VESTNIK
Poštni urad 9020 Ceiovec =	Veriagspostamt 9020 Kiagenturt	=
izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt
Posamezni izvod 3 šiiinge =	mesečna naročnina 12 šiiingov	^
=	ceioietna naročnina 120 šiiingov	=
P. b. b.
E	E
iimnunmttt.notni).mmmttotmmtttHnn..nmutu^
LETN!K XXXiV.
CELOVEC, PETEK, 3. AVGUST 1979
ŠTEV. 31 (1928)
Tudi gradiščanski Hrvati
dosledno odklanjajo zakon o narodnih skupnostih in zahtevajo direktne razprave z vlado
Kijub zdaj ie več kol dveietni veijavi zakona o narodnih skupinah ostanejo v njem predvideni narodni sosveti siej ko prej od treh narodnih skupin v Avstriji nezasedeni. Kajti tudi vstop gradiščanskih Madža-. rov v narodni sosvet, ki ga je avstrijski tisk pred pribiižno dvema tednoma na široko komentira), ni nič spremeni) na staiišču koroških Siovencev do tega nedemokratičnega zakone. To so takoj, ko je postat znan vstop gradiščanskih Madžarov v sosvet, poudariti predstavniki osrednjih siovenskih organizacij na Koroškem.
O teh izjavah smo v našem listu že poročali, vsebinsko podobno stališče pa) so pred nedavnim zavzeli tudi merodajni zastopniki gradiščanskih Hrvatov. V zadnji šte-
Ne damo se kupiti
Zadnji teden smo z očitnimi primeri zapostavijanja siovenskega jezika na uradnih mestih južne Koroške zavrniti trditve o zboijšanju poiožcja manjšine, o katerem so vedeti poročati koroški časopisi. V večjih avstrijskih časopisih so se ob istem času pojavite vest), ki „opo-larjajo", da manjšine v ietu 1978 po ..iastni krivdi" niso prejeie okoti $ miiijonov šiiingov podpore od države. Poročajo, da je edinoie madžarska narodna skupnost, ki je pred kratkim vstopita v sosvet, dobita 173.000 šiiingov. V „korespon-denci pariamenta" pa opozarjajo, da je razdeiitev pospeševainih sredstev odvisna od sodeiovanja s sosveti.
S takšnimi vestmi se skuša ustvariti javno mnenje, ki naj bi zvaiiio krivdo za zapostavijanje narodnostnih manjšin v Avstriji, manjšinam samim. Takšno poročanje ocenjujemo kot izsiijevanje manjšin. Koroški Siovenci imamo že toiiko izkušenj, da se na takšen način ne bomo daii kupiti.
vilki njihovega tednika „Hrvatske novine" komentira tamkajšnji urednik Juriča Čenar pod naslovom „ Narodni sosvet za Madžare — naša pozicija ostane istai": „Z vzpostavitvijo madžarskega' narodnega sosveta se je položaj madžarske narodne skupine bistveno spremenil. Ona, ki doslej ni bila omenjena v nobenem mednarodnem dokumentu, kakor npr. v državni pogodbi, je z vstopom v narodni sosvet naenkrat našla možnost za dosego nekaterih pravic, ki omogoča nadaljnji obstoj te narodne skupine". Ob koncu članka pa piše: „Mi Hrvati na Gradiščanskem k sreči nismo odvisni od zakona za narodne skupiine in od hrvaškega narodnega sosveta. Naše pravice so zajamčene že od leta 1955 v členu 7 avstrijske državne pogodbe in ne samo v zakonu za narodne skupine, kot je to slučaj pri madžarski narodni skupini. In bilo bi smešno, če bi sedaj brez premišljevanja dejali, da leži naša rešitev v narodnem sosvetu in v zakonu za narodne skupine, ko pa imamo pravice, ki SO' utemeljene v mednarodni pogodbi."
Podobno sta se izrazila tudi predsednik Hrvaškega kulturnega društva' dr. ivam Muller in predsednica Hrvaškega akademskega kluba Marijana Grandič. Tudi ta' dva kažeta razumevanje za korak Mad-
Razvoj v Nikaragvi
Kot smo že poročali, je pred nedavnim odstopil nikaragovski diktator Anastasio Somoza. Tudi njegov naslednik in zvesti pristaš Malanais je ostal na oblasti samo nekaj dni, potem pa je končno prevzela oblast vlada, ki so jo postavili sandinisti. Zmagala je torej sandinistična osvobodilna fronta, ki se je do zadnjega ostro borila proti diktatorskemu režimu Somoze in njegovih pristašev.
Že pred 53 leti se je začel upor proti diktatorski vladi v Nikaragvi, ki ga je vodil general Sandino. Pred 45 leti so pristaši diktatorskega režima umorili Sandina, sandinisti pa so se vsa leta borili za svobodo in kot je razvidno iz razvoja v zadnjem času, se nisto borili zastonj. Nikaragva je svobodna, sandinisti pa so zavzeli glavno mesto Managuo.
Prvi korak, ki ga je naredila nova vlada, je podržavljenje bank in kreditnih institutov. Vlada v Managui pa je napovedala podržavljenje tudi na drugih področjih, tako na primer misli podržaviti rudnike, gozidove in druga naravna bogastva. Napovedala pa je tudi agrarno reformo. Podlaga za novo družbeno-gospodarsko ureditev bo premoženje družine So-moza. Kot smo že poročali je Somo-zova družina imela v rokah več kot
60 odstotkov kmetijstva, živinoreje in drugih gospodarskih panog v Nikaragvi. V okviru agrarne reforme pa bodo sedaj razdelili zemljo kmetom, osnovna oblika družbene proizvodnje pa bo kolektivna posest. Kot pa je dejala v tej zvezi nova vlada, to ne bo pomenilo splošno podržavljenje, nasprotno, Nikaragva bo spoštovala tudi zasebno lastnino, kjer bo to v korist družbi.
Glavna naloga vlade pa je trenutno še varnost države, t)o se pravi, da se mora vlada tudi vnaprej še boriti proti vsakršni dejavnosti pripadnikov Somozove nacionalne garde in proti poskusom protirevolucije s te strani. V tej zvezi je dejal sandinistični poveljnik Daniel Otega, da protirevolucija v Nikaragvi ni mfožna brez sodelovanja kakšne tuje vlade in da upa, da se ne bo nobena tuja država vmešavala v zaideve Nikaragve tako, da bi podprla protirevolucijo.
Zastopniki ZDA so že pokazali pripravljenost za podporo nove vlade. ZDA so namreč poslale v Nikaragvo 700 ton živil, ki jih Nikaragva sedaj nujno potrebuje. Nova vlada pa ie še izjavila, da se misli udeležiti 6. konference neuvrščenih držav v Havani in da sploh namerava sodelovati v krogu neuvrščenih.
žarov, a dodajata, da se položaj Madžarov (in Čehov) ne da primerjati s hrvaško oz. siavensko narodno skupino v Avstriji, ki imata svoje pravice zajamčene v državni pogodbi. Tako je dejati Dr. Muller, .da Avstrija ne more postopati samo po svoji volji in simpatiji, to more nat osnovi zakona o narodnih skupinah samo z madžarsko in češko manjšino."
Marijana Grandlič pa je v svoji izjavi še posebej povdarila: „Če je avstrijska vlada res pripravljena izpolniti mednarodne obveznosti, potem mora to storiti brez narodnega sosveta, brez zakona za narodne skupine, marveč samo z direktnimi razgovori z našimi organizacijami na temeiju konkretnih predlogov."
Izhodišča za deželnozborske volitve
MZaa/Z teden so s/ovensh/ MovZnar-j; Zz S/overdje <n ZtaZZjc v razgovora tafaZha ZiO TcZZhsa W;eterj% posta-ut/t fprafaM/a v zt/ez;' z aa/ogaw/, h/ jZh je Z50 sh/enZ/a na zadnjem občnem zhora aprZZa /ftosnjcga Zeta. Med drngrm so se novinarji dota^niii tadi odnosa horošhZh Siovencev do jesenski/? JežeZaozhorshZh voiitev in do avstrijskih strank naspiok.
Kot giavno oviro za ho/j pog/oh-ijeno sodeiovanje s koroškimi strankami je tajnik ZSO označi/ siej ko prej veijavni trostrankarski spora-zam, na podiagi katerega avstrijska viada gradi svojo krivično manjšinsko poiitiko. Ugotovi/ je, da ni nobenih znakov za to, da hi se to na-čeino staiišče kmaia bistveno spre-meniio in da bo to seveda vpiivaZo na vse odiočitve ZSO.
Spričo takšnega poiitičnega po/o-žaja je ZSO pri zadnjih voiitvah v občinske svete voZiicem priporočaia, da g/asajejo tako, da bi v občinske svete spravi/i kar se da ve/iko narodnostno zavednih in napredno asmer-jenih odbornikov, negiede na njihovo strankarsko pripadnost. Podobno jrontovsko naj bi bi/a po/itiha ZSO asmerjena tadi pri prihodnjih dežeZ-nozborskih vo/itvab, pri čemer pa ZSO pri socia/istični stranki ne more prezreti v/oge, ki jo je ime/a Ze-ta pri ob/ikovanja in atrjevanja proti-manjšinske sedmoja/ijske zakonodaje in je zato tadi ni mogoče g/oba/no podpreti.
Kar zadeva podporo kandidatare Hanzija Ogrisa, je tajnik ZSO deja/, da se v tem vprašanja ravna ZSO po nače/ib, ki jih je spreje/a na zadnjem občnem zbora, ki do/očajo, da je treba podpreti s/ehernega aktivista, če gre za aktivnost, ki je asmerjena k reševanja teme/jnih naciona/nib vprašanj in teme/jnih socia/nib ekonomskih prob/emov, ki vp/ivajo tadi na odnos med obema narodoma. Takšno aktivnost pa bo podpira/a povsod tam — v stranki a/i zanaj nje, v občinski sobi a/i v deže/nem zbora — kjer bo zavedni S/ovenec naše/ možnosti in prostor za de/ovanje v korist aresničevanja navedenih prob/emov koroških S/ovencev.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
V A B i L O
na uprizoritev Mikeinove dramatizacije noveie koroškega pisateija Prežihovega Voranca
Samorastniki
Režija: Marijan Srienc
v soboto 4. avgusta 1979 ob 19.30 uri in v soboto 11. avgusta 1979 ob 19.30 uri
na prostem (v biižini Vazarja) v Spodnjih Vinarah pri Šentpri-možu v Podjuni.
V primeru siabega vremena bosta predstavi v nedeijo (5. oziroma 12. avgusta) ob istem času in na istem prostoru.
Odbor
Baskovska organizacija ETA se bori za popotno avtonomijo
Baskovska ljudstvo se je že v davni zgodovini borilo za samostojnost, laka na primer že v prvem tisočletju našega štetja, takrat uspešno, proti Mavrom in Frankom. Pozneje pa so prišli vedno bolj v odvisnost Španije in Francije. Gibanje za samostojnost ali avtonomijo je med Baski, predvsem v zadnjem času, zelo močno, vendar pa doslej še ni imelo uspeha. Baskovska organizacija, o kateri je v zadnjem času veliko govora, se je borila že proti Francovi diktaturi — takrat za široko podporo ijudstva. V zadnjem času pal je zaslediti v skoraj vseh časopisih in javnih ob-čiiih široko zasnovano kritiko te organizacije, ker se le-ta s krutimi, ali kot se izražajo časopisi, s terorističnimi metodami bori za svojo avtonomijo.
Metode baskovske organizacije ETA v borbi za samostojnost so res zelo krute. Pripadniki organizacije ETA skušajo prizadeti španske oblasti tako, da grozijo z bombnimi atentati, posebno v mestih, kjer se nahatjatjo številni turisti. Kiot pa dokazujejo poročila, ki jih vsak dan lahko čujemo In beremo, pa velikokrat ne ostane samo pri grožnjah. Kot rečeno, takšne metode na noben način ne moremo odobravati,
tudi če je borba upravtičenai, ker največkrat prizadenejo nedolžne. Čeprav časopisje po vsem svetu ostro obsoja atentate, za katere je prevzela krivdo separatistična organizacija ETA (letos so terjali ti atentati že življenje 88 ljudi), se le-ta vendar misli boriti še naprej, 'ako dolga, da bo dosegla popolno avtonomijo.
Ozadje terorističnih napadov v zadnjih tednih je predvsem štatut za avtonomijo, na katerega so se zedinite španske oblasti v Madridu. Baskovsko ljudstvo namreč ne more odobravati takšno avtonomijo, ki jim jo hočejo dati španske oblasti, avtonomijo namreč, ki je le .pesek v oči", ki pa Baskom nikakor ne da zaželjeno samostojnost in neodvisnost od Španije. Štatut za avtonomijo sicer vključuje avtonomijo na več področjih, tako v upravi, sodstvu itd., vendar pa zasedajo vodilne pozicije še vedno Španci, tako da nikakor ne moremo govoriti o neodvisnosti baskovskega ljudstva od španskih oblasti. Takšna avtonomija pa je kot rečena samo .pesek v oči" baskovskemu ljudstvu, ker v zadnji konsekvenci pomeni še vedno popolno odvisnost od Španije.
Ekskomunikacija še vedno Damoklov meč nad naprednimi koroškimi Slovenci
V tem ča:u mineva trideset iet, ko je svet doživet višek takoime-novane „hiadne vojne", torej čas, ko se je komaj nekaj iet po končani strašni drugi svetovni vojni začeto hujskanje proti sociaiističnim državam in !ov na komuniste in njih simpatizerje po vsem zahodnem svetu.
V ta lov pa sa je takrat spuščala tudi katoliška cerkev s papežem Pijem Xli. rta čelu — papežem, ki je samo nekaj let poprej molčal k fašističnim zločinom, molčal k množičnemu umoru milijonov Židov in dejal, da je „boljševistična nevarnost" večja nego tašizem in Hitlerjeva Nemčija.
Leta 1949 je .sveti oficij" Vatikana papežu sporočil štiri vprašanja: 1. ali je dopustno se vpisati v komunistične stranke, 2. ali je dovoljena objavljati, širiti in brati knjige, časnike ali letake, ki podpirajo taktiko in prakso komunistov, 3. ali je vernikom, na katere se nanašata točki 1 in 2 dopustno deliti zakramente in 4. aiti so verniki, ki izpovedujejo komunistična načela „ipso facto", se pravi avtomatično eks-komunicirani? — Papež Pij XII. Pa-celli je s svojimi odgovori na ta vprašanja potrdlil hladno vojno, saj
je na prva tri vprašanja dal negativen, na četrto pa pozitiven odgovor. To smo takrat občutili tudi koroški Slovenci na svoji lastni koži, saj se je začela s strani škofijskega ordinariata in koroške uradne cerkve prava hajka na izdajatelje, urednike in bralce Slovenskega vestnika, na aktiviste Demokratične fronte, na številne prasvefoše in vse tiste, ki so nekaj let poprej tvegali svoja življenja v boju proti poosebljeni brezbožnosti, peklu na zemlji — fašizmu. Saj je bila takrat po vseh prižnicah južne Koroške izrečena „anatema" — prekletstvo nad naprednimi koroškimi Slovenci, branje „Vestnika" pai proglašeno kot kaznivo in „grešno dejanje".
Najintimnejša čustva vernega ljudstva so bita od klerikalcev izrabljena za hujskanje proti pravičnim in naprednim prizadevanjem koroških Slovencev. Tako je ko-
Podražiti so se kruh in izdeiki iz moke
Za sredi avgusta je pred nekaj dnevi napovedala paritefična komisija podražitev kruha. Pšenična moka in pšenični zdrob pa sta se podražila že s 1. avgustom. Povišanje pa bo znašalo okoli 5 do 6 °/o.
Posamezne podražitve so: pšenična mokai in zdrob se bosta podražila za 50 do 60 grošev po kilogramu. Kilogram kruha se bo podražil od 10 na 10.50 šil. (to velja za hleb), medtem ko se bo štručica podražila od 10.30 šil. na 10.90 šil. Hleb, ki tehta četrt kilograma pa se bo podražil od 3.20 šil. na 3.40 šil.
Podražitve pristojni v javnosti opravičujejo s tem, da so kmetje zahtevali višjo ceno za žito in jo tudi dobili in da so pekarji zahtevali višjo plačo. Realnost pa izgloda malo drugače. Za kmete se cene zo žito niso bistveno zvišale. Čeprav so zahtevali povišanje za 15,4 groša za kilogram žita, so dobili samo 5 grošev. Kot vidimo to povišanje skoraj ni omembe vredno, ker se za kmete, predvsem za male kmete, situacija ne bo izboljšata tudi zato, ker bodo zai žitne izdelke plačali v bodočnosti še več. Profitiral bo pri tem samo minister za finance Androsch, ki si bo privarčeval na tak način 390 milijonov šilingov. En del na škodo kmetov, ki bodo od 14 g povišane cene za žito takoj morati oddati 9 g držav za pospeševanje prodaje (ostane pa jim za lastne potrebe, kot smo že omeniti, samo 5 g), drugi del pa v škodo vsakega izmed nas, vsakega konzumenta torej, ki si bo kupil kakršenkoli izdelek iz moke.
Izboljšanje za kmete bo prinesla samo gairancija za odkup, ki jim jo je zagotovila država. Vendar pa letos kmetje po vsej verjetnosti ne bodo imeli kaj od te zagotovitve, ker bo zaradi slabe žetve nazadovala produkcija za približno 10 do 25 odstotkov.
