///rs/ra B/sfr/ca, 37. marec 2005
šf. 3
URADNE OBJAVE
OBČINA ILIRSKA BISTRICA OBČINSKI SVET
Na podtagi 9. člena Zakona o športu (UL RS, št. 22/1998), določil Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji (UL RS, št. 24/2000 in 31-3/2000) ter 16. člena statuta Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave, št. 18/95, 18/97, 30/99 in UL RS, št. 31/2000) je Občinski svet občine Ilirska Bistrica na nadaljevanju
21.seje dne 14.03.2005 sprejel
PRAVILNIK
o spremembah in dopolnitvah pravilnika o merilih in kriterijih za sofinanciranje programov športa ter najemu športnih objektov v Občini Ilirska Bistrica
(Uradne objave glasila Snežnik, št. 4/! 999)
L člen
V	2. členu se briše druga alineja.
2.	člen
3.	člen se spremeni in se po novem glasi:
Pogoji in kriteriji sofinanciranja, določeni s tem pravilnikom, so namenjeni za naslednje vsebine športnega programa ter razvojne in strokovne naloge v športu na občinskem nivoju:
Programi po vsebini in obsegu
I.	Športna vzgoja otrok, mladine in študentov
II.	Vrhunski šport
HI.	Kakovostni šport
IV.	Športna rekreacija
V.	Šport invalidov
Razvojne in strokovne naloge v športu
VI.	Velike mednarodne prireditve in prireditve občinskega pomena
VII.	Izobraževanje, usposabljanje in spopolnjevanje strokovnih kadrov v športu
VIII.	Športni objekti
Poleg sofinanciranja navedenih športnih programov se bo sofinanciral tudi dogovorjeni program ŠZ Ilirska Bistrica.
3.	člen
V	6. členu se spremeni tretji odstavek, ki se po novem glasi:
Za oblikovanje vadbenih skupin se upošteva določila nacionalnega programa športa z upoštevanjem specifike pri kolektivnih in pri individualnih športnih panogah na lokalnem nivoju. Velikost vadbenih skupin sc opredeli v nadaljevanju pravilnika pri vsakem poglavju posebej.
4.	člen
Za 6. členom se pod nazivom vsebinskega sklopa pravilnika z nazivom 11. POGOJI, KRITERIJI IN NORMATIVI ZA VREDNOTENJE ŠPORTNE DEJAVNOSTI doda podnaslov PROGRAMI PO VSEBINI IN OBSEGU.
Za	PROGRAM/PO LSER/AY/A	naziv
programa /. /nf^r^na Eparina a^/awza.s7 afra/r /n m/aJ/ne .spremen; n? je pa navem g/aji /. ^arfna vzga/a a;ra^r, m/a^ine /n jfa^en/av
5.	člen
V 7. členu se spremeni obrazložitev vsebine člena, navedena v oklepaju tako, da se besedilo (Interesna športna dejavnost otrok in mladine) spremeni v (Športna vzgoja otrok, mladine in študentov).
Besedilo 7. člena se spremeni in se po novem glasi:
1.	Športna vzgoja predšolskih otrok.
Programi in obseg vadbe:
Programi in športne dejavnosti, ki jih organizirajo izvajalci športnih programov za predšolske otroke z namenom optimalnega razvoja gibalnih sposobnosti, posredovanja osnovnih gibalnih znanj in spodbujanja otrokovih aktivnosti, ustvarjalnosti in razvoja osebnosti.
1/1.1. športna značka Zlati sonček,
1/1.2. Naučimo se plavati,
1/1.3. Ciciban planinec,
1/1.4. programi športne dejavnosti v organizaciji športnih društev in drugih izvajalcev.
Velikost vadbenih skupin:
-	individualni športi: plavanje, smučanje, rolanje, itd. od 6 do največ 12 otrok,
-	kolektivni športi in ostali programi od 8 do največ 20 otrok. Sofinancira se:
-	organizacijski stroški tečajev in promocijskih prireditev, propagandno gradivo,
-	strokovni kader,
-	najem objekta do 60 ur za izvajalce, ki nimajo zagotovljene brezplačne uporabe ali vzdrževanja objekta.
