Naročnina Pnevna Udaja za državo SHS meietno 20 Din polletno 120 Din celoletno 340 Din za inozemstvo mesečno 33 Din nedellalca izdajo celoletno v Jugoslaviji 120 Din. za Inozemstvo MO D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petll-vrsto mali oglasi po 130 ln 2 D.veCIl oglasi nad 43 mm vlfclne po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v urednlSlcem delu vrstica po 10 Din o Pn vežjem naročilu Izide ob * zfulrej razen pondellka ln dneva po prazniku l/rednUluo /e v Kopitarjevi ulici Al. 6ffJI Bolc opisi sc ne vrača/o, netranklrana plena se ne aprelemalo - Uredništva telefon it. 2050, upravnl&tva it. 2328 Političen list sza slovenshJ narod i al. Al. ti * Čekovni Uprava le v Kopitarjevi i račun: Cfubtlana i(lev. tO.650 in 10.34S za Inaerale, Sarajevo it.7563, Zagreb it. 39-Ott, Vraga In Dunaf U. 24.797 Zbor predstaonikoo našega fiospodarsfoa u Zagrebu Naše gospodarstvo odobrava načrt vlade za najetje zunanjega posojila - Posojilo se uporabi izključno le za stabilizacijo dinarja in za produktivna gospodarska dela. Zagreb 9. aprila. Zares velika udeležba na gospodarskem zborovanju v Zagrebu je vidno pokazala velik interes, pa tudi važnost te konference ne samo za hrvatsko gospodarstvo, ampak tudi za ostalo državno gospodarsko politiko. Stvarni govori finančnega ministra, predsednika zagrebške zbornice g. Arka in vseh referentov so dokazali, da je zborovanje bilo eminentno gospodarskega značaja. Ravno radi povsod poudarjene stvarnosti je uspeh konferenci zagotovljen. Hrvatsko in sploh vse gospodarstvo bo imelo od direktnih stikov z ministri gotovo koristi. Kajti dana mu je bila prilika, da ministrom predstavniki gospodarstva osebno navedejo in obrazlože vse potrebe gospodarstva, ki se postavlja na nove temelje. Glavna skrb sedanje vlade je posvečena gospodarskim vprašanjem in uspehi tega se vsepovsod opažajo: novi proračun in finančni zakon sta nam prinesla nove olajšave in reorganizacija drž. gospodarstva vidno napreduje . Najvažnejše gospodarsko vprašanje je danes vsekakor posojilo. Doslej je bila zaključena preliminarna pogodba in treba bo še pred posameznimi emisijami narediti načrt za ekonomično izrabo velikih zneskov, ki jih bomo dobili iz inozemstva. Koalicija napada samo zato. ker je v opoziciji, finančnega ministra in vlado glede posojila. Kritizira pogoje, pod katerimi dobimo posojilo, noče pa povedati, da so pogoji novega posojila za nas veliko ugodnejši kakor starega Blairovega posojila. Nadalje je čisto gotovo, da se bo razen onega dela, ki je namenjen za vzdrževanje stabilizacije dinarja, porabilo za produktivne svrhe kakor gradbo železnic, melioracije itd., kar bo zopet dalo v državi priliko za boljšo zaposlenost, povečalo blagostanje in davčno moč. Hrvaški gospodarski krogi so na tej konferenci dokazali, da niso proti posojilu, da razumejo, da naša država to posojilo živo potrebuje, da ga živo potrebuje vse naše gospodarsko življenje. Hrvatski gospodarski krogi so na konferenci popolnoma desavuirali gonjo KDK proti posojilu in finančni politiki Tlade. Ves zagrebški in belgrajski tisk obširno poroča o poteku konference (mimogrede omenjamo, da nikjer ne čitamo izjave zastopnikov slovenskega gospodarstva). Poročila so pa prav pobarvana. Skupina naročenih razgrajačev, ki je popoldne motila konferenco, iu ki je tvorila le malenkosten del udeležencev, je pač to delala iz političnih motivov, ne ozirajoč se na stvarnost razprav. Ogromna večina, predvsem pravi zastopniki gospodarstva, so z odobravanjem poslušali govore in očito izražali nezadovoljnost z nepoklicanimi razgrajači, ki so motili stvarne razprave. Seveda je to ves zagrebški in ljubljanski opozicijski tisk naslikal, kot da se je konferenca zaključila z neuspehom. Dovolj pa je ugotoviti, da je od stotin zborovalcev le majhna skupina kakih 15 ljudi motila zborovanje. Vtis, ki so ga dobili gospodarski krogi, je ta, da bo imela konferenca za naše gospodarstvo gotovo dobre uspehe. Čudi pa so se udeleženci konference, ko so brali ljubljanski SDS list, ki je popolnoma netočno poročal o poteku konference. SDSarski žurnalistiki to vsekakor ne dela časti. Pri vsej brezobzirnosti političnega I o-ja, je vendar treba ločiti politično hujskanje od gospodarstva in strankarsko politično agitacijo od najtemeljnejših državnih finančnih vprašanj. Vsak državnik in gospodar si je ча • da edino veliko posojilo more dvigniti promet in produkcijo ter ustaliti naš denar. Vsi vemo, da izhod iz sedanje krize moramo dobiti, če nočemo v gospodarsko propast. Kdor to reševalno akcijo izvaja, dela dobro in to mu mora priznati tudi pošten političen nasprotnik. Nobena politična stranka ne bo imela koristi od tega, Če bi se pogoji za posojilo poslabšali. V lastno skledo pljuvata SDS in HSS ko hočeta posojilo onemogočiti. Državi škodujejo vsi — pa naj so še taki jugosloveni — ki razširjajo vesti in vprizarjajo nastope, ki morejo škodovati našemu kreditu. V teh dneh, ko inozemstvo posebno ostro posluša vsako našo besedo, si moramo biti posebno svesti odgovornosti pred državo iu narodom. V luči resne državne politike je akcija KDK proti posojilu deplasirana in skrajno škodljiva. Zagrebško kričanje nekaterih sdsar-jev pa je še neusmiljeno otročje in le žalostna karakteristika politike te stranke. Vladi in njenemu delu tak nastop najmanj more škodovati, nasprotno pa vtrjuje prepričanje, da sta HSS in SDS za vsako odgovorno delo v državni upravi nesposobni in za nedogleden čas diskvalificirani. Za konferenco, ki jo je sklicala zagrebška Trgovska in obrtniška zbornica, je vladalo predvsem v gospodarskih krogih veliko zanimanje. Konferenci so prisostvovali tudi zastopniki gospodarstva iz Osjeka in Splita. Iz Slovenije je prišlo 17 delegatov, med njimi obl. predsednik iz Maribora dr. Leskovar, podpredsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo Ivan Ogrin, župani iz Maribora dr. Juvan, iz Ptuja Brenčič, oblastni odbornik dr. Adlešič, obl. poslanec Hrastelj in drugi. Na konferenco so prišli tile ministri: notranji minister dr. Anton Korošec, finančni min. dr. Bogdan Markovič, železniški min. Mi-losavljevič, trgov. min. Mehmed Spaho, gozdarski min. Aca Miovič in kmetijski min. Svetozar Stankovič. Konferenca se je začela ob 9 iu pol. Ministri so sedeli na desni strani g. Arka, predsednika zagrebške zbornice. Na levi strani je bil rezerviran prostor za delegate iz Slovenije in Dalmacije, katerega so pa večinoma zasedli Zagrebčani, tako da so morali gostje večinoma stati. Poleg tega so prisostvovali tudi zagr. vel. župan dr. Stopan, zagrebški župan arh. Hein-zel in splitski župan dr. Tartaglia. Po pozdravu je bil sprejet brzojavni pozdrav Nj. Vel. kralju z živio-klici na znanje. Pred uvodnim govorom je neki zagrebški gostilničar hotel poskušati prebrati neko resolucijo, predsednik Arko pa je takoj izjavil, da konferenca nima političnega značaja. Uvodni referat o posojilu je imel sani predsednik zbornice g. Arko, ki je poudarjal važnost tega posojila za naše gospodarstvo in apeliral, da se naj politični interesi prilagode gospodarskim. (Aplavz.) Nato je podpredsednik ljubljanske zbornice Ivan Ogrin prečital naslednjo izjavo: Slovenci in zagrebška konferenca »V imenu Zbornice TOI v Ljubljani čast mi je pozdraviti današnjo konferenco, za katero vlada v gospodarskih krogih Slovenije veliko zanimanja. Zahvaljujem se prirediteljem konference, da so nanjo pozvali tudi zastopnike slovenskega gospodarstva, ki .so se z veseljem odzvali vabilu. V današnji konferenci vidim velik in pomemben dogodek. Predvsem je ona viden izraz zanimanja kr. vlade za položaj, težnje in stremljenja našega gospodarstva po izboljšanju razmer, razvoju in napredku naše domovine. Njihova udeležba na današnji konferenci dokumentira jasno, da želi vlada neposrednega stika z našimi gospodarskimi činitelji in apelira na njihovo sodelovanje. Navzočnost šefov najvažnejših reso-rov kraljevske vlade ua današnji konferenci je nepobiten dokaz tega dejstva in nas navdaja z odkritosrčnim zadovoljstvom, nado in zaupanjem, da bo kraljevska vlada reševanju vprašanj in uresničenju naših zahtev posvetila polno pažnjo. S posebnim veseljem nas navdaja tudt dejstvo, da se ta konferenca vrši tik pred najetjem inozemskega posojila, ki naj prinese v naše gosjiodarsko življenje nove inicijative in pobude. Trdno smo prepričani, da bodo želje in nasveti, ki jih l>odo izneeli delegati na današnji konferenci, našli odmeva in vpošteva-nja v bodočem delu vlade. Delegati iz Slovenije so bili vabljeni na to konferenco žal neposredno pred velikonočnimi prazniki ter vsled tega teženj naših gospodarskih krogov niso mogli obdelati v obširnejših referatih. V brzini je naša zbornica po konferenci v četrtek sestavila v obliki resolucij kratek pregled najbolj perečih vprašanj, ki zadevajo naše gospodarstvo in katere si bom dovolil pozneje prečitati. Glede utemeljitve naših predlogov se sklicujem na zbornične vloge, ki so bile o posameznih vprašanjih dostavljene resortnim ministrstvom. Program današnje konference je obširen in nam zato ni mogoče spuščati se v podrobnosti posameznih vprašanj, ki jih je zagrebška posestrima kot prirediteljica tega zbora stavila na dnevni red. Delegati iz Slovenije tudi niso imeli prilike proučiti v mnogobroj-nih referatih obseženo gradivo in predloge, ki bodo od strani zagrebških predstavnikov podani na konferenci ter nam vsled tega ni mogoče podati o njih izjave odnosno se spuščati glede njih v razpravo. Zato si pridržujemo, da bomo o vprašanjih, kjer so gospodarske prilike v Sloveniji drugačne kot v ostalih oblastih stavili naknadno 6voje predloge in obrazložili svoje mišljenje. Kljub vsestranski skrbni pripravi bo današnja anketa mogla obravnavati le del vprašanj iz kompleksa naših gospodarskih problemov. Dober del pa bo ostal neizčrpan. Zato smatramo, da bo ta anketa dala podnet za pričetek tesnejšega trajnega stika in sodelovanja %'lade z gospodarskimi krogi, ki so vedno pripravljeni zastaviti vse svoje sile, da pripomorejo s svojim izkustvom in nasveti h konstruktivnem delu na naši gospodarski in socijahii zakonodaji za korist in napredek našo lepe domovine. V tej nadi pozdravljam v imenu slovenske delegacije in v imenu Zbornice TOI v Ljubljani današnjo anketo in ji želim najboljšega uspeha. Obenem je bila izročena gg. ministrom spomenica s predlogi ljubljanske zbornice, zadevajoč najbolj pereča vprašanja,, katerih rešitev naj ima prednost pred drugimi. Zagrebški župan arh. Heinzel je v svojem govoru zahteval izločitev Zagreba iz oblasti. Poročila Sledili so obsežni in izčrpni referati: javna uprava: dr. Teodor Bošnjak, predsednik zveze mlinov, podban v p.; industrija: S. O. A1 e x a n d e r, preds. zveze industrijcev; trgovina: Ernest Griinwald, preds. Zveze trgovcev; pravna sigurnost: dr. Juraj Vrba-n i č, ravn. Praštedione; obrt: Milan R a m u -š č a k, preds. hrv. obrtne zveze; finančna uprava: dr. Fran Gospodnetič, pomočnik fin. min. v p.; gozdna proizvodnja: dr. Stanko Š v e r 1 j u g a, preds. zagr. borze; kmetijstvo: vseuč. prof. dr. Oton Frargeš; cienarstvo: Milivoj Crnadak, gl. ravn. Pra-S^edione: stavbinstvo:: inž. Drag. Saj, preds. inž. zbornice; turizem: Milan Milic, preds. Društva za tujski promet; pomorstvo: dr. Sp. Peručič, gl. tajnik zagr. borze; soc. politika: Marko Bauer, gl. tajnik industrijcev in predsednik SUZORa; promet: dr. L. K armenski, tajnik zagr. zbornice in pošta, brzojav in telefon: dr. Adolf Čuvaj, glavni tajnik zagr. zbornice. Govorili so še: iz Osijeka Julij Weiss in tajnik splitske zbornice Sava B o š k o v i č, posebej naglašajoč gospodarske potrebe svojih krajev. Nato se je skupščina zaključila s petjem »Lepe naše domovine«. Poleg tega so ministri sprejeli še razne deputacije gospodarskih krogov. Popoldansko zborovanje se je vršila v dvorani borze pri zelo veliki udeležbi. Uvodoma je podal resunie vseh dopoldanskih razprav predsednik zagrebške zbornice g. Arko. Apeliral je nn prisotne ministre, da naj jim bo v času najemanja novega posojila najvažnejša briga ureditev gospodarskih razmer države. Govoru je sledilo odobravanje. Njegov govor je bil večkrat prekinjen ]K> neki skupini prlbičevskih in radi-čevskih politikov, proti čemur so zastopniki gospodarstva opravičeno protestirali, ker se je hotela konferenca izrabiti v politične svrhe. Tudi so se medklici nadaljevali mod stvarnim in dokumentiranim govorom finančnega ministra. Govor finančnega ministra Dr. B. Markovič, dlstingvirana osebnost, uvodoma poudarja, da hoče podati stvaren govor. Vlada hoče reševati v prvi vrsli gospodarska vprašanja, da da tnko podlago za razvoj našega gospodarstva. Težkoče, v katerih se nahaja naše gospodarstvo, so bile potencirane s slabo žetvijo lani. Po vojni se je pri reševanju gospodarskih vprašanj naredil napaka, da se je šlo v podreavljenju predaleč. Iz raznih razlogov se je proračun povečeval, toda po inflaciji je nastopila stabilizacija dinarja. Sedaj je treba izvajati konsekventno likvidacijo povojnih razmer. Dva principa obvladujeta našo finančno politiko: razbremenitev proračuna in našega gospodarstva. V tej politiki je vlada dosegla uspehe: proračun je znižan, likvidacija obveznosti iz prejšnjih let se nadaljuje. V bodoče se število penzioni-stov ne bo povečalo. Vlada lx> reorganizirala upravo. Investicije, ki smo jih po vojni imeli za 5 milijard Din, se ne smejo finansirati iz proračuna, ampak se zato najame poeojilo. Detajlni pogoji posojila se ugotove pri vsaki emisiji. Poeojilo bo služilo za zakonsko stabilizacijo dinarja. Investicije iz novega posojila se bodo vršile na gospodarski podlagi za izboljšanje železniškega prometa, za gradbo novih prog, za melioracije in regulacijo rek, sa izboljšanje poštnega in brzojavnega prometa. Koristi od tega posojila bo imel ves narod. Zastopniki hrv. gospodarstva so govor z odobravanjem vzeli na znanje. Po govoru finančnega ministra je predsednik g. Arko konferenco zaključil in vsi ministri so zapustili dvorano. Nato so neki razgrajači, ki nimajo z gospodarstvom nikakih zvez in ki so že prej motili govornike, preči-tali v splošnem nemiru resolucijo, ki izražn zahtevo sodelovanja KDK v vladi. Po konferenci je izjavil minister g. dr. Korošec, da je vlada odredila za to konferenco kot govornika finančnega ministra in da je dobila vse predloge hrvatskih gospodarjev, katerim bo posvetila vso pažnjo. Dr. Korošec ooroča Belgrad, 10. aprila. (Tel. :>Slov.£ar, Stari trg 30. naj si ogleda zalogo pri EGIDIJU in KARLU ERJAVEC, Brod (poleg tacenskcga mostu). Št. Vid nad Ljubljano. O,{led tudi oh nedeljah. Za delo sr jamči. Daje se ludi na obroke. апвпннинииебРБшаввксванв Najboljši in drugi sadni soki Sadne RAZGLAS Prostovoljna javna dražba manufaklurncga in špecerijskega bloga se bo vršila od dne 5. aprila 1928 ob 9 dopoldne dalje v gospodarski poslovalnici direkcije državnih železnic ob Masarykovi cesti št. 17 Ipoleg skladišča Ran^inger). Ogled blaga je dovoljen od 8 do 9 dopoldne. Kupci sc vabijo. marelična, „nektar", jabolčna. SADNE AROME za brezalkoholne pijače, SADNE EIERE, ESENCE ZA RUM, COGNAC in LIKERJE priporoča po brezkonkurenenih cenah tvrdka: Sreč!-?o ari drug Liubiiana Metelkova ulica 13. Telef. 21-10. Telef. 21-10. um kmiie tismhine ilustracije, kataloge, prospekte, toda se ne morete odločiti, v ktikšui tehniki naj se i/.delujo 3»7«lđVHE МЛ7ПЛИ t Л5П ccn'" °l,s'nsIvu' da sern pre-Hlt/.lCClFl jtilll m estil svojo izdelovpluico in trgovino mcs. izdelkov s Starega trga v Ljubljani vedno na naše podjetje. V teh vprašanjih Vam je vedno drage vol je nn razpolago ter sc priporočam za obilen poset. — Dosedanjim svojim odjemalcem, ki so mc posečali tekom 20 iet. obstoja obrti, se najlepše zahvaljujem ter sa (im tudi v nadalje priporočam. - Postregel bom vedno točno z najboljšimi izdelki po Praškem načinu. — Za naročila zadostuje dopisnica. J. Chalupnik, Domžale 124. Higijenično urejeno < Električni obrat I Cenj. občinstvu naznanjam, da sem s 1. apr! lom otvoril najmodernejše urejeno kavarno. - Po. etregel bom ccnj. gostom s pristno kavo, buteljkami, kakor tudi z dobrim odprtim vinom. Za obilen obisk se priporočata Joško in Ljudmila Straus, Najpriljnbljenejša in najboljša kolesa so tudi lela 1928 znamka Prvovrstni Švedski Na mesečne obroke Od 75 litrov dalje, vse s krožniki v bobenčku. „TEHNA" družba z o. z. Ljublj ari a Mestni trs 25/1. Iščemo povsod zastopnike! iz prvovrstne francoske tovarne. Cene brez koukurcuco. Pred nakupom si oglejte kolo AIGL0N. Katalogi in ceniki na zahtevo brezplačno. Zastopstvo: Viktor Bohinec, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 21, 'чжттжш? Brzo'av. naslov: Gospobanka Lfublfane, Miklošičeva cesta lO Telefon št.2057,2470 2979 Kapital In rezerve skupno nad Din Sfj.OOO.OOO - vloge nad Din 300,000.000 - lzvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2Va"/o vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečk Državne razredne loterije. Uredniki Franc Tersctflati Za Jugoslovansko tiskarno » Liublivuiii Karel Ceč. Lzdaiatelj: di. 11. Koiovec. 3{a / / aj/e novega Velika nesreča na Dravi Utonilo je 7 ljudi, med temi 3 otroci Maribor, 10. apr. (Tel. »Slov.«) Danes popoldne so prepeljavali seno s Felberjevega otoka preko Drave. Ker je bil lep popoldan, je posetilo Felberjev otok tudi mnogo izletnikov iz Maribora. Ob 17.16 so naložili na večji čoln veliko sena. Poleg brodarja pa se je na čoln vrinilo še nad deset izletnikov, med njimi 4 otroci. Ko je brodar pripeljal proti sredini Drave, je žoln začel zajemati vodo. Ljudje so v strahu lezli na seno, toda na sredini Drave je bil čoln že toliko napolnjen z vodo, da je deroča Drava odplavila seno in vseh 10 ljudi, ki so iskali na senu rešitve. Čoln se je popolnoma obrnil, vendar se ni odtrgal od vrvi. Med potapljajočimi je nastal grozen boj za življenje. Otroci so kmalu izginili v valovih. Starejši ljudje so skušali doseči levi in desni breg Drave. Rešilo se je 5 moških, med njimi dva, ki nista znala plavati. Brodar je utonil. Malo pod otokom je bil majhen čoln, ki so ga takoj odpeli, da je hitel za potapljajočimi, katere pa je voda prehitro odnesla. Dalje časa so nesrečne žrtve še molele roke iz vode, ali slednjič so jih odnesli valovi proti Mariboru. V Mariboru so okrog 7. ure zvečer pod brvjo potegnili par žrtev iz vode, ki pa so bile že mrtve. Med temi je bila gospa Lešnik, žena ko-larja pod mostom, ujena dva otroka in njena sestra. Imena ostalih žrtev dosedaj še i.ieo znana. Smrtno je ponesrečilo 7 ljudi, med temi 3 do 4 otroci. Mariborska rešilna postaja, ki je bila o nesreči takoj obveščena, je nudila takojšnjo pomoč. Dogodek je povzročil v Mariboru splošno žalost. Posebno pomilnjejo nesrečno rodbino Lešnikovo, ki jo je zadela nenadoma tako strašna nesreča. Otok je sedaj kupila mestna občina in bo na njem napravila mestno kopališče. Od brega na otok bodo napravili most in bo tako odpravljeno nevarno prevažanje s čolni in brodom. Smrtna nesreča na soreniskem kolodvoru Včeraj, dne 10. aprila, malo pred 12. nro se je na gorenjskem kolodvoru pri premikanju železniških vagonov pripetila nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Pomožni premikač Matevž Podobnik, rojen 1892, pristojen v Ljubljano, stanujoč v Šolski ulici v Sp. Šiški, je pomagal pri premikanju vagonov, dasi ni bil izrecno določen za ta posel. — Ko je hotel sklopiti dva vagona, se je pri tem nekoliko zakasnil in se je vlak začel premikati, preden se je Podobnik mogel odstraniti na zunanjo stran premikajočega vlaka. Pri tem fe Podobnik zadobil sunek od vagona, ki ga je vrgel ob tla. Pri padcu jo z glavo priletel na železniško tračnico tako močno, da mu je najbrž počila črepinja in je med vožnjo v bolnico izdihnil. Najbolj žalostno je to, da se je nesreča dogodila v navzočnosti njegove žene, ki mu je pravkar prinesla kosilo in je nekaj korakov oddaljena od svojega moža čakala, da pride po kosilo. Podobnik zapušča ženo in enega nepreskrbljenega otroka. — Na lice mesta je kmalu po nesreči dospela policijska komisija, ki je zaslišala priče, ki so bile pri nesreči navzoče. Če in koliko obstoja tuja krivda na smrtni nesreči Podobnika, bo dognala preiskava. Včeraj ob četrt na šest popoldne je na-nagloma umrl kanonik novomeškega kolegi-jatnega kapitlja, g. Jakob Porenta. Spremljal je svojega brata, prof. Gašperja Porenta, ki ga je prišel včeraj obiskat, na večerni vlak na novegneški kolodvor. Ko sta krenila z državne ceste na kolodvorsko cesto, je g. kanoniku hipoma postalo slabo in se je nezavesten zgrudil na tla. Takoj so ga prenesli v bližnjo Mtillerjevo hišo, pa je že spotoma umrl. Zdravnik, ki je bil kmalu na mestu, j© mogel le še konstatirati, da je smrt že nastopila. Ranjki je bil dolgo vrsto let župnik v Stopičah, kjer se je vneto in požrtvovalno posvetil dušnopastir-skemu delu. Celo župnijo je v duhovnem oziru obnovil in poglobil, vpeljal in skrbno gojil verske organizacije, ki razodevajo še danes cvetoče nabožno življenje v tej župniji. G. kanonik je bil tudi od početka vnet in vztrajen sodelavec mož, ki so pred tridesetimi in več leti započeli gospodarski in kulturni preporod našega ljudstva. Ko se je ustanovila v Kandi-ji prva raifajzenka za novomeški okraj, je bil g. Porenta takoj zraven, redno in vestno se je vsak ponedeljek lahko rečemo skozi desetletja udeleževal sej, skrbel za zavod, se trudil tanj in nemalo pripomogel s tem svojim delom, da se je ljudstvo osvobodilo oderuških pijavk. Seveda hvaležnost za ve« ta trud in za brezštevilno časa in ur, ki jih je za to žrtvoval, tudi on ni žel. Pa hvaležnosti tudi iskal ni. Po prevratu je ustanovil za novomeško okolico zadrugo »Kmetijsko društvo«, ki se je začelo zelo dobro razvijati. Pristopilo je nad 700 članov. V dobi najhujših bojev za pravice slovenskega ljudstva je stal na čelu Katoliškega političnega društva za novomeški okraj. Pokojnik je bil rojen 6. jul. 1860 v Stari loki ter 7. jul. 1883 posvečen v mašnika. Služboval je nato na raznih mestih ljubljanske škofije, nazadnje do svojega imenovanja za novomeškega kanonika kot župnik stopiške župnije. Pokojni se je udeležil prvega slov. romanja v Lurd. Bil je tudi podpredsednik društva rokodelskih pomočnikov in je zelo pridno sodeloval. Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek 12. t. ni. ob treh popoldne. R. I. P. KOLEDAR. Sreda, 11. aprila. Leon, veliki, Belina. — .Tutri: Julij. Novosadska vremenska napoved za 11. aprila: Lepo vreme v vsej državi. Ponekod oblačno. Dežja ne bo. Tudi močnih vetrov ne bo. Temperatura se bo znatno zvišala. Dunajskn vremenska napoved za 11. aprila: Po večini jasno. ZGODOVINSKI DNEVI. 11. aprila: 1917 je Kuba napovedala Nemčiji vojno. Gualemala pretrga diplomatične *tiko z Nemčijo. — 1891 je umrl slovenski državni poslanec Anton Černe, ki je bil poslanec že 1. 1848. — 1877 je Rusija napovedala Turčiji vojno. — 1767 se je rodil slikar Jan Baptist Isabey. — 1801 se je rodil komponist Josip Lanner. — 1806 se je rodil v Ljubljani nemški pesnik Anas^asius Griin. — 1814 se BISERN0BEU ZOBJE DEHTEČA USTA SARG-OV je Napoleon končnoveljavno odpovedal francoskemu prestolu. — 1825 se je v Vratislavl rodil ustanovitelj socialne demokracije v Nemčiji Ferdinand Lassalle. — 1912 je v Celovcu umrl slovenski pisatelj dr. Jakob Sket. k Za častnega občana svoje občine je občinski odbor občine Drenskorebro izvolil g. Jakoba Rauterja, župnika na Pilštanju, v spomni njegovega srebrnega mašnikega jubileja, dvajsetletnice župnikovanja ter zaslužnega delovanja. Častno diplomo so občinski odborniki z županom g. Antonom Bahom na čelu izročili g. župniku na velikonočni ponedeljek. :k Za železniško zvezo Ljubljana—Kani-«ik—Savinjska dolina. Kamniški mestni župan g. Kratnar sklicuje za 15. aprila ob desetih dopoldne sestanek v Kamniškem domu v Kamniku radi razgovora in sklepanja o naj-prikladnejši in najkoristnejši železniški zvezi Ljubljana—Kamnik—Savinjska dolina. Vprašanje gornje železniške zveze datira že od prej, treba pa je, da se isto prav v sedanjem času najkrepkeje poživi, ker bo še letos najeto veliko investicijsko državno posojilo, iz katerega bi se mogel potrebni kredit dobiti tudi za gornji železniški projekt. Gospodarska in kulturna važnost železniške zveze Ljubljana— Kamnik—Savinjska dolina s podaljšanjem v mežiško dolino je jasna in nesporna. Omogočila, oziroma izboljšala bi izrabo velikanskih gozdov in drugih naravnih zakladov v tem teritoriju, ondolno ljudstvo, danes jako siromašno in zapuščeno, pa bi prišlo v boljši gospodarski položaj. Na sestanek so vabljene vse javne gospodarske korporacije kamniškega in gornjegrajskega okraja, poslanci, oblastna odbora itd. itd. •k Mrtvaško opravilo (sedmina) po rajnem župniku Simonu Ažmanu bo prihodnji ponedeljek, dne 16. aprila, ob sedmih zjutraj v Olševku nad Kranjem. -k Smrtna kosa. V Poljčanah je umrla soproga tamošnjega lesnega vele ndustrijca gospa Marija M a g e r 1, stara 61 let. Pogreb Varujte se hripe! Najboljše varstvo proti hripi, škriatici, difterijl. angini, mfluenci in prehladu nudijo Vam pre- i 'ku;ene АЖСОТ-ВД Nobena hiia ne bi imela biti brez mihl Cena jim je tako nizka, da so vsakomur dostopno. Čuvajte se manj vrednih preparatov, ki v novejšem čnsu posnemajo Anacot-pastile. Alice Wright: V vlaku Dva dni počitnic sem imel, to se pravi, nisem jih imel. Angelika je bila silno slabe volje, ker je bilo oba dneva slabo vreme in pa, ker jo je bolela hrbtenica. Angelika je namreč moja žena, da boste na jasnem, in ako gre mož na počitnice s svojo ženo, ne sine misliti, da bo smel početi, kar se mu bo zljubilo in da bo popolnoma svoboden. Toda vse to sem že v naprej vedel, nisem pa vedel, da bo slabo vreme in pa da bo imela Angelika križe s hrbtenico. Zato vedite, da nisem imel dobrih časov. Ko sem sedel v kotu komodnega vagona severne železnice, v vlaku, ki je stal pripravljen, da naju popelje proti domu, sem pa vendarle mislil, da bom imel vsaj eno prijetno urico. V vagonu me Angelika ne bo naganjala, da naj ji masiram hrbet. Gledal sem skozi okno na vrvenje, kakoršno je menda po celem svetu pred odhodom vsakega vlaka. Vreme je bilo res oba dneva skrajno neugodno in pusto, v duhu pa sem le računal, koliko sem prihranil, ker nisva mogla izvršiti najinega nama. Ako se bo dalo Angeliko prevariti bom s prihrankom šel na prihodnjo konjsko dirko ter stavil, mogoče kaj dobim. Ako druzega ne, vsaj po grbi, ako mi pride Angelika na sled. Težko sem pričakoval čas odhoda vlaka in pa trenotka, ko bo Angelika zadremala. Angelika namreč povsod lahko zadremlje, posebno pa v vlaku. A sedaj se je pričelo. Angelika je uprla vame oči kot bi me hotela prebosti z njimi ter siknila: »Ničvrednež!« Kaj sem storil? Moja »mirna« urica počitka te je že pričela. Takoj sem zvedel, za kaj gre. Angelika je segla na polico ler postavila na klop potni kovček. »Le poglej, ali vidiš«, je kričala ter kazala na konec svilenega blaga, ki je molel iz kovčega. »Kaj pa naj pomeni svila v tvojem kovčegu in pa menda še celo nogavica?« Vstal sem, da bi prijel za kovčeg. »Toda, draga moja Angelika. Dovoli, da ti pojasnim in ti---.« »Kar pusti »drago mojo- pri miru« je vihrala dalje .»Karkoli mi boš povedal, bo izmišljeno in zlagano, ti grdoba ničvredna ti. Pri tej priči bom kovčeg odprla.« Vlekla je na ključavnici in jermenih, meni pa je postajalo vroče. »Oh, oh, oh, oh, oh, še hujše je kot pa sem si mislila — ne samo en par, pač pa cel tucat parov nogavic ali mogoče še več- To je torej tvoje pojasnilo. Sedaj mi je jasno, kje si bil sinoči, .da te ni bilo tako dolgo domov. V baru, kaj pa da. Pa mi hočeš šc pojasnila dajati, ti ponočnjak, ponočnjaški! Seveda, svilene nogavice, za koga neki, mar zame? Ila-ha-ha.« Sedel sem kot bi bil odrevenel ter imel pogled uprt v vrata vagona, kedaj se bodo odprla. »Kaj pa je to?« je Angelika nadaljevala. »Ročne torbice in-in-in, o joj meni ubogi siroti, podveze za nogavice, žensiie podveze v kovčegu mojega moža. Ne, kaj takega bi si ne bila nikdar mislila o tebi!« Za trenotek se je Angeliki solza prisvetila v levem očesu, a takoj zopet izginila, ko je opazila v kovčegu še druge stvari. »Angelika, draga Angelika, tega pa vendar nisem zaslužil, da.me s takimi priimki obkladaš. Jaz teh stvari nisem kupil za nikogar--- —.« »Ne, ne, ne, kaj pa da ne, seveda jih nisi, ubošček«, je Angelika nadaljevala z sarkazmom, kakor to zna samo Angelika. »Vse to si kupil za me, kaj nc da si, da bi me presenetil, o ti liu- beznjivi možek moj. Da bi lažje pozabila na slabo preživele počitnice, kaj ne? Pa v resnici misliš na vse, ti sladki, dobri moj Jones, moj mali Joncs.-< »Pa saj jih sploh nisem kupil«, sem protestiral energično. »Kaj?« je zavpila Angelika ter se sunkoma obrnila k meni. »Nisi jih kupil? Ali naj mislim — pa saj to ni mogoče — da si jih ukradel?« Pokrila si je obraz z rokama ter ihte nadaljevala. »Moj mož, pa tat, tat, tat« in zvijala se je ter stokala, da bi se bila vsakomur smilila, kdor bi jo videl v takem položaju. Mene pa so Angelikine solze do skrajnosti ujezile. Saj dežja smo imeli zadnje dni več kot dovolj. In pa potniki, ki so stali na peronu, so pričeli zijati v najino okno. »Angelika,« sem dejal, »poslušaj me vendar. Ako se ne podvizaš in te stvari hitro spraviš v kovčeg ter ga postaviš nazaj na polico--« »Tako, aaaaaa? Sedaj bi mi pa še rad grozil, ti grdun brezobzirni,« je ihtela, ne zmeneč se za moje kretnje. Kljub temu pa sem nadaljeval: »•Ako ne spraviš, kovčega hitro v red in na polico, boš imela opraviti z onim gospodom, ki si je šel Ijupit časopis in čigar last jc ta kovčeg. Moj kovčeg je vendar tu, mar ga še sedaj ne poznaš?« Prenehal sem. da bi videl kakšen vtis bo to napravilo na Angeliko, potem sem nadaljeval kot bi me cela stvar nič ne brigala: ^Izgleda, kot bi bil trgovski potnik « Angelika je padla v omedlcvico ter taka ostala do Londona tako, da sem končno vendar le imel eno mirno urico. .se bo vršil danes popoldne ob štirih na pokopališče v Poljčanah. ■k 80.000 dinarjev je zadela v razredni loteriji na srečko, kupljeno pri Zadružni-gospo-darski banki v Ljubljani, hčerka uglednega ljubljanskega advetnika. k Veroučiteljem. Veliki župan ljubljanske oblasti poziva vse veroučitelje, da takoj predlože prijave veroučnih ur za dobo od 1. novembra 1927 do 31. marca 1928, posebne prijave za potnino pa za čas od 1. septembra 1927 do 31. marca 1928. Prijave naj pošljejo veroučitelji neposredno računovodstvu delegacije ministrstva financ, odseku za ljubljansko in marilx>rsko oblast v Ljubljani. — Vršilec dolžnosti prosv. inšpektorja dr. Capuder s. r. k Romanje na Trsat se ne bo vršilo skozi Postojno, ker se je za to progo priglasilo premalo udeležencev, večina želi potovati preko Karlovca. Dnevno se priglaša veliko število udeležencev, zato naj se vsi, ki se žele romanja udeležiti, čimpreje prijavijo »Sveti vojski« v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Zakaf dopuščate, da Vas muči kašelj in katar? Jemljite Syngu!in (sirup in tablete) in v najkrajšem času bodete oproščeni ieli nadlog. * Higijenski zavod kraljevine Srboi, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani razpisuje v smislu uredbe ministrstva narodnega zdravja natečraj za najboljše izvedeno hi-gijensko ureditev v kmetski hiši oziroma okolici (kuhinja, jedilna shramba, spalna soba, vodnjak, stranišče z greznico, gnojišče itd.) Najlx>ljše tri ureditve oz. asanacije se nagradijo v higijenskih potrebščinah v vrednosti po 3000, 2000 m 1000 dinarjev tei diplomo. Natečaj se zaključi 1. 10. t. 1. Natančnejša navodila, načrte in drugo, je dobiti pri Higijenskem zavodu v Ljubljani. — Predstojnik zavoda: dr. Ivo Pire. k Železniškim upokojencem. Za nedeljo 15. aprila ob 10 dopoldne sklicujemo v Garn-brinovi dvorani v Mariobru shod železniških upokojencev, invalidov in vdov. Na ta shod se posebno uljudno vabijo člani društva. — Odbor. k Pri pošti v Kranju je bil pred par tedni reduciran en pismonoša. Radi tega dobiva ves okoliš kranjske pošte zunaj mesta dostavljeno pošto samo vsak teden trikrat, dasi-ravno je na daljavo komaj petih kilometrov gotovo 1500 prebivalcev, dočim dobiva mesto Kranj še vedno dvakrat na dan pošto. Ker imamo okoličani ravno iste dolžnosti pri pošti kakor gg. meščani, prosimo g. upravitelja, da blagovoli urediti, da bo#io težave redukcije prenašali vsi brez razlike in sicer tudi meščani in ne samo okoličani, kakor jn doslej v navadi. Saj pismonoša ni bil reduciran lo okoličanom, ampak vsemu kranjskemu poštnemu okolišu. In v tega spada mesto Kranj prav tako kakor Primskovo, Predoslje, Ko-krica i. dr. ,Xlif«raferrifi" KINA VINO i železom, najučinkovitejše sredstvo proti slabokrvnosti. - Dobiva se v vaaki lekarni. k Finančna kontrola — 12 ur trajajoča služba. Ze 12. decembra 1927 je generalna direkcija davkov v Belgradu odredila, da se mm v bodoče predpisovati organom finančne Kontrole služba po 12 ur na dan, ne da bi pri tem imeli pravico do prispevka k hranarint po 1J50 Din za 12 ur trajajočo službo. To seveaa ni bilo v skladu z veljavnim zakonom o orga nizaciji finančne kontrole, ki s členom 10 odreja, da služba ne sme trajati več nego po S ur na dan. Intervencije strokovne organizacijo so bile bob ob steno, pač pa je ista generalna direkcija na vprašanje oblastnega inšpektorata finanč« kontrole, pa neonega v Ljubljani, temveč v Belgradu, l:ako naj se služba vrši, pod štev. 18.214 od 15.-2. 1928 odgovorila, da se služba ako to potreba ne zahteva, niti sedaj ne more odrejati po 12 ur na dan. V čl. 81 finančnega zakona za 1928-29 pa je bila do 20. marca 1928 vnesena določba, da se 12 urna služba uzakoni. Kdor pozna razmere v Belgradu, ve. koliko Vlada bo imela posebne seje, na katerih bo razpravljala o vsem, o čemer se je v posameznih ministrstvih že napravilo. Za železniški promet bo porabila 3 miljarde, zu kmetijstvo 2 miljardi, za javna dela 1 iniljardo, za narodno zdravstvo, bolnišnice in drugo več sto milijonov. Naše kmetijstvo moramo dvigniti v največji meri. Celokupno ljudstvo bo razumelo, da je zelo važno izvesti izboljšave zemljišč, da je potrebno uravnati reke, potem pa urediti tudi vprašanje cenenih kreditov za kmete. S tem bomo dvignili proizvajanje in pridelovanje. Na ta način se bo ljudstvo najlažje razdol-žUo. To, kar zahteva opozicija na tako lahko-miselen način, to je demagogija. Glede politične strani tega sestanka smo naglasili, da vlada ni imela nobenega namena, kovati kak političen kapital. Radič in Pribičevič v Splitu ponižna r Belgrad, 10. aprila. (Tel. »Slov.c) Ob velikonočnih praznikih sta Stjepan Radič in Pribičevič napravila izlet v Split, da tudi tukaj pokažeta svojo moč. Na tem zborovanju sta govorila oba, vendar se je zelo opazilo, da sta govorila zelo blago in milo ter da sta bila njuna govora brez vsake bojevitosti. Tudi Stjepan Radič nj napravil posebnih nerodnosti, in sicer največ radi tega, ker sta tamkaj oba voditelja lahko videla, da Dalmacija ni kraj za hujskanje in demagogijo. Dalmatinsko prebivalstvo samo najbolj vidi, koliko se briga vlada za zboljšanje stanja v pasivnih krajih. Zato »ta se tudi oba ua to ozirala. Njuna govora sta izzvenela tako, da se ponekod ta govor smatra kot Pribičevičeva ponudba vladi, da bi se pričela z njima pogajati za eventuel-no razširitev vlade. Ker te potrebe ni, tudi ta orošnja Stjepana Radiča in njegovih drugov ostane samo želja. Dr. Edo Lukinič umrl r Zagreb, 10. aprila. (Tel. »Slov.«) Na velikonočni ponedemjek je zadela narodnega poslanca dr. Edo L u k i n i č a na poti na državni kolodvor kap. Nezavestnega so prepeljali na kliniko, kjer je zdravnik ugotovil smrt Dr. Edo .Lukinič se je rodil 1. 1870. v Karlovcu. VeČ let je bil član hrvatskega sabora. Pripadal je samostojno demokratski stranki. Kot poslanec je bil minister za pošte, minister za pravosodje in predsednik narodne skupščine. Na njegovo mesto pride v skupščino Adam Pribičevič. Italija vznemirja Evropo ž Trst, 10. aprila. (Tel. Slov.) Včeraj je umrl Carlo Archi, prvi tržaški podestat- Še nedavno je spremenil svoje pravo ime Arh- Predavanje o Dalmaci i v Leonovi družbi na Dunalu Te dni je na Dunaju glavna držba priredila predavanje o Dalmaciji, za katero smo mi hvaležni. Pred izbranim občinstvom je predaval glavni urednik g. Eduard Waclawi-czek-Freyeslehen čez poldrugo uro o naši Dalmaciji tako divno, naravnost poetično, kakor ne bi mogel bolje predavati nikdo od nas, ki smo v svoje lepote zaljubljeni. V uvodu je pohvalil razumevanje naših merodajnih krogov za tujski promet, ker dajejo razne prav izdatne olajšave potnikom. Potem pa nas je povabil, da sledimo njemu na potovanju v Dalmacijo. Sledili smo mu od Sušaka na Krk, v Crikvenico, na Rab in od tam z navadnim potniškim parobrodom, ki se ustavlja tudi v malih lukah in obišče vse otoke. S poetiško nadahnjenostjo je opisoval krasoto naše obali, našega morja, naših gozdov z južnimi drevesi in cvetjem naše obmorske flore. Tako lepega predavanja še nisem slišal. In kako je opisoval lepoto naših dalmatinskih mest, njihovo zgodovino in naše vrlo ljudstvo, njegove šege in navade. Vedno in vedno pa je naglašal, kako po ceni je tam vse napram cenam v Italiji. O Boki je dejal, da je to najdivnejši fjord Evrope. In ga je tudi opisal tako, da so vsi, ki še niso bili tamkaj, sklenili, da kojdejo v Boko morda še letos. Pa jih je tudi prav iskreno povabil na potovanje po Dalmaciji. Tendenca predavanju je bila očitna: morje je Dunajčanom od nekdaj najbolj privlačna sila, in ako se hočemo oddahniti in se na-vžiti opojnosti divnega Jadranskega morja, nikar drugam nego — 'v Dalmacijo. Občinstvo je predavatelju burno ploskalo in izrekla se mu je želja, da bi morda isto predavanje imel v radiju, da bi ga poslušali stotisoči. Ljubljanska postaja bo imela hvaležno nalogo, da bo delala propagando za naše kraje. Seveda bo treba taka predavanja pošiljati v tujih jezikih, predvsem v nemškem, potem v angleškem in francoskem, pa tudi v espe-ranto, kakor delajo praktični Čehi. Restavracija »Janje« Zagreb, Nikoličeva nI. 7 priporoča svojo la kuhinjo ter izvrstno domača in slovenska vina. - Slovenska postrežba. Priporoča se F. PLAN1NC. DANES ZVEČER OB 20. URI V FILHARMONIČNI DVORANI KONCERT moškega zbora železničarjev . »HASLO. и POZNANJA > Italiji gre za Sredozemsko morje v Milan, 10. aprila. (Tel. »Slov.t) »Popolo d'Italia« pripominja k milanskim razgovorom Mussolinija s turškim in grškim zunanjim ministrom, da naj sej v dokaz lojalne mirovne politike Italije-s pritegnitvijo zainteresiranih narodov ustvari pravična politika Sredozemskega morja z nesebičnim posredovanjem Italije, da se odstranijo stoletja trajajoča grško-turška nasprotstva. — Mussolini se je včeraj zopet vrnil r Rim. 0 diplomatskih razgovorih v velikem tednu v Milanu je izjavil v »Stam-pi« poslanec Torre, eden izmed najboljših poznavalcev fašistične zun. politike, da tvorijo ti razgovori nov moment v orientaciji mednarodne evropske politike. Italijanska zunanja politika stremi za sledečimi cilji: 1. ohranitev miru, 2. nikako podpiranje hegemonističnih načrtov drugih, ki zahtevajo žrtve manjših in slabejšlh narodov, 3. pobuda Društvu narodov, da porabi pravice, ki so mu dane v ustanovnem paktu, da se odstranijo krivice, ki vodijo k vznemirjenju dotifinih držav, 4. italijanska politika hoče, da ostane pozornost Evrope za kolonijalna in mandatska vprašanja budna, da dobijo življenjske potrebe vsakega naroda ono popolnost, katero so jim odrekle mirovne pogodbe. ItaiHansko-fturška oegedba gotova ? v Carigrad, 10. aprila. (Tel. >Slov.<) Turški zun. minister Tevfik Ruždi bej je včeraj dospel semkaj. V turških krogih zanesljivo računajo s tem, da se bo sklenila varnostna pogodba z Italijo. Glede atenske vesti o enaki pogodbi z Grško, se omenja, da bi bila Tur čija rada pripravljena k temu, toda šele potem, ko bo dosežen sporazum v vprašanju izmenjave prebivalstva. — Ko se je turški zun. minister Tevfik Ruždi bej na povratku vozil skozi Sofijo, je imel na kolodvoru ra/.govor >, bolgarskim zun. ministrom Burovom. Mihalokopulos iz avHa ... v Atene, 10. aprila. (Tel. >Slov.