjujemo, koliko je bilo storjenega, ne moremo mimo dejstva, da so bili udeleženci samoupravnih sporazumov skoraj do konca minulega leta brez strokovno in politično razčiščenih mnogih dilem od katerih je še danes odvisen pristop k izpopolnjevanju veljavnih samoupravnih sporazumov, Ce bi hoteli, da bi dograjevanje samoupravnih sporazumov teklo kot po »vrvici«, bi morali mnogo pred izdajo lanskega julijskega zakona imeti to, kar smo uspeli narediti pravzaprav v letošnjem prvem polletju: — vsebinsko in organizacijsko zasnovo samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, izdelal Center RS ZSS za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, objavljeno v prilogi »Sindikati« 15. decembra 1973; — sindikalno listo, dokument, ki ga je sprejela Zveza sindikatov Slovenije, objavljeno 9. marca 1974. leta v prilogi »Sindikati«; — napotilo za uresničevanje sindikalne liste, izdelal Center RS ZSS za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osehnih dohodkov, objavljeno v prilogi »Sindikati« 6. aprila 1974. leta; —- sklepe in stališča o neposrednih nalogah pri družbenem dogovarjanju o razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov po območjih, sprejeli predsedniki občinskih svetov ZSS 14. maja 1974. leta, objavljeno v prilogi »Sindikati« 18. maja 1974. lerta; — dograjevanje samoupravnih sporazumov družbenih dejavno- sti, izdelal Center RS ZSS za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, objavljeno v prilogi »Sindikati« 20. julija 1974; — ugotovitve in sklepi predsedstva RS ZSS v zvezi s samoupravnim sporazumevanjem o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, s seje 17. junija 1974. objavljeno v prilogi »Sindikati« 20. julija 1974. leta; — značilnosti samoupravnega sporazumevanja o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke ter dileme njegovega dograjevanja, gradivo Centra RS ZSS za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov ter s tem v zvezi sprejete ugotovitve in sklepi predsedstva RS ZSS, objavljeno v prilogi »Sindikati« 10. avgusta 1974. leta. —- vsebino družbenih dogovorov za območja, gradivo Centra RS ZSS za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, objavljeno v prilogi »Sindikati« 10. avgusta 1974. leta; — metodo preverjanja skladnosti osnovnega vrednotenja delovnih mest v samoupravnih sporazumih, gradivo komisije izvršnega odbora za osnovno vrednotenje dela pri komisiji za presojo skladnosti samoupravnih sporazumov, avtor metode Stane Sire, objavljeno v prilogi »Sindikati« 17. avgusta 1974. leta. Ce strnemo opisani pregled, lahko ugotovimo, da dograjevanje samoupravnih sporazumov zahteva vsebinsko in politično čiste opredelitve in ne more potekati samo po sebi, nasprotno, zahteva zavestno družbeno akcijo predvsem pri graditvi sistema. Prav zato pa udeleženci samoupravnih sporazumov in zlasti tisti posamezniki, ki si s konkretno vsebino in kvantifikacijami prizadevajo samoupravne sporazume uskladiti z ustavo, ne smejo biti tarča kritike, temveč veliko bolj zaslužijo moralno oporo, saj so prvi, ki lomijo led, kot pravimo. ZADNJIC je tovariš Javo Referatnik zopet črtal enega izmed svojih referatov: »Tovariši, naša »fabrika« je ne .. ne .. ne .. nelikvidna.« Eden izmed prisotnih je vprašal soseda: »Kaj ima diskutant govorno napako?« »Kje pa,« je odgovoril vprašani, »samo malo pretirava!