Pripter podražitve kruha in sploh vseh izdelkov iz moke spet enkrat jasno prikazuje, da pri takšni ureditvi nastradajo najbolj mali kmetje in družine, kjer je veliko otrok. To se pravi, da ravno najbolj nastradajo spet enkrat finančno najšibkejši sloji v podobnih področjih, kot je na primer tudi Južno Koroška, za katero je karakteristično visoko število malih kmetov, in visoko število družin, ki imajo za oskrbovati veliko otrok. Podražitev kruha in moke hudo prizadene vsakega izmed nas, saj so to živila za vsakdanjo uporabo, brez katerih ni mogoče živeti.
roški škofijski ordinariat z dovoljenjem najvišjih takratnh instanc katoliške cerkve postal peta kolona v krogu stairih in novih nemških nacionalistov na Koroškem.
Medtem se je na svetu marsikaj spremenilo — ne nazadnje tudi odnos Vatikana do držav z drugim družbenim redom, do drugih političnih ideologij. S papežem Janezom XXIII. in drugim Vatikanskim koncilom je zaživel takoimenovani .dialog" katoliških teologov z zastopniki marksizma. Vedno več katoliških duhovnikov se (posebno v južni Ameriki) udejstvuje v osvobodilnih ljudskih gibanjih proti fašističnim diktaturam (zadnji primer za to je Nikaragva), po vsem svetu, kjer je močna katoliška cerkev, se katoliške (delavske) organizacije najdejo v eni fronti s komunisti, socialisti in drugimi v boju za pravičnejši svet.
Ne nazadnje pa je ta razvoj našel svoj višek v obisku .slovanskega" papeža Kairata Woytile — Janeza Pavla H. na Poljskem, kjer se je pogovarjal z najvišjimi zastopniki poljske države in tamkajšnje delavske stranke. S tem pa je Janez Pavel H. v bistvu sam kršil dekret njegovega predhodnika Pija XII. Tudi cerkev pač danes ne more več mimo toka časa.
Samo na Koroškem, kakor izgle-da, je obtičala uradna cerkev pri letu 1949 in nesrečnemu Piju. Od zgoraj navedenega do danes ne preklicanega dekreta ekskomunika-cije velikega dela vidnih predstavnikov koroških Slovencev v letu 1949 pa tja do — milo rečeno — čudnega odnosa! do dvojezičnosti ob predpisovanju cerkvenega davka (tu očitno ekskomunikacija ne velja, prosto po geslu, .denar ne smrdi") bi za to tezo našteli lahko še in še drugih dokazov.
Kdaj bo sveti duh koncila prispel tudi nad glave predstavnikov koroške uradne cerkve?
Hrvaške tradicije v Abrucih v Itaiiji
V raznih deželah Srednje in Južne ftaiije, tako na primer v Abrucih, Moiiseju, Caiabriji in Apuiiji, obstajajo .jezikovni otoki" prebivaicev, ki so se v davni pretekiosti priseiiii iz ozemija današnje Jugosiavije na itaiijanski poiotok, ki pa zdaj s časom in z novimi generacijami vedno boij tonejo v pozabo. Da pa to ne velja za vse te .otoke", pa nam kaže primer vasi San Felice (Vastoj v pokrajini Chieti, kjer so še vedno ukoreninjene hrvaške tradicije in jezik v krajevni skupnosti, ki se je že zdavnaj v preteklosti priselila v Malijo z druge strani Jadrana. V San Felice nameravajo ohraniti kulturno bogastvo teh hrvaških priseljencev. Pobuda pa gre v glavnem iz vrst osnovnošolskih učiteljev, ki uresničujejo svoje namene tako, da poučujejo otroke tudi v njihovi materinščini, to se pravi v hrvaščini, ki je podlaga za ohranitev tradicij, običajev in pesmi te narodnostne skupnosti. S to iniciativo torej učitelji mnogo pripomorejo k temu, da bo tudi najmlajša generacija ohranila živ spomin na svoj izvor.
Novo
naftno po!je
Živimo v času, ko je nafta najbolj dragocena in povpraševana tekočina na svetu. Trdijo, da je bo v 20 letih zmanjkalo, kar nekateri označujejo kot največjo katastrofo človeštva.
Pri iskanju nafte so v Jugoslaviji pred dvema letoma v gozdu Stevkovi-ca v bližini Donjeg Miholjca odkrili že tretje naftno najdišče v Slavoniji. Letos bodo na tem naftnem polju predvidoma načrpati že 34.000 ton te dragocene tekočine.
Proizvodnja nafte v Slavoniji se iz leta v leto veča. Samo obe naftni polji v Beničicah in Obodu, znani kot najbolj bogati nahajališči v Jugoslaviji, sta v teku prvih šest mesecev dali 568.000 ton natte, medtem ko je planirano, da bo proizvodnja v tem letu znašala 1,180.00 ton nafte.
Na zgoraj omenjenem naftnem polju v gozdu Stevkovica so morali vrtati 2500 m globoko, da so prišli do nafte. Količine, ki so jih načrpali dovoljujejo ekonomsko izkoriščanje.
Gradbene hranilnice
so važen gospodarski dejavnik
Letos praznuje petdesetletnico splošna gradbena hranilnica! ljudskih bank. Ob tem jubileju je izdala praznično oblikovana poslovno poročilo za leto 1978.
Gradbena hranilnica je začela poslovati julija leta! 1929. Razvoj te hranilnice se je v prvih letih držal v mejah predvsem zaradi gospodarsko težavnih časov pred drugo svetovno vojno. Pravi razmah pa je doživela gradbena hranilnica v
Razvoj' p o d/e (/a ZsAra
od prviA skromnih začefkov do giganta jugrosfovansfre eiekfrofehnične indus(rj/e
Jugoslovansko podjetje Iskra je staro že več kot trideset let. Leta 1946 je bil podpisan dekret o ustanovitvi podjetja, pobudo za to pa so dali partizanski tehniki. Začetek podjetja Iskra je bil torej skromen, med vojsko v partizanskih delavnicah. Ustanovitev Iskre je bila zamišljena kot industrija, ki bo izdelovala elektromehanske izdelke in zlasti izdelke za obnovo porušene Jugoslavije po končani drugi svetovni vojni. Vendar pa je kaj kmalu stopila v ospredje elektronska industrija. Danes pa je podjetje tako daleč, da je sposobno razvijati lastno tehnologijo in sisteme in ima največjo industrijsko raziskovalno zmogljivost v državi, ki se ba-vi z bazičnimi raziskavami, z odkrivanjem novih sistemskih rešitev, z raziskavami materialov ipd. V preteklih letih je Iskra vlagala v raziska ve 3 odstotke vsakoletne vrednosti proizvodnje, letos pa je povečala delež na 5 odstotkov. Podjetje Iskra je eno izmed velikih svetovnih proiz-
vajalcev elektronskih sestavnih delov. Te elemente uporabljajo tovarne po vsem svetu (v Angliji, ZRN, Ita-lii, ZDA itd.) Proizvodnja Iskre se poveča vsako leto za približno 20 do 30 odstotkov. Tako se je na primer povečala letos proizvodnja za celih 24,8 odstotkov v primerjavi z lanskim letom, čeprav se pi povečalo število delavcev. Letos bo približno 29.000 delavcev iz 67 tovarn in obratov ustvarilo dohodek v vrednosti 23 milijard dinarjev, izvozilo pa bo izdelke za približno 120 milijonov dolarjev. Presežek izvoza nad uvozom pa bo znašal 35 milijonov dolarjev.
K lastnim raziskavam je pritegnila Iskra v zadnjih letih vedno bolj tudi strokovnjake elektrotehnične fakultete ljubljanske Univerze, in sicer Inštituta Jožef Štefan in Inštituta za elektroniko in vakuumsko tehniko. V svojih podjetjih in tovarnah Iskra priuči celo vrsto strokovnjakov za proizvodnjo in tudi za nadzor.
Omeniti pa je treba še, da podjetja Iskre ne skrbijo samo za stalno naraščanje proizvodnje, temveč skrbijo tudi za družbeni standard svojih delavcev. Delavci dobivajo tako na primer stanovanja ali pa kradite za lastno gradnjo. Dobro urejena so tudi področja prehrane, zdravstva in otroškega varstva. Predvsem zadnje je važno, ker je delež žensk med zaposlenimi v Iskri zelo visok. Tovarne pa skrbijo seveda tudi za kulturno in športno dejavnost svojih zaposlenih. V okviru podjetij delujejo različne amaterske kulturne skupine, tako na primer godbe na pihala, pevska društva, likovniki, fotoamaterji, planinci in alpinisti ipd. Delovne organizacije izdajajo tudi lastne časopise, tako izhaja na primer tednik „Iskra", ki ga brezplačno dobi vsak delavec in upokojenec Iskre.
Podjetja Iskre so, kot vidimo, notranje dobro organizirana, uspešna pa so tudi pri proizvodnji — uspešno se uveljavljajo tako na domačih kot tudi na tujih tržiščih.
zadnjih dveh desetletjih. Ravno številke leta 1978 pa pričajo o tem, da je postavanje splošne gradbene hranilnice ljudskih bank še vedno v razcvetu.
V zadnjem letu je bilo sklenjenih 65.093 varčevalnih pogodb za gradnjo (Bausparvertrage) s pogodbena vsoto v skupni višini 10.182 milijonov šilingov, to je povišanje števila pogodb za' 62,17 odstotka in povišanje pogodbene vsote za 52,33 odstotka nasproti letu 1977. Zadnja leta je bila torej vsota najvišja odkar obstoja splošna gradbena hranilnica.
Predsednik splošne gradbene hranilnice ljudskih bank, generalni direktor Hans Kocvera, je pred kratkim prevzel predsedstvo delovne skupnosti avstrijskih gradbenih hranilnic. Štiri avstrijske gradbene hranilnice, ki so vključene v delovno skupnost, sc 31. 12. 1978 upravljale skupaj 1,975.000 varčevalnih pogodb za gradnjo s pogodbeno vsoto! v višini 335 milijard šilingov.
Mečno je tudi povpraševanje po posojilu gradbenih hranilnic, ki je priljubljeno zlasti zaradii ugodnega obresfovanja. Gradbene hranilnice imajo v modernem gospodarskem življenju važno funkcijo pri zagotovitvi stanovanjskih prostorov in so predpogoj pri zagotovitvi financiranja gradnje stanovanj. S 43-od-stetnim de'ežem so glavni nosiitetj privatnega financiranja gradnje stanovanj. Vsa ta dejstva pa so dokaz za to, da igrajo gradbene hranilnice vsekakor važno vlogo v gradbenem gospodarstvu in zato tudi ne gre podcenjevati njihove vloge za gospodarstvo nasploh.
Po širokem svetu
AKRA — Novoizvoljeni predsednik republike Gane dr. Hila Liman, ki naj bi prevzel dolžnost prvega oktobra letos, je minulo soboto sprejel veleposlanika SFRJ v Gani Lasla Balo.
V prisrčnem pogovoru sta izredno ugodno ocenila možnosti za večje sodelovanje jugoslovanskih gospodarskih organizacij v obnovi ganskega gospodarstva, ki je zdaj v zelo težavnem položaju.
MADRtD — V nedeljo so v Španiji eksplodirale bombe, nastavljene na treh različnih krajih. Mrtvih je bilo šest ljudi. Najprej je eksplodirala bomba, skrita v prtljagi na madridskem letališču Barahas. Dva človeka sta izgubila življenje, več pa je bilo ranjenih.
Malo kasneje je prišlo do eksplozije tudi na madridski železniški postaji. Tudi tam sta bila ubita dva človeka, nekaj pa jih je bilo hudo ranjenih. Tretja bomba je eksplodirala v Pamptoni in ubila dva policista, ki sta jo skušala demontirati.
Do eksplozij, ki jih pripisujejo teroristični organizaciji ETA, je prišlo le kratek čas potem, ko je vlada premiera Suareza po dolgotrajnih in mučnih pogajanjih z baskovskimi predstavniki vendarle dosegla sporazum o avtonomiji Dežele Baskov, sporazum, ki ga je velika večina Spancev pozdravila z olajšanjem.
SUBOTICA — Člani mladinske delovne brigade .Vojvodina", ki so v preteklih mesecih sodelovali v mladinskih delovnih akcijah v Segedinu in Makou v ljudski republiki Madžarski, so se v nedeljo vrnili v Jugoslavijo. Petdeset mladincev in mladink se je izkazalo, saj so uspešno pomagali regulirati podzemne vode v omenjenih madžarskih mestih. Vsem članom .Vojvodine" so ob vrnitvi v Palič podelili udarniške značke za izredno delo ter dostojno predstavitev jugoslovanskega mladinskega prostovoljnega dela v tujini.
DETROtT — Predstavnik tovarne avtomobilov .General Motors" je sporočil, da je tovarna sklenila za nedoločen čas odpustiti 12.500 delavcev. Prav tako bodo precej zmanjšali program proizvodnje osebnih vozil, ki porabijo veliko bencina in manjših tovornjakov za naslednje leto. Trije velikani ameriške avtomobilske industrije .General Motors", .Ford" in .Crysler" so doslej odpustili skupaj 44.100 delavcev, v naslednjih tednih pa pričakujejo nove odpovedi.
DUNAJ — Madžarska se je uradno opravičila Avstriji zaradi mejnega incidenta, do katerega je prišlo pred nedavnim pri Nickelsdortu. Kot znano, so madžarski graničarji s strelnim orožjem ranili nekega avstrijskega državljana in ga odvedli na zasliševanje na madžarsko ozemlje. Iz madžarskega sporočila je razvidno, da so bili madžarski obmejni organi mnenja, da gre za madžarskega državljana, ki je hotel pobegniti v Avstrijo. Pri zasledovanju se je graničar spotaknil, pri tem se je sprožil strel, tako da je krogla zadela avstrijskega državljana v roko. Na Madžarsko so ga odpeljali zato, da bi mu nudili zdravniško pomoč.
BONN — Cene in življenjski stroški v ZR Nemčiji vedno bolj naraščajo. Julija je stopnja inflacije znašala 4,7 odst. (lani 2,7 odst.), kar je za nemške razmere zelo veliko in grozi, da ogrozi stabilnost in gospodarske tokove. Cenijo, da bo v mesecu avgustu inflacija dosegla 5 odst. Vzrok tega je predvsem podražitev nafte pa tudi povečanje davka na promet z 12 na 13 ost., iz katerega izhaja največji del zveznega državnega proračuna.
RIM — Organizacija OZN za kmetijstvo in prehrano (FAO) in svetovni program OZN za prehrano bosta postala v Nikaragvo nujno misijo, ki bo ocenila potrebe po hrani v tej državi. Sklep o tem je bil sprejet na zahtevo Nikaragve, v kateri kot cenijo, petini prebivalstva grozi lakota.
ANKARA — V Ankari se je začelo sojenje četverici pripadnikov teroristične organizacije .Orli palestinske revolucije", ki so pred dvema tednoma zasedli egiptovsko ambasado v Turčiji. Med zasedbo so bile ubite tri osebe. Kot poročajo zahodne tiskovne agencije, so prva zaslišanja na sojenju pokazala, da so vsi štirje obtoženci iz južnega Libanona in da so ambasado zasedli na ukaz poveljstva .Orlov palestinske revolucije".
!zš!a je nova števiika
koroške kutturne revije „Die Brucke"
Pred nedavnim je iiiia nova, in sicer 9. števiika koroške kuitume revije „Drie Brucke", ki jo ureja dr. Minam Raggam-Lindqvis1. Giavni de! števiike je tokrat posvečen množičnim občiiom in so predvsem obravnavane razmere in razvoj koroškega radia. V reviji pa so poteg tega še akvareti prof. Pepa Grabnerja ter stike in kotaže drugih koroških umetnikov (tako na primer stike Egona Rubina, Etisabethe Kmot-niger, Viktorja Rogy-ja itd.) Nadatje prinaša revija še nekaj krajših titerarnih prispevkov in datjši prispevek o Mariji Ani, hčerki cesarice Marije Terezije.
Pobliže je treba omeniti prispevke glavnega dela revije, prispevke torej, ki se bavijo s komunikacijskimi sredstvi ORF na Koroškem. Ernst Willner, intendant koroškega deželnega studia ORF, poda v začetku razprave nekaj misli k temi radia! in televizije v Avstriji in posebno še na Koroškem. Sledi prispevek Petra Goritschniga, ki kot bivši intendant posreduje .kratek pogled nazaj" v zgodovino in razvoj koroškega! radia' (v dveh stavkih so omenjene tudi slovenske oddaje, sicer pa ni niti enemu nemškogo-vorečemu avtorju .uspelo" omeniti kaj več O! problematiki okoli oddaj v slovenskem jeziku, ki so, kot vemo, časovno zelio omejene in nikakor ne zadoščajo potrebam manjšine).
Sledijo prispevki k raznim radijskim oddajam, ki so jih napisali odgovorni za te oddaje. Do besede pridejo tudi odgovorni za slovenske oddaje na! Koroškem. Tako piše na primer Helmut Hortmann O! razvoju slovenske oddaje, ki je „mini-programm" avstrijskega radijskega programa ter vsebuje oddaje kulturnega, informativnega', zabavnega, poučnega! in glasbenega' značaja. Hartmann tudi ugotavlja, da so za razvoj manjšine potrebna! moderna' komunikacijska sredstva. France Vrbinc je nanizal točnejše informacije o zgradbi slovenskega programa'. Pri obeh prispevkih pa je žal pogrešati kritično stališče k zgradbi slovenskih oddaj samih kot tudi k časovni omejitvi slovenskega programa v radiu, ki kot rečeno nikakor ne zadošča potrebam slovenske narodne skupnosti nat Koroškem.