Ovrednotenje programov - točkovanje se določi z merili za:
-	organizacijske stroške programov (1/1.1. - 1/1.3.) Naučimo se plavati, športne značke Zlati sonček, Ciciban planinec, ter promocijskih prireditev in propagandnega gradiva.
-	programe kadra,
-	objekt: najem ati vzdrževanje za največ 60 ume programe. 2/1. Športna vzeoia šoloobveznih otrok.
Programi in obseg vadbe:
Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok, ki so prostovoljno vključeni v športne programe.
"trska Bistrica. 31. marec 2005
URADNE OBJAVE št. 3
Snežnik - stran 1
2/1.1. športna značka Zlati sonček,
2/).2. športna značka Krpan,
2/1.3. Naučimo se plavati in tečaji v drugih športnih panogah določenih z letnim programom športa,
2/1.4. šolska športna tekmovanja,
2/1.5. programi v počitnicah
2/1.6. 80 umi programi šoloobveznih otrok v organizaciji športnih društev in drugih izvajalcev.
Velikost vadbenih skupin:
-	individualni športi: plavanje, smučanje, rolanje, itd. od 6 do največ 12 otrok,
-	kolektivni športi in ostali programi od 10 do največ 20 otrok. Sofinancira se:
-	organizacija izvedbe programa športne značke izven sedeža izvajalca, najem objekta, materialni stroški priznanj in promocijskega gradiva;
-	strokovni kader in najema objekta za izvedbo 10-20 umih tečajev določenih z letnim programom športa;
-	organizacija in izpeljava uradnih šolskih športnih tekmovanj, programov v počitnicah in drugih programov izvajalcev določenih z letnim programom športa;
-	strokovni kader za izvedbo 80 umih programov.
-	najem objekta za izvajalce navedenih programov, ki nimajo zagotovljene brezplačne uporabe ali vzdrževanja objekta. Ovrednotenje programov - točkovanje se določi z merili za:
-	organizacijske stroške programov tečajev, športne značke Zlati sonček ali Krpan, Naučimo se plavati, šolskih športnih tekmovanj ter programov v počitnicah,
-	največ 80 ume programe kadra,
-	najem ali vzdrževanje objekta za največ 80 ume programe.
2/2. Športna vzgoja otrok usmerjenih v kakovostni in vrhunski
šport.
Programi:
Programi otrok od 6. do 11. leta in od 11. do 15. leta starosti, ki imajo interes, sposobnosti, ustrezne osebnostne značilnosti in visoko motivacijo, da bi lahko postali vrhunski športniki. Izvajalci teh programov morajo izpolnjevati prostorske, kadrovske in druge zahteve za strokovno izpeljavo programov, ki jih določi nacionalna panožna športna zveza, v dogovoru z Ministrstvom za šolstvo in šport in Olimpijskim komitejem Slovenije -Združenjem športnih zvez.
2/2.1. cicibani, cicibanke,
2/2.2. mlajši dečki in deklice in 2/2.3. starejši dečki in deklice.
Obseg vadbe: cicibani in cicibanke mlajši dečki in deklice starejši dečki in deklice Za več skupin v isti starostni kategoriji se potrdi ustrezno nižji obseg vadbe na osnovi realne ocene izpolnjevanja prostorske, kadrovske in drugih zahtev za strokovno izpeljavo programov. Velikost vadbenih skupin:
-individualni športi	od 6 do največ 12 otrok,
-	ekipni športi	od 10 do največ 20 otrok.
Sofinancira se:
-	strokovni kader,
-	objekt: najem ali vzdrževanje,
-	materialne stroške programa,
-	meritve in spremljanje treniranosti,
-	nezgodno zavarovanje.
Ovrednotenje programov - točkovanje se določi z merili za:
-	najem ali vzdrževanje objekta za določene ume programe,
-	programe kadra,
-	materialne stroške programa, meritve in spremljanje treniranosti in nezgodno zavarovanje.
2/3. Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami
Programi:
Na lokalni ravni se izvajajo programi v katere se lahko vključijo otroci s posebnimi potrebami.
Obseg vadbe:
2/3.1. 80 urni oziroma ustrezno nižji programi v različnih panogah.
Velikost vadbenih skupin:
-	od 6 do 10 otrok.
Sofinancira se:
-	strokovni kader,
-	objekt.