« Nov način obračuna osebnih dohodkov Po zakonskih predpisih smo morali s 1. julijem 1974 preiti na obračun in izplačilo osebnih dohodkov po bruto sistemu. Obstoječa mehanizacija obračuna osebnih dohodkov nam trenutno ne dovoljuje, da bi izvršili bolj pregleden način obračuna, zato moramo do nadaljnega uporabljati obstoječe obrazce. Celoten obračun mesečnega zaslužka je od 1. julija 1974 prikazan v dveh delih oziroma na dveh trakovih. NA PRVEM TRAKU so evidentirani vsi podatki do kolone 28 in obsegajo podatke o urah od kolone 2 — 17. V koloni 18 ter nato vsa izplačila do kolone 28 so izkazana v bruto zneskih. NA DRUGEM TRAKU je izkazan obračun oziroma preračun bruto osebnih dohodkov na neto osebni dohodek. Kolona 20 izkazuje bruto osebni dohodek za redno delo prevzet iz kolone 24 prvega traku. Kolona 22 izkazuje odstotek prispevkov, ki so bili objavljeni v Cinkarnarju št. 7— 8, od dne 26. avgusta 1974. Kolona 23 izkazuje znesek prispevkov iz rednega delovnega razmerja (kolona 20 krat kolona 22). Kolona 24 izkazuje neto znesek osebnega dohodka za redno delovno razmerje (kolona 20 minus kolona 23). Kolona 25 prevzema bruto dohodek dopolnilnega delovnega razmerja iz kolone 28 prvega traku. Kolona 26 izkazuje odstotek prispevkov za dopolnilno delovno razmerje, ki so bili objavljeni v Cinkarnarju št. 7 — 8, od dne 26. avgusta 1974. Kolona 27 izkazuje znesek prispevkov za dopolnilno delovno razmerje (kolona 25 krat kolona 26). Kolona 28 izkazuje neto osebni dohodek iz dopolnilnega delovnega razmerja (kolona 25 minus kolona 27). Kolona 29 izkazuje skupni neto osebni dohodek kot sestavek kolon 24 in 28. Vsi ostali podatki od kolone 30 naprej so evidentirani kot dosedaj. Prosimo vas, da vzamete do začasno rešitev prikaza obračuna osebnih dohodkov z razumevanjem na znanje. Priprave na vzdrževanje pri gradnji novih objektov (Nadaljevanje) 12. Sprejemanje in specializacija kadrov vzdrževanja mora potekati v smislu spoznavanja tehnološkega procesa poleg običajnih del v vzdrževanju. 13. Šolanje kadrov za vzdrževanje je nujno, saj morajo poleg tehnološkega procesa poznati še druga morebitna nova področja varstva pri delu, hidravliko, plastificiranje, gumiranje, elektroniko, regulacijo itd. Organizirati je potrebno specializacijo v tujini pri vseh specializiranih firmah katerih oprema je zastopana v novi tovarni, da bi tako pozneje ob zastojih v najkrajšem času brez posredovanja tujega servisanta odpravili napake. 14. Izdelava nomenklature funkcionalnih enot in naprav po predlogih inženiringa. Ta nomenklatura ni potrebno da ima kakšno zvezo z nomenklaturo rezervnih delov. 15. Izdelava dokumentacije za mazanje je prav tako eden od prvih korakov priprave dela vzdrževanja. Za izdelavo te dokumentacije se mora pogodbeno zagotoviti od izdelovalca opreme izročitev primerjalnih tabel za maziva in ostalo mazalno dokumentacijo. Na obrazcih, ki jih mora dobavitelj izpolniti morajo biti rubrike: naziv naprave, mazna mesta, vrsta maziva, koli- Ob Dnevu samoupravljalcevso bili poleg članov centralnega delavskega sveta povabljeni na slavnostno sejo, ki je bila posvečena temu jubilejnemu datumu tudi tisti člani delovnega kolektiva, ki so bili nepretrgoma zaposleni v naši organizaciji združenega dela preko dvajset let; le-tem je za njihovo zvesto in dolgoletno prizadevno delo kolektiv podaril spominske ure. Predsednica centralnega delavskega sveta tovarišica Jožica Far-čnik — Mrvar, dipl. ing. je navzočim spregovorila o pomenu naše samoupravne socialistične ureditve in o razvoju samoupravljanja ter o delu samoupravnih organov v naši organizaciji združenega dela. (Na sliki desno). -čina za enkratnost mazanja in specifičnost mazanja, vrsta maziva in firma, ustrezna zamenjava maziva kot alternativa, domače mazivo. Na osnovi tega vzdrževalna služba izdela plan mazanja in unifikacijo maziva. 16. Izdelava specialnega in nabava standardnega orodja v določeni količini npr. varilne garniture za plastiko, preizkusni a-parati, avtoklavi za vulkanizaci-jo itd. 17. Nadzor montaže. 