GLAS
LETO XXII. ŠT. 6 (1020) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 16. FEBRUARJA 2017
NOVI
CENA 1,20 EVRA 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
foto dpd 
  Kulturni center Lojze Bratuž
Ko je duša prepojena s pomladjo 
in pesmijo ...
GORICA 
  e s pesmijo, ki privre iz drhtečega srca ob
iskrenih čustvih, in z glasbo, ki zna
nagovarjati srca v pomladni radosti ali
jesenski otožnosti, smo Slovenci na tem obrobju
slovenske zemlje lahko primerno obeležili
slovenski kulturni praznik prav na dan smrti
našega velikega pesnika Franceta Prešerna (1800-
1849) in se pri tem poklonili spominu Lojzeta
Bratuža (1902-1937), skladatelja, pevovodje in
organista ob 80-letnici njegove mučeniške smrti. V
razcvetu mladosti in sredi ustvarjalnega zagona ga
je iz njegove mlade družinice in objema ljubeče
žene Ljubke Šorli iztrgala krvoločna fašistična
roka. Zaradi te krute usode je postal simbol vseh
primorskih ljudi, ki so trpeli pod črnim terorjem
samo zato, ker so bili zvesti narodu, jeziku in
krščanskim načelom. Prav njemu, svetli žrtvi, je
L osrednjo prireditev z naslovom Pomlad in pesem vduši, povzetim po stihu Ljubke Šorli, posvetilaZveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice, ki je
bila letos zadolžena za pripravo te skupne
slovesnosti vseh Slovencev v Italiji. Vselej sta
pokrovitelja te prireditve krovni organizaciji, Svet
slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-
gospodarska zveza. Slovesen večer je bil v sredo, 8.
februarja 2017, v prenatrpani veliki dvorani
Kulturnega centra Lojze Bratuž.
Za ta odmevni kulturni dogodek je ZSKP režijo
prepustila odlični igralki Ani Facchini, članici
Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, ki
je imenitno, predvsem pa z globoko čutečim
pristopom opravila to zahtevno nalogo.
/ str. 3
Iva Koršič
www.noviglas.eu
Skupna proslava ob slovenskem kulturnem prazniku
Slovenska smučarka Ilka Štuhec svetovna prvakinja!
“Počaščena sem, da sem lahko
obdržala zlato kolajno doma!”
  ako je dejala slovenska šampionka Il-
ka Štuhec, ko je bila neizmerno ve-
sela naslova svetovne prvakinje v
smuku, saj je v nedeljo, 12. t. m., v Švici v
kraju St. Moritz zmagala.
Po Mateji Svet in Tini Maze je šestindvajse-
tletna Mariborčanka tretja Slovenka v zgo-
dovini z zmago na svetovnem prvenstvu v
alpskem smučanju. Vsega skupaj so sloven-
ski alpski smučarji na svetovnih prvenstvih
osvojili 21 kolajn.
Za Ilko Štuhec je letos izjemna sezona, vrsto
let so jo pestile poškodbe, zdaj pa kraljuje v
hitrih disciplinah. Ilka Štuhec je Sloveniji
ubranila zlato kolajno, ki jo je na prejšnjem
prvenstvu v Vailu osvojila Tina Maze.
T
Svet okrog nas16. februarja 20172
Povejmo na glas
Postal je svetloba za vse
Pristojna deželna komisija je obravnavala peticiji društva Edinost 
O enakopravnosti manjšinskih
jezikov z italijanskim
  četrtek, 9. februarja, je 5.
stalna komisija deželne-
ga sveta obravnavala pe-
ticiji društva Edinost (št. 2/2013
in 24/2015) glede enakopravno-
sti manjšinskih jezikov z italijan-
skim. Zahteve Edinosti je na za-
sedanju komisije zagovarjal in
utemeljeval deželni svetnik SSk
Igor Gabrovec, ki je izpostavil, da
enačenje manjšinskih jezikov z
italijanskim že velja v Dolini Ao-
ste in Bocnu, kot je tudi Italija-
nom v Sloveniji in na Hrvaškem
že od nekdaj uradno priznana
enakovrednost manjšinskega je-
zika. “Sam 3. člen deželnega sta-
tuta iz leta 1963 govori o enakih
pravicah vseh navzočih skupno-
sti, nekako na osi določil, ki so
zapisana v sami ustavi. Profesor
Samo Pahor je v minulih dese-
V tletjih dosegel kar tri razsodbeUstavnega sodišča, ki potrjujejo,da je popolna enakopravnost
manjšinskega jezika osnovni te-
melj zaščite priznane narodne
ali jezikovne manjšine”, je pose-
bej izpostavil Gabrovec. Njego-
vemu izvajanju je sledila razpra-
va, v kateri je bilo slišati že znane
cvetke, ki opredeljujejo nekatere
deželne svetnike. Čedajčan Ro-
berto Novelli je vztrajal, da so na
Videmskem prisotne neke jezi-
kovne variante, ki nimajo zveze
s slovenščino. Goričan Ziberna
je nanizal prisotnost tudi drugih
jezikov, denimo kitajščine, in pri
tem očitno prezrl razliko med tu-
jimi in avtohtonimi identiteta-
mi. Spet drugi so ugotavljali, da
bi bila večjezičnost predraga in
torej nevzdržna. Odbornik Tor-
renti je izpostavil napore dežel-
ne uprave, da se opremi s centra-
liziranimi uradi, ki naj skrbijo za
spoštovanje jezikovnih pravic.
Svetnik iz vrst furlanskih avto-
nomistov Violino pa je peticiji
podprl, češ da na spoštovanju
pravic priznanih manjšin slonijo
vsi naši napori in upi, da FJK
ohrani status avtonomne dežele.
Seja se je končala brez glasovanja
in odločitev o usodi peticij o je-
zikovnih pravicah prenesena na
dnevni red prihodnjega zasedan-
ja. “Najbrž bomo to razpravo, ki
je izredno visokega simbolno-
načelnega pomena, prenesli kar
v avlo deželnega sveta in prav je,
da se glede teh argumentov vsi
izrečejo brez oportunističnega
slepomišenja”, je mnenja dežel-
ni svetnik SSk Igor Gabrovec.
  retresljivo je, če se spomnimo dni, ki so
bili za Lojzeta Bratuža poslednji in zad-
nji. Pretresljiv je pogled na bolniško po-
steljo, v kateri je počasi umiral in se poslavljal
od tega sveta - droben in poln bolečine,
užaloščen, ker bo moral zapustiti ženo in dva
majhna otroka. In vedel je, da se mu dnevi iz-
tekajo, ne dnevi, minute, trenutki, ki jih je vse
manj, in se ne ve, kdaj bo nastopil tisti do-
končni, ko bo duša zapustila izmučeno telo.
Pretresljivo je, ko se v njem boleče obuja pre-
hojeno življenje, v katerem je dal vse svoje
moči za lepe in dobre stvari, za melodije, ki
naj pojejo hvalo vzvišeni dobroti in širijo glas
o tisti darujoči veri, brez katere ne more biti
sreče na tem svetu. O veri, vsajeni v vsako
nežno srce, ki le želi poslušati pesem o ljubez-
ni ali pa to pesem oznanja še posebno mla-
dim, tako hrepenečim po obzorjih prve pri-
hodnosti. Pretresljivo je, kako je Lojze Bratuž
umrl, saj je želel svojemu narodu dati vse naj-
boljše, kar je imel, predvsem sporočilo glasbe
in petja, ki naj vse pretopita z zanosom in to-
plino prijazne bližine. Najsvetlejši sij teh
trpečih akordov iztekajočega življenja pa je bi-
la vdanost v nezasluženo usodo in njeno spre-
jetje brez najmanjše obtožbe tistih, ki so se
nad ubogim človekom znesli kot zločincem.
Nikakršna obtožba, veličina odpuščanja, v ka-
terem žari sama luč posvečenosti in višje re-
snice. Višje resnice, ki je brezpogojna dobrota,
dobrota do zadnjega in v največji meri dobro-
ta tedaj, kadar jo hoče uničiti nasilje, ki do-
broto mrzí in jo hoče izbrisati z obličja zemlje.
In ta posvečena višja resnica vsakršno pretre-
sljivost preseže, luč odpuščanja in ljubezni se
dvigne nad trpko podobo izpred osmih dese-
tletij in se v vsej svoji blagi, tihi, a vendar neu-
ničljivi milini spušča prav do nas tukaj in zdaj,
prav v naš čas, med nas, v našo dušo in srce,
če sporočilo te miline le hočemo in moremo
slišati. In tako je Lojze Bratuž za vse nas živa
in nenehno delujoča spodbuda in smo nanj
upravičeno ponosni, ponosni, da je izšel iz
naše skupnosti, iz našega tolikokrat zaposta-
vljenega in celo preganjanega naroda. Kot bi
se vsa njegova pretresljiva zgodba skozi dese-
tletja spremenila v moč in v luč, v trdnost, ki
je postala kažipot za prihodnost vseh nas in,
zakaj ne, tudi sploh vseh. Za prihodnost, ki
naj zavrže vse, kar ni srečno razumevanje, kar
ni prijetno sožitje in kar ni sočutje ter blago-
dejno prijateljstvo. Predvsem pa naj ta prihod-
nost, spočeta v tem trenutku, zavrne vsakršno
mržnjo, vsakršno sovraštvo in celo nasilje, ki
se lahko porodi iz stisk sedanjega časa. Saj se
stiske tako rade preobrazijo v obup in strah,
strah pa se odmakne od vsega, kar je lepo in
dobro, da srce postane neusmiljeno, kruto in
se maščevalno znaša nad drugimi - tako zago-
rijo celo vojne. Svetloba Lojzeta Bratuža torej
ne sije le v preteklih desetletjih, ampak nam
tudi danes kaže pot v srečna prihodnja leta,
če na to pot le želimo stopiti, stopiti iskreno
in z bratsko roko do vseh.
Janez Povše
P
Skrb za okolje v deželnem svetu FJK
O varnosti jedrske
elektrarne Krško
  edrska elektrarna Krško je
varna, je 31. januarja v dežel-
nem svetu dejala odbornica
za okolje v deželni vladi Fur-
lanije Julijske krajine Sara Vito
med odgovorom
na poslanski vpra -
šanji Ilarie Dal Zo-
vo (Gibanje petih
zvezd) in Bruna
Marinija (Forza Ita-
lia), ki ju je zanima-
lo, kakšna je raven
varnosti Jedrske
elektrarne Krško.
Odbornica je pou-
darila, da Furlanija
Julijska krajina red-
no spremlja delo-
vanje slovenske je-
drske elektrarne, in
sicer s pridobivan-
jem strokovnih
mnenj italijanske-
J ga inštituta za varstvo in razisko-vanje okolja ISPRA. Ta je že preddvema letoma ocenil, da v Kr -
škem redno vlagajo v vzdrževal-
na in varnostna dela ter da je-
drska elektrarna deluje v standar-
dih, ki so jih v svetu postavile
Združene države Amerike.
Za varnost je poskrbljeno tako pri
omejitvi škodljivih sevanj kot pri
protipotresni
zaščiti, in sicer
tudi v skladu z
zadnjimi zahte-
vami Sveta Ev -
ropske unije.
Vitova je ob tem
naštela še celo
vrsto slovensko-
italijanskih sre -
čanj, ki se jih re -
dno udeležujejo
tudi predstavni-
ki deželne agen-
cije za okolje AR-
PA, tudi na temo
nuklearne var-
nosti.
ARC/PV
Migrantska politika v deželnem svetu
Serracchianijeva je
pozvala k odgovornosti
  redsednica Furlanije Julij-
ske krajine Debora Serrac-
chiani je med nedavno
razpravo v deželnem svetu od-
govorila na očitke, da je deželna
vlada spremenila stališče glede
sprejemanja priseljencev.
“Doslej smo se posluževali raz -
pršene naselitve, ki je edina
učin kovita rešitev. Še vedno jo
zagovarjamo in še vedno verja-
memo, da deluje”, je dejala.
“Toda v zadnjem času so se po-
goji spremenili. Dokler je bilo
število priseljencev manjše od
3.500, nam je uspelo obvladati
razmere, zdaj pa tega ne more-
mo več, zato je logično, da se
oziramo po drugačnih pristo-
P pih”.Sprememba stališča je torej po-sledica spremenjenih razmer.
“V primerjavi s tistimi, ki sedijo
v opoziciji, imamo še eno do-
datno odgovornost ob tem, da
pokažemo na problem in da
ugotovimo krivdo – moramo tu-
di ponuditi rešitev”.
Na področju migrantske politike
je zato treba nujno upoštevati,
da vladajo izredne razmere, pri
čemer je po predsedničinih be-
sedah povsem neumestno “ust -
varjati polemike zaradi smučar-
skega tečaja, ki se ga udeležuje
tudi sedem mladoletnih prisel-
jencev brez spremstva staršev”.
Serracchianijeva je zato pozvala
k odgovornosti in k večji soli-
darnosti. Izrazila je upanje, da
se bodo devetdesetim občinam,
ki so doslej sprejele tujce, pri-
družile še druge. “Vsaj še tride-
set bi jih potrebovali”, je ocenila
predsednica in pri tem poudari-
la, da za migrantsko politiko
vsekakor odgovarja država.
“Dežele nimajo neposrednih
pristojnosti”, je spomnila.
Na koncu pa je Serracchianijeva
pohvalila dozdajšnja prizade-
vanja italijanske vlade, ki po-
večanju begunskega vala kljubu-
je z bilateralnimi dogovori z
afriškimi državami. “Dobro je,
da smo prvi odprli veleposla-
ništvo v Libiji, dobro je, da je
minister Minniti obiskal Tunizi-
jo, dobro je, da se dogovarjamo
z Egiptom za vračanje nelegal-
nih priseljencev, in dobro je, da
so v programu še pogovori z Ni-
gerijo in drugimi srednjeafriški-
mi državami”.
ARC/PV
Dan slovenske kulture
Poslanica predsednice
Serracchianijeve
  eželna predsednica De-
bora Serracchiani je ob
dnevu slovenske kulture
čestitala Slovencem na Tržaškem,
Goriškem in Videmskem in pou-
darila izjemno vlogo, ki jo ima
slovenska narodna skupnost pri
ohranjanju jezikovnega in kul-
turnega bogastva v Furlaniji Ju-
lijski krajini.
Serracchianijeva pri tem omenja
veliko število slovenskih knjiž -
nic, društev, pevskih zborov, ra-
D ziskovalnih inštitutov, gledališčin medijev, ki negujejo slovenskonavzočnost v naši deželi.
“Želim si, da bi se ta vitalnost
zrcalila tudi v številnih priredit-
vah, ki so namenjene medkultur-
nemu dialogu z ne-Slovenci v
Furlaniji Julijski krajini, kajti s
tem odpiranjem sosedu se ure-
sničujejo želje Franceta Prešer-
na”, je zapisala Serracchianijeva.
V poslanici predsednice so tudi
verzi Zdravljice, v kateri si Pre -
šeren obeta, da bi bil mejak so-
sed, ne pa vrag. “Upam si trditi,
da so se te besede uresničile prav
v Furlaniji Julijski krajini, in to
kljub grenkim izkustvom v pre-
teklosti”.
ARC/PV
Prejeli smo
Odziv na pisanje Alenke
Puhar in Martina Breclja
Odgovor Alenki Puhar
Ni šlo toliko za pohvalo - kot
pišete v svojem zapisu v NG z
dne 12. 1. 2017 - pač pa za kon-
statacijo, in nato še manj za
ostro grajo, kvečjemu za čuden-
je in rahlo razočaranje.
Na kratko le o graji-čudenju:
Nekdo, ki napiše, da gre za zgo-
dovinski dan - brez skoraj! - v
članku ro (bija) ša (bca) - PD z
dne 11. nov. 2016 - ga ni! “ko se
je prvič v Sloveniji javno spre-
govorilo o tem, da so te tri žrtve,
Danico Tomažič, Stanka Vuka
in Draga Zajca ubili partizani”
… “Nikoli do sedaj, in to
vključno z obdobjem samostoj-
ne Slovenije, se o tem še ni spre-
govorilo”. Kar ni sploh res, prej
obratno, potemtakem ste bili ob
tej prenagljeni izjavi le premalo
informirani. Nič hudega. Med-
tem ste očitno še kaj prebrali,
ker ste že v zadnji Mladiki 45
med drugim bolj previdno na-
pisali, “da ne kaže dvomiti, da
je šlo za politično motiviran
zločin …, čeprav je avtor obstal
korak pred tistim ključnim do-
kazom, ki bi prepričal najbolj
neverne Tomaže”. Pa da ne zve-
mo s stoodstotno gotovostjo,
kdo so bili morilci. Le zelo ver-
jetni. Pa še res je. Treba bo pač
šele ugotoviti. Prečesati še manj
znana ali neznana področja. Se
bolj poglobiti v gradivo in mu
še marsikaj dodati. Saj ne more-
mo vedeti čisto vsega o vsem.
Svetujem, da si vzamete nekaj
popoldnevov in preberete vse
pomembno, kar je bilo doslej
napisanega na račun te tragedi-
je. Boste zvedeli veliko zanimi-
vega, ne zadostujeta Šnuderl in
Cesar, ki ju navajate, kot pozna-
no čtivo, in verjetno še kaj
vmes, pa niz zadnjih člankov (s
kakšnim škratom in netočno-
stmi vred) v zvezi s predstavitvi-
jo Anatomije, za podoživetje in
vživetje v to še nerazrešeno zelo
bolečo zgodbo. Dejansko se je
že od vsega začetka ugibalo in
se navsezadnje ugiba še vedno,
kdo si je naprtil na vest ta strašni
zločin: rdeči, beli, plavi? Jaz ne
izključujem niti črnih in rjavih
in celo niti ropa, čeprav mu ne-
kako odrekam glavno vlogo in
ga prej odrivam na zadnje me-
sto. Svetujem vam tudi, da zelo
pozorno preberete bodisi v Ana-
tomiji ali v romanu Fulvia To-
mizze ali kje drugje strani, kako
naravnost blazno površno je po-
tekala raziskava umora in kako
se je mudilo ital. raziskovalcem
spraviti vso zadevo ad acta. Ne
pozabite, da je bila vsa družina
Tomažič, tudi starši, ne samo
Stanko in Danica, pod stalnim
policijskim nadzorom, - kot ve-
liko drugih Primorcev navse-
zadnje, zdaleč manj inkrimini-
ranih in potemtakem zanje
manj 'nevarnih' - ki pa se je iz-
kazalo grozovito pomanjkljivo
in noben krst se temu ni čudil
in niti dandanes se ne, saj ga
nihče ne postavlja pod vprašaj:
Niso policija in takratne oblasti
zares vedele, ali le niso hotele
vedeti? In zakaj? Anti ne, da bi
zavarovale partizane oziroma
komuniste pred krivdo? Bilo bi
naravnost paradoksalno. A to
vprašanje bi si le moral kdo po-
staviti. Kakšen zelo resen in
brezkompromisen iskatelj resni-
ce. Zgodovinarji in ljubitelji, na
delo, zavihajte si rokave! Poziv
velja tudi za vse spodaj naštete
Brecljeve doktorske in navadne
“somišljenike”, ki se z mano ba-
je ne strinjajo.
Odgovor Martinu Breclju
Le nekaj nujnih besed, čeprav se
je o meni, prvič domala
neučakano, kar razpisal v dveh
nadaljevanjih in mi nanizal kdo
vse se z mano ne strinja, z njim
pa … Naj povem najpoprej, da
meni ni sploh do zaveznikov in
somišljenikov, le do resnice in
neovrgljivih dokazov, ne glede
kakšne barve so ali bodo.
/ str. 15
Jolka Milič
Aktualno 16. februarja 2017 3
  stihi, ki so privreli iz razbole-
lega srca pesnice Ljubke Šorli,
ki je z možem Lojzetom Bra-
tužem delila prekratko, s silo pre-
trgano skupno življenjsko pot, si je
zamislila njuno srečanje v onstran-
stvu, kjer so vse prestane bridkosti
le še neboleč spomin in se svetlo
izrisuje samo čas, ko se jima je “sme-
hljalo življenje” in sta v sebi čutila
“pomlad in pesem v duši”. In šla na
pot “z roko v roki”. Pri tem je s poe-
tičnim pridihom prikazala utrip
dveh gorečih src, hrepenečih po le-
poti v harmoniji stvarstva. Doživeto,
brez odvečnega patosa, sta
Ljubko Šorli in Lojzeta Bra-
tuža poosebila ljubiteljska
igralca Vanja Bastiani iz
dramskega odseka PD
Štandrež in Matej Pintar iz
Dramske družine F. B. Se-
dej iz Števerjana. Med pe-
smi Ljubke Šorli je Facchi-
nijeva vpletla tudi verze Si-
mona Gregorčiča, pri kate-
rem sta se navdihovala
oba, Ljubka Šorli in Lojze
Bratuž. Na tak način se je,
tudi s fotografijami, ki so si
sledile na velikem platnu,
tiste iz radostnih življen-
jskih dogodkov, ob preple-
tanju premišljeno izbranih
glasbenih del – glasbena
koordinatorka je bila Metka Sulič -
ustvarilo lirično ozračje. Temu so
svež, igriv nadih pomladi dali rosno
mladi pevci MlPZ SCGV E. Komel iz
Gorice, ki so zapeli Pomlad prihaja
Andreja Bratuža, leta 2011 preminu-
lega sina Lojzeta Bratuža in Šorlijeve,
in Kukavicamladega glasbenika Pa-
tricka Quaggiata. Moški del mešane-
ga pevskega zbora, ki so ga sestavljali
pevci zborov MePZ F. B. Sedej iz Šte-
verjana, MePZ Hrast iz Doberdoba,
MePZ Lojze Bratuž iz Gorice, MlPZ
SCGV Emil Komel iz Gorice in
MoPZ Štmaver, so na začetku zapeli
melanholične Kraguljčke in s tem
priklicali v spomin tisti žalostni dan,
ko so fantje na smrt bolnemu Loj-
zetu Bratužu zapeli to njegovo pe-
sem pod oknom goriške bolnišnice.
V moški sestavi je zbor zapel še Bra-
tuževo Sonce vstaja in zahaja.
Mešani pevski zbor pa je s pesmijo
Emila Komela Opomin k veselju in
PuntStanka Jericija vnesel neko bo-
drilno misel. Komorni orkester
SCGV E. Komel z gosti, ki je med
drugim zaigral Overturo Vinka Vo-
dopivca oz. Hilarija Lavrenčiča iz
operete Kovačev študent ter Lojzeta
Bratuža Kadar so češnje cvetele, je
ustvarjal, tudi z drobnimi glasbeni-
mi intermezzi sugestivno glasbeno
kuliso in mestoma prav nežno po-
vezoval posamezne dele. Kot soli-
stka je sooblikovala tenkočutno se
prelivajoče “prizore” iz programa
sopranistka Alessandra Schetti-
no, ki je občuteno zapela Zuei-
gnung Richarda Straussa (orke-
stracija Patrick Quaggiato) in
malce bolj “mrakobno” Drevo
Marija Kogoja. Poseben čustven
naboj in čarobnost glasbe je bilo
začutiti ob mojstrskem soli-
stičnem klavirskem nastopu mla-
dega pianista Alexandra Gadjie-
va, ki je zaigral Maurica Ravela La
Valse. Njegovo suvereno izvajan-
je se je enkratno usklajevalo s po-
snetkom na velikem platnu; gla-
sba je namreč očarljivo spremlja-
la tok reke Soče, ko v zgornjem
delu med gorami razigrano “po-
skakuje” in ob kamnih ustvarja
tolmunčke, ko se vije s planin
proti dolini... do kamnitega Solkan-
skega mosta, dokler se ne umiri pri
Podgori. S to idilično podobo bistre
“hčere planin” so se spajali tudi lah-
kotni, izraziti gibi baletke Sanje Vo-
grič, iz goriške baletne šole Giselle,
ki jo vodi Carlotta Tosorati. Nekaj
S prav tako nežnih, sanjavih trenut-kov so pričarale tudi druge baletkeiz iste šole: Emma Bigaj, Sofia Pacori,
Giulia Diazzi, Aleksija Primosig, Iris
Gulin, Kea Vogrič, Solea Brancati,
Vida Boškin in Eleonora Bulfoni.
Pevce in glasbenike je z natančno,
zanesljivo roko skozi spevne melo-
dije vodil mladi talentirani dirigent
Mirko Ferlan.
Iz čarobne vpetosti v pesniško bese-
do in glasbo, ki jo je ob koncu okre-
pila Prešernova Zdravljica – publika
jo je spremljala spoštljivo stoje -, je
gledalce “prizemljil” globok,
odločen glas Tadeja Lukmana, ki je
povabil na oder slavnostno govor-
nico, senatorko Tamaro Blažino.
Govornica je uvodoma dejala, da je
sprejela ta izziv s hvaležnostjo in za-
doščenjem, saj je tako imela
možnost, da izreče nekaj misli v ne-
navadnem “kontekstu za politika, v
nadvse slavnostnem okviru, pred
zbrano in pozorno publiko. Tej da-
našnji proslavi pa daje še dodaten
čustveni naboj spomin na Lojzeta
Bratuža, simbol trpljenja primor-
skih ljudi pod fašizmom. Njegov lik
je še vedno živ in sestavni člen tiste
nepregledne množice naših predni-
kov, ki so se uprli zatiranju sloven-
skega jezika in kulture ter so za vse
nas zgled pokončnosti in dostojan-
stva”. Nadaljevala je, rekoč, da: “Živi-
mo v vznemirjujočih in zaskrblju-
jočih časih, in to na celotni zemel-
jski obli, kjer se je, kot kaže, izgubila
vsakršna sled za razsodnostjo, hu-
manostjo, skrbjo za boljšo prihod-
nost bodočih rodov. Prav zato pri-
haja danes bolj kot kdajkoli prej do
izraza nujnost po večji povezanosti
med kulturo in politiko; slednja je
žal dosegla eno izmed najnižjih sto-
penj, mogoče celo dno, iz katerega
se bo izvlekla le z velikim trudom.
Nujno bi torej bilo pozorno prisluh-
niti tistim redkim izjemam, ki pre-
morejo omikano, strokovno poglo-
bljeno, kulturno politično raz-
mišljanje in nastopanje. // … // V Ita-
liji, a tudi v Sloveniji in v manjšini
sami smo priča stalnemu naraščan-
ju površnosti, pavšalnosti, robatosti,
osebnim napadom; premalo je želje
in volje po omikanem soočanju, po
poglobljenih analizah. Kje so časi,
ko je bila poli-
tika ena iz-
med žlahtnih
človeških de-
javnosti? Ni
nujno, da pri-
kličemo v spomin stare Grke; dovolj
je, da si preberemo zapiske italijan-
ske Ustavodajne skupščine. Politika
torej kot dialog, kot umetnost
možnega, politika v službi človeka.
Prav zato bi bilo nadvse primerno,
da bi se kultura in politika v večji
meri vzajemno oplajali: gotovo pa
se bo morala politika ponovno na-
pajati v kulturi, če bo želela preživeti
in biti v funkciji napredka, kultura
sama pa bo preživela le, če ji bosta
politika in nasploh družba posvetili
večjo pozornost. Smisel takega raz-
mišljanja je dejansko dokaj enosta-
ven: več kulture v politiki, več poli-
tike v kulturi! To geslo je uporabljal
že Norberto Bobbio in na to navezo
je vedno opozarjal eden izmed naj-
bolj prodornih mislecev naše skup-
nosti, Darko Bratina, čigar dvajse-
tletnica prerane smrti poteka prav
letos. // … // Sicer navkljub velikim
korakom, ki smo jih naredili v smi-
slu bolj markantnega protagonizma
v tem prostoru, se še ne uspemo
otresti nekega atavičnega vitimiz-
ma, ki nas večkrat potiska v podre-
jen položaj. Zavedati bi se morali, da
je to naše edinstveno bivanje ob me-
ji veliko bogastvo, velika priložnost
in obenem izziv, da osmislimo slo-
vensko identiteto kot odraz tega spe-
cifičnega prostora in torej ne kot fo-
tokopijo identitete na drugi strani
bivše meje. S tem jo bomo še dodat-
no utrjevali in lažje prenašali na
mlajše rodove. Živimo namreč na
razpotju treh različnih svetov, števil-
nih veroizpovedi, vsak dan se napa-
jamo pri dveh kulturah, tu se pre-
pletata alpska melanholija in medi-
teranska temperamentnost, kot je
zapisal Miran Košuta, saj imamo za
hrbtom mogočno in čudovito al-
psko verigo, pred sabo pa odprtost
Jadranskega morja in Mediterana.
Zato je nerazumljivo, da je naš
manjšinski položaj prevečkrat le
pretveza za hrepenenje po Ljubljani
na eni strani ter za tarnanje nad Ri-
mom po drugi strani. V naši sredini
imamo velik potencial: daleč nao-
koli razpoznavne kulturnike in
umetnike, uveljavljene gospodar-
stvenike, odlične športnike in gene-
racijo visoko izobraženih mladih.
Če bomo sposobni vse to ovredno-
titi, bomo pridobili
samozavest in ople-
menitili našo prisot-
nost v tem tako po-
sebnem pluralnem
prostoru. V to smer si
moramo vsi skupaj
prizadevati, saj je edi-
na, ki nam lahko na-
kazuje neko perspek-
tivno prihodnost. Res
je, da gledamo na do-
gajanja okrog in zno-
traj nas dokaj različno
in da večkrat nimamo
neke skupne strategi-
je, vendar če se želimo
dvigniti iz dokajšnje
povprečnosti, v kate-
ro smo zašli, moramo
poiskati stične točke in zgraditi iz
pozitivne dialektike neko kon-
struktivno sintezo. Kot je večkrat
poudaril nekdanji minister za
Slovence po svetu Boštjan Žeks,
‘ni več časa za enoumje in tudi v
manjšini je raznolikost lahko le
dodana vrednost’. Ta pa mora te-
meljiti predvsem na medseboj-
nem spoštovanju in zaupanju. Če
bomo le tekmovali, kdo je bolj
pristen Slovenec ali kdo je naredil
več za manjšino, ne bomo dose-
gli tistega potrebnega kakovo-
stnega preboja, ki nas bo naredil
zanimivejše tudi za širše okolje.
In prav na to moramo biti pozor-
ni, da se ne bomo preveč zapirali
v ozko krajevno stvarnost. Lokal-
nost se utrjuje le v odnosu do glo-
balnosti, ki ni nujno zlo, ampak
priložnost. Tudi v tem primeru ima-
mo dve plati iste medalje, ki se pre-
pletata in dopolnjujeta. Zakaj torej
ne bolj in bolje črpati pozitivne
energije in znanja tudi med števil-
nimi mladimi pripadniki naše skup-
nosti, ki so se prese-
lili v razne evropske
ali svetovne prestol-
nice, od Londona
do Bruslja, od Pariza
do New Yorka. Ta
pojav ne gre obrav-
navati kot beg za-
mejskih možganov,
pač pa ga gre uokvi-
riti v velik potencial,
s katerim razpolaga-
mo znotraj naše
skupnosti: to so pri-
padniki naše mlajše
generacije. Tisti po-
samezniki, ki so se
odločili sprejeti izziv
globalne vasi, kjer
smo sicer vsi lahko
stalno povezani, ne
glede na to, kje se fizično nahajamo.