Ovrednotenje programov - točkovanje se določi z merili za:
-	največ 80 ume programe kadra,
-	najem ali vzdrževanje objekta za največ 80 ume programe.
3. Športna vzgoja mladine
3/1 Interesna športna vzgoja mladine
Programi:
Dejavnost mladih od 15. do 20. leta starosti, ki se prostovoljno vključujejo v športne programe, katerih namen je izboljšanje športnih znanj, zagotavljanje psihofizične sposobnosti mladine, odpravljanje negativnih vplivov sodobnega življenja, preprečevanju zdravju škodljivih razvad in zadovoljevanju človekove potrebe po igri in tekmovalnosti.
Obseg vadbe:
3/1.1. 80 umi oziroma ustrezno nižji programi v organizaciji športnih društev in drugih izvajalcev.
Velikost vadbenih skupin:
-	individualni športi: plavanje, smučanje, rolanje, itd. od 8 do največ 12 otrok,
-	kolektivni športi in ostali programi od 10 do največ 20 otrok. Sofinancira se:
-	strokovni kader,
-	objekt.
Ovrednotenje programov - točkovanje se določi z merili za:
-	največ 80 ume programe kadra
-	najem ali vzdrževanje objekta za največ 80 ume programe.
3/2 Športna vzgoja mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski
šport
Programi:
Načrtna vzgoja mladih športnikov, ki so usmerjeni v doseganje vrhunskih rezultatov, primerljivih z dosežki vrstnikov v mednarodnem merilu. Upošteva se tudi nastope v uradnih tekmovalnih sistemih panožnih športnih zvez od državnega do mednarodnega nivoja s katerimi športniki dosežejo kategorizacijo mladinskega razreda.
do 240 ur,
240 do 400 ur, 300 do 800 ur.
Snežnik - stran 2
URADNE OBJAVE št. 3
itirska Bistrica. 31. marec 2005
Obseg vadbe:
3/2. !. mlajši mladinci in mladinke	od 400 do 1.100 ur,
3/2.2. starejši mladinci in mladinke	od 400 do 1.100 ur.
Za več tekmovalnih skupin v isti starostni kategoriji se potrdi ustrezno nižji obseg vadbe na osnovi realne ocene izpolnjevanja prostorske, kadrovske in drugih zahtev za strokovno izpeljavo programov.
Velikost vadbenih skupin:
-	individualni športi	od najmanj 3 do največ 12 mladih,
-	ekipni športi	od najmanj 6 do največ 20 mladih.
Sofinancira se:
-	strokovni kader,
-	objekt: najem ali vzdrževanje.
-	program priprav in tekmovanj na mednarodnem nivoju za športnike, ki imajo status mladinskega razreda in sodelujejo kot člani reprezentance na uradnih tekmovanjih nacionalne panožne zveze.
Ovrednotenje programov - točkovanje se določi z merili za:
-	objekt: najem ali vzdrževanje,
-	strokovni kader,
-	status mladinskega razreda.
3/3 Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami
Programi:
Športna dejavnost mladine s posebnimi potrebami je namenjena predvsem ustrezni skrbi za vključevanje v normalno življenje. Obseg vadbe:
3/3.1. 80 umi programi v primernih športnih panogah.
3/3.2. tekmovanja in tečaji,
3/3.3. drugi posebni programi.
Velikost vadbenih skupin:
-	do 10 mladih.
Sofinancira se:
-	strokovni kader,
-	objekt: najem ali vzdrževanje,
-	materialni stroški za organizacijo tečajev določenih z letnim programom športa,
-	organizacija in izpeljava športnih tekmovanj, programov v počitnicah in drugih posebnih programov izvajalcev določenih z letnim programom športa.
Ovrednotenje programov - točkovanje se določi z merili za:
-	največ 80 ume programe kadra,
-	najem ali vzdrževanje objekta za največ 80 ume programe,
-	organizacijske stroške tečajev in prireditev.
4.	Športna dejavnost študentov
4.1.	Interesna športna dejavnost študentov Programu.
-	tSpor/ne	/r; 30
tTfMJeM/OV
-	Odpravljanje plavalne nepismenosti.
Obseg vadbe:
4.1.	80 umi programi v izbranih športnih panogah,
4.2.	10-20 umi tečaji plavanja.