<) Po svojem povratku je grški zun. minister Mihalokopulos izjavil novinarjem o grško-romun-skem paktu, da je ta pakt velik uspeh grške politike. S turškim zun. ministrom se je posvetoval o poravnavi diferenc, ki obstojajo med Angoro in Atenami. Diference, ki so meo Grško in Turčijo nastale iz lausannske pogodbe, naj se uredijo s to pogodbo in naj, sledijo nadaljnja diplomatična pogajanja. Grška želi pogodbo med Italijo in Turčijo in med Grško in Italijo. v Praga, 10. aprila. (Tel. >Slov.c) Kakor poroča oficijozna >Prager Presse« iz Aten, grško-romunski pakt o nenapadanju in arbitraži še ni bil ratificiran, ker še ni odločitve grške narodne skupščine in romunskega re-gentskega sveta. Pakt nima nobene določbe o svobodni coni v Solunu. To vprašanje je bilo rešeno v dodatnem protokolu v Ženevi po temeljitih razpravah med Mihalokopulosom in Titulescom. Italijanski oos'ara na Madžarskem v Budimpešta, 10. aprila. (Tel. >Slov.<) Pod vodstvom italijanskega prosvetnega ministra Feileleja in notr. min. Federzonija pride v nedeljo skupina 40 do 50 fašističnih poslancev za deset dni na Madjarsko v svrho študija j madjarskih razmer. To potovanje pod vodstvom poslevodečega generalnega tajnika fašistično stranke razkriva važno etapo italijanskega in inadjarskega sodelovanja. Demokratski poslanec Pakocs je napovedal, da ho prihodnjo sredo interpeliral ministrskega predsednika Bethlena o njegovem potovanju v Italijo. Bethlon bo najbrže odgovoril v zaupni seji zunanjega odbora. List »A Regel« piše, da je grof Bethlon potoval v Benetke v letalu. 1 Mussolini pa je, da prikrije sestanek z Bethle-nom natvezil, cla potuje z železnico k svojim sorodnikom, pa se tajno vrni! v avtomobilu v Milan, da se je razgovarjal z Bethlcnom, dočim je javnost premotil s tem, da je v istem času priredil svečan sprejem turškega zunanjega ministra na kolodvoru. — Madjari, ki , j žive v Milanu in ki Bethlena osebno poznajo, j potrjujejo, da je ministrski predsednik Bethlen I res bil v Milanu, kjer je imel več razgovorov 1 z Mussolinijem; Včeraj je tudi madjarski trgo-l vinski minister Herman prišel v Milan na obisk mednarodnega sejma. Frandla odManja Mussolins a v Pariz, 10. aprila. (Tel- Slov ) Pariška javnost je zelo vznemirjena radi številnih diplomatskih sestankov Mussolinija in radi vesti, ko se v zvezi s tem čuje o balkanskem paktu s Turčijo vred in o srednjeevropskem ter vzhodnoevropskem paktu. Sauenvein pripominja k temu v »Matinu«, da so Mussolinijevi razgovori samo korelat k velikim diplom, konferencam v Ženevi, kjer lahko govorijo Chamberlain, Briand in Stresemann, nikoli pa Mussolini. List »L'Oeuvre smatra, da se prej lahko govori o diplomatski agitaciji, kakor o aktivnosti. Duce se brez določenega načrta spušča v stike z vsemi strankami. Želi balkanski Locarno v istem trenotku, ko Albanija na njegov nasvet povzroča v Jugoslaviji konflikte, ter meša vso Malo antanto. Lju-bimkuje z Nemčijo, obenem pa stavlja Franciji pogoje v tangerskem vprašanju. Velika je nevarnost, da bo moral italijanski narod in vsa Evropa plačevati stroške te pustolovske politike duceja. Vsled nenavadne diplomatične aktivnosti Mussolinija se v tukajšnjih političnih krogih širijo razne vesti. Tako vidijo nekateri v razgovoru Mussolinija s Zaleskim poskus napraviti na Poljskem razpoloženje za razbitje male antante in za revizijo trianonske pogodbe na korist Madjarski. »Temps« skuša, očivldno inspiriran, pomiriti javno mnenje, češ da je potovanje Zaleskega v Italijo in razgovor z Mussolinijem normalen, da italijanska zunanja politika danes nima nič vznemirljivega in da ji dela skrbi samo napetost z Jugoslavijo, pa tudi tu gre italijanska politika za tem, da napetost poneha. Popolnoma izključeno je, da bi Poljska navzlic svoji simpatiji z Madjarsko delovala pri kaki akciji proti mali antnnti, posebno ker ona sama za ohranitev statusa quo nima nič manjšega interesa, kakor države male antante. Poliska vztraSa pri Trianonu v Varšava, 10 aprila- (Tel. Slov.) Da pomiri Prago in Belgrad, poudarja Zaleski v oči-gled svojemu potovanju v Rim v izjavi, ki jo je dal oficielni romunski brzojavni agenturi, da je Poljska z Malo antanto edina glede vzdrževanja mirovnih pogodb in posebno njihovih teritorialnih določb. Na trianonskem miru Poljska ni inte-resirana ,vendar pa jo smatra za dani predpogoj svoje celokupne politike. Poljski zunanji min. Zaleski, ki je v soboto dospel v Milan, bo v četrtek potoval dalje ,v Ritn. Italijanski listi poudarjajo, da ta sestanek nima namena, ustvariti proti Mali antanti novo konstelacijo, temveč da se od tega pričakuje samo ožje sodelovanje med obema državama na polju mednarodne politike. Učitelji iz Primorske pri Mussoliniiu ž Rim, 10. aprila. (Tel. Slov.) Danee so učitelji iz Julijske krajine 400—500 po številu obiskali Mtissolinijevo rojstno vas Predappio. V mestu Forli je imel podestat na zbrane učitelje nagovor, ki ga je zaključil s vzklikom: Živeli Trident, Gorenje Poadižje (to je Južna Tirolska), Živela Trst in Dalmacija! V Predappio so učitelji položili na grob Mussolinijeve matere venec. Z balkona mestne palače se je pokazal učiteljem Mussolini- Mussoliniju se je poklonil slovenski učitelj Rafael Kosovel od Sv. Ivana v Trstu, ki je spregovoril takole: V imenu drugorodnih učiteljev, ki so postali italijanski državljani, si dovoljujem izraziti vam, ekselenca, naš preljubljeni duce, čuvstva naklonjenosti Italiji, zvestobe du-ceju in udanosti veliki Italiji in vzgojne naloge, ki nam je dana kot učiteljem na meji domovine. Živela Italija, živel kralj, živel duce. Mussolini se jc nato zahvalil za izraze udanosti in obljubil svoje zanimanje za ljudstvo na Primorskem. Dejal je, da je prepričan o lojalnosti patriotičnih čustev slovenskega prebivalstva, ki je vstopilo v veliko italijansko družino. Nato so učitelji obiskali Mussolinijevo rojstno hišo. Učitelji so po ogromni večini italijanske narodnosti. Le malo Slovencev je bilo med njimi. Grška ns zaprla meje napram nam r Belgrad, 10. aprila. (Tel. Slov.) Nekatero časopisje je danes prineslo senzacionelno vest, da je grška vlada zaprla mejo nasproti naši dr žavi. Te vesti so neosnovane. Zadnja dva dni prihajajo namreč grški potniški vlaki v spremenjenih sestavah. Sestavljeni so samo iz vozov III. razreda. Grške oblasti razlagajo ta ukrep s tem, da so vagoni I. in II. razreda precej nevarni za kužne bolezni, posebno za pegasti tifus, ki baje vlada v nekaterih krajih južne Srbije. Nasproti temu ugotavlja tako naše zdravstveno kakor notranje ministrstvo, da o kaki epidemiji pegastega tifusa ne more biti govora- Znana sta dva slučaja. Lahko je, da je kak slučaj pegastega tifusa neprijavljen, vendar na podlagi tega ni govora o kaki večji nevarnosti okuženja. Grški poslanik Polihroniades je danes dopoldne obiskal zastopnika zunanjega ministra Ilijo Šumen-koviča in ga obvestil, da nima od svoje vlade nobenih vesti o zaprtju meje. Proti večeru je zunanje ministrstvo odločno zanikalo te vesti kot neutemeljene. Komitaši ob grško-bolgarski meji v Atene, 10. aprila. (Tel. Slov.) V zadnjih dneh prihajajo vznemirljive vesti od bolgarskega obmejnega ozemlja. Na grško-bolgarski meji so se združile razne komitaške tolpe, ki nameravajo koncem aprila prodreti na grško ozemlje. Njihov napad bodo podpirali obenem drugi komitaški oddelki s sunkom na jugoslovansko • bolgarski meji. Vlada je ukrenila že vse potrebne varnostne mere. Strel na predsednika medn urada za delo- r An gora, 10. aprila. (Tel. Slov.) Anadolska agencija javlja, da je g. Schlenuner, predsednik mednarodnega urada za delo, bil prepeljan snoči, ranjen po revolverskem strelu v bolnico. Tu gre za razbojništvo. Prvotno se je mislilo, da gre za organiziran atentat. Bolnikovo stanie je dobro. Sprememba praške vlade? v Praga, 10. aprila. (Tel. >Slov.<) »Pravo Liduc (Soc.-dem.) označa notranjepolitične situacijo vsled bolezni ministrskega predsednika švehle kot težavno. Gotovo je, da bo Švehla izstopil iz aktivne politike. Pričakuje se, da bo Мазагук prevzel posredovanje med socialističnimi strankami in sedanjo meščansko koalicijo. Dr. Visnovski izjavlja v >Ven-kovu«, da bi bil za sodelovanje s socialističnimi strankami pod pogojem, da socijalisti sprejmejo aahteve meščanksih strank. Dr. Kramar je izrazil upanje, da bo prišlo do sporazuma s socijalisti. Trgovinska pogajanja med SHS in ČSR v Praga, 10. aprila. (Tel. >Slov.<) Po sporočilu jugoslovanskega poslanika Lazareviča se bodo kmalu začela pogajanja za jugoslovan-sko-češkoslovaško trgovinsko pogodbo. Mate-rijal obeh vlad in obojestranskih parlamentarnih zvez je že gotov. Kakor poroča »Tribunac, bo češkoslovaška vladna delegacija z ministe-rialnim svetnikom dr. Friedmannom na čelu stopila v Belgradu v stik z jugoslovanskimi eksperti, nakar bo jugoslovanska vladna delegacija v Pragi sklenila pogodbo za definitivno ureditev medsebojnih trgovskih odnošajev. Praška nas obišče 18. aprila, v Praga, 10. aprila. (Tel. >Slov.<) Obisk dvanajstčlanske delegacije praškega občinskega sveta v Jugoslaviji pod vodstvom primator-ja dr. Ваха je bil odgoden na 18. aprila. Delegacija bo obiskala Belgrad, Zagreb in Ljubljano, na povratku pa bo menda obiskala tudi dunajski občinski svet, katerega bo Dunaj even-tuelno pozneje vrnil. 1300 komunistov aretiranih, v London, 10. aprila. (Tel. >Slov.<) V To-kiju so odkrili komunistično zaroto, ki je bila naperjena proti japonskemu cesarju. Aretiranih je bilo 1300 agitatorjev. 11 oseb utonilo, v Milan, 10. aprila. (Tel. >Slov.<) Na Romskem jezeru se je potopil motorni čoln. pri čemur je utonilo 11 oseb. ' v Milan, 10. aprila. (Tel. >Slov.Љ' odhoda se bo določil po vremenskih prilikah. Slovenci v ttcilifi Pričetek kulturnega hoja v Istri? Mi smo vedno poudarjali, da istrskih mogotcev ue žene v boj proti slovanski duhovščini in cerkvi zgolj narodno sovraštvo in maščevalna strast, ampak tudi sovra štvo do katoliške cerkve kot take. Ljudjo kakoi Mrach, De 1'etris, Camus iu Almerigogna so dolgr, prikrivali svoje framasonstvo in se proglašali w »rimske katolike«, dokler se niso popolnoma razgalili. Razpust katoliških organizacij se ne da spraviti več pod firmo ue »slovenskega katolicizma« ne Don Sturzovega popolarstva. Gnsonijevo eirotišče, v katerem se vzga ja okoli 50 otrok, je bilo ustanovljeno že leta 1859. Grof Grisoni je zapustil premoženje, ki se danes ceni ua 5 milijonov lir, v dobrodelne namene. V oporoki je izrecno določil, naj м iz te njegove ustanove vzgajajo revni otroci in sicei v verskem duhu. V smislu ustanovnega pisma s« določa za upravitelja tržaško-koprski škof, ki naj ei izbere svetovalce. Pokojnikova volja se je tudi izvrševala. Ustanovo je upravljal vsakokratni tržaški škof, ki je svoje pravice tudi v polnem izvajal: imenoval je svetovalce in ravnatelja zavoda. Svetovalci imajo le pravico sveta, ne pa glasovanja, ker gre zadnja beseda škofu. Gonja proti slrotišču je sla vzporedno za akcijo proti ostalim katoliškim ustanovam. Fašisti so iskali vsemogoče pretveze: enkrat niso bili računi v redu, drugič so se v sirotišču shajala »popolarska« društva itd. Med tem je izSel odlok puljskega prefekta, s katerim se »upravni odbor« razpusti in imenuje za komisarja neki davčni uradnik v Kopru. O gorostastnosti odloka ni treba izgubljati besed. Že z zgolj legalnega vidika je naravnost absurden. Prefekt razpusti »upravni odbor«, ki sploh ni obstojal, ko ima seveda absolutno pravico ustanove upravljanja škof sam. Na drugi strani se z navadnim dekretom politične oblasti jemlje cerkvi pravica, ki je vendar zajamčena po državnem pravu in ustavi, če notranji minister ne razveljavi tega odloka, postane upravičena domue-va, da stoji Italija na pragu pravega kulturnega boja. Iz poluradnega poročila, ki je bilo objavljeno v listih, je razvidno, da je bil ukrep naperjen tudi proti določenim osebam. V poročilu je namreč rečeno, »da je škof Fogar izrabljal sirotišče v politične namene«. Kako daleč so že prišli istrski glavarji! Od teh ljudi naj potem pričakujemo, da bodo pravični napram revnemu Istranu? Vpisati se je treba. V St. Petru na Krasu je priredilo društvo upokojencev agitacijsko zborovanje za pristop slovenskih vojnih upokojencev. Počasi se bodo morali vpisati v to fašistovsko društvo vsi, sicer riskirajo pokojnino. Nasilno poitalijančevanje imen. V Istri so po-destati menjali ime tudi slovenskim duhovnikom. Ti eo bili pozvani, dn takoj opustijo svoj pravi priimek in rabijo novega. Za reklamo. V Sv. Petru ua Krasu jo padel v železniški vodnjak in utonil deček Edvard Sabec. Kakor vsi šolski otroci, je bil tudi Sabec vpisan v Balillo. Fašisti so organizirali velikanski pogreb, da pokažejo ljudstvu, kaj je Balilla. Udeležili so ee ga šolski otroci, preoblečeni v balilo, iz vse okolice in celo iz Postojne. Krsto je nesla železniška milica. Pogreba so se udeležili tudi vojaški zastopniki, podestat in vee fašjo. Tudi Videm se oglaša. V Vidmu se je vršile demonstrativno predavanji1 o Rimski Dalmaciji?. Predavatelj je dokazal, da je Dalmacija italijanska, in pozval navzoče, naj pomagajo pregnati iz te dežele tuje« katerega vabimo občinstvo. Na sporedu so de-klamacije, petje, orkestralne točke in spevoigra v treh dejanjih »Kovačev študent«. Vstopnina: prostovoljni prispevki. O Mestni magistrat ljubljanski opozarja vse privatne in samoupravne uslužbence, da si po 61. 98 pravilnika za uslužbenski davek, takoj nabavijo v ekspeditu mesbiega magistrata, Mestni trg 27-111 knjižic« za uslužbenski davek, ker jim morajo delodajalci po 1. aprilu vpisati vsa izplačila v to knjižico. O Nesreča s staro vojaško granato pod Golovcem. Dva majhna dečka, stanujoča na Dolenjski cesti, sta se včeraj popoldne ob štirih igrala na Golovcu, tik nad Suhim bajer-jem. Tam sta naletela na staro vojaško granato, ki je napol tičala že v zemlji. Izruvala sta jo iz zemlje in jo odnesla raz hrib v bližino gostilne Cešnovar, kjer kopljejo vojaki jarok za novi telefonski vod. Dečka sla izročila granato prvemu vojaku, na katerega sta naletela. Vojak je vrgel granato v jarek in se zanjo ni več zmenil. Opazil pa jo jo kmalu zatem re-krut Obred Nešič, vojak 40. pešpolka, doma iz Dalmacije. Ta je pričel ogledovati granato in z njo delati razne eksperimente, dokler nI eksplodirala. Granata je odtrgala vojaku štiri prate na desni roki in mu raztrgala vso dlan ter mu prizadejala tudi dve težji rani na stegnu. Vojaka so za silo obvezali na dolenjski stražnici, dokler ni prišel ponj vojaški avto, ki ga je odpeljal v bolnic«. Vojak je težko poškodovan in obetoji nevarnost, da mu bodo morali amputirati desno roko. 0 Samoumor v Tomačevem. Na velikonočno nedeljo zvečer se je pojavil v vasi To-mačevo pri Ljubljani čuden neznanec. Raztrgan in kuštrav je zgledal kot deseti brat iz narodne pravljice in tudi njegovo vedenje je biilo temu podobno. Nekaj časa je hodil z malomarnimi kretnjami po vasi, ne zmeneč se za lajanje psov in za dež, ki je tedaj rosil z nefba, končno pa je krenil v gostilno pri Gorjancu, kjer si je za zadnje dinarje kupil nekaj cigaret. Že v gostilni sami je vzbudil po svojem zmedenem pogledu pozornost. Neznanec je nato izginil v grmičevje ob Savi, kjer se je obesil s pasom na borovec. Še toplega so ga kmalu zatem sneli mrtvega z drevesa neki delavci, ki so slučajno prišli tam mimo. Neznanec ni imel pri sebi ničesar in niso mogli ugotoviti njegove identitete. Posebna komisija orožniške postaje in policije je nato potom prstnih odtisov ugotovila, da je samomorilec identičen z 31 letnim, brezposelnim delavcem Jakobom Zaplotnikom, rojenim v vasi Tupa-liče pri Kranju in pristojnim v Šenčur. Vzrok njegovega samoumora je najbrže beda. 0 Specijalna trgovina dunajskih bluz, krasne kasha-obleke, Kristofič-Bučar. •>: i .ii Sleparije izsellsniškesa agenta Zadnje mesece in že pozimi so našo oblasti opazile, da polni listi mnogih bosanskih delavcev, ki so potovali v inozemstvo, večinoma v Francijo, pa tudi v Belgijo, Nizozemsko in v Luksenburg, niso povsem v redu. Zlasti se je pogosto dogajalo, da niso bili pravilno izstavljeni tranzitni vizumi. V Francijo in v Belgijo tuji delavci sploh ne smejo potovati radi zaslužka, ako nimajo od tamkajšnjih ministrstev za javna dela potrdila, da imajo delovno pogodbe in da jim je zagotovljeno delo pri tamkajšnjih podjetjih. Ce delavci teh potrdil nimajo, jim konzulati ne sinejo izstaviti vizumov. Kljub tem pravilom pa so bosanski delavci ponovno prihajali v Belgijo in v Francijo, kjer so bili prepuščeni breepoeelnoeti in so jih morale tamkajšnje oblasti vrniti s prisilnim odgonom v domovino. Vse to je »budilo pozornost inozemskih in tudi naših oblasti. Tak transport bosanskih delavcev, 54 po številu, .je bil namenjen skozi Ljubljano tudi dne 6. t. m., toda vmee je posegla ljubljanska policija, ki je odkrila, da je transport vodil neki Ivan D jop i?, 301etni bivši preddelnvec, doma iz okraja Livno v Bosni. Djopič je sam dalj časa delal v Belgiji, kasneje pa se je spravil na bolj dobičkanosen posel — na tihotapljenje delavcev v Francijo in Belgijo. Za bosanske delavce je proti mastni nagradi seveda — pogosto nadlegoval francoske konzulate v naši državi za vizume, največ vizumov pa si je preskrbel na proti-poetaven, sleparski način. Seznanil se je s slugo francoskega konzulata v Ljubljani, z devetnajstlet-nim Francetom P. in gn dolgo prigovarjal v evoje mahtnacije. Sluga se je končno udal in ukradel na konzulatu štampiljko. S to štnmpiljko sta oba po svoji mili volji fabricrala tranzitne vizume, kolikor sta jih le hotela. Pristojbino 30 Din, kot jc od vsakega vizuma predpisana, je kasiral kar sluga sam, dočim se je Djopič že drugače odškodoval za svoj sleparski trmi, namreč da je revnim in lačnim bosanskim delavcem izžel iz žepov njihove zadn je pare kot svoj honorar za »posredovanje« pri francoskem konzulatu. Besedili in podpise na potnih Ustih je Dapravil D jopič sam, sluga pa ga .je opremil s štampiljko. Na ta način sta ponaredila zadnje mesece najmanj 300 vizumov. Franc P. .je bil uslužben pri francoskem konzulatu od konca meseca oktobra lanskega leta dalje. Ubogi bosanski delavci, ki so prišli f Francijo s tranzitnim vizumom, so morali v Franciji gledati, da so med vožnjo skrivaj kje izstopili. Seveda so jih francoske oblasti kmalu dobile in jih izgnale nazaj v domovino. Reveži so bili opeharjeni za vse. Oba, Djopič in sluga Franc P. sta bila aretirana in Izročena radi hudodelstva goljufijo in ponarejanja uradnih listin sodišču. Djopič se pa premeteno izgovarja. Pravi, da je smatral slugo P. za visokega uradnika francoskega konzulata in da je bil prepričan, da je vse v redu in da je P. imel pravico izstavljati vizume in pobirati pristojbine. Sluga P. pa pravi, da se ni mogel dalje braniti Djo-plčevemu prigovarjanju, tako. da je končno ukradel štampiljko in se spustil v te sleparije. Mdffboj □ Koncert, ki ga prirede »Die Wiener Sangerknabenc, se vrši drevi oh 20. uri v Uni-onovi dvorani. Kdor .si želi razvedrila, naj po-seti koncert društva, ki je na svojih turnejah po Švici in Avstriji dobilo najboljše ocene. Vstopnice se dobijo v predprodaji pri Zlati Brišnik in Jos. Httfer in zvečer pri blagajni. □ Slovensko trgovsko društvo .Maribor ima svoj letošnji redni občni zbor 14. t. tn. ob pol 20 v restavracijskem lokalu Narodnega doma z običajnim dnevnim redom. □ Umrla ]e 87 letna gospa Angela Најпу, soproga trgovca na Aleksandrovi cesti nasproti glavnemu kolodvoru. Pogreb bo danes ob treh popoldne na Pobrežju. □ Novi avtobus-Skropiluik. Mestna občina že ima moderni Kruppov avtobus-škropilnik, ki se da uporabljati na prav enostaven na Sin kot škropilnik, brizgalna za slučaj požara, za napravo gazi v zimskem času in za prevoz gramoza. Ker je er avtobus škropilnik premalo, je naročila mestna občina od tvrdke Krupp še enega, ki bo enako opremljen kakor prvi. □ Likvidacija podružnice Jadranske banke. Likvidacijo podružnice Jadranske banke v Scherbaumovi hiši na Grajskem trgu je prevzela Zadružna gospodarska banka. □ IV. velika dobrodelna tombola. Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev sporoča cenjenemu občinstvu, da se tombol a radi tehničnih ovir preloži na nedeljo, dne 22. aprila t. 1. □ Vlom. V noči od ponedeljka na torek je bilo vlomljeno v prostore trgovine Renčelj na Pobrežju. Uzmovičem se je tokrat posrečilo priti do zaželjenega plena. Vlomilci so poskušali pri Renčlju pred kakim dobrim mesecem, a jim je prvič spodletelo. Celje REDNA 8EJA CELJSKEGA MESTNEGA OBČINSKEGA SVETA. (Nadaljevanje.) G. župan je nato poročal o vlogi Društva hišnih posestnikov za Celje in okolico, v kateri hišni posestniki protestirajo proti določbi fin. zak., glasom katere bi morale občine prispevati za vzdrževanje policijskega aparata. Društvo smatra, da je tak obširen policijski aparat, kot ga imamo sedaj, nepotreben. K poročilu župana se je eeveda oglasil prof. Mravljak, ki je protestiral, da se v marcu ni vršila občinska seja in da se ob času, ko bi se morala začeti seja plenuma, vrše šo seje odsekov. S stvarnim županovim in podžupanov im pojasnilom ee seveda ni zadovoljil. Sicer je sam rekel, da protestira zato, ker se je svoj čas enak »lučaj izrabljal proti demokratom. Za finančno-gospodarski odsek je poročal g. dr. Vrečko: Pri razpravljanju o zidanj u stanovaj-ake hiše >pri kroni < ee je ugotovilo, da bi bilo treba zazidat^ celo fronto od >krone; do stolpa, v katerem se nahaja oder gledališča. S tem bi se obenem reguliral Vrazov trg. Sprejme so predlog odseka, da naj se prepusti finančnemu odseku, da isti po potrebi razpiše javni natečaj za izdelavo tozadevnih načrtov in da določi primerne nagrade. Dalje prečita referent odlok socialnega ministrstvo, s katerim prejme mestna občina skupno z okoliško Din 500.000.— brezobrestnega posojila v svrho gradnje delavskih hišic. Vršila se je skupna seja z zastopniki okoliške občine, na kateri ec jo sklenilo: Brezobrestno posojilo po pol milijona dinarjev se najame. V smislu pogojev za to posojilo se najame enako visoko posojilo v isto svrho pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani. Za gradnjo se osvoji tip hišic po načrtu, ki ga je izvršil mestni stavbni urad in ki se bistvemo ne razločuje od zamisli arh. Vurnika t j. zidali 9e bosta dve in dve hišici skupaj. Za vsako hišico ee določi 600 kvadr. metrov zemljišča. Celotni načrt se izvede samo, če Cfublfansko gledališče DRAMA. Začetek ob 8 ivcčer. Sreda, 11. aprila: MLADOST. Red C. Četrtek, 12. aprila: ROKA PRAVICE. Premijera. Premijerski abonma. Petek, 13. aprila: MEDEA. Red I). Sobota, 14. aprila: DANES BOMO TIC1. Izven. Ljudske cene. Nedelja, 15. aprila ob 10. uri dopoldne: I. N. R. I. Znižane cene. Ob 16. uri: I. N. R. I. Znižano cene. OPERA. Začetek ob pol 8 »večer. Sreda, 11. aprila: BALETNI VEČER. Red B. Četrtek, 12. aprila: Zaprto. (Generalna vaja.) Petek, 13. aprila: LADY X. Red A. .Sobota, 14. aprila: MIGNON. Premijera. Red D. Nedelja, 15. aprila ob pol 20. url zvečer: LADY X. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Mariborsko gledališče Sreda, 11. aprila ob 20. uri: URH, GROF CELJSKI. Ab. B. Kuponi. Četrtek, 12. aprila ob '20. uri: KREUTZERJEVA SONATA. Ab. D. Kuponi. Radio Sreda, 11. aprila. Zagreb: 20.25 Operetni večer. — Bredau: 20.15 Kvarteti za flavto. — Barcelona: 23.40 Koncert. •— Leipzig: 20.16 Moderna nemška komorna glasba. — Stuttgart: 20 »Ciganska ljubezen«, ro-rnant ODereta v 3 dej. (Lehar). — Bern: 20 Pre- minieter odobri načrt mestne in okoliške občine, kakor ga U dve predlagata. — Na predmetni skupni seji eo «e ugotovili tudi poooiL, pod katerimi bo lahko postal delavec lastnik bilke. Med drugim je važen pogoj, da mora dotičirik plačati 20 odstotkov takoj ob sklepanju pogodbe. Živahno debato je izzvalo vprašanje podpore gladujočim v Bosni in Hercegovini, katero zahtevajo demokrati z nujnim predlogom, prečitanim že na zadnji seji Finančni referent ugotovi, da za tako podporo v mestnem proračunu ni nobenega kritja in da so radi tega predlogu demokratskih občin, odbornikov ne moro ugoditi. — Prvi se je zavzel za demokratski predlog g. Komavli, ki se boji, kaj da bo k temu rekla javnost. Dr. Ogrizek stvarno pojasni zadevo in omenja, da je vendar država dala za gladujoče 150 milijonov in da dobi iz teh milijonov celo Slovenija evoj delež. Ob taki svoti se naših 10.000 Din »ploh ne pozna. V ostalem imamo gladujočih dovolj doma. Saj bi morali samo za dostojno preskrbo mestnih re-vežev imeti še kakih 200.000 Din. Dr. Kalan smatra dr. Ogrizekovo mišljenje za ozkosrčno6t. Pravi, da pri nas ni gladujočih, temveč je le pomanjkanje hrane,, med čeimer je seveda »ogromna« razlika Pravi, da naj se da podpora, čeprav ni kritja. — Reterent dr. Vrečko omenja izjavo mostarakega velikega župana, da se namreč bedno stanje v Bosni in Hercegovini izrablja v demagoške politične svrhe. Demokratski obč. očetje postajajo nervozni. Referent: Mi se hočemo držati meja proračuna in ne, kakor doslej, da so se proračunske postavke prekoračevale. — Ta izjava piči dr. Hrašovca, ki pravi, da za to ni dokazov. — Komavli pridno sekund ira demokratom, razlaga razliko med gladom in paeivno pokrajino ter refe-rira o svojih ugotovitvah iz borze dela. Po živahni in napeti debati je bil predlog odseka sprejet. Dr. Hrašovec iszove nato živahno debato s vprašanjem odpovedi stanovanja demokratskemu tajniku Dragu Zabkarju, ki stanuje v mestni hiši »Na okopih« in razpolaga s 5 sobami. Občina je odpovedala stanovanje Zabkarju iz razloga, kor sama rabi stanovanje za svoje uslužbence. Dr. Hrašovec trdi, da se je odpovedalo iz političnih razlogov in da je občina prva, ki deložira stranke. Ko je podžupan dr. Ogrizek izrazil svoje začudenje nad veliko vnemo, s katero ee demokrati stavljajo v brambo g. Zabkarja, ko je vendar odpovedano tudi drugim, se je dr. Hrašovec povspel do trditve: »Mi bi se zavzeli za vsakogar brez razlike strank.« S posebno vnemo se je zavzel za Žabkarja socialist Komavli. Osebno je napadel g. Janiča, češ da naj ne mrmra. Dr. Hrašovec je koncem debate o tem za celjsko mesto po njih mnenju menda strašansko važnem vprašanju zapretil večini z najskrajnejšimi posledicami, nakar je večina odobrila odpoved stanovanja g. Žabkarja in s tem zavrnile predlog opozicije ozir. soc. Komavlija. Izid glasovanja v vprašanju Žabkarjevega stanovanja je bil za demokratske mestne očete do-voljni razlog, da zapuste sejo in s tom povzročijo nesklepčnost. Dr. Hraovec je pred odhodom podal izjavo, v kateri trdi, da večina daje vsakemu predlogu, ki izhaja iz demokratskih vrst značaj stran-karstva m noče verjeti, da hočejo demokrati mestu dobro. Po odhodu demokratov je soc. obč. svetnik Komavli zahteval, da so ugotovi kvorum. Ker res ni bil občinski svet več sklepčen, je g. župan sejo zaključil In želel obč. svetnikom veselo Velikonoč. Dopisi Novo mosto Cerkveni ibor frančiškanske župnije v Ljubljani priredi na belo nedeljo, dne 15. aprila 1928 v frančiškanski cerkvi v Novem mestu pod vodstvom P. Hugolina Sattnerja cerkveni koncert. Ob 11. uri dop. slovesna sv. mola, pri kateri se poje v stoletni spomin Schubertove smrti njegova G-dur maša za soli, zbor in orkester. Graduale, Gries- nos iz bernske opere; 21 koncert. — Katovice: 20.30 Redni večerni koncert; 22.30 Koncert solo točk, med drugim arije iz oper. — Frankfnrt: 20.15 ■»Ciganska ljubezen«, opereta (Lehar). — Rim: 21 Prenos iz opere. — Langenberg: 20.30 Predavanje o jezikih in glasbi posameznih narodov. — Berliu: 21 Klavirski kvarteti; 22.30—0.30 Plesna godba. — Daventry: 22 Lahka orkestralna glasba. — Dunaj: 20.30 Slavnostni večer v spomin Gorkemu. Recitacije njegovih del; 21.30 Poljuden koncert. — Milan: 21 Lahka glasba. — Miinchen: 20 Valčki velikih mojstrov; 21.15 Koncert. Prireditve in društvene vesti Rokodelski doto. Danes zvečer je vaja tambu-raškega zbora, jutri v četrtek pa je vaja pevskega zbora. Pričetek je obakrat točno ob 8 zvečer. Tudi novi pevci in tamburaši so nam dobrodošli. Vaja orkestralnega društve 01. M. v sredo odpade. Prihodnja vaja je v petek 13. t. in. za vse obvezna. Cerkveni vestnik DralovUina sv. Rešnjega Telesa bo imela svojo mesečno pobožuost jutri v uršulinski cerkvi. Ob 5 zjutraj bo prva sv. maša, ob pol 6 pridiga in ob 6 sv. maša z blagoslovom za žive ln rajne ude bratovščine. Vabimo častilce sv. Rošnjega Telesa, da se v obilnem številu udeleže evharistično po-božnosti. Mesečna rekolekcija za gg. duhovnike bo v Domu jutri, 12. I. m. ob 3 popoldne. — Vodstvo Doma. Polzrvedovanfa Naiel se je sveženj ključev v parku .-Zvezda«.. Dobi so v trgovini lv. Bocatai. Koneresni tra 19. bacher; Ofertorij »Terra tremuiU, Greitb. № zadnjem evangeliju: Marija do zmage, slovenska Marv j lila pesem. Točno ob 3. popoldne koncert. — Vstopnina: Sedeži I. razreda po 20 Din, II. po 15, III. po 10 Din. Stojišča 5 Din, za dijako 3 Din. Kamnik Vinr.eneijeta konferenca je na velikonočne nedeljo kakor običajno tudi letos v Kamniškem domu obdarovala nad 50 ubožcev in družin s pirhi, t. j. z mrzlimi joetvinaini, katero so darovali mestni dobrotniki. — Odbor Vincencijeve konference se v imenu obdarovanih ubožcev blagim darovalcem prav prisrčno zahvaljuje. Izlet kmetijsko-nadaljevalne inle na Grm. 3. in 4. aprila je priredila kmetijsko-nadaljevalna šola v Kamniku za zaključek I. letnika poučni iir let na kmetijsko šolo na Grmu. Pod vodstvom g. nadučitelja Primožiča, okr. šol. nadz. Lukežiča in okr. ekonoma Marinčka se ie izleta udeležilo 30 rednih gojencev. Na Grmu je udeležence gostoljubno sprejel ravnatelj g. inž. Podgomik ter jim ia s sodelovanjem celotnega učiteljskega zbora razkazal drevesnico, sadovnjak, vrt, hleve, polje itd. Najbolj je udeležence zanimala ensilačna naprava. Ogledali so si tudi gospodinjsko šolo v Šmiholu in Žefrančkovo posestvo v Gotni vasi. Nekateri so si nabavili razne cepiče, drugi jajca za valenje priznanih Štajerk. — Na povratku si je ekskurzija ogledala Združene mlekarne. — Udeleženci so bili z izletom zelo zadovoljni tei' so odnesli najboljše utise, ki jih bodo bodrili k nadaljnjemu napredku. Vsem pa, ki so omogočili s svojo naklonjenostjo to ekskurzijo kakor tudi vodstvom vseh omenjenih zavodov in njihovim nastavljencem, se udeleženci najlepše zahvaljujejo Vrhnika Aretacija. Na veliki petek je bil aretiran ne« ki komunist radi prestopka po S 128 kaz. zak. V vodo je padla ženica F. Križaj ori brvi na dvorišču lesnega trgovca Mih. Tomšiča Ljudje, ki so se vračali iz cerkve so vso premočeno potegnili iz vode. Ker je to Se tretji slučaj, je skrajni čas, da se brv ogradi. Nogo si je zlomi/ pri postavljanju strešnih tramov na omrežni žagi »Globue< delavec Lovro Žnidaršič. Prepeljali so ga v bolnišnico. Velikopotezni tatvini desk in plohov iz skladišča pri kolodvoru je prišlo na sled tukajšnje orožništvo. Preiskava ie v teku. Tržič Izborno so se odrezali godbeniki naše nov« društvene godbe, ki so pri vstajenalu procesiji prvii nastopili. Oni nasprotniki vsakega našega pokreta, ki so o godbi še tudi v zadnjem času izrekali le škodoželjno in zaničevalno besedo, so ob ubranih zvokih kar ostrmeli in utihnili. Vsa čast godbe-nemu kapelniku, našemu vrlemu Rudolfu Ahačiču in njegovim discipliniranim godbenikom! — Imel: bodo naši godbeniki tudi preprosto-značilno obleko Gorenjski klobuk s krivcem in športni suknjič i več gumbi, to v glavnem uniforma. Z značilnimi Idobuki so že prvič nastopili. Obleka bo nekaj do-močega in posamezne stvari bodo fantje nosili lahko tudi sicer, kar je vsekakor praktično. Nageljnov vrt bi laliko imenovali naš letošnji božji grob. Naše vrle gospe iu gospodične so oskrbele skoraj za dva tisoč dinarjev nageljnov, ki so dehteli v božjem grobu in sedaj krasijo naš mogočni veliki oltar v župni cerkvi Trbovlje :>Razbojnikita krasna Schillerjeva drama se vprizori v nedeljo popoldne ob 4 v Društvenem domu. — Vstopnice se dobe v obeh kon-zumih. Stanovanjska akcija. Vse, ki bi si radi sezidali lastna stanovanja, vabimo na tozadeven razgovor v Društveni dom v četrtek pop. ob 5. Brežice ob Savi Občinske volitve. Pretekli četrtek, dne 5. apr. je bilo pred poslopjem okrajnega glavarstva že navsezgodaj jako živahno. Bil je namreč prvi dan za vlaganje kandidatnih list za občinske volitve, ki se bodo vršile v celem brežiškem političn. okraju, dne 6. in 13. majnika. Tekom dneva je bilo vloženih okrog 50 list; prva pa qe bila vložena kandidatna lista SLS za mesto Brežice. Torej bo naša skrinjica prva! Predavanje o sorijalnoni zavarovanju. V nedeljo, dne 15. aprila ob !). dopoldne bo priredil Okr. urad za zavarovanje delavcev v risalnici meščanske šole predavanje o socijalnem zavarovanju in slpošni lilgijeni. Predavanje bodo pojasnjevale številne slike. Vstopnine ni. Prosimo vse delodajalce, da svoje uslužbence in delavce, opozore na to koristno predavanje! Osebne spremembo v brežiški bolnici. Oblasi-ni odbor je s i. aprilom razrešil dosedanjega upravitelja g. Žgajnerja ter je poveril upravitoljake posle g. Janezu Grobeljšku. Ker je uradniški pripravnik g. J. Benkoč vsled bolezni poda! ostavko, je bil na njegovo mesto imenovan g. Niko Zupančič. Šport SK Ilirija, nogometna sekcija. — V I i očem tednu trenira L moštvo v četrtek in petek ob 17.30 iu to ob vsakem vremenu; rezerva trenira danes, v sredo ob 17.30 na dva gola z SK Reko; prihodnji trening rezervno in juniorske skupine se vrši v petek ob 17. V četrtek ob 16.30 strogo obvezen sestanek rezervnega moštva v klubski sobi v »Evro-pk. Igralce so opozarja na objavo v članski knjigi in v garderobi. — Načelstvo. ŽENSKI ŠPORTNI KONGRES V VARŠAVI. 14. in 15. t. m. se vrši v Varšavi kongres za ežnski šport. Obseg je velik, predavanja so sledeča: 1. Gdčna Reiclier: Znanstveni temelji telesne vzgoje; 2. ista ali dr. Dubovsky: Medicinsko nadzorstvo v športu; 3. gospa Domoslavska: Ženske in atletske tekme; 4. gdčna Muszal, Organizacija ženskega športa; 5. polkovnik Sikovski: Izvežba predtelovadkinj; 6. gospa Prazniovska: Šport in vzgoja značaja; 7. polkovnik Ozmolski: Propaganda ženskega športa; 8. gospa Olszevvska, Melode ženske gimnastike. Veliko bo tudi praktičnega proizvajanja. IZ AMSTERDAMA. Že ej prodanih za 155.000 holandskih goldinarjev vstopnic. Najbolj silijo ljudje na častno tri-huno in njene stranske vrste. Ni čudno. Iz Amerike so v enem samem dnevu naročili 1000 sedežev, iz Norveške isti dan 2160, iz ftvadske 600. Nemčija je kupila doslej že 20.000 vstopnic. Med športnimi panognmi je največje zanimanje za lahko atletiko, za plavanje in za konjske dirke. Inozemstvo se zanima najbolj za glavni del prireditev, ki bo v juliju in avgustu. Za prvi del (hockey itd.), ki bo vršil prej, je prodanih šele 2400 vstopnic, od teh 95 odstot. v liolandski sami. Umljivo; kdo pn bn tri mesece v Amsterdamu! Doslej je prišlo 16.000 vprašanj za stanovanja. Več mostov ob cestah, vo-dečili do stadiona, so razširili. Napravili so park za 4000 avtomobilov. 5. avgusta bodo priredili v starem stadionu slovesnost pri kateri bo sodelovala 5000 osah. Po lanskem dobitku Din 300.000 - je pri zadnjem žrebanju že zopet zadela srečka državne razredne loterije premijo iin бо.ооо'- ki je bila kupljena pri Zadružni gospodarski banki. e. d. -v Ljubljani. nasprotnikov imamo tam med raznimi drugimi strokami državne službe. Toda' reči so mora, da naše razmere tam doli zelo malo poznajo, da še danes v 10. letu ujedinjenja ne poznajo važnosti finančne kontrole in da končno ne vedo, da je ta služba zelo naporna in mnogokrat tudi smrtno nevarna. Le gg. poslancem SLS. predvsem pa gospodu Puše-njaku bodi na tem mestu izrečena prisrčna zahvala, kajti po njegovem prizadevanju se je lo težko določbo omililo vsaj toliko, da se 12 urna služba ne uzakoni, pač pa 10 urna. *Zdravstveno-vzgojni kongres v Leipzigu. V dneh 11.—15. aprila se vrši v Lepzigu 4. zdravstveno-vzgojni kongres društva aa zdravstveno pedagogiko. Iz programa je razvidno, da se društvo resno bavi z izsleditvijo vseh mogočih pridobitev, da se odpomore bednim otrokom, ki jih je narava bodisi telesno, bodisi duševno zanemarila. En dan je določen za ogled velikega internata v Chemnitz-Altendorfu, ki je najbolje organizirana naprava te vrste v Nemčiji. V zvezi s kongresom so tudi še ekskurzije po raznih socialnih napravah mesta in okolice. Ljubljana ima že svojo pomožno šolo, ni pa še poskrbljeno za pode-, želsko deco v tem oziru. Upati je, da bo oblastni odbor, ld je sprejel že obstoječe socialne naprave v svoje področje, tudi za tovrstno deoo pokazal odprto srce. * Smrtna kosa. Dne 6. t. m. je umrla v št. Petru na Medv. selu gospa Marija Kregar, mati gdč. učiteljico Minke Kregar na Ponikvi ter g. učitelja Toneta Kregarja v Šmarju pri Jelšah. * XXVII. redni občni zbor »Trgovskega društva Merkur za Slovenijo v Ljubljani« se vrši v sredo, dne 18. aprila 1928, ob pol 8 zvečer v posvetovalnici »Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani«, Beethovnova ulica 10 (pritličje desno). Dnevni red: 1. nagovor predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. poročilo preglednikov računov; 5. volitev odbora; 6. določitev članarine za leto 1928; 7. samostojni predlogi in raznoterosti. Samostojne predloge je naznaniti 5 dni pred občnim zborom pismeno društvenemu predsedstvu. — Odbor Trgovskega društva »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani. 3115 :k Telefonski imenik. Poštno ministrstvo je izdalo v eni knjigi telefonski imenik za področje ljubljanske in zagrebške poštne direkcije. Imenik se prodaja po 25 d i n a r j e v pri javnih telefonskih govorilnicah vseh večjih pošt v Sloveniji. Kjer se ne prodaja, se lahko naroči s posredovanjem pošte doiičnega kraja. Ako bi kdo hotel imeti telefonski imenik za področje kake drugo poštno direkcije, naj se obrne naravnost ali pa tudi s posredovanjem svoje pošte na poštno direkcijo v Ljubljani. ■k Otvoritev telefonske centrale v Sent Vidu pri Stični. Dne 1. aprila t. 1. je bila pri pošti Šent Vid pri Stični otvorjena telefonska centrala. * Dvodnevni sadjarski tečaj na kmetijski šoli na Grmu se vrši dne 17. in 18. aprila t. 1. Tečaja, na katerem bodo teoretični nauki združeni s praktičnim izvrševanjem raznih opravil pri sadnem drevju, se more udeležiti do 30 udeležencev. Zavod nudi vsem obiskovalcem tečaja brezplačno prenočišče in onim, ki se izkažejo s potrdilom županstva, da niso premožni, tudi brezplačno hrano. Prijaviti se je najpozneje do 15. aprila pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu, p. Novo mesto. Vsi prosilci bodo o sprejemu v tečaj obveščeni. -k Rop pri belem dnevu se }e izvršil v torek, 3. aprila, v župnišču v Harijah pri Ilirski Bistrici. Kurata in znanega pisatelja Ivana Baloha sta napadla neki mesar in neki sluga. Vzela sta kuratu zlato verižico in uro. Denarja po žepih nista dobila. Ker s«» je napadeni branil, se je verižica raztrgala in je bil g. kurat pri tem na obeh rokah občutno ranjen. •k Velika tatvina v župni cerkvi na Bledu. Dne 1. aprila je bilo v župni cerkvi ukradenih 9 oltarnifc prtov (med temi so bili trije posebne umetnine, eden je bil celo svilnat), tri lepa, plišasta pregrinjala za pregrinjanje klopi ob narodnih praznikih in večjih slovesnostih, obleka za ministrante in več cerkvenega perila. Omenjenega dne so dekleta videla ob poldveh popoldne nekega tujca, ki je nosil velik zavitek, priti iz zakristije. Svarimo pred nakupom. Kdor bi o tem kaj vedel, prosimo, da naznani župnemu uradu ali orožni-Stvu na Bledu. •kr Zgodaj zrela. Komaj štirinajstletna Mici J. v Kamniku je najstarejši otrok dveh zakoncev, ki živita ločeno in se mali sama briga za vzgojo in preskrbo njeno ter dveh mlajših otrok. Da bi si odpomogla, je mati dala dekle v službo, ki pa gospodični nikakor ni ugajala in si je prebirala ter menjavala, kadar se ji je zdelo. In iz vsake službe je prinesla domov kake svilene nogavice ali kaj podobnega, češ, da so ji gospa dali. Toda prekmalu se je Izkazalo, da so gospe navadno niso tako darežljive, marveč, da si dekle rado samo kaj izbere in poišče ter vzame seboj, ne da bi povprašalo. Ce pa v hiši ni bilo mogoče česa speljati, je pa šla kratko v trgovino, kjer je njena tedanja gospodinja kupovala, pa je kar na njen račun vzela. Na veliko soboto pa jo je goljufalo, ko si je menila oskrbeti malo lepše obleke na tuje stroške. Pri nekem gostilničarju na