V nadaljnjih prispevkih prideta do besede še dva koroška Slovenca, in sicer Borut Sommeregger in Peter Wieser, urednik Sindok-a, ki obcr malo bolj kritično gledata na koroški ORF v zvezi s slovenskimi oddajami in sploh z interesi koroških Slovencev. Sommeregger na primer v tej zvezi kritizira posebno, da slovenska manjšina' ni zastopa-
na v predstavništvu poslušalcev in gledalcev, medtem ko sta na primer zastopana oba kluba avtomobilistov. Peter Wieser pa v svojem prispevku nakaže rešitev vprašanja radia in televizije v Italiji. Primerja, kako je rešeno to vprašanje na
Siovensko prosvetno društvo ..Danica" v Šentvidu v Podjuni vabi na
VEČER SLOVENSKE PESMt iN FOLKLORE
v petek 3. avgusta 1979 ob 20. ur! na Breznikovem campu ob Zabiatniškem jezeru. Sodeiujejo: foikiorna skupina SPD ..Zarja" iz Žeiezne Kapie, trio ..Korotan" s pevci in mešani pevski zbor našega pevskega društva ..Danica'
Prisrčno VizKjen:/
Južnem Tirolskem in kako v Avstriji. Medtem ko oddajnik Božen oddaja celodnevni program v nemščini, pa v Avstriji oddajat koroški studio v slovenščini samo 50 minut na dan in še to v neugodnem času.
Med 4. in 26. avgustom se bo letos odvijal na Dunaju 8. mednarodni mladinski glasbeni festival. Medtem ko je bil festival v prejšnjih letih v začetku julija, bo letos preložen na avgust zato, da bi dal umetnostno-glasbcni okvir pri otvoritvi centra OZN (org. Združenih narodov) na Dunaju. Bila pa je to zamisel zveznega ministra dr. Bruna Kreiskcga, ki je hotel v okviru otvoritve centra OZN dati možnost za lastno prikazovanje skupinam iz tretjega sveta. To iniciativo pa sta podpirala tudi generalni sekretar OZN dr. Kurt Wa!dheim in državni predsednik dr. Rudolf Kirchschlagcr, realizacijo pa je podprla in omogočila tudi avstri;-
Nai Koroškem pride manjšinai v radiu na vsak način premalo do besede (v televiziji pa sploh ne-). ORF torej zelo malo prispeva k ohranitvi in razvoju manjšine na Koroškem, čeprav je sicer v poročanju o manjšini bolj objektiven kot koroški tiskani mediji. Peter Wieser opozarja tudi na dejstvo, da manjšina še vedno ni zastopana' v zastopstvu poslušalcev in gledalcev. Na koncu svojega prispevka pa ugotavlja, da je še vedno potrebna in aktualna razširitev dnevnega oddajnega časa' v radiu, da je potrebno upoštevanje potreb slovenske manjšine v televiziji, sodelovanje slovenskih centralnih organizacij pri oblikovanju slovenskh radijskih in televizijskih oddaj, uvedba interesnih oddaj in zagotovitev nemotenega sprejema slovenskih televizijskih programov na vsem Južnem Koroškem.
V celoti je deveta' številka' kulturne revije „Die Brucke" na vsak način zelo zanimiva in se jo splača naročiti in si jo ogledati. Pri tem je treba tudi omeniti, da' je revija ..dvojezična": prispevki slovenskih avtorjev so objavljeni v slovenščini in v nemškem prevodu. Tako revija vsaj v okviru danih možnosti skuša izpolnjevati svojo že po imenu začrtano nalogo mostu in v tem smislu brez dvomai predstavlja razveseljiv pojav v siceršnji „koroški stvarnosti", kjer je od lepih besed o širini in strpnosti menda tako težko najti korak k dejanjem resničnega! sožitja, osnovanega na dejanski enakopravnosti.
ska Zvezna vlada s tem, da je dala na razpolago Izredno subvencijo.
Pod naslovom „Svetovnt mladinski festival za glasbo in za prikazovalno umetnost se bo torej pričel 4. avgusta 8. mednarodni mladinski glasbeni festival. Od 4. do 10. avgusta bo takoimenovani toden zborov in orkestrov, 10. avgusta bo sledil mednarodni festival skupin za moderno glasbo, ki bo trajal do 17. avgusta. Od 17. do 26. avgusta pa se bo odvijal teden gledališke umetnosti, plesa in folklore. V tem tednu bo tudi otvoritev centra OZN (23. avgusta), pri kateri bodo v glasbenem delu sodelovale tiste orkestrske in zborovske skupine, ki bodo na festivalu zmagale. Skupine, ki bodo nastopale v tretjem tednu mednarodnega mladinskega glasbenega festivala pa bodo nastopale na prostorih okoli poslopij OZN 25. in 26. avgusta. Te predstave bo snemala tudi avstrijska televizija. Predelala jih bo v film, ki si ga bomo lahko ogledali v televiziji 31. avgusta.
Na letošnjem mladinskem glasbenem festivalu bo skupno sodelovalo okoli 100 skupin iz 39 dežel s približno 5000 sodelavci. V tednu zborov in orkestrov bo nastopilo 24 zborov iz 16 dežel in 13 orkestrov iz 10 dežel s 1940 sodelavci. Na mednarodnem festivalu skupin moderne glasbe pa bo sodelovalo 26 skupin iz 11 dežel s 166 glasbeniki, v tednu gledališke umetnosti, plesa in folklore pa 38 ansamblov iz 26 dežel s 1300 plesalci in igralci. Na Dunaju, Nižjem Avstrijskem in Gradiščanskem bo na sporedu skupno približno 200 koncertov in plesnih predstav.
V začetku prvega in drugega tedna bodo v okviru festivala v prostorih „Sophiensa!e" tekmovanja, katerih se bodo lahko udeležile vse skupine, ocejevafa pa bo skupine pri tej priložnosti mednarodno zasedena žirija. Najboljši orkester, najboljša skupina za moderno glasbo in najboljši zbor pa bodo na stroške avstrijske Zvezne vlade lahko ostali na Dunaju do viška festivala in otvoritve centra, dne 23. avgusta.
Knjiga o vojnih ztočinih v zatožbi „B)obus"
Da bi razkrinkali maske takoimenovanih ..političnih žrtev" vzhodnega bloka, ki dejanska nadaljujejo hladna Vojno zahodnih držav proti Sovjetski zvezi in drugim državam, je izdala dunajska založba ..Globus" knjigo pod' imenom ..Ukrajinski nacionalizem".
Po drugi svetovni vojni sa številni kolaboraterji nemških fašistov in vojni zločinci proti lastnemu narodu zbežali pred zasluženo kaznijo v zahodne držove, posebna še v Kanado, ZDA in Južna Ameriko'. Tam slej ko prej nemoteno živijo življenje ..uglednih meščanov", hkrati pa predsedujejo raznim emigrantskim skupinam in terorističnim organizacijam, ki izdajajo hujskaške časnike, organizirajo sabotažne in subverzivne akte proti suverenim državam in njihovim diplomatskim zastopnikom v tujini. Ob tem se občajno skrivajo za masko narodnih ali verskih skupin, ki d!a se borijo za' svoje pravice, dejansko pa razširjajo fašistično ideologijo in bi radi zavrteli in zaustavili kolo zgodovine — pa naj se sedaj imenujejo ustaši, četniki, Sudetski Nemci ali Ukrajinci.
Avtor knjige .Ukrcjinski nacionalizem" Michael Hanusiak dokaže na 180 straneh z obilico, deloma prvič objavljenim slikovnim in dokumentarnim materialom, da so ukrajinski nacionalisti, k'i so v Kanadi, ZDA, ZRN in Švici združeni v ..Organizaciji ukrajinskih nacionalistov" bili v predvojnem in vojnem času najmarljivejši pomagači nemškega fašizma, antisemiti najbolj krvavega kova, ki so v brutalnosti proti iastnemu — antifašistično usmerjenemu — ljudstvu daleč prekašali svoje .vzore". Njih ideologija je bita že v dvajsetih letih tega stoletja skozi in skozi rasistična, antisemitska, fašistična, ki so jo še predelali po izidu „Mein Kamp("-a' in podobnih produktov. Pri njih nikakor ne gre za ..politične preganjance", marveč za krvoločne zločince, zverine v človeških oblekah. To dokazujejo številne zbrane izpovedi prič, ki so preživele taborišča' smrti in KZ v Lvovu lin drugih mestih Ukrajine in Poljske. Ti tipi ne zaslužijo nobene podpore ali pomilovanja!.
8. mednarodni miadinski giasbeni festiva) na Dunaju
Pogovor z režiserjem Prežihovih ..Samorastnikov" Marijanom Sriencem
V času priprav za uprizoritev Prežihovih ..Samorastnikov' v Spodnjih Vinorah v Podjuni (jutri 4. avgusta in prihodnjo soboto 11. avgusta, v primeru siabega vremena bo preiožena za en dan, se je z režiserjem igre Marjanom Sriencem pogovarja) naš sodeiavec Franci Zwitter mi.
Tovariš Marijan, tani je biia po doigem času na Koroškem zopet uprizorjena množična giedaiiška predstava na prostem, ki jo ietos penovite. V obeh primerih pa ne gre za že tradicionaino koroško „Mi-kiovo Zaio", ampak je na programu Mikeinova dramatizacija Prežihove noveie ..Samorastniki". Kako je prišio do tega!
Res je, da smo prvotno tudi lani že načrtovali ponovno uprizoritev .Miklo-ve Zale" na zgodovinskih tleh v Rožu. Saj je več okroglih obletnic govorilo za ta načrt. Vendar zaradi raznih vzrokov in nasprotovanj določenih krogov ta ideja končno ni biia izpeljana. Mislim pa, da je v tem tudi določena sreča, saj ima slovenska dramatika bogato zakladnico gledaliških tekstov, ki se prav tako tičejo naše problematike, ki jih še nismo videli v taki obliki in ki so hkrati prav tako idealni za uprizoritev na prostem. Tako je bilo kar več tekstov na izbiro, s katerimi bi bili lahko začeti z institucionalizacijo naših slovenskih poletnih iger na Koroškem.
Da sem se lotil ravno .Samorastni-kov" ni slučajno. Saj ravno ta tema zelo dobro prikazuje našo zgodovino in sedanjo realnost. K temu še pride, da me je realizacija te igre mikala že vrsto let. Tekst je dober, film je bil uspešen, pa bi morala uspeti tudi uprizoritev, sem si mislil. Začetka so sicer ljudje imeli določene (v prvi vrsti ideološke) pomisleke proti tej igri, tekst se jim je zdel .prerobat" in podobno. Vendar so kmalu spoznali, da gre tu v prvi vrsti za umetnino. Rezultat pa je to mnenje le potrdil: imeli smo izreden uspeh in to kljub izredno kratkemu roku priprav, v katerem pa je igralska skupina neverjetno požrtvovalno delala, saj smo imeli skozi poldrugi mesec dnevne vaje. Na ta način pa smo tudi dosegli visoko kakovost uprizoritve.
V čem vidiš pravzaprav prednosti [in tudi pomanjkijivosti) takih aii podobnih množičnih uprizoritev na prostem!
Prednosti in pomanjkljivosti se po mojem mnenju izenačijo.
Igralni prostor npr., ki sem ga našel po golem slučaju, je, rekel bi, idealen koroški amfiteater. Intimna jasa omami od vsega začetka tako igralca kot gledalca in ustvarja vzdušje, ki privede nujno (pri dobri igri) do katarze.
V bistvu pri dobrem tekstu predstava na prostem ne predstavlja nobenih ovir. Nasprotno, ravno pri neki igri, ki obsega, kakor .Samorastniki" 16 slik, je tu mogoče realizirati dogajanje, snov, vsebino brez večjih zastojev, ki bi bili na normalnem odru nujno potrebni.
Čeprav sem sicer nasprotnik mešanja več umetniških zvrsti, pa sem pri .Samorastnikih" primoran seči po filmski povezavi, da ohranim oziroma ustvarim enotnost 16 slik. Tu ima tilm nekako funkcijo starogrškega, komentirajočega zbora, ki pripomore, da lahko preskočim tako čas kakor tudi kraj dogajanja, pa vendar ohranim logičen potek vsebine.
Sicer pa je seveda — zdaj čisto or-ganizatorično — na prostem mnogo več dela kot na normalnem odru — od nastavljanja kulis, ozvočenja, razsvetljave ipd. — to je toliko dela in truda, česar se normalen gledalec sploh zaveda ne.
Kako nastane pri tebi giedaiiška produkcija! Si režiser ..diktator ' aii pa deiaš koiektivno!
Dejal bi, da se nahajam nekje v sredini. Diktator gotovo nisem, saj sicer ne bi imel igralcev. Vendar pa začnem vsako produkcijo z izdelanim režijskim konceptom. To je pač težava pri delu z igralci amaterji: v profesionalnem gledališču lahko vsak čas spremenim svoj koncept ali določene njegove dele — to za profesionalne igralce pač ni noben problem. Drugače je pri amaterjih, tu bi izgubil vsako avtoriteto, če bi določene scene po večkrat preurejal. Pri vsakem igralcu mi gre za to, da iščem v njem, kot je dejal eden najbolj znanih evropskih režiserjev, moj učitelj profesor Korun, tisto identiteto, ki jo naj predstavlja. Mislim, da mi je to pri .Samorastnikih" uspelo.
Vendar se je ravno ob .Samorastnikih" bridko spoznalo pomanjkanje profesionalizacije drugih gledaliških funkcij, kot so npr. kostumacija, maske, scenografija, glasba itd. Topot mi je še uspelo, da sem si pridobil v ta namen izvrstne profesionalce iz matične dežele, kot Sašo Kumpa za sceno, Mileno Kumrovo za izbor kostumov, Olivera Telmana za glasbo — tu mi je pomagala tudi RTV. Vendar pa vlada doslej vse premalo razumevanja v odgovornih vrstah za potrebo profesionalizacije našega gledališča. Zato žal letos tudi ni prišlo do nadgraditve lanskoletne produkcije.
(Drt/jc ni S. stran;')
Strokovnjaki za mladinsko literaturo bodo zasedali v Celovcu
Od 25. do 30. avgusta 1979 bo v Celovcu zasedanje mednarodnega inštituta za mladinsko literaturo in raziskovanje branja. Naslov tega zasedanja bo .Otrok v zrcalu svojega branja", bilo pa naj bi to zasedanje en majhen prispevek k .letu otroka", ki ga je za letos proglasila UNESCO.
Prireditelji pričakujejo na zasedanje okoli 200 udeležencev iz ZRN, Avstrije, Švice, Češkoslovaške, Danske in ZDA, razpravljali pa bodo v tem krogu eksperti za otroško in mladinsko literaturo o problemih moderne otroške literature. Navzoč bo pri tem zasedanju tudi sedanji predsednik mednarodnega združenja za knjige za mlade ljudi, ki bo reteriral o specifičnih problemih mladinske literature.
Posebno zanimanje navzočih bo veljalo pri tem mednarodnem zasedanju v Celovcu mladinski literaturi, ki se bavi z zgodovinskimi temami. V tem okviru so prireditelji napovedali branje dveh mednarodno priznanih avtorjev mladinskih knjig, in sicer sta to H. G. Noack in H. Plate. Zanimivi sta predvsem dve temi, o katerih bodo
navzoči razpravljali. Sta pa to temi: .Druga svetovna vojna v mladinski literaturi" in .Tretji svet v mladinskih knjigah".
Na sporedu bodo med drugim tudi še torumske diskusije o mladincih in njihovih problemih v mladinski literaturi. V tej zvezi bodo predavatelji skušali nakazati, kako so prikazani v mladinskih knjigah in v mladinski literaturi drugih dežel (tako na primer v Sovjetski zvezi, na Danskem itd.) otroci in stari ljudje. V okviru zasedanja si bodo obiskovalci lahko tudi ogledali obširno razstavo otroških in mladinskih knjig. Nadaljnje zanimive teme, ki jih bodo navzoči strokovnjaki v tej zvezi obravnavali so: Slika otroka v fantastični pripovedi (27. 8. ob 9. uri), pohabljen otrok v mladinski knjigi (27. 8. ob 10. uri), mladostnik kot bralec (27. 8. ob 16. uri), vloga otroka v otroški in mladinski literaturi ljudske republike Kitajske (29. 8. ob 9. uri), mladinska literatura in politična izobrazba (30. 8. ob 9. uri) itd. Vsi referati in diskusije v okviru zasedanja bodo v prostorih Pedagoške Akademije v Celovcu, Hubertusstraf)e 1.
Ve7i7c uspeA jfo/Mornegra srečan/a
v Že/eznj %apFj
Slovensko prosvetno društvo ^Zarja" v Železni Kapii lahko s ponosom gleda na svojo kulturno dejavnost. Posebno na folklornem področju gotovo sodi med najaktivnejša društva, saj v njegovem okviru deiujejo kar tri folklorne skupine, ki imajo za seboj že številne nastope doma in v tujini. Zato je tudi povsem razumijivo, da je SPD .Zarja" tani daio pobudo za srečanje fotkiornih skupin. Že tedaj je prireditev povsem uspeta, čeprav so jo organizirati prvič.
Preteklo nedeljo je v Železni Ka^ pli spet bil praznik folklore. Na povabilo „Zarje" so ta dan prišle tri
Pred Ar^tAtTn ;e praznofa/% woj 73-/etn: ž/v/je^jsA: ;MA;7ej pr;7;MA/;e-A7%r;;%	p. J.
r:a RoAež<zA. V zvez: z r:je^;7t: ž:'v/jeM;sA:rw j::A:7ejew jo je oA:sA<z/,i /M j: pr/srctto cesf/f^/^ f^d: de/eg^c:'-j^ Zveze AoroIA/A p^rdz^MOv :M j; pod<zr:/(: Aoš^r:co z d^rd;.