Velikost vadbenih skupin:
-	individualni športi od najmanj 8 do največ 12 mladih (plavanje 6-12),
-	ekipni športi in ostali programi od najmanj 10 do največ 20 mladih.
Sofinancira se:
-	strokovni kader za izvedbo 80 umih programov in 10-20 umih tečajev,
-	najem objekta.
Ovrednotenje programov - točkovanje se določi z merili za:
-	največ 80 urne programe kadra,
-	najem ali vzdrževanje objekta za največ 80 ume programe,
-	organizacijske stroške tečajev.
6.	člen
Z# Mov/Mi 7.	vye/Vne .yporfH^ga /?rogr#fM# //.
z/?	ipor/	/M	noveri g/^z //.
kr/zMMj/rz
7.	člen
^?ay^/z/o & c/ena .sprewienz zn ge novem g/agz.
Programi:
Priprave in tekmovanja športnikov, ki imajo status mednarodnega, svetovnega in perspektivnega razreda.
Obseg vadbe:
1. 1200 umi programi.
Sofinancira se:
1. največ 1.200 urne programe za vrhunske športnike v individualnih športnih panogah,
1. 1.200 umi program ekip v kolektivnih športnih panogah, katerih člani so kategorizirani vrhunski športniki,
Ovrednotenje programov - točkovanje se določi z merili za:
-	največ 1.200 ume programe posameznikov ali ekip. Vrednotenje se opravi samo za programe posameznikov in ekip, ki so v proračunskem obdobju, za katerega je program predložen tekmovalno aktivni, ne glede na čas trajanja dodeljene kategorizacije vrhunskih športnikov.
8.	člen
Členi 9, 10 in 11. člena se brišejo.
12.	člen se preštevilči in postane novi 9. člen.
Za novim 9. členom se uvrsti naziv vsebine športnega programa
III.	Kakovostni šport.
9.	člen
13.	člen se preštevilči in postane novi 10. člen, besedilo pa se spremeni in se po novem glasi:
Programi:
Kakovostni šport zajema priprave in športna tekmovanja ekip in posameznikov, registriranih športnikov, ki nimajo objektivnih strokovnih, organizacijskih in materialnih možnosti za vključitev v program vrhunskega športa in kijih program športne rekreacije ne zadovoljuje, so pa pomemben dejavnik razvoja športa. Upošteva se tudi nastope v uradnih tekmovalnih sistemih panožnih športnih zvez od državnega do mednarodnega nivoja s katerimi športniki dosežejo kategorizacijo državnega razreda. Obseg vadbe:
1.	320 urni oziroma ustrezno nižji programi dejavnosti
registriranih športnikov - članov, ki nastopajo v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih zvez do naslova državnih prvakov.
«irska Bistrica, 31. marec 2005
URADNE OBJAVE št. 3
Snežnik - stran 3
Velikost vadbenih skupin:
-	individuaci športi od najmanj 6 do največ 12 mladih,
-	ekipni športi od najmanj 10 do največ 20 mladih.
Sofinancira se:
-	predvsem najemnina objekta za izvedbo 320 umih programov,
-	program priprav in tekmovanj na mednarodnem nivoju za športnike, ki imajo status državnega razreda in sodelujejo kot člani reprezentance na uradnih tekmovanjih nacionalne panožne zveze.
Ovrednotenje programov - točkovanje se določi z merili za:
-	objekt: najem ali vzdrževanje za največ 320 ume programe,
-	status državnega razreda.
10.	člen
Za novim 10. členom se naziv vsebine športnega programa HI. Šport za vse - športna rekreacija spremeni in se po novem glasi
IV.	Športna rekreacija.
11.	člen
14.	člen se preštevilči in postane novi 11. člen, besedilo pa se spremeni in sc po novem glasi:.
Programi:
Športno rekreativna vadba odraslih s cilji ohranjati in izboljševati celostni zdravstveni status, humanizirati življenje, zmanjševati negativne posledice življenja in dela, preprečevati upadanje vitalnosti. Z aktivnim, koristnim in prijetnim izpolnjevanjem prostega časa je potrebno v redno obliko dejavnosti pritegniti čim večje število ljudi.
Programi za odpravljanje plavalne nepismenosti in drugih gibalnih anomalij.