Naj bo to spodbuda za vse nas, da
raje kot pasivno spremljati ta pojav,
se resno lotimo perspektivnega
mreženja teh številnih mladih, ki se
vse naokrog po svetu oplajajo z no-
vimi izzivi in različnimi kulturami
ter so pripravljeni vračati svoje znan-
je naši skupnosti v raznih oblikah.
Tudi to je naše bogastvo, ki
ga gre koristiti in primerno
ovrednotiti, kar nam tudi
stvarno omogoča sodobna
tehnologija, ki jo tako do-
bro obvladajo pripadniki t.
i. millenium generacije.
Globalizacija naj torej sega
vse do naših društev, kjer si
lahko tudi privoščimo, da
mislimo globalno zato, da
bomo bolje delali lokalno.
Že Prešeren nas je učil, da
moramo gledati v širši svet;
nasploh pa je kultura že sa-
ma po sebi svetovljanska in
pooseblja pojem širine in
odprtosti. //… //
Pred koncem slavnostne
prireditve so gledalci – med
temi so bili predstavniki kulturnih
ustanov, političnih krogov z go-
riškim županom na čelu, pa tudi
Cerkve na Goriškem, in ugledna go-
stja večera prof. Lojzka Bratuž, hčer-
ka prof. Lojzeta Bratuža, žal še edina
iz družine Bratuž -, končno izvedeli
za imena letošnjih dobitnikov priz-
nanj, ki jih podeljujeta krovni orga-
nizaciji (prvič sta jih podelili l. 2010
v Tržiču) zaslužnim posameznikom
za življenjsko delo v prid slovenski
skupnosti v Italiji. Letos je komisija,
ki so jo sestavljali Marij Maver, Alen-
ka Florenin, Lucia Trusgnach in
Franka Žgavec, soglasno izbrala tri
nagrajenke: Bruno Dorbolo', Dori-
co Makuc in Marijo Pirjevec. Ute-
meljitve oz. orisi dela in življenja na-
grajenk so se slišali na zvočnem po-
snetku (glas Daniela Dan Malalana),
medtem ko so se vrstile fotografije
oz. video posnetki prejemnic nagra-
de.
Bruna Dorbolo' je ponosna Be-
nečanka, z vsem srcem vezana na
domače korenine. Že od mladega se
je borila za pravice slovenske
manjšine v domačem kraju in za
uveljavljanje slovenskega jezika in
kulture med Beneškimi Slovenci. V
70. letih je bila med ustanovitelji
študijskega centra Nediža, izjemno
pomembnega središča, ki je prispe-
valo k rasti kulturnega delovanja v
Benečiji. Na podlagi vsega kulturne-
ga vrenja v tem središču (dejavnost
Beneške galerije, glasbeni tečaji,
ustanovitev podružnice Glasbene
matice, narečni natečaj za otroke
Moja vas, poletno letovanje otrok
Mlada brieza...) je vzklila zamisel o
dvojezični šoli v Benečiji. L. 1974 je
bila pobudnica ustanovitve Zveze
beneških žena. Sama je aktivno so-
delovala z Novim Matajurjem in
Trinkovim koledarjem. Udejstvova-
la se je tudi na političnem področju.
L. 1980 je kandidirala na občanski
listi. Dvajset let je bila v Špetru
občinska svetnica in nazadnje
županja. Tudi na tem položaju se je
vztrajno zavzemala za pravice Be-
neških Slovencev. Dorbolojeva je tu-
di ena izmed ustanoviteljic in prva
predsednica Inštituta za slovensko
kulturo. Velik uspeh tega inštituta je
odprtje muzeja SMO v Špetru. Na-
pisala je tudi pet dramskih besedil
za Beneško gledališče.
Dorica Makuc je zelo znana na Go-
riškem in drugod kot raziskovalka
in zbirateljica zgodovinskega gradi-
va in kot odlična publicistka in
časnikarka. V petdesetih letih
prejšnjega stoletja je diplomirala na
beograjski novinarsko diplomatski
visoki šoli in bila poročevalka iz za-
mejstva, dokler ni v začetku 60. let
nastopila službo na slovenski televi-
ziji, kjer je bila v
uredništvu izo-
braževalno - do-
kumentarnih
oddaj. Najbolj
znan je njen ci-
klus oddaj Po
sledovih Slo-
vencev po sve-
tu. Z režiserko
Mijo Janžekovič
sta pripravili 12
dokumentarcev
in v njih osvetli-
li velik del slo-
venskega izsel-
jenskega sveta.
Njeni doku-
mentarni filmi
so vezani na Pri-
morsko, Benečijo, Rezijo, Kanalsko
dolino. Makučeva ima velike zaslu-
ge, da so iz pozabe stopile aleksan-
drinke, žene iz Primorske, predvsem
iz Vipavske, ki so odhajale v Egipt, v
Aleksandrijo, da bi tam služile kot
dojilje in vzgojiteljice ter tako reševa-
le svoje domačije pred propadom.
L. 1975 je Makučeva pripravila od-
dajo Žerjavi letijo na jug, takrat je
prvič predstavila aleksandrinke. Za
radio Trst A je pripravila marsikatero
oddajo. Leta 1990 je napisala knjigo
In gnojili boste nemško zemljo, l.
1993 Aleksandrinke. L. 2000 so izšli
njeni Sardinci, l. 2005 pa Primorska
dekleta v Nemčijo gredo in l. 2016
Ameriška Slovenka iz Vipavske do-
line.
Prof. Marija Pirjevec je prejela priz-
nanje za dolgoletno delo na slove-
nističnem področju in za posredo-
valno vlogo med slovensko in itali-
jansko kulturo. Dolgo let je
poučevala slovenski jezik in litera-
turo na univerzi v Trstu in je napi-
sala kar nekaj knjig in esejev. Naj
omenimo le zelo zajetno
publikacijo Tržaška knjiga
in vrsto pomembnih esejev.
Že vrsto let je predsednica
Slavističnega društva Trst
Gorica Videm.
Njena zasluga je, da to
društvo redno organizira
simpozije o slovenski
književnosti, s posebnim
poudarkom na zamejski
(Alojz Rebula, Ivanka Her-
gold, Martin Jevnikar ter
ženske literarne ustvarjalke
v Italiji). Uredila je tudi več
zbornikov.
Samo ona je iz rok predsed-
nikov SSO in SKGZ, Walter-
ja Bandlja in Rudija Pavšiča,
prejela priznanje (skulpturo
- trto in diplomo); gospema
Dorbolojevi in Makučevi krhko
zdravje ni dovolilo, da bi bili prisot-
ni na slovesni prireditvi.
Naj ob koncu omenimo še zakuli-
sne delavce, ki so poskrbeli za čarob-
no osvetlitev odra s prelivajočimi se
lučmi in za vse ostalo, kar je pripo-
moglo k učinkovitosti prireditve. To
so bili Marko Kovač (luč), Zvonko
Humar (ton), David Vizintin, Katja
Dorni (asistenta), Ivo Saksida (vi-
deoposnetki), projiciranje (Janez
Terpin).
Večer je snemal deželni sedež RAI za
FJK in bo na sporedu v nedeljo, 19.
februarja 2017, po TV dnevniku
(21.00) in v četrtek, 23. februarja, ob
20.50 na Rai3BIS.
Letošnja osrednja “zamejska”
Prešernova proslava je spadala v niz
dogodkov pod naslovom Opevajo
srca te mili zvoki (Teden posvečen
Lojzetu Bratužu) , ki se bodo končali
v nedeljo, 19. februarja 2017, ko bo
v cerkvi sv. Ivana ob 10. uri sveta
maša v spomin na pokojnega Loj-
zeta Bratuža ob 80-letnici njegove
smrti. Njegov spomin bodo z obi-
skom njegovega groba na goriškem
pokopališču 16. februarja počastili
tudi predstavniki Združenja cerkve-
nih pevskih zborov iz Gorice s pred-
sednikom Dariom Bertinazzijem.
(več fotografij na www. noviglas. eu)
S 1. strani
Ko je duša prepojena ...
Vanja Bastiani in Matej Pintar (foto dpd)
Alessandra SchettinoAlexander Gadjiev
Tamara Blažina
Prof. Marija Pirjevec, Walter Bandelj in Rudi Pavšič
Kristjani in družba16. februarja 20174
Cerkveni in družbeni antislovar (32b)
F kot FINANCE 2
  emografski faktor je glo-
balne narave, razloži pa
marsikaj. Na primer v
ZDA, kjer je majhen porast
močno vplival na brezposelnost,
saj ni treba veliko delovnih mest,
če se zmanjšajo vstopi na trg de-
la. Zakaj ima Grčija takšne težave
s pokojninami ali zakaj Nemčija
nikakor ne more poživiti lastne
ekonomije - veliko upokojencev
pomeni pač zmanjšanje porabe
in veliko prihranka. Težava je v
tem, da scenarija nihče ni pred-
videl. O tem pravi Greg Ip: “Na-
vadno mislimo, da so demograf-
ske sile počasne in nepredvidlji-
ve”, scenarij, ki pa ga imamo
pred seboj, je presenetil prav vse.
Glede tega pravi v omenjenem
Wall Street Journalu (WSJ) Am-
lan Roy, demografski analist
družbe Credit Suisse, da je ten-
denca “nekaj izrednega in brez
predhodnikov”. Pravi, da je bilo
potrebnih najprej kar 80 let, da
se je povprečna starost v ZDA dvi-
gnila za 7 let, tako da je leta 1980
znašala v povprečju 30 let. Ven-
dar pa je prešlo med 1980 in 2015
samo 35 let, povprečna starost pa
se je dvignila za kar osem let, ta-
ko da je sedaj 38 let. To je močno
skrb vzbujajoče, a o tem seveda v
medijih ne najdemo sledu - kot
bi nas to sploh ne zadevalo, pa v
resnici zadeva vse nas in bi nas
moralo stresti. WSJ ne išče nekih
univerzalnih receptov, da bi rešili
težavo, tudi zato, ker ima od
dežele do dežele različne vzroke
in razvoj. V vsakem primeru pa
pošlje v arhive stare alarme o pre-
naseljenosti planeta, ki so zbrani
skupaj v “Demografski bombi”,
knjigi-manifestu Paula Ehrlicha
iz leta 1968, podobno pa je pisalo
še v drugi knjigi, “Meje razvoja”,
ki jo je izdal Rimski klub leta
1972. Obe knjigi sta botrovali
svetovni kampanji kontrole pre-
bivalstva in omejevanju rojstev.
Dobrih 40 let kasneje pa, glede
na upadajočo rodnost in upadan-
je prebivalstva prav povsod, WSJ
pravi, da bi svetovni voditelji na-
redili zelo dobro delo, če bi
preštudirali japonski primer, kjer
se je že leta 1996 število prebival-
stva v delavski starosti začelo
zmanjševati, pred nekaj leti pa se
je isto zgodilo z vsem prebival-
stvom. Morda bi kazalo Japonski
posvetiti posebno poglavje, saj
gre za ekstremni primerek, ki pa
ga bi veljalo preštudirati. Greg Ip
zato pravi: “Japonska je mejni
primer, vendar so preostanek raz-
vitega sveta in mnoge ekonomije
v razvoju na zelo podobni poti.
Do leta 2050 bo sicer svetovno
prebivalstvo zraslo za 32 odstot-
kov, vendar pa se bo aktivno pre-
bivalstvo (med 15-imi in 64-imi
leti starosti) povečalo za le 26 od-
stotkov. V razvitih državah se bo
število aktivnega prebivalstva
zmanjšalo za 26 odstotkov v
Južni Koreji, za 28 odstotkov na
Japonskem, za 23 odstotkov pa
tako v Nemčiji kot tudi Italiji. V
t. i. deželah v razvoju pa se bo to
prebivalstvo povečalo za 23 od-
stotkov, od tega v Indiji za 33 od-
stotkov, po drugi strani pa se bo
v Braziliji povečalo za le 3 odstot-
ke. Rusija bo izgubila 21 odstot-
kov aktivnega prebivalstva. Kaj
pa Kitajska? Izgubila bo prav tako
21 odstotkov aktivnega prebival-
stva. Med bogatimi deželami
ostajajo ZDA še vedno demograf-
sko dovolj “dobro stoječe”, saj
naj bi se aktivno prebivalstvo po-
večalo za 10 odstotkov, vendar pa
bo njen vpliv na celotno prebi-
valstvo le še 66-60-odstoten.
Andrej Vončina
  Srečanje katoliških časnikarjev
Dober in dišeč kruh v
kompleksnem svetu
GORICA 
  oriški katoliški časnikar-
ji, tiskarji in sodelavci
so se ob prazniku zavet-
nika sv. Frančiška Saleškega le-
tos zbrali v mestni župniji Pod-
G turn.Nadškof Carlo R. M. Redaelli je3. februarja zvečer ob so-
maševanju župnika Ruggera Di-
piazze, nekdanjega urednika
škofijskega tednika Voce Isonti-
na g. Renza Boscarola in msgr.
Micheleja Centoma pri večerni
maši molil prav za vse, ki delu-
jejo na področju sredstev
družbenega obveščanja. V ho-
miliji jih je pozval, naj imajo pri
svojem delu vedno pred očmi
resničnost dogodkov, osebe in
njihove vrednote. Sredstva
družbenega obveščanja opra-
vljajo svoje poslanstvo, če se ne
ustavljajo zgolj pri dogodkih,
temveč pišejo tudi o ljudeh, za-
vezani resnici in spoštovanju do
njihovega dostojanstva, in o nji-
hovih vrednotah. V našem raz-
nolikem in kompleksnem sve-
tu, v katerem s težavo preverja-
mo resničnost novic in imamo
hkrati občutek, da jih imamo s
“pametnimi” telefoni stalno v
žepu, to ni lahko. Sam papež
Frančišek v letošnjem sporočilu
opogumlja časnikarje, ki vsak
dan “mlejejo” veliko informa-
cij, da bi tistim, ki se s
temi hranijo, ponujali
dober in dišeč kruh, da
bi spodbujali kon-
struktivno komunika-
cijo, omogočali kultu-
ro srečanja, da bi gle-
dali na stvarnost z zau-
panjem. Kdor pripra-
vlja novice, kot gost
stopa v življenja ljudi;
gostje so tudi osebe, o
katerih časnikar piše.
Zato je pomembno, da
skušamo biti pozorni
in dobro vzgojeni go-
stje. / DD
Slovenska karitas ob 3. svetovnem dnevu molitve proti trgovini z ljudmi
Neposredna pomoč izkoriščanim
  aritas Europa 8. februar-
ja, na mednarodni dan
molitve in ozaveščanja o
boju proti trgovini z ljudmi, na-
menja posebno pozornost tej
pereči globalni problematiki.
Zdaj je na milijone ljudi po vsem
svetu ujetih v različne oblike iz-
koriščanja, kar ustvarja velike
dobičke kriminalnim
združbam.
Obeležitev dneva so v letu 2015
postavil “Papeški svet za pra-
vičnost in mir” in “Svet za pa-
storalno skrb migrantov” ter
“Zveza vrhovnih predstojnic
ženskih redovnih skupnosti”, ki
pomagajo žrtvam trgovine z
ljudmi.
Poglabljanje revščine milijonov
in bogatenje peščice je eden od
ključnih dejavnikov, ki poganja-
jo na eni strani industrijo velikih
dobičkov ter na drugi strani in-
dustrijo trpljenja ponižanih in
razžaljenih posameznikov, uje-
C tih v začaran krog sodobnegasuženjstva. Posebno pozornostvelja nameniti otrokom, kateri
so najbolj ranljivi, posebno ti, ki
prihajajo iz vojnih ali post-kon-
fliktnih območij, kot otroci brez
spremstva staršev ali skrbnikov.
Otroci odhajajo iz vojnih žarišč
s sanjami in upi o lepšem
življenju, toda nemalokrat na
poti v neznani svet končajo kot
prisilni delavci ali spolni sužnji.
Oropani so otroštva in človeške-
ga dostojanstva.
“Stara sem bila 12 let, ko je
družinska prijateljica obiskala
moje starše. Povedala je, da poz-
na par v Parizu, ki bo dobil do-
jenčka in išče mladoletno va-
ruško, ki bi skrbela zanj. Oblju-
bili so mi, da bom dobila plačilo
in da me bodo šolali. Mislila
sem, da sanjam. Bila sem na poti
v Francijo, da študiram”, je po-
vedala Olivia, ki je bila 9 let iz-
koriščana v Parizu kot hišna
sužnja, brez plačila in brez
šolanja.
Mreža organizacij Karitas po vsej
Evropi, med njimi tudi Sloven-
ska karitas, aktivno deluje na po-
dročju neposredne pomoči
žrtvam trgovine z ljudmi, tudi
žrtvam, kot je Olivia. Potrebno
je zavedanje, da se niti Karitas ni-
ti civilna družba sami ne zmo-
reta boriti proti izzivu svetovne
brezbrižnosti, ki prispeva k ob-
stoju pojava trgovine z ljudmi.
Caritas Europa ob tej priložnosti
zato poziva vse članice Evropske
unije, da ratificirajo in izvajajo
Konvencijo Sveta Evrope o ukre-
panju proti trgovini z ljudmi ter
da usmerjajo vse svoje moči k
odpravi temeljnih vzrokov trgo-
vine z ljudmi. Slovenija je Kon-
vencijo ratificirala leta 2009 in
postala s tem ena izmed prvih
podpisnic le-te. S tem dejanjem
je Slovenija sprejela vrsto obvez-
nosti za učinkovit pregon trgov-
cev ter ustrezno zaščito žrtev.
Slovenska karitas je ob podpori
in sodelovanju z Ministrstvom
za delo, družino, socialne zade-
ve in enake možnosti ter Mini-
strstvom za notranje zadeve ak-
tivna na področju neposredne
pomoči in oskrbe žrtev trgovine
z ljudmi že vse od leta 2006. Vsa-
ko leto skupaj pomagamo vrniti
človekovo dostojanstvo vsaj ne-
kaj žrtvam trgovine z ljudmi.
Del svojih aktivnosti namenja-
mo tudi ozaveščanju mladih po
osnovnih in srednjih šolah, stro-
kovnih delavcev in širše laične
javnosti o problematiki novo-
dobnih oblik suženjstva. Na
spletni strani je dostopen tudi
kviz, kjer lahko mladi preverijo,
ali s svojimi ravnanji lahko po-
stanejo žrtve trgovine z ljudmi.
Dobro razvit most sodelovanja
imamo prav tako z Uradom Vla-
de RS za komuniciranje, po ka-
terem v letu 2016 / 2017 izvaja-
mo projekt Bodi pozoren. Bodi
previden, ki je namenjen učen-
cem zadnje triade. Povezujemo
se z mrežo Karitas v tujini (Co-
atnet, Caritas Europa, Caritas In-
ternationalis idr.) in s pristojni-
mi domačimi vladnimi in ne-
vladnimi organizacijami na tem
področju.
V Sloveniji je trgovi-
na z ljudmi še vedno
najbolj prepoznavna
na področju spolnega
izkoriščanja, vendar
se vse bolj opaža po-
rast izkoriščanja de-
lavcev, prisilnega be-
račenja tujcev ter pri-
silnega dela. V prime-
ru, da se zazna to-
vrstno izkoriščanje, je
potrebno takoj obve-
stiti policijo. Za po-
moč pa se žrtve lahko
obrnejo na dežurno
telefonsko številko
Slovenske karitas: 031
470 151.
Imre Jerebic
Generalni tajnik
Slovenske karitas
Amlan Roy, demografski analist družbe Credit Suisse
  od tem naslovom smo se
zbrali 30. januarja 2017 v
Šentjakobskem kulturnem
domu v Trstu. Strnili smo se v
ekumenskem krogu
okoli predavatelja Pri-
moža Krečiča. Že lan-
sko leto nas je navdušil
za molitev in prizade-
vanja za krščansko edi-
nost.
V sproščenem dialogu,
z vprašanji in pričevan-
ji, smo skušali poglobiti
naše ekumensko pri -
čevanje. Predavatelj je
poudaril, da je ekume-
nizem bistven problem
krščanskega življenja, je
kakovost življenja. Do-
kler ostanemo na ravni
individualizma, samo-
zadostnosti, samoo-
brambe in ne spozna-
mo, da smo kristjani
kot skupnost med seboj
povezani – kot so Božje
osebe v Sveti Trojici - in ne poj-
mujemo Cerkve kot živeče edino-
sti, ni mogoče govoriti o ekume-
nizmu: Treba se je utopiti v po-
gled drugega in skupaj z njim zre-
ti v Kristusa. Če hočemo biti Kri-
stusovi prijatelji, se moramo kon-
kretno zanimati za vse, ki vanj ve-
rujejo. Različnost posameznih
Cerkva lahko postane obogatitev
za vse. Treba se je odpreti Svetemu
Duhu, ki povezuje različnosti v
edinost.
Skupaj s predavateljem smo se ve-
selili velikih pozitivnih dosežkov
vseh Cerkva pri ekumenskih pri-
zadevanjih. Tako smo se ustavili
pri zgodovinskem objemu papeža
Frančiška in ruskega patriarha Ki-
rila 12. februarja 2016 na Kubi,
kjer sta podpisala skupno izjavo o
sodelovanju. Dne 6. oktobra iste-
ga leta je bilo znamenito srečanje
papeža s 35 primasi anglikanske
Cerkve s canterburyjskim nadško-
fom na čelu in ki se je naslanjalo
na prvo srečanje pred petdesetimi
leti. V cerkvi sv. Gregorija so bile
skupne večernice. Velik odmev je
bilo srečanje v Lundu na Šved-
skem, kjer sta ob petstoletnici
začetka Reformacije predesednik
svetovne luteranske zveze in pa-
pež Frančišek podpisala izjavo:
Pustili smo prepire in polemike
za seboj. Tudi Slovenija je doživela
mali Lund v Murski
Soboti s srečanjem
evageličanskih, kato-
liških in pravoslavnih
predstavnikov Cer-
kva.
Na koncu smo povze-
li resničnosti, ki nas
vse povezujejo: med
drugim predvsem
moč zakramenta sve-
tega krsta, Božja bese-
da v Svetem pismu,
resnica o Sveti Trojici,
pričevanje za moral-
no dostojanstvo člo-
veka, za svetost dru -
žine in varstvo okolja
in ne na zadnje nas
povezuje kri toliko da-
našnjih mučencev ra-
zličnih Cerkva.
Ob mizi agape smo še
utrjevali prijateljske vezi in skle-
nili, da se zberemo kmalu na
skupnem romanju in obiščemo
pri tem ekumenskega prijatelja
Primoža Krečiča.
S. Gabrijela
P
foto dpd
  Predavanje g. Krečiča v Šentjakobskem kulturnem domu
Čemu ekumenizem?
TRST 
Kristjani in družba 16. februarja 2017 5
Koprski škof msgr. Jurij Bizjak na nedeljo Sv. pisma
“Ljubezen nikoli ne propade” (1 Kor 13,8)
  a nedeljo, posvečeno Sv.
pismu, je koprski škof
msgr. Jurij Bizjak daroval
sv. mašo v cerkvi v Vipavi in med
homilijo razvil misel “o treh iz-
virkih ali veletokih človeškega du-
hovnega sveta”. To so: vera, upan-
je in ljubezen. Objavljamo njego-
vo razmišljanje.
Imamo tri najprej naravne krepo-
sti, ki jih vsak človek prinese s sa-
bo na svet: to so vera, upanje, lju-
bezen. To so trije izvirki in trije ve-
letoki človeškega duhovnega sve-
ta. S temi tremi izrazi označujemo
ves naš notranji svet, vse naše no-
tranje bogastvo, vse naše verovan-
je, vse duhovne zaklade naše duše
in našega srca. Tudi Božja beseda,
s katero se hranimo, stalno nad-
grajuje vse, kar je v nas dobrega
in plemenitega, in seveda nadgra-
juje in žlahtni najprej omenjene
tri naravne kreposti: vero, upanje,
ljubezen. Tako iz naravnih krepo-
sti nastajajo tako imenovane
božanske kreposti.
Ljubezen nikoli ne mine, nikoli
ne propade! Trditev se na prvi po-
sluh zdi bolj malo verodostojna
in malo verjetna, v naših časih še
posebej, kajti: koliko ljubečih in
ljubezenskih zgodb se nam dan-
danes in pred našimi očmi podira
v razvaline in razbija v črepinje ter
sesuva v prah! Koliko mladostnih
sanj in veselih predstav, koliko
življenjskih radosti in poročnih
koračnic v današnji družbi poti-
huje in zamira, kakor piše prerok
Jeremija: “Tedaj storim, da v Ju-
dovih mestih in po jeruzalemskih
ulicah umolkne glas radosti in
glas veselja, glas ženina in glas ne-
veste,  (glas mlina in luč svetilke);
kajti dežela postane puščava”!
(Jer 7,34; 16,9; 25,10; Bar 2,23;
prim. Jer 33,10-11). Mar torej lju-
bezen res nikoli ne mine in ne
propade, ne podleže in ne klone?
N 1. Ne, ne propade! Kajti: vera vvečnosti ne bo več obstajala, kerbomo vedeli vse, kar je treba;
upanje v večnosti ne bo več ob-
stajalo, ker bomo dosegli vse, kar
je treba; ljubezen pa bo večno ob-
stajala, ker je Bog ljubezen (1 Jn
4,8) in ker v Njem že zdaj živimo
in se gibljemo in smo (Apd
17,28). Kajti: “Bog je ljubezen in,
kdor ostane v ljubezni, ostane v
Bogu in Bog ostane v njem” (1 Jn
4,16).
2. Ne, ne propade! Kajti: Ljubezen
je kakor grm, ki gori in ne zgori
(2 Mz 3,2-3). Mojzesov goreči grm
je podoba Marijinega slavnega de-
vištva (Odpev: 1 Več, 1 jan), pa tu-
di podoba brezkončne zaljublje-
nosti zaročenke, ki v Visoki pesmi
poje: “Kajti močna kakor smrt je
ljubezen, trda kakor podzemlje
njena gorečnost. Njeni žari so žari
ognja, njeni plameni, Gospodovi
plameni. Velike vode ne morejo
pogasiti ljubezni in je ne prepla-
viti reke. Če bi kdo za ljubezen po-
nujal vse imetje svoje hiše, bi ga
zaničevali” (Vp 8,6-7). Naš prego-
vor: Prva ljubezen, če ne gori, pa
tli – je večna!
Vse gre skozi ogenj in vse, kar ni
ljubezen, zgori, samo ljubezen
ostane, kakor piše apostol: “Kajti
drugega temelja nihče ne more
položiti razen tega, ki je položen,
in ta je Jezus Kristus. Če pa kdo na
ta temelj zida zlato, srebro, drage
kamne – les, seno, slamo: delo
vsakega bo postalo vidno. Tisti
dan (Gospodov) ga bo namreč
razkril, ker se bo razodel z
ognjem, in kakšno je delo tega ali
onega, bo preizkusil ogenj. Tisti
pa, čigar delo bo zgorelo, bo trpel
škodo. Sam se bo sicer rešil, ven-
dar kakor skozi ogenj” (1 Kor 3,13-
15). ‘Tisti dan’ je dan Gospodov,
dan vesoljne sodbe, Sodni dan!
Ljubezen je zaklad, ki ga nikoli ni
mogoče uničiti. Zgorijo vedno sa-
mo primesi in žlindra, žlahtna ko-
vina nikoli ne zgori. In enako je z
ljubeznijo: zgorijo primesi in žlin-
dra, plemenita in žlahtna ljube-
zen ostane, ker je ni mogoče
uničiti. Lahko jo poteptaš in po-
hodiš, lahko pljuješ in praskaš po
njej – ne bo uspelo: biser ostane
biser in diamant ostane diamant
– in ljubezen ostane ljubezen!
Poznal sem očeta, ki je vedno re-
kel: ‘Še nikoli hudič ni vsega vzel,
ampak samo, kar je njegovega'!
“Kajti po hudičevi zavisti je prišla
smrt na svet in izkusijo jo tisti, ki
so njegovi” (Mdr 2,24). Takšna je
Božja ljubezen, takšna je zlasti
nadnaravna in božanska krepost
ljubezni!
3. Ne, ne propade! Pa tudi narav-
na ljubezen bi morala biti in po-
gosto dejansko tudi je zanesljiva
in trdna in ne propade, kakor piše
apostol: “Kadar namreč pogani,
ki nimajo postave, po naravi de-
lajo, kar veleva postava, so sami
sebi postava, čeprav so brez posta-
ve. Ti dokazujejo, da je delo po-
stave zapisano v njih srcih: o tem
pričujejo tudi njih vest in misli, ki
se medsebojno obtožujejo ali pa
zagovarjajo” (Rim 2,14-15). Tudi
modri Salomon potrjuje nav-
zočnost večnosti v človeku: “On
(Bog) dela vse lepo ob svojem
času; tudi večnost jim je položil v
srce, samo da človek dela, ki ga je
Bog napravil, ne more doumeti
od začetka do konca” (Prd 3,11).
Judovska modrost je preizkušena:
“Če se mož po smrti žene ponov-
no poroči, se vedno spominja de-
janj prve žene” (Talmud Babilon-
ski). “Če možu umrje žena za časa
njegovega življenja, je kakor, če bi
v času njegovega življenja bil po-
rušen tempelj … Če možu umrje
žena za časa njegovega življenja,
svet postane zanj temačen” (Tal-
mud Babilonski). Rabin Elazar
pravi: “Če mož odslovi svojo prvo
ženo, tudi oltar toči solze zaradi
njega” (Talmud Babilonski). “Ko
ti umrjejo starši, izgubiš prete-
klost, ko ti umrjejo otroci, izgubiš
prihodnost, ko ti umrje soprog,
izgubiš sedanjost”!  (Judovski pre-
govor). ‘Kaj bi dali, pravijo Judje,
da bi imeli prvo izdajo deseterih
zapovedi, dve Mojzesovi raz-
treščeni kamniti plošči! Kako
spoštovane so črepinje dragoce-
Gorica / Posvet o Vittoriu Periju
Na željo goriškega nadškofa Carla R. M. Redaellija bo v petek,
17. februarja, ob 17.45 v dvorani Fundacije Ca. Ri. Go. v
Gosposki ulici 2 v Gorici predavanje z naslovom “Vittorio Peri.
Preko meja”. Govorili bodo predsednica Inštituta za družbeno
in versko zgodovino prof. Liliana Ferrari, prefekt Vatikanske
apostolske knjižnice msgr. Cesare Pasini in prof. Sergio Tavano.