Grabnu, kjer je zadnje čase služIla, si je prisvojila par novih čevljev in nekaj denarja. Z denarjem si je kupila svileno jopico m klobuk. Gostilničar je takoj ovadil letico žendarmeiiii, ki ie sla preveianko lokat na dom, kamor se je bila zatekla. Toda gnezdo je bilo prazno, tička je ie zletela, menda v Domžale k sorodnikom. Res je na Veliko nedeljo zjutraj prišla k svojim zuancein, ki so jo lepo sprejeli, nato pa se je poslovila, ko so domači odšli v cerkev, češ da gre na vlak. Ali komaj so se domači vrnili iz cerkve, so videli, ' da je bilo v hišo vlomljeno in da jim je precej blaga izginilo, ki ga je ljubezniva sorod-nica vrela seboj v culi, potem ko se je vrnila in vlomila v hišo. Brž so zadevo prijavili dom-I žalskim orožnikom. Ti iščejo zdaj skupno s kamniškimi mlado skvarjenko, a je ne morejo dobiti. Skriva se kje v Kamniku ali okolici. Dekle je srednje veliko, za svoja leta zelo razvito ter silno predrzno. Tudi nravno je vzlic i še skoraj otroškim letom skvarjeno ter se je vedno rado vrtelo okrog fantov. Mati je vsa obupana, žalostne praznike je imela. Bržkone pa ne bodo samo zgoraj našteti grehi pripeljali dekle v zapor, ampak se jim bodo pridružili še drugi, tem podobni, ki bodo kazen I še povečali. Slučaj sam pa je živa slika današnjih razrvanih razmer in naj bo svarilen zgled starišem, da otrokom, posebno pa do-; raščajočim deklicam, posvečajo vso pažnjo. * 10.000 češkoslovaških kron nagrade 1 dobi, kdor bi izsledil 27 letno Schustek Elfri-do, katera je bila vzgojiteljica v Košicah na Češkem in je v noči na 1. marec s sedmimi streli ubila mlinarja Diener Arpada iz Trebi-šov pri Košicah. Po izvršenem dejanju je zbežala v inozemstvo. •k Pri astmi in boleznih srca, bolečinah v prsih, pljučnih boleznih, škrofulozi in rahi-tisu, povečanju zaščitne žleze, tvorbi golše je izborno pomožno sredstvo odvajanje na j črevo, kar se doseže z uporabo naravne >Franz-Josef«-grenčice. Kliniki svetovnega i slovesa so opazili pri jetičnih, da so s »Franz-Josef«-vodo izginila zaprtja, ki se po-' kažejo v začetku bolezni, ne da bi se bila j pojavila pričakovana diareja. Dobiva se v i lekarnah, drogerijah in specerij. trgovinah. ■k Sadno drevje: pritlikave marelice, črešnje, jabolka, Prunus triloba. lepotično grmičje, divjo trto, vrtnice plezalke, nizke in visokodebelne, nudim za spomladansko saditev. Naprava in negovanje privatnih vrtov. Anton Ferant, trgovski vrtnar in drevesničar, Ljubliana, Ambrožev trg 3. -k Kmetijska Sola na Grmu sprejme s 1. majem 1928 gospodarske praklikanle (vajence) v šestmesečni tečai. Ti vajenci imajo dnevno po 2 uri pouka v šoli, ostali čas se uporabljajo pri vseh delih na šolskem posestvu; na zavodu dobivajo vso csk'-N> brezolačno in sicer v istem obsegu kot redni učenci. Tečaj je priprava za vstop v redno šolo. I/, tega razloga se opozarjajo kmetski gospodarji, ki žele poslati svoje sinove v kmetijsko šolo na Grm, da v redno šolo, ki se prične v začetku novembra 1928, ne bo sprejet noben prosilec, ki ni dovršil vsaj 3 razredov osnovne šole. če ni prej dovršil tega tečaja za gospodarske vajence. Poleg tega pa imajo gospodarski vajenci prednost pri > sprejemu v redno šolo v šol. letu 1928-29 pred vsemi dragimi prosilci in sicer na brezplačna mesta v celoletni šoli, ker se v prihodnjem šolskem letu vrši pouk le v celoletni šoli in v II. tečaju ziinske šole. Pogoji sprejema v tečaj so: 1. starost najmanj 16 let; 2. dovršena osnovna šola (četudi le eno ali dvorazredna); 3. telesna in duševna sposobnost. — Prošnjam, kolkovaniin s 5 in 20 Din, je priložiti krs'ni list, domovnica, zadnje izpričevalo in zdravniško izpričevalo ter jih poslati najpozneje do 22. aprila 1928 ravnateljstvu kmetjske šole na Grmu, pošta Novo mesto. Sprejem se naznani pismeno. — Vsa še potrebna pojasnila daje ravnateljstvo. Katere bolezni na'deio svoi Isk v zdravj'lšču Rr-g. Slatina? To vprašanje utegne zanimati marsikakega bolnika. Mnogokrat se zgodi, da pride bolnik semkaj v naše zdravilišče, ne da bi se bil poprej informiral, jeli je naše zdravilišče za njegovo bolezen prikladno ali ne Koliko stroškov bi si tak bolnik prihranil, ako bi bil poprej vprašal svojega zdravnika, ki bi mu bil takoj dal potrebna navodila, za koje zdravilišče naj se odloči. Najbolj čudno je dejstvo, da ljudje iz najbližje bližine ne poznajo Rogaške Slatine. Koliko Mariborčanov in Celjanov poznam, ki še nikdar niso bili tukaj, medtem ko zaznamuje naše zdravilišče nešteto gostov iz vseh mogočih delov sveta. Je pač to stara znana stvar! Poznal sem stare Tržačane, ki še nikdar niso bili na Opčiimh in pred kratkim sem čital, da je nešteto Parižanov, ki sc nikdar niso bili na Etflovem stolpu v Parizu. Tako je tudi z našimi ljudmi. — Kako mučno je za vsakega Slovenca, nko ne more dati tujcu nobenih točnih podalkov o svoji najbližji domovini, ker je ne pozno. Za bolnika so velikega pomena razni momenti, ki pridejo v poštev za zdravljenje njegove bolezni. Tako moramo vzeti v obzir pri izberi zdravilišča tudi ldimatične odnošaje. Rogaška Slatina je obkoljena z bujnimi gozdovi, ki dajejo gostom prijetno hladno senco v letnih mesecih, niso pa v korist tuberkuloznim pacljentom, ki zahtevajo suhi gorski zrak. Ravno tnko se ne bo počutil tukaj dobro astmatičar, ker ne prenese niti najmanjše vlage. Iz tega je že razvidno, da Rogaška Slatina ne koristi ljudem, ki eo bolni na pljučih, pa bodisi da bolehajo na jetiki ali astmi, bronhljalneui katarju ali pa na naduhi. Vsi taki bolniki rabijo suhi gorski zrak v prijetnih solnčnih višinah, medtem ko leži Rogaška Slatina le 227 m nad morjem. Rogaška Slatina je reprezentantinja alkalično-salinsko-zemeljskih vrelcev, kakor jih najdemo le redko kje v Evropi. Ti vrelci vsebujejo najboljše sestavine za zdravljenje bolezni trebušnih organov. Sestavine, od kojih omenjam najvažnejše, so predvsem kalcij iti magnezij. Uporabljamo jih učinkovito pri raznih boleznih ielodea. V resnici opažamo tudi, da prihaja semkaj vsako leto večje število želodčno bolnih, za koje si ne moremo misliti uspešnejšega zdravilišča kot je ravno Rogaška Slatina. Izredno ugoden je vpliv tukajšnje mineralne vode pri slučajih, kjer imajo bolniki opraviti s preobilno ie-lodčno kislino (liiperaciditeta), ki razjeda sluznico. Iz istega razloga je letenje želodčnega čira ali tvora v Rogaški Slatini tako uspešno, jter je znano, da skoro v vseh slučajih želodčnega čira ravno preobilna kislina pospešuje tudi katar črevesa. Pri vseh omenjenih slučajih je najbolj učinkovita voda iz vrelca Styria, medtem ko predpisujemo vrelec Donat pri zaprtju (opslipacija), kakor tudi pri želodtnih kamnih. Med vsemi notranjimi zdravili, ki sploh pridejo v poštev pri omenjeni bolezni, se je pokazal Donat kot najboljše sredstvo — izvzemši one težke slučaje, kjer ima odločati edino le nož kirurga. Rogaška Slatina je istotako in-dicirana pri kroničnem vnetju tolinega mehurja. dalje pri obolenju jeter, kakor n. pr. pri cirozi ali zaleklini jeter, kjer leii vzrok obolenju v zastoju krvne cirkulacije trebušnih organov. Dobre izglede ima tudi zdravljenje kroničnega vnetja ledvic i* sicer samo lahkega značaja, medtem ko so teiki slučaji obolenja za Rogaško Slatino kontra- indi-cirani, torej neprimerni za tukajšnje lečenje. In ako še končno omenim kamne v ledvicah, kakor tudi kronični katar mehurja, sem v glavnem označil vse bolezni trebušnih organov, ki najdejo svoj lek v zdravilišču Rogaška Slatina. Rogaška Slatina ima blagodejno zdravilno sredstvo tudi v ogljcnievi (ogljikovi) kopeli, ki se odlikuje pri zdravljenju srca. Seveda ne mislim težkih slučajev, ki pokazujejo že razne usodepolne posledice kakor n. pr. vodenico, težko dihanje itd., ker bolnik v takem težkem položaju ne prenese nobene kopeli. Zatorej tudi ne bo noben zdravnik pošiljal takih slučajev v Rogaško Slatino, ker je že transport takega pacijenta nevaren za njegovo življenje. Pač pa se lahko nadejajo od ogljenčevih kopeli dobrega uspeha bolniki z organično srčno pogreško. ki pa še ne zaznamuje težkih posledic, nadalje oni, ki imajo visok kreni pritisk, kakor tudi vsi oni slučaji obolenja srca nervoznega značaja. Ogljikova kopel deluje izvanredno dobro tudi pri nervoznih pacijentih, pri revmatizmu, pri puli ki. kakor tudi pri vseh slučajih, kier je potrebna jatja hiperemija koie in jačja splošna cirkulacija krvi. Pri revmatizmu se je dobro obnesla kombinacija ogljenčeve in slane kopeli s smrečnim eks-traktom. Te vrstice naj služijo vsem onim, ki iščejo Ieka za svoje bolezni izven domačega kraja in ki jim še ni bila dana prilika, seznaniti se z raznimi zdravilnimi sredstvi, ki jih nudi svetovno znano zdravilišče Rogaška Slatina. (3051) Dr. K. Priznano aJbolJSa oblačila pri najnižjih cenah nud renomlrana tvrdka J. MAČEK Ljubljana. Aleksandrova cesta St. 12 Cfutolfarta NOČNA SLUŽBA LEKARN. D revi imata nočno službo: Trnkoczy na Mestnem trgu in Ramor na Miklošičevi cesti. • * * O Velikonočni prazniki v Ljubljani. Letošnje praznovanje praznika Kristusovega vstajenja se je v Ljubljani vršilo, kakor vsako leto, na zelo slovesen in svečan način. Globoko religiozno čustvo, ki trdno navdaja naše ljudstvo, se je izkazalo na prav krasen način pri velikonočnih obredih in procesijah, ki so se izvršile vse ob najlepšem vremenu in ob polni udeležbi občinstva. Procesije v stolnici, katero je vodil g. knezoškof dr. A. B. Jeglič, so se udeležili veliki župan dr. Vodopivec, divizijski poveljnik general Nešič, predsednik oblastuega odliora dr. Natlačen z oblastnim odbornikom dr. Adlešičem, župan dr. Puc in podžupan prof. Jarc s številnimi občinskimi svetovalci, podprcdseduik TOI Ivan Ogrin, številni vseučiliški profesorji, zastopniki srednjih šol in vseh državnih uradov, čas'niški zbor, dve četi vojakov in številno občinstvo. Enako svečano in ob gostem špalirju občinstva so se vršile tudi vse oslale procesije. Na Veliko nedeljo so bili Ljubljančani doma, razen Neomejena varnost! KRANJSKA HRANILNICA V LJUBLJANI Knatljeva ulica št. 9, eno minuto od glavne pošte, najstarejša hranilnica v Jugoslaviji (ustanovljena l. 1820) zda; last Ljubljanske oblasti, katera jamči za vse njene obveze z vsem svojim premoženjem in davčno močjo, sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obresto-vanju ter izposoja denar glasom štatuta na hipoteke in menice po zelo ugodni obrestni meri. Vloge v naši hranilnici so proste rentnega davka. Stanje vlog koncem decembra 1927 je znašalo okroglo Din 50,000.000-—. Tako se ч^Сии razstope pristne Aspirin« SD tablete lahko in hitro v kozarcu vode. Na ta način je tudi zajamčen priznani, Izvrstni učinek. Kupujte samo pristne Aspirin-tablete v originalnem u- vojn „«0JP*" z modro-belo-rdečo zaSčitno znamko. i nekaterih prenapetih turistov, ki so jo kljub velikemu prazniku iu dežju mahnili v gore. Splošen dan za izlete pa je Ljubljančanom od nekdaj velikonočni ponedeljek. Tudi letos je odšla v dopoldanskih urah kljub temu, da vreme ni bilo preveč prijazno na izlete v bližnjo in daljno okolico ogromna množica Ljubljančanov. Sv. Jošt, Šmarjetna gora itd. so bili vsi polni obiskovalcev. O Prihod Poljakov v Ljubljano. Včeraj sta dospeli v Ljubljano dve ekskurziji iz bratske poljske di-žave. Ob polšestik zvečer so prišli v Ljubljano poljski železničarji, ki prirede danes svoj koncert v Filharmoniji. Na kolodvoru so jih sprejeli zastopniki tukajšnjih že-lezmičarskih organizacij. Ob tričetrt na devel so prišli z brzovlakom poljski srednješolci, ki se nahajajo na poučnem potovanju po Jugoslaviji. K njihovem sprejemu na kolodvoru se je zbralo mnogo ljubljanske srednješolske mladine, ki je svojim poljskim tovarišem navdušeno vzklikala. Prvi je goste pozdravil prof. J e r a n, nato pa srednješolec Bučar, ki je izročil soprogi voditelja ekskurzije prof. Janovskega krasen šopek. Za pozdrave se je zahvalil v imenu gostov prof. Janovsky, ki je naglašal, da so udeleženci našli v Jugoslaviji povsod odprta srca in povsod bratski sprejem. V nadaljnjem govoru je naglašal pomen ozkih stikov med poljsko in našo mladino, radi katerega se ekskurzija tudi vrši. Mlad poljski gimnazijec je imel navdušen govor, v katerem je primerjal usodo in nastanek obeh bratskih držav, Poljske in Jugoslavije. Nato so poljski gostje zapeli »Bože pravde«, ~>Lepa naša domovina« in »Naprej zastava Slave«, dočim je tukajšnja mladina intonirala himno »Hej Slovani«. Poljski gostje so nato odšli kt ,yfčefji v Akademski kolegij. Ekskurzije so je udeležilo približno 60 poljskih gimnazijce^ in, gini-i nazijk ter okrog 20 poljskih profesorjev s svojimi soprogami. O Koncert poljskih pevcev se vrši danes 11. aprila ob 8 zvečer v Filharmonični dvorani. Koncertira prvovrsten zbor železničarjev iz Poznanja z izredno zanimivim poljeko-nacionalnim programom. Zbor uživa sloves enega najboljših poljskih moških zborov in izredno zanimivi program bode brez dvoma zanimal tudi pri nas. Zbor se nahaja na poti od praškega festivala skozi Jugoslavijo domov proti Poljski. Prijatelji poljskega naroda počastite goste danes zvečer s svojim obiskom v Filharmonični dvorani. Vstopnic© v Matični knjigarni. N2 иркзне^! шишр oblačil lastnega izdelka nudi tur ka JOS. ROilHH, LmaJjana © Spored koncertne predstave poljske srednješolske mladine danes ob 4 popoldne \ dvorani hotela »Union«. Prvi del obsega 1. Uvodni govor (v hrvatsko-srbskem jeziku, govori voditelj izleta, direktor gimnazije »imena Poniatovskega« v Varšavi, g. Vla dimir Galecki). 2. Narodna himna jugoslovenska in poljska (poje zbor poljskih dijakov in dijakinj). 3. Predavanje c Poljski s skioptičnimi slikami. (Predava načelnik v varšavskem ministrstvu prosvete. g. Aleksander Janowski, in sicer v srbo-hrvatskem jeziku.) 4. Solo na glaso-virju (poljske kompozicije, svira dijakinja gospodična Elizabeta Borynjska.) 5. Dekla-m a c i j a ene pesmi VI. Nazora (deklamira poljski dijak.) 6. Solo na goslih (poljske kompozicije, svira poljski dijak Roman Toten-berg.) Drugi del obsega : »Krakovsko veselje« (Krakovska svalba), inscenirani poljski narodni obredi z glasbo in narodnimi plesi v treh prizorih. --- Na to prireditev sc vabljeni učenci srednješolci in njih starši Prireditev je brezplačna. O Železničarjem! Poljsko železu ičarskrt pevsko društvo »H asi o«, ki je na turneji po Jugoslaviji, priredi v sredo, dne 11. t. m-ob 8 zvečer v prostorih 'Kina Matice« koncert. Vabimo člane našega Udruženja, da se v čim-večjem številu udeleže tega koncerta. — Ob lastni odbor UJNŽB. O Umrl je v starosti 77 let g. Anton 3 e u n i g, višji revident drž. železnice v pokoju. Pogreb lx> v četrtek ob petih popoldne. 0 Učiteljski maturanti iz Borann posetijo dne 11. aprila Ljubljano. Ob tej priliki jim prirede gojenci ljubljanskega učiteljišča pod pokroviteljstvom g. ravnatelja A. Doklerja v Šentjakobskem gledališču nozdravni večer, na ki povzroča in pospešuje psihopatična razpoloženja (dr. Notthaft). Sj>ohio razjaen je vanje ima velik ia-Sčitni in predohranjevalni pomen, ne pa vzgojnega (dr. Rouft) Najvažnejša je dobra družinska vzgoja (dr. Schneider). Dobnšen del modernega brezver-slva ima podlago v oslabljeni duševnoeti, se Cesto izkazuje naravnost kot bolezen, je dekadenčni pojav (župnik Peters). Eden najhujših vzrokov nemorale so nezadostna in nezdrava stanovanja (kriminalni komisar Stewe). Kriminaliteta na seksualnem polju narašča. Veliko ,je kriva umazana literatura (državni pravdnik dr. Rust). Glavno je versko po-notranjevalno delo; toda treba je zanj v masah ustvariti zdrave gospodarske in socialne predpogoje (Peters). O belgrajskem romanu Belgrad, 9. aprila. Belgrajska večerna: Pravda je pokrenila in-teresantno vprašanje: da-li in v koliko imajo Srbi roman iz specifično belgrajskega lokalnega miljeja, ki je vzbudilo v merodajnlh krogih mnogo zanimanja. Do danes so dali izjave trije mlajši knji-ževno-kulturno delavci: pesnika Todor Manojlovič in Gustav Krklee in pa pisateljica in v kritiki se udejstvujoča Isidora Sekulič. V sredo zvečer je o istem predmetu govorila Darinka Stojanovič na Ljudski univerzi. Morda bi slovensko literarno publiko zanimale njihove izjave. Podal jih bom v kolikor mogoče stilizovanih obrisih. Todor Manojlovič, avtor razkošne pesniške zbirke: Ritinovi (pravkar pripravlja novo knjigo: O osnovama i razvoju moderne poezije), ie na stališču, da Srbi sploh še nimajo pravega romana. To zato, ker je pod romanom razumevan do nedavna skoraj izključno socialni. Znani Skerlič je pred vojno dejal, da romana družbe pri Srbih nI, ker ni najbitnejših predpogojev: pravega meščanskega stanu in višje družbe. Sedaj se je to stanje v marsičem spremenilo. Toda treba je imeti v vidu, da je naš socialni sestav še čišto mlad, v bujnem razvoju in brez tradicij. Pri pisateljih ni za ustvarjanje nujno potrebnega vzleta, ni psiholoških globin (izjemo dela Bora Stankovič). Te poslednje so v zadnjem času vzrasle pri novejših lirikih. In ravno iz tega modernega psihologizma v liriki pričakuje Manojlovič porast novega romana, ki bo mogel hiti resničen, močen, življenski. Naš najčistejši in izredno priljubljeni mladi lirik Gustav Krki ec (še letos izda pri Cvijanovi-ču v Belgradu novo zbirko: Polet u nebo) misli sledeče: Lirika ima krila, djama noge in roke, dočim jo roman cel komplikovano sestavljen organizem, arhitektura, najširša in najgloblja možnost realizacije umetnikovega doživetja. Potemtakem gre lirika pred časom, drama vštric ž njim, a roman stalno zaostaja. Danes za roman ni važno ko nekdaj ravnanje. Pri Proushi ga n. pr. skoraj ni. Krklee je oster nasprotnik romanom z določenim problemom. Po njegovem roman ue sme biti ne socialen ue političen, a tudi ne lokalno belgraj-ski. Le toliko belgrajskega more imeti v sebi, kolikor dopušča moč avtorjevega talenta. In še nekaj! Za roman je treba, da se žrtvuje cel človek; pri nas pa je to skoraj nemogoče iz gmotnih ozi-rov. Poudarja, da je Belgrad zbirališče vseh mogočih tipov, napolnjen z ljudmi iz vseli delov države, izredno proletarski na eni strani, kapitalističen na drugi, in zato izredno pester. Za enkrai je dobro, nadpovprečno razvita v Srbih novela ln prav isti ljudje, ki dajo trenutno dobre novele, bi mogli s časom poseči z uspehom tudi na pollu romana. Isidora S e k u 1 i č pravi: Snov za dober roman ^i^ra biti kakor dobro vino ali kakor pravi 0"'ветес '»echtt. čista in stara substanca, ki je dolgo ležala in zorela zaprta, sama in v miru. A Belgrad je žaromet, moten od neprestanih tresljajev in sprememb, brutalen in krvav. Koliko je danes mladih ljudi; ki niso videli svojega otroštva, koliko zrelih mož ln žena, ki niso živele mladosti! Belgrad je poln življenske nabreklosti, napreduje v dobrem in v zlu. Tipov in usod višjih kakor nižjih vrst je polno iu če jih spremljate, vidite, da so bolj dramatični ko romanski. In če napišite analizo take osebnosti, ne more vzdržati raznovrstnih detajlov, ne more intenzivno živeti na tri sto straneh. Zato je novela in ne roman. Veliko romansko intenzivnost je pod nI n. pr. Bora Stankovič v: Nečisti krvi. Kot drugod, tako bo tudi pri nas najprej prišla dobra novela (deloma je že tul), za njo drama in komedija in nazadnje šele roman. Zanj je treba poleg elementov, ki so potrebni pri drugih literarnih vrstah, še uležnnosti, določeno vmesne dobe med doživetjem in umetniško ustvaritvijo. Največ verujem v Veljko Petroviča in Miloša Crnjanskega. Darinka Stojanovičeva je v predavanju one, ki so pisali iz belgrajskega življenja raztrgala v dve vrsti: v one ki so se ga samo več ali manj dotaknili (Matavnlj: Beogradske priče, 3ap-čaninov: Sanjalo, Sremac: Vukadin. Isidora Seku-tič: Iz prošlosti. Rankovič: Porušeni ideali. Milica Jnnkovič: Plava gospodja, Pre sreče, Dragiša Vasič: Crvene magle) in v one, ki so svoja dela ustvarjali iz belgrajskih tal) Veselinovič: More brez primorja, Cigani, Taletov: Novac, D. Pijade: Strast, Uskokovič: Došljaci, M. Miloševič: U ma-gli). Pravi, dn je današnji Belgrad veliko kinematografsko platno brez potrebne urejenosti. Pričakuje od Branislava Čoeiča (Vrzimo kolo, 1024). Andjelijo Lazarevičevo tn Stanislava Kraknva. Tone P. Knjige in revije La poHection chrčtiennc et contrmplation se-lon S. Thomas et Jean de la Croix znanega P. Gar-rigou-Lagrange je izšla pod naslovom »Mystik und ehrlstliche Vollendung« v izvrstnem nemškem prevodu v založbi Katoliške akademične zveze (Haas und Grubherr, Augsburg). To uprav mojstrsko delo, ki pomeni preobrat v najboljšem smislu te besede, odpravlja bistveno razliko med ascezo in mistiko, kakor so to dozdaj mnogi trdili, in mistične kontemplactje ne smatra kot nekaj izrednega v tem smislu, kakor so vizije, čudeži aH prerokbe, ampak kot krvno in završetek celotne' zgradbe kreposti, kot normalni razvojni višek krščanskega milostnega življenja. Neprecenljive vrednosti je tudi, da postavlja mistiki v sv. Tomažu in sv. Janezu od križa neporušno soliden temelj. Vrtce In Angelček. Tudi št. 8. so mladi čtta-telji z veseljem pozdravili. Poleg nadaljevanja lepe glavne povesti, prinaša ta številka več velikonočnih črtic s slikami. Dobe se še vse številke tekočega 1. 