Zvezd AoroIA/A ^rt;z<ZMOv je ce-sdtd/d že^:, A: je v v^cA) /et'A svojega ž:v/jcr;jd o^d/d zvestd s/aveMsAe-rt^rod::, poteArto se v edSK jds:-sf:ČMe srrdAov/d^e. Z vso drMŽ:r:o je o J dvgdstd 7942 r:dprej, Ao se je j?n rrjej og/ds/7 po prv: A:7A: s ^.S-ove: Rrdr:jeev A*dfd/jon, soJe/ovd/d s pdr-iizdM:. ZtArdvRd je rdrije^e pdrtizi^e pw Md<7,7d oAf/r^o powoc, vsd Zeta je de/a/a faAo spretno, da je n:so odArd: ;n :'zs/ed:7:. Pr: Pesjd^ov: A:-š: je :we/ f::d: std/no jdvAo /oAa:: Zdpdnc, A: je zndn Aof p;on:r a po ra nd RorosAem.
Pad: njen ruož /ozd Rdnz:dn je še/ raed pdrt;zdne :n se Aor:7 prof: jds:.st:enen: nds:7n;Ad'. PežAe gospo-
tolklorne skupine in sicer iz Lesc, Raven na Koroškem in Sel. Na srečanju je sodelovala tucji folklorna
JartAc oAo/:šč:ne v medvojnem časa so :z njegd oA/:Aofa/e r/:sc:p/:n:rdne-gd :'n zndedjnegd č/oveAd, A: je A:7 po vojn: do/ga /efd v g/dvnenr odAo-ra Zveze AorošA/A pdrt/zdnov. 9. Je-cewAra 7973 pd je arur/ nd p/den: Ao/ezn:. AVj:Aov ndjsfdrejš: s:n, /ožej Rdnz/dn, pd je pdsf;7 svoje w/ado ž:v/jenje nd ZdvrAd, Ao gd je :zda/ r7owde:n. 7Vjen:d je posfdv:7d <7rd-ž:nd Awa/a po vojn: spowen:A.
Draž/aa PesjdAove wdwe je še Ja-nes zvesfd c:7jen: ndro^noosvoAoe/:/-negd Aojd :n vestno osArAa/e pdrt;-ZdnsA: spowen:A nd RoAežaA, A: spo-n::'njd nd prv: spopdt/ z jdš:st:fn;7n: enotdn:: nd AorosA/A t/eA. /dA:7dntAd je svoje ofroAe vzgoj:7d v ndro^no ZdveJne /ja J;, A: se dAf/vno vA/jd-edjejo v Jrdšfveno Je/o AorošA/A 5/o-vencev.
7dA:7dnfA: že/:7r:o še ve/;Ao zJrdvjd :n dspeAd pr: njene?n požrtvovd/nen: de/auartja ter se pr:dražajewo česf/t-Adn:, A: j:A je spreje/d oA svojem jd-A:7ejd.
skupina Vellaichtaler Volkstanz-gruppe in vse tri folklorne skupine „Zarje" Razen fega je nastopila fudi Vellachfaler Trachfenkapelle, za splošno družabnost in ples je po prireditvi igral domači inštrumen-tafni ansambel „Obir-kvintet".
Predsednik SPD .Zarja" Peter Kuhar, ki je pozdravi! številno občinstvo, je izrekel dobrodošlico županu Josefu Lubasu in ostalim članom občinskega odbora. Posebno razveseljivo je bilo to, da je med obiskovalci bilo mnogo gostov turistov, ki v Železni Kapli in okolici preživljajo svoj letni dopust. Skoraj je slišati neverjetno, toda resnično: zmanjkalo je vstopnic, tako da so organizatorji na hitro morali preskrbeti dodatne listke za vstopnino. Tako se je preteklo nedeljo pred hotelom Obir zbralo več kot tisoč obiskovalcev, ki so občudovali pisano paleto narodnih
OBIŠČITE
Wemer Bergovo razstavo
V PLIBERKU
plesov, katere so 'izvajale omenjene folklorne skupine, ki so zajemale skupno nad stcštirideset sodelujočih. Vzdušje na prireditvenem prostoru je bito čudovito, brnele so filmske kamere in škrcafi fotoaparati, vse za spomin na dopust, s katerim bodo gostje odhajali na vse konce Evrope. Navdušeno občinstvo pa je tudi videlo dobro voljo slovenskih prosvetašev v Železni Kapli, ki so prireditvi dali mednarodni pomen, tako tudi tajnik Miha Travnik, ki je posamezne točke napovedoval v obeh deželnih jezikih.
Drugo srečanje folklornih skupin v Železni Kapli je izzvenelo v prijetno ljudsko veselico. Organizatorjem gre vse priznanje in pohvala.
PfSMO BRALCA
Več resnosti v poročanju
Pred nedavnim je neki dunajski časopis z velikimi črkami objavil vest, da je v Jugoslaviji velika nevarnost s strani klopov — to je majhnih živalic, ki prenašajo oziroma povzročajo nevarno bolezen — vnetje možganske mrene. Za mnoge turiste, ki so bili namenjeni v Jugoslavijo na dopugt, je bila ta vest, pravi šok, tako da so se mnogi premislili in odšli v druge kraje ali pa ostali doma. Verjetno je bil to namen časopisa oziroma tistih, ki so to vest o klopih tako gromozansko napihnili.
V pojasnilo ob tej vesti naj povemo, da bi bilo prav pometati tudi pred lastnim pragom, kajti te nevarne živalice klope imamo že nekaj let tudi v Avstriji, kjer je bilo v teku let inficiranih že na stotine ljudi in je bilo že več smrtnih primerov. Stari pregovor pravi — ne hodi na sonce, če imaš maslo na glavi. Zato se tem bolj čudimo, kakšno moralo imajo nekateri časopisi, ki vidijo napake samo pri drugih, pri svojih lastnih pa hinavsko zapirajo oči. „Osiranje" drugih je sploh neka razvada nekih avstrijskih poročevalcev. Naj omenimo samo en primer med mnogimi, ko je avstrijski tisk poročal, da so v sosednji Italiji klobase tudi iz podganjega mesa. Ker tega v Avstriji nismo mogli dokazati, smo na slabem glasu kot obrekovalci.
Dopisnikom in poročevalcem svetujemo več resnosti in odgovornosti pri poročanju. Avstrijsko ljudstvo odklanja takšno neodgovorno poročanje, ki prav gotovo nič ne koristi pač pa samo škoduje ugledu Avstrije.
/.A.
Srečanje planincev treh dežel
Mnogo let se planinci treh dežel — Furlanije-Julijske krajine, Koroške in Slovenije — srečujejo na prijateljskih srečanjih, ki se izmenama odvijajo v omenjenih treh deželah. Letošnje srečanje bo v soboto 13. in nedeljo 14. oktobra v Kranju, katerega organizator bo Planinska zvezo Slovenije.
V	sobote 13. oktobra bodo na! sporedu predavanja in skupna večerja, v nedeljo pa bo skupen izlet v hribe.
V	okviru letošnjega srečanja treh dežel bodo izdali vodiča' o 10 naravnih zaščitenih področjih v vsaki omenjenih treh dežel in kalrto z označenimi postojankami, kjer se lahko prijavijo nesreče. Na delovnem zasedanju bodo tudi poročali o dosedanjih skupnih akcijah (30 vrhov, smučarski vzpon na zasnežene vrhove, skupni mladinski izleti) ter o gorskih poteh na območju državnih meja.
Tradicionalnega planinskega) srečanja treh dežel se iz Avstrije udeležijo sledeča planinska društva:	Osterreichischer Alpenverein,
Naturtreunde, Osterr. Touristenclub, Slovensko planinsko društvo v Celovcu ter poleg zastopnikov društev tudi razne privatne osebnosti.
Namen teh srečanj je v omenjenih treh deželah ustvariti prijateljsko vzdušje med planinci. To prizadevanje je lep doprinos k medsebojnemu razumevanju med narodi.
SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO RAD1ŠE vabi na
srečanje pevskih zborov
OB 75-LETNtC! OBSTOJA
v nedeljo 26. avgusta 1979 ob 14. uri v Kuiturnem domu na Radišah
Sodeiujejo:
mešani zbor SPD ..Bitka", vodi foško Boštjančič
moški zbor SPD ..Edinost", vodi Vaientin Paviič
mešan) zbor SPD ..Gorjanci", vodi Stanko Wruiich
moški zbor SPD „Jepa-Baško jezero", vodi Martin Ressmann
moški zbor SPD „Kočna", vodi Anton Feinig
moški zbor KUD ..Stane Žagar", vodi Egi Gašperšič
foikiorna skupina ..Pianina", vodi Mira Oraže
moški zbor SPD ..Svoboda", vodi Stanko Černič
tamburaški zbor SPD ..Zvezda", vodi Dorica Sabotnik
mešani in moški zbor SPD „Radiše", vodita Šimej in Stanko
Wruiich
Po prireditvi bo zabava na prostem
Ljubiteiji siovenske pesmi in kuiture prisrčno vabijeni! Odbor
KOTMARA VAS
Občinska seja
Na praznik svete Ane, v četrtek 26. julija, je bila že tretja seja novoizvo-tjenega občinskega odbora. Obravna-ti je bilo treba dvanajst točk. Kljub razmeroma velikemu obsegu seja ni trajala pretirano dolgo; to pa je bilo možno samo zaradi stvarne razprave. Razen enega so bili vsi sklepi soglasni. Odbornika FPO ni bilo na sejo. Kot običajno so bila tudi tokrat na sporedu najprej pismena vprašanja raznih odbornikov. Zastopnik EL Jože Wakounig je vprašal, kdaj bo občina omejila hitrost na poti proti Prebijam (ozka, nepregledna pot, huda gužva in povečana nevarnost ob prireditvah na športnem igrišču) in kdaj bo omejila širino, višino in hitrost na skrajno nepregledni poti mimo Habnarča v Kot-mari vasi. Zupan Struger je odgovoril, da bo občina poskrbela, da se bo to čimprej uredi!<(. Pot proti Prebijam bodo na nekem izredno nepreglednem mestu tudi razširili. Treba pa bo tudi postaviti opozorilni znak, da kmetje gonijo po tej poti živino na pašo. Omeniti je treba še vprašanje odbornika Hanzeja Hafnerja (OVP), kdaj bo občina poskrbela za ograjo na mostu v Sentkandolfu. Zupan je odgovoril, da bo 1. avgusta komisioniranje za regulacijo kotmirškega potoka in da bodo skušali to stvar urediti v tej zvezi (regulacijo kotmirškega potoka je zahtevala tudi EL v svojem volilnem programu).
Lani je občina izdelala nov prostorski načrt. Pri deželni vladi pa so ga delno zavrgli. Prizadetih je bilo deset parcel. Občinski odbor je soglasno potrdil lanski načrt in s tem tudi spremembo namembnosti (stavbišča) pri omenjenih desetih parcelah.
Precej sredstev požre vdrževanje kotmirške osnovne šole. V sklad za zidavo šol (Schulbaufonds) bo občina morala vplačati 1,200.000.— šilingov. Potrebno posojilo bo odplačevala skozi 15 let. Letos bo tudi treba nanovo premazati lesene opaže na šoli in leseno balkonsko ograjo. Najcenejši ponudnik je bila pleskarska firma Hans
Scarsini iz Celovca (32.850.— šilingov), ki bo dela izvedla.
Treba je bilo tudi izvoliti porotnike (Schdffenkommission) za celovško sodišče. Imenovani in izvoljeni so bili Joži Pack za EL, podžupan Emil Mul-ler in šolski ravnatelj Josef Schvrarz za SPO, Leopold Leutschacher za OVP in Florijan Jakopitsch za FPO. Ker bo 9. avgusta volitev poveljnikov gasilskih društev v Kotmari vasi in na Brdih, je bilo treba imenovati prisednike.
Občina potrebuje zemljišče za halo za stroje. Zdaj so stroji spravljeni v garaži sredi vasi. Ropot moti sosede. Zaradi tega bo občina odkupila primerno zemljišče od Sigija Valentina (125.— šilingov za kvadratni meter; zemljišče, veliko nekaj nad 3000 kvadratnih metrov, bodo še izmerili).
Za lastne potrebe in za potrebe občanov bo občina kupila novo napravo za fotokopiranje (Agfa-Gevaert). Aparat bo na razpolago tudi občanom (fotokopiranje dokumentov, gradbenih načrtov idr.).
Izgradnja in vzdrževanje občinskih poti (vsega 42 km) bremenita zelo močno občinsko blagajno. Pred kratkim so asfaltirali pot skozi Reko in pot proti Zgornjim Gorjam. Dela je izvedla tirma AG tur Bauvvesen iz Celovca (cena po ponudbi od 29. maja 1979 1,722.108.— šilingov). Za izgradnjo poti proti novemu naselju na Maj-hinovem bregu v Trabesinjah (1.430.000 šilingov) in za popravilo stare ceste od llovja proti Gorjam pa bo treba najeti posojilo 1,500.000.— šilingov. Zaradi popravil na stari cesti dolguje žihpoljska občina kotmirški še 128.000 šilingov. Pri razpravi o občinskih poteh je menil odbornik OVP Franz Ebner, da so prebivalci obrobnih krajev zapostavljeni, češ, center dobi urejene poti zastonj, obrobniki pa morajo plačevati.
Na sporedu je bilo tudi nekaj personalnih vprašanj.
V začetku seje je zaprisegel še novi občinski odbornik Maks Veratschnig (SPO).
Deiegacija m!adinskega odbora SKGZ iz Trsta obiskaia Koroško
Pred dnevi je delegacija mladinskega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Trstu pod vodstvom Borisa! Siega obiskala sedež Zveze slovenskih organizacij v Celovcu.
Tajnik Zveze slovenskih organizacij dipl. inž. Feliks Wieser je ob tej priložnosti člane mladinske delegacije seznanil s problemi, ki tarejo našo narodno! skupnost na' Koroškem, ki se miora še vedno trdo boriti za svoj obstoj. V okviru pogovora je bilo ponovno pudarje-no, da je člen 7 avstrijske državne pogodbe slej ko prej podlaga za reševanje nerešenih vprašanj natše narodne skupnosti.
Na večdnevnem obisku po Koroškem je delegacijo spremljal zastopnik Zveze slovenske mladine Janko Malle.
Stovenski vestnik se prizadeva za botjše stike na terenu
Gtesilo Zveze slovenskih organizacij Stovenski vestnik je pred nedavnim sprožito akcijo, katera naj bi pomagata, da bi imeto uredništvo tim botjše stike z bratci in siovenskim prebivatstvom na podežetju. Gre v bistvu za to, da stišimo najraztičnejša mnenja, ki se tičejo našega tista ter, da na podtagi tega izbotjšamo kvatiteto, na drugi strani pa, da intenziviramo stike s prebivatstvom in na ta način spoznamo še botje težave naših ijudi ter jim pomagamo, v kotikor nam je to mogoče. V okviru te akcije se nahajajo v vseh podjunskih občinah miadi aktivisti, ki jih vam žetimo predstaviti, vsak teden po enega. Ti bodo "a kratko podati vtise ter izkušnje, ki so si jih pridobiti pri deiu na
terenu.
Prvo kar človek doživiš, če potuješ po severni meji dvojezičnega ozemlja po Grebinju, Rudi, občini Velikovec, Djekšah itd. je, da ni povsod zaželjena oziroma ni več doma slovenska beseda. Najlažje v materinem jeziku še nagovoriš sta-**e ljudi, ki jih je vihar zgodovine sicer majat, vendar jih ni mogel vlomiti. S srednjo generacijo v tem oziru že nastajajo problemi, ki pa nikakor niso v skladu s problemi mladine v teh krajih. Le-ta se izseljuje iz oddaljenih in odročnih krajev in grap v mesta in industrijske centre, gre s trebuhom za kruhom m je s tem seveda izpostavljena ludi nasilni asimilaciji, ki jo človek
tukaj direktno opažaš. Par let iz domače hiiše, brez kontakta s slo-venskogovorečimi sovrstniki, in že je zanje slovenska materina beseda tuj jezik.
Tistim, ki še govorijo v slovenskem jeziku in ki se upirajo asimilaciji, je Slovenski vestnik zvest spremljevalec, ki jih je spremljal skozi vse čase do danes, ki jim je opora in pomoč. Le-ti se veselijo na vsak petek, ko ga dobijo spet v roke, da jih ponese v drug svet dela in borbe koroških Slovencev.
Kar se tiče vsebine našega lista, jih pravzaprav zanima vse, posebej pa še narodnostna politika). Zelo radi prebirajo tudi novice iz doma-
Pohodniki oblegali Obir
čih krajev, katerih pa bi si želeli še več. Gospodinje rade hvalijo 6. stran, kmetje pa bi želeli, da bi se njim polagalo večjo važnost in pozornost. Pa tudi za mladino bi bilo treba več pisane slovenske besede. Nasplošno pa odjekne pri naših ljudeh roman v nadaljevankah, vendar bi bilo treba izbrati take romane, ki so napisani v še bolj poljudni obliki.
Zaključno pa! je treba ugotoviti, da bodo osrednje organizacije koroških Slovencev morale nekaj ukreniti, da) ne bo popolnoma) zamrla slovenska beseda v obmejnih predelih dvojezičnega ozemlja.
Usposobitev mejnih prehodov
Kot smo že poročati se sosednja dežela Slovenija žeto prizadeva, da bi mejni prehod med Avstrijo in Jugoslavijo na Pavtičevem sedlu postopoma usposobili in prekvalificirali v meddržavnega. Ta prebod je edini, ki povezuje Koroško s Savinjsko dolino.
Mejni prehod na Pavličevem sedlu se nahaja na 1339 m višine in je najvišji mejni prehod med Avstrijo in Jugoslavijo, preko katerega je možno priti z vozilom (najvišji je bil mejni prehod preko Ljubelja — 1370 m, ki pa je zaprt oziroma opuščen).