18. Sodelovanje delavcev vzdrževanja pri montaži in posebno v končni fazi pri preizkušanju in umerjanju naprav. 19. Izdelava dokumentacije za preventivne preglede po eni od znanih metod (Grothus). 20. Sodelovanje pri primopredaji objektov. 21. Sodelovanje pri zagonu. 22. Vzdrževanje kompletnega postrojenja. Tu je bilo nekaj razmišljati na osnovi izkustev in napak pri organizaciji priprave vzdrževanja pri izgradnji novih obratov v Cinkarni in tudi drugod v naši državi. Pri nekaterih aktivnostih je posebno naglašeno sodelovanje predstavnikov oziroma strokovnjakov vzdrževanja, da bi bila razvidna važnost skupnega dela v mnogih fazah izgradnje in obnove podjetja. Na koncu naj ponovno poudarim, da je vzdrževanje organizirano šele na koncu izgradnje novega obrata — ne glede na to, kakšne moderne metode so bile pri tem uporabljene — podobno samo gasilskim intervencijam. Organizacije sredstev dela se je treba lotiti in o njej razmišljati že pri samem rojstvu ideje o gradnji novega obrata. Edino takšno gledanje, pa ne samo lju- di iz vzdrževanja, temveč tudi ostalih služb v podjetju, nas lahko privede do končnega cilja t. j. da gradimo tovarne z optimalno obratovalno varnostjo, minimalnimi zastoji in relativno lahkim, enostavnim in cenenim vzdrževanjem. Pri sestavku so uporabljeni materiali III. letne konference YUMO 1974 v Budvi. Peter Omerzel, dipl. ing. 1974, se oba sklepa, sprejeta na tej 17. redni seji, ki odobravata kredite in pomoč po potresu prizadetim sodelavcem, razveljavita. V veljavi ostane samo sklep, ki odobrava, da TOZD in PE oziroma PO lahko svojim delavcem, ki so bili prizadeti ob potresu, dodelijo do 3, oziroma do 10 dni izrednega plačanega dopusta. Za razvedrilo OGLAS PRIHODNOSTI Zamenjamo celotno gospodarstvo za nekoliko manjše z lepim pogledom na prihodnost. Ponudba pod: »Vzemite tudi dolgove.« JEDRNATO On: »Žena, kline te gleda.« Ona: »Vidim!« RAZLIČNI POLOŽAJI Zadnjič je delavec Pepe potožil mladi tajnici: »Na tako nizkem položaju sem, da so vsi nad mano. Veš tovarišica, to me žre.« »Ah, jaz se pa ne morem pritoževati tovariš Pepe, ker imam včasih celo direktorja »pod« seboj!« NEVARNOST »Halo, halo, je tam HTV? Hitro naj nekdo pride v skladišče surovin. Naš delavec Jaka je tako zaljubljen in piše tako goreča pisma, da smo vsi v strahu, ker imamo polno vnetljivih materialov!« POHVALA »Vidim, da si bil na morju, Franček, kar lepo si pordečil.« »Zmotil si se tovariš, nisem bil na morju. Ta rdečica je še od zadnjič, ko me je direktor pohvalil: »Franček, ti si vzor mlajšim delavcem, ker nikoli ne za-spiš na delovnem mestu«.« DOKAJ LOGIČNO »Tomaž, ali veš kakšna je razlika med svetim pismom in našim gospodarstvom?« »Ne!?« »Ja, oba sta že zelo zastarela!« ejNKAR NAR Ob Dnevu samoupravljalcev Pomoč prizadetim sodelavcem Poslovni odbor podjetja je na svoji 18. redni seji dne 2. oktobra 1974 ponovno obravnaval predlog o razdelitvi finančnih sredstev delavcem Cinkarne, ki so bili prizadeti v potresu na Kozjanskem. Poslovni odbor je na osnovi sklepa o razdelitvi potresnega področja na Kozjanskem na posamezne občine, ki so se obvezale, da bodo sanirale škodo na določenih območjih, sprejel predlog operativne komisije Cinkarne Celje, ki usklajuje akcije v zvezi s pomočjo delavcem, ki so utrpeli škodo, da podjetje ne bi dodeljevalo kreditov našim delavcem, ker bodo kredite za sanacijo škode dodeljevale samo občine. Poslovni odbor je na predlog operativne komisije Cinkarne Celje sklenili, da se denarna sredstva, ki so se nabrala od enodnevnega zaslužka v višini din 216.000,00, ko so delavci Cinkarne delali za po potresu