Obseg vadbe:
1.	80 umi oziroma ustrezno nižji programi v različnih ali izbranih športnih panogah,
2.	10-20 urni tečaji plavanja in programi promocijskih dejavnosti.
Velikost vadbenih skupin:
-	plavanje: od najmanj 6 do največ 12 članov in članic,
-	ostali programi: od najmanj 8 do največ 20 članov in članic. Sofinancira se:
-	najem objekta za socialno in zdravstveno ogrožene občane,
-	strokovni kader za izvedbo 80 umih programov na skupino občanov starejših od 65 let,
Ovrednotenje programov - točkovanje se določi z merili za:
-	največ 80 ume programe kadra,
-	objekta: najem ali vzdrževanje za največ 80 ume programe.
12.	člen
Člene 15, 16, 17, 18 in 19 se briše.
Za besedilom novega H. člena se doda nov naziv vsebine športnega programa V. Šport invalidov.
Doda se nov 12. člen (šport invalidov), ki se glasi:
Programi:
Programi za invalide se izvajajo z namenom ohranjanja gibalnih sposobnosti, zdravja, revitalizacije, resocializacije, razvedrila in tekmovanj invalidov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom. Obseg vadbe:
1.	80 umi oziroma ustrezno nižji programi
Velikost vadbenih skupin:
-	največ 10 invahdov,
Sofinancira se:
-	najem objekta,
-	strokovni kader za izvedbo 80 umih programov na skupino.
Ovrednotenje programov - točkovanje se določi z merili za:
-	največ 80 ume programe kadra,
-	objekt: najem ali vzdrževanje za največ 80 ume programe.
13.	člen
Za novim 12. členom se doda podnaslov RAZVOJNE IN STROKOVNE NALOGE V ŠPORTU.
Za novim 12. členom se naziv vsebine športnega programa IV. Športne prireditve spremeni in se po novem glasi VI. Velike mednarodne športne prireditve in prireditve občinskega pomena.
14.	člen
20.	člen se preštevilči in postane novi 13. člen členom (velike mednarodne športne prireditve in prireditve občinskega pomena), besedilo pa se spremeni in se po novem glasi:
1.	Velike mednarodne športne prireditve
Programi in obseg:
-	Prireditve, ki so opredeljene z 52. členom Zakona o Športu. Sofinancira se:
-	Delež materialnih stroškov nosilcev prireditev, ki so v občinskem javnem interesu.
Kriteriji, pogoji in normativi:
-	Programi se sprejmejo na osnovi vlog izvajalcev za prireditve, ki se organizirajo v skladu z 52. in 53. členom Zakona o Športu.
-	Višino namenskih sredstev se določi v posebni postavki proračuna.
-	Programe, ki izpolnjujejo pogoje, potrdi občinski svet najkasneje do septembra meseca za naslednje proračunsko leto. Ovrednotenje programov:
-	Merila, višino sofinanciranja in druge pogoje se določi v pogodbi med Občino in izvajalcem.
2.	Občinske športne prireditve v javnem interesu
Programi:
-	Občinske množične športne prireditve, ki so v javnem interesu in so potijene z letnim programom športa na lokalni ravni.
-	Športno-rekreacijska tekmovanja na ravni občine ali več občin (redne rekreativne lige)
Obseg:
-	Programi se opredelijo in ocenijo na osnovi letnih programov izvajalcev.
Sofinancira se:
-	Delež materialnih organizacijskih stroškov nosilcev prireditev in rekreativnih tekmovanj, katerih poudarek je na množičnosti in vključevanju pretežno športno pasivnega prebivalstva. Kriteriji, pogoji in normativi:
-	Izbere se programe, ki se na predlog občinske strokovne službe ali pristojne komisije vključijo v letni koledar velikih občinskih športnih prireditev v javnem interesu.
Ovrednotenje programov - točkovanje se za izbrane programe določi z merili.
15.	č!en
21.	in 22. člen se brišeta.
Za novim 20. členom se naziv vsebine športnega programa V. Strokovni kadri spremeni in se po novem glasi VH.
Snežnik - stran 4
URADNE OBJAVE št. 3
Nirska Bistrica, 31. marec 2005
Izobraževanje, usposabljanje in spopolnjevanje strokovnih kadrov v športu.