Če bi to cesto preko Pavličevega sedla nekoliko preuredili (zlasti na naši strani), bi ta mejni prehod postal nova turistična atrakcija, saj bi se pot v svetovno znano Logarsko dolino z znamenitim slapom Rinko (začetek reke Savinje) skrajšala z naše strani za najmanj dvajsetkrat; nasprotno pa bi se prebivalcem Savinjske doline, ki so zaradi svoje geografske lege zelo odrezani od zunanjega sveta, odprla niova vrata v svet oziroma v Avstrijo. Usposobitev mejnega prehoda na Pavličevem sedlu bi bila ogromnega turističnega in go-
V nedeljo je Slovensko ptosvelno društvo .Obir" na Obitskem organiziraj 4. pohod na Obir oziroma Ojsferc, katerega se je kljub mnogim prireditvam, ki so bile to nedeljo, udeležilo blizu sto navdušenih prosvetašev in Prijateljev narave.
Prvega pohoda na Obir leta 197$ se je udeležil tudi — danes že pokojni — selski župan Herman Velik, tako da so ti pohodi hkrati spominski pohodi v čast temu nepozabnemu rodoljubu in šolniku. Podrobneje o tem uspelem 'zletu bomo poročali prihodnjič.
Ekskurzija v okviru celovškega tesnega sejma
Posebnost v okviru letošnjega celovškega lesnega sejma, ki bo trajal od 11. do 19. avgusta, bo gozdarska ekskurzija dne 15. avgusta, hi bo vodila udeležence na Pokljuko na Gorenjskem v Sloveniji. Pokljuka je visoka gorska planota) na 1300 do 1400 metrov višine. To gozdno področje upravlja gozdno gospodarstvo na) Bledu, ki slovi po tem, da ima najbolj urejene gozdne površine, ki imajo mednaroden sloves. Pred nedavnim so si to gozdno območje na Pokljuki ogledali direktor celovškega sejma dr. Kleindienst in direktor gozdarstva dipl. inž. Josef Just v spremstvu Predstavnikov gozdne uprave Bled z direktorjem gozdarstva dipl. inž. Čukom na čelu. Na Pokljuki uspevajo razne vrste lesa. To območje je tudi eno redkih v Evropi kjer uspeva les, iz katerega lahko proizvajajo glasbila.
Ruto ekskurzije dne 15. avgusta se bo odvijata peš in z omnibusom. Ob tej priložnosti se bedo udeleženci ekskurzije peljati tudi mimo najjužnejšega in najvišje ležečega močvirja v Evropi, ki ima vegetacijo severnih krajev. Struktura in Področje, ki bo na ogled, je uspeh 20-letnegat gozdarskega prizade-
vanja tamkajšnega gozdnega gospodarstva). Vsakih pet let izvedejo meritve, k)i služijo ugotavljanju bioloških, gozdno tehničnih in ekonomskih značilnosti raznih vrst lesa.
Druga atrakcija letošnjega lesnega sejma v Celovcu je .Evropski gozdarski vrh", na katerem se bodo srečali zastopniki najvišjih uradov za gozdarstvo. Pri tej priložnosti bo prišel v Ce ovec tudi najvišji gozdarski uradnik Evropskih skupnosti, dr. Fred Hummel iz Bruslja, ki se bo pogovarjal s strokovnjaki evropskega gozdarstva o aktualnih problemih na tem področju. Tega pogovora pa se bo udeležil tudi avstrijski zvezni! minister za poljedelstvo in gozdarstvo, dipl. inž. Gunter Haiiden, pričakujejo pa organizatorji tudi nemškega zveznega) ministra za prehrano, poljedelstvo in gozdarstvo, Josefa) Ertla. Tema teh zanimivih pogovorov na najvišjii ravni pa bo .Gozd in les in Evropske skupnosti v letu 2000". Pogovarjali se bodo v tej zvezi strokovnjaki predvsem o vlogi lesa in drugih surovin v energetski krizi. Pričakujejo pa si strokovnjaki od teh pogovorov važne impulze za področje Evropskih skupnosti in tudi preko njih.
Slovensko prosvetno društvo .Jepat-Baško jezero" v Ločah vabi na
FOLKLORNI VEČER
v petek 10. avgusta 1979 ob 20.15 uri v Kulturnem domu v Ločah.
Sodelujejo: folklorna skupina SPD .Zarja" v Zel. Kapli, ansambel .Hanzija' Artača" moški zbor domačega društva in domači tamburaški ansambel
Povezuje dr. Reginald Vospernik
spodarskega pomena za obe sosednji državi.
Dolgoletna želja zlasti občanov Železne Kaple in Globasnice je, da bi se na območju Luža-Koprivna uredil nov mejni prehod med Avstrijo in Jugoslavijo, ki bi povezoval naše kraje S Črno v Mežiški dolini. Kot smo poročali, je tudi ravenska občina pripravljena podpreti pobude našega prebivalstva in je pred nedavnim predlagala delegaciji SR Slovenije v komisiji za obmejno sodelovanje med SR Slovenijo in republiko Avstrijo, da te pobude spttoži in podpre tudi na jesenskem zasedanju te komisije v Železni Kapli. Če bi realizirali obe pobudi, bi to bilo v veliko korist turizmu in gospodarstvu. Prava atrakcija pa bi bila cestna povezava preko obeh mejnih prehodov in sicer v obliki krožne vožnje iz Železne Kaple preko Pavličevega sedla v slikovito Logarsko dolino, planinski turistični kraj Solčavo, v Koprivno ter preko sedla Koprivna-Luža skozi privlačno Lepeno nazaj v Železno Kaplo. Posebnost te vožnje bi bila obkrožitev znamenite Olševe s Po-točko zijalko.
SAK ima novega predsednika
Zadnjo soboto je bil v Globasnici občni zbor Slovenskega atletskega kluba, na katerem je bil izvoljen za novega predsednika Walter Gutov-nik. V kratkem pogovoru z urednikom Slovenskega vestnika je orisat nadaljnje cilje SAK-a:
Kot edino slovensko nogometno društvo ima SAK na Koroškem gotovo tudi važnio politično funkcijo; dokazati hočemo, da smo koroški Slovenci zastopani v vseh panogah družbenega življenja na Koroškem, torej tudi v športni. Čeprav smo nedvomno imeli v zadnjih letih lepe uspehe, tako r.pr. vstop v koroško
podtigo, pa se je pokazalo, da je le zelo težko izhajati brez lastnega igrišča; v ta namen bo naš prvi cilj, da si adaptiramo svoje igrišče, kar pa je povezano s finančnimi problemi. Vendar sta nam centralni organizaciji že obljubili finančno podporo. Mi pa se bomo potrudili, da bomo poboljšali organizacijo članstva, da bi tudi na ta način olajšali našo finančno zmogljivost.
Na športnem področju bomo skrbeli za forsiranje lastnega naraščaja — saj imamo že doslej kar tri moštva prvo, pod 23 in mladinsko; v nadaljnjem bo treba izobraževati lastne športne kadre, dolgoročno pa nameravamo preiti tudi na druge športne panoge, npr. na namizni tenis ip)d. Seveda pa bomo tudi nadaljevali že doslej izredno plodno sodelovanje z NK Olimpijo Ljubljana.
Za letošnji cilj smo si zastavili, da se ctabliramo v koroški podligi, saj igrajo v njej zelo močna moštva in lahko vsako vsako premaga. To se bo kazalo že v naši prvi tekmi novega prvenstva 15. avgusta na Košato-vem igrišču v Celovcu, ko bomo nastopili proti izpadlemu iz Koroške lige KAC-u, ki se letos bori za po-novem vstop vanjo. Gotovo bo prišlo do napete tekme in merjenju sil med izpadlim iz Koroške lige in novincem v podligi. Upamo, da nas bo podprlo veliko število prijateljev in navijačev v tej naši premieri.
Kulturno srečanje v Kamenici
Dne 28. in 29. julija je bilo tradicionalno kulturno srečanje med sosednimi narodi na Kamenici. Bilo je to letos že 8. srečanje kulturnih skupin sosednih držav na Kamenici, in kot vsako leto se je tudi letos razveselila ta manifestacija množične udeležbe. Kamenica, hribovska planota med Staro goro in Dolenjim Tr-biljem, je torej preteklo soboto in nedeljo privabila številne skupine iz Jugoslavije, Avstrije in Italije. Srečanje na Kamenici pa je za udeležence že od vsega začetka simbol bratstva in sodelovanja med sosednjimi narodi in nenazadnje tudi simbol boja za naše pravice.
Kamenica nas spominja na slovenske tabore v preteklosti, takrat, ko se je začelo prebujanje slovenskega naroda, zato je tudi simbol za našo borbo za pravice, ki so nam še vedno pridržane. Za pravice pa se ne borimo samo koroški Slovenci v Avstriji, tudi beneški Slovenci skušajo na primer na Kamenici opozarjati na še nerešene probleme, na njihov boj za narodnostne, gospodarske, socialne in človeške pravice.
Karakteristično za to manifestacijo je, da ima mednarodni značaj. Na njej sodelujejo namreč sosednji narodi, ki eden drugega podpirajo v boju za svoje pravice, v pravičnem boju za svoj obstoj.
Prireditve na Kamenici žanjejo vsako leto dosti uspeha, uspešna pa je ta manifestacija zlasti še za razvoj slovenske narodnostne skupnosti v Kanalski dolini. V Kanalski dolini se je predvsem v zadnjih letih zbudila borbenost slovenske manjšine, vedno znova nastajajo na tem področju nova slovenska društva, ki imajo skupen cilj, doseči namreč svoje narodnostne pravice.
S strani koroških Slovencev se je letos udeležila tega srečanja tambu-raška skupina Slovenskega prosvetnega društva „Jepa-Baško jezero", iz Loč, ki je s svojo prisotnostjo izrazila solidarnost beneškim Slovencem v Italiji, v boju za svoje pravice, nenazadnje pa tudi našo voljo, boriti se za svoje, nam še vedno pridržane pravice, za izpolnitev sedmega člena državne pogodbe.
SKOCUAN
Tudi gostje spoznavajo slovensko prosvetno dejavnost
V	občini Škocijan, ki je po mnenju uradne Avstrije nemška občina, je slovensko prosvetno društvo .Vinko Poljanec" v presledku štirinajstih dni priredilo kar dva uspešna kulturna večera, ki sta med drugim tudi številnim gostom, ki so na dopustu na južnem Koroškem, pokazala, kje da živimo Slovenci in da) jtih tudi uradna politika ne more izbrisati.
Že v petek 20. julija) je domače prosvetno društvo priredilo .Pester večer" za domačine in turiste v gostilni Picej na Žamanjah. Moški pevski zbor .Vinko Poljanec" se je predstavil s slovenskimi pesmimi, zapel pa je tudi po eno nemška in nizozemska pesem; slednjo zaradi tega, ker je bil pretežen del gostov iz Nizozemske. Trio Korotan je z instrumentalno glasbo in pesmimi razveselit goste. Posamezne točke tria je napovedoval Franc Starc, posamezne točke sporeda pa je povezovala učiteljica' Helga Mlinar, ki je ob začetku tudi pozdravila občinstvo v slovenščini in nemščini. Nizozemske goste je posebej pozdravila gospa Yvonn Wo!bl, rojena Nizozemka, ki živi že dalj časa na Koroškem. Seznanila je publiko s položajem koroških Slovencev in z delovanjem domačega slovenskega prosvetnega društva.
V	soboto 28. julija je Slovensko prosvetno društvo .Vinko Poljanec" vabilo na folklorni večer v farno dvorano v Škocijanu. Gostovala je tolklorna skupina .Karavanke" iz Tržiča, ki je nastopala s folklorno skupino in tudi z oktetom. Folklorna skupina je predvsem navdušila goste z venčkom gorenjskih plesov, s prekmurskimi plesi pri katerih se opaža že madžarski vpliv ter z drugimi plesi jugoslovanskih narodov, med katerimi je še posebno vžgal makedonski ples. Predvajanje plesov je bilo na zelo visoki umetniški ravni. Zbranemu občinstvu se je tudi tokrat s slovenskimi pesmimi predstavil domači moški pevski zbor .Vinko Poljanec", ki ga vodi znanii dirigent Hanzi Kežar. Zapel je tudi eno nemško in eno nizozemsko pesem. V odmoru je zapela Romana Ogrin.
Pri obeh prireditvah je bila dvorana) zasedena do zadnjega kotička, prav tako je dolgotrajen aplavz pričal o navdušenju gostov in domačinov pri obeh izredno uspelih prireditvah.
Strupenih gob je žeto maio
Važno o siru
Sir lahko kupimo na vsakem vogalu, navzlic temu pa ne znamo z njim drugega, kol da ga narežemo in ponudimo h kruhu. Pri kupovanju smo v zadregi in se zanašamo ie na priporočilo prodajalca. O siru je dobro vedeti vsaj nekaj za prvo silo:
Dober sir na pogled ni lep. Brezmadežen, lesno zaprl sir je mrlev. Ne more več zoreti in ludi okusa nima takega, kol bi gai moral imeti.
Nikar ne segajte po siru iz hladilne omare. Kupujte samo sir v originalnem zavitku ali pa naj vam ga odrežejo od hlebca ali štruce.
Bodite previdni, kadar vam ponujajo topljeni sir. Res je, da je topljeni sir včasih izdelan prav iz sirov, ki so za topljenje najbolj primerni. Toda velikokrat ga naredijo iz sirov, ki bi se sicer pokvarili.
Sira! na zalogo ni modro kupovati. Vselej ga kupite samo toliko, kolikor ga boste porabili v dveh, treh dneh. Skrbno ga shranite. Hladilnik kar pustite, razen če spravite sir v predal za zelenjavo. Sicer pa sir sodi v hladno klet, kjer se pri temperaturi med 5 in 9 stopinjami Celzija najbolje počuti. Za to, da zori naprej, mora Imeti vlago. To pa mu lahko priskrbite tako, da ga ovijete z vlažnim prtičkom. Sveži sir zaprite v posoda, da zrak ne more do njega, vse druge sire pa shranjujte tako, da se vsaj malo „zračijo". Uro prej, preden bi sir radi jedli, ga vzemite s hladnega, da bo se ogrel na sobno temperaturo.
Včasih ljudje radi postavijo razne vrste sira pod steklen zvon. Če nočete, da bodo vsi imeti enak okus, tega nikar ne delajte!
Maslo, kruh in še sir? Nekateri prisegajo, da maslo siru pokvari okus. Kakor komu prija, sir in maslo sta iz mleka, zakaj se njuna okusa ne bi ujemala? Toda ena izjema je vendarle — roquefort jejte brez masla! Kaj pa kruh? Domač, črn kruh k siru tekne, posebno če ga prigrizujete k nekaj vrstam sira.
K siru se prileže kozarček vina. Prav izbrati, je umetnost. Ljubitelji sira in vina svetujejo:
H grojerju in ementalcu: tokajec, rebulo, cviček, teran, retoško in morda suha bela vina. Ta vina se priležejo tudi k bohinjskemu siru.
K edamcu, trapistu in gaudi: suha bela, rdeča in črna vina.
H gorgonzoli in roquefortu: merlot, kabernet, teran, dingač in plavac.
K bel paese: cviček, retoško, teran, suha bela vina.
K romadurju: pivo.
POSKUStTE
MLAD FIŽOL V ZRNJU
"/4 kg mladega zluščenega fižola, slana voda, 5 dkg olja ali masti, 3 stroki česna, zelen peteršilj, 2 žlici drobtin, kis po okusu.
Fižol skuhamo v slani vodi in ga takole zabelimo: na maščobi zarumenimo drobtine, dodamo sesekljan česen in peteršilj. Ko oboje zakipi, prilijemo po okusu kis in prevremo. Zabelo zlijemo na fižol. Zraven se najbolj poda krompir v kosih, zabeljen z ocvirki ali prepraženimi drobtinami. Tudi pri krompirju pustimo nekoliko vode, v kateri se je kuhal.
JUHA IZ STROČJEGA FIŽOLA
Vz kg dobrega, breznitnega stročjega fižola, 1 korenček, 2 krompirja, 1 paradižnik, 3 stroki česna, malo čebule, zelen peteršilj, 5 dkg maščobe, 1 žlica moke, 1 jušna kocka, kisa po okusu.
Otrebljeno stročje zrežemo na približno 1 cm dolge koščke, korenček na rezance, paradižnik na kocke (lahko ga prej olupimo). Na maščobi zarumenimo sesektjano čebulo, dodamo sesekljan česen in pol sesekljanega peteršilja ter paradižnik in stročji fižol. Prilijemo prav malo vode, dodamo na drobne kocke narezan krompir in dušimo. Proti koncu dušenja pustimo tekočino izhlapeti, tižol pomokamo, moko prepražimo in zalijemo. Juho začinimo z jušno kocko in po okusu okisamo in ji dodamo ostanek peteršilja.
KOKOŠJA JUHA Z RlZEM
Za to juho uporabimo bolj staro kokoš. Skuhamo juho kot navadno z vso jušno zelenjavo. Ko je meso mehko (ne sme pa razpadati), vzamemo kokoš iz lonca in jo na vroči maščobi v pečici na hitro zapečemo.
Medtem, ko se je juha kuhala, sesekljamo malo čebulice in jo prepražimo na stopljeni kurji maščobi. Dodamo zelo na tanke rezance narezano drobovino in počasi dušimo, da se zmehča. Zalijemo z juho in zakuhamo riž. Juha je še okusnejša, če z drobovino vred dušimo še poljubno zelenjavo, npr. zeleno papriko, malo na rezance zrezanega zelja ali na cvetke razdeljeno cvetačo, 1 zrezan korenček.
Pri Slovencih se je v zadnjih letih močno razširil nov konjiček — nabirajo gobe. Dopusti so že skoraj za nami in sedaj je čas čudovitih popoldanskih sprehodov po gozdovih, ki jih združujemo prav s tem konjičkom.
O gobah in gobarjih je bilo prav gotovo napisano že toliko, da bi z veliko težavo povedal kaj novega. Vse razprave, knjige in članki pa se v glavnem sučejo le okoli ene same teme. Priporočajo gobe kot dober doddtek pri hrani, zraven pa svare pred zastrupitvijo z njim.
Kmrtno nevarnih strupenih gob je pravzaprav zelo malo — pri nas kakih štiri ali pet vrst — je pa strah pred njimi izredno velik. No, ta strah ima včasih tudi dobro stran,
O /rrenu
Hren je trajna rastlina, ki raste tako po vrtovih ali pa kar na prostem kot divja rastlina. Najbolj plemenitega okusa je seveda rastlina, ki je gojena v vrtu. Razmnožuje se z deljenjem. V prehrani uporabljamo korenike, in to vse leto. Najlepše so jeseni. Za zimo korenike vzimimio v zasipnicah ali v kleteh zasute v pesek. Korenike so zelo ostrega okusa in vonja.
Nariban hren ponudimo k suhi svinjini in govedini, k raznim pečenkam, narezkom, klobasam in hrenovkam. Z njim pripravljamo okusne in pikantne omake. Narezanega na kocke dodajamo kot konserviranto sredstvo pri zelenjavi v kisu in ji daje pri tem tudi poseben okus. Hren Se dodaja tuldi nekaterim vrstam gorčice.
Nariban hren na zraku hitro oksidira, zato ga moramo takoj porabiti in do porabe hraniti pokritega. Hren pomaga prebavljati mastne jedi, vsebuje pa tudi veliko vitamina C, kar pa je manj znano.
saj gotovo preprečuje to, da bi se veliko ljudi z njimii zastrupilo, po drugi strani pa, na žalost, zavira, da bi gobe vseh vrst vključili v našo prehrano. Na slošno ljudje jedo pri nas le gobane in lisičke, vse druge gobe pa, ki so po o kusu in vrednosti še mnogo boljše, odklanjajo. Ko smo že pri strahu pred strupenimi gobami, si res ne morem kaj, dai vam ne bi povedal tiste zgodbe! Družina je večerjala' gobe, ki jih je bila deležna tudi domača muca. Po kaki uri je muco začelo črvičiti, vsa zbegana je zavijala, da je bilo kaj slišati. „Gobe so strupene", je ugotovil družinski poglavar in na vrat na' nos je vsa družina odhitela v bolniš-nco. Ko pa so se z izpraznjenimi želodci vrniti domov, jih je v stanovanju veselo pozdravila muca — skupaj z novim narašča-jem.
No, šalo ob stran. Zastrupitve z gobami so resna reč in v vsakem primeru zahtevajo zrevniško pomoč. To pa predvsem zato, da' bo zdravnik lahko določil, ali gre za zastrupitev z gobami ali za kako drugo zastrupitev s hrano. Ni vsaka zastrupitev s hrano tudi zastrupitev z gobami, čeprav bolnik pove zdravniku:	„ Veste, gospod doktor,
včeraj sem jedel gobe."
Če pa že pomislimo, da so zastrupitev povzročile gobe, je na mestu en sam nasvet: Čimprej k zdravniku. Ta bo kot sem že rekel, lahke presodil, zat kaj gre. Predvsem pa! morate vedeti, da o odlašanju zdravljenja ali o kakšni domači prvi pomoči pri zastrupitvi z gobami ni govora.
Nekaj nasvetov pa bi vam le rad dal. Ne toliko za zdravljenje kot da bi vas opozoril na nekaj napak, ki izvirajo iz stare ljudske vere in ki pri pravih zastrupitvah z gobemi štkodujejo, še več, prav zaradi teh napak do zastrupitve sploh lahko pride.
Ljudje, na primer, verjamejo, da srebrna žlica, če smo jo pomočili v jed, v kateri so
strupene gobe, počrni, da počrni strok česna, če se kuha skupaj s strupenimi gobami, da do zastrupitve sploh ne more priti, če na gobjo jed popijemo veliko mleka in podobno. Nekateri ljudje verjamejo tudi to, da vsaka strupena goba počrni, če jo prerežemo, in še in še je takih napak. Prav nič od povedanega ne drži. Smrtno nevarna zelena mušnica niti ne počrni, če jo prerežemo, še manj bi v njej počrnela srebrna žlica; ali strok česna. Še bolj ..zabavno" pa je, da veliko gob, ki so užitne in dobre, kot brezov goban, tu-rek, mrtvaške trobente in še druge, počrne, če jih prerežemo ali če jih kuhamo. Tudi vera, da' pitje mleka pomaga, je zelo nevarna, ker še tako velika količino mleka ne spremeni prav ničesar pri poteku zastrupitve s smrtno nevarnimi gobami. To nam bo še posebej jasno, če vemo, da prav pri teh najnevarnejših nastopijo prvi znaki zastrupitve, šele več ur po zaužitju, ko je mleko že zdavnaj prebavljeno. Torej, dragi bralci, pri sumu, da ste jedli strupene gobe, še enkrat en sam nasvet: čimprej k zdravniku. Znano je namreč, da je ob hitri pomoči, se pravi predvsem po izpiranju že'odca in po medli-kamentozni zaščiti posameznih organov, dosti verjetneje, da bo zastrupljenec s smrtno nevarnimi gobami zastrupitev tudi preživel, če je le prišel do zdravniške pomoči pravočasno.
Vuš zdruvmP
Z otroci je treba imeti potrpljenje
NePuterl otroci so pruvl požernščPl. Zunje jc vsuPdunje Posllo prljetnu stvur, medtem Po j^ pu zu druge priložnost, Po ^7rf;'zš?MM;o potrpljenje svoje mutere. Posebno je težPo teduj, če oPcdujemo Pje drugje, nu primer v Potelu.
Splošno pruvllo oPPc pruvl, nuj otrop, če še ni stur dve leti, je v PotelsPl soPl, predvsem še, če gu n; luPPo Prunltl. NePuterlm gostot je pogled nu trud TTMfere In otročiči prijeten, medtem Po druge TTMrerŠHs^r opruvPl motijo. Dr%go pruvdo, Pl velju vedno In povsod, pruvl, naj otrop je sum, edinole prš Posllu nuj mu Po Mo oP struni. Tisti pu moru Piti zelo miren, veder, pofrpežšjrv ;n tudi o (Počen. Ne sme se vznemlrjutl oP prvlP otroPovlP odPlo-nlP, Mr Pl v tem primeru otrop to Pmulu zu-čutl! m se vznemiri! še sum.
Du, otroPu morumo v določenem smislu prt Posllu pomugutš. Vendur pu nuj se vsu družl-nu ne trudi, d n Pl „mtt" ull „jl" uspelu stlučltl v ustu žllčPo Prune.
Po drugi strun;' pu tud; oster nustop mutere ne more nlčesur šzM/jšut;, Mr Munu pod grož-njuml ne tePne, Mt Pl moru/u. Polje je, če se zutečemo P sturlm zvljučum; „Nu, eno žllčPo zu očM . . . eno zume". APordu pomugu tudi posePen prtič, nu Mterem so nusPMne ruzne pruvljlčne stvurš, tuM du murnu pripoveduje pruvljlco In pomugu otroM, du pospruvl svoje Msdce.
Nudur pu postune odpor do Prune tuM nevzdržen, du je vzrop že pslPološPl, se je trePu, PujpuP, posvetovutl s pedlutrom.
VellPo je nujPrž muter, Pl Imujo težuve ? nujmlujšlml, Pudur pride čus spunju. Du Po otrop doPro spul, mu dovolite vzeti v posteljo prlljuPljeno IgručPo. Če zuPtevu, du so vrutu sosednje soPe odprtu nuj Podo, vendur moru tum vludutl mir. Če otrop užlvu v Popunju, mn pustite, du nePuj čusu še čofotu po Punjl ul! se Igru s plustlčnlml IgručPuml. Če je zvečer zelo ruzposujen, gu Poste težPo spruvlll v posteljo. TrePu gu je prej umiriti s prlpovedovu-njem prijetne pruvljlcc ul! llstunjem PuPe sllPu-nlce. NIPur gu ne strušlte z volpovl In drugimi Puv-Puvl, du Pl gu umirili. Otrop Imu Pujno domišljijo In prlPuzn! gu Podo plušlle še v spunju. Če Imute oPčuteP, du se otrop Poji teme in ne joPu zuto, Per ste gu puč dull sput, mu prižgite nočno lučPo. Znunl predmeti v soPl gu Podo pomirili.
Večerju nuj Po vedno oP Isti url, vendur vsuj pol ure pred spunjem. Tudi sput gu denlte vedno oP Isti url, ne popuščujte prošnjum, du se Pl še mulo Igru!. OtrošPu soPu nuj Po vedno dovolj prezručenu. Ne poPrlvujte gu s pretež-Po odejo, vendur puzlte, du gu ne Pl zePlo. Če joPu preden zuspl In če n! sevedu dojen-čep, mulo posedite oP postelji. Nordu ste opu-zlll že, du otrop Poče, du ste pri njem tuPrut, Pudur čez dun niste Imeli zunj dosti čusu. Nu-vudu sedenju op postelji Po nePuj čusu sevedu frujulu. Vendur pu ne smete nlPoll nositi otro-Pu v svojo soPo u!l celo posteljo. Pri tem mo-rute Piti odločni.
A
W
[Wj
Tovarna usnja
Siovenj Gradec z o. o.
POHORSKA 6a
62380 SLOVENJ GRADEC
TOZD Usnjarna in tehnična konfekcija „UTEKS"
Siovenj Gradec, b. o.
TOZD Tovarna gumirane žime in penastih mas
„NTU" Siovenj Gradec, b. o.
v sodeiovnaju s firmo
E.A.H. NAUE KG ESPELKAMP, ZRN
TOZD Kokos-sisal blazine „KO-Si"
Siovenj Gradec, b. o.
TOZD industrija deiovnih zaščitnih sredstev, športne in avto konfekcije „PREVENT"
Siovenj Gradec, b. o.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB, SLOVENJ GRADEC
10. KOROSK) KULTURNI DNEV) V CELOVCU — 10. KOROŠKI KULTURNI DNEV! V CELOVCU — 10. KOROŠKI KULTURNI DNEVI V CELOVCU — 10. KOROŠK) KULTURNI DNEV
;'z zadnje ŠTefd^e ;'n šfonec)
Obilico literarnih izdelkov lahko obvladamo samo s tem, da se omejijo na nekatere značilne snovne skupine. Prizadevajoč si za objektiven Prikaz bistvenih moči v koroškem siovstvu, se referent vendarle zaveda, da svoje naloge pregleda ne more Popolnoma izpolniti niti kar se tiče naštevanja imen niti merjenja umetniških razsežnosti ob upoštevanju fazmerij. Lahko le registrira, kar mu Jo prišlo pred oči in kar obstaja natisnjenega. Samo to je zanj merilo izbora, nikakor pa ne vidiki moderno ah tradicionalno, progresivno ali konservativno. Ko je decembra 1972 tički domači časopis naredil anketo ifed umetniki, kakšno stališče imajo do podpiranja krajevnih napisov, tedaj se za pravice slovenske narodne skupine niso zavzeli mladi in napredni avtorji, ampak Polley in Lind-*icr, Guttenbrunner in Scharf, in nikoli nismo brali tako jasno izraženega priznavanja nikogar poznejših kot Priznavanje Josefa Friedricha Perko-ttiga. Nihče ni načeloma nazadnjaški 3li napreden — to nam je pokazal odgovor na vprašanje o atomski elk-trarni —, ampak se vsak razumen človek odloča po okoliščinah, kakor Zahteva dan in ura, in — predvsem ***** po smislu in namenu neke stvari. Haj torej začnemo ta pregled z avtorji, katerih življenje in delovanje begata iz prve polovice stoletja vse do naših dni.
Pojem „koroške književnosti" je v glavnem povezan z naravo dežele. Perkonig je s knjigo „Landschaft um den Worther See" (Pokrajina ob Vrbskem jezeru) utemeljil prikazovanje Pokrajine kot umetniško zvrst; tudi Po Perkonigu in poleg njega sta ga gojila Herbert Strutz in Otto M. Pol-Hy in vse od prvih literarnih pričevanj ni bilo brez pomena za turizem.
Po vojni so ta žanr nadaljevali Eriki kot Andreas Fischer, Josef Hopfgartner, Volkmar Haselbach in Egon Geier, ki si je izbral Koroško za domovino. Nazadnje podajajo Heinz Pototschnig, Herwig Salar in ttiladi dobitnik pospeševalne nagrade dežele Koroške Hans Muller v skoraj Pointilistični maniri trenutne posnetke koroških pokrajinskih impresij. Povezan z naravo in pokrajino pa je tudi pripovedni način Lorenza Mak-ka, Ffeinz Pototschnig pa je v svojih krajevno jasno določenih pripovednih delih „Die Wandcrung" (Sprehod) in "Der Sommer mit den Enten" (Poletje z racami), ki sta atmosfersko nabita, osupljivo oživil romane o blaženosti narave Herberta Strutza («Die ewigen Stralšen" — Večne ceste, „Tag fiir Tag" — Dan za dnem) ju Otta M. Polleya („Das Abenteuer *m Blut — Pustolovščina v krvi). Pri njem koroški roman še enkrat najde k svojim začetkom, in če naj ima kak pomen, da še naprej govorim o regionalnem slovstvu naše dežele, Potem se bo moralo napotiti v to smer. Takoimcnovano ..objokovanje Pokrajine", kakor to imenuje Hum-bert Fink, dobiva nov pomen ravno v naših dneh, ko je zavest varstva Pokrajine in ohranjanja čistega okolja dosegla široke kroge prebivalstva. Ena od možnosti koroškega slovstva Je, da ostane rezervat, zaščitna cona duševne in duhovne avtonomije v smislu besed Perkoniga, „da na čim yeč mestih Evrope ostane oblast duše 'n se ne zaduši v dimnem čadu tovarn, da grozno število ne bo morilo človeka in bitja, živeča iz pramoči, ne bodo ponižana v tope stroje."
Poleg pokrajine je najpomembnejši sestavni del tradicionalnega slovstva dežele človek. V liriki Lindnerja irt Zernatta — redkeje pri Strutzu — stoji v središču — njegovi običaji, njegovo delo, njegova težkokrvna narava. Slovanski element se najde pri Perkonigu (pomislimo na figuro Ljube v romanu „Bergsegen" (Blagoslov gora) in pri Dolores Vieser; brez imenskega namiga pozneje pri Lorenzu Mačku.
Roko v roki s splošnoevropskim ali celo svetovnim literarnim razvojem, ki je imel izhodišče pri Ham-Sunu (..Blagoslov zemlje"), je šlo ponovno odkritje kmečkega sveta, ki je Pozneje v nacionalnem socializmu doživelo posebno inačico. Za nekatere koroške besedne umetnike je bil seveda kmet že dolgo pred takoimenova-nim slovstvom krvi in zemlje (Blut-und Bodendichtung) prispodoba elementarnega človeštva (za Perkoniga, Lindnerja) ali — kot pri Strutzu in
Schneiderju — oblika umetniškega obstoja. V bolečem, desetletja trajajočem spopadu je ravno Lindner premagal spremembo kmečkega življenja in celotne podobe sveta in v vrsti mlajših pesmi postavil svoje ustvarjanje v novo ozadje, ne da bi zatajil svoj regionalni in pesniški izvor.
Guido Zernatto in Hans Schneider (njegova druga pesniška zbirka je izšla po 25 letih premora šele leta 1959) sta razširila tematiko v socialno in sta v svojih pesmih iz življenja vaških revežev, hlapcev, dekel in preužitkarjev prvič prikazala nekaj gospodarskega položaja tistega časa. Vaško leto slika Grete Pichler-Corona v realističnih slikah svoje zbirke „Dorf in Karnten" (Vas na Koroškem).
Domovinska zavest Korošca, ki so jo zbudili predvsem dogodki iz let 1918 do 1920 in ki deloma vodi k protinamernemu poudarjanju nacionalnega, je našla izraz v posameznih pesmih Haselbacha, Leba in drugih, v visokonemškem pesništvu pa jo razmeroma redko srečamo.
Da je velik del lirske produkcije osebna in izpovedna lirika, ni treba posebej omenjati. Vendar se tudi takih pesmi držijo pokrajinski elementi, kot pri Herthi Lorenz, Heinzu
HELMUT SCHARF
Pototschnigu, Hermanu Lienhardu. Najbolj povezana s Koroško je seveda osebna izpoved, rastoča iz usode kreature, pri Christini Lavant: z domačijskimi motivnimi območji, rastoča iz narodnega blaga, z narečnimi odmevi v jeziku. Semkaj spadajo v dveh tenkih zbirkah zajete pesmi Hannsa Rengerja: verzi trakcljanske otožnosti in jezikovne lepote. V druge duhovne prostore sega lirika Olge Elisabeth Jagoutz, pri kateri najdemo tudi verze zavzete izpovedi. Kdo bi vsem tem odrekal legitimnost: imajo prav svoj in svojo družbeno funkcijo — za avtorja, ki z njimi objektivira svoja doživetja, občutke in misli, in za bralca, ki se pooseblja s tujo usodo, se nauči razumeti tuje trpljenje in dobi pogled čez meje še izrekljivega. Ali jih seveda lahko štejemo h koroškemu pesništvu, določa to, koliko se skladajo z merili, ki smo jih že navedli.
Kdo bi smel tu zamolčati daljnosežne, raznovrstne in obsežne stvaritve Wilhc!ma Rudniggerja, ki ga v njegovih narečnih pesmih brez dvoma spoznamo kot sina naše dežele, ki pa s svojimi verzi v knjižnem jeziku, ki so tako v resnem kot v šaljivem tonu, ostane individualiteta, ki nikakor ni navezana na koroško ozadje. To velja tudi za vesele verze Georga Drozdowskega, čigar humor ima mnogo širšo duhovno domovino.
Nadaljnja značilnost koroškega slovstva izvira iz zgodovine: številna pripovedna dela črpajo snov iz preteklosti naše dežele. Dolores Vieser zasleduje spopad poganskega in krščanskega sveta tudi v poznejših delih („Aelia, eine Frau aus Rom — Aelija, žena iz Rima). Njen roman „Die Nachtwache" (Nočna straža) sc dogaja v času Francozov.
Nekatere zgodovinske osebe in kraje dežele je postavila v osredje svojih romanov „Herr auf Schlolš Por-cia" (Gospod na gradu Porcia), ,.Das gottliche Signum" (Božje znamenje), „Eva Faschaunerin" itd. tudi Maria Steurer. Temam iz svetovne zgodovine se je pod psevdonimom Gerhart Ellert posvečala Gertrude Schmirger, doma iz Wolfsberga, avtorica tako znanih in veljavnih romanov kot „Der Zauberer" (Čarovnik), „Atti!a" (Atila), ^Michelangelo", ali pripovedi umetnin zbirke „Das blaue Pferd" (Modri konj). Toda tu je pojem ..koroške literature" že vprašljiv.
Vojna je seveda zapustila sledove v epiki in liriki. Sicer še ni izšel najavljeni roman Polleya, iz katerega so v radiu prebrali nekatere odlomke, in kaže tudi, da najavljeno epsko delo Lorenza Mačka še ni končano, vendar so v pripovedi Christinc La-
vant, Georga Drozdotvskega, ki ni Korošec po rojtsvu, in Herthe Lorenz obdelane usode beguncev in povojno ozračje; Heinz Zechmann, tudi ne Korošec po rojstvu, oblikuje v dramskih delih (..Hauptmann Radin" — Stotnik Radin, „Wartezeit." — čas čakanja) problematiko svobodne osebnosti v totalitarni državi, Inge-borg Bachmann („Das drcilšigste Jahr" — Trideseto leto) in Michael Guttenbrunner („Spuren und Ober-bleibsel" - Sledi in ostanki) pa v obliki dnevnika podajata osebna doživetja in vojno ozračje. V svojem romanu „Der Mittelmalšige" (Povprečnež) in dveh radijskih igrah („Geruch unver-lalšlich" — Vonj nezanesljiv — in „Die Messe von Monrupino" — Maša v Monrupinu) je poročevalec usodo vojakov ali obravnaval ali pustil, da je vtekala v obravnavo, soočenje vojaškega življenja z zgubljenim in spet prisanjanim mirom pa je prihranjeno liriki. Slovo, domotožje in vrnitev domov govore iz vrste pesmi Pollcya (izšle 1977), od katerih je „Drontheimer Wacholder" (Dron-theimsko brinje) najbolj znana, in Haselbacha, čigar verzi so živi, kadar soočijo aktualne dogodke s spomini na otroštvo ali na ljubljeno ženo. Vojni dogodki pa izzivajo Michaela
Guttenbrunnerja k agresivnim svetovnonazorskim opredelitvam.
Slovstvo se dolgo časa ni globlje ukvarjalo z družbeno in gospodarsko stvarnostjo, z delom in vsakdanom v deželi, če odštejemo nekaj del, ki — kot Pcrkonigov „Buchscnma-cher" (Puškar), Zernattov „Sagler" (Žagar) in Strutzov „Taglohner" (Dninarji) — bolj vztrajajo v drobno-obrtniškem okolju in le v posameznih verzih Antona Forcherja kažejo v območje industrije. V romanih in pripovedih je še vedno odsotna gospodarska komponenta. Kjer sc že poklici, so omejeni, kot dentmo pri Strutzu, na krog podeželskih, skoraj arhaičnih bivanjskih oblik: kramar, učitelj, poštarica. Šele po vojni se začnejo deželni ustvarjalci ukvarjati z vprašanji sodobnega časa: Flum-bert Fink (rojen v Salernu) v družbenokritičnem romanu z jasnimi krajevnimi namigi, v več ali manj bojevitih pesmih Guttenbrunner, Hans Leb, Drozdowski, Hopfgartner, 'Valter Nowotny in Johann Ciesciutti, ki — kot Forcher — izhaja iz delavskega okolja in to pokaže v nekaj pesmih. Tudi Gerhard Glasvisch-nig, Otto Bunker in Franz Stimpfl, katerih glavno delo je narečno pesništvo, so svojo liriko postavili v službo družbenokritičnega angažmaja. Peter Turrini in Hans Gigacher sta v odrskih in filmskih delih izbrala za prizorišče — ne brez negodovanja občinstva — koroško gospodarsko in politično sceno.
Pobeg iz totalitarne države je v romanu prikazal Pototschnig, po rodu Štajerc („Die Grenze" — Meja), Zechmann, po rodu Tirolec, pa je dramatsko obravnaval terorizem (..Michaela Kolhaas"). Svoji izgubljeni domovini v Bukovini posveča Georg Drozdowski svoj ..Kranz auf das Grab ciner Landschaft' (Venec na grob neke pokrajine) in več posameznih pesmi, od katerih jih je nekaj še pred izidom; Helmut Scharf je posvetil svoj cikel „Tschehon, ein Dorf" (Vas Čebon) Egerlandu (pokrajina v Sudetih), domovini svojega očeta.
Ampak s tem koroško slovstvo preneha biti glas dežele.
Pokazali smo eno od možnosti njegove obnove, navezavo na pokrajinske romane Strutza in Polleya. Tri druge poti, ki so jih posamezni avtorji že ubrali, bom nakazal v nadaljevanju: to je kritično soočenje avtorja z rodno deželio, tematika sožitja obeh narodnih skupin in pa evropska misel, ki raste iz modelnega značaja dežele. Prve možnosti se je poslužilo nekaj mlajših avtorjev, ki jim naravna in etnična razmerja de-
žele komaj še nudijo duhovne svobode, vendar pa ravno iz polaritete med podedovanim življenjskim prostorom in tujimi vplivi, med dediščino in zametkom, naravo in civilizacijo, sedanjostjo in preteklostjo črpajo ustvarjalno napetost in v tem svojo posebno nalogo, da spoznajo priložnost svoje ure in svojega bivališča: Michael Guttenbrunner in Inge-borg Bachmann, Peter Handke in Gerd Jonke v plodni sovražni ljubezni, Hans Leb v nenasitni obsedenosti, Volkmar Haselbach v domotožju in begu pred svetom, Georg Drozdowski in Egon Geier v sliki in odsevu stare in nove domovine, in kočno Andreas Fischer in Josef Hopfgartner v s skepso prečiščeni navezanosti na naravo in pokrajino.
Sosedstvo Nemcev in Slovencev nudi naši literaturi drugo specifično koroško temo. Kot snov za roman ali lirski motiv je etnična prepletenost redka, če izvzamemo nekatera Perkonigova dela. Tu se še vedno lahko zaorje ledino. Perkonigovi „Pa-trioten", nekaj pripovedi Polleya in Mačka, radijske igre Glawischniga in Franza Stimpfla so precej osamljeni. Scharfova radijska igra „Geruch un-vcrlalšlich" do danes v Avstriji ni bila izvedena (pač pa v tujini); nje-
gov tozadevni roman („Meine klei-nen Kavaliere" — Moji mali kavalirji) do sedaj ni bil natisnjen. Osupljivo redko je tema nemško-slovenskega sosedstva zazvenela v liriki. Pri Michaelu Guttenbrunnerju se sicer tu in tam najdejo ironični namigi na narodnostni prepir v deželi, in iz njegovih verzov:
die PartAanen zam Kamnje
and die Predjed ;7j rc Aforgensterne itn Dan^e/ der Wa/der entzandetc,
da rasfeten deh die Wa'sicn, da grij/en Wa'(der ndf graner Krajt za den WaJ/en." (Ko so partizani šli v boj in je svoboda v temini gozdov prižgala svoje zvezde danice, so se puščave oborožile in so gozdovi z zeleno silo prijeli za orožje.)
govori pravičnejša sodba o partizanski vojni, kot jo v tej deželi ponavadi srečamo.
Perkonig se je v mnogih esejističnih razpravah boril za revizijo re-sentimentov svojih prejšnjih knjig, nastalih tudi zaradi osebnih doživetij, predvsem v svoji velikodušni izpovedi „Der Kartner Slowene" (Koroški Slovenec), pa tudi v poglavju „Mit zwei Zungen" (Z dvema jezikoma) knjige spominov „Im Morgenlicht" (V svitu): gotovo dve od najlepših in najpretresljivejših izpovedi in pri-
		A V S T R ! J A 1
H		PETEK. $. 8.: 10.30 Ktub seniorjev — 11.00 Pod gusarsko
zastavo — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Muppets-show — 18.25 Pregled sporeda — 18.50 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki, kultura in šport — 20.15 Vaja za orkester — 21.10 Od tretjega moža k tretjemu svetu — 21.55 šport — 22.05 Dobro v sedlu — 25.20 Poročila.
SOBOTA, 4. 8.: 15.55 Moja boljša polovica — 17.00 Kdo rokodelči z nami? — 17.50 Pinocchio — 17.55 Otrokom za lahko noč
—	18.00 Panoptikum — 18.25 Sedmi kontinent — 19.00 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 19.50 čas v sliki, kultura in šport
—	2Q.15 To je berlinski zrak — 21.55 šport
—	22.20 Skoro perfektni rop banke — 25.50 Poročila.
NEDELJA, 5. 8.: 15.50 Balduin, plavač na suhem — 17.00 Princ čebula in princ Česen — 17.50 čebelica Maja — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Klub seniorjev
—	18.50 Kitty O Neil — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.50 čas v sliki, kultura in šport
čevanj, ki so bila o tuji narodnosti izrečena v nemškem jeziku. Perkonig je tudi raziskal vzroke omalovaže-valncga zadržanja in nestrpnosti dela obmejnega prebivalstva: „Na splošno," pravi, „smo se premalo trudili, da bi doumeli resnično bistvo koroških Slovencev . . in zdaj sledi težak očitek našemu izobraženstvu: „Vsekakor je čudno, da se je le redko kdo med duhovnimi ljudmi naše dežele naučil slovenskega jezika; poznavanje slovenske kulture, ki je rodila pomembne sadove,... je bilo pri nas od nekdaj neznatno."
Med tem so za deželo iz trpljenja in izkušenj preteklosti zrasle nove naloge. V globokem spisu „Die Landschaft der drči Fltisse" (Pokrajina treh rek) označuje Otto M. Polley Koroško kot del pokrajinskega prostora, ki ga lahko smatramo kot model za prihodnjo Evropo. Njegova knjiga „Sicben Tage Karnten" (Sedem dni Koroške) prede te misli dalje in iz zgodovine in narodnostnega sestava razlaga idejo tega prostora: „Biti Korošec pomeni biti Evropejec; pomeni spoštovati tujo narodnost, pomeni nad lastno narodnostjo spoznati nekaj višjega ..." V novelah „Der svindische Fahrmann" (Slovenski	brodnik),	„Begegnung in	Kar-
freit" (Srečanje v Kobaridu) in drugih je pisatelj že zgodaj oblikoval to idejo o posredniški vlogi naše dežele in ljudi. Pripovedi zbirke novel „Gast bei den Gottern" (Gost pri bogovih) (izšla 1947) vodijo v sredozemske dežele kot že prej vrsta Prekonigovih del	(„Lopud,	Insel der Helden —
Lopud, otok junakov, „Der Gusta-spieler" — Guslar, „Die Fischer" — Ribiči, in druge) in kot pozneje nekaj	Mačkovih	romanov („Die	Saat
des	Meeres"	— Setev morja,	„Die
Brucke" — most).
Tudi drugi avtorji so pogledali preko meje: Maria Messiner-Minini v dveh romanih (Der kleinc Cio-vanni" — Mali Giovanni, „F.rde un-ter weitem Himmel" — Zemlja pod širnim nebom), Josef Hopfgartner in Olga Elisabeth Jagoutz v pripovedih. Motiv srečanja, ljubezni med pripadnikoma različnih narodnosti najdemo tudi v romanu Heinza Zeck-manna „Die Gipfel schtveigen" Vrhovi molče).
Če k temu prištejemo še dela. ki nam prinašajo slovstvo sosednjih narodov v prevodih, potem je treba najprej imenovati „Zgodbe iz doline Šentflorjanske" I. Cankarja, „Cvetje v jeseni" I. Tavčarja in ..Slovenske narodne pravljice" Frana Milčinskega, vse v Perkonigovem prevodu in z njegovim temeljitim uvodom; nadalje Pol!eyev prevod iz italijanščine pripovedi Gianija Stuparicha „Nacht iiber dem Hafen" (Noč nad pristaniščem) in glasbeno pravljico Lee d'Or-landis „Onke! Basils Himmelfahrt" (Vnebohod strica Basila), končno pa še ..Samorastnike" Prežihovega Vo-ranca, ki se za njihov nemški prevod in prevod nekaj radijskih iger lahko zahvalimo Janku Messnerju. — Široko delovno področje, ki nam daje možnost, da verujemo v nadaljevanje tiste epizode koroškega slovstva, ki je v dvajsetih in tridesetih letih dobilo svoj profil, imenujmo ga — pri vsej skromnosti, ki se spodobi: Koroško evropsko poslanstvo!
—	20.15 Očetje in sinovi — 22.00 šport — 22.10 Nočni izbor — 22.55 Poročita.
PONEDEL3EK, 6. 8.: 10.30 Moja botjša po-tovica — 17.55 Otrokom za iahko noč —
18.00	Do konca sveta — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije
—	19.30 čas v stiki, kuttura in šport —
20.00	Ponedetjski šport — 21.00 Trije angeti za Chariija — 21.45 Poročita in šport.
TOREK, 7.	10.30 Batduin, piavač na
18.00	O kotibrijih — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije —
19.30	čas v stiki, kuttura tn šport — 20.00 Moža za vsak stučaj — 21.10 Vaš pritjub-tjeni program — 22.10 Doktor in drage živati — 23.00 Poročita in šport.
SREDA, 8. 8.: 10.30 Gutiverjeva potovanja — 17.00 Vetiki zvezdnik — 17.25 Tudi pošatiti se je treba — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Očetje ktamote — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 čas v stiki, kuttura in šport — 20.00 Kottan poizveduje — 21.30 Mata TV igra — 22.00 Poročita in šport.
(Da/je 774 #. itraw<)
Koroška nemško pisana književnost po ietu 1945
RADIO — TELEVIZIJA
28. LESN! SEJEM CELOVEC - od 11. do 19. avgusta 1979
z vetikim
BLAGOVNttM SEJMOM
1600 razstavtjafcev iz 30 držav pričakuje Vaš obisk
Veiiko zabavišče od 9. avgusta od 18. ure naprej
Občni zbor SAK:
Z novim etanom na deto
Svoj redni občni zbor je imel SAK v soboto 28. 7. 1979 zvečer pri Soštarju v Globasnici. Poslevodeči predsednik Albert Smrečnik je pozdravil navzoče, med njimi direktorja NK Olimpije Žagarja kot zastopnika Nogometne zveze Slovenije in komisije za mednarodne odnose, člana predsedstva NK Olimpije Lukiča, in predsednika SSZ Danila Prusnika. Častni predsednik SAK, dr. Zdravko Inzko je postal telegram iz Cotomba, v katerem piše: .Čestitam ob prestopu v koroško podligo vsem in žetim občnemu zboru uspešen potek, ko SAK stopa v 10. leto obstoja" V svojem pozdravnem govoru je zastopnik Nogometne zveze Slovenije Žagar čestital SAK-u k povzdigu in zagotovil nadaljnjo pripravljenost Nogometne zveze pri stalnem intormi-ranju širše športne javnosti v Sloveniji in Jugoslaviji. Zasigural je občnemu zboru nadaljnjo pomoč Slovenskemu atletskemu klubu in ga pozval, da pride večkrat v Slovenijo, slovenski klubi pa večkrat na Koroško. Šport je mednarodna vez, z njim je treba v večji meri gojiti medsebojne odnose. Nadalje je sprožil idejo, da naj zavzame SAK širšo dimenzijo. Povabil je SAK, da sodeluje v tekmovanju za pokal predsednika SFRJ Tita.
Predsednik NK Olimpije Lukič je prav tako čestital SAK-u in dejal, da je povzdig SAK največja zahvala za izkazano pomoč Olimpije. Hkrati pa je poudaril, da čakajo sedaj še večje naloge. Širše sodelovanje, ki ga je Olimpija razširila že na Nogometno zvezo, SZDL in TKS bo treba še poglobiti. Tudi naprej bo Olimpija skrbela, da bo imel SAK trenerja, dobil potrebno opremo in da se bo usposobil lasten trener SAK. SAK pa se bo moral s časom razviti še na drugih panogah, tudi tu bo stala Olimpija s pomočjo ob strani.
Tudi predsednik SSZ Danilo Prušnik je čestital SAK in dejal, da je SSZ skušala pomagati, kolikor je mogla. Da se pa bo pomoč v bodoče znatno povišala. Čestital je tudi SAK-u, da ima za partnerja NK Olimpijo. Poudaril je, da bo treba stike med SAK in SSZ še poglobiti, deto koordinirati in s strani SAK-a v večji meri koristiti tečaje SSZ.