prizadete delavce Cinkarne dne 14. septembra 1974, razdelili kot pomoč v obliki nepovratnih sredstev. Poslovni odbor je odobril naslednjo razdelitev sredstev na posamezne prizadete sodelavce: IV. kategorija: po 8.000,00 din: 1. Grabler Alojz, 2. Serak Vlado, 3. Mohor Vinko; po 7.000,00 din: 1. Skale Franc, 2. Esih Karl, 3. Kolar Leopold, 4. Stipetič Alojz, po 6.000,00 din: 1. Plevnik Janez, 2. Belina Anton, 3. Virant Alojz, 4. Zupanc Jože, 5. Skale Jurij, 6. Smole Anton. III. kategorija: po 7.000,00 din: 1. Spil jak Franc, 2. Colnarič Jože, po 5.000,00 din: 1. Lugarič Alojz, 2. Čakš Stanko, 3. Kamenšek Anton, 4. Centrih Franc, 5. Vrbak Jože, 6. Leskovšek Franc, 7. Križanec Anton, 8. Romih Valter, 9. Jesih Ivan; po 4.000,00 din: 1. Smole Janez, 2. Vračko Mirko 3. Počivalšek Alojz, 4. Jelenc Jože. II. kategorija: po 3.000,00 din: 1. Krofi Avgust, 2. Slatinšek Jože, 3. Lugarič Drago, 4. Pečko Ivan, 5. Kovač Alojz, 6. Haler Alojz, 7. Zupanc Ivan, 8. Vrhov-šek Vlado, 9. Babnik Jože. I. kategorija: po 2.000,00 din: 1. Pevec Jože, 2. Pogelšek Stanko, 3. Mastnak Janko, 4. Štum-berger Hinko, 5. Guzej Alojz, 6. Drofenik Jernej, 7. Založnik Štefan, 8. Stojakovič Ivan, 9. Krofi Zlatko, 10. Guzej Anton, 11. Ivšek Ivan, 12. Nežman Marta, 13. Govedič Jože. Ta denarna pomoč bo izplačana preko sindikalne podružnice Cinkarne. Ker se je tudi ta sklep spremenil ter ni identičen prvotnim sklepam, ki jih je PO sprejel na 17. redni seji dne 23. avgusta V mesecu avgustu je bilo 25 nezgod pri delu. Številke v oklepaju pomenijo skupno število nezgod v letošnjem letu. GLAVNA DIREKCIJA: splošni sektor I (2); PE VZDRŽEVANJE: strojno vzdrževanje 3, (32); gradbeno vzdrževanje 2, (3); plinarna 1, (2); PE TRANSPORT: 3, (10); TOZD METALURGIJA: skupne službe 1 (1); cinkov prah 1, (5); čašice 1, (7); valjarna 6, (25); TOZD KEMIJA: barvila (OOB) 1, (3); litopon 1, (2); cinkovo belilo 1, (3); TOZD GRAFIKA: tiskarske plošče 1, (13); TOZD TITANOV DIOKSID: proizvodnja 2, (15). Na poti so se poškodovali: VREČKO Branko — mehanične delavnice titanov dioksid; REŽEK Anton — gradbeni obrat; KOREZ Franc — transport; TOVORNIK Emil — valjarna; ZUPANC Franc — tiskarske plošče in BEDENIK Aleksander titanov dioksid. Pri delu so se poškodovali SPLOŠNI sektor GALOF Marija (1. nezgoda). V obratu titanov dioksid je omahnila in si pni tem poškodovala golen 'leve noge (trenutna slabost). PE VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA Strojno vzdrževanje KOBOLA Zvonko (5. nezgoda). Pri varjenju opiat na reaktorju mu je pri čiščenju zvara padla žlindra v levo oko (nesmotern način dela). KUKEC Franc (1. nezgoda). Pri preizkusu parnega gretja vagon-ske cisterne je odvil kondenčni ventil, kjer ga je obrizgala žveplena kislina po obeh rokah in po obrazu (slaba organizacija dela). Gradbeno vzdrževanje GOBEC Jakob (2. nezgoda). Pri prevozi' vode z vozičkom je zadel v viličar, ročica vozička pa ga je udarila v trebuh, (nesmotern način dela). RODOŠEK Frainc (1. nezgoda). Piri prestavljanju betonskih stebrov mu je steber spodrsnil in poškodoval prstanec leve roke, (ne-smotem način dela). Plinarna DAMESKI Atanasnje (1. nezgoda). Pri čiščenju vozička od generatorskega pepela mu je na mokrem pepelu spodrsnilo in je z glavo (z obrazom) udaril po vozičku (osebna neprevidnost). Strojno vzdrževanje PRELOZNIK Franc (3. nezgoda). Pri demontaži vodovodne cevi je stal na lestvi, ki se je premaknila in povzročila padec z višine okoli 2 m. Poškodoval si je pete na obeh nogah (neracionalen način dela). PE TRANSPORT HABJANIČ Franc (1. nezgoda). Pri zlaganju cinka mu je vlažna plošča zdrsnila iz rok in mu poškodovala sredinec desne roke, (osebna neprevidnost). LAZIČ Aleksander (3. nezgoda). Pri pranju nakladalca mu je spodrsnilo in je padel ter se poškodoval po hrbtu (nesmotern način dela). 