1027-28. Vrtec in Angelček staneta letno 22 Din, Angelček sam 8 Din. Uprava je v Ljubljani, sv. Petra cesta 80. Vigrod. Izšla je 4. štev.. s pestro in toplo vsebino, kakor vedno, in z zajeinljivim drobižem. To štev. preveva volikonočno razpoloženje. Prerod, glasnik novega veka. 2. štev. prinaša med drugim uvaževanja vreden članek I. Llndlča: Vinska kriza in brezalkoholna produkcija. Izredno poučen in aktualen je Drobiž. > Prerod« izhaja mesečno in stane letno 26 Din. Slovenski učitelj, pedagoška revija in glasilo Slomškove družbe, — štev. 34 prinaša sledečo vsebino: Pota k delovni šoli (Fort. Lužar), ЛИ katoličan sme ljubiti svoj narod? (Vojteh č'uš), Značaj in življenje (Pero Hornl. Kulturni oreeled, Književni prealed. Zapiski. Česa se bojiš? Vseučiliški docent za psihologijo in predsednik Ameriškega psihologičnega društva dr. David Mitschell v Newyorku razpravlja v »The American Magazine« o čustvu strahu: Ali ne bi bilo prelepo, ako bi se nekega dne zavedli, da se ničesar ne bojimo? To duševno stanje je dosegljivo- Samo dve naravni, neizbežni čustvi strahu sta; vsak drug strah je priučen, in kakor smo se ga priučili, tako se ga moremo tudi zopet odvaditi. Človek se more sam tako vzgajati, da bo prost strahu, skrbi in pomanjkanja zaupanja vase; ako zgradi enostaven in prav zato nezmotljiv sestav navad, ki vse, kar nam vzbuja strah, praktično onemogoči. Rodimo se samo z dvema čustvoma strahu: dete kaže znake strahu samo tedaj, ako sliši glasen šum ali pa, ako ga položimo tako, da je v nevarnosti, da pade. Vsak drug strah je priučen. če bi imel otrok pravilno vzgojo, če v njegovi navzočnosti nihče ne bi govoril o strahu, če ga nikdar ne bi strašili, bi vse življenje ostal prost strahu. Že deset let poznam dva dečka, ki se ne spominjata, da bi se bila kdaj česa bala. Spita sama v veliki hiši in če treba, gresta ponoči na prosto, ne da bi vedela, kaj je strah. Njuna vzgoja je bila taka, da sta o strahu le malo ali nič slišala govoriti. Če sta zaslužila kazen, so se jima odtegnile razne predpravice, nikoli pa jih niso tepli, nikoli zapirali v temo, nikoli strašili s »parkljem« ali policajem, sploh z ničemer, kar bi v njima porajalo strah. Poznam gospo, ki jo preganja strah pred vlomilci. Vsak strah pa ima nekje svoj vzrok. Dognal sem, da je gospa kot otrok vedno videla svojo mater, kako je vsak večer zaklenila in za-pahnila vsa vrata in preiskala za vlomilci in tatovi celo omare. Na zadnje je vselej pogledala še pod otrokovo posteljo- To je seveda v otroku obudilo mnenje, da je na svetu toliko tatov kakor muh in odtod strah, ki je potem rastel z njim. Strah: »To se mi ne posreči!« je najbolj razširjen. To je prokletstvo človeštva in čisto brez koristi. Ta strah stiska srce, izpodkopava živce in skoraj jamči, da ne bomo imeli in ne moremo imeti uspeha. Vzrok je navadno, ker se od ljudi zahtevajo stvari, ki presegajo njihove ! telesne in umske sposobnosti. Naše šole v tem pogledu strašno greše. Od otrok zahtevajo stvari, ki jih vsaj 50 odstotkov izmed njih ni sposobno. Ti otroci pa bi zmogli vsaj istotoliko važne ali še važnejše stvari. Toda šola hoče od vseh eno ter isto in tako v enem delu vedno ustvarja strah in čut: »Saj mi ne bo uspelo!« Otroci store, kar morejo, toda kmalu jih obvladata strah in zavest nesposobnosti, manjvrednosti, ki jih potem spremljata vse življenje. Ne verujem v to, kar se splošno imenuje »volja«. Večina misli, da je moč volje nekak skrivnostni dinamo, stroj, ki dela na ukaz in daje našim močem nekaj novega. Po mojem mnenju je volja sestav navad. Ta sestav moremo ojačiti, tako, da so njegove pogonske sile ogromne. Toda tega ne moremo storiti s kakim silnim notranjim naporom, marveč enostavno s tem, da se večinoma odločimo za pravo ravnanje namesto za napačno- Če dosledno ravnamo na tak pravilen način, razvijemo tak sestav navad, ki postane glavna gonilna sila našega življenja. Sčasoma postane tako močan, da zatre vse misli, ki bi nas hotele voditi po drugih potih. Sčasoma se uveljavi naša osebnost z vso močjo in brez obotavljanja v željeni smeri. Včasih pač dolgo traja, predno človek zgradi nove navade. Mlad mož n. pr. je imel tak strah pred vsako višino, da ni bil sposoben iti višje nego v II. nadstropje. Dognal sem, da leže vzroki tega strahu v prvi mladosti: 1. Vesel stric je imel navado, da je dečka v šali zavihtel nad globok vodnjak, češ da ga bo vrgel vanj. 2. Njegov učitelj mu je vedno grozil, da ga bo vrgel skozi okno 3. nadstropja. 3- Njegov oče je storil potcin ravno tisto, kar ne bi bil smel — vlekel je dečka pcJ£osto na čeri in visoka poslopja, češ: Ti hrifc že izbil tvoj strah! — Če bi starši enkrat opustili to nespametno misel, da bodo zlomili otrokovo voljo! — Le s težavo sem okrepil zaupanje mladega moža in ga polagoma pripravil do tega, da se je brez strahu vozil z dvigalom še tako visoko. Neverjetno je, vsled kako brezpomembnih dogodkov večina ljudi izgubi samozaupanje in kako priproste zvijače je treba, da samozaupanje znova pridobe. Moji pacijenti morajo voditi seznam o svoiih vsakdanjih opravilih, ki jih vsak več ali manj dobro obvlada. Ta svoja vsakdanja dela mora potem tudi vsak sam oceniti z redi od 1 do 5. Nato mora vsak oceniti enaka opravila " 1 deset svojih prijateljev in potem svojo sposobnost primerjati s sposobnostjo svojih prijateljev. Namen je ta: Človek izgubi zaupanje vase s splošno sodbo o lastni nesposobnosti in manjvrednosti. Moje sredstvo to sodbo na podlagi cele vrste posameznih sodb izpodbije in bolniku vrne samozaupanje. Največja ovira pri tistih, ki so mračni, pobiti in neprestano v skrbeh, da ne bodo ničesar dosegli, je v tem, da resničnosti nočejo pogledati v oči. Mnogokrat so starši ali drugi tako dolge skrbeli zanje, da so postali sami popolnoma nesposobni za odločanje v realnem življenju. Starši naj spoznajo, da je njihova glavna naloga, da nauče otroka neodvisnega obvladanja življenja. Prišel bo čas, ki ni več daleč, ko bomo svoje nazore o' vzgoji in izobrazbi temeljito izpremenili- Vsak, kdor se straši pred preizkušnjami in težavami in neuspehi življenja, ne more veljati kot izobražen človek. Nemei su uvouii uove vonove-avtomobile na zelel nikovo stanje. In nobeno drugo podajanje glas bene umetnosti za bolnike ni tako primerno kakor radio, kjer odpade vse, kar bi bolniku bilo nadležno ali škodljivo in oslane le sama čista glasba. Vojne ni mogoče pozabiti Te dni se je pripeljal iz Združenih držav na Francosko 37 letni bivši legijonar Ernest Stricker, ki se je v svetovni vojni boril na francoski fronti. Takoj se je odpravil v Bel-leau, kjer je pokopališče in spomenik 12. divizije. Naslednji dan so našli Stricker ja pred spomenikom mrtvega — ustrelil se je. V pismu izjavlja, da ne more pozabiti vojnih strahot, zato gre v smrt. Prosi, da ga pokopljejo ob vojnih tovariših. Zaklad iz 10 letne vojne V Pleissingu v Avstriji je kmetski posestnik Leopold Dietrich zaradi nekih naprav kopal v svoji kleti. V globini enega metra je zadel na veliko lončeno posodo, polno starega denarja Našteli so 3632 srebrnih novcev z letnicanr 1625. do 1650., to je iz časa tridesetletne vojne Žganja si ne dnjo vzeti Finci so jako kulturen in napreden narod, toda isto veliko napako imajo kakor mi Slovenci — nepoboljšljivi pijanci so. Ministrstvo za socialno politiko v Helsingforsu objavlja statistiko, ki kaže, da je splošna alkoholna prepoved rodila ravno nasprotni učinek, nego bi morala. Samo 1. 1927. so se zvišali slučaji pijanosti, 5 katerimi so imele opraviti oblasti, za 14 odstotkov. Slučaji prepovedane žganjekuhe in vtiho-tapljanja alkohola so narasli od 20-532 1. 1925. na 24.519 I. 1927. Tekom lanskega leta je finska policija zaplenila po 508 tajnih žganjarnicah 43.793 litrov alkohola, aretirali pa so zaradi pijanosti 87.191 oseb, med temi 2516 žensk. Zaradi pijanosti je bilo obsojenih lani 73.829 oseb. »Hočemo voliti!« Francoska zveza za žensko volilno pravico je o prilik sedanje volilne dobe izdala velike lc pake, na katerih zahtevajo ženske volilno pravico, sklicujoč se na svojo davčno dolžnost in na dejstvo, da je že večina držav dala ženskam volivno pravico- — Francoski senat je šele pred kratkim ponovno odbil zak. načrt za žensko volilno nravico. Slovenski rudar - najoečji trpin Položaj rudarskega delavstva tvori danes, če motrimo stanje celokupnega delavstva v Sloveniji, najbolj žalostno poglavje. Koliko je rudarjev v Sloveniji. Vsega rudarskega delavstva je bilo v Sloveniji po poročilu Glavne bratovske skladnice koncem 1. 1926 v vseh rudnikih 12.672. Pri tem so všteti tudi uradniki in pazniki, število oseb, ki se neposredno preživljajo od zaslužka v rudarstvu je bilo: uslužbencev 12.672, žensk 6564, mladoletnih in otrok pa 13.577, skupaj torej 32.833! Stalež delavstva se je od 1. 1925. močno znižal, ker so se izvršile v letu 1926. znane velike redukcije v skoro vseh rudnikih. — Tedaj je samo v dveh transportih odšlo skupno 527 rudarjev v tujino, predvsem v Francijo, iskat kruha, med temi 46 z veččlan-skimi družinami. Slika po posameznih podjetjih je sledeča: Rudniki Trboveljske prerno-gokopne družbe (TPD) so zaposlili 8316 delovnih moči in sicer v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku, Laškem, Hudi jami in v Kočevju. V državnih rudnikih (Velenje, Zabukoviea) je bil zaposlen 1501 rudar. V rudniku Krmelju pri Št Janžu jih je bilo 693, v vseh ostalih pa 523. To so premogovni rudniki. Svinčeni rudnik v Mežici je imel zaposlenih 1639 delavcev. Delovni pogoji in delovne razmere. Do 1. aprila 1926 sprejemali rudarji tako-zvane »družinske plače« t. j. temeljne kate-gorijs'.:e plače >z delavskimi pogodnostmic (draginjske in rodbinske doklade). Akord in premijski sistem še nista bila uvedena v tolikšnem obsegu kot danes. Storitev, potrebna za dosego >gosposke dnine« (dnevne mezde in draginjske doklade), je bila na 6 mož 32 vozičkov, torej 5 3 vozičkov na moža in šiht. (1 voziček je okoli 850 kg, 1 m3 je 1.5 vozička.) Največja storitev je bila 45 vozičkov (7.5 na moža in šiht). Zaslužek za največjo storitev je znašal 70—75 Din. K temu je prišlo še 7.5 do 15 Din doklade od tekočega metra. Plače in drugo delovne razmere so bile dotedaj, četudi niso mogle v celoti zadovoljevati delavstva, vsaj take, da v rudarskih revirjih ua splošno nista gospodarila glad in beda. S 1. aprilom 1926 pa se je vse spremenilo. TPD in tudi državni rudniki so plače v temelju znižali, uvedla sta se v vsej ostrini akord in premijski sistem. Z načelom rodbinskih plač se je mahoma prelomilo in uveljavilo načelo storitve. Kolikor more racijonali-zacija dela škodovati delavstvu, je škodila ravno našim rudarjem. Plače po kategorijah : pred L IV. 1926 sedaj Din Din 40 35 30 25 20 I. (kopači, rokodelci) 59 32 II. (pomožni kopači in dr.) 54.72 III. (vozači, zunanji delavci) 35.— IV. (ženske, nedol. 18—20. 1.) 31.— V. (mladoletni izpod 18. leta) 31.— Kolikšen je bil udarec, je razvidno že iz te enostavne razpredelnice. Še bolj bood pokazale to sledeče navedbe: Storitev za 6 mož, pri kateri se zasluži gosposka dnina 40 Din, je 33 vozičkov (5.5 na moža in šiht; primerjaj z zgornjim). Smodnik pa mora delavec sam plačati, ali pa mora partija nakopati še 7 vozičkov zraven. Največja storitev je sedaj 60 vozičkov ali 10 na moža. Rudarji se mnogo pritožujejo, da tarifne postavke na mehkem in trdem terenu niti od daleč niso v skladu s storitvenimi možnostmi. Da napravi premirane velike storitve, to ni odvisno od pridnosti rudarja, ampak le od slučaja. Zato ves premijski sistem nima pravega smisla in nc veča produkcije, temveč ustvarja le neupravičene velike razlike med zaslužki. Ker ti ne odgovarjajo današnjemu stanju draginje, so ljudje primorani delati nadure. Posebno je delavstvo udarjeno po novem načinu odškodnine za zasipavanje jam. Tudi pri tem delu je uveden akord. Ker manjka tehničnih pripomočkov, je delo sila zamudno. Akordna postavka 7.14 Din od metra je odločno prenizka. V Zagorju je pri kopanju temeljna akordna postavka 11.— in 11.30 Din. Ker storitev kljub temu prav nič ne zaostaja za ono v Hrastniku in Trbovljah, je s tem dokazano, da so vse one krivične neenakosti v Trbovljah in Hrastniku tudi z vidika pospeševanja produkcije neutemeljene in nepotrebne. Poleg vsega tega je treba poudariti, da uiezde dveh tretjin produktivnih rudarskih delavcev ne dosegajo mesečne plače 1000 Din, med tem ko dobi zadnja tretjina 1500 Din (akord in premijski sistemi). Dasiravno mora tudi slabše delo biti izvršeno, se plačuje pri nas brezobzirno le uspeh dela. Tako imajo dobiček le tisti, ki pridejo nn mehka mesta, drugi pa izgubo. Ako je med premogom preveč jalovine, se za take vozičke ne plačuje nobena odškodnina, tudi za tisti premog ne, ki je v teh vozičkih, kar se sproti odračunava od plač. Ves sistem plač je posebno pri TPD skrajno krivičen, ker se prvič prav nič ne upošteva tisti, ki dela, ampak samo gola storitev. Drugič pa radi tega, ker so i kategorijske povprečne plače i akordne postavke spričo cen živil in blaga mnogo prenizke. Rudarske organizacije z Delavsko zbornico na čelu stavljajo v tem pogledu sledeče zahteve: 1. Potrebno je, da se povprečje rudarskih plač zviša, ker je utemeljeno to tako v dravinjski relaciji kakor zlasti v višji storitvi, ki tudi daje pravico do večje plače. 2. kontrola oblasti nad določanjem akord-nih postavk s sodelovanjem delavstva. Premijski sistem naj se ukine. 3. Rudarjem naj se odpomore iz sedanjega nevzdržnega stanja, ki ga je zakrivil predvsem sedanji mezdni sistem z nabavnimi prispevki, s katerimi naj se jim omogoči poravnati dolgove pri treovcih. v katerih popolni odvisnosti se danes nahajajo. Pri tem naj se upoštevajo predvsem večje rodbine. Delovni čas. Delovni čas je 8 ur za zunanje delavce, v jami (rovu) pa 7 ur. Seveda je delavec povsod okrnjen. V rovih bi se v vročini, na mokrem in pri slabem zraku ne smelo delati delj kot 6 ur. Vendar dela nadzorno osobje z vsem pritiskom na to, da se dela delj nego določa zakon. Jamski delavec gre pol ure prej k klicanju >frlezenga) in pol ure prej z dela, da odda svojo kontrolno znamko in svetilko. Na svojem odkopu dela polnih 7 ur. Nadure se ponekod izplačujejo z zakonito predpisanim 50 odstotnim poviškom, drugod zopet ne. V rudnikih TPD delajo delavci, ki so že izvršili svoj šiht v rovu, še na skladišču premoga. K temu jih uprava sicer ne sili naravnost, pač pa posredno z nezadostnimi plačami. Priganjanje k delu. V praksi se, posebno v rudnikih TPD, neznosno priganja k delu. To, večja storitev ter nezadostne plače delajo kakor tudi visoke kazni, če je v premogu jalovina, razmere v rudarskih revirjih vedno neznosnejše. V kakšnem obsegu se priganja k delu, o tem lahko sklepamo iz sledečih številnih ugotovitev: Produkcija premoga v Sloveniji je znašala 1. 1927. 1,912.000 ton ali 121 odstotkov predvojne produkcije. Meseca decembra 1.926 je bilo v premogovnikih zaposlenih 9 532 delavcev, decembra 1927 pa 9138, ko je bil med tem najnižji stalež zaposlenih že celo samo 8320. Kljub zmanjšanemu številu delavstva za 17 odstotkov je produkcija v 1. 1927. narasla napram 1926 za celih 14 odstotkov. Storitev, ki odpade na enega rudarja povprečno letno, se je zvišala od 165 na 220 ton, torej za celih 33 odstotkov v teku enega leta! To so suhe številke! Stanovanjske razmere. V splošnem v vseh revirjih primanjkuje stanovanj, tako družinskih kot samskih. Vendar tudi tista stanovanja, ki so na razpolago, ne odgovarjajo higijenskim predpisom. Razmere so nekoliko različne po posameznih krajih, vendar v coleti povsod nezdrave. Če je torej rudar nezadovoljen s čezmernim delom in prenizkim plačilom in šikaniranjem na šihtu, bi moral najti uteho vsaj doma v prijazni sobici, pri zdravi družini. Tako pa so številne družine nabasane v eni sami sobi (A kuhinjo). Trbovlje. Koncem meseca marca t. 1. je bilo zaposlenih v trboveljskem revirju 3383 delavcev brez delavstva cementne tovarne in kamnoloma. Rudniške stanovanjske hiše izpred vojne so take, da skoraj ne najdemo izraza za označbo. Družba se je v zadnjem času nekaj zganila in začela popravljati in preurejati ta stanovanja. Toda delo se izvršuje tako počasi, da bo trajalo najbrže 2 ali 3 leta. Lansko leto so se popravile 4 take hiše. — Po vojni je zgradila TPD 353 rudarskih družinskih stanovanj in 835 stanovanj za samce, družinskih poduradniških 12, samskih pod-uradniških 5 iu družinskih in samskih uradniških po 5. Radi omenjene predelave starih hiš je odpadlo 23 družinskih stanovanj. Izmed delavstva ima pravico do rudniškega stanovanja samo izučen oženjen kopač, ki je 8 let neprenehoma delal pri rudniku. V Zagorju in Hrastniku so razmere enake. Laško, Hudajama, Zabukoviea, Velenje. Precej rudarjev ima svoja stanovanja, nekateri celo toliko zemlje, da si redi kravo. V Hudi jami ima rudnik kakih 30 družinskih in nekaj samskih stanovanj. Mnogi pa prebivajo v majhnih luknjah, ki jim služijo za stanovanje in kuhinjo. Mnogi družinski očetje imajo svoje družine v daljnih krajih pri sorodnikih, sami pa v rudniku služijo vsakdanji kruh. Nekateri so si zgradili hišice. Marsikdo bi si še postavil lasten dom, ko bi imel zagotovilo, da ga čez leto in dan ne bodo vrgli na cesto in si bo moral iskati kruha v tujini. Stanovanj je v celoti premalo. Prav take so razmere v Mežici. V Kočevju je bilo preje zaposlenega več delavstva in je sedaj zato stanovanj, seveda sila skromnih, dovolj. Rudarsko zavarovanje. Rudarji imajo skupno z delavstvom težke kovinske industrije svoje zavarovanje. Razdeljeno je v tri panoge: bolniško, nezgodno in starostno. L zavarovanje je uvedel v Sloveniji rudarski zakon iz 1. 1854., ki je bil nove-liziran L1889. Pred vojno je bilo zavarovanje sicer nezadostno, a solidno. Z vojno je prišla devalvacija in od tedaj pa do danes je rudarsko zavarovanje vedno slabše. S I. dec. 1924 je stopil v veljavo znani pravilnik, ki pomeni takorekoč začetek konca rudarskega zavarovanja. Ne ozirajoč se na prispevke, je določil nesorazmerno visoke dajatve. Vsled tega je prišlo tako daleč, da ima glavna bra-tovska skladnica v Ljubljani vsak mesec čez 175.000 Din zgube. Rezerve pa, katerih velik del je požrla inflacija, so minimalne in sc stalno krčijo. Naše rudarsko zavarovanje jc nesolidno, ker je v temelju zgrešeno. Zato je zelo malo verjetno, da bi stanje zboljšali taki ukrepi, kakor oni iz februarja letošnjega leta, ko se je zvišal prispevek od 5 na 7 odstotkov in v pokojninski panogi zvišalo število let od 30 na '10. To so samo paliativna sredstva. Zlo je treba zagrabiti pri korenini. Vse breme sunaeije se hoče prevaliti na delavstvo, kar dovolj jasno kaže februarski sklep. Rudarsko delavstvo ni zakrivilo sedanje krize, ni zakrivilo inflacije, od katere imajo korist država in podjetja. Ti pa o podpori od svoje strani nočejo ničesar slišati. Zato gre akcija rudarskega delavstva in Delavske zbornice v sledečem pravcu: 1. Zvišajo naj se prispevki, ako naj ostanejo v pravilniku od 1. dec 1924 obljubljene dajatve v veliavL kar pa je minimum, in si- cer od 5 na 15 odstotkov. % teh prispevkov bi po vsej pravici morala plačevati podjetja. 