16.	člen
-	23. člen se preštevilči	in	postane novi	14.	člen.
-	24. člen se preštevilči	in	postane novi	15.	člen.
-	25. člen se preštevilči	in	postane novi	16.	člen.
-	26. člen se preštevilči	in	postane novi	17.	člen.
17.	člen
Za novim 17. členom se naziv vsebine športnega programa VI. Športni objekti spremeni in se po novem glasi VIII. Športni objekti.
18.	člen
-	27. člen se preštevilči	in	postane novi	18.	člen.
-	28. člen se preštevilči	in	postane novi	19.	člen.
-	29. člen se preštevilči in postane novi 20. člen.
-	30. člen se preštevilči in postane novi 21. člen.
-31. člen se preštevilči in postane novi 22. člen.
-	32. člen se preštevilči	in	postane novi	23.	člen.
-	33. člen se preštevilči	in	postane novi	24.	člen.
-	34. člen se preštevilči	in	postane novi	25.	člen.
-	35. člen se preštevilči	in	postane novi	26.	člen.
-	36. člen se preštevilči	in	postane novi	27.	člen.
-	37. člen se preštevilči	in	postane novi	28.	člen.
-	38. člen se preštevilči	in	postane novi	29.	člen.
19.	člen
39. člen se preštevilči in postane nov 30. člen, v obrazložitvi člena se briše besedilo »v letu 1999«, besedilo pa se spremeni in se po novem glasi:
Glede na razpoložljiva proračunska sredstva bodo na osnovi razpisa sofinancirani sklopi športne dejavnosti (brez investicij in dogovorjenega programa Športne zveze) po naslednji okvirni razdelitvi in programi iz navedenih členov:
Deleži programov, ki se razpisujejo in okvirna vrednost:
100,0	%
I.	Športna vzgoja otrok, mladine in študentov v okvirni vrednosti
50.0	%.
Sofinancirali se bodo programi iz 7. člena pravilnika.
II.	Vrhunski šport v okvirni vrednosti
5,5 %.
Sofinancirali se bodo programi iz 8. člena (prej 8. do 12. člen) pravilnika.
III.	Kakovostni šport v okvirni vrednosti
10.0	%.
Sofinancirali se bodo programi iz 9. člena (prej 13. člen) pravilnika.
IV.	Športna rekreacija v okvirni vrednosti
5,0	%.
Sofinancirati se bodo programi iz 10. člena (prej 14. do 19. člen) pravilnika.
V.	Šport invalidov v okvirni vrednosti
0,2 %.
Sofinancirali se bodo programi iz 11. člena (prej 19. člen) pravilnika.
VI.	Velike mednarodne prireditve
in prireditve občinskega pomena v okvirni vrednosti
5,0	%.
Sofinancirali se bodo programi iz 12. člena (prej 20. člen) pravilnika.
VII.	Izobraževanje, usposabljanje in spopolnjevanje strokovnih kadrov v športu v okvirni vrednosti
4,3 %.
Sofinancirali se bodo programi iz 13. člena (prej 23. do 26. člen) pravilnika.
VIII.	Športni objekti v okvirni vrednosti
20,0	%.
Sofinancirali se bodo programi iz 14. člena pravilnika.
20.	člen
- 40. člen se preštevilči in postane novi 31. člen.
-41. člen se preštevilči in postane novi 32. člen.
21.	člen
Doda se nov 33. člen (podrobnejša merila za vrednotenje) z naslednjim besedilom:
Podrobnejša merila za vrednotenje - točkovanje programov sprejme komisija za pripravo razdelilnika proračunskih sredstev za sofinanciranje programov športa na predlog strokovne občinske službe.
22.	člen
42. člen (pričetek veljavnosti pravilnika) se preštevilči in postane nov 34. člen.
Prehodne in končne določbe
23.	člen
Spremembe in dopolnitve tega pravilnika pričnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah časopisa Snežnik.
Številka: 65000-1/99-240 Datum: 14.03.2005
Župan Občine Ilirska Bistrica Anton ŠENKINC, univ.dipl.ekon., l.r.