Peri (Gorica 1932 - Rim 2006) je bil eminentna osebnost na
področju zgodovinskega raziskovanja o življenju vesoljne in
oglejske Cerkve. Po maturi na goriškem klasičnem liceju
Alighieri je študiral na Katoliški univerzi v Milanu, kjer je tudi
diplomiral. Leta 1961 je pristal v Vatikanski apostolski knjižnici,
kjer je bil zaposlen kot “scriptor graecus” do leta 1999.
Pomembni so izsledki njegovega zgodovinskega raziskovanja,
veliko je tudi objavljal. Posebne omembe vredno je njegovo
ekumensko prizadevanje, saj je bil kot edini laik član komisije
za teološki dialog med katoliško in pravoslavno Cerkvijo.
Iz beležke goriškega nadškofa
Nadškof msgr. Carlo Roberto Maria Redaelli se bo 16.2. ob
20. uri v župniji sv. Jožefa srečal z mladimi, ki se pripravljajo
na birmo. V petek, 17.2., bo ob 16. uri maševal v sanatoriju
Pineta del Carso v Nabrežini. V soboto, 18.2., bo ob 18. uri
podelil zakrament sv. birme v župniji sv. Kancijana v kraju
Crauglio, v nedeljo, 19.2., ob 10. uri pa v župniji sv. Jožefa v
Tržiču. V nedeljo se bo popoldne udeležil srečanja mladinske
pastorale v Romansu, ob 15.30 pa bo maševal v goriški
bolnišnici Sv. Janeza od Boga.
Miren / Katehetski simpozij
47. katehetski simpozij z naslovom Skupaj na poti vere bo
potekal na Mirenskem Gradu med 19. in 23. februarjem. V
dogajanje simpozija bo vpeljalo predavanje dr. Stanka Gerjolja
o svetovih današnjih otrok in mladih: kje so, kako navezati
osebni stik in komunikacijo z njimi. Nato bo mag. Špela Strniša
Tušek spregovorila o etični vzgoji otrok, razvijanju dobrih navad
in pomenu vzgojnih ukrepov, g. Jani Jeriček pa o pogledu na
telesnost z vidika krščanske antropologije in spolni vzgoji.
Predavanja bomo sklenili z razmislekom o načrtovanju, logiki
malih korakov in aktualnosti procesa, kar bomo povezali z
nastajajočim katehetskim načrtom in nekaterimi modeli, ki se
že izvajajo znotraj slovenskega pastoralnega prostora.
Kratke
  ragi bratje in sestre,
11. februarja po vsej
Cerkvi, še posebej slove-
sno v Lurdu, praznujemo 25.
dan bolnikov. Tema letošnjega
praznovanja je Čudenje nad
božjimi deli: “Velike reči mi je
storil Mogočni …” (Lk 1,49). Ta
praznik, ki ga je 11. februarja
1993 ustanovil moj predhod-
nik, sveti Janez Pavel II., je pri-
ložnost za razmislek predvsem
o potrebah bolnikov in vseh
trpečih. Praznik je tudi pri-
ložnost za tiste, ki iz dneva v dan
pomagajo bolnikom, za svojce,
zdravstvene delavce in prosto-
voljce, da se zahvalijo za božji
klic k spremljanju naših bolnih
bratov in sester. Ob tem prazno-
vanju ima Cerkev tudi pri-
ložnost za duhovno prenovo,
po kateri lahko še rodovitneje
opravlja temeljno poslanstvo, ki
je v služenju revnim, bolnim,
trpečim, izključenim in poti-
snjenim v ozadje (prim. Janez
Pavel II., O trpečih ljudeh – ti-
stim, ki skrbijo za trpeče, 11. fe-
bruar 1985, 1). Nov in pomem-
ben delež k temu praznovanju
prispevajo trenutki molitve,
evharistična bogoslužja, mazil-
jenje bolnikov, solidarnost z
bolniki ter delavnice o bioetiki
in teologiji, ki se v teh dneh
vrstijo v Lurdu.
D V duhu sem v skalni votliniMassabiele, pred kipom Brez-madežne, v kateri je velike reči
storil Mogočni (prim. Lk 1,49)
za odrešitev človeštva. Izrazil bi
rad, kako zelo se čutim poveza-
nega z vami, našimi trpečimi
brati in sestrami in vašimi
družinami, in se zahvalil vsem
tistim, ki v različnih vlogah po
vseh zdravstvenih ustanovah po
svetu strokovno, odgovorno in
predano skrbijo za vašo nego,
zdravljenje in vsakodnevno bla-
gostanje. Spodbuditi želim vse
vas, bolne, trpeče, zdravnike,
medicinske sestre, svojce in pro-
stovoljce, da bi v Mariji, Zdravju
bolnikov, videli nezmotljivo
znamenje božje ljubezni do vsa-
kega človeškega bitja in zgled
izročanja njegovi volji, da bi tu-
di v času bolezni znali v veri, ki
se hrani z Božjo Besedo in za-
kramenti, vedno najti moč, ki je
potrebna za ljubezen do Boga
ter bratov in sester.
Kakor sveta Bernardka stojimo
pred motrečim Marijinim po-
gledom. Ponižna deklica iz Lur-
da nam sporoča, da jo je Devica,
Lepa Gospa, kakor jo je imeno-
vala, gledala, kot gledamo člo-
veka. Te preproste besede opisu-
jejo polnost odnosov. Revna,
nepismena in bolna Bernardka
je čutila, da Marija nanjo gle-
da kot na osebo. Lepa Gospa
je z njo spregovorila zelo
spoštljivo in brez pomilo-
vanja. Iz tega lahko razbere-
mo, da vsak človek vedno
ostaja človeško bitje, s kate-
rim je treba tako tudi ravna-
ti. Bolniki in invalidi, tudi tisti,
ki so močno prizadeti, imajo ne-
odtujljivo dostojanstvo in
življenjsko poslanstvo. Nikoli
niso zgolj predmet; in četudi se
včasih zdijo zelo pasivni, v re-
snici niso.
Bernardka je po obiskovanju vo-
tline v moči molitve svojo
krhkost spremenila v pomoč
drugim. V moči ljubezni je
bogatila svoje bližnje in
predvsem darovala življenje
za odrešenje človeštva. Lepa
Gospa jo je prosila, naj moli
za grešnike, kar nas opominja
na dejstvo, da si bolniki in vsi
trpeči ne želijo le zdravja, am-
pak tudi živahnega krščan-
skega življenja, gredo celo ta-
ko daleč, da postanejo pristni
Kristusovi misijonarski učen-
ci. Marija je Bernardko pokli-
cala k služenju bolnim in jo
pozvala, naj postane sestra
usmiljenka. To poslanstvo je
opravljala tako vzorno, da je
postala zgled vsem zdravstve-
nim delavcem. Prosimo torej
Brezmadežno za milost, da bi na
bolnike vedno znali gledati kot
na ljudi, ki včasih tudi pri naj-
preprostejših stvareh potrebuje-
jo pomoč, vendar pa tudi oni
nas lahko obogatijo s svojimi
darovi.
/ dalje
Poslanica papeža Frančiška za 25. svetovni dan bolnikov 2017 (1)
Čudenje nad božjimi deli: “Velike reči
mi je storil Mogočni …” (Lk 1,49)
nega vrča! Tudi naš pregovor pra-
vi: 'Celo življenje se greješ ob
ognju svoje mladosti'!
4. Božanska ljubezen torej vedno
preživi, človeška pa vsekakor lah-
ko tudi propade! Takšna je tudi
Kristusova napoved: “In ker bo
brezvladje naraslo, se bo ljubezen
mnogih ohladila” (Mt 24,12). Po-
dobna je tudi Gospodova grožnja
angelu Cerkve v Efezu: “Vendar
imam zoper tebe to, da si opustil
svojo prvotno ljubezen”!  (Raz
2,4). In pred našimi očmi se ure-
sničuje prerokba Daniela: “Da si
videl železo pomešano z lončar-
sko glino, pomeni, da se bodo
med seboj mešali z ženitvijo, pa
se vendar ne bodo držali drug
drugega, kakor se železo ne more
zmešati z glino”!  (Dan 2,43). Kaj
naj torej naredimo, da nam toliko
naravnih pa tudi nadnaravnih
ljubezni ne bo propadalo pred
našimi očmi? Kaj naj naredimo,
da ne bi z umazano vodo zavrgli
tudi dojenčka?
Številni današnji zakoni propade-
jo, ker si zakonci prehitro pustijo
dopovedati, da je vse končano, in
se premalo in preredko spomin-
jajo svoje zaročne dobe in svojih
‘medenih’ ali srečnih tednov in
mesecev in let! Hiba prekratkega
spomina ni nova, saj odmeva sko-
zi vso zgodovino izvoljenega ljud-
stva: “Samo varuj se in zelo pazi,
da ne pozabiš reči, ki so jih videle
tvoje oči, in da ti ne izginejo iz
srca vse dni tvojega življenja”!  (5
Mz 4,9; 6,12; 8,11). “Spominjajte
se njegovih čudežev, ki jih je sto-
ril, njegovih znamenj in razsodb
njegovih ust”!  (Ps 105,5; 5 Mz
32,7; Iz 44,21; 46,9; 1 Krn 16,12).
‘Zakoni se sklepajo v nebesih’,
pravi naš pregovor! Pa ne, ker se
zakoni sklepajo v nebesih, ampak
ker so nebesa v tistih, ki jih skle-
pajo! In vsem je znano, da pe-
klenska vrata nebeških vrat ne bo-
do nikoli premagala!  (Mt 16,18).
Družinski člani so pogosto preo-
bremenjeni in časa za skupno
življenje ni več. Namesto da bi
družino ovrednotili in jo postavili
na pravo mesto, dodajamo k nje-
nim obveznostim še kup obvez-
nih svetovalnic in predvsem sve-
tovalk, ki pogosto brezupno po-
skušajo prižgati že davno prego-
rele žarnice! 'Pri nas nismo mogli
več, kajti vse je šlo narobe, dokler
nisem ostala doma, potem pa je
bilo vse rešeno'!  (Izpoved mlade
matere). “Svetega ne dajajte psom
in svojih biserov ne mečite pred
svinje, da jih morda z nogami ne
pohodijo in se ne obrnejo ter vas
raztrgajo”!  (Mt 7,6). Velikim lju-
dem ni težko spustiti se do dna,
ker gre njihova veličina z njimi!
Današnji zaročenci se premalo
preizkusijo, iz kakšnega testa je
kdo: kovina ali glina, zlato ali les,
srebro ali seno, drag kamen ali
slama? Kako naj postaneta eno
meso dva, ki sta iz popolnoma ra-
zličnega testa?  (1 Mz 2,24). Po na-
vadi zmanjka duh: “Če telo opeša,
ga duh dvigne, če duh opeša, kdo
ga bo dvignil”!  (Prg 18,14). Raz-
merje med telesom in duhom,
med telesnim in duhovnim
očetovstvom in materinstvom,
med telesnim in duhovnim
otroštvom. Duh je tisti, ki nosi:
“Sovražim namreč ločitev, govori
Gospod, in njega, ki z nasiljem
pokriva svojo obleko, govori Go-
spod nad vojskami. Varujte svoje-
ga duha in ne varajte”!  (Mal
2,16).
Besedila SP se v zvezi s poroko in
ločitvijo redno sklicujejo na
moža: ‘Mož bo zapustil …’ (1 Mz
2,24). ‘Kdor se od svoje žene loči
…’ (Mt 5,32). ‘Kdor odslovi svojo
ženo …’ (Mt 19,9). ‘Vsak kdor se
od svoje žene loči …’ (Lk 16,18).
Rabin Hose je svojo ženo vedno
imenoval: ‘Moj dom’! Modri Si-
rah pravi: ‘Kjer ni plotu, se ropa
posest, in kjer ni žene, je vzdiho-
vanje in blodnja” (Sir 36,25). Go-
spod ustvarja vedno ravnotežje:
Ker je vloga žene v domu tako en-
kratna in na noben način nado-
mestljiva, je Gospod v svoji mo-
drosti hotel nekaj dati tudi možu,
zato ga je postavil za poglavarja
družine …
Jurij Bizjak,
koprski škof
Goriška16. februarja 20176
  Ob 80. obletnici mučeniške smrti 
Lojze Bratuž je še vedno živ med nami!
SREČANJE POD LIPAMI 
  tednu, ko se na Go-
riškem na poseben
način spominjamo
80. obletnice mučeniške
smrti Lojzeta Bratuža, sta
Kulturni center Lojze Bratuž
in krožek Anton Gregorčič
priredila posebno Srečanje
pod lipami, posvečeno prav
njemu, ki ostaja - kot je pi-
salo v naslovu večera - Še
vedno živ med nami. Lep
obisk v komorni dvorani je
v ponedeljek, 13. februarja,
to tudi potrdil; še posebno
razveseljivo pa je bilo videti
sredi občinstva precej
mlajših obrazov.
Kot je povedala novinarka
in povezovalka večera Erika
Jazbar, je Bratuž del naše
identitete in bi zato lahko
povabili najrazličnejše go-
ste, da bi kaj povedali o
njem. Tokrat pa so se
odločili za predstavnike t. i.
srednje generacije, angažira-
ne osebe, ki so in še bodo za-
vestno, s srcem dejavne v
našem slovenskem prostoru.
Vsak po svoje je povedal, kaj
mu pomeni lik Lojzeta Bra-
tuža.
G. Karel Bolčina, škofov vikar
za slovenske vernike v goriški
nadškofiji in, med drugim,
član upravnega odbora KC Loj-
ze Bratuž, je najprej obudil
svoje prve spomine na Bratuža.
Še zdaj ima živo pred sabo nje-
gov portret, delo Jožeta Ceja,
ki je visel v mali dvorani Kato-
liškega doma. To, kar se je Bra-
tužu zgodilo, pa je Bolčini “le-
po opisal” njegov oče, po rodu
iz Podgore, po pripovedovanju
starih staršev, ki so bili pri
maši tisti dan, ko so ugrabili
Bratuža. “To me je močno pre-
treslo”, njegov lik pa je ostajal
svetinja v okolju, v katerem je
odraščal in ki je tedaj bilo “ne-
zaupljivo do italijanskega
življa”. G. Bolčina se tudi rad
spominja, kako je v 80. letih
prejšnjega stoletja sodeloval v
zboru Lojze Bratuž: to so bila
najlepša leta zbora, ki je tedaj
doživljal največji - kakovostni
in količinski - vzpon. “Bili smo
ponosni, da pojemo v zboru,
ki nosi ime po Lojzetu Bra-
tužu”. Še en spomin: ko je bil
g. Karel l. 1991 imenovan za
župnijskega upravitelja v Pod-
gori in je stopil v cerkev, ni po-
mislil, da stopa v cerkev, kjer
je bil krščen njegov oče in kjer
je odrasla njegova družina,
ampak se je zavedal, da stopa
v “cerkev Lojzeta Bratuža”.
Čutil se je skoraj “moralno od-
govornega”, saj to je za nas
“svečeniška, mučeniška cer-
kev”. Posebno tople besede je
štandreški župnik namenil
Ljubki Šorli: “Njena podoba
mi ostaja zelo visoko v časti”.
Bila je “zelo mila in ponižna
oseba”, “iz njenih ust nisem
nikdar slišal sovražne besede,
kljub temu, kar je doživela”.
Kot vzgojiteljica in sodelavka
pri Pastirčku je bila “prej mati
kot učiteljica”.
Jurij Klanjšček, mlajši zgodovi-
nar, ki živi v Podgori, se je v
svojem posegu osredotočil na
politične razmere tedanjega
časa. Tudi on se je “že od mla-
dih nog srečeval z likom Loj-
zeta Bratuža”, zborovodje in
glasbenika, ki je umrl
mučeniške smrti. Njegove člo-
veške razsežnosti je poglobil v
višješolskih letih, ko je spoz-
V
nal, da je bil tudi učitelj, kul-
turnik, organizator itd. Kot
član podgorskega zbora vsakič,
ko stopa na cerkveni kor, čuti
“moralni dolg” do njega, “da
aktivno obnavljamo našo
identiteto in zgodovinski spo-
min”. Fašizem je prišel na vla-
do “po legalni poti” in od 20.
let prejšnjega stoletja dalje
začel počasi jemati politične in
državljanske pravice. V ta okvir
spada erozija pravic, še posebej
na naših tleh. V tajno zaup-
nem pismu ministra za no-
tranje zadeve upraviteljem
našega ozemlja je bilo med
drugim zapisano, da ne bo
smelo več obstajati nobeno
slovensko društvo, da sloven-
ska beseda mora izginiti, da
slovenski narod mora biti po-
polnoma asimiliran. Naša be-
seda se je lahko ohranjala v
javnosti le še v cerkvi, ukiniti
pa so skušali tudi cerkveno
petje. Bratuža se moramo da-
nes spominjati tudi tako, da
ostajamo “pozorni in kritični”
do nacionalistov in populistov,
sploh pa do neofašistov in ti-
stih, ki nekdanje ideale obuja-
jo tudi z novimi, spletnimi
sredstvi. Hudo je namreč, da se
to mišljenje - tudi na tak način
- prenaša na mlade rodove.
Skrajne desnice pridobivajo
moč na evropski ravni, secesija
Velike Britanije je “nevaren
precedens za celotno EU”.
David Bandelj je slavist, šolnik,
besedni ustvarjalec in, zadnji
dve leti, dirigent mešanega
pevskega zbora Lojze Bratuž.
Kot večina goriških Slovencev,
ki spadajo v katoliški krog, je
tudi sam zrasel z likom Lojzeta
Bratuža. Njegova zgodba je bi-
la “eno prvih srečanj s prete-
klostjo”, doživel jo je, ko je do-
ma našel knjižico Čisti žrtvi
svetal spomin. Bratuž je “raz-
dajal samega sebe v naravni
skrbi za svoj jezik, za vrednote,
ki jih je gojil, za skupnost, ki ji
je pripadal”. Pripadniki fašiz-
ma, “zločinskega druženja, so
ga prisilili, da je sam umoril
pesem v sebi, kar je čisto bar-
barstvo”. Srečanje z Bratužem
je v Bandlju prebudilo “ata-
vično mržnjo do skupnosti, ki
je hotela našo slovensko govo-
rečo skupnost izničiti, uničiti,
izbrisati z obličja Goriške in
Furlanije Julijske krajine”. Lik
Lojzeta Bratuža je zgleden že
zato, ker sovraštva ni nikdar
čutil, mržnje pa ni bilo niti v
njegovih potomcih. Že zato je
“vpisan v martirologij primor-
skih Slovencev”. To je hkrati
čist uporniški lik, kakršne so
bile tudi druge velike osebno-
sti, kot npr. Gandhi in, konec
koncev, Jezus Kristus. Z glasbo
in umetnostjo je pripomogel k
temu, da je v težkih časih tam,
kjer se je le dalo, uporabljal
slovenski jezik. “Zaradi te na-
ravne pravice vsakega človeka
je moral umreti”. Bandelj je
povedal, da se večkrat sprašuje,
ali je Bratuž umrl zaman.
Vzpenjajo se nove desnice, mi
se tiho in postopno asimilira-
mo, veliko naših priimkov je
bilo poitalijančenih, s težavo
uveljavljamo naše pravice... “V
vsem tem se mi zdi, da Lojze
Bratuž umira znova in znova,
morda zaman”. Vodenje zbo-
ra, ki se po njem imenuje in v
katerem pojejo navdušenci z
obeh strani meje, je v Bandlju
še dodatno okrepilo njegovo
identiteto Goričana. Ko je spre-
jel njegovo vodstvo, je takoj ra-
zumel, da gre za zbor s poseb-
nim poslanstvom: nadaljevati
delo, ki so ga opravljali Bratuž
in njegovi idealni nasledniki,
Mirko Filej, Emil Komel, Stan-
ko Jericijo itd. Kljub ne-
zadržnemu višanju starosti
pevcev zbor izžareva posebno
moč prav zato, ker nosi ime po
Lojzetu Bratužu.
Dario Bertinazzi, ki je na čelu
Združenja cerkvenih pevskih
zborov Gorica nasledil prof.
Lojzko Bratuž, je učitelj in od-
govoren za šolo v Romjanu, ki
je bila pred nekaj leti poime-
novana po Ljubki Šorli. Tudi
njega lik Lojzeta Bratuža in
njegove družine spremlja že od
rosnih otroških let pa vse do
danes. Stari starši so redno pri-
povedovali o fašizmu, ko je bil
nono v vasi organist. “S kole-
som se je ob koncu 20. let in v
začetku 30. let prejšnjega sto-
letja vozil v Gorico na lekcije k
Lojzetu Bratužu”. Njegovo
družinsko tragedijo je tako Ber-
tinazzi poznal, preden bi o
njem kaj bral. Doma še hranijo
harmonij, ki ga je Bratuž pri-
skrbel nonotu, da se je lahko
učil. “Še danes, ko stopim do
njega in nanj igram, imam
pred sabo vso to zgodovino”.
Bratužev lik je dalje spoznaval
v šoli; še zdaj se spominja, ka-
ko je prišel v spremstvu profe-
sorjev na pogreb Ljubke Šorli.
Na učiteljišču je imel Andreja
Bratuža za profesorja filozofije:
vzpostavila sta “prijateljski od-
nos”, z njim se je lahko pogo-
varjal o marsičem. Ko je nato
pel pri zboru Hrast in postal
organist v Doberdobu, pa ga je
neki večer poklicala Lojzka
Bratuž in privabila v odbor
ZCPZ. “Bil sem počaščen”. Že
štirinajsto leto poučuje Berti-
nazzi na šoli v Romjanu. Po
Ljubki Šorli so jo poimenovali,
ker je pesnica veliko pisala za
otroke, ker je po vojni nekaj let
poučevala tudi v Ronkah,
predvsem pa zaradi popolne
odsotnosti maščevanja in za-
krknjenosti v družini. Ljubka
Šorli je tudi danes za otroke iz
mešanih in tudi povsem itali-
janskih družin v Laškem zgled
ne le strpnosti, temveč tudi
plodnega sožitja dveh kultur
in odprtosti do vseh.
V podgorskem zboru že vrsto
let poje tudi družbenokulturni
delavec David Grinovero, ki si-
cer ni doma v Podgori. Lik Bra-
tuža ga je prevzel, ker je umrl
nasilne smrti, pa čeprav ni ni-
komur nič slabega naredil. Pet-
je v Podgori je v njem vzbudilo
posebno čustvo, saj je sedanji
vaški zbor nekako naslednik
zbora, ki ga je vodil Bratuž;
sploh pa je bila Podgora kot
vas na udaru že takrat in je to
danes še bolj. Za zbor v Podgo-
ri se je Grinovero odločil “ne
zaradi petja”, temveč zato, ker
ga je k temu spodbudil nek-
danji pokrajinski tajnik Slo-
venske skupnosti, pokojni Mir-
ko Špacapan. V Podgori je bilo
treba nekaj narediti, da bi vas
ne bila izgubljena. “Ta narod-
noobrambni element me še
zdaj žene, da pojem v Podgo-
ri”. Ta zbor je namreč tam še
zadnja in “edina slovenska po-
stojanka”. Špacapan se je kot
družbenopolitični delavec raz-
dajal in “je tudi prav videl. Kar
se je ohranilo slovenskega v
Podgori, je v veliki meri njego-
va zasluga. Bratuža kot glasbe-
nika je zelo cenil in zato smo
radi peli njegove pesmi”. In
vendar po Grinoverovem
mnenju premalo poznamo
njegov lik, vse to, kar je delal v
času življenja. “Naše šole žal,
na splošno, premalo vzgajajo
Slovence, ampak vzgajajo bolj
slovensko govoreče Italijane.
Ne oblikujejo narodne zavesti,
kar je veliko pomanjkanje”.
V nekaterih italijanskih kro-
gih, zlasti med katoliškimi izo-
braženci, je Bratuž poznan, v
preteklosti mu je bilo po-
svečenih nekaj posvetov. Znan
je tudi marsikateremu politi-
ku, “nihče se mu ne more izo-
gniti, vsi se zavedajo, da je bil
nedolžna žrtev”. O njem mor-
da premalo govorimo in bi bi-
lo mogoče prav, da bi ob okro-
gli obletnici namenili podob-
no srečanje tudi italijanski pu-
bliki. Veliko se govori o fojbah
in dnevu spomina, “malokdo
v Italiji pa hoče kaj slišati o
tem, kaj se je dogajalo 20 let
prej”.
Koliko pa Bratuža poznajo v
Sloveniji? Zgodovinar Renato
Podbersič, po rodu iz Vrtojbe,
je povedal, da je zrasel “v okol-
ju, kjer se je o Lojzetu Bratužu
govorilo na vsakem koraku”.
Starejši sorodniki so veliko pri-
povedovali o fašizmu in Bra-
tužu. “V intimnem družin-
skem osebnostnem izkustvu je
bil vedno prisoten, na javni,
manifestativni ravni ga ni bi-
lo”. V šolah - v Vrtojbi, Novi
Gorici in Ljubljani - Podbersič
o njem ni slišal “niti ene same
besede”. V osrednji Sloveniji
so ga poznali tisti, ki so pona-
vadi prihajali s podeželja ali iz
katoliškega sveta, celo Štajerci
in Prekmurci. Čeprav je danes
omenjen v marsikaterem šol-
skem učbeniku, pa ga mlajša
generacija v Sloveniji ne poz-
na, njegov lik je skoraj popol-
noma odsoten iz zgodovinske-
ga spomina. Še vedno so spo-
meniki, ulice, šole in vrtci poi-
menovani po zločincih in mo-
rilcih, po Lojzetu Bratužu pa
ne, je dejal Podbersič. Zaslužil
si je doprsni kip na Erjavčevi
ul. v Novi Gorici, ki ga je po-
stavilo Društvo goriških štu-
dentov, “naših prednikov, ki so
še čutili enotno Goriško”. Ko
bi bil Bratuž pripadnik večjega
evropskega naroda, “bi danes
bil v drugem položaju, z drugo
avreolo okoli glave”. Imel je to
“napako”, da je spadal v “ka-
tegorijo žrtev, ki so bile na
nepravi strani”. Bil je “apo-
litičen in nepolitičen”, zato
je bilo bolje ga postaviti “v
ropotarnico zgodovine, da
ne bi delal škode in da
slučajno ne bi opozoril na
to, da je antifašizem obsta-
jal, vsaj na Primorskem, že
pred 6. aprilom 1941”.
Podatke o njem je Podbersič
našel tudi v vatikanskih ar-
hivih, v katerih vsi obsojajo
kruti umor Lojzeta Bratuža.
Kaj je v današnjem svetu
mogoče narediti zato, da se
lik Lojzeta Bratuža primerno
ovrednoti in postavi za
zgled prihodnjim rodovom?
Vsi totalitarni sistemi 20.
stoletja so si prizadevali člo-
veku vzeti spomin, “to je na-
jhujše”. Ko narod izgubi
spomin, je obsojen na pro-
pad. Dokler se spominjamo
na Bratuža, “spomina še ni-
smo izgubili”.
Marsikdo iz občinstva je v po-
nedeljek obudil še kakšen spo-
min ali izrazil povezano misel.
Med drugim je prišlo na dan,
da je bil zelo priljubljen med
ljudmi na Vipavskem, pa tudi
na italijanski strani. Hilarij La-
vrenčič je poudaril, da so bili
glasbeniki v Bratuževem času
veliki prijatelji, med njimi Ce-
sare A. Seghizzi, Rodolfo Lipi-
zer, “eminenca Emil Komel, ki
je bil profesor za vse”. Ni pa še
jasno, pri kom se je Bratuž izo-
braževal; Lavrenčič meni, da je
morda imel - po slogu sodeč -
“še več odnosov s Seghizzijem
kot s Komelom”. Vsa Bra-
tuževa družina nasploh je bila
umetniška družina, ki je dala
močan pečat širšemu prostoru,
je še poudaril Bolčina, ki je tu-
di pozval zgodovinarje, naj po-
skrbijo za natančno znanstve-
no biografijo, “saj je še nima-
mo”. Zanimivo je tudi, da je
Lojzeta Bratuža nadškof ime-
noval za glasbenega cenzorja,
nadziral je cerkveno glasbo in
zbore. Tako je prekolesaril celo
Goriško, je dejala predsednica
Kulturnega centra Franka Žga-
vec, ki je tudi na kratko orisala,
kako je delo Bratuževe družine
prepleteno z zgodovino kato-
liških prosvetnih organizacij v
Gorici. “Po vojni je bil vsa leta
prisoten v naši duši, v našem
delu”, a šele 60 let po njegovi
smrti so lahko Katoliški dom
preimenovali po njem. Danes
je to “veliko, vsestransko kul-
turno središče, na katerega
smo ponosni, hvaležni vsem,
ki pri tem delu pomagajo. Na-
daljujemo pot z ideali, s kate-
rimi so se za našo skupnost bo-
rili Lojze Bratuž in drugi naši
predniki”. / DD
Vljudno Vas vabimo na spominski večer
“Silvanu ... z ljubÊznijo”
glasbeni poklon dragemu ravnatelju
Na večeru bo tudi podelitev štipendij iz Sklada “Silvan Kerševan” 
mladim perspektivnim učencem SCGV Emil Komel
Torek, 21. februarja 2017, ob 19. uri
Kulturni center Lojze Bratuž, Gorica
Erika Jazbar, Renato Podbersič, Dario Bertinazzi, David Bandelj, Jurij Klanjšček, David Grinovero in g. Karel Bolčina (foto dpd)
Goriška 16. februarja 2017 7
  Slovenski občinski svetniki
Povezani novim izzivom
naproti!
KLEPETALNICA GORIŠKEGA LOKA 
  rva letošnja
klepetalnica
Goriškega lo-
ka je 9. februarja v
Trgovskem domu
povezala združenje
Darko Bratina in
krožek Anton Gre-
gorčič. Skupaj sta
namreč organizira-
la zanimiv večer s
štirimi slovenskimi
občinskimi svetni-
ki, ki so bili izvolje-
ni (med drugim z
najvišjim številom
osebnih prefe-
renc!) na listi Demokratske stra-
ne in v mandatu župana Romo-
lija sedijo v opoziciji. Z Davidom
Sancinom so se v umirjenem in
konstruktivnem vzdušju pogo-
varjali občinski svetnik DS Da-
vid Peterin in trije svetniki Slo-
venske skupnosti Marilka Koršič,
Walter Bandelj in Božidar Tabaj.
Na prvo vprašanje o začetkih
mandata in uporabi slovenščine
v občinskem svetu je Tabaj po-
vedal, da se še spominja ostrih
napadov in svetnikov, ki so za-
puščali dvorano. To, da so lahko
vlagali interpelacije v našem je-
ziku, je bil velik dosežek, čeprav
je še vedno premalo. Koršičeva
je opozorila, da je le prišlo do
P
premika, saj je bilo v prejšnjem
mandatu huje, “napadi so bili
skoraj fizični”. V začetku neka-
teri v znak protesta niso upora-
bljali slušalk, s časom pa se zdi,
da slovenske posege bolj spreje-
majo. Za to ima zasluge tudi
župan, je dejala svetnica, ki je v
svetu “utišal svoje bolj skrajne
svetnike”. Raba slovenščine je
po Peterinovem mnenju “naj-
večji simbolen rezultat, ki so ga
dosegli v tem mandatu”, potreb-
nega je bilo veliko potrpljenja.