2. Da se reši vprašanje et&rovpokojencer (L j. tistih, ki so bili vpokojeni pred 1. januarjem 1925), je treba, da podjetja še tudi naprej prispevajo 2.80 odstot. zavarovalne mezde v to svrho. Doklade za starovpokojen-ce se morajo regulirati tako:: a) da ne bo dobil nihče manj kot sedaj (eedaj znašajo doklade okrog 100 Din mesečno) ; b) da dobi vsakdo valoriziran znesek, do katerega bi imel po predvojnih zakonih pravico. Podjetja namreč delujejo na to, da bi se tudi skrb za starovpokojence prevalila na delavstvo! 3. Tisti, ki so se, ali se bodo vpokojili po 1. januarju 1925, imajo za seboj priznana leta službe, za kritje njih rent pa ni denarja. To kritje je treba dobiti z izrednimi prispevki države in podjetij. Efekt tega naj bi bil za Slovenijo 1.5 do 1-8 milijonov dinarjev letno, kar ni veliko, ako se upošteva ogromna valutna izguba, ki so jo provizijske blagajne bratovskih skladnic utrpele. Pravično bi bilo, da nosi to izgubo predvsem država, ki se je z denarjem provizijskih blagajn predvsem okoristila. Le, ako bi bilo to docela brezizgledno, bi se morali pritegniti k tej sanaciji tudi podjetniki. Kakor razvidno, gre pri sanaciji rudarskega zavarovanja za obstoj stare, že nad 40 let obstoječe socialne institucije in za rešitev 100 milijonskih vrednot, ki jih je vsled vojne delavstvo izgubilo. Moralne razmere. Splošno je znano, kako strašno razsaja v rudarskih revirjih alkoholizem. Za primer naj navedemo samo Trbovlje. Seveda so tu razmere najbolj žalostne. Tu se je popilo v 1. 1927 180.000 litrov piva, 920.000 litrov vina, 24.000 litrov žganja in 14.500 litrov špirita. Stalo je to skupaj ogromno vsoto 14,285 000 Din. V Laškem, Hudi jami, Kočevju in Mežici je nekoliko boljše. V Laškem in Hudi jami so rudarji varčni. Z alkoholizmom je združenanemoralnost. Za vzrok ima predvsem stanovanjske razmere. Opaža se splošna degeneracija. Oni dan mi je povedal rudar v Trbovljah, da je gotovo 60 odstotkov rudarskih deklet od 15. do 17. leta nezakonskih mater. Poklicnih prostitutk v џека-terih revirjih kar mrgoli. V verskem pogledu je rudar po velik večini docela indiferenten. Imamo ateiste, ki z vso ve-hemenco zanikujejo Boga in poamrtnoet. Argumenti so seveda plehki. To so prepričani marksisti. V Trbovljah se je po lanskem misijonu ugotovilo, da 70 odstotkov rudarskega ljudstva sploh nima nikake vere in jih je mnogo nekr-ščenih. So nekateri, ki ne taje Boga, niti ga ne iščejo. Nekateri se drže vere le kot tradicije. Povdariti je treba, da so versko mlačni tudi tisti rudarji, ki se rekrutirajo iz kmetskega okoliša. Ti tudi najbolj kolnejo. Nekateri so, bi rekli, pravi divjaki. Dobimo seveda tudi prepričane katoličane, ki vestno izpolnjujejo, kar jim cerkev nalaga. V Laškem in Hudi jami je dokaj boljše. Nad polovico rudarjev opravlja tu redno verske dolžnosti ter ima nedeljo za Bogu posvečen dan in kljub prigovarjanju ne hodi na delo. Rudarje namreč tudi ob nedeljah siljo na delo, seveda prisiliti jih ne morejo. V Hrastniku za verske potrebe tudi ni dovolj preskrbljeno. Rudarski revirji bi potrebovali naravnost misijonarjev. Strokovna organizacija. Neprecenljiva sreča je za rudarja — orga« nizacija. Najslabša organizacija je boljša kot nič. Zalibog pa vidimo danes v Sloveniji abnormalno dejstvo, da ravno tisto delavstvo, ki je najbolj stiskano, rudarsko, ima najmanj smisla za organizacijo! Veliko so tega krivi, kar priznavajo marksisti sami, komunisti, ki so rudarje s svojo zdaj demagoško, zdaj oportunistično politiko brez smisla in srca za njihove resnične potrebe globoko oškodovali in jih tako navdali z globokim nezaupanjem do vsake organizacije sploh. Vse strokovne organizacije imajo organiziranih samo okoli 20 odstotkov rudarjev! 80 odstotkov rudarjev je neorganiziranih! Rudarsko delavstvo čaka pravili voditeljev, apostolov, intenzivnega dela strokovnih in kulturnih organizacij. Tu je široko polje za praktično krščansko delo in socialno apostolstvo. ŽŽkduflA uisree Anton Lajovic: Nova Muzika :Novi Akordi«, naš prejšnji glasbeni list, ki je imel tako velike zasluge za razvitek naše glasbe pred vojno, so ugasnili isto leto, ko je vojna pričela. Njihov konec s© mi zdi kot simbol. Z njimi je bila zaključena svojevrstna perioda našega glasbe-uega življenja. Nastala je dolga, mogoče predolga pavza, dokler se ni naše življenje vnovič tako razvilo, da je organično iz sebe pognalo nov glasbeni list, sedanjo našo jNovo Muzikoc. Ta pavza je trajala 14 let Pavza dolga, če jo pogleda človek inte-resiran na brzem razvoju našega kulturnega življenja. Toda, če jo pogledam po njeni tehtnosti, vidim, da ta doba interregna med enim in drugim glasbenim listom ne pomenja samo velikih sprememb v zunanjem licu sveta, zlasti Evrope, temveč še globljo izpremembe v duhovnem življenju človeštva in zlasti pa pomenja popolno prekucijo glasbenega mišljenja in ustvarjanja. Kakor pa se dostikrat najznačilnejše poteze in lastnosti človeka razkrijejo v drobnih malenkostih, v nekontroliranih gestah, tako se mi zdi, da naslova naših obeh glasbenih listov prejšnjih »Novih Akordov« in sedanje »Nove Muzike« nehote razkrivata dalekosežne perspektive. Saj onadva odgovarjata temeljnemu ustrojstvu mišljenja neke gotove dobe. zlasti njenim nazorom o vrednotah življenja, njeni dogmatiki, ki usmerja njeno udejstvovanje in akti-viteto. Ce pogledam ime - Novi Akordi«, je s tem označena tendenca, ki polaga pretežno važnost v muzikalnih tvorbah na bogato harmoniko, na bujne nenavadne akordne zveze in daje vsled tega višjo ceno oni muzikalni tvorbi, ki nosi pestrejše akorde, in ceni nasprotno kot slabotno ono muzikalno delo, ki je zgrajeno na samo par primitivnih harmonijah. Čo torej poudarjam »nove akorde«, poudarjam s tem v bistvu nekaj tehničnega, torej nekaj civili-zatoričnega. Vsi vemo, da so narodi, ki so razvili glasbeno tehniko do silno visoke stopnje, narodi zapadne Evrope, nemški, francoski, italijanski. Če torej kol mlad narod, za svoj glasbeni razvoj v skrbeh, obrnemo svojo pozornost na tehnično usovršenje svoje glasbene produkcije, je s tem rečeno, da je smer našega interesa obrnjena na zapadne kulture, obrnjena s tem torej na tehnično stran glasbene umetnosti in ima naš vidik izrazito civilizatorični značaj. »Novi Akordi« so pomenili in imeli izrazito zapad njaško orientacijo. Kakšne perspektive pa odpira ime >Nova Muzika«? Če lo ime postavim poleg prejšnjega »Novih Akordov«, vidim, da v novem imenu leži poudarek na stvari sami. Dočim je preje poudarek ležal na tehniki, torej v bistvu na nečem zunanjem in formalnem, leži v novem imenu poudarek na stvari, na vsebini, na jedru. Če imamo tendenco ustvariti si svojo slovensko glasbo, bo karakteristično zanjo no toliko ono, kako se prezentira ta muzika zuuanje po svoji tehniki in obliki, temveč neprimerno bolj njeno muzikalno jedro in njena vsebine. (Ne prezrem pri tem ideje, da je pojem tehnike ravno tako abstrakcija kot končno tudi pojem jedra in da z nekega gotovega vidika lahko tvorita oba organično celino, kar pa seveda ni treba, da bi vedno bilo tako, kakor to kaže realno življenje.) Če torej leži poudarek na vsebini, kje so oni viri, ki mi pomagajo okropiti lastno muzikalno energijo v njenem tipičnem slovenskem jedru? Prepričan sem, dn pridemo tem bližie v slovanskem glasbenem občutevanju samim sebi, čim globlje prodiramo vase in da se s tem nujno približamo krvno in duhovno sorodnim glasbenim vrelcem slovanskih bratskih narodov in naravno seveda najbližjim: hrvaškim, srbskim, bolgarskim in končno ruskim. Tako pogledano znači torej ime »Nova Muzika« popolnoma novo orijentacijo, diamentralno nasprotno prejšnji, orijentaciji »Novih Akordov«: preorijentacijo od zapada na vzhod, od zunanjosti na notranjost, od formalnosti na stvarnost, od tehnike na vsebino, od civilizacije na kulturo. »Nova Muzilcanaj pomeni tor** uri - jcntaciia n roti vzhodu. Na tej orijentaciji, katera mogoče niti ni zavedna, ki pa leži v zraku in ki jo nosi duh časa, ničesar za enkrat ne izpremeni to, če stvari, ki so do sedaj dane v »Novi Muziki« ležijo še vedno v stari orijentaciji, zakaj najtežje je preokreniti tra-dicionelne dogmatične usmerjenosti. Želeti je, da smernica naznačena z naslovom »Nova Muzika« potegne za seboj vse naše stvarilne glasbene energije. S tem seveda ni rečeno, da se je treba zapreti glasbenemu življenju zapadne Evrope. Toda izpremeni se s tako smernico temeljno vrednotenje glasbenega življenja in glasbene produkcije tako, da tehnična interesantnost ln »tehnična sodobnost« izgubi ono preponderanco in ono odločujočo važnost, kakršno ji je dajala predvojna smer. Cerkveni Glasbenik Nova, dvojna številka »C. Gl,« je pravkar izšla za marec in april. Uvodoma je »Glasbenik« prinesel prof. A. Grbbmingov začetek k študijam o pevski fiziologiji in fonetiki (»Nekaj poglavij iz fiziologije in fonetike«). Avtor uvaja v anatomijo govorilnih in pevskih organov in obravnava zaenkrat pljuča, sapnik in prepono (z dodano sliko), pa opisuje razne vrste govorilnega in pevskega dihanja. Velike važnosti je, da pevec pozna i teoretski te procese in zelo hvalevredno delo je g. Grobming s tem načel. Razprava je pisana v vsakomur dostopnem tonu. Stanko Premrl je v članku »Jakob Aljaževe skladbe :< obdelal glasbeno delo triglavskega župnika in zbral od njegovih skla-dateljskih začetkov 1. 1895 (znani »Občutki«!) do smrti vse njegovo delo. Skoro pretežno so to svetne pesmi na Gregorčičeva besedila. Častno mesto v tem delu so tri izdaje znane, popularne Mohorjeve »Pesmarice«, z mnogimi, zelo ponarodelimi Aljaževimi skladbami, pa dalje 9 zvezkov Moških in mešanih zborov (56); cerkvenih skladb je. manj. v rokopisu pa je ostala še cela vrsta skiadb. G. Premrl končno jedrnato pa točno karakterizira značaj in stil Aljaževe glasbe in pribija: »A. je bil pravi ljudski skladatelj; njegove zborovske skladbe so bistven č-len naše zborovske razvojne črte. Kot tak zasluži v slovenskem glasbenem slovstvu častno mesto.« F. Ferjančič piše »Nekaj malenkosti našim pevovodjem v album« (raba korala, tiskovne pomote, čitanje glasb, listov, praktični nasveti za koncerte, brezbarvni ton, izgovorjava, obleka); praktik govorit Uvažujte te nasvete! — S. Premrl v članku »Cerkveno ljudsko petje« poroča o delu Cecilijinega društva za poživetje cerkvenega ljudskega petja, V. Vodopivec se spominja 100-letnice Sehubertove smrti. Slede Organistovske zadeve, Koncertna poročila (S. Premrl), Dopisi. Oglasnik novih muzikalij, Glasbeni listi. Razne vesti, To in ouo. Glasbenik ima letos 842 naročnikov; to število treba dvigniti. V To in ono objavlja uredništvo kar — 120 imen skladateljev, katerih rokopisne skladbe so st- tekom let nagro-madile v uredništvu /Glasbenika«, kjer radi gmotnih ovir čakajo na izdanje! Podprite »Glasbenik« in njegovo delo z naročnino, pa bo svojo nalogo lahko obširneje vršil kar se tiče izdajanja novih muzikalij! To pot prinaša glasbena priloga ložji, melodičen mešani zbor A. Gruma »Varstvo sv. Jožefa«, S. Premrlov »Vnebohod«, zelo sočen mešani zbor z orgijami (iz 1. 1915), dalje dva A. Job-stova zbora »Sv. A. Padovanski« s sopranskim so-lom in orgijami in »Sv. Alojzij, spozna valeč«, za bas, solo in zbor z orgijami. Obe prav učinkoviti, harmonski nasičeui, pa ne pretežki skladbi. Končna skladba je A. Mavov mešani zbor »Razkrij se", melodična, ljudsko preprosta skladba. Številka nudi sedaj nove hrane tako v tekstnem delu kakor v prilogah! V Vera in psihopatolo^a Nedavno so v Kevelaaru zborovali zdravniki, juristi, dušebrižniki in vzgojitelji, ki pripadajo nemški katoliški akadomski zvezi. Bilo jih je 300. Orne-njamo sledeče glavne misli iz predavanj iu debat: Psihopati rabijo posebnega dušebrižništva (dr. Вегц-mann). Greh v izvestnih pogojih povzročuje ali vsaj zelo sovpliva na bolezen (dr. Zeller). Spolna zdrŽDout zdraviu ne škoduje, nač pa razbrzdanost, Radio-amaterji! Dobite ceno izvršitev VARTA anodnih baterij za aparate nad 5 cevi //asa odrt KruSno moko n rženo moko ve dno nveio. Kupite ле1о usodno pr! A. VOLK. LJUBLJANA Kottljevu eestn 24. MaibottSl šivalni stroji so „Ilirija" Nadomestni deli io vse potrebščine тл šlralne stroje. Generalno zastopstvo: Bm. Pieeher, Zagreb Sudnleka al. 3/10 Zahtevajte ponudbo! Semenski oves debelozrnat - zajamčeno očiščen - o d d a i a po agod cenah tvrd A. Vo'k, Ljubljana, Resljeva c. 24. Klobuke slnmnike. čepiee, perilo, dežne plašče in dežnike. Telovadne potrebščine in 4rugo modno blago kupite najceneje pri Amerlkancu Ljubljana, Stari trg 1(1 najboljša in najcenejša pri M. Maslcrl ■ °.a tft>v4rna žime Stražltt? pri Kranju. Cljlfp za legitimacije vIlIVC izvršuje najhitreje t o t o g r a 1 HUGON HIBŠER, Ljubljana, Val-vazorjev trg. 2583 Sprejmem takoi za obsežna železobetonska dela v Sloveniji. — Gradbeno podjetje ING. JOS. DEDEK, Ljnbljana, Žibertova 7. osebni voz, sportkaroserija, 4 sedežni, dva zasilna sedeža, tapeciran s pristnim usnjem, RAF amortizerji, skoraj nova pneumatika z rezervo — 4 cilinderski motor, 10/28 KS, poraba bencina samo 12 1 na 100 km, — nova Bosch oprema z Bilux reflektorji, zatemnilno pretikalo, Bosch rog, starter, ročni Bosch reflektor, nova baterija, električni splinačev grelec za napuščanje mrzlega motorja, — pokrivalo streho iz pristnega usnja, peresa in krmilni členi v gamašah iz usnja, — ie odda pod zelo ngodniml pogoji- Voz {e zelo dobro ohranjen in pripraven za privatno kakor tudi avto-taks uporabo. — Vpraia se na G. Lenassi, Ljubljana Kersnikova ulica 7. V MARIBORU na Glavnem trgu številka 9 — pri tvrdki Franjo Majer si nabavite za pomladansko in poletno sezono zelo ngodno najmodernejše blago za d a m s k e PLAŠČE in KOSTUME. — Za moške obleke pa dobro češko in angleiko blago. Portland cement Priporočamo naš prvovrstni naravni la portland cement svetovne znamke „SALONA" (Tour) v sodčkih, juta in papirnatih vrečah; iz skladišča oddajamo tudi manjše količine. SPEIT d. d. za cement portland v LJUBLJANI. Skladišče: Masarykova cesta 23 (poleg Ranzingerja). Vljudno naznanjam, da sem na Vranskem št. 59 otvoril moderni in higijenični zobni atelje ter sprejemam p. t. stranke vsak dan od 8 zjutraj do 6 zvečer. — Z odličnim spoštovanjem Franjo Soršak, konc. zobotehnik. Najboljši MALINOVEC in drugi sadni soki Sadne MARMELADE marelična, „nektar", jabolčna. SADNE AROME za brezalkoholne pijače, SADNE EIERE, ESENCE ZA RUM, COGNAC in LIKERJE priporoča po brezkonkurenčnih cenah tvrdka: Srečko Potnik in drug Liubljana Metelkova ulica 13. Telef. 21-10. Telef. 21-10. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZIiEDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA K. T. D. v LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA o IL NADSTROPJE Elehfro inžlncr p za vodstvo inžinerske pisarne neke vele-firme v Mariboru sa išie. - Natančne ponudbe v nemškem jeziku poslati na poštni i predal 207, Zagreb. Najboljše nabavite nogavice, moške in ženske rokavice, Žepne robce, razni nakit za šivilje, kravate, srajce, gumbe, vezenino, čipke, edino ie pri Jos. Pelelincvt• Lfubljana blizu Prešernovega spomenika Zahvala Ko je nala predraga soproga, preblaga zlata mamica itd., gospa Ana Zabukovčeva tako nenadoma zatUnila za vedno svoje mile oči, došlo nam |e toliko dokazov iskrenega sočutja, da nam ni mogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Zato naj prejmejo vsi oni, ki so nam stali ob strašnih trenutkih tolažeče ob strani tem potom našo najpri-srčnejšo Zahvalo. Prisrčno zahvalo smo tudi dolžni vsem onim, ki so obsuli s cvetjem poslednji dom naše zlate rajnice in vsem onim mnogim, ki so jo spremili do prezgodnjega groba. Sv. maša zaduinica bo darovana v ponedeljek 16. aprila 1928 ob pol 7 zjutraj v stolnici v Ljubljani. Rodbina Zabukovčeva. .v'-. ■ ■-. • y-i ■ i- Zahvala Za mnogobrojne izraze iskrenega sočutja ob priliki pre-rane smrti naiega ljubljenega soproga, očeta, strica in svaka, gospoda Fran Pirnata -*z з(»|<1о)(та ma«A a* ззпзл от з()злз ousbjtj onaluojTjod vt hvaljujemo. Posebna zahvala bodi izrečena čč. duhovščini, predvsem g. župniku, godbenemu društvu »Gradaščica« in cerkvenemu pevskemu zboru za ganljive žalostinke, viškemu gasilnemu društvu, Olepševalnemu društvu Rožna dolina, Obsmrtnemu podpornemu društvu Vič-Glince, zastopnikom zadruge sodavičarjev ter raznih društev in organizacij in končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vič, dne 11. aprila 1928. 2aIujoči ostali. M0T0CIKL1 svetovnoznane tvrdke Schmel Armls Lld. Birmtngham Zahtevajte cenike in ponudbe! najnovejših modelov 1928, SO NAJBOLJŠI. Rezervni deli vedno v zalogi! Promptno iz skladišča Vam nudi zastopstvo za mariborsko oblast: AUTOMOBILES-MOTOCIKLES, Maribor, Trg Svobode št. 6 Za ljubljansko oblast: PAVEL ŠTELE, LJubljana, Poljanska cesta 3. Tel. 2943 liir ~Г" Sir H. Rider Haggard: 104 Kleopatra, egiptovska kraljica Nato so se v izbi naenkrat prikazale postave smrti. Med njimi je bila lepa Arzinoa, prav taka kakor se je bila zgrudila pod morilčevim nožem. Prišel je mladi Ptolomej, s krčevito popačenim obrazom, katerega mu je tako nagubal strup. Med njimi je bii veličastni Menkaure s krono na glavi, dalje resnobni Sepa in njegovo meso je bilo raztrgano od kavljev mučilcev; in bili so oni zastrupljeni sužnji in še drugih brez števila, kakor duhovi, da jih je bilo strašno videti; gnetli so se po oaki izbi, mirno obstali in upirali osteklenele oči v obraz nje, ki jih je umorila! »Poglej, Kleopatra!« sem rekel. »Glej, tak mir te čaka — umri!« ; Tako je,« je rekla Karmion. »Glej in umri ti, ki si mene oropala časti, Egipt pa kralja!« Kleopatra je gledala, videla strašne duhove — in njen duh, ki je hitel iz mesa, je morebiti slišal besede, katerih jaz nisem. Tedaj ji je obraz vpadel od groze, velike oči so ji obledele in zavpila je in umrla ter odšla s tisto strašno družbo v določeni kraj. Na tak način sem jaz, Harmakis, napasel svojo dušo z maščevanjem, izvršil pravico bogov, a sem se vzlic temu zavedal, da v tem nisem imel veselja. Dasi namreč nam stvar, ki jo ljubimo, prinese pogubo in кет je ljubezen bolj neusmiljena kot smrt, mi zopet povrnemo vso svojo žalost. Vzlic temu pa moramo častiti naprej, vseeno moramo iztegovati roke proti našemu izgubljenemu hrepenenju in zliti našo srčno kri na oltar našega pregnanega boga. Ljubezen je namreč od duha in ne pozna smrti Deveto poglavje. Slov« dvornice Karmion. — Njena smrl. — Smrt Atue. . Harmakis pride v Abutis. — Njegovo priznanje. Ohjavljenje sodbe nad Harmakisom. Karmion je izpustila mojo roko, katere se je ves čas prestrašena oklepala. Tvoje maščevanje, temačni Harmakis,« je rekla s hripavim daeom, »ie tako, da ga je groza gledati. 0, izgubljena kraljica, pri vseh svojih grehih si bila zares kraljica!« »Daj, pomagaj mi, knez; položiva to ubogo ilovico na posteljo in jo kraljevsko pokrijva, tako da bo lahko sprejela Cezarjeve selp kakor se spodobi poslednjič kraljici Egipta.« Nobene besede ji nisem izprogovoril v odgovor. Moje srce je bilo težko in sem bil močno utrujen sedaj, ko ie bilo vse končano. Skupaj sva dvignil« triiDlo in ga položila na zlato posteljo. Karmion ji je položila krono s kačo na slonokoščeno čelo in ji počesala kakor noč črne lase, v katerih ni bilo videti nitke srebra, in ji še enkrat zaprla one oči, v katerih se je bil svetil vee izpremenljivi blesk morja. Sklenila je mrzli roki na prsih, iz katerih je zbežal dih strasti, in je zravnala vpognjena kolena pod vezenimi krili in položila cvetlice okoli glave. Tako je naposled Kleopatra ležala, vse lcrasnejša v mrzlem veličastju smrti kakor v svoji najkrasnejši uri dihajoče lepote! Odmaknila sva ee in zrla na njo in na mrtvo Iras pred njenimi nogami. »Končano je!« je rekla Karmion, »maščevani smo. Ali boš odšel po isti poti, Harmakis?« In namignila je proti steklenici na mizi. »Ne, Karmion. Jaz hitim — hitim hujši smrti na-i proti! Ne smem tako izlahka dovršiti dela svoje po-\ zemske pokore.