Hirska Bistrica, 31. marec 2005
URADNE OBJAVE št. 3
Snežnik - stran 5
Števitka: U-1-167/03-8 Datum: 3.3.2005
ODLOČBA
Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Emila Puglja iz Izole in drugih, kijih zastopa Bogdana Žigon, odvetnica v Ljubljani, na seji dne 3. marca 2005
odločilo:
Odlok o posebni in podrejeni rabi javnih površin (Uradne objave časopisa Snežnik, št. 3/03) se, kolikor ureja zemljišča na območju vikend naselja na Sviščakih, razveljavi.
Obrazložitev
A.
1.	Pobudniki izpodbijajo Odlok o posebni in podrejeni rabi javnih površin (v nadaljevanju Odlok), kolikor ureja zemljišča na območju vikend naselja na Sviščakih, ker jih neutemeljeno razglaša za javne površine, za uporabo katerih je treba plačati komunalno takso. Navajajo, da imajo z Občino Ilirska Bistrica sklenjene dolgoročne pogodbe o najemu spornih zemljišč za gradnjo počitniških hišic, ki sojih gradili na podlagi Odloka o zazidalnem načrtu za vikend naselje na Sviščakih (Uradne objave, št. 18/67 - v nadaljevanju Zazidalni načrt) in Pravilnika o izvajanju zazidalnega načrta za območje Sviščakov (v nadaljevanju Pravilnik). Pravilnik naj bi jim dopuščal, da uredijo njihovo okolico v širini petih metrov za postavitev teras in podobno. V nasprotju s tem naj bi Odlok ta zemljišča razglasil za javne površine in jim naložil, da za njihovo uporabo vsako leto pridobijo dovoljenje in plačajo komunalno takso. Odlok naj bi bil zato v izpodbijanem delu v neskladju s 1. in s 4. členom Zakona o komunalnih taksah (Uradni list SRS, št. 29/65 in nasi. - v nadaljevanju ZKT), ker ti določbi taksativno naštevata taksne predmete, od katerih Občina lahko predpiše komunalno takso, vendar sporna zemljišča ne sodijo mednje. Izpodbijani del Odloka naj bi bil zato v neskladju tudi s 147. členom Ustave.
2.	Občina odgovaija, da so spoma zemljišča v njenih planskih aktih opredeljena kot zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, ki so urbanistično načrtovana z Zazidalnim načrtom in Pravilnikom. Večina investitorjev naj ne bi upoštevala tlorisnih in vertikalnih dimenzij počitniških objektov, saj so kljub prepovedi v njihovi okolici postavili terase, prizidke ali ograje. Ti naj bi plačevali najemnine za parcele in nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč le za zemljišča pod objekti in ne za dodatna zemljišča, ki so sijih neutemeljeno prisvojili. Občina pojasnjuje, da so počitniške hišice začasni objekti, ki nimajo določenih funkcionalnih zemljišč, kot to zmotno menijo pobudniki. Hkrati naj bi bilo območje Sviščakov v bližini Snežnika in njegovih zaščitenih gozdov, ki bodo varovani v predvidenem regijskem parku Snežnik. V njem naj bi bilo prav območju Sviščakov namenjena posebna skrb in zaščita. Pripravljene naj bi bile strokovne podlage za krajinsko zasnovo Snežnik, ki bodo služile spremembam njenih prostorskih planskih aktov in iz njih izhaja, da je območje Sviščakov razvrednoteno. Naravno okolje in
neokrnjenost na tem območju naj bi zagotovili tako, da vsakomur omogočajo uporabo spornih zemljišč pod enakimi pogoji. Odlok naj bi zato ta zemljišča razglasil za javne površine, za uporabo katerih je treba plačati komunalno takso. Tudi Ustava naj bi v 71. členu omogočala, da se zaradi smotrnega izkoriščanja lahko z zakonom določijo posebni pogoji za uporabo zemljišč Komunalno takso za uporabo spornih zemljišč naj bi torej uvedla zaradi javnega interesa in zaradi neutemeljenega prisvajanja spornih zemljišč. S tem naj bi ugotovila dejanski obseg javnih površin, kijih uporabljajo zavezanci za plačilo komunalne takse.
B.