Kdor bo sedel v svetu v nasled-
njem mandatu, se bo moral tru-
diti še za formalno priznanje, saj
v statutu in pravilniku ni niti be-
sedice o rabi slovenščine. Od-
borniki in svetovalci nimajo ve-
liko teže, glavno besedo ima
župan, ki vse odloča, je potrdil
tudi Bandelj. Določeni koraki so
bili storjeni, “čaka pa nas še ve-
liko dela”. Potrebna je dobra eki-
pa, ki naj usklajeno deluje še na-
prej.
Peterina v občinskem svetu naj-
bolj moti počasnost pri delu oz.
upočasnjevanje postopkov. Do
onemoglosti morajo ponavljati
isto. To se dogaja z vidno dvoje-
zičnostjo, dokumenti, šolstvom
itd., primerov je veliko. Glede
marsičesa je pokrajina naredila
več dobrega kot občina. Tudi
Koršičeva se sprašuje, ali ima
sploh smisel vztrajati, saj na
občini, če le morejo, ne upošte-
vajo tega, kar je že bilo do-
seženo, in ljudi skoraj “navaja-
jo”, da ne komplicirajo in zahte-
vajo preveč. V taki upravi ni mo-
goče pričakovati velikih do-
sežkov, “veseli smo tudi za ma-
jhne konkretne rezultate”. Tabaj
je izrazil razočaranje treh svetni-
kov Slovenske skupno-
sti, ker jim ni uspelo
obnoviti rajonskih sve-
tov. Boli tudi (“nena-
merna”?) ukinitev
poštnih uradov v Štan-
drežu, Pevmi in Podgo-
ri, predmestnih četrtih,
kjer živimo Slovenci.
“Nam ni šlo za to, da bi
tam delali politko,
temveč interese naših
ljudi”. Bandelj je ome-
nil, da ga je delo v ra-
jonskem svetu osebno
zaznamovalo: kot iz-
voljen predstavnik se
čuti blizu ljudem, teri-
toriju in vsemu, kar se na njem
dogaja. To pogreša v občinskem
svetu, ki je bolj “politično prizo-
rišče”. Predsednik rajonskega
sveta je v občinskih uradih lahko
marsikaj dosegel za svoj rajon;
tega še zdaleč ne morejo delati
društva, ki so nastala po ukinitvi
krajevnih skupnosti.
Na občinsko t. i. “konzulto za
probleme mestne etnične
manjšine” je Koršičeva gledala
pozitivno, kot občinski svetnik
se je udeleževala njenih sej.
Obžalovala pa je dejstvo, “da nje-
ni člani niso bili vedno prisot-
ni”, “mogoče so jo vzeli premalo
zares”. / DD
/ str. 14
Pravljična urica v Feiglovi knjižnici
Vsakdo potrebuje
nekoga, ki ga ima rad!
  ribližno petindvajset otrok
je v ponedeljek, 31. januarja
2017, prihitelo v Feiglovo
knjižnico v Gorici, da bi se spet
srečali s pravljičnimi vsebinami,
ki so tako prisrčne in ogrejejo ma-
la in velika srca. Pravljično ozračje
v mladinski sobi, ki jo vsepovsod
obdajajo otroške in mladinske
knjige, je ustvarila Vesna Tomsič,
ki je pred leti z raznimi ljubiteljski-
mi skupinami, učenci in dijaki po-
stavila na oder marsikatero po-
srečeno in odmevno gledališko
stvaritev.
Ko je zajadrala v “politične vode”,
je opustila to svojo dejavnost, zato
je bilo prijetno presenečenje jo
spet srečati kot oblikovalko pra-
vljične urice. V tej vlogi se je
odlično znašla. Pozornost otrok je
priklicala s čarobnimi zvončki, ki
drobno zacingljajo in znajo mar-
sikaj “povedati” in primerno uve-
sti malčke v pravljični svet. Tokrat
so izvedeli, da tudi mladički gozd-
nih živalic pod večer v brlogih in
gnezdih radi pred spanjem po-
slušajo pravljico za lahko noč, ki
jim jo pripovedujejo mamice ali
očki ali babice... Pač nekdo, ki jih
P ima rad. A kaj, ko pri njih začnejoizginjati njihove najljubše knjige.Nekdo jim jih krade! Pogumna
zajčica Liza Rjavoglava iz Zajčje
Dobrave sklene, da bo ujela tatu.
In res ga! To je prav majhno bitje
Knjigotap, ki je tako sam: nikogar
nima, ki bi mu bral pravljice! Liza
ima takoj rešitev: Knjigotap bo
vrnil lastnikom vse knjige, prišel
pa bo tudi vsak večer k eni izmed
živalskih družinic in poslušal pra-
vljico za lahko noč.
Morda pa se Knjigotap – v katere-
ga so se štirje otroci prelevili, ko
so iskali ukradene knjižice - včasih
skrije tudi v kakšen kotiček vaše
sobice in posluša pravljice, je
Tomsičeva dejala otrokom, potem
ko je živo pripovedovala zgodbico
in se z mimiko, kretnjami in men-
javanjem tona glasu učinkovito
spreminjala v pravljične junake, ki
jih je opisala avtorica Helen Do-
cherty. Ob koncu je povabila otro-
ke, naj si izberejo in izposodijo sli-
kanice, da jim ne bo zmanjkalo
pravljic za lahko noč. Ta prisrčni
obred imajo vsi otroci radi, preden
jih sen ne zaziba v sladke sanje.
IK
Štandrež / OŠ F. Erjavec
Šolarji so se poklonili
Prešernu
  erjetno je malo prireditev
ob dnevu slovenske kultu-
re, na kateri je toliko otrok,
kot jih je bilo 7. februarja v žup-
nijski dvorani Anton Gregorčič v
Štandrežu. Veliko dvorano so na-
polnili učenci osnovne šole Frana
Erjavca iz Štandreža v spremstvu
svojih učiteljev. Najprej so na oder
postavili sliko Franceta Prešerna
in šopek z nageljni, roženkravtom
in rožmarinom, ki je značilen slo-
venski “pušeljc”. Učiteljica Barba-
ra Rustja je postavljala otrokom
razna vprašanja. Najprej to, zakaj
smo se danes vsi zbrali v dvorani...
Veliko je bilo dvignjenih rok, ki
so z raznimi poudarki povedali,
da so se zbrali, ker je 8. februarja
umrl France Prešeren, največji slo-
venski pesnik. Ta dan je prazničen
za vse Slovence in je zato prav, da
se ga spomnijo tudi učenci, ki obi-
skujejo slovenske šole. Prešeren je
napisal veliko lepih slovenskih
pesmi, tudi za otroke, ki jih je imel
zelo rad. Zato ga moramo tudi mi
imeti radi in se naučiti katero nje-
govo pesem. Na težko vprašanje,
kaj je kultura, smo slišali različne
V odgovore. Kultura je poezija,branje knjig, lep govor, lepo ob-našanje, učenje, uboganje staršev,
lepe slike, petje in drugo. Učitelji-
ca je povzela odgovore z ugotovit-
vijo, da je kultura vse, kar je lepo,
plemenito in nas bogati. Zato mo-
ramo posebno ceniti take ljudi,
kot je bil Prešeren, ki so mam dali
veliko kulturnega bogastva in le-
pote nasploh. Mladi so slovesno
obljubili, da bodo vedno imeli ra-
di Prešerna.
Stoje so pod vodstvom učitelja
Martina Srebrniča pogumno za-
peli Zdravljico, ki je tudi slovenska
himna.
Nato so se odprle odrske zavese in
Majda Zavadlav ter Božidar Tabaj
sta prikazala veder prizor Gremo
v teater, ki sta ga za to priložnost
priredila in takoj izpostavila sode-
lovanje z otroki v dvorani, ki so se
zabavali in nasmejanih obrazov
odhajali iz dvorane.
Tudi tokrat se je izkazalo, da je so-
delovanje med šolo in kulturnim
društvom, ki deluje v kraju, v ka-
terem je šola, zelo koristno.
DP
Obvestila
V četrtek, 16. februarja, ob 16.
uri, se bo Združenje cerkvenih
pevskih zborov - Gorica poklonilo
Lojzetu Bratužu na goriškem
pokopališču. Predstavniki
izvršnega odbora bodo položili
šopek cvetja, predsednik Dario
Bertinazzi bo imel krajši nagovor.
Zapel bo moški zbor Mirko Filej.
Moški pevski zbor Mirko Filej
vabi v petek, 17. februarja, ob 20.
uri v komorno dvorano KC Lojze
Bratuž. Na prijateljskem srečanju
bodo predstavili zgoščenko ob
jubilejnem praznovanju 50-
letnice zbora.
Župnijski dom Štandrež prireja
delavnico “makrame”,
namenjeno odraslim in mladim,
in sicer 17. in 24. februarja, 3. in
10. marca ob 20. uri v veroučni
sobi župnijskega doma Štandrež.
Tečaj vodi Fabiola Torroni. Za
prijave in informacije: Nanut
Joana (0481 21419).
Kulturni dom Gorica tudi letos
prireja niz abonmajskih
gledaliških predstav Komigo
2017. Program se bo začel 2.
marca. Lanski abonenti lahko
potrdijo abonma do 20. februarja,
ko ga lahko vpišejo tudi novi, pri
blagajni Kulturnega doma (ul.
Brass 20, tel. 0481/33288), od
ponedeljka do petka, od 9.00 do
13.00 in od 15.00 do 18.00. Več
informacij na www. kulturnidom.
it; info@kulturnidom. it.
Društvo slovenskih
upokojencev za Goriško prireja v
torek, 7. marca, ob dnevu žena,
celodnevni izlet z avtobusom v
Pedaveno (Belluno) za ogled
znamenite pivovarne Antica
Birreria Pedavena s pokušnjo
piva. Sledil i  bosta kosilo v
spremstvu glasbe in
tradicionalno druženje.
Informacije in vpisovanje po tel.
0481-884156 (Andrej F.), 0481-
20801 (Sonja K.), 0481-882183
(Dragica V.), 0481-78138 (Sonja
Š.).
Prispevke za Slovenski center za gla-
sbeno vzgojo Emil Komel v spomin na
ravnatelja prof. Silvana Kerševana
lahko nakažete na bančni tekoči
račun: Banca di Cividale (Via Kugy, 2,
Gorica) IBAN IT 30 C 05484 12402
003 570 036 225; SWIFT CIVIIT2C s
pripisom: za SKLAD SILVANA
KERŠEVANA. Informacije na tajništvu
SCGV Emil Komel, tel. št. 0481
532163 ali 0481 547569.
Darovi
Za MoPZ Mirko Filej: ob smrti
sestre Ive daruje Joško Maraž
150 evrov.
Sožalje
Ob slovesu ljubljenih mam Ivanke
Čevdek in Marte Lozar
sočustvujejo z Marinom in
Matjažem pevci MePZ Lojze
Bratuž iz Gorice in j ima s
pevovodjo Davidom Bandljem
izrekajo iskreno sožalje.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 17.2. 2017 do 23.2.2017)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino
95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo
97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu
www. radiospazio103. it.
Slovenske oddaje so na sporedu
vsak dan razen ob sobotah od
20.00 do 21.00. Spored:
Petek, 17. februarja (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki
z naših kulturnih prireditev -
Glasba iz studia 2.
Nedelja, 19. februarja, ob 21. uri
(vodi Ilaria Banchig): Okno v
Benečijo: oddaja v benečanskem,
rezijanskem in ziljskem narečju.
Ponedeljek, 20. februarja (v studiu
Sanja Vogrič): The Beatles' beat,
ritem 60. let.
Torek, 21. februarja (v studiu
Matjaž Pintar): Utrinki v našem
prostoru - Glasbena oddaja z
Matjažem.
Sreda, 22. februarja (v studiu
Danilo Čotar): Pogled v dušo in
svet: Črna liska z belo liso - Izbor
melodij.
Četrtek, 23. februarja (v studiu
Andrej Baucon): Četrtkov večer z
glasbo - Zanimivosti, obvestila in
humor.
Foto DP
KATOLIŠKA KNJIGARNA vabi na kavo s knjigo
sodelavci novogoriške Raziskovalne postaje ZRC
SAZU bodo predstavili novo številko
IZVESTJA
ob skorajšnji 70-letnici izgradnje mesta
Nova Gorica
v četrtek, 23. februarja 2017, ob 10. uri
v prostorih knjigarne na Travniku 25 
Pod 
pokroviteljstvom
Kavo bo 
ponudilo podjetje
foto dpd
Kultura16. februarja 20178
Kratek historiat nagrade
Leta 1993 se je pisatelj Marjan Tomšič
ob prejemu nagrade Prešernovega skla-
da za literaturo odpovedal svečanemu
sprejemu, vključno z darilom (sliko), ki
ga je ob tej priložnosti načrtoval Obalni
izvršni svet, in to v korist nekemu skladu
v okviru civilne družbe za nagrajevanje
literarnega ustvarjanja slovenskega kul-
turnega prostora v Istri. Iz te pobude je
potem ob sodelovanju Obalnega
izvršnega sveta in Kulturnega kluba Istra
iz Kopra (KKI) nastala nagrada, poime-
novana po duhovniku in pesniku Alojzu
Kocjančiču (1913-1991), starosti in ikoni
slovenskega literarnega ustvarjanja v
Istri, ki se mu je ob nagradi oddolžila tu-
di s simpozijem in zbornikom o njego-
vem življenju in delu ter z doprsnim ki-
pom ob cerkvi v Koštaboni, kjer je dolga
leta služboval kot cerkveni pastir. Prvi
sponzor nagrade je bil Obalni izvršni
svet, po njegovi ukinitvi pa so to obvez-
nost prevzele tri obalne občine, z name-
nom, ki ga je nakazal že Marjan Tomšič,
da bi namreč nagrada kasneje prerasla v
samostojen sklad. Dobro desetletje je po-
tekalo podeljevanje nagrad nemoteno,
dokler ni leta 2005 politika surovo po-
segla v sklep žirije, ko je peščici svetni-
kov italijanske skupnosti in takratne
Združene liste izolske občine uspelo pre-
prečiti podelitev nagrade avtorju tega
prispevka z ničimer dokazano utemel-
jitvijo, da je proti sožitju, čeprav je npr.
samo v letih 1990-2005 kot redek posa-
meznik objavil in podpisal na desetine
tekstov v obrambo pravic in dostojan-
stva italijanske in slovenske manjšine ter
priseljencev iz drugih republik (gl. knji-
go Razpotja, izbire, spopadi, Mladika,
Trst, 2006). Kulturni škandal se je pono-
vil leta 2010, ko se je žirija nagibala k po-
delitvi nagrade pesniku in publicistu
mag. Bertu Pribacu, a so koprske občin-
ske oblasti dale vedeti članom žirije, da
Pribac v svetu MO Koper ne bo potrjen,
češ da je član regionalne stranke Oljka,
ki je bila kot opozicija oster kritik občin-
ske politike. Žirija se je iz stiske rešila ta-
ko, da je za nagrado izbrala igralko Sašo
Pavček, ki z istrsko kulturo ni imela kaj
dosti skupnega. Ob tej priložnosti je
učiteljica in pesnica Vera Vezovnik tako-
le opisala svoje občutke, ki jih je
doživljala v gledališču ob podelitvi na-
grade Pavčkovi (PN, 13. 10. 2010): “Že
ob vstopu sem zaslutila, da nekaj ni v re-
du. Le kje so vidnejši kulturniki, ki jih
srečujem v knjigarnah in na predstavit-
vah knjižnih del …Tako osamljena se mi
je zdela na odru ugledna
igralka Saša Pavček in po-
delitev priznanja je bila
brez prave topline … Po-
dobno so doživeli večer
tudi drugi iz moje družbe
… Morda pa bi se morala
spoštovana gospa Pavček
… le vprašati, ali je res ona
tista, ki ji zdaj pripada to
priznanje …” In na koncu
je bila nagrada ponovno
povaljana v blato leta
2012, ko je žirija izbrala za
nagrajenca mag. Berta Pri-
baca in spet avtorja tega
sestavka, ki pa ga je pri-
bližno isti peščici izolskih
svetnikov kot leta 2005 v
pristojni občinski komisiji ponovno
uspelo izločiti nič manj kot z utemeljit-
vijo, “da je treba na nagrajenca gledati s
političnega vidika, to je, kateri opciji pri-
pada oz. katerega predsedniškega kandi-
data podpira” (Mandrač, 8. 11. 2012).
Ravno takrat so namreč potekale pred-
sedniške volitve in je pisec tega sestavka
v prvem krogu javno podprl dr. Milana
Zvera. Nič ni pomagalo niti to, da pa je
v drugem krogu javno podprl Boruta Pa-
horja. Tako so nikomur odgovorni
odločevalci iz svojega
varnega in zahrbtnega
zakulisja na nedemokra-
tičen in strahopeten
način ponovno pohodili
predlagatelje kandidatov
in žirijo, nagrajenca pa
spet popljuvali in okra-
dli, saj ni bila ne enim ne drugim dana
najmanjša možnost, da bi se lahko bra-
nili. Iz incidenta so namreč potem na-
stali resni zapleti, tudi med občinami, s
posledico, da leta 2012 nagrada sploh ni
bila podeljena ter je ob avtorju tega pri-
spevka tudi ubogi Pribac, ne kriv ne
dolžen, spet izvisel kot kolateralna škoda
tega škandala. In ne nazadnje se tri obal-
ne občine samovoljno, neodgovorno in
v nasprotju s svojimi odloki poigravajo
z nagrado, jo več let tudi ne razpišejo
(2008, 2009, 2013, 2014, 2015, 2016),
čeprav piše v odlokih, “da se priznanje
(nagrada) podeljuje praviloma enkrat
letno”, in zgolj komisija (žirija) “lahko
sprejme sklep, da se priznanje v posa-
meznem letu ne podeli”.
Sporni in dvoumni členi občinskih
odlokov kot rakasta rana nagrade
Kmalu po prvem škandalu v zvezi z na-
grado je KKI, kot eden od ustanoviteljev
nagrade, leta 2008 ob sprejemanju
zdajšnjih občinskih odlokov o nagradi
opozoril tri obalne občine na nekatere
sporne in dvoumne določbe v odlokih
ter predlagal ustrezne dopolnitve, ki jih
pa občine niso upoštevale, čeprav je do-
polnitve podprlo, kot bomo videli v na-
daljevanju, veliko število kulturnih in
drugih civilnodružbenih organizacij in
vidnih posameznikov slovenske Istre in
Primorske. Ob drugih manjših predla-
ganih dopolnitvah naj spet in spet opo-
zarjam na tri temeljne in bistvene. Kot
prvo je treba izbor nagrajencev iztrgati
iz krempljev politike in prepustiti žiriji,
kot je to bilo mišljeno ob ustanovitvi na-
grade in se je to korektno izvajalo eno
polno desetletje. Drugič je treba jasno
določiti, kaj se nagrajuje. Pri ustvarjanju,
vezanem na jezik, se lahko nagrajujejo
le dela v slovenskem jeziku in slovenskih
istrskih narečjih. Podobno kot se pri vsa-
koletnih nagradah “Istria nobilissima”
nagrajujejo dela, pisana v italijanskem
jeziku in romanskih istrskih narečjih. S
tem da so lahko avtorji teh jezikovnih
dosežkov tudi ne-Slovenci, kot so pri na-
gradah “Istria nobilissima” lahko tudi
ne-Italijani. In kot je
to primer pri nagra-
dah, ki jih Hrvaška v
Istri priznava za po-
dobna dela v
hrvaškem jeziku in
hrvaških narečjih. Na
področjih, ki niso ve-
zana na jezik (likovno
ustvarjanje, glasba
ipd.), pa ta omejitev
odpade, ker je njihov
jezik univerzalen. In,
končno, prvotni pra-
vilnik je predvideval
ob nagrajevanju uvel-
javljenih kulturnih
ustvarjalcev tudi
ločeno nagrajevanje
ljubiteljstva, kar je kasneje pri spreje-
manju občinskih odlokov izpadlo iz be-
sedila. Tako je ljubiteljstvo ostalo praz-
nih rok, kar je bilo za neutrudne anima-
torje na podeželju tako veliko razočaran-
je, da se mnogi podelitev nagrad sploh
niso več udeleževali ter so očitali, da jim
je mesto ukradlo Kocjančiča. Celo šte-
vilni vidni kulturniki, kot smo lahko
prebrali iz zapisa Vere Vezovnik, so zad-
nja leta prenehali prihajati na podelitev
nagrade. Tudi to jemlje nagradi del nje-
nega smisla, saj nosi ime po človeku, ki
je avtentičen predstavnik ravno podežel-
ske Istre in njenih ljudi.
Nekaj sklepnih misli
Morebitna samovoljna ukinitev nagrade
bi pomenila napad na ta prostor in žali-
tev njegove kulture in njegovih ljudi. Za-
to je treba nagrado nemudoma oživiti
in jo postaviti na zdrave temelje. Kajti,
če ostane taka, kot je, z določbami, ki
predstavljajo anahronizem in omo-
gočajo vsakršno politično zlorabo, je
bolje, da je ni, ali pa, da počaka na boljše
čase. Zato je treba določbe spremeniti.
Kot že navedeno, je KKI že leta 2008 pri-
pravil predlog nekaterih bistvenih spre-
memb, jih dal v javno razpravo in nale-
tel na veliko podporo ter z njimi sezna-
nil tudi tri obalne občine. Podprlo jih je
več kulturnih društev na podeželju (Ško-
fije, Šmarje, Puče-Koštabona, Movraž,
KD Gledališka skupina Dekani in KD Be-
seda slovenske Istre) ter več drugih kul-
turnih in družbenih organizacij, in sicer:
KKI Koper, Mnenjsko gibanje za Sloven-
sko Istro, Koper, Društvo TIGR Primor-
ske, Koper, Izvršni odbor Združenja bor-
cev in udeležencev NOB, Koper, Slavi-
stično društvo, Koper, Društvo za traj-
nostni razvoj Istre, Portorož, Društvo
slovenskih izobražencev, Trst, Klub
krščanskih izobražencev, Koper, Društvo
Hadriaticum, Koper, Škofijski ordinariat
Koper po svojih predstavnikih mag. Re-
natu Podbersiču, mag. Božu Rustji in
Alojzu Subanu, dekanu Dekanije Deka-
ni. Predlog sprememb je podprlo tudi
več vidnih kulturnih in javnih delavcev
ter dozdajšnjih nagrajencev, med njimi
npr. Boris Pahor, Marjan Tomšič, mag.
Bert Pribac, Rožana Koštial, Nada Mora-
to, Dušan Jakomin, Alberto Pucer, Jože
A. Hočevar, Sergij Pahor, Rožana Špeh,
Rafael Vidali in drugi. Kocjančič bo sicer
s svojimi deli, z nagrado ali brez nje,
preživel vse župane ter se bo njegov spo-
min prenašal iz roda v rod tudi takrat,
ko ne bo nihče več vedel, kdo in kdaj in
kje je bil župan. Zato pozivam kulturno
in demokratično javnost, da se dvigne
in stopi v bran nagradi, kajti “nič storiti
in nič tvegati pomeni služiti”, kot je to
nekje lepo zapisal Drago Jančar.
Milan Gregorič
  zadnjem desetletju tradicionalne medi-
je vse bolj izpodrivajo novodobni, med
katerimi prednjačijo družbena omrežja,
spletni časopisi, blogi in drugi. Tudi revolucije
na Bližnjem vzhodu in v arabskem svetu so ta-
koj po letu 2010 nastale in se razvile prav po za-
slugi interneta. Konstelacija spletne komunika-
cije je seveda zelo razvejena, nekateri uporablja-
jo Twitter, drugi Facebo-
ok, tretji Instagram, ne-
malo pa je takih, ki še ved-
no vztrajajo pri že skoraj
nekoliko zastareli obliki
bloga, torej nekakšne in-
ternetne beležke.
Med njimi je tudi sloven-
ski raper in aktivist Miha
Blažič, bolj znan pod
umetniškim imenom N'-
toko. Konec lanskega leta
je pri največji slovenski za-
ložbi Mladinska knjiga
izšel njegov knjižni prve-
nec Samoumevni svet.
Večina besedil, ki so obja-
vljena v knjigi, prihaja
namreč prav z njegovega
bloga, druge pa je objavil
na straneh revije Mladina.
N'toko se je rodil v No-
vem mestu leta 1980, širši
javnosti pa je postal znan
med vseslovenskimi vstajami, med letoma 2012
in 2013. Val protestov, ki so se začeli v Mariboru
in na muho vzeli tedanjega župana Franca Kan-
glerja, je postopoma zajel celotno Slovenijo in
odnesel vlado Janeza Janše. N'toko je bil tedaj
med najglasnejšimi protestniki in, čeprav se je
njegov aktivizem začel takrat, tudi po Janševem
odstopu in nastopu vlade Alenke Bratušek svoje
dejavnosti ni odnehal.
Pravzaprav je zanimivo opazovati, kako je Blažič
v obravnavi današnje slovenske in svetovne si-
tuacije, kljub svojemu angažiranemu aktivizmu,
kolikor je mogoče nepristranski. Družbe nam-
reč ne kritizira z nekih hudo političnih ali ideo-
loških pozicij, ki so na prvi pogled lahko res zelo
radikalne, največkrat pa jih zastopajo tako ime-
novani salonski levičarji, z angleškim izrazom
jim pravimo “radical chic”. N'toko je namreč
kritičen do sodobnega
časa nasploh, zanimi-
vo pa je, da tudi religi-
jam, če seveda te niso
ekstremne, priznava
pomembno vlogo v
družbi. Na koprski
predstavitvi je dejal, da
bi po mnenju marsiko-
ga rešili veliko težav, če
bi zaprli cerkve, ukinili
vaške veselice in utišali
turbofolk glasbo. Sam
se s tem seveda ne
strinja, saj segajo kore-
nine današnjega
družbenega stanja veli-
ko globlje.
Knjiga Samoumevni
svet je zanimiva tudi
zaradi zunanje podo-
be, saj nam njena na-
slovnica nakazuje no-
tranjost. V glavnem gre
za fotografske kolaže. Vsak razdelek – v zbirki
jih je poleg uvoda in konca skupno osem – pre-
more svoj barvni ton. Na nekaj več kot stopet-
desetih straneh se torej beseda prepleta s podo-
bami.
Čeprav je knjiga tematsko razdeljena, je rdeča
nit družbene kritičnosti prisotna povsod. Bese-
dila so v glavnem kratka, kot je za kolumne
značilno, avtor pa jih objavlja brez kakega po-
sebnega naslova. V Kopru, kjer mu je sredi ja-
nuarja prisluhnilo lepo število udeležencev, je
N'toko še posebej poudaril, kako je današnja
slovenska družba vse bolj razslojena. Elite jo
namreč po njegovem mnenju obvladujejo tako,
da znajo med ljudi vnašati razdor. Tako se razv-
nema generacijski boj med tistimi, ki so zdajšnjo
slovensko družbo ustvarili, ter onimi, ki morajo
v vse bolj težkih razmerah danes živeti in iskati
svoj prostor pod soncem.
N'tokove teme so seveda različne, posebej
obravnava pereč problem bega možganov, saj
je v današnjem času fraza 'če ti tu ni v redu, poj-
di kam drugam' postala že prava stalnica. Na
tak način, predvsem pa z vse večjo individuali-
zacijo, se izgublja čut za družbo in skupno bla-
ginjo, ki je temelj vsake civilizacije. Prekarni de-
lavci, največkrat mladi, danes živijo v stalni ne-
dorečenosti, predvsem pa v strahu pred izgubo
virov preživetja. Utrip življenja mladih avtor
spremlja predvsem po družbenih omrežjih, na
katerih je moč zaznati nekatere prakse, ki po-
stajajo danes že stalnica. Veliko mladih namreč
objavlja zapise v slogu “I love my job” (Ljubim
svoje delo), N'toko pa ne verjame, da bi se za
takim izražanjem skrivalo neko resnično nav-
dušenje oziroma ljubezen, ampak predvsem ek-
sistencialna prisila, če ne že bližnji živčni zlom.
Po koncu socialističnega sistema sta liberalizem
in kapitalizem očitno postala edina možnost
družbene ureditve. V njiju pa je vrsta predpo-
stavk, ki delajo družbo vse manj človeku prijaz-
no. Nekateri kopičijo bogastvo, drugi pa se mo-
rajo zadovoljiti z malim. Pravo umetnost pa v
tem oziru odigravajo mediji, ki skušajo ljudi pre-
pričati (in jim v večini primerov to uspeva), da
je stanje, v katerem se je znašel posameznik, le
sad njegovih odločitev in da lahko le sam svojo
usodo dejansko 'popravi'.
Religijam pa N'toko priznava skoraj neko
družbenozdravilno vlogo. Predvsem new age
gibanja, ki so posameznika želela prepričati, da
je sam bog, ne morejo dati odgovora na marsi-
katero vprašanje. Tako je čaščenje neke višje sile
oziroma entitete, v tem primeru Boga, ki je zu-
naj človeka, predvsem način, kako preseči
dušljivi individualizem in brezizhodno samo-
referenčnost.
Primož Sturman
V
Irena Jelenčič je doma v Škofijah; je mama in tudi že štirikrat
nona. Zelo rada bere, predvsem romane o ljubezni. Od nekdaj
je imela ustvarjalno žilico, rada se je ukvarjala z ročnimi deli,
kot so pletenje in vezenje, risala je in se preizkusila tudi v
oblikovanju gline. Že v osnovni šoli je razmišljala, da bi se
vpisala na srednjo oblikovno šolo in potem izbrala še kakšno
likovno smer. A življenje je šlo svojo pot. Mlada je postala
mama in si ustvarila družino. Zaposlila se je kot ekonomistka,
vendar je čutila, da ji v pisarniškem delu nekaj manjka. A ob
službi in skrbi za otroke ni imela nikoli dovolj časa, da bi se
posvetila
svojim
konjičkom.
Ko se je
upokojila, jo
je mož
spodbudil,
naj se vpiše
v l ikovno
društvo LIK
v Izoli. Zdaj
je članica društva že več kot trinajst let. V teh letih je poslikala
že čez sto platen. Vesela je, da lahko ob prijetnem druženju
s člani slikarske skupine ustvarja, veliko pa riše in slika tudi
doma. Najraje slika z akrilnimi barvami na platno, všeč ji je
tudi risanje s svinčnikom in ogljem. Na stene knjižnice je
obesila del slikarskega opusa, ki je nastajal v lanskem letu.
Prevladujejo tihožitja, prizori iz narave, morje, tudi kmečka
arhitektura. Slikala je tudi že portrete, a pravi, da ji ti ne ležijo
preveč. Rada slika v naravi, včasih po spominu ali ob
opazovanju fotografij, prizori se pojavijo tudi v njeni domišljiji.