10 CINKARNJR SINKOVIČ Stanko (1. nezgoda). Vaščani Bukovžlaka so pri prevozu ferosulfata napadli kamion s kamenjem in poškodovali šoferja v stegno leve noge. TOZD METALURGIJA Skupne službe VIGNJEVIC Draško (7. nezgoda). Ko je pripravljal vzorce, mu je zdrsnila pločevina, ker je bila predebela, in se je urezal preko zapestja desne roke (neracionalen način dela). Cinkov prah SOGOROV VOJA (3. nezgoda). Pri nameščanju kalupov na vli-vno mizo, mu je stisnilo sredinec desne roke (nesmotern način dela). Čašice MARJAN Dušan (1. nezgoda). Ko je jemal trakove za izdelavo rondel iz kupa se mu je skladovnica prevrnila in mu poškodovala kazalec desne roke (nesmotern način dela). Valjarna BUKSEK Franc (1. nezgoda). Pri tehtanju platin na toplih Škarjah se je zamaknilo ročno usn j e in se je skozi rokavico o-pakel po prstih desne roke (neizkušenost). HRANIC Mirko (1. nezgoda). Pri ravnanju pločevine mu je spodrsnilo in se je urezal v kazalec leve roke (neizkušenost). KALAMIZA Ivan (1. nezgoda). Pri posnemanju blokov ga je o-pekel tekoči cink po gležnju desne noge (nesmotern način dela). KOSTOMAJ Franc (5. nezgoda). Pri vlivanju blokov na elek-tro peči je brizgnil tekoči cink in ga opekel po levi nogi (nesmotern način dela). MOHORKO Leopold (1. nezgoda). Pri zlaganju platin se mu je na gleženj desne noge prevrnil voziček (nepravilno nakladanje). RKULOVIC Vlado (2. nezgoda). Pri obrezovanju platin mu je spodrsnilo na gladkih tleh in se je udaril na desno stran reber (nesmotern način dela). TOZD KEMIJA Barvila TEKOVSKI Božin (1. nezgoda). Pri drobljenju dinitroklorbenzola se je zaradi vročine močno potil in dobil vnetje kože. Litopon ZUTINIC Dorde (1. nezgoda). Pri menjavi Ria elementov ga je udaril kovinski drog po desni strani obraza (ozko delovišče in neprevidnost). Cinkovo belilo MILlClC Branko (1. nezgoda). Pri prevozu cinka z vozičkom je zavozil v razpoko in padel ter si poškodoval prste desne roke (slaba transportna pot). TOZD GRAFIKA Tiskarske plošče PAVIC Ivanka (1. nezgoda). Vpenjalno železo tresalne mize ji je stisnilo palec leve roke (naglica pri delu). TOZD TITANOV DIOKSID Proizvodnja BULIC Mlado (1. nezgoda). Z mlinarjem sta s pomočjo lopat polnila transportni polž s pigmentom. Mlinar je šel pogledat elevator oziroma ciklon ter ponesrečenemu naročil naj ne dela ničesar. Poškodovanec se ni ravnal po navodilu ter je šel samovoljno čistit polž med obratovanjem. Polž mu je desno roko zagrabil in močno poškodoval med kazalcem in sredincem (kršitev navodil za varno delo). STRAVS Milan (1. nezgoda). Pri pregledu mlina mu je kanilo olje v desno oko (okvara stroja in osebna neprevidnost). Izgubljeni dnevi zaradi nezgod pri delu in napoti. Pri delu so se poškodovali PE VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA Strojno vzdrževanje AZEMI Azem (novinec). Pri zamenjavi tlačne cevi mu je spodrsnil ključ tako, da je omahnil in si poškodoval hrbet leve roke. (Neustrezno orodje). JAVERNIK Albin (1. nezgoda). Pri segrevanju PVC cevi s paro ga je para opekla po gležnju desne noge. (Neustrezen način dela). MANDIČ Radovan (novinec). Pri privijanju vijakov mu je zdrsnil ključ in je padel ter se Pri delu Na poti 1 £ 1 = i > * ~ Avgust Kumul. I-VIII Glavna direkcija 37 352 4 216 Vzdrževanje energetike 108 872 31 65 Transport 12 172 10 38 Metalurgija 62 413 10 102 Kemija 84 516 — 46 Grafika 63 524 11 36 Ti02 69 313 — 58 Skupaj 435 3164 66 561 Iz pregleda za mesec avgust lahko zopet ugotovimo, da se je od skupnega števila nezgod poškodovalo 12 novincev