Tajnik SAK-a Miha Zablatnik je poročal, da je SAK med poslovno dobo kooptiral Miro Šmid v pomoč pri izvajanju tajniških in blagajniških poslov. Dne 22. 1. 1979 je odstopil predsednik Franci Šmid, ker je bil zaradi službenih poslov preveč zadržan. Odbor je poveril Alberta Smrečnika, da izvaja funkcijo predsednika do občnega zbora. Glede igrišča je sledeči razvoj: po dolgem boju more SAK igrati
spet tekme na Košatovem igrišču, trenirati pa bo moral na Neunerjevem igrišču v Ebentaler Strahe. Zablatnik je poudaril, .da je glavna skrb SAK in misli, da je to tudi skrb političnih organizacij, da dobi SAK čim prej svoje igrišče. Kajti tekmovanje v koroški podligi ni več nobena rekreacija, ni več igranje tja v en dan, to zahteva že skrbno pripravo , in v redu pogoje. Saj si kulturnega društva tudi ne moremo predstavljati brez lastnega odra." Za povzdig se je tajnik zahvalil v prvi vrsti igralcem. .Za igralci pa pridejo naši prijatelji NK Olimpije, na čelu Bogo Sest. On je bil tisti, ki je iskal stike z nami in nam ponudil roko. In mi smo samo ponudili še našo. Vzpostavil je za nas stike z NK Olimpijo, kjer imajo direktor Žagar, tov. Lukič in ostali odborniki vedno odprte roke za nas. Pa je še mnogo prijateljev v Sloveniji, od TKS, Nogometne zveze, NK Maribora do posameznikov, ki so nam vedno, kadar nam je tekla voda že v grlo, stali ob strani in nam pomagali iz zadrege. Naj omenim tu samo priprave, na katere hodimo vsako leto
Siovensko prometno društvo „Trta" v Žitari vasi vabi na
VEČER SLOVENSKE PESMi !N FOLKLORE
v nedeljo 12. avgu:ta 1979 ob M. un v gostiini Rutar v Žitari vasi.
Sodelujejo: Mešani in moški pevski zbor SPD ..Zarja", foikforna skupina SPD „Zarja" iz Zeiezne Kapte in moški pevski zbor SPD ..Trta"
Prrsrcno vrz^/je?;:'/
2-krat. Mi še nikdar nismo imeli skrbi. Treba je bilo samo poklicati Bogota Šesta ali Petra Žagarja in dobili smo termin in prostor in šli smo. Nadalje trenerji. NK Olipmija nam plačuje odlične strokovnjake, kakor Jovičeviča in Rogiča, ki sta povzdignila SAK na današnji nivo. Lansko leto trenerja Cor-na. Poskrbeli in poiskali so za nas igralce, ki so nam pomagali osvojiti mesto prvaka. Brez pomoči našega velikega brata NK Olimpije danes ne bi bili v koroški podligi. Zato je SAK na svoji seji 18. 7. 1979 sklenil, da pre-
Pogovor z režiserjem Sriencem
(MzJd/jfMnje s 3. stran/)
Koliko stane pribiižno taka množična uprizoritev in kako se financira!
Sigurno daleč čez 100.000 šilingov. S tem denarjem pa se ne obogatijo ne igralci ne kdo drug, marveč so to v prvi vrsti stroški za material, sceno, dobavo elektrike, kostume in za propagando. Treba je samo pomisliti, da stane spojnina za en mikrofon na dan že 250 šil.l Lani nas je v prvi vrsti podprla SPZ, no — KKZ je dala na razpolago napravo za ozvočenje, nekaj smo dobili od inseratov za gledališki list, in iz vstopnine smo seveda tudi nekaj dobili.
Kakšen je bi! odmev kritike!
Prvi kritik je zame publika — in tu lahko mirno rečem, da je bila kritika zadovoljiva. Vendar so tudi profesionalni kritiki brez laskanja in ob spoznanju vseh pomanjkljivosti pozitivno reagirali na našo uprizoritev. Nemški tisk jo je v bistvu samo registrira), deloma tudi zamolčal, zato pa je avstrijski radio dal razmeroma dolgo in zelo pozitivno oceno naše predstave. Tudi slučajno navzoči igralci raznih dunajskih gledališč so bili pozitivno presenečeni nad doseženo raven.
Upam samo, da bo tudi letošnja uprizoritev tako uspela — kar se tiče kakovosti in števila gledalcev. Nekatera društva so iz nerazuljivih razlo-
gov ravno na dan predstave napovedala svoje prireditve — kar gotovo ni v prid slovenskemu gledališču, če pomislimo, da imamo samo enkrat na leto takšno predstavo.
Kako sodiš o dosedanji siovenski giedaiiški praksi na Koroškem!
Po mojem mnenju smo se vse prehitro z vsem zadovoljili. Vidi se sicer volja po igri, vendar miganje samo ne zadostuje, važno je kako se miga. Kot sem že v drugi zvezi poudaril, je treba vso gledališko organizacijo dvigniti na višjo, profesionalno raven.
Ob koncu še obiigatno vprašanje: kako vidiš bodočnost našega gtedaiišča!
V fej skupini, ki letos že drugič uprizarja .Samorastnike" vidim temelj igralskega kadra na Koroškem. Z njim se že pripravlja Slovensko gledališče, ki je statutarno že začrtano pod imenom .Andrej Šustar-Drabosnjak", ki ga lahko po pravici imenujemo našega koroškega Linharta. Upam, da bo še v letošnji sezoni prišlo do dokončne ustanovitve Slovenskega gledališča, ki naj kot potujoče gledališče obišče vse kraje južne Koroške; sprva seveda ob podpori profesionalnih igralcev iz matične dežele, vendar bo treba skrbeti tudi za domač naraščaj in domač profesionalni kader. Nočem namreč ostati prvi in zadnji Mohikanec slovenskega koroškega gledališča.
da NK Olimpiji zahvalno listino, in to tudi izvedel. Izrekam pa zahvalo prijateljem iz Slovenije še enkrat tukaj in jih prosim, da nam bodo tudi v bodoče stali ob strani, saj so se naloge sedaj povečale."
V svojem poročilu se je tajnik zahvalil tudi Jožetu Fera za prevzem treningov, če trenerja ni bilo. S tem je soprispeval, da se je morala in borbenost v moštvu krepila. S pomočjo Olimpije se je Fera udeležil tečaja za trenerje 1. stopnje v Lendavi.
.Dobrotnikov pa je imel SAK še več. Zeio močno je SAK podprl NSKS in NT v pretekli sezoni. Skoda je, da je prišlo ob tem do neljubih pripetljajev in zato se tem bolj zahvaljujem Našemu tedniku, je dejal Zablatnik, da nas je oprostil obveze, da za izkazano denarno podporo igramo z napisom NT. Najbolj nas pa veseli, da je naš povzdig v koroško podligo dosegel, da se sedaj tudi NSKS in ZSO bavita s tekmovalnim športom in SAK. Obe organizaciji sta ob koncu tekmovanja in za začetek nove sezone znatno podprli naš klub in izrekli pripravljenost, da bosta že za leto 1980 odvzeli SAK det skrbi za kritje stroškov."
Z mednarodnim turnirjem je SAK dosegel največji športni dosežek koroških Slovencev po 2. svetovni vojni. Tudi tega brez pomoči Olimpije ne bi bilo. S tem turnirjem je SAK ogromno pridobil na ugledu, z njim smo prodrli iz obrobnega položaja v sredino, je dejal Zablatnik. Letos velikega turnirja ni bilo, ker je 1. divizija v Jugoslaviji začela s tekmovanjem že sredi julija. Zato je SAK organiziral mali turnir v Globasnici z veselico. Bivšega predsednika SAK Hermana Velika, v katerega spomin organizira SAK mednarodni turnir, so se navzoči spomnili na občnem zboru v minuti molka.
Tajnik SAK Zablatnik je nadalje poročal, da je za prodor na športnem področju veliko prispeval bivši predsednik Franci Šmid. Ni jih bilo veliko, ki so mu tedaj, ko je prvič sproži) predlog, da organiziramo mednarodni turnir, verjelo in stalo ob strani. A s svojo vztrajnostjo in ogromnim delom je turnir realiziral. Prav tako mu gre tudi precejšnja zasluga za SAK-ov letošnji uspeh.
Blagajnik Milan Blažej se je zahvalil v svojem poročilu vsem velikim in malim podpornikom. Močno je pohvalil igralce in njihove starše, da krijejo potne stroške, ki presegajo vsoto
100.000	šilingov letno, sami. Lastniki avtomobilov naredijo na leto okoli 8000 km in če vračunamo še stroške za opremo, ki jih odbor SAK ne zmore kriti, pride prispevek mnogih igralcev, na 2 povprečni avstrijski plači.
Športni vodja Blaž Kordež je opozoril na pogoje, pod katerimi mora izvajati SAK svojo športno dejavnost. Ni na Koroškem moštva, ki bi z redkimi skupnimi treningi, ker tega SAK-u okoliščine ne dovoljujejo, doseglo tak uspeh. Naši nasprotniki niso imeli problema z igriščem, ne z denarjem, ne z možnostjo rednega skupnega treninga. Prvak pa smo postali kljub temu mi, je dejal Kordež. Ker smo imeli voljo. Ker se nismo in se ne ustrašimo napora, ker vemo, da brez žrtev ni zmage in ker nismo ostali samo pri besedah in lepih govorih. Člansko moštvo je postalo prvak, pod 21 6., mladinci pa so postali 5.
Po debati je sledila volitev novega odbora. Enoglasno je bil potrjen sledeči odbor: predsednik Valter Gutov-nik, ostali odborniki: Milan Blažej, Blaž Kordež, Andrej Kumer, Lojze Lah, Štefan Riegelnik, Albert Smrečnik, Milan Wutte in Miha Zablatnik.
Novi predsednik Valter Gutovnik se je zahvalil za izkazano zaupanje novemu odboru in v svojem nagovoru začrtal okvirni delovni načrt za bodočnost SAK (glej intervju na 5. strani).
Prof. Mirko Oraže je izrazil pripravljenost, da bo skušal s pomočjo profesorjev telovadbe na Slovenski gimnaziji v širši meri zajeti talente in jih strokovno voditi.
Pod slučajnostmi je občni zbor SAK obravnaval tudi pogajanja ELAN-Au-stria Celovec, ker je podjetje Elan svojčas SAK odklonilo odporo, češ da ima omejena propagandna sredstva in da podpira samo smučarske skupine. Stari odbor je tozadevno že urgiral.
Direktor Olimpije Žagar je obljubil SAK nadaljnjo podporo na strokovnem področju in pri nabavi prepotrebne nove opreme SAK. Občni zbor je sprejel predlog Olimpije, da se zastopniki obeh klubov mesečno srečajo in v okviru delovne seje rešujejo tekoče probleme.
RAD!0 — TELEVIZIJA
s 7.
ČETRTEK, 9. 8.: 10.30 Vedno več, vedno prijetneje — 17.55 Otrokom za tahko noč
—	18.00 TV kuhinja — 18.25 Pregted sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Stike iz Avstrije
—	19.30 čas v stiki, kuttura in šport — 20.00 Kavkaški krog začrtan s kredo — 22.50 Poročita in šport.
______ A V S T R ! J A 2
PETEK. 5. 8.: 18.00 Orienta-cija —	18.30 Reatizem je
umetnost — 19.30 Traiter —
20.15	Laser — štart za novo tehnotogijo — 21.10 Wi!t Shakespeare — 22.00 čas v stiki, kuttura in karikature tedna — 22.35 Mednarodna petkova predstava.
SOBOTA, 4. 8.: 16.30 Lahka attetika —
19.00	Moj sever — 19.30 The Munsters — 19.55 Gaierija — 20.15 Potetno gtedatišče
—	Tirotski doktor Faust — 21.45 Jazz v soboto.
NEDELJA, S. 8.: 16.30 Lahka attetika —
19.00	Devi) to pay — 20.15 Lepa Hotena —
22.00	Pregted — 22.30 Brez nagobčnika. PONEDELJEK, 6. 8.: 18.25 Pregted sporeda
—	18.30 Mesto pingvinov — 19.30 Orientacija — 20.00 Doktor in draga živa! — 20.50 Stovesnost na jezeru — 21.45 Čas v stiki —
22.15	Umor nekega kitajskega knjigovezca. TOREK, 7. 8.: 18.25 Pregted sporeda —
18.30	Evropa v 20. stoietju — 19.10 Univer-sat-City — 19.30 Dektica pade z neba —
20.00	Po Avstriji — 21.00 Zgodbe o dunajskih pesmih in navadah — 21.45 Čas v stiki s kutturo — 22.20 Z dežnikom, šarmom in metono.
SREDA, 8. 8.: 18.25 Pregted sporeda —
18.30	Pregted — 19.00 Anatomija mesta (Dunaj) — 19.30 The Munsters -— 20.00 Kviz v rdeče-beto-rdečem — 21.00 Mesto v mestu — Dunajski dvor — 21.30 čas v stiki s kutturo.
ČETRTEK, 9. 8.: 18.25 Pregted sporeda —
18.30	Brez nagobčnika — 19.30 Pave! in Vir-žinija — 20.00 Dunajska dekteta — 21.40 Čas v stiki s kutturo — 22.15 Ktub 2.
H))])		] JUGOSLAVIJA
H		PETEK. S. 8.: 17.55 Poročila — 18.00 Doživljaji mačka To-
še — 18.15 Pritjubtjene zgodbe — 18.40 Obzornik — 18.50 Tri srca — Radenci 79 — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik — 20.00 Jadranska srečanja — 21.25 Junaki serijskega fitma: Nevidni čtovek — 22.15 Dnevnik — 22.30 Nočni kino: Novi iist.
SOBOTA, 4. 8.: 15.50 Poročita — 15.55 Se-jatci pteveta v pravtjični dežeti — 17.15 Naš kraj — 17.25 Nogomet Rijeka : Sarajevo — 19.20 Cikcak — 19.30 Dnevnik —
20.00	Hišica v najem — 21.00 Mož iz Lara-mija — 22.40 informativna oddaja — 625.
NEDELJA, 5. 8.: 9.20 Od vsakega jutra raste dan: Logatec — 9.50 625 — 10.10 Več kot igra — 11.00 Pritjubtjene zgodbe —
Koroška
na drugem mestu
V zimskem tujskem prometu je bila letaš Koroška na drugem mestu med zveznimi deželami Avstrije. Število nočitev v zimskih mesecih se je zvišalo namreč za' celih 11,9 odstotka v primerjavi z lanskimi podatki. Kot sporoča deželni urad za statistiko, so na' Koroškem našteti v času zimskega' tujskega' premeta
1.850.000	nočitev. Čeprav je število nočitev na Koroškem že zelo visoka, pa je kljub temu še možen prirastek, medtem ko v drugih zveznih deželah Avstrije, potem ko so dosegle gotovo višino, ni več pričakovati prirastka.
Samo meseca' aprila so rta Koroškem našteli 337.494 nočitev, to pa je za 132,4 odstotka' več; kot aprila lanskega leta. Točna primerjava z lanskim letom pa ni možna, ker bistveno vplivajo na število nočitev v gotovih mesecih prazniki in počitnice, ki pa vsako leto padejo na drug datum.
Vendar pa je bilanca zadnje zimske sezone vsekakor zelo zadovoljiva — obstoja tudi upanje, da bo tudi letošnja poletna sezona dosegla rekord. To pa je še zelo odvisno od vremena v mesecih avgust in september.
11.25 Mozaik — 11.50 Kmetijska oddaja -V domovini Kaire, dokumentarni fitm *"* Azateje in čtenaste kakteje — Aprit v rižu, fitm — športna poročita — Torino Attetska tekmovanja za Evropski poko! (prenos) — Muppet Show — 19.15 Risanko
—	17.20 Cikcak — 17.30 Dnevnik — 20°** Med nebom in zemijo — 20.45 Siovenci 7 drugi avstrijski republiki — 21.30 Dnevnih
—	21.45 Festival v Saint Vincentu — 22.20 športni pregled — 22.50 Filmski pregled s
PONEDELJEK, 4. S.: 18 00 Poročita — 18°^ Giasbena pravljica — 18.20 Po sledi belega žrjava — 18.35 Obzornik — 18.45 Mlad' za mlade — 17.15 Risanka — 17.20 Cikcak
—	17.30 Dnevnik — 20.00 Centrala — 2105 Oči kritike — 21.45 Dnevnik — 22.00 Mozaik kratkega filma: La Paloma.
Slovensko prosvetno društvo „Biika" in Krejevno združenje Zveze stovenske mladine v Bitčovsu vabita na
POHOD PO GURAH v nedetjo 12. avgusta 1979 Zbiroitšče ob 7. uri pri Košar-ju (gostiina) na Gori (kraj med Bilčovsom in Šentiijem). Priiožnosf za mašo v podružnici na Gori.
Odhod cb 7.30 uri. izietnike bodo vodiii priznani vodiči in poznavaici Gur.
Pr/srčno
Siovensko kuifurno društvo v Giobasnici vabi na
GLOBAŠKO POLETNO NOČ v soboto 4. avgusta 1979 ob 20. uri pri Soštarju v Giobasnici.
igra ansambet ..Lojze Siak" Prisrčno vabijeni
Krščanska kuiturna zveza v Ceiovcu vabi na
FOLKLORN! VEČER v četrtek 16. avgusta 1979 ob 19. uri pri Soštarju v Giobasnici.
Gostuje otroška foikiorna skupina pionirskega doma „Kar-peš" iz Skopja.
Pr/srčno va^/jcn;/
Krščanska kuiturna zveza v Ceiovcu vabi na
FOLKLORN) VEČER v sredo 15. avgusta 1979 ob 19. uri v dvorani občinske hiše v Šmohorju.
Gostuje otroška toikiorna skupina pionirskega doma „Kar-poš" iz Skopja.
.	Prisrčno vabijeni
Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo [n uprava: 7021 Klagenfurt - Celovec, Gasometergasse 10. tel. 32 5 50; tiska: Založniška in tiskarsko družba z o. j. Drava, Celovec — Borovlje-