Ko izbere motive, izbere tudi format platna in naredi serijo
slik na isto temo. Rada ima velike površine, kjer njeni motivi
zasijejo v močnih, živih barvah, ki jih nanaša z odločnimi
potezami čopiča.
Irena Jelenčič je sodelovala že na veliko skupinskih razstavah
in imela tudi nekaj samostojnih razstav.
Sodelovala je na več ekstemporih v slovenski in hrvaški Istri.
Najbolj ji je všeč vsakoletni Ex tempore v domu upokojencev
v Kopru in Izoli. Takrat člani društva LIK slikajo v prostorih
doma, stanovalci hodijo naokrog in si ogledujejo nastajajoče
slike, klepetajo s slikarji, marsikdo pa tudi sam prime za
čopič in ustvari svojo sliko. Ob koncu dneva postavijo
razstavo, da si lahko slike ogledajo prav vsi. Navadno eno od
slik tudi podarijo domu. / ŠP
Slikarska razstava Irene Jelenčič v
Mestni knjižnici Izola
Foto Tjaša Jazbec
“J'ACCUSE (obtožujem)”
Doklej še sramotno poigravanje
s Kocjančičevo nagrado?
Založba Mladinska knjiga / Knjižni prvenec N'toka
Samoumevni svet
Saša Pavček
Kultura 16. februarja 2017 9
V Sloveniji je bilo leta 2015 več kot 26.000
kulturnih prireditev
Ob slovenskem kulturnem prazniku je Statistični urad RS (Surs)
objavil podatke o dogodkih v kulturi v letu 2015. V gledališčih,
koncertnih dvoranah, kulturnih domovih in muzejih so zabeležili
26.200 prireditev, založbe so izdale 5411 knjig in brošur, od tega
skoraj 1670 leposlovnih del. Slovenija je kulturi namenila 0,8
odstotka BDP.
Uradni statistični podatki o kulturnem dogajanju v Sloveniji za leto
2015 kažejo, da so založbe izdale 1668 naslovov leposlovja, od
tega 901 izvirno slovensko delo ter 767 prevodov. V slovenskih
gledališčih je bilo uprizorjenih 6544 predstav, od katerih jih je 83
odstotkov nastalo v lastni produkciji, 17 odstotkov pa jih je bilo
gostujočih. Uprizoritve si je ogledalo okoli 850.370 gledalcev, od
tega 49 odstotkov dramske predstave.
Poklicni orkestri in zbori so v svojih matičnih hišah izvedli 170
koncertov, ki jih je obiskalo skoraj 101.100 poslušalcev. Zazvenelo
je 1860 glasbenih del, od tega 42 del slovenskih skladateljev; 223
koncertov so izvedli na gostovanjih.
Filmarji so ustvarili 22 celovečernih filmov, 13 igranih in devet
dokumentarnih ter 67 kratkometražnih in srednjemetražnih filmov.
V Sloveniji je leta 2015 delovalo 58 kinematografov, v katerih si je
filme ogledalo okoli 2,1 milijona gledalcev.
Muzeji, galerije in likovna razstavišča so pripravili 3502 razstav, ki
so privabile okrog 2,6 milijona obiskovalcev, od tega 612.000
mladih. Kulturni domovi so pripravili 15.763 kulturnih dogodkov.
Od tega je bila približno četrtina glasbenih, malo manj kot četrtina
pa filmskih in video predstav. Vseh prireditev se je udeležilo več kot
štiri milijone obiskovalcev.
V splošne knjižnice je bilo vpisanih 479.452 članov, kar je nekaj
več kot 23 odstotkov prebivalcev. Izposojenih je bilo 25,8 milijona
enot knjižničnega gradiva, piše v poročilu Sursa.
Slovenija je od l. 1999 namenila za kulturne storitve - za delovanje
knjižnic, muzejev, galerij, gledališč, za koncertno, odrsko in filmsko
produkcijo, za umetniške prireditve - letno večinoma 0,8 odstotka
BDP. V strukturi vseh javnih sredstev pa se je v tem 15-letnem
obdobju delež izdatkov slovenske države za kulturne storitve gibal
med 1,3 do 1,8 odstotka, leta 2015 1,5.
Slovenija je za kulturne storitve v l. 2015 namenila 133 evrov na
prebivalca, kar je 6 evrov manj kot leta 2014. Vsak prebivalec je za
kulturo porabil povprečno 157 evrov - enako kot v letu prej. Državni
izdatki za kulturo, preračunani na prebivalca, so se od 2010 do
2015 zniževali, posamezni prebivalec Slovenije pa je v tem obdobju
porabil za kulturo povprečno od 151 do 157 evrov na leto.
Kot so zapisali na Sursu, kultura ni le strošek. Delež dodane
vrednosti kulture v BDP je med 2010 in 2013 znašal 1,2 odstotka,
v 2014 in 2015 pa 1,1 odstotka BDP, pri čemer je bila upoštevana
le kultura v ožjem smislu, ne pa tudi njeni posredni učinki na
gostinstvo, turizem in trgovino.
Statistika
  etošnja osrednja Prešerno-
va proslava v Cankarjevem
domu v Ljubljani je dodo-
bra razburkala slovensko jav-
nost, saj je pisatelj Vinko Möder-
ndorfer kot glavni govornik
ostro in brez dlak na jeziku ob-
sodil slovensko politiko, da ni-
ma posluha za slovensko kulturo
in ne za ljudi, ki se z njo ukvar-
jajo.
Naslov letošnje Prešernove pro-
slave v režiji Nede R. Bric je bil
Pevcu vedno sreča laže. Program
lepe proslave ob kulturnem
prazniku so povezovali igralci, ki
so upodobili za slovensko kultu-
ro pomembne zgodovinske like,
Franceta Prešerna, Primoža Tru-
barja in Janeza Vajkarda Valva-
sorja. Z naslovom Pevcu vedno
L sreča laže, verzom iz PrešernoveGlose, je združila posodobljenarazmišljanja Franceta Prešerna
(Matej Puc), Primoža Trubarja
(Gregor Čušin) in Janeza Vajkar-
da Valvasorja (Rok
Vihar) o lastnih
usodah in letošnjih
nagrajencih. Sce-
narij Nede R. Bric
je sledil kritičnemu
premisleku družbe
in kulture, ki na
primerih Prešerna,
Trubarja in Valva-
sorja kaže, da se
zgodovina, tudi kar
zadeva odnos do
velikih, prevratnih
osebnosti pona-
vlja. Zdravljico je
pred podelitvijo ve-
likih Prešernovih
nagrad slikarki
Metki Krašovec in
prevajalcu Alešu Bergerju inter-
pretirala Milena Zupančič.
Književnik Aleš Berger je svojo
nagrado posvetil veliki dami slo-
venske frankofonije Radojki
Vrančič, ki jo je ta nagrada obšla.
Del zahvale je bila tudi hudo-
mušna pesem Jacquesa Preverta,
s katero je nagovoril občinstvo.
Izjemno pomemben pa je bil
njegov komentar za slovensko
televizijo, ko je v osrednji infor-
mativni oddaji Odmevi sprego-
voril tudi o našem prostoru, o
naši prisotnosti v Italiji in dejal,
da bi morala osrednja Ljubljana
imeti odnos do celotnega narod-
nega telesa, tudi do nas, ki živi-
mo izven meja domovine.
Metka Krašovec se je upravnemu
odboru zahvalila, da so nagrado
podelili slikarstvu. Prepričana je,
da umetnost iz človeka izvabi ti-
sto, kar je v njem najlepšega, naj-
bolj plemenitega in blizu Ene-
mu.
Nagrade Prešernovega sklada so
prejeli skladateljica Nina Šenk,
multinštrumentalist in sklada-
telj Boštjan Gombač, pisateljica
Mojca Kumerdej, skladatelj Mitja
Vrhovnik Smrekar, stripar To-
maž Lavrič (namesto njega je na-
grado prevzel kreativni urednik
Mladine Robert Botteri) in Arhi-
tektura Krušec. Vse nagrajence
so pospremili video portreti.
Res je, proslava je minila v odz-
venu nagovora predsednika
upravnega odbora Prešernovega
sklada Vinka Möderndorferja, ki
ni olepševal razmer v kulturi in
umetnosti. Po njegovih besedah
slovenska umetnost umira. Kul-
tura s slovenskimi politiki nima
sreče, nikogar zares ne zanima,
ker ni dovolj tržno uspešna.
Möderndorfer je poudaril, da
kultura in umetnost v Sloveniji
živita zgolj zaradi notranje nuje
ustvarjalcev, ki so idealistični. A
s tem se ne da plačati položnic,
je povedal novi predsednik
upravnega odbora. Möderndor-
fer je prepričan, da so bile v zad-
njih 25 letih vse slovenske vlade
iste. Še najbolj iskrena je bila, ta-
ko Möderndorfer, tista vlada, ki
je ministrstvo za kulturo prepro-
sto ukinila. Podobno, se zdi, mi-
slijo vse vlade, le da tega ne po-
vedo jasno in glasno.
JEZIKOVNICAVladka Tucovič
V sržu ali srži?
V zadnjem času sem naletela na kar nekaj samostalnikov, za
katere tisti, ki so jih zapisali, niso vedeli, katerega spola so,
zato so jih napačno sklanjali. Npr.: to ni moj raven (pravil-
no: ni moja raven, v pomenu 'ni moj nivo'), v sržu (pravil-
no: v srži, v pomenu 'v bistvu, jedru, središču'), iz Žiri pri-
hajajo čipke in finale so bile uspešne (pravilno: finale je bil
uspešen).
V čem je težava, zakaj prihaja do takih napak? Večinoma za-
to, ker si nekako po svoje predstavljamo, katerega spola je
posamična beseda, zgledujemo se po vzorcih, ki pa nam ne
pridejo vedno prav. Nasprotno, zavedejo nas. Oglejmo si
prvo besedo – raven. V imenovalniku ima t. i. ničto končni-
co, to je táko, ki na prvi pogled ne
izraža spola, kot je prepoznavno izražen
npr. v besedi delavec za moški spol (z
obrazilom -ec) ali besedi delavka za žen-
ski spol (z obrazilom -ka). Če besedo de-
lavec ali delavka sklanjamo, dobimo
prepoznavne končnice: delavec, delav-
ca, delavcu, delavca, pri delavcu, z de-
lavcem; delavka, delavke, delavki, de-
lavko, pri delavki, z delavko. Samostal-
nik raven nas mogoče spominja na take
besede, kot sta npr. koren ali bazen. Za
njiju verjetno ne bi pomislili, da sta ka-
terega drugega spola kot moškega, kaj-
ne? Vendar samostalnik raven ni
moškega spola, temveč ženskega. Ste
presenečeni? Sodi v tisto skupino samo-
stalnikov ženskega spola, ki se ne sklan-
jajo po prvi ženski sklanjatvi. V rodilni-
ku torej nimamo e-ja kot pri lipi (lipa,
lipe), pač pa i (tako se sklanjajo npr. še
samostalniki nit, miš, perut, smrt, ljubezen, prijaznost, sluz,
moč, peč itd., pa tudi plesen in prikazen, ki se končujeta z
en kot raven). Samostalnik raven torej pravilno sklanjamo
takole: to je visoka raven znanja, ne morem si predstavljati
njegove ravni znanja, to je primerno njegovi ravni znanja,
prepoznavam visoko raven znanja, pri taki ravni znanja je
lahko ponosen, s tako ravnjo/ravnijo znanja bo uspešen.
V čem je skrivnost? V tem, da spola ne določamo po prvem
sklonu, torej imenovalniku, temveč po drugem, rodilniku,
zato besedi koren in bazen, ki sta moškega spola, v rodilni-
ku sklanjamo tako, da dobimo prepoznavno končnico za sa-
mostalnike 1. moške sklanjatve, to je -a: korena in bazena
(enako kot očeta, brata, koraka, avtomobila, psa itd.). Ne
moremo pa sklanjati raven – ravena, ker je pravilno raven –
ravni. Torej samostalnik raven ni moškega spola, saj v rodil-
niku nima končnice -a, pač pa -i, ki je prepoznavna končni-
ca za samostalnike ženskega spola t. i. 2. ženske sklanjatve
oz. i-jevske sklanjatve. Je prezapleteno?
Oglejmo si še druga dva primera. Tudi samostalnik srž ni
moškega spola, pač pa ženskega in sodi v isto i-jevsko sklan-
jatev kot raven ali nit, zato bomo pravilno sklanjali takole:
to je prava srž problema, ni videl resnične srži problema, ni
se znal približati ustrezni srži problema, prepoznal je dejan-
sko srž problema, o tej srži problema je veliko govoril, s to
sržjo problema se je veliko ukvarjal.
Krajevno zemljepisno ime Žiri so tiste Žiri, ne pa tisti Žiri,
torej samostalnik ženskega spola v
množini. Pravilno sklanjamo: Žiri so
blizu Idrije, iz Žirov so čevljarji, Žirem
se približamo iz Škofje Loke, vidim Žiri,
v Žireh izdelujejo čipke, z Žirmi so
težave pri sklanjanju.
Samostalnik finale pa je večni problem
športnih poročil. Čeprav se beseda fi-
nale zaključuje z e-jem, oblika finale ni
samostalnik v množini, temveč ednini
(množina samostalnika finale je finali),
in ni ženskega spola, kot so tekme ali
tekmovalke ali smučarske proge, pač pa
moškega spola. Pravilno ga sklanjamo
po 1. moški sklanjatvi, enako kot korak
ali brat: letošnji finale je bil zanimiv,
do napetega finala niso prišli, lanske-
mu finalu so se približali, na ta finale
so dolgo čakali, v razburljivem finalu
so končno zmagali, z uspešnim fina-
lom so bili zadovoljni. V to skupino sa-
mostalnikov moškega spola sodijo še: faksimile in konkla-
ve, pa tudi osebna imena, kot so npr. Cene, Ceausescu ali
Solce.
Ne nazadnje tudi samostalnik avto ni srednjega spola, tem-
več moškega, pa čeprav se v imenovalniku končuje na -o
kot samostalniki srednjega spola (jabolko, kolo ali drevo).
Jezik ima pač svoja pota, njegovi govorci pa na teh
poteh/potih vedno znova odkrijemo kaj novega, kajne?
Doc. dr. Vladka Tucovič na Oddelku za slovenistiko Fakulte-
te za humanistične študije Univerze na Primorskem (Koper)
izvaja pravopisne in lektorske vaje. Jezikovna vprašanja, o
katerih bi radi brali v Jezikovnici, ji lahko pošljete na 
e-naslov: vladka.tucovic@fhs.upr.si.
7
Möderndorfer je povedal, da bi
morali biti politiki kulturni. Ker
če je človek kulturen, je tudi
etičen. Umetnost ne postavlja zi-
dov, ampak jih ruši. In ni vse v
poslušnosti velikih,
pomembna sta po-
končna in etična drža,
je politikom na srce
položil pisatelj in
režiser Möderndorfer.
Če kdo ni dobro razu-
mel več razsežnosti go-
vora, je bil Möder-
ndorfer še bolj jasen: z
denarjem, ki ga je
država vložila v krpan-
je bančne luknje, bi
slovenska kultura in
umetnost živeli 35 let.
Tako pa životarita, nje-
ne ustvarjalce po-
nižujejo, ponujajo jim
drobtine z velike kapi-
talistične mize. Möder-
ndorferjev govor so večkrat pre-
kinili aplavzi, čeprav, kot je na
koncu povedal predsednik
upravnega odbora, bodo njegov
govor politiki pozabili že jutri.
Založba Mladika, Založništvo tržaškega tiska in TS360 so na Prešernov dan priredili recital slovenske poezije.
Udeležilo se ga je ogromno ljudi, med njimi so bili tudi mladi, ki so jih pripeljali profesorji, petošolci Teh-
niškega zavoda Žige Zoisa, njihovi sošolci smeri gradnje, okolja in prostora ter Izobraževalnega zavoda
Jožef Stefan. Urednica Nadia Roncelli je povezovala lepo srečanje, pesnice in pesniki pa so spregovorili
misel o Prešernu ter nato prebrali nekaj svojih pesmi. Nastopili so: Marij Čuk, Marija Kostnapfel, Marko
Kravos, Ace Mermolja, Zlatka Obed, Silvana Paletti, Jurij Paljk, Janez Povše, Aleksij Pregarc, Irena Žerjal in
Miroslav Košuta. Nabrežinski osnovnošolci so z domačimi mladimi godbeniki presenetili vse s petjem pe-
smi. Bil je lep kulturni dogodek in praznik, Tržaško knjižno središče je namreč bilo pretesno za vse.
Osrednja Prešernova proslava v Ljubljani
“Umetnost ne postavlja
zidov, ampak jih ruši!”
Aleš Berger in Metka Krašovec
Vinko Möderndorfer
Tržaška16. februarja 201710
Zamenjava organista in mladostni pridih pri
zboru Sv. Vincencija – Trst
Na praznik Gospodovega razglašenja, 6. januarja, se spominjamo na
to, kako je zvezda repatica vodila pastirje in sv. tri kralje do Jezusove
štalice. Pri sv. Vincenciju se je tudi ustavila zvezda in k nam pripeljala
mladega organista. Od novembra 2011 je pri nas orglal profesor Andrej
Pegan. Zaradi zdravstvenega stanja je za božične praznike izostal od
rednega orglanja. Irma Ozbič Piščanc, ki skrbi za zbor, je poskrbela za
nadomestnega organista v odsotnosti Andreja Pegana. Prosila je
pevovodjo Marka Štoka, ali bi njegov sin Borut lahko prišel orglat k sv.
Vincenciju. Fant ima 16 let in se uči, poleg drugega instrumenta, tudi
orgle pri Zvezi cerkvenih pevskih zborov. Med lanskim poletnim
seminarjem v Šmarjeških Toplicah, avgusta 2016, je sodeloval na
seminarju za mlade organiste. Tako je mladi Borut rade volje sprejel
povabilo in 6. januarja 2017, na praznik Sv. treh kraljev, je prvič orglal
ob 8. uri pri praznični slovenski sveti maši. Upamo, da s tem omogočimo
mlademu fantu igranje orgel in s tem istočasno izpopolnitev njegovega
znanja tako lepega instrumenta, kot so orgle, nam pa on pomaga
olepšati slovensko bogoslužje in dajati slavo Bogu v središču mesta
Trst. / Za zbor Sv. Vincencija Irma Ozbič Piščanc
Predstavitev knjige Pavleta Borštnika Moj čas v
Ljubljani
Antonov dom in založba Mladika iz Trsta vabita v nedeljo, 19. februarja
2017, ob 19. uri v dvorano Antonovega doma (Tržaška cesta 85, Ljubljana-
Vič) na predstavitev knjige spominov 91-letnega viškega rojaka,
časnikarja in javnega delavca med ameriškimi Slovenci v Clevelandu
Pavleta Borštnika Moj čas. O avtorju in njegovi navezanosti na domači
kraj, o njegovih razmišljanjih in pomenu takih pričevanj za naš čas,
njegovih dragocenih opisih tako mladostne izbire za slovenske četnike
kot življenja v povojnih vojaških taboriščih v Italiji in Nemčiji ter položaja
v zdomstvu bodo spregovorili urednik knjige Ivo Jevnikar, domačin p.
Anton Jerman in zgodovinarja dr. Jože Možina ter dr. Helena Jaklitsch.
Srečanje bo uvedel župnik p. Pepi Lebreht. Nekaj odlomkov iz knjige, ki
bo na voljo na predstavitvi, bo prebrala gospa Breda Zadnikar.
Koncert Synthesis 4 in druge pobude v Miljah
Društvo Slovencev miljske občine (DSMO) “Kiljan Ferluga” prireja v
soboto, 18. februarja, ob 20. uri v Verdijevem gledališču v Miljah koncert
harmonikarskega orkestra Synthesis 4. Znana skupina deluje od 1978
v sklopu tržaške GM, imela je številne koncerte tudi v sosednjih državah.
Sestavljajo jo izkušeni mladi talenti iz FJK in Slovenije. Dirigent Fulvijo
Jurinčič je za sobotno gostovanje pri miljski, večjezični publiki izbral več
skladb iz klasičnega in sodobnega repertoarja (J. C. Bach, K. Ehme, C,
Porter, A. Piazzolla, W. Solotarev). Le-ta lepo ponazarja vse tonalne in
ritmične razsežnosti glasbila, ki ga bolj redko lahko poslušamo v tako
bogatem sestavu.
DSMO K. Ferluga vabi vse glasbene ljubitelje na večer, ki se uokvirja v
širše proslavljanje slovenskega kulturnega praznika. V petek, 17.
februarja, bo v zadružnem domu Škofije, ob 19. uri, že sedmo leto
skupna Prešernova proslava, ki jo prirejajo tri obmejna društva, KD
Istrski Grmič Škofije, KD Hrvatini in slovensko društvo iz Milj. Program
pod geslom Kultura nas združuje in bogati bo uvedel kot slavnostni
govornik pesnik Marko Kravos.
Dne 16. marca bo odprtje pregledne razstave slovenskega fotografa
Janeza Bogataja Fotografi(j)e na dveh miljskih prizoriščih, v muzeju Cara'
in dvorani Negrisin, v priredbi DSMO K. Ferluga in tržaških društev Juliet,
PhotoImago, Občine Milje ter Galerije Fotografije in Muzeja za novejšo
zgodovino Slovenije iz Ljubljane.
Kratke
  one Kralj je “fenomen
markacije, ki glede na si-
stematičnost cerkvenih
poslikav etnično izpostavljene-
ga obmejnega prostora v
Evropi nima primerjave”.
Tako je bistvo svojega pre-
davanja v Društvu sloven-
skih izobražencev povzel
zgodovinar, prof. dr.
Egon Pelikan, ki je pred
kratkim izdal knjigo Tone
Kralj in prostori meje.
Predmet njegove analize
je ideologija v prostoru,
saj smo v 20. stoletju v
Srednji Evropi lahko priče
radikalnim nacionalno-
ideološkim posegom v
urbani in neurbani pro-
stor z načrtno uporabo se-
miotike domnevnih na-
cionalnih bistev. Spopad
za prostor je lahko “vertikalen”,
tj. kronološko zaporeden ali
“horizontalen”, tj. sočasen, kot
neposreden spopad dveh
istočasnih ideologij v istem času
in prostoru.
Tone Kralj se spopada s prosto-
T rom in z ideološko markacijo videjnih koordinatah, ki so anti-fašizem, katolicizem, naciona-
lizem in iredentizem. Na bru-
talnost represije režima je odgo-
voril s subtilno gesto, tj. s cer-
kveno poslikavo. Največja zani-
mivost je prav ta, da cerkev kot
najbolj uraden, kulturen pro-
stor postane prostor za družbe-
no subkulturo, ideološko mar-
kacijo, saj je vsaj delno ostajal
izven kompetenc fašističnega
režima.
Poslikal je petdeset cerkva z
ideološko markacijo -
družbeno funkcional-
no kot biblia paupe-
rum. Umetniško-na-
rativna oblika zgodbe
v slikah je kot strip, so-
cialno subverzivna
kot grafit.
Kot prvo je poslikal
cerkev sv. Helene na
Premu leta 1921, kjer
so vidna kodirana
sporočila, in sicer
združitev s Kraljevino
SHS, jugoslovanska ci-
rilica, starodavnost
naroda, ki tu prebiva,
in iredentizem. Na-
daljeval je v Volčah, s
cerkvijo sv. Lenarta. Tu sta upo-
dobljena sv. Peter in Pavel. Vid-
ni sta univerzalnost katolištva
in nacionalna ideja. Oče naš je
zapisan v stari slovanščini, Ma-
rija z detetom pa je v nacional-
nih barvah. Ciril in Metod sta
izenačena s sv. Petrom in
sv. Pavlom.
Tone Kralj je risal jugoslo-
vansko mejo: od Triglava
do Jadrana, od Sv. Višarij
do Trsta. V Avberju leta
1927-28 je več detajlov, kot
so utapljajoči se Mussolini,
glagolica in ricinus kot
“zdravilo” za Slovence v
Furlaniji Julijski krajini. Na po-
slikavah v Tomaju so izposta-
vljene nacionalne barve, rešet-
ka pa kot simbol slovenstva. Na
Sv. Višarjah, v podružni cerkvi
Matere Božje, so mučitelji upo-
dobljeni v barvah italijanske za-
stave, mučenci pa v slovenskih
barvah.
Na dobro obiskanem predavan-
ju v Peterlinovi dvorani je dr.
Egon Pelikan predstavil Kralje-
vo zapuščino preko bogatega
slikovnega materiala in tegale
obdelal z vidika kodiranih spo-
ročil. Poslikave so po navadi na
bolj neopaznih oz. skritih me-
stih, na primer za korom ali or-
glami; so polne simbolike ter s
skritimi figurami Mussolinija.
Kralj je bil zelo izobražen člo-
vek. Razstavljal je po celi Evropi,
trikrat zaporedoma pa na be-
neškem Bienalu. Nekaj let pred
smrtjo je prejel Prešernovo na-
grado, a je bil kot umetnik za-
grenjen. Izhaja iz srednjeevrop-
ske tradicije, razvije svoj slog,
nato pa se izpoje.
Metka Šinigoj
  lani in članice dobrodelnih or-
ganizacij Vincencijevih konfe-
renc se po vsem svetu držijo
smernic, ki jih je v 19. stoletju utemeljil
blaženi Frederik Ozanam po zgledu sv.
Vincencija Pavelskega. Svetnik je mnogo
stoletij prej kot duhovnik začutil, da ga
Bog kliče k delu za duhovno in mate-
rialno revne, za bolne in zapuščene.
Vincencijevo delo nadaljujejo na vseh
celinah člani organizacij, ki se po njem
zgledujejo. Papež Leon XIII. je namreč
velikega moža razglasil za zavetnika vseh
društev krščanske dobrodelnosti. Vin-
cencijeva konferenca je bila ustanovlje-
na leta 1833 ravno po Ozamanovi zaslu-
gi: poslanstvo organizacije je bilo nu-
denje pomoči najbolj zanemarjenim
slojem v družbi. Danes je prisotna v 130
državah na vseh petih celinah, ima
50.000 konferenc oz. društev, v katerih
deluje več kot 900.000 članov. Konferen-
ce so v Sloveniji začeli ustanavljati pred
drugo svetovno vojno, že več desetletij
je tudi v našem zamejskem prostoru zelo
dejavna Slovenska Vincencijeva konfe-
renca, ki ji predseduje gospa Ivica Švab.
Kot organizacijska roka Področnega sve-
ta slovenskih vernikov iz Trsta in Milj je
SVK prirejala svete maše v slovenskem
jeziku v domu za ostarele ITIS dvakrat
na leto, v predbožičnem času in po Ve-
liki noči. Razveseljivo novico, da bodo
odslej svete maše v naši materinščini po-
tekale redno enkrat mesečno (vsak dru-
gi torek), nam je posredovala ravno
predsednica Švab.
Tako je bilo v torek, 14. februarja, ko je
sveto mašo daroval g. Franc Vončina.
Duhovnik se je navezal na sporočilnost
Papeževe poslanice za 25. svetovni dan
bolnikov, ki je bil 11. februarja na temo
Čudenje nad Božjimi deli: Velike reči mi
je storil Mogočni. Svetovni dan bolni-
kov je leta 1992 ustanovil papež Janez
Pavel II., prvič pa ga je Cerkev obhajala
11. februarja 1993 v Lurdu. Kot piše v
poslanici papež Frančišek, je dan pri-
ložnost, da pozornost usmerimo na bol-
nike in trpeče. Obenem vabi vse, ki jim
pomagajo, od svojcev, zdravstvenih de-
lavcev do prostovoljcev, da se zahvalijo
za Gospodov klic k spremljanju
teh bolnih bratov in sester.
Papež izraža v poslanici svojo
bližino vsem, ki živijo izkušnjo
trpljenja, in njihovim družinam.
Zahvaljuje se tudi tistim, ki si v
različnih vlogah in v zdravstve-
nih strukturah po vsem svetu
prizadevajo s strokovnostjo, od-
govornostjo in predanostjo
lajšati trpljenje ter skrbeti za bol-
nike in za njihovo dobro počut-
je. Vse spodbuja, naj premišlju-
jejo o Mariji, ki je Zdravje bolni-
kov, porokinja Božje nežnosti do
vsakega človeka in zgled izročit-
ve njegovi volji; prav tako naj v
veri, ki se hrani z Besedo in zakramenti,
vedno najdejo moč za ljubezen do Boga
in bratov. Ker vemo, da nas Marijin mi-
lostljiv pogled spremlja tudi ob hudih
preizkušnjah, papež dodaja, da vsak bol-
nik vedno ostaja človeško bitje in ga je
kot takega tudi treba obravnavati: “Bol-
niki, tudi s težkimi prizadetostmi, imajo
svoje neodtujljivo dostojanstvo in svoje
življenjsko poslanstvo. Nikoli niso zgolj
predmeti; in četudi se včasih zdijo zgolj
pasivni, v resnici to niso nikoli”. Prav
tako moramo vedeti, da nas vedno
spremlja tudi Jezusova toplina: Jezusovo
obličje je namreč izraz usmiljenja Božje
vsemogočnosti, ki se razodeva v našem
življenju – predvsem kadar je slabotno,
ranjeno, ponižano, izključeno in trpeče
– in vanj vnaša moč upanja, ki nas po-
novno dviguje in nas podpira.
Sveti oče v poslanici izpostavlja, da nam
veliko bogastvo človečnosti in vere mora
pomagati, da se
soočimo s svojimi
človeškimi slabo-
stmi in obenem z
zdajšnjimi izzivi na
zdravstvenem in
tehnološkem po-
dročju. “Ob svetov-
nem dnevu bolni-
kov lahko najdemo
nov zagon za pri-
spevanje k širjenju
spoštljive kulture
življenja, zdravja in
okolja; obnovljeni
zagon za boj za
spoštovanje inte-
gritete in dostojanstva oseb, tudi preko
pravilnega pristopanja k bioetičnim
vprašanjem, zaščiti najšibkejših in skrbi
za okolje”. 
IG
Č
  prašanje dvojezičnih otroških jasli na
zahodnem Krasu, ki je bilo sicer de-
ležno negativnega odziva s strani
tržaške odbornice za šolstvo Angele Brandi
in je bilo sproženo v obliki soglasno odobre-
ne resolucije zahodnokraškega rajonskega
sveta, je vredno nadaljnjega soočanja in kon-
struktivne obravnave. “Resolucija, ki v svojih
vsebinskih smernicah poudarja prednosti
kulturno integrirane družbe ter spodbujanje
kognitivnega razvoja otroka, ki je povezano
z učenjem dveh jezikov in ki obenem omo-
goča večjo fleksibilnost v mišljenju in spo-
sobnost oblikovanja pojmov”, sta poudarila
Repini in Svab v pogovoru z županom, “je
vredna nadgradnje in skupnega razmisleka
o pomembnosti predloga in predvsem o
tem, da jasli za slovenske otroke na Krasu
predstavljajo eno nerešenih vprašanj sloven-
ske manjšine v tržaški občini”. V zvezi s tem
vprašanjem je tržaški župan Dipiazza, kot že
omenjeno deželnemu svetniku Stefanu Uk-
marju, pokazal pripravljenost za preureditev
prostorov civilne zaščite v Križu, kjer bi lah-
ko nastale nove jasli
na Krasu.