« >Pa bodi, Harmakis! Jaz pa, Harmakis — odhitim tudi, ampak na hitrejših krilih. Moja igra je doigrana. i Tudi jaz sem se pokorila. Oj, kako bridka je moja usoda, da sem prinesla gorje nad vse, ki jih ljubim, na koncu pa umrjem neljubi jena! Napram tebi sem delala pokoro, pokoro sem delala napram razsrjenim bogovom; sedaj pa grem, da najdem pol, po kateri lahko delam pokoro napram Kleopatri v onem peklu, kjer je in katerega moram biti deležna! Veš, zelo me je ljubila, Harmakis. In sedaj, ko je mrtva, lahko povem, da sem za teboj ljubila njo najbolj med vsemi. Zavoljo tega hočem piti iz njenega kozarca in kozarca tovarišice Iras!« S temi besedami je vzela steklenico in je s trdno roko zlila v kozarček, kar je ostalo strupa. »Pomisli se, Karmion,« sem rekel; šo mnogo let lahko živiš in skrivaš te bige v ovenelih dnevih.* »Lahko še, vendar nočem! Da bi živela kot plen toliko spominov, vrelec neminljive sramote, ki bo noč za nočjo, ko spim brez spanja, sveža vrela iz mojega tuge polnega srca! Da bi živela mučena od ljubezni, ki se je ne morem iznebiti! Da bi stala sama kakor v viharju vpognjeno drevo, dan za dnevom vzdihovala proti nebu in zrla na puščavo svojega življenja, v tem ko bi čakala, da strela udari — ne, tega nočem, Harmakis! Umrla bi že davno, vendar sem živela, da služim tebi; sedaj pa me ne potrebuješ več in lahko grem. !!l=lll= 111=111= S B o p a = S 77 u P* t 00 C 2" ° 3 сл S- * Џ > a ' P= ? * C O m F F f 1 S " s "S N ž S no C % * S K' cs fc I Ч- S I ~ O to M ® < -t> — ^ — ON Ч- S 39 ЗГ ° D (*3 Z. c: 'ju 5 a. < a л » * iS- ST J® • o sSs 3 - o 2. «= B' w a < S I !M=I!I= iil=lll= gospodarstvo IZKAZ 0 STANJU NARODNE BANKE t dne 31. marca 1928. (Vee v milijonih Din; v o*1»-pajih razlika napram izkazu z dne 22. marca 1928.) Aktiva: Kov. podlaga 860.4 (—7.0), posojilo: menična 1337.8, lombard. 270.6, skupaj 1(508.5 (+27.0), saldo raznih računov 567.6 (—137.7); pasiva: bankovci v obtoku 5452Л ( + 126.4), drž. terjatve 134.8 (—221.1), obveznosti: žiro 564.3, razni računi 829.4, skupaj 893.7 (—23.1); ostalo postavke neiz-premenjene. KONKUR7.I IN LIKVIDACIJE Konkurz je razglašen o imovini Anice Traun. trgovke v Mariboru, Grajski trg 1; prvi zbor upnikov 16. aprila, prijaviti do 25. maja; ugotov. narok 8. junija. Likvidacija. >llzn;, d. z o. z. v Ptuju (ustan. 1925; izdelovanje usnjeno galanterije) je stopila v likvidacijo. Poloni dunajske kovinske tvrdke Winiwarter. Pred nedavnim je zašla v plačilne težkoče dunajska kovinska d! d. \Viniwarter. Sedaj je otvor-jen predkonkurz o imovini tvrdke >J. B. Ulrlch«, d. d. v Zagrebu. Kakor znauo je imela 80% delnic le tvrdke (kapital 3 milj. Din; ust. 1922, čisti dobiček 1626 844322 Din) dunajska tvrdka Winiwar-ter, 20% pa Jugosl. hipotek, in eskomptna banka. Družba je imela samoprodajo proizvodov mežiških evinčertih rudnikov »Central Europen Mineš Ltd.c in podružnico v Belgradu. Največji upnik zagrebške družbe je dunajski Winiwarter s 4.2 milj. Din, nadalje Jugosl. Hip. in esk. banka s 3.5 in mežiški rudnik s 3.5 milj. Din. Terjatve upnikov za blago znašajo 4 milj. Din. Med aktivi so zaloge s 5 milj. Din, dolžniki 2 milj. Din in stroji z 0.6 milj. Din. Predvčerajšnjem se je vršilo na Dunaju zborovanje upnikov Ulricha. Sklenjena je bila naslednja poravnava: upniki dobe 40%, v 4 obrokih (1. sept., I. nov. 1928, 1. febr. in 1. maja 1929) pod pogojem, da zapostavijo svoje terjatve omenjeni 3 najvažnejši upniki, na kar so menda že pristali in je tako zadeva izvensodno poravnana. BILANCE IN POSLOVNA POROČILA Elektrarna ftkofja Loka in okolica, d. d., iz-kazuje pri povečanju investicij za stroje in omrežje in zvišanju debitorjev za leto 1927. bruto donos 668.000 Din (1926 667.000 Din), na drugi strani so s,, znižali stroški. Cisti dobiček znaša 11.404 Din napram 7826 Din za 1926 in se prenese na nov račun kakor lani Velikonočna kupčija. Konjunktura v našem gospodarstvu se popravlja. Kakor posnemamo iz izjav trgovcev, je biln velikonočna kupčija v vseh branšah zadovoljiva. Nakupovalcev je bilo zelo dosti; zlasti še, ker jebila Velika noč že 8. v me- •ecu. k tega lahko sklepamo na povečanje kupne moči mestnega prebivnlstva in posredno torej tudi na splošno izboljšanje gospodarstva. Not zakon o taksah in o trošarini. Glavno ravnateljstvo davkov je izdelalo osnutek novega zakona o taksah in ga poslalo gospodarskim korpo-racijam v proučevanje. Nadalje nam poročajo iz Belgrada, da je že napravljen načrt novega zakona o trošarinah, ki se tudi predloži gospodarskim kor-poracijam v proučevanje, nakar pride pred skupščino. Žrebanje zastavnih listov in komunalnih za-(loltnic Kranjske dež. banke se vrši 16. aprila. Izžrebalo se bo nomlnale 212.600 K 4J4%nih zastavnih listov in nominale 258.600 K 4K%nih komunalnih zadolžnic. Odkup tobaka т Hercegovini je lani dal 1,511.575 kg, za kar so dobili gojilci 34.2 milj. Din ali 22.63 Din za kg. Najvišje cene za tobak so se plačevale pri uradu Široki Brijeg ca. 28 Din za kg. Splitska tovarna cementa kupila »Kamonit« v Laškeni. Kakor znano, je »Kamenit«, tovarna umetnega skrilja in elektrarna, družba z o, z. v Laškem, spadala v koncem Stavbne družbe, d. d. prej Ljubljana, sedaj Belgrad. Sedaj poročajo, da je Stavbna družba odstopila svoj angažman pri tej tvrdki d. d. za cement >Split«. Najbrže bo nova lastnica podjetja obrat opustila. Zavarovanje valute za izvoz hmelja. Na predlog interesentov je ljubljanska Arnica za TOI opozorila generalni inšpektorat finančnega ministrstva v Belgradu na velik padec cen hmelja v letošnji izvozni sezoni in predlagala, da naj se visoke cene, ki so predpisane v cenovniku za zavarovanje valute ob izvozu hmelja, primerno znižajo. Generalni inšpektorat je usvojil zbornični predlog in je s 15. marca t .1. znižal ceno za osiguranje valute za hmelj letnika 1927 od 2500 Din za 100 kg na 1500 Din. S 1. aprilom pa je znižal nadalje ceno za osiguranje valute za hmelj iz leta 1927. od 1500 Din za 100 kg na 1000 Din in za hmelj iz leta 1926. od 1500 Din na 1000 Din za 100 kg, kar ustreza sedanjemu položaju na hmeljskih tržiščih. Fuzija v hrvatski tekstilni industriji. Po bilanci 31. dec. lani izkazuje »Mehanička tvornica ko-nopa i mrežac, d. d. v Zagrebu na kapital 1 milj. Din (po odpisu kapitala od 2 na 1 milj. Din) 28.123 Din izgube. Ze na občnem zboru 30. marca lani je bila sklenjena fuzija s tvrdko jKonopjuta« d. d., katere kapital znaša 1 milj. Din (ust. 1920). Sedaj sklicujeta obe tvrdki ponovno občni zbor na dan 14. aprila, kjer je na dnevnem redu tudi zaključek o provedenju fuzije obeh tvrdk. Dobave. Ravn. drž. rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave 2 aparatov za polnjenje bencinskih jamskih sve-tiljk. — Drž. rudnik v Brezi sprejema do 21. t. m. ponudbe glede dobave 1000 m jeklenih vrvi in £000 kg karbida. — Drž. rudnik v Velenju spreje- ma do 24. t. ni. nonudbe glede dobave 10 valjev zn kisik (Sauerstoff-Flaschen). — Vršile se bodo nasl. ofert licitacije: Dne 26. t m. pri upravi dri. monopolov, ekonomski oddelek v Belgradu glede dobave platna za zavijanje tobaka. — Dne 2. maja pri vojnem ministrstvu, oddelek za mornarico v Zeniu-nu glede dobave 2000 komadov posteljnih odej; dne 3. maja pa glede dobave 1100 ton olja. — Dne 4. maja pri ravn. drž. železnic v Sarajevu glede dobave hrastovega in jelovega gradbenega lesa. — Natančnejši podatki so v Zbornici za TOI v Ljubljnni interesentom ua vpogled. Mednarodni sejem v Poznanju. V Poznanju (Poljska) se vrši letos velesejem od 29. aprila do 6. maja. Prospekti se dobijo tudi v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani. TRŽNA POROČILA. Mast. Tendenca za nmst je zelo čvrsta in so se ta teden napram prejšnjemu zvišale cene, ki so sedaj 26 Din za kg. Riž. Italijanska kampanja zn riž ni dosedaj prinesla uspehov. Producenti držo blago in so cene narasle že na 180 lir Postojna tranzito, dočim je indijski riž ostal neizpremenjen v ceni in vendar se pri nas skoro ne konzumira. V drugih srednjeevropskih državah pa zaradi nizkih cen vedno bolj izpodriva italijanskega. Horsrct Dne 10. aprila 1928. DENAR. Ker sta radi praznikov odpadla 2 borzna sestanka, je bil danes promet znaten: posebno je bilo povpraševanje zn devize: Curih, Praga in Dunai, zaključeni so bili tudi večji zneski Pariza. Napram zadnjemu sestanku, ki se je vršil 5. t. m., so 'tali kurzi neizpremenjeni razen Berlina in Prage, i sta popustila, zlasti slodnja. Privatno blago jc bilo v devizah Newyork in Trst, ostalo pa je dala Narodna banka. Devizni tečaji na ljubljanski borzi 10. aprila 1928. 801.55, London 277.071—277.871, Newyork бв.71-56.91, Pariz 222.77-224.77, Praga 168.04-168.»!. Trst 299.803—801.208. Curih. Belgrad 9.18, Berlin 124.11, Budimpešta 90.70, Bukarešt 3.27, Dunaj 73.06. London 25.837 Newyork 518.90, Parili 20.43125, Praga 15.88125 Trat 27.415, Sofija 3.75, Varšava 58.26, Madrid 87.40. Dnnaj. Devize: Belgrad 12.50875, Kodani 190.70, London 84.70125, Milan 87.64, Nowyork 710.70, Pariz 27.985, Varšava 79.69. Valute: dolarji 710, francoski frank 28.03, lira 37.88, češkoslovaška krona 21.05. Dinar: Ne\vyork 176, Berlin 7 86. Londor 277.50. VREDNOSTNI PAPIRJI. V Ljubljani Celjska brez kupona 158 den. (kupon Din 10) napram 164 den. Dočim za agrare ni interesiranja, je nekoliko narastel kurz vojne škode, vendar pri majhnem prometu. znatnejSe pa je povpraš pon. Amsterdam Rerlin Budimpešta Curih Dunaj London New.vork Pariz Praga Trst 2287.— 1357.75 1093-50 798.55 277.09 56.71 222.77 168-1 4 299.15 2293 — 1360.75 993-05 1096-50 801.55 277-89 56-91 224-77 168-84 301.15 srednji 2290.-1354.25 I095-— 80; ».05 277.49 56.81 223.77 168-44 3C0-1 sr. t. IV 1359.75 1095*— 800.05 277-49 223.77 168.50 Zagreb. Amsterdam 2287—2298, Berlin 1357.75 —1360.75, Curih 1093.50—1096.50, Dunaj 798.55— naraslo 7% invest. posoj. Baučni papirji v Zagrebu neizpremenjeni, med industrijskimi so popustile Vevče, dočim se je Trboveljska učvrstila. Ljubljana. 7% invest. posoj. 88 den., agrar 57.50 den., Celjska 158 den. (brez kupona), Ljublj kreditna 185 den., Praštediona 805 den.. Kred. za vod 157—175, Vevče 135 den., Kranjska ind. 285 d. Ruše 265—280, Stavbna 56 den., Sešir 125 den. Zagreb. 7% invest .posoj. 90, agrari 57.50, vojna odškodnina 435—436, Hipo 58.50, Jugo 89—90 Praštediona 805, Ljublj. kreditna 135. šečeran? 540—547.50. Drava 5!5 den., Slavonija 12—14, Tr bovlje 490 -494, Vevče 138 den. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 81.05, Jugo 11 Hipo 7.20, Alp ine 41.20, Leykam 9.85. Trbovlfr 61.95, Kranjska industr. 10. BLAGO. Ljubljana. L n s: Bukovi hlodi od 35 cm dalje, od 2 m dalje I. fko vag. nakl. post. 2 vag. po 280: zaklj. 2 vag. Tendenca živahna. Dež. pridelki (vse samo ponudbe; slov. post., plač. 30 dni, dob. prompt): Pšenica 78—79 kg 2% ml. tar. baška 387.50—890, slav. 385 —387.50. moka 0 g vag. bi. fko Ljubljana, plačilo po prejemu 530—535, koruza nova baška krval. gar. 297.50—SOO, april 300-302.50, maj 305-807.50, činkvantin zdrav rešetan 305—307.50, oves baški zdrav rešetan 295. ajda zdrava rešetana 295; zaklj. —. Tendenca mirnejša. Budimpešta (terminska borza), 10. aprila. Tendenca medla. Pšenica maj 33.10, 33.18, zaklj 33.16-33.18, okt. 30 66, 30.72, zaklj. 30.66—30.68, rž maj 31.40, 31.50, zaklj. 31.46—31.50, okt. 26, 25.96. zaklj. 25.94—25.96, koruza maj 27.50, zaklj. 27.44— 27 48, julij 28.04, 28.10. Sinfon. koncert fllisbenep društva „Drava" se bo vršil v nedeljo dne 15. aprila v dvorani »UNION« v Mariboru ob 10. url dop. (matineja). MALI OGLAS Vsaka drobna vrstica 150 Din ali vsaka beseda 50 par. Najmanjši oglas 3 sli 5 Di". Oglasi nad devet vrstic se računajo više Za odgovor znamko t — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Hlode bukove la in hrastove od 20 cm naprei kupuie v vsaki množini parna žaga V. SCAGNETTI Ljubliana. ZASTOPNIKI (ce) vji-t-t-PRODAJAT K A pozor Starejšega gospoda (tudi vpokojenca), sprej- Stanovanje z 1 in 2 sobama ter pritiklinami, se takoj odda Sladkorne zaboje v hiši M. Nedog, Spodnja . Šiška, kolonija »Bajtar«.1 ^uR'.m vsal{° P° 4 Din za komad franko moje skladišče. - FRAN POC-ACNIK - LjubPana, Dunajska cesta 36. Kupim posestvo Hmplnvkp :d. velikosti, imeti mo- IIIIICHJVI\C Л'asa oM MODROCE t rli ne in spodnje, otomone, razne divanc, žimo, otrik. cvilih in vse polreMfine — kupite najceneje pn tvrdki RUDOLF SEVER, lapelnik . Ljubljana, Marijin trg 2. 1474 zaloga Palme, Celje, Cankarjeva 7. Maribor, Koroška 8. če obiskujete privat od- me m ^ OJ" j sred. velikosti, imeti mo- iema,CC ,,Utod'-omCa ! ke' ujkale itd z £X '» »udi gozd in kako tr- proti ,otovcmu plačilu _ prodaio malih prov;7ija od gov.no Poslop,a mora,0 4 va(,onc 6-7 m, 2 vag. • kon- da. — Ponudbe pod biti v dobrem stanju. Pla- ; 7_8 m, smrekove, zdra- arffa-srt л: ^.staj-s^risrss јЦј&^зг gi stroki. ,- Ponudbe pod ,ui|ti dnevno Potrebna j ~p . dajo porok, Klance 34, p Sta- kavcija 2 do 300 Din. -| roimce " F* u ' . trg pri Rakeku ича poštni predal št. 100. »Kamorkoli« na upravo. Ekonom - oskrbnik vešč v vseh panogah pa-ljcdelstva in živinoreje, želi mesta za takoj. Govori več jezikov. — Ponudbe na naslov »BertI«, Sv. Križ, p. Moste p. Lj. Bivši bančni nradnik s srednješolsko izobrazbo, verziran vseh v denarno stroko spadajočih poslov, išče primerno službo za takoj. Cenj. ponudbe se prosijo na upravo list« pod »Agilen«. Vrtnarstva ti se rad izučil mladenič. Naslov v upravi it. 3141. Zdrav, pošten, vojaščine prost FANT, razumen v poljedelstvu, vinogradništvu in živinoreji £pr- želi službe v okr. Celje ali Maribor. Nastop službe 25. maja 1928. Pojasnila daje upr. lista pod itev. 3140. _________ 3138 Podrobnosti vsak dan od perila pri privat. stran-!" "*" "" 2.—6. ure Kemične no- kah, sprejmem proti ve- KUPIM enodružinsko hi-vosti: Val. Kovač, Ljub- liki proviziji. — Ponudbe šo v dobrem stanju v ljana, Beethovnova ul. 4. ABSOLVENTINJA trgov, ske šole, začetnica, se sprejme. Ponudbe s prepisom spričev. na upravo pod Absolv. trg. šole«. Iščem agUne provizijske POTNICE pod »Perilo« na upravo. J,juV>ljani ali v najbližji I okolici. Plačam takoj. Po sredovalci izključeni. Po- NATAKA^ICO s kavcijo 5000 Din, sprejmem takoj za vinotoč na Pragerskem. Ponudbe na I. PREDOVIČ, Ljubliana, Poljanska cesta 73. UČENCA po celi Sloveniji za raz- za fotograf, obrt, sprejme pečavanje krasnega pred- j foto-atelfe Weiss, Polže- meta pri privat. strankah, la v Sav. dol. Hrana in Predmet zastopa za celo stanovanje v hiši, drugo Slovenijo le moja tvrdka. po dogovoru. 3111 V poštev pridejo le poštene osebe. — Ponudbe pod »Privlačen predmet« na upravo »Slovenca«. nudbe z navedbo cene na oglasni oddelek Slovenca pod »Solidno«, f'f'9-H'I'l' Vsakovrstno Drei bukove in hrastove odpadke od parketov, dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V. SCAGNETTI v Ljubljani, za gorenjskim kolodvorom. Motvoz (,pcajSi5rf;|Bosulln svečlce tovarni. Mehanična vr- zoper jalovost krav in te-varna Šinkovec, Grosu- 1 lic ter sramnično vnetje pije. Komisijska zaloga izdeluje in razpošilja samo lekarnar Mr, Stanko HOČEVAR, Vrhnika 23. 1 škatlja z natanč. živino-zdravniškim navodilom 30 Din in poštnine prosto, če sc pošlje denar v pismu naprej, sicer po povzetju. V zalegi tudi vsa druga zdravila za žlvinol V Mariboru je naugodnejši nakup galanterife • drobnarije • parfumerije - papirja Opekarna »Emona« na Viču — Brdo Pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta 23. - Telefon 2207. Priporoča svojo bogato zalogo zidne in strešne opeke po najnižjih dnevnih cenah. Naznanilo AJDOVA MOKA se Se v naprej najtopleje po 5 Din kilogram iAJNC| gJtilnifar 2 pisalna Stroja Činkvantin - Z d Г o b Sv. Petra nasip°štev.' 7L proda mlekarna Kriitoi, Ljubljana, Sv. Petra ce> sta it. 60. llđlteknpiair Pri nakupu cementa Trbovlje in vse železnine, sc priporoča tvrdka A. Sušnih, Ljubljana, Zaloška cesta. Zastopnike za prodajo dri. srečk na obroke, iščemo. Sijajni, brezkonkurenčni zaslužek. Razen izdatne provizije Se »posebno fiksno nagrado« za gotovo količino srečk. — Bančna poslovalnica Bezjak, Maribor, Gosposka ulica 25. Več dobrih KROJAŠKIH POMOČNIKOV Dva vajenca za vrvarsko obrt, hrana in stanovanje v hiši, sprejme Josip Adamič, vrvarna, Domžale. Išče se zanesljiva, zaupna knjigovodkinja ki se more s spričevali kot izvežbana izkazati, nemške in slovenske stenografije vešča, ter ima veselje do trgovine z me-ianim blagom, za večje podjetje na deželi. Naslov pove uprava pod 2891. VRTNAR, samec, izvežban posebno za sadni vrt in zelen|avo, dobi takoj službo. Ponudbe na upravo Bistriike graščine, Borovnica. Sprejmem družabnico HLAPEC 25—35 let, trezen fn pošten, se takoj sprejme k dvema krotkima konjema. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 3095. Zaslužek za na dom 20 do 30 Din Pozor! Pozor! 40 metrov starih cevi za vodnjake ima za oddati Anton Leinik, stu- ___ _ denčni mojster, Studenci Prostovoljno gasilno dru- pri Mariboru. 3113 Mali, štirisedežni po najvišjih cenah. ĆERNE, juvelir, Ljubljana. \Volfova ulica št. 3. štvo VERD kupi avto po 4 Din kilogram prvovrstni izdelki, pošilja od 25 kg naprei PAVEL SEDEJ, umetni mlin. Ja-vornik, Gorenjsko. 1526 Žapnie eddaja vedno po nizki ceni parna žaga V. SCAGNETTI v Ljubljani, za gorenjskim kolodvorom. v- . . ., pletenin - čevljarskih po- sem svoio trebičin - motvoza - vr- gostilno »Šempeter«, varskih potrebščin in ple-tarskih Izdelkov • na debelo in na drobno - pr DRAGO ROSINA Vetrinjska ulica it. 26. AVTO dnevno zaslužite na svo- staniu- " Plaiamo tako>-jem domu, ako želite delati za nas lahke predmete; priprav, posebno za mladino obojega spola. Kdor sc zanima, naj priloži 10 Din za informacije in vzorce od dela, kateri eno leto star in brez-2 do 2% tonski, z masiv- 1 hiben sc proda radi na-nimi kolesi, v dobrem kupa večjega. Naslov pod št. 3005 tega lista. Volna - bombaž za stro|no pletenje in ročna dela, dobite po JV najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 • Židovska 4 za povečanje podjetja, Potreben kapital 30 do 35 tisoč Din. Prednost ima se sprejme za vel. delo. - ti,ta, ki bi bila rada za L KersnUS, Prečna ul. 4. . p0slena v pisarni ali v ekšpediciji. Rir.iko izključen, ker ima podjetje le znesek se pa odračuni pri sprejemu dela. Ponudbe na podruž. »Slov.« Maribor pod »Stalna služba". Potrebujem za parno žago v S r e m u ob Savi Žagarja (GATERISTA) izvežbanega na _ polno-jarmenik za jelov in smrekov les. Stanovanje na žagi in po želji tudi hrana. Prednost imajo samci. — Ponudbe s prepisom spričeval in pogojev na Ciril Ptcek, Ribnica, Dol. .. v,..• жж^-т HLAPEC pošten, vajen konj, se ■prejme. — Naslov pove »prava lista t>od iL 3125. komisijske zaloge. • Cenj. ponudbe pod »Lepa eksistenca" na uoravo lista. Duhovne sobrate, sorodnike, znance in prijatelje obveščam, da je moj brat Jakob Porenta kanonik kolegiatnega kapitlja v Novem mestu danes ob četrt na šest nenadoma odšel k Bogu po plačilo. Pogreb dragega pokojnika bi 12. aprila ob 3 popoldne v Novem Novo mesto - St. Vid n. Lf„ 10. aprila 1928. GASPAR PORENTA, profesor. bo v četrtek, dne mestu. Inseriraite v ..Slovencu!' V globoki žalosti naznanjava, da je najin srčno ljubljeni in nepozabni soprog in oče, gospod Matevž Podobnik uslužbenec drž. železnice v torek dne 10. t. m. po kratkem in mukepolnem trpljenju, boguvdano preminul. — Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek dne 12. t. m. ob 2. ari pop. iz mrtvašnice Sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 10. aprila 1928. 7o|iyJili! Nemogoče nam je bilo LCIIIVulCI zahvaliti se vsem, ki so nam ob prebridki izgubi našega nenadomestljivega sina, brata, strica, svaka, gospoda Tomaža Slabe zavirača pri državni železnici s številnimi dokazi sočutja lajšali dneve nepopisne boli. Posebej pa se zahvaljujemo bratom Orlom za korporativno udeležbo pri pogrebu, zlasti pa za ganljive besede, ki jih je ob odprtem grobu govoril brat Joško Skvarča. Prav tako iskrena hvala Udruženju železničarjev, njih pevskemu zboru in godbi za ganljive žaloetinke, tukajšnji požarni brambi za častno spremstvo, vsem darovalcem vencev in rož ter vsem in vsakemu posebej, ki ste prihiteli od blizu in daleč, da spremljate našega nepozabnega na njegovi zadnji potil Bog povrni vsem! Logatec, dne 10. aprila 1928. Globoko žalakrti ostali.