3.	Pobudniki kot uporabniki spornih zemljišč izkazujejo pravni interes. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
4.	Pobudniki očitajo, da spoma zemljišča ne sodijo med taksne predmete, ki so taksativno našteti v 4. členu ZKT, zato naj bi bil Odlok v izpodbijanem delu v neskladju s citirano določbo Zakona.
5.	Odlok v 2. členu opredeljuje javne površine in mednje uvršča zemljišča v vikend naseljih v lasti ali upravi Občine Ilirska Bistrica. Pri tem posebna raba zelenih površin pomeni tudi rabo zelenih površin ob vikend objektih. Po 3. členu Odloka je pridobitev dovoljenja splošen pogoj za posebno rabo navedenih javnih površin. Na vlogo stranke to dovoljenje izda pristojni oddelek za gospodarsko infrastrukturo v občinski upravi Občine Ilirska Bistrica (4. člen Odloka). Po 12. členu Odloka se za uporabo zemljišč v vikend naseljih izda dovoljenje za čas enega leta in vsebuje grafično prilogo, ki mora upoštevati v nadaljevanju naštete pogoje. Na podlagi 23. člena Odloka so vsi, ki so pridobili dovoljenje za posebno rabo javnih površin, zavezanci za plačilo komunalne takse.
6.	Možnost občinskega predpisovanja komunalne takse ureja ZKT. Predpisovanje komunalnih taks določa v dveh smereh. Najprej na splošno določa, da se komunalne takse ne morejo odmeijati po vrednosti predmeta, po dejanskem prometu ali po dejanskem dohodku (3. člen ZKT), zatem pa v 4. členu taksativno navaja predmete oziroma storitve, za katere občina lahko predpiše komunalne takse. Po prvem odstavku 4. člena ZKT smejo občine predpisovati komunalne takse:
1.	za glasbene avtomate v javnih lokalih;
2.	za uporabo javnega pločnika pred poslovnimi prostori;
3.	za igralna sredstva v javnih lokalih (igralni avtomati, biljard, igralne karte in podobno);
4.	za reklamne napise, objave in oglase, ki so postavljeni, pritijeni ali drugače označeni na javnih mestih;
5.	za sporočila, objave in razglase po lokalnih ozvočevalnih postajah z javnim oklicanjem in podobnimi sredstvi;
6.	za vitrine, v katerih se razstavlja blago zunaj poslovne stavbe;
7.	za uporabo prostora za parkiranje avtomobilov in njihovih priklopnikov na mestih, za katera to določi občina in na katerih organizira čuvanje vozil;
8.	za uporabo javnega prostora za parkiranje, šotorjenje ali druge začasne namene in
Snežnik - stran 6
URADNE OBJAVE št. 3
!!irska Bistrica, 31. marec 2005
9.	za uporabo trgov in drugih prostorov, razen ptočnikov, za razstavijanje predmetov, prirejanje razstav in drugih zabavnih prireditev za gospodarske namene.
7.	Iz navedb Občine izhaja, da Odtok razglaša zemljišča na območju vikend naselja na Sviščakih za javne površine, za uporabo katerih je treba pridobiti dovoljenje in piačati komunalno takso zato, ker ima z dolgoročnimi najemniki zemijišč, na katerih so počitniške hišice, spore o dovoljenosti uporabe zemijišč ob objektih, in ker gre za razvrednotena zemijišča, ki jih žeii zavarovati. Vendar 4. čien ZKT za uporabo zemijišč, za kakršno gre v obravnavanem primeru, ne predvideva piačevanja komunaine takse, zato je Odiok v izpodbijanem deiu v neskiadju s citirano doiočbo Zakona. Ustavno sodišče gaje zato razveijaviio in se pri tem ni ukvarjalo še z vprašanjem, aii so spoma zemijišča
spioh iahko javne površine. Ker je Ustavno sodišče izpodbijani dei Odioka razveijaviio že iz tega razioga, ni oceniio še drugih očitkov pobudnikov.
C.
8.	Ustavno sodišče je sprejeio to odiočbo na podlagi tretjega odstavka 45. čiena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebuij ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, mag. Marija Krisper Kramberger, Miiojka Modrijan, dr. Cirii Ribičič, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukič. Odiočbo je sprejeio sogiasno.
Jr: Janez Čeču//
litrska Bistrica, 31. marec 2005
URADNE OBJAVE št. 3
Snežnik - stran 7