Igor Svab in Valenti-
na Repini sta župana
zaprosila za širše
srečanje s predstav-
niki staršev občin-
skih vrtcev Sv. Ivan,
Greta in Dijaški dom z namenom, da se
poišče dolgoročna rešitev na vprašanje šte-
vila vzgojno-izobraževalnih delavcev z znan-
jem slovenskega jezika v občinskih vrtcih,
jaslih in integrirani šolski službi, ki je v le-
tošnjem šolskem letu dobilo začasno rešitev
z odprtjem dodatnih seznamov izven urad-
nih lestvic. Tržaška svetnika sta opozorila
župana, da je nujno opremiti vrtec Oblak
Niko pri Sv. Ivanu s slovenskimi napisi in
bazoviško osnovno šolo z novim nosilcem
drogov za zastave, ki je pred kratkim popu-
stil.
Nadalje sta seznanila župana s projektom
Žogarija – Football Fun, ki z igro in kultur-
nimi nastopi spodbuja medsebojno spozna-
vanje mladih v duhu sožitja in prijateljstva.
Projekt, ki je bil leta 2006 in 2010 po izboru
UEFA nagrajen kot najboljši v Evropi za pro-
mocijo športa in njegovih vrednot med mla-
dimi in je bil zato tudi vključen v poseben
program evropske nogometne zveze z naslo-
vom Grassroots, je v zadnjih letih zaživel na
trgu Sv. Antona v Trstu v sodelovanju z
Občino Trst. Župana Dipiazzo sta svetnika
nagovorila, naj omogoči novo izvedbo pro-
jekta Žogarija – Football Fun 2017.
Beseda je tekla tudi o ureditvi openskega
strelišča na Pikelcu in o tem, da bi se v čim
krajšem času izvedla potrebna dela za uredi-
tev spominskega parka, ki je posvečen
žrtvam drugega tržaškega procesa.
Pomembno točko srečanja predstavlja tudi
ureditev vhoda v tržaški Kulturni dom.
Župan je pokazal velik posluh in interes za
to vprašanje in je predlagal možnost preure-
ditve ulice v tako imenovano “prijazno co-
no” omejenega prometa s tlakovanimi
površinami, ki bi ovrednotile slovensko hišo
kulture in mestni predel ob trgu Perugino.
Župan je predlagal, da bi se preurejena ulica
pred Kulturnim domom lahko poimenovala
po uglednem slovenskem kulturniku.
Srečanje se je končalo s pozivom županu,
naj se v čim krajšem času sprejme resolucija
in določi termin za podelitev priznanja krov-
nima organizacijama SKGZ in SSO v okviru
60. in 40. obletnice delovanja.
Tržaška občinska svetnika Igor Svab (SSk -
DS) in Valentina Repini (DS) pozitivno
ocenjujeta srečanje z županom Robertom
Dipiazzo, ki je ponovno zagotovil svojo pri-
pravljenost za sodelovanje s slovensko
manjšino in za reševanje vseh problematik,
ki zadevajo našo narodnostno skupnost v
tržaški občini.
V
Občinska svetnika Igor Svab in Valentina Repini 
Konstruktivno srečanje
z županom Dipiazzo
Pomembna vloga Slovenske Vincencijeve konference
Skrb za ostarele in bolne
  Predstavitev knjige Tone Kralj in prostori meje 
Človek, ki je ‘risal’ mejo med
tedanjo Jugoslavijo in Italijo
DRUŠT VO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV 
Foto damj@n
Fotografski arhivski posnetek
Tržaška 16. februarja 2017 11
Obvestila
Skupina 85 - Slovenski klub v
Trstu - v sklopu projekta Mesec
slovenske kulture v središču bo v
četrtek, 16. februarja, ob 18. uri v
knjigarni UBIK v Tergesteju pred -
stavitev dvojezične pesniške zbirke
Marka Kravosa L’oro in bocca –
Zlato ustje, ki jo je izdala založba
Beit v Trstu. Poleg avtorja bodo
sodelovali Claudio Grisancich,
Darja Betocchi in Nikla Petruška
Panizon. Vabljeni!
Gledališki vrtiljak vabi v nedeljo,
19. februarja, na predstavo ŽOGICA
MAROGICA v izvedbi Lutkovnega
gledališča Maribor. Prva predstava
bo na sporedu ob 16. uri, druga ob
17.30. Za animacijo bo poskrbelo
društvo Melanie Klein. V dvorani
Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul.
Brandesia 27.
Društvo rojanski Marijin dom v
sodelovanju z Glasbeno matico in
Klubom prijateljstva vabi na Pre -
šernovo proslavo v nedeljo, 19. 2.
2017, ob 16. uri. Nastopili bodo
učen ci Glasbene matice, recitatorji,
sopranistka Tamara Stanese in
altistka Mara Žerjal ob spremljavi
Tomaža Simčiča ter MePZ Tončka
Čok pod vodstvom Manuela Pur -
ger ja. Priložnostno misel bo podala
Martina Repinc. Prireditev bo v
Marijinem domu v Rojanu, ul.
Cordaroli 29.
Slavistično društvo Trst-Gorica-
Videm v sodelovanju z Gene ral -
nim konzulatom Republike
Slovenije in Tržaškim knjižnim
središčem prireja večer, posvečen
Francetu Prešernu in njegovi
epsko-lirski pesnitvi Krst pri Savici
v ponedeljek, 20. februarja, ob 18.
uri v prostorih TS360 - Oberdankov
trg 7. Na večeru bo spregovoril
akademik Matjaž Kmecl, celotno
pesnitev pa bo recitiral gledališki
igralec Anatol Štern. Toplo vabljeni!
Gospa z izkušnjami išče delo:
likanje, pospravljanje in pomoč
starejšim. Zaželjena okolica Opčin,
Bazovice ali Doline. Tel. št. 00386
41 297566.
Iščem delo, zelo rada likam in
imam pri tem izkušnje. Delo lahko
opravljam tudi pri vas doma. Sem
upokojenka iz Kozine, znam
pogovorno italijanščino. Več
informacij na mobi 00386 40
621424, za Slovenijo: 040
621424.
Darovi
Misijonski krožek Rojan je prejel:
za slovenske misijonarje: Jelka
Terčon Šah 20, Magdalena Kresnik
20, Marija Čurin 15 evrov.
Darove lahko nakažete tudi na:
ZADRUŽNO KRAŠKO BANKO
IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000
0086 948
Codice BIC: CCTSIT2TXXX
Misijonski krožek Rojan
ul. Cordaroli 29
34135 Trst
Dokumentarni portret Marka Sosiča o Aleksandru Vodopivcu
Kot izvajalec in avtor je
povsod zapustil svoj pečat
  ed prepoznavne slo-
venske glasbenike za-
mejskega in slovenske-
ga prostora nedvomno sodi tudi
maestro Aleksander Vodopivec.
Njegovo bogato življenjsko in
predvsem poklicno pot je težko
strniti v dovršeno pripoved,
zlasti filmsko dokumentar-
nega značaja. Ob gledanju te-
levizijskega dela Marka So-
siča z naslovom Maestro, po-
svečenega ravno Vodopivcu,
lahko sklepamo, da je režiser-
ju to uspelo.
Scenarij se prepleta na dveh
pripovednih ravneh: na se-
danjosti, v katero je vpet dia-
log med Sosičem in Vodopiv-
cem, in na memoarskem ni-
voju. Spodbujevalec te ravni
je sam režiser, ki spodbuja
maestrovo pripoved in gradi
pričevanjsko razsežnost Vo-
dopivčevih spominov. Ti nas
popeljejo v ključne postaje in
dogodke ter kraje njegovega
življenja. Začenši z rojstno Bazo-
vico, nato
Trstom, Ljublja-
no. V sedanji slo-
venski prestolni-
ci je Vodopivec,
takrat nastanjen
v domu Ivana
Cankarja,
preživel izredne
trenutke. Pripo-
ved razčlenja na-
to maestrovo izo-
brazbo na tam-
kajšnji akademiji,
na kateri je študi-
ral kompozicijo,
klavir, klarinet in violino. Inte-
lektualni humus, ki si ga je na-
M bral v Ljubljani, je unovčil natona Tržaškem, kjer je postal enaključnih oseb glasbenega življen-
ja v slovenskih in italijanskih
krogih. Povsod je kot izvajalec in
avtor zapustil svoj pečat. Njegov
edinstveni glasbeni izraz je bil
žanrsko zelo razvejen, vodil ga je
od klasične preko jazzovske gla-
sbe, od šansona
do lahke glasbe.
Televizijski por-
tret Aleksandra
Vodopivca so v
tem vidiku ovred-
notila pričevanja
najrazličnejših
umetnikov, ki so
kdaj z maestrom
sodelovali. Gleda-
lec se tako sooči
med drugim s
spominskimi
utrinki Miroslava
Košute, ki je z
maestrom sodeloval v sklopu
SSG v snovanju šansonov, Borisa
Kobala, ki je v slavnem kabaret-
nem duu s Sergejem Verčem bil
deležen Vodopivčeve glasbene
spremljave in improvizacije, Igor-
ja Košute, ki je s skupino Ano ur’-
co al’ pej dvej spoznal maestrovo
tankočutno žilico v snovanju
ljudskih glasbenih različic in pril-
jubljenih popevk. O Vodo-
pivčevem skladateljskem zanosu
pa sta pričala nastop Mešanega
pevksega zbora Rdeča zvezda iz
Saleža pod vodstvom Rada Mi-
liča.
Velikega pomena je bila namreč
izkušnja, ki jo je Vodopivec
doživel v svetu klasične glasbe.
Med drugim v skandinavskem in
nemškem glasbenem okolju, pa
tudi tržaškem, ko je v 70. letih po
obdobju tudi mukotrpnih odno-
sov s tržaškim delom Glasbene
matice našel zaposlitev kot prvi
pianist opernega gledališča Ver-
di. Maestro se je ves ta čas uvelja-
vljal kot umetnik ‘belih in črnih
tipk’ ter dirigent. Nastopil je na
neštetih koncertih, plodno je so-
deloval tudi z RTV Slovenija in
Radiom Trst A. In ravno sloven-
ski program deželnega sedeža
RAI je poveril režiserju Marku So-
siču nalogo, da izdela njegov ne-
kaj več kot 50-minutni doku-
mentarni portret. Delo so pred-
stavili v avditoriju državne tele-
vizije v Trstu v četrtek, 2. februar-
ja, ob prisotnosti samega Vodo-
pivca, snemalca in montažerja
Alexa Puriča, ki je pripoved obli-
koval za Studio trak, maestrovih
prijateljev in sorodnikov.
V filmu nastopata tudi Vo-
dopivčeva družina, pa kraška
gmajna, ki se je glasbeniku
zapisala v dušo in kamor se
še rad zateka, usidrajo se spo-
mini na očeta, ki je s svojim
glasbenim zanosom (bil je
tamburaš in orglar) prvi
usmerjal mladega Aleksan-
dra v to umetniško zvrst; do-
cela pa pride do izraza mae-
strova sposobnost v prese-
ganju ene same izrazne go-
vorice: kot virtuoz in mojster
v improvizaciji se je Vodopi-
vec podal tudi v svet filma,
in to na najžlahtnejši način,
kot sodelavec pri glasbeni
kulisi enega najpomembnejših
filmov italijanskega režiserja Ser-
gia Leoneja. Za njegov slavni Ne-
koč v Ameriki je Vodopivec med
snemanjem v luksuznem hotelu
Excelsior na beneškem Lidu na
povabilo samega režiserja nemu-
doma priredil slovito skladbo
Amapola Ennia Morriconeja.
Dokumentarna pripoved Marka
Sosiča se konča ravno v beli dvo-
rani ekskluzivnega hotela s pre-
pletanjem Vodopivčevih spomi-
nov in izvlečkov iz Leonejevega
filma. Dokumentarna in fikcijska
razsežnost pa vendar nikoli ne
prekineta glasbene zaslombe:
glasba vedno ostaja izrazni impe-
rativ Aleksandra Vodopivca!
IG
Opčine / Predavanje Društva Finžgarjev dom
Dr. Nada Trtnik o
kakovosti življenja
   si si želimo prinesti
na ta svet več ljubez-
ni in spoštovanja,
zato moramo gojiti pozitivne in
dobre misli”. O tem je pre-
pričana dr. Nada Trtnik, specia-
listka zakonske in družinske te-
rapije, doma iz Celja, ki je v Izoli
in Postojni ustanovila Terapevt-
ski inštitut Odnos. V četrtek, 19.
januarja, je bila gostja Društva
Finžgarjev dom v sklopu preda-
vanj za kakovost in polnost
življenja v vseh starostnih ob-
dobjih. Spregovorila je o temel-
jih ljubečih medosebnih odno-
sov in o tem, kako razumeti sa-
mega sebe, da prinesemo novo
kakovost v medsebojne odnose.
Po uvodnih besedah Lučke Susič
je predavateljico na svojstven in
prisrčen način predstavila Lore-
“V dana Gec. Dr. Nada Trtnik se jeizobrazila na ekonomskem po-dročju v Mariboru, Kranju in Lju-
bljani, podiplomski študij pa je
lani končala na teološki fakulteti
z doktoratom. Ustanovila je Te-
rapevtski inštitut Odnos, kjer
skupaj z možem Boštjanom
Trtnikom, sistemskim terapev-
tom po metodi Berta Hellingerja,
izvaja psihoterapije. Opravila je
več kot pet tisoč terapij za zakon-
ce in družine ter nad sto dvajset
predavanj in delavnic.
Na dobro obiskanem predavanju
se je dr. Trtnik osredinila na od-
nose (tako s partnerjem kot s
starši, prijatelji, z otroki), ker so
prav ti bistvo našega bivanja, in
predstavila pet izhodišč. Kot
prvo moramo imeti jasne cilje in
vizijo za ljubeče odnose, zato je
pomembno, da se zavedamo
svojih čustev; ne smemo jih
tlačiti. Ali znamo spregovoriti o
svojih občutkih in čustvih? Smo
mojstri ali rušilci odnosov? 80 %
rakavih bolnikov ima zametke v
tem, da se ne znajo soočati s svo-
jimi čustvi, kar je naravnost skrb
vzbujajoč podatek. Predavateljica
je postregla tudi z dejstvom, da
se v prvih sedmih letih pari ohla-
dijo. Tretjina teh životari, tretjina
parov se loči, tretjina pa je moj-
strov odnosov. Vse je stvar ciljev:
kakšno komunikacijo hočeva
imeti? Se znava pogovarjati?
Drugo izhodišče predstavlja
vpliv samopodobe na ljubeče
odnose, in sicer, kako se
izražamo in obnašamo, kako
sprejemamo poklone. Če imamo
negativno sliko o sebi, to preli-
vamo tudi na druge. Večkrat se
moramo znati pohvaliti in se za-
misliti nad tem, kaj smo že do-
segli. Na ljubeče odnose odločil-
no vplivajo gibanje, hrana in za-
bava. Za svoje zdravje lahko mar-
sikaj naredimo, saj je naše telo
prepleteno z mišicami. Dobra
prekrvavitev pride v naše možga-
ne in izboljša se imunski sistem.
Če gojimo pozitivne misli, se to
opazi tudi navzven, saj se iz misli
razvijejo besede, ki vodijo v de-
janja.
Pomembna točka je tudi moč sa-
moumiritve. Ko se počutimo na-
padeni, začne srce hiteje biti,
utrip se nam poveča, slabše
slišimo in hitreje izrečemo bese-
de, za katere nam bo kasneje žal.
Treba pa se je znati ustaviti. Mo-
ramo se umakniti, iti stran, da
umirimo svoje telo in možgane.
Prevzeti moramo odgovornost
za to, kar smo naredili, saj brez
dialoga ni osebne rasti.
Ob koncu večera je dr. Nada
Trtnik z več primeri spodbudila
prisotne k pravilnemu vedenju
za dobre in ljubeče odnose. Ne-
govati moramo dobre spomine,
saj s temi spodbujamo dobra
pričakovanja. Vsak dan rabimo
drobne pozornosti. Večkrat se
moramo znati zahvaliti sebi ali
pohvaliti partnerja oz. mu dati
točno to, kar si najbolj želi.
Metka Šinigoj
KD Drago Bojan v Gabrovcu
Svojevrsten večer z Marijem
Čukom in Mefovo glasbo
  an slovenske kulture v
obliki razpoznavnega
združevanja in druženja
v zavezi slovenstvu in umetnosti.
Tak je bil večer v Gabrovcu, kjer
je na pobudo krajevnega sloven-
skega kulturnega društva Drago
Bojan potekala prireditev Pri-
voščite si svobodo, ki so se je
udeležili številni obiskovalci
vseh ideoloških in političnih
prepričanj, kar
je še dodatno
oplemenitilo
smisel prazno-
vanja v Prešer-
novem ime-
nu. K dogod-
ku sta or ga -
nizacijsko pri-
stopili še
Društvena go-
stilna Gabro-
vec in založba
Mladika.
Jedro priredit-
ve je bila pred-
stavitev roma-
na Marija
Čuka Molk koloradskih hroščev,
ki ga je tržaška založba Mladika
izdala konec prejšnjega leta. Be-
seda o romanu, ki je v kratkem
času postal uspešnica in zelo ber-
ljiva vsebina, tokrat namenoma
ni poglobila njegovih literarnoz-
vrstnih in slogovnih posebnosti,
bolj se je osredotočila na družbe-
no in kritično nit pripovedi, ki
posega v manjšinsko tkivo z izo-
strenim pogledom v številne ab-
surde, ki ga oblikujejo. Urednica
Nadia Roncelli je sicer izpostavi-
la tri tematske kroge Čukovega
romana, ki ga je umestila med
prodornejša umetniškega
pričevanja časa, a je raje prepu-
stila besedo avtorju, ki je prebral
nekaj odlomkov in se v svojem
izvajanju zamislil nad usodo slo-
venske narodne skupnosti v Ita-
liji in njenim skrajno površnim
odnosom do umetnosti in umet-
D nikov.Usoda ljudi in skupnosti, drobniizseki iz vsakodnevnega življen-
ja, pripovedna domišljija s pridi-
hi baladnega melosa so bili tudi
vsebinska sestavina drugega go-
sta večera v Gabrovcu. S Čukom
je namreč nastopil tudi znan pri-
morski kantavtor Drago Mislej -
Mef, tokrat prvič v zamejstvu, ki
je na odru slovenske popevke
prisoten že
več desetletij.
Mef je znan
predvsem kot
pisec besedil
številnih
uspešnic, na-
stopa pa tudi
samostojno
in njegovi
koncerti ob
spremljavi
tenkočutnih
kitaristov Ar-
manda Stur-
mana in Go-
rasta Radoje-
vića so vedno
posebno doživetje. Tako je bilo
tudi v Gabrovcu, kjer je kantav-
tor postregel s širokim razpo-
nom svoje ustvarjalnosti in po-
nudil izbor svojih uspešnic, kot
npr. Ljubezen je v zraku, Junak
Prekomorskih brigad, Svoboda.
Prepletanje Čukovih in Mefovih
misli, besed, melodij, izpovedi in
neposrednosti je ustvarilo poseb-
no razpoloženje sproščenega va-
bila k razmišljanju o nas in svetu.
Uvodno misel o Prešernu je po-
dala podpredsednica SKD Drago
Bojan Mirella Zgonc, sklepno pa
odbornik Boris Rebec. Obisko-
valci večera, ki so povsem napol-
nili veliko dvorano gostišča v Ga-
brovcu, pa so imeli na razpolago
tudi Prešernovo večerjo. Skratka,
kultura ni okostenela stvar, am-
pak dinamična in izzivalna
struktura, ki ljudi združuje v ce-
loto istih hotenj in ciljev.
Foto Henrik Sturman
  ebruar je v slovenskem
prostoru mesec kulture
in njenih izraznih
oblik. Dvema od teh -
knjižnemu ustvarjanju, še
posebej njegovi pravljični
plati, ter pevskemu
poustvarjanju - je namenjen
dogodek, ki ga Slovensko
F prosvetno društvo Mačkoljeprireja v soboto, 18.februarja, ob 17. uri v
dvorani vaške Stare šole.
Gost prireditve bo pesnica
in literarna ustvarjalka
Majda Artač Sturman.
Predstavila bo nekaj pravljic
iz svoje zbirke Pravljice za
Niko, pravljice za
malo in veliko, ki
je lani izšla na
pobudo Sklada
Mitja Čuk z
izvirnimi ilustracijami
grafične oblikovalke Dunje
Jogan. Spregovorila bo tudi
o nastajanju same knjige in
o pisateljskem zanosu, ki jo
je povedel od poezije do
pravljic, o lepoti pisanja in
odzivu publike, otroške in
odrasle, saj so njene zgodbe
za vse, za male in velike.
Program prireditve bodo
sooblikovale male pevke in
pevci domače otroške
skupine “z Ul'ce”, ki jo vodi
Breda Sosič. Pevski nastop
bodo obogatili z igranjem
na različne, znane in manj
znane instrumente.
Prisrčno vabljeni v Mačkolje
na popoldan pravljične
ustvarjalnosti in otroške
glasbene živahnosti.
NT
Vabljeni v Mačkolje!
Pravljično prešerna čajanka
A. Vodopivec
(foto H. Sturman)
Marij Čuk
Aktualno16. februarja 201712
  riimek Črnigoj je isti kot priimek Černigoj.
Gre samo za dve različici zapisa. Eni Črnigoji
so postali Černigoji pred nekaj desetletji,
drugi pa pred stoletji. In obratno. Odvisno od ti-
stega, ki je priimek zapisal. Največkrat je bil to du-
hovnik oziroma župnik. Obstaja tudi tretja ra-
zličica tega priimka, Črnogoj. Ker za besedo črn ne
pišemo polglasnika, lahko rečemo, da je Črnigoj
pravilnejši zapis kot Černigoj.
V Sloveniji je priimek nastal na različnih krajih,
kar pomeni, da ni nujno si niso vsi Černigoji
in Črnigoji v sorodu. V Sloveniji živi 456 ljudi
s priimkom Černigoj: največ na Goriškem,
60%, in v Ljubljani z okolico, 20%. Število
malce upada. Po pogostnosti je priimek
uvrščen na 709. mesto. Črnigojev je precej
manj, 191. Večina jih živi na Goriškem (64%),
drugi pa drugod po Primorskem. Izven Pri-
morske Črnigojev skorajda ne najdemo. Po
svetu najdemo še 60 Černigojev v Argentini,
20 v Kanadi, 8 v ZDA in 3 v Italiji.
Gre za enega najstarejših slovenskih priimkov,
saj ga najdemo prvič zapisanega že v 13. sto-
letju, in to med naseljenci v Reziji, zapisanega kot
Zernigoy. Takrat najdemo tudi njegovega “nasprot-
nika”, Beligoja. Nastal je, ko so nekomu sosedje za-
radi temnejše polti ali las nadeli ta priimek.
Končnica priimka je zelo zanimiva. Gre za besedo
gojiti, ki pa je počasi izgubila svoj pomen, postala
navadna pripona oziroma končnica, kot EK
ali IČ. Prav priimki s končnico GOJ pa vel-
jajo za najstarejše slovenske priimke. In
imena.
Jezikoslovec Pavle Merku' pravi, da je Črni-
goj bil najprej slovensko in slovansko oseb-
no ime, in to še v času pred sprejemom
krščanstva. Med ženskimi imeni smo takrat
imeli imeni Črna in Črnika, med moškimi
pa Črnigoj ali Črnogoj, Črnel, Črnomisel,
Črnomir in Črni. Prvič ga najdemo že v
Čedajskem evangeliju ali Štivanskem roko-
pisu. Takrat, okoli leta 900, je v Štivan pri-
romala neka Črna, ki jo je tamkajšnji me-
nih vpisal na rob knjige kot Cherna. Ne gre
pa sem mešati Črta ali Črtomira, saj gre za
koren stare besede, ki pomeni sovraštvo.
Ime je izginilo po tridentinskem koncilu
(1563), ki je za krste namesto slovanskih
imen zapovedal latinska imena svetnikov.
Imena so otroci včasih dobili tudi po lastnosti. Mo-
goče je zato ob rojstvu dobil tako ime tudi naš
Pračrnigoj. Mogoče je imel temne lase, temne oči
ali temno polt.
Enak pomen priim-
ka lahko iščemo pri
priimkih Černe,
Černoja, Černet,
Černetič, Černeka,
Černic, Černič in
Černivec. V Kamnjah, kjer imajo ene od najsta-
rejših matičnih knjig na Vipavskem, najdemo
prvega Črnigoja 23. februarja 1631.
V latinščini to izgleda takole: Grego-
rius Zernigoi duxit in uxorem per
verba de praesenti Mariam filia (m)
Petri Beuer de vertoino. V prevodu
to pomeni, da se je Gregor Črnigoj
poročil z Marijo Bever iz Vrtovina.
V 17. stoletju je bil Črnigoj največkrat
omenjen priimek v kamenjskih ma-
tičnih knjigah, je ugotovil Peter Pavel
Bratina iz Kamenj. Kamenjska žup-
nija je takrat obsegala tudi Skrilje in
Stomaž, kjer je Črnigojev največ. Ker
je pri Stomažih še danes zaselek Čer-
nigoji, lahko sklepamo, da je to
prvotno gnezdo priimka. Posebej, ker so toponimi
največkrat starejši od priimkov. Ni pa izključena
tudi povezava med Črnigoji in vasjo Črniče, ki ima-
ta isti besedni koren. Prvo omembo kraja najdemo
že leta 1220 kot Zernitschach.
Zdi se, da je poleg vipavskega gnezda Črnigojev bi-
lo vsaj še eno, briško. Pavle Stres je namreč našel
ime Ellar Zernigoi že v zapisu leta 1507 v Števerja-
nu, stoletje kasneje pa še v Hruševljah.
Sicer pa lahko rodovni-
ku Pavla Črnigoja, ki je
bil rojen okoli leta 1620
nekje pod Čavnom, sle-
dimo vse do današnjih
dni. V 13 generacijah je
popisanih njegovih 169
potomcev, kar pa se bo
v naslednjih letih še pre-
cej povečalo. Popiso-
vanje pa je precej zaple-
teno in nepregledno.
Pavel Črnigoj je, deni-
mo, moj pra-pra-pra-
pra-pra-pra-pra-pra-pra-
ded, kar se prebere pre-
cej težko. Zato raje
preštejemo in okrajšano
napišemo 9-kratni-pra-
ded.
Znanih osebnosti s tem priimkom je kar nekaj.
Najbolj znan v Sloveniji je gotovo Dušan Črnigoj,
ki je potopil ajdovskega gradbenega giganta Pri-
morje in je kariero končal v zaporu. Njegovi pred-
niki so s Ceste, še prej pa iz Skrilj in še prej od Sto-
mažev. Družina je zelo zanimiva, saj je Dušanova
stara mati Marija Batagelj rodila kar 15 otrok. Eden
od njenih devetih sinov je bil duhovnik Vinko
Črnigoj (1918-2001), ki je dolga leta služboval v Pi-
ranu.
Znanih Črnigojev je še nekaj. Knjigovezec Josip
Črnigoj (Dobravlje 1839-1922) je imel dva sinova
duhovnika: Henrika (1874-1946), zaslužnega za iz-
gradnjo Fabianijeve cerkve v Lokavcu, in Franca
Antona (1887-1965), ki je postavil novo cerkev sv.
Mihaela v Kamnjah. Tretji znani sin je bil politik,
Karel Črnigoj (1876-1974), župan v Sv. Križu (danes
Vipavskem), ki so ga fašisti odstavili, a je bil na vo-
litvah ponovno soglasno izvoljen.
Znanih Černigojev je malce več. Najbolj znan je
gotovo tržaški slikar in grafik Avgust Černigoj
(1898-1985), leksikoni pa omenjajo tudi njegovega
sina, gospodarstvenik Teodorja (Trst 1936). Pozna-
mo še pesnika Franca Černigoja (Predmeja 1948),
zbiratelja ljudskega izročila z Gore, ki mu je posvetil
več knjig. Njegov rod je na Goro prišel od Sto-
mažev. Tu so še: brata arhitekta Jaroslav in Milan
Černigoj (Bovec 1905 in 1912) in kulturno-pro-
svetna delavka Pavla Černigoj (Selo 1889). Pa še
trije bratje po krvi in z glasbo v krvi iz Šturij pri Aj-
dovščini: dirigent Mirko Černigoj (1912), operni
pevec Polde Černigoj (1922) in duhovnik Slavko
Černigoj (1921).
P
VIPAVSKI PRIIMKI (28)
ČRNIGOJ
Zapis poroke Mihaela Černigoja 15. februarja 1779, sina Jožefa
Černigoja, ki je živel pri Stomažih na hišni številki 67.
Zaselek Černigoji pri Stomažih iz leta 1822
Avtoportret Avgusta Černigoja v
cerkvi v Košani, ki jo je poslikal s
freskami.
Tino
 M
a
m
ić
Kulturni praznik v Devinu
Brecljeva knjiga o trojnem
umoru na ulici Rossetti
  a sedežu zborov v
Devinu so v petek, 10. t.
m., v poklon dnevu
slovenske kulture priredili
večer, ki je bil že tradicionalno
namenjen domačemu avtorju.
Predstavili so knjigo Martina
Breclja Anatomija političnega
zločina, ki je pred nekaj meseci
izšla pri Založbi Mladika. Z
avtorjem se je o tem
zagonetnem primeru
pogovarjal zgodovinar in
publicist Primož Sturman in s
tehtnimi vprašanji vodil večer v
smer odkrivanja preiskave, ki jo
je opravil Martin Brecelj, ko je
zbiral gradivo za svoje delo.
Zbral je vrsto pričevanj in
arhivskih dokumentov, med
drugim je tudi odkril in objavil
prstne odtise, ki jih je na
prizorišču trojnega umora v hiši
v ulici Rossetti v Trstu zbrala
policija. Prav ta najdba je razlog
za upanje, da bo mogoče kdaj z
gotovostjo povedati, kdo je ubil
N priznanega primorskegakulturnika in pesnika StankaVuka, njegovo ženo Danico
Tomažič in njunega slučajnega
gosta dr. Draga Zajca. Družina
in nekateri predstavniki
ustanov, pri katerih je deloval
Vuk, so namreč tako na
italijansko kot slovensko
sodstvo vložili prošnjo za
ponovno odprtje primera. Zelo
zanimive so bile tudi fotografije
žrtev in dokumenti, ki so jih
med pogovorom predvajali na
stenskem ekranu.
Kulturni praznik v Devinu je bil
tudi priložnost, da so Svetlana
Brecelj, Mira Tavčar in Arianna
Moro, ki so povezovale večer,
uvodoma prebrale kratko
razmišljanje prof. Aleša Breclja o
Möderndorferjevem govoru na
osrednji prireditvi v Ljubljani
na predvečer državnega
praznika. Ugotavljal je, da je v
marsičem imel prav, saj se ne da
vsemu določiti cene, vse
spremeniti v potrošno blago.
Obžaloval pa je, da govornik ni
namenil niti besedice
prejšnjemu obdobju, ki tudi ni
bilo zelo prijazno do kulture. Če
je res tako, potem mu marsikdo
po tisti poti ne more slediti. V
zadnjih dveh desetletjih in pol
je v Sloveniji vendarle vsaj
prisotna svoboda združevanja,
govorjenja in pisanja.
Dekleta so obenem opozorila
na 30-letnico začetka
obnavljanja devinskega sedeža.
Tedanja dela je vodil zidarski
mojster Franc Antonič,
podpredsednik in pobudnik ter
eden ustanovnih članov zbora
Fantov izpod Grmade. Povedale
pa so tudi, da so se te dni začela
nujna vzdrževalna dela teh
prostorov, kar je mogoče,
zahvaljujoč se prispevkom, ki so
jih Fantje izpod Grmade s
pomočjo krovne organizacije
SSO, geometra Marka Legiše in
seveda agilnega predsednika
zbora Igorja Antoniča, prejeli od
Dežele Furlanije Julijske krajine.
Sam praznični večer, ki je v
Devin privabil številno
občinstvo, pa je s tremi
pesmimi uvedel Moški zbor
Fantje izpod Grmade, ki je pod
vodstvom Hermana Antoniča
zapel Vrabčevo Zdravljico in Lo
Nigrovo uglasbitev Prešernove
Luna sije ter Vodopivčevo
Pobratimijo, ter s sklepno
mislijo te pesmi o zvestobi
potrdil, da trdno vztraja na
okopih slovenske kulture,
besede in pesmi, kar je med
drugim omenil tudi predsednik
Slovenske prosvete Marij Maver,
ki je nagovoril prisotne tudi v
imenu založbe Mladika, ki je
izdaja Brecljevo uspešnico.
LT
Dokument o poitalijančenju priimka Černigoj v Cerni iz
župnijskega arhiva Kamnje. Eden od petnajstih otrok
Antona Černigoja in Marije Batagelj iz Skrilj je bil Anton, ki
so mu dodelili novo ime in priimek: Antonio Cerni. Uradne
vrnitve imena v izvorno obliko ni doživel, saj je umrl tik
pred zlomom Italije. V družinski knjigi piše, da “so ga
ustrelili partizani avgusta 1943”.
Z zlatom ovenčani tolkalist Tine
Lestan
V petek, 3. februarja 2017, na 20. regijskem
tekmovanju mladih glasbenikov Primorske, ki je
potekalo na Glasbeni šoli Nova Gorica, je učenec
Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil
Komel Tine Lestan dosegel zlato priznanje.
Enajstletni tolkalist, ki že šest let študira tolkala
v razredu profesorja Patricka Quaggiata, je v
kategoriji 1a prejel
92 točk. S tem si je
prislužil vstop na 46.
tekmovanje mladih
glasbenikov
Republike Slovenije,
ki bo v marcu na
Gorenjskem. Na
tekmovanju se je
pomerilo 15 mladih
tolkalcev različnih
starosti 1a, 1b in 1c
kategorije z
Glasbenih šol Nova
Gorica, Tolmin,
Sežana, Koper in
Izola, Postojna, SCGV
Emil Komel Gorica in
iz godbene šole
Pihalnega orkestra
Ricmanje in Kulturnega društva Pihalna godba
Vrhpolje Vipava. Mlade tolkaliste je ocenjevala
strokovna žirija tolkal, ki so jo sestavljali
predsednik Tomaž Lojen ter člana Simon Klavžar
in Jože Bogolin. Žirija je bila nad mladimi zelo
navdušena. Presenetili so jo njihovo znanje,
osebna nota pri interpretacijah in profesionalnost.
Izreden uspeh mladega
baletnika Thomasa Perica
Več kot dvesto plesalcev se je udeležilo baletnega
natečaja CND Concours de Danse v nedeljo, 29.
januarja, v Tržiču. Plesalci so predstavili
koreografije klasičnega baleta, modernega in hip
hop baleta. Žirijo so sestavljali Lorella Reboa,
predsednica italijanske baletne konfederacije,
Artemis Plaja de Pico, predsednica španske
baletne konfederacije, in Jean Pierre Lamperti,
podpredsednik francoske baletne konfederacije.
Večina plesalcev je dobila prizanje, le redki pa so
dobili 1er “Prix unanimite” (s soglasjem žirije) ali
1er “Prix felicitation du jury” (s čestitkami žirije)
in s tem pridobili možnost, da zastopajo Severno
Italijo na finalu v Španiji v Tarragoni 5., 6., in 7.
maja. Med zmagovalci je tudi Slovenec Thomas
Peric, ki obiskuje tretji razred znanstvenega liceja
Gregorčič. Balet redno trenira petkrat na teden
pri plesni šoli Cenacolo Arabesque v Ronkah.
Večkrat pa tudi soboto in nedeljo namenja baletu
z različnimi predstavami in staži. Zastopal bo
Italijo v Španiji in se potrudil, da bo dosegel čim
boljši rezultat. Poleg tega vrhunskega dosežka je
pridobil še neposreden vstop za avdicije DIP
Dance Intensive Program. To je pripravna šola
znane nizozemske plesne univerze Codarts v
Livornu.
Uspehi naših mladih ustvarjalcev
Slovenija 16. februarja 2017 13
Predstavitev knjige Les Goriciennes 
v Bevkovi knjižnici
Goriška knjižnica Franceta Bevka vabi v četrtek, 16. februarja 2017, ob
18. uri na predstavitev knjige Darinke Kozinc Les Goriciennes. Avtorica
v knjigi s pronicljivo tankočutnostjo upodablja prepletanje različnih
občutij in doživetij mladih deklet in žena, ki jih je življenjska usoda
potegnila iz domačega vipavskega okolja v blišč neznanega
egiptovskega sveta. Pogovor o knjigi bo z avtorico vodila dr. Megi Rožič.
V nadaljevanju večera, ki bo v celoti namenjen ženski migraciji in
fenomenu aleksandrinstva, bosta najnovejše izsledke raziskav o
aleksandrinkah predstavila novinarka Vesna Humar in Rok Bavčar,
kustos Goriškega muzeja. Večer bo pestrila prisotnost članic in članov
Društva žena Prvačina ter Društva za ohranjanje kulturne dediščine
aleksandrink Prvačina.
Kot neizbrisna sled se avtoričini spomini razpirajo ob podobah
vipavskih ženic, ki so “po svoji volji in proti njej” odhajale v svet “z
upanjem v srečo”. Taka je bila pač usoda aleksandrink … (iz spremne
besede Majde Cibic)
Prijazno vabljeni!
Predstavitev zbirke pesmi Vaš Terčelj 
v Šturjah
Terčeljev odbor župnije Šturje in Goriška Mohorjeva družba vabita na
predstavitev zbirke uglasbenih Terčeljevih pesmi Vaš Terčelj v soboto,
18. feruarja 2017, ob 19. uri v Marijinem domu v Šturjah. Ob urednici
zbirke Mariji Pegan bosta večer oblikovala MePZ župnije Šturje in
MePZ Frančišek B. Sedej iz Števerjana.
V Solkanu so postavili spominsko ploščo
slikarju Vladimirju Makucu
Na hiši sredi Solkana, v kateri je solkanski rojak in priznan slovenski
slikar Vladimir Makuc
preživel svojo mladost,
so odkrili spominsko
ploščo. Umetnik naj bi v
Solkanu dobil tudi ga -
lerijo, ki jo želijo poi -
menovati po njem, ven -
dar je uresni čevanje te
zamisli nekoliko za sta -
lo. “Glede na to, kaj je
Vla dimir Makuc pred -
stav ljal v slikarstvu in
kar je naredil za svoj
kraj, za donacijo svojih
del, ki jih hrani Goriški muzej, smo dolžni, da se oddolžimo vsaj na
neki simbolični ravni”, je obrazložitev zamisli za postavitev
spominskega obeležja predstavila predsednica Krajevne skupnosti
Solkan Darinka Kozinc. V prihodnosti pa bi v Solkanu radi uredili t. i.
alejo spomina, na kateri bi bil prostor za vse znane Solkance in
Solkanke, na katere želijo ohraniti trajen spomin, saj so se “zapisali v
ta kraj in prostor”. Darinka Kozinc je povedala še, da so že v preteklosti
načrtovali ureditev galerije Vladimirja Makuca, ki naj bi jo postavili v
kompleksu vile Bartolomei ob stavbi Goriškega muzeja. “Ta ideja
trenutno stoji, iz tega kompleksa se je zgradila zgolj upravna stavba,
kustodiat Goriškega muzeja. To je velik projekt, za katerega mora
skrbeti Mestna občina Nova Gorica tudi glede na sprejete dokumente”,
je dodala. Ker se trenutno na tem območju nič ne dogaja, bodo
odgovor na to temo iskali pri novogoriškem županu Mateju Arčonu.
Vladimir Makuc, ki je preminil lani v 92. letu starosti, je za svoje
dosežke prejel številna priznanja, med njimi leta 1979 Prešernovo
nagrado in odlikovanje red dela z zlatim vencem, leta 1987 pa nagrado
Riharda Jakopiča. Lani je za življenjsko delo prejel Župančičevo
nagrado in srebrni red za zasluge. Rodil se je v Solkanu pri Gorici. Po
šolanju na goriškem učiteljišču je odšel v partizane, po vojni pa je
končal Šolo za umetno obrt, doštudiral na ljubljanski likovni akademiji
ter po diplomi opravil še specialko za restavratorstvo. Izpopolnjeval
se je tudi v Parizu. Četrt stoletja se je posvečal predvsem grafičnemu
ustvarjanju, pozneje pa tudi slikarstvu in snovanju tridimenzionalnih
objektov. Njegova umetnost izhaja iz navezanosti na primorski oziroma
mediteranski svet. Posvetil se je različnim tehnikam ter ikonograf -
skim in simbolnim motivom. Njegova dela zaznamujejo prizorišča in
bitja iz narave, prostori in navade odmaknjenega, podeželskega
življenja in starodavne tradicije.
Kratke
Slovenski kandidati in kandidatke za svetniške osebnosti
Trditve o uspešnosti vlade, hkrati pa
pričevanja o slabi državi!
  Sloveniji se nadaljujejo
razmere, v katerih jav-
nost, politika in ustanove
ter druge oblike civilne družbe
zelo različno ocenjujejo stanje in
vzdušje v sami državi. Časnikar
v vlogi spremljevalca dogajanj
seveda ne more biti tudi v vlogi
razsodnika o tem, kdo ima prav,
pač pa lahko navaja zgolj dejstva
in domneve, ki morda vodijo k
ugotavljanju resnice, tiste naj-
bolj očitne in prepričljive. Zdaj
je tako, da premier Miro Cerar
in drugi predstavniki vladne
koalicije vztrajno zatrjujejo, da
je zdajšnja oblast uspešna, da je
predvsem premagala krizo, in
tudi, da je utrdila položaj in
ugled Slovenije v mednarodnih
odnosih in politiki.
Vladna služba za razvoj in evrop-
sko kohezijsko politiko je v ne-
kem dokumentu, ki obravnava
dolgoročno vizijo za utrjevanje
in napredek Slovenije, celo na-
vedla, “da smo Slovenci, ali pa
še bomo, srečni ljudje, ker da
živimo kakovostno, bolje kot
kdaj prej, bolj zdravo in dlje”.
Optimizem, ki ga razširjajo vla-
da, koalicija, pa deli civilne
družbe, tudi Borut Pahor, pred-
sednik Slovenije, pa je v popol-
nem neskladju in v nasprotju z
vsem, kar je bilo ugotovljeno in
poudarjeno na osrednji slove-
snosti ob slovenskem kultur-
nem prazniku, 8. februarja. Pri-
mer še vedno odmeva in ga ko-
mentirajo bodisi v politiki kot
tudi v politično osveščenem de-
lu t. i. preproste javnosti. Naj
spomnim, da je v Cankarjevem
domu imel oster govor predsed-
nik upravnega odbora Prešerno-
vega sklada, Vinko Möderndor-
fer. V njem je dejal tudi nasled-
nje: “Vse vlade po vrsti z lahkoto
mečejo naš denar v naročje taj-
kunov, bank, slabih investicij,
V prostodušno ga odmerjajo tuj-cem, zavoženim naložbam, pro-vizijam, kulturi in umetnosti pa
z velike mize kapitalistične
požrtije namenjajo drobtinice,
in še te drobtinice so vsako leto
žaljivo bolj drob-
ne”. Njegov govor
so spremljali po-
navljajoči se
aplavzi udeležen-
cev slovesnosti v
Cankarjevem do-
mu. Govornik je
zadel v živo, kar
sta potrjevala tudi
obraza Milana
Brgleza, predsed-
nika državnega
zbora, in predsed-
nika vlade, Mira
Cerarja, ki sta po-
lagoma zbledela v
kamniti maski.
Pozneje se nista
udeležila spreje-
ma, ki ga navadno
prirejajo za ude-
ležence proslave. Javna občila pa
so iz govora predsednika Prešer-
novega sklada izločila tisti del,
kjer je omenil tudi razkrajanje
države in možnost, da Slovenija
s sedanjo politiko razpade v glo-
baliziranem svetu.
Nekdo iz kroga razmišljujočih je
na spletu takole zapisal: “Sloven-
ska kultura in umetnost umira-
ta, pa tudi suverenost države
umira. Dolžni smo okoli 35 mi-
lijard evrov in vsak novoro-
jenček se rodi z dolgom v višini
17 tisoč evrov. Okoli nas pa pla-
polajo zastave svobode. Kakšna
svoboda neki. Ni svobode. Slo-
venija se zaradi nekontrolirane-
ga zapravljanja v javnem sektor-
ju še naprej zadolžuje in izgublja
svojo suverenost”.
S tako politično popotnico je
državni poglavar Borut Pahor
krenil na novo potovanje, tokrat
v Nemčijo, Rusijo in Ukrajino.
Voditelje teh držav je seznanil s
svojimi pogledi in stališči za
reševanje krize, navzoče na raz-
nih območjih. V Rusiji je naš
predsednik, ki ga je spremljala
skupina poslovnežev z raznih
področij, pridobil nova naročila
za slovensko gospodarstvo,
domnevno v vrednosti okoli
500 milijonov evrov. Borut Pa-
hor je cilje obiska v Nemčiji, Ru-
siji in v Ukrajini utemeljil, “ker
slovenska stališča želimo pri-
merjati s stališči in politiko
naših prijateljev in partnerjev”.
Ob obisku je na prvi strani
časnika Delo nekaj pomenljivih
misli zapisala Barbara Kramžar,
dopisnica Dela v Nemčiji. Meni,
“da ima z obiskom v Nemčiji,
Rusiji in v Ukrajini sedaj tudi
predsednik Borut Pahor pri-
ložnost, da izkoristi diplomatsko
ponudbo notranje stabilne, go-
spodarsko napredujoče in zu-
nanjepolitično zrele države,
kakršna si želi biti Slovenija.
Vendar pa mora Slovenija v po-
govorih s svojimi sogovorniki
vendarle vztrajati pri vrednotah,
na katerih sta bila utemeljena
tudi naša samostojnost in član-
stvo v EU: demokraciji, pravni
državi, dobrososedskih odnosih
in v zavračanju agresivnega ob-
našanja”.
Pustim vnemar mnenje dela slo-
venske politike, da hoče Borut
Pahor s svojimi obiski na tujem
in z raznolikimi dejanji in pote-
zami doma v Sloveniji predvsem
povečati možnosti za vnovično
izvolitev na položaj državnega
poglavarja, na volitvah letos je-
seni. Vendar naj opozorim na
pridržek glede zunanjepolitične
usmeritve Slovenije, ki ga je na-
vedel nekdanji slovenski zunanji
minister, dr. Dimitrij Rupel.
Ugotavlja namreč, “da je za Slo-
venijo zaskrbljujoča sedanja
brezbrižna, zaničljiva in celo žal-
jiva politika do Združenih držav
Amerike, še bolj pa naraščajoča
vdanost in ubogljivost do Rusije.
Slovenski novejši razred je poza-
Izola / Lep kulturni dogodek v knjižnici 
Predstavitev najnovejšega romana
Kristine Menih
  aj imajo skupnega lešni-
kova torta in usodne ve-
zi? Lešnikova torta usod-
nih vezi je naslov novega roma-
na pisateljice, publicistke, novi-
narke, pravljičarke in umet-
niške ustvarjalke Kristine Me-
nih iz Izole, ki so ga pred dnevi
premierno predstavili v Mestni
knjižnici Izola. Osnova za na-
stanek romana je resnični
dnevnik o prepovedani ljubez-
ni med precej starejšim
moškim in mlado Eleonoro, ki
je svojo bolečo izkušnjo začela
zapisovati 1. septembra leta
1956. Njuno zgodbo dopolnju-
jejo življenjski pogledi več rod-
binskih članov in pisateljice
Pie, ki dnevnik najde in začne
o njem pisati roman. Knjiga
vsebuje tudi citate priznanih
mislecev, nekaj krajših pesmi
in družinske kuharske recepte,
ki jih vsekakor velja preizkusi-
ti.
Z avtorico se je pogovarjala Špe-
la Pahor, knjigo pa je izdala pri-
morska založba Meander. Večer
je glasbeno obogatil akademski
glasbenik in skladatelj Vladimir
Hrovat. Kot violinist je bil za-
poslen v Simfoničnem orkestru
K RTV Slovenija, kjer je bil dolgaleta tudi član komornega orke-stra. Poleg violine igra še na
akordeon, klavir, bas kitaro, te-
nor banjo, mandolino in ustno
harmoniko. Je umetniški vodja
Mednarodnega koncertnega
tria in ansambla Sorarmonica,
redni član Društva slovenskih
skladateljev in prejemnik
Prešernove nagrade za umet-
niške dosežke. Njegov sklada-
teljski opus zajema široko pale-
to najrazličnejših glasbenih
zvrsti. Na literarnem večeru je
med drugim odigral tudi
Čmrljev let Nikolaja Rimskega
Korsakova in z njim povsem
očaral poslušalce.
Kristina Menih se sicer lahko
pohvali z bogato bero knjižnih
izdaj. Njeni priročniki Igrajmo
se ekologijo, Potovanje v tišino
– sprostitvena vzgoja za otroke,
Sprostitve – praktični napotki
za boljše telesno in duševno
počutje, Prebujena trata – aktiv-
ne zgodbice, Na krilih domišlji-
je – domišljijska potovanja so
izšli v devetdesetih letih in so-
dijo med prve tovrstne pri-
ročnike pri nas. Kot pravljičarka
se ukvarja tudi s poustvarjan-
jem ljudskega izročila Istre in
na to temo izdala slikanico
Skrivnostna Bela golobica in
knjižico Golobica in Rex –
istrske zgodbe, pripovedke in
pričevanja. Avtorske zgodbe je
zbrala na CD-jih Škratek kva-
dratek in druge pravljične
zgodbe in Riba, raca, rak –
pravljične zgodbe za otro-
ke. V Kopru zbrane življen-
jske zgodbe je izdala v mo-
nografiji Koprčani, njen
vodič po Izoli pa je še v pri-
pravi. Bila je tudi pobudni-
ca likovnega projekta Tren-
tArs. Svoje najnovejše delo,
roman Lešnikova torta
usodnih vezi, je Kristina
Menih posvetila svojemu
sinu Ptahu, izšel pa je rav-
no 60 let po tistem, ko je
glavna junakinja Eleonora
začela pisati svoj dnevnik.
Knjigo sta z uvodno besedo
na knjižne police in med
bralce pospremili Vesna
Mikolič in Vlasta Nussdor-
fer.
Špela Pahor
bil ali celo potlačil leto 2001, ko
sta se v Sloveniji srečala predsed-
nika Bush in Putin”.
V slovenski družbi in državi,
prežeti s spori, intrigami in so-
vraštvom, pomirljivo deluje
knjiga z naslovom Vi ste luč sve-
ta, Sveti na Slovenskem, ki jo je
naročnikom daroval katoliški
tednik Družina. Izšla je v nakla-
di 30.000 izvodov. Besedilo je
prispeval dr. France M. Dolinar,
pregled Ob svetih pa je pripravi-
lo uredništvo založbe Družina.
Predstavljenih je 33 svetniških
zgledov: l3 svetnikov, ki so bili v
preteklosti na poseben način po-
vezani z našimi predniki, 7
blaženih iz slovenskega prosto-
ra, ki jim je Cerkev na podlagi
vere ljudstva priznala ta častni
naslov, da bi nam bili “svetilnik”
na poti življenja, in 13 Božjih
služabnikov, ki so na duhovnem
področju tako zelo zaznamovali
naš čas, da zanje poteka uradni
postopek za beatifikacijo, to je
za razglasitev za blaženega ali za
svetnika.
Ob koncu tega prispevka, ki
obravnava nekatere izmed naj-
pomembnejših dogodkov v Slo-
veniji v zadnjem času, še o no-
vem zakonu o TV Slovenija, ki
ga pripravljajo na ministrstvu za
kulturo. Nekdanji voditelj TV
dnevnika časnikar Janez Čuček
je v Pilotu, prilogi časnika Ne-
deljski dnevnik, zapisal: “Po-
drobnosti o zakonu, ki curljajo
na dan, so strašljive in nekatere
napovedi vzbujajo strah. Slišati
je celo mnenja, da vse diši po se-
vernokorejskem vzorcu. Se pra-
vi, da bo politika dobila še večji
vpliv in moč na TV Slovenija. Če
bi se to res zgodilo, bi me imelo,
da se izselim iz te države. In ne
bi bil edini”.
Marijan Drobež
Vinko Möderndorfer
Aktualno16. februarja 201714
NATUROPATSKI NASVETI (143)Erika Brajnik
DRENAŽA TKIV IN ORGANOV
V NATUROPATIJI
Drenaža vezivnega tkiva je prvi korak k učinko-
vitemu prečiščenju telesa.
Vezivno tkivo je tisti del telesa, na katerem na-
turopat največ dela in kjer lahko najučinkovite-
je vpliva na vse telesne procese. Gube, celulit,
strije in bolečina so izrazi telesnega stanja preko
vezivnega tkiva, ki ga lahko razumemo kot si-
stem komunikacije telesa, saj povezuje mišice,
kosti in organe, skratka komunikacija teče pre-
ko njega po celem telesu. Celice vezivnega tki-
va, fibroblasti, ki se nahajajo v kosteh, hrustan-
cu in organih, proizvajajo kolagen. Fibroblasti
sestavljajo tako imenovano matriko, bazično te-
kočino, kjer se nahajajo celice imunskega siste-
ma, celice živčnega
sistema in maščob-
ne celice. V tem pre-
delu tkiva se pogo-
sto pojavi bolečina,
ki jo zdravnik nema-
lokrat povezuje s sta-
rostjo, stresom ali
reče, da je bolečina
psihosomatskega iz-
vora. Vezivno tkivo
je kot mreža, ki se prepleta skozi celo telo, obda-
ja in prodre v vse organe: črevesje, srce, jetra,
vene in celo možgane. Vezivno tkivo mora
ohraniti svojo prožnost, zaradi poškodbe ali po-
manjkanja gibanja se lahko pojavijo bolečine in
tudi huda obolenja.
Pljuča: vezivno tkivo pljuč zagotavlja prožnost.
Če le-te ni, se lahko pojavi bolečina v tem pre-
delu.
Srce: ko srčna mišica popušča, je dokazano, da
je vezivno tkivo poškodovano.
Črevesje: vezivno tkivo črevesja se odziva in
vpliva tudi na sindrom razdražljivega črevesja.
Mielinska ovojnica je sestavljena iz treh plasti
vezivnega tkiva, ki prekrvavijo možgane.
Revmatoidni artritis je patologija, vezana na
poškodbo vezivnega tkiva.
Zdravnik v telesu večkrat ne loči, kje se konča
organ in kje se začne vezivno tkivo, tako je pre-
pleteno. Vezivno tkivo je najmočnejši čutni or-
gan našega telesa, saj se kar 80 % živčnih
končičev konča v vezivnem tkivu. Pri bolečini
križa, rame idr. je del telesa trši, kar pomeni, da
je prožnost vezivnega tkiva manjša. Vzroki bo-
lečine torej niso samo v mišicah in sklepih, am-
pak v vezivnem tkivu in njegovi prožnosti.
Krčne žile, bruksizem, bolečine črevesja, pljuč,
kolka, kolena lahko izvirajo v okrnjeni ela-
stičnosti vezivnega tkiva, najhujši stadij te
okrnjenosti pa predstavlja rakavo obolenje.
Zdravje je odvisno od tega, koliko so naša tkiva
prožna. Sestavni deli vezivnega tkiva se nahaja-
jo v matriki, sestavljeni iz vezi proteinov in slad-
korjev. Vezivno tkivo je tesno povezano z lim-
fnim sistemom, zato ju navadno obravnavamo
skupaj. V tem tkivu se nahajajo tudi encimi,
hormoni, protitelesa
itd. Fibroblasti ima-
jo dve poglavitni na-
logi v luči protibo-
lečinske kure, in si-
cer določajo, ali bo
tkivo trdo ali mehko
oziroma prožno ali
rigidno. Fibroza je
obolenje, ko fibro-
blasti ne delujejo
pravilno in proizvajajo preveč kolagena, takrat
predel telesa otrdi. Vezivno tkivo dejansko sode-
luje tudi pri rasti rakavega obolenja.
Dobra drenaža vezivnega tkiva je predpostavka
za zdravje. Naturopat obravnava vezivno tkivo
kot organ, ki po telesu prenaša hranila, in kot
depozit toksinov.
Nekateri znanstveniki zatrjujejo, da je vezivno
tkivo tisto, ki uravnava homeostazo celotnega
telesa in povezuje našo notranjost z zunanjim
okoljem. Ko je vezivno tkivo zdravo, je naš
imunski sistem močan, saj smo celota in naše
telo je povezano. Skozi vezivno tkivo celice
našega telesa komunicirajo z okoljem.
Celice našega telesa delujejo pravilno, če je ve-
zivno tkivo zdravo, zato je priporočeno izvesti
drenažo telesa vsaj 1-krat letno.
/ konec
www.saeka.si
  Klepetalnica Goriškega loka
Povezani novim
izzivom naproti!
S 7. STRANI 
  aka konzulta bi več po-
menila, ko bi imela nje-
na stališča več teže pri
odločanju vsaj na nekaterih
področjih; zgolj posvetovalna
vloga je premalo, trdi Tabaj.
Problematično je že ime (kon-
zulta za “probleme”…), je dejal
Peterin. Še prej kot ime pa bi
morali spremeniti pristop do
takih organov. Konzulta bi lah-
ko bila pomemben organ za
poglobitev različnih vprašanj
in iskanje predlogov za najpri-
mernejše rešitve. Lahko bi bila
tudi vezni člen z Novo Gorico
in Slovenijo na sploh. Ker je
konzulta v neposrednem stiku
z občinskim svetom, bi lahko
bila pomembna, meni Ban-
delj. Njena stališča pa žal po-
gosto niso bila upoštevana.
Imela bi lahko pomembno
vlogo, še posebno v primeru,
če se bo število občinskih svet-
nikov v prihodnje zmanjšalo
od 40 na 24, kot napoveduje-
jo.
Kako pa naprej? Desnica se na
upravne volitve pripravlja
enotno in z močnim župan-
skim kandidatom. V levosre-
dinskem taboru mrgoli strank,
list in kandidatov. Tako je bolj
možno, da pridemo na balo-
tažo, je rekel Bandelj. Ključna
bo faza po balotaži, ko bo treba
nastopiti enotno. Po Tabaje-
vem mnenju razcepljenost na
levici ni koristna, bolj učinko-
vita je enotnost desnice. Če je
T G5Z v Gorici tako močno kotna vsedržavni ravni, tvegamone priti niti do balotaže. Maril-
ka Koršič podpira zamisel ra-
zličnih list, ki - vsaka v svojem
okolju - “razgiba”, saj je za po-
litiko vedno manj zanimanja.
Ob pravem času pa bo nujno
potrebno najti sintezo, skupen
jezik. Naj bo kar več skupin,
županski kandidat pa mora biti
eden in dobro viden. Peterin
pravi, da ljudje vedno manj vo-
lijo stranko, vedno bolj se
odločajo za programe ali ose-
bo. Idealno bi bilo imeti v levi
sredini močnega kandidata in
dober načrt. Tudi tokrat ni šlo
tako. Zato naj različne liste nuj-
no najdejo sintezo in enega sa-
mega županskega kandidata.
Kakšne so perspektive za pri-
hodnost? Po Bandljevem
mnenju ne moremo mimo
čezmejnega povezovanja z No-
vo Gorico. Tega v zadnjem
mandatu ni bilo veliko, je pa
vedno bolj potrebno, saj Gori-
ca v deželi FJk ostaja osamlje-
na. Gotovo je pomemben
EZTS, a o njem na naši strani
malo vemo. Sam župan Romo-
li v svetu zelo malo poroča, je
dejala Koršičeva; “vse moramo
izvedeti iz medijev”. Vizije me-
sta ni, v svetu imajo opravka z
vsakdanjimi zadevami, mestna
uprava ni sposobna gledati da-
leč. Do težav npr. v zdravstvu
prihaja že zato, ker ima mestna
uprava eno barvo, deželna pa
drugo, je dodal Tabaj. Politiki
različnih taborov se ne znajo
dogovarjati! Gorica sama si ne
zna izbrati svoje vloge v dežel-
ni stvarnosti, je dodal Peterin;
tudi Nova Gorica ni posebno
pomembna v Sloveniji, “sku-
paj pa sta lahko zanimiv pro-
jekt. Vprašanje pa je, ali v to
verjamemo in vlagamo”. Veli-
ko bi lahko skupaj naredili zla-
sti na področju zdravstva in tu-
rizma. “Potreben je mentalni
preskok od sodelovanja do
skupnega načrtovanja in
ustvarjanja”.
V pogovoru s publiko je bilo še
marsikaj povedanega o omen-
jeni konzulti, o fragmentaciji
v levi sredini in potrebi po in-
stitucionalni prisotnosti slo-
venskih predstavnikov v izvol-
jenih organih, o EZTS-ju kot
formalnem organu upravljanja
tega teritorija, o tem, kako me-
stno središče umira itd. Rudi
Pavšič je med drugim poudaril,
da bi morala imeti naša dežela
- v duhu pozitivne recipročno-
sti - odbornika za manjšinska
vprašanja. Livio Semolič, ki je
izrazil veliko zadovoljstvo, da
je Goriški lok povezal dva pri-
reditelja, je podčrtal strateško
nujo, da kot manjšina izposta-
vimo nekaj prioritet in jih kot
občinski svetniki, politika in
civilna družba redno ter vztraj-
no predočamo županu. Julijan
Čavdek je opozoril, da je Gori-
ca glavni član medobčinske
zveze, ki pravzaprav še ni
zaživela: ta občina bo s svojo
strategijo zato odločno pogoje-
vala vizijo in razvoj širšega pro-
stora. Bandelj pa je čisto na
koncu pozval vse Slovence, naj
segajo po dvojezičnih izkazni-
cah, saj zaman kritiziramo
upravitelje, če še sami ne uvel-
javljamo svojih pravic!
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Pravni zastopnik Marko Tavčar
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 50 evrov, Slovenija 50 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 19 F 08532 12400 000000730643, SWIFT ali BIC koda: ICRAITRRES0
ali IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 14. februarja, ob 14. uri
NA BOŽJO POT PO EVROPI SEM IN TJA (49) Mariza Perat
Kljub razdejanju pa sta
svetišče in samostan na
Montserratu kmalu
znova zaživela. Pri nju-
ni obnovi, tako duhov-
ni kot praktični, ima
poleg benediktinskega
opata in montserratske-
ga prelata Muntadasa
zaslugo tudi več cerkve-
nih, pa tudi svetnih
osebnosti. K obnovi
Marijinega češčenja na Montserratu je mnogo
pripomogel tudi sv. Anton Marija Claret (1807-
1870), apostol katalonskih družin in misijonar
Katalonije. Češčenje Matere Božje se je širilo tu-
di po časopisu “Glas Montserrata”, ki se je poz-
neje preimenoval v “Glas Katalonije”.
Samostan na Montserratu vodijo benediktinci,
ki se v skladu s pravilom svojega ustanovitelja
sv. Benedikta (480-543), čigar vodilo je bilo:
“Moli in delaj”! poleg duhovne oskrbe verni-
kov, za katere prirejajo duhovne vaje, pa tudi
razna srečanja in predavanja, ter poleg praktične
oskrbe svetišča in samostana ter prostorov ob
njem, saj je Montserrat tudi počitniški kraj, po-
svečajo še poučevanju, študiju ter izdajanju raz-
nih publikacij, za kar jim služi tiskarna v sklopu
samostana. Nadaljujejo tako tisto poslanstvo, s
katerim so prav benediktinci, zlasti v prejšnjih
stoletjih, v
veliki meri
pripomogli
k verskemu,
kulturne-
mu in tudi
gospodar-
skemu na-
predku
Evrope.
Na Mon-
tserratu so
že v 13.
stol., neka-
teri trdijo še
prej, v sklo-
pu samosta-
na odprli
“Escolanio”, šolo za glasbo in koralno
petje. Šola, ki še vedno deluje, daje ro-
marskemu svetišču na Montserratu prav
poseben pečat. Dečki, ki jo obiskujejo,
imenujejo jih tudi “Paži Device Marije”,
živijo v zavodu in tu, poleg drugih pred-
metov, študirajo glasbo, kompozicijo in
petje. Vsak dan opoldne zadonijo njihovi
lepi glasovi, ko zapojejo “Pozdravljena,
Kraljica”, kar je edinstven dogodek, ka-
teremu z največjim ve-
seljem prisluhnejo ro-
marji in turisti. Šola
traja tri leta in je javno
priznana. Izobrazba, ki
jo gojenci tu dobijo,
odgovarja nižji srednji
šoli v skladu z njihovo
starostjo, namreč od 10
do 14 let. Predvsem pa
postavlja šola pouda-
rek na glavno poslan-
stvo, zaradi katerega je
nastala, namreč, da go-
jenci s študijem glasbe in petja čim lepše ope-
vajo čast Device Marije na Montserratu. Biti član
“Escolanie” je za gojence, pa tudi za njihove
starše, prav posebna čast. “Escolanio” lahko šte-
jemo tudi za najstarejši Konservatorij v Evropi.
Svetišče na Montserratu je v stoletjih obiskalo
več znamenitih osebnosti, tako cerkvenih kot
svetnih. Kraljice in kneginje so bose romale k
temu svetišču, o cesarju Kar-
lu V. pa poročajo, da je kar
devetkrat poromal na to
božjo pot. Don Juan d'Au-
stria, zmagovalec v znameni-
ti bitki pri Lepantu 7. oktobra
1571, ko so kristjani prema-
gali mnogo močnejše turško
brodovje, je v svetišče na
Montserrat poslal sulico, ki
jo je zaplenil na turški admi-
ralski ladji, saj je bil pre-
pričan, da je do te presene-
tljive zmage prišlo, ker so ver-
niki, po naročilu tedanjega
papeža Pija V.  (1566-1572),
v ta namen molili rožni venec. Kot piše A. Strle,
je Beneški senat pod sliko, ki predstavlja omen-
jeno bitko, dal napisati: “Ne moč, ne orožje, ne
poveljstvo, vse to nam ni pridobilo zmage, am-
pak jo je pridobila roženvenska Marija”.
Iz zgodovine vemo, da je bila zmaga kristjanov
v bitki pri Lepantu odločilnega pomena, saj je
pomenila konec prodiranja Turkov po morju
proti Zahodu.
Pij V. je takrat odredil,
naj Cerkev v znak hva-
ležnosti 7. oktobra
obhaja “Spomin sv.
Marije Zmagovalke”.
Njegov naslednik, Gre-
gor XIII.  (1572-1585),
pa je še dodatno do-
ločil, naj bo 7. oktober
posvečen prazniku
“Naše ljube Gospe
rožnega venca”.
/ dalje
Gojenci “Escolanie”
Don Juan d’Austria
Cesar Karel V.
Papež Gregor XIII.
Sv. Benedikt
Sv. Anton Marija Claret
Papež Pij V.
Vezivno tkivo
Aktualno 16. februarja 2017 15
  se manj je dobrih go-
stiln, ena pa je vendarle
v Britofu, je na face-
booku napisala prijateljica Ire-
na, potem ko smo prednovo-
letni večer, pa tudi del noči,
preživeli skupaj v gostilni v Bri-
tofu, nekje na sredi Idrijske do-
line ali, kot ji pravijo Italijani,
Valle dello Judrio. Britof je čisto nepo-
membna vas z lepo cerkvico, v objemu
gozdov in za nekaj metrov na slovenski
strani. Zares samo za nekaj metrov, kajti
Britof dejansko ni niti Slovenija niti Ita-
lija, je Benečija in je skrajni rob Brd in je
Idrijska dolina. Tista nesrečna, lepa, a še
vedno žalostna Idrijska dolina.
Tudi sama živim na obronkih te doline,
veliko bolj spodaj, pod Staro Goro. In
vsak dan čutim to samoto, to odrezanost
od sveta, to žalost, ki skoraj moreče teži
te kraje, kjer je nekoč potekala ne samo
meja, ampak tudi železna zavesa. Za go-
stilno v Britofu, okrepčevalnica ji pravijo
lastniki, sem izvedela seveda po faceboo-
ku. Tu, kjer ni časopisov, pošto pa nam
prinašajo vsakih osem dni, je internet
pravzaprav edina povezava s svetom. Pri-
jateljica Tamara je objavila posnetek z od-
prtja, z Benečani, ki so veselo nategovali
mehe svojih harmonik, in takoj sem si
zaželela veselja, ki ga tu pri nas ni, saj ni
niti društev niti kulturne dejavnosti niti
druženja in seveda niti dobrih, pravih go-
stiln. In tako sem šla po cesti, ki gre s Pra-
protnega v Podrskije in nato naprej proti
Melini in nekdanjemu mejnemu preho-
du, od koder vodi navkreber v Kam-
breško in Kanal.
Britof je pozabljena vas, za katero ne mo-
reš kaj, da ne bi rekel, da je lepa. Čisto na
robu vsega, tam, kjer cesta že prehaja v
makadam, pa je naša okrepčevalnica,
okrepčevalnica Britof, ki so jo, ne vem
po katerem čudnem naključju, lani našli
Kumarjevi. Pred tem so dolgo po Primor-
ski iskali lokal, primeren za gostinsko de-
javnost.
Zgodovina te male, lične gostilne je obe-
nem zgodovina doline, ki še danes ne
more polno zaživeti ravno zaradi razna-
rodovanja, nasilja, pritiskov in osamlje-
nosti. Idrija, ne Idrijca, kot razume mar-
sikateri Slovenec, ampak Judrio, je že iz
časov stare Avstrije mejna reka. Po drugi
svetovni vojni je imel tu svoje enote Gla-
dio, ki je krajane na italijanski strani obo-
rožil in jih postavil v obrambo
vzhodne meje. Strah pred nezna-
nim, pred slovanskim svetom in
morda najbolj pred komunizmom
je razgrnil nad dolino železno zave-
so sovraštva in bolečine. Tu so po-
sebne oborožene enote stražile me-
jo, ki je ločevala družine, sorodnike,
brate, tu so, baje, skrivali jedrsko
orožje. Ti kraji, lepi v svoji divji neo-
krnjenosti, so bili nezanimivi za tu-
riste in izletnike. Samo tišina, robida
in grmičevje. Samota, ki je ljudi sili-
la k odhodu. In meja, ki je ločevala
in odtujevala.
Karavla, ki je leta 1991 odslužila, je
po padcu Jugoslavije postala gostil-
na in v njej je dolina ponovno
zaživela. Ob pijači je prijateljstvo
lažje, meja je počasi izginjala in Be-
nečani so prihajali sem z glasbili.
Pripovedujejo, da so godci ponoči
parkirali svoje avtomobile na itali-
janski strani in se potem mimo za-
pornice splazili na slovensko stran.
Do gostilne je bilo le nekaj metrov nav-
kreber. Tu so nato igrali do jutra. Večkrat
so se potem vračali s pijačo pod pazduho.
Če jih je zasačil policaj, so mu ponudili
kozarček in je bilo v redu. Gostilna je po
desetih letih propadla, novi lastnik ni bil
kos svojim nalogam. In kot se dogaja
povsod v teh dolinah, je robida požrla
glasbo, veselje in prijateljevanje. Dolga
leta je objekt sameval, grmovje je raslo
in brisalo sledi veselja.
No, potem se je vendarle zgodilo, da so
sem prišli Kumarjevi. Dve nasmejani de-
kleti, Sara in Iris, ki sta duša in srce go-
stilne, pa njuni starši. Velikokrat poma-
gajo še stari starši, pa fanta se rada pri-
družita dekletoma, in ko je treba, popri-
meta za delo. Ne vem točno zakaj, a meni
in mojim prijateljem je gostilna Britof
močno prirasla k srcu. Kot tiste, o katerih
je pred toliko leti pel Šifrer.
Da so v Britofu za “šankom” dobri ljudje,
razumeš že zaradi nasmehov. Vse preveč
smo vajeni lokalov, v katerih je denar
prepomemben, da bi ti kdo še podaril na-
smeh. Pa “šank” je tudi “ta pravi”, soli-
den, prostoren, da se nanj lahko nasloniš
in naročiš kozarec dobrega točenega vi-
na. Za pravo ceno, tako, da lahko v družbi
zvrneš še drugega, morda celo tretjega.
Ponudba je taka, kot se za pravo gostilno
spodobi. Jedi, ki smo jih va-
jeni. Brez dodatkov, a do-
bro, domače. Krožniki, kot
se spodobi, in prijazen, to-
pel nasmeh zraven. Sara in
Iris se trudita, da bi dodali
še kaj novega, izvirnega, be-
neškega. Kot štruklje, po ka-
terih je gostilna nekdaj slo-
vela, zelišča, polento, hrano za vegetari-
jance...
Irena, moja prijateljica iz Gorenjske, ki je
po očetu Benečanka, se v Britof ne vrača
samo zaradi hrane in vina. Vrača se
predvsem zaradi topline, zaradi ljudi, ki
se tu zbirajo. Britof je namreč stičišče
med dvema bregovoma, gostilna za ljudi,
ki si hočejo vzeti čas. In za vse tiste, ki bi
radi doživljali Benečijo tako, kot je v re-
snici, brez olepšav, tako, kot je bila nekoč.
Ko sta Sara in Iris posekali robido, počisti-
li zaraščeni travnik in ponovno odprli ok-
na pozabljene vojaške karavle, so Be-
nečani začeli prihajati počasi, na večer,
največkrat pozno, plaho in nezaupljivo.
En teden so se tako zbirali ob vinu in kle-
petu, dokler niso spoznali, da so gostilno
prevzeli pravi ljudje. Tisti dobri ljudje, o
katerih je pel Šifrer. Tedaj so prišli s har-
monikami, klarinetom, tubo. Mladi Ke-
vin in njegovi prijatelji. In so zaigrali, ta-
ko kot so igrali nekoč v beneških gostil-
nah. Dolgo v noč, do jutra. Do zgodnjega
jutra, tako kot v tistih časih, ko ni bilo in-
terneta, televizije in vsega drugega, a sa-
mo dobre, prave gostilne.
Od takrat se Benečani velikokrat zbirajo
in igrajo z vso dušo za vse tiste, ki si želijo
sanj in preteklosti. Poslušajo jih ljudje z
obeh strani meje, kajti britof je ravno na
sredi. Na sredi doline, ki še danes ni pol-
no zadihala. Kako hudo je bilo tu z me-
jo, razumeš, ko domačini z bližnjega
Kambreškega Kevina zaprosijo, naj zai-
gra Golico. Ne poznam Golice, žalo-
stno prizna Kevin. Idrijska dolina je bi-
la v času, ko je Avsenik igral Golico, po-
polnoma odtrgana od ostalega sloven-
skega sveta. Železna zavesa je zdaj pa-
dla, odpirajo se srca in poti. In sosedi
postajajo prijatelji. Kot je prav. Samo v
dobrih, pravih gostilnah, nastajajo pra-
va prijateljstva. Spontano. Medtem ko
Kevin in prijatelji igrajo, da sega do
srca. In se spet razlega upanje in rojeva
veselje med strmimi bregovi, ki so bili
nekdaj skrbno obdelani, zdaj pa raste
na njih samo robida.
Sara in Iris sta pogumni. Zbrali se bo-
mo, prostovoljci, in porezali bomo vso
to robido, ponosno povesta. Počistili
bomo stare steze in poti, da bodo ljudje
lahko peš prišli do vasi na obeh stra-
neh meje. Postavili bomo otroško
igrišče, igrišče za odbojko, starejši pa
se bodo ob večerih lahko zbirali ob ba-
linanju. In glasba bo pogostokrat rezala
tišino te doline, ki si tako želi, da bi spet
zaživela.
Veliko poguma in dobre volje je potreb-
no, da se ne ustrašiš samote in robide.
Ljudje, ki prihajajo, se zbirajo in veselo
brišejo težke sledi zgodovine, pa so na-
jlepša nagrada. Če bi radi spoznali Idrij-
sko dolino, Saro in Iris ter eno izmed ti-
stih dobrih gostiln, o katerih je pel Šifrer,
kar pokličite me, najdemo se v Britofu,
zagotovo bom tam.
Suzi Pertot
V
  a sestavek je bil napisan pred
nedeljsko tekmo v Mestrah (ki
so jo nato izgubili), na valu
dveh zaporednih domačih zmag Ja-
dranovih košarkarjev proti višje posta-
vljenima nasprotnikoma –
prvouvrščenemu Oderzu in
do tedaj tretjo silo najbolj
vzhodne skupine državne C
lige Gold Arzignanu. Jadran
Ispem navdušuje. Združena
vrsta, v katero zadnja leta, kot
kaže, verjamejo skoraj vsa slo-
venska društva, ki se v Italiji
ukvarjajo z igro pod košema,
udejanja kakovostno genera-
cijsko zamenjavo. Ta je za zdaj
neboleča in daje pozitivne sa-
dove.
Razmeroma mlado ekipo
uspešno usklajuje trener Dean
Oberdan, nekoč na igrišču go-
nilna sila Jadranovega
moštva, danes zahteven in
hkrati pokroviteljski krmar za-
gnanih fantov, nekateri so bili
celo še njegovi soigralci. Tisti,
ki so najbližji garderobi, pou-
darjajo, da je osnovo za da-
našnje prelesti postavljal v
zadnjih letih že Oberdanov
predhodnik Andrea Mura, ki
je z mladinci opravil zelo do-
bro delo. Pa smo pri ustvarjal-
cih na igrišču, torej košarkarjih. Sko-
rajda nobena ekipa v C skupini C lige
nima treh tako konkurenčnih letnikov
1998, kot so Aleksander Daneu, Simon
Cettolo in Samuel Zidarič. V tem ne-
abecednem vrstnem redu, ker je doslej
Daneu pokazal največ in je najbolj pri-
pravljen za članska prvenstva, Cettolo
je bil že marsikdaj odločilen, Zidarič
pa se je priključil letos in polagoma
osvaja mesto pod soncem. Daneu je
po dolgih letih izstopajoč zamejski vi-
sok igralec, je trd, se ne boji in igra
vedno z nasmehom in pozitivnim pri-
stopom. Če bi bil pet centimetrov višji,
recimo, da bi dosegel dva metra, bi bil
najbrž zanimiv celo za Pallacanestro
Trieste. Cettolo je specialist, zadene iz
razdalje dokaj konstantno, v obrambi
uveljavlja fizično moč, ima pa do-
ločene hibe glede dinamičnosti. Zida-
rič pa dokazuje, da razume košarko in
se razvija v popolnega, postavnega zu-
nanjega igralca. Treh 18-letnih hru-
stov, visokih 195 centimetrov in tele-
sno močnih, ni imel Jadran že kako
desetletje.
Četudi ni več mladinec, je velika pri-
dobitev za prvo peterko branilec Mar-
tin Ridolfi, letnik 1996. Odličen v pro-
doru, kjer ga ne zmotijo niti udarci na-
sprotnikovih obrambnih igralcev, mo-
ra izboljšati met za tri točke. Še dve leti
starejši je Matija Batich, ki je pravi me-
tronom v vlogi organizatorja
igre. Pa smo pri senatorjih. Ve-
teran postave je 30-letni Stanko
Rajčič, ki predstavlja skupaj s
Carlom De Petrisom zelo zane-
sljivo centrsko dvojico. Oba sta
stebra v obrambi in koristna v
napadu, kjer pa v bistvu ne zah-
tevata veliko žog. Kapetan Da-
niel Batich, letnik 1988, je pravi
duhovni vodja, ki ob okrevanju
po operaciji kolena v taki ekipi
lahko tudi igra manj kot
prejšnja leta, pa čeprav mora bi-
ti v igri, ko se tekme lomijo.
Zvezda Jadrana pa je itak Borut
Ban, strah in trepet vseh tretje-
ligaških moštev, mojster tehni-
ke in pridobivanja osebnih na-
pak ter prostih metov. Obram-
be so praviloma zelo zgoščene
nad njim, zna pa tudi razigra-
vati soigralce.
Ta je torej podoba letošnjih ja-
dranovcev. Do kam bodo segli,
nam ni dano vedeti. Izhodišče
v zgornjem delu lestvice je za
zdaj dobro. Občinstvo bi mor-
da lahko nagradilo njihov trud in ka-
kovost z večjo prisotnostjo v openski
telovadnici. Dobra novica pa je, da je
taka garnitura košarkarjev lahko jam-
stvo za nastopanje za celo prihodnje
desetletje.
HC
T
Odsev časov, ki jih ni več 
Vse manj je dobrih gostiln ...,
a v Britofu je ena (2)
Naši postavni košarkarji
Pri Jadranu uspešna
generacijska menjava   daj pa bom naštela po abecednem re-du, kdo vse navija zanj, mene pa, po
njegovem mnenju konsekventno
spodbija, čeprav nisem še ničesar rekla, le
negujem pravico do dvoma ob raznih preu-
ranjenih trditvah in insinuacijah:
1. dr. Miroslava Cenčič, 2. Poljanka Dolhar
in Robi Šabac, 3. dr. Tomaž Erzar, 4. dr. Bojan
Godeša, 5. Ženja Leiler, 6. Bernard Nežmah,
7. dr. Egon Pelikan, 8. dr. Jože Pirjevec, 9. dr.
Renato Podbersič, 10. Alenka Puhar, 11. Pri-
mož Sturman, 13. Darka Zvonar Predan in
14. Ivo Žajdela.
Po mojem je pozabil uvrstiti v svoj seznam
vsaj nekaj zelo znanih in cenjenih imen, in
sicer 15. Tina Mamića, med drugim tudi
sodnega izvedenca za rodoslovje, ki mu je
celo - najbrž iz občudovanja do knjige - na-
redil in poklonil rodoslovni list Brecljev. On
pa ga je nehvaležno pozabil celi omeniti.
Nato 16. Marica Uršič Zupan, prav tako zelo
prizadevna časnikarka (in urednica za sred-
njo Primorsko) pri Primorskih novicah, ki
je dve celi strani posvetila osvežitvi te krvave
vojne drame, pa še koga bi lahko poiskala in
uvrstila v seznam, a se mi zdi, da je že omen-
jenih dovolj, še zlasti, če še sebe dodam in
se ne grem lažne skromnosti: 17. Jolka Milič,
saj v svojem tretjem delu pisma Jožetu Pir-
jevcu se izrazim, kar se da laskavo o publi-
kacij, pa še sebi neskromno čestitam - da ne
bo pomote - svojemu dolgemu jeziku, beri
“gobcu”, ker brez njega, vsaj sodeč po zgo-
dovinarju Pirjevcu, te raziskave sploh ne bi
bilo. In čeprav je bilo v prvem zaključenem
delu v Prim. dnev. večkrat res rečeno, da je
bilo morilcev troje - in jaz sem izzivalno
spraševala po imenih nepoznanih ali za-
molčanih dveh - dlje od Bliska nismo prišli.
Ne zakrinkana gospa ne odkrinkana, a toza-
devno malobesedna Pirjevec in Brecelj nam
nista postregla z njuno prav tako anonimno
identiteto, ki smo jo zvedeli šele iz Anato-
mije. Nekdo bo pač moral vprašati njih tri
za vzrok njihove zadržanosti in trdovratnega
molka, drugače bom spet prisiljena (!), da
vprašam na svoj im-pertinentni način jaz in
spet bom Breclja spravila v slabo voljo s svo-
jim bojda nemogočim načinom pisanja.
Bog pomagaj, če pa drugače ne gre. In to je
vse.
Če mi bo kdo odgovoril, rajši ne, ga prosim,
naj pošlje odmev uredništvu Primorskega
dnevnika, kjer se je začela zgodba o trojnem
umoru na Rossettijevi ulici. Najbolj primer-
no bi bilo, moralo bi vsaj biti, da se tam tudi
nadaljuje in konča. Uredništvu Novega glasu
se iskreno zahvaljujem za demokratično go-
stoljubje, ki mi ga je tu in tam dalo ob očitni
prostorski stiski pri Primorcu. HVALA!
Z
Jadran Ispem - Codroipo 4. 12. 2016
Z 2. strani
Odziv na ...
Člani Moškega pevskega zbora Mirko Filej,
ki ga vodi “legendarni” goriški dirigent
Zdravko Klanjšček, vabijo v petek, 17.
februarja 2017, ob 20. uri v komorno
dvorano Kulturnega centra Lojze Bratuž v
Gorici. Na prijateljskem srečanju bodo
predstavili novo dvojno zgoščenko: ta je
nastala po jubilejnem praznovanju 50-
letnice zbora, ki je potekala v veliki
dvorani centra 5. junija 2016. Projekt je
zbor omogočil v sodelovanju z Zvezo
slovenske katoliške prosvete.
Nova zgoščenka / MoPZ Mirko Filej: 50 let
Aktualno16. februarja 201716
  Praznik sv. Valentina
Likovni in glasbeni utrinki ter
klepet s “samotnim pastirjem”
ŠTMAVER 
  b sv. Valentinu, “prvem pomla-
dinu”, Štmaver, lična vasica, ki
se trdno oklepa Sabotina, zaživi
v predpomladnem prebujenju. Požrtvo-
valni in delavni člani društva KD Sabotin
so tudi letos v sodelovanju z župnijo sv.
Mavra in Silvestra, Zvezo slovenske ka-
toliške prosvete in Društvom krajevna
skupnost Pevma -
Štmaver - Oslavje,
pod pokrovitel-
jstvom občine Go-
rica, priredili trid-
nevno praznovan-
je, ki je postalo že
lepa zakoreninjena
navada. Kot vselej
se je začelo v petek,
10. februarja 2013,
ko se je presenetlji-
vo število nav-
dušenih kvartopir-
cev pomerilo v
briškoli in se pri
tem potegovalo za
kulinarične nagra-
de. V soboto, 11. februarja 2017, dopol-
dne je vasico obiskal celo goriški župan
Ettore Romoli, to pa zato, ker so uradno
odprli prenovljene društvene prostore v
nekdanji osnovni šoli. Ti so bili potrebni
temeljite prenove, ker jih je 12. januarja
l. 2013 hudo poškodoval požar. Glavni-
no del sta opravili podjetji na račun
občine, veliko prostovoljnega dela pa so
vložili v obnovo tudi člani društva, kate-
rim se je zahvalil povezovalec sobotnega
programa Matjaž Pintar. Na odprtju sta
spregovorila Lovrenc Peršolja, predsed-
nik Društva krajevna skupnost Pevma -
Štmaver - Oslavje, in predsednik društva
KD Sabotin Gabrijel Figelj. Prostore je
blagoslovil g. Marijan Markežič.
Osrednji kulturni večer je bil na sporedu
v soboto zvečer. V natrpani dvoranici so
bili tudi domači duhovnik Marijan Mar-
kežič, občinska svetnica iz vrst SSk, Ma-
rilka Koršič, in Marjan Breščak, predsed-
nik društva sKultura iz Štandreža.
Matjaž Pintar je nagovoril občinstvo in
spregovoril o skupinski razstavi domačih
umetnikov, ki okruške prostega časa z ve-
seljem namenjajo likovni umetnosti, ki
sega od slikarstva v raznih tehnikah do
upodabljanja v lesu, pa tudi na področje
ročnega dela z izdelavo kvačkanih prtov,
oblekic in še marsičesa. Svoja dela so na
ogled postavili Valentina Feri (najbolj so
ji pri srcu tihožitja s cvetjem), Robert Ve-
lušček (slike s svinčnikom in grafike),
Katja Batistič (njeni slikarski motivi in
različne uporabljene tehnike odražajo
pravi slikarski talent), Valentino Pintar
(bakrorez), Maurizio Corsi (umetnine iz
lesa), Danilo Feri (umetniško obdelovan-
je lesa), Marina Rohl (ljubiteljica živih
barv), Tanja Kovic (risbe s svinčnikom),
Mirko Figelj (nabožni motivi), Milena
Vogrič, Silva Mauri, Sandra Klanjšček
(kvačkani izdelki), Daria Cernic (umet-
nine iz lesa) in Adriano Feri (domišljijska
dela iz otroških let), ki je tudi postavil
razstavo ter poskrbel za opise prikazane-
ga v italijanščini, v slovenščino pa je be-
sedila prevedla Nadja Kovic.
Kot se spodobi za praznik v začetku fe-
bruarja, je domači MoPZ Sabotin pod
vodstvom energične Nadje Kovic uvedel
večer z Vrabčevo Zdravljico, da bi tako
počastil našega velikega Prešerna ob slo-
venskem kulturnem prazniku. Za njo se
je oglasila še ljudska Pod rožnato plani-
no. Osrednji dogodek večera je bil po-
govor z naslovom Od sirarstva preko hri-
bov do ptic, ki ga je imel Matjaž Pintar z
gostom Danijelom Čotarjem. Čotar se je
rodil l. 1943 v Tabru nad Dornberkom,
a se je kot nekajmesečni dojenček prese-
lil na Kras, od koder je bila njegova ma-
ma, saj je moral njegov oče v posebne
bataljone v Južno Italijo. V zelo prijet-
nem pogovoru je kot topel pomladni piš
zavela Čotarjeva velika ljubezen do na-
rave in do slovenske besede. Naravo je
podrobneje spoznaval in vzljubil že kot
otrok in odraščajoči najstnik v dolgih po-
letnih dneh, ki jih je preživljal pri noni
na Krasu v mali vasici, zgubljeni med
gozdovi, brez vodovoda, brez elektrike.
V hiši so imeli petrolejko, a še to je nona
ugašala, ko luč ni bila nujno potrebna.
Na kraških pašnikih je pasel krave in
vsrkaval kraške lepote. Ta-
krat je imel dovolj časa, da
si je natančno ogledoval
drevesa in grmičevje, ki sa-
moniklo rastejo na kraški
zemlji (otroci so npr. točno
vedeli, kateri les je primeren
za piščalke ali za šibe). Spoz-
naval je tudi ptice in njiho-
vo petje. Ta njegova ljube-
zen ga je privedla do tega,
da je po končanem kla-
sičnem liceju v Trstu, tudi
zaradi prepotrebne štipendije, ki jo je do-
bil, šel v Piacenzo na Katoliško univerzo
Srca Jezusovega študirat agronomijo.
Želel se je usmeriti v rastlinski svet, a se
je zaradi zelo dobrih profesorjev mikro-
biologije navdušil nad nevidnim svetom
drobnoživk, mikroorganizmov. Tako se
je usmeril na inštitut mikrobiologije in
se posvetil sirarstvu. 40 let se je poklicno
ukvarjal s sirastvom in vse svoje nabrano
znanje - ne da bi nič ohranil zase (!) – je
naposled izlil v priročnik z naslovom
Domače sirarstvo za zabavo in zares, ki
ga je posvetil svoji noni s Krasa, ki je zna-
la odlično voditi kmetijo. Knjiga je izšla
l. 2006 v zbirki Goriške Mohorjeve
družbe za l. 2007. V njej ni uporabil ni-
kakršne tujke, ker je hotel sebi in drugim
dokazati, da tudi strokovno delo lahko
napiše samo v našem lepem slovenskem
jeziku. To mu je uspelo. Z imenom Da-
nijela-Danila Čotarja je povezana tudi
koča sv. Jožefa, kateri je daroval lep del
svojega življenja, saj mu je pokojni msgr.
Franc Močnik izročil njene ključe na no-
vo leto l. 1975. Upravljal jo je do novega
leta l. 2015. Točno 40 let je skrbel zanjo,
veliko delal, a v očarljivem gorskem okol-
ju tudi doživel marsikaj lepega. Kočo so
v tem obdobju trikrat popravili: l. 1977,
po potresu iz l. 1976, l. 1998, celo pri-
tličje, l. 2007 celo prvo nadstropje in stre-
ho.
Rad je sprejel upravljanje koče, predvsem
zaradi dveh vzrokov: vedno mu je bilo
všeč biti v stiku z naravo - koča je ob robu
gozda v gorski tišini - in iz ljubezni do
svojega naroda. Tudi v Žabnicah je lahko
poslušal ptičje petje. Prav lani novembra
je njegova knjiga Ptičje kvatre prejela na-
grado zlata hruška kot ena izmed štirih
najboljših knjig za otroke in mladino v
letu 2016 (obravnavali so 700 knjig, od
teh izbrali 70, nagradili pa štiri.) Tudi ve-
selja do ptic se je nalezel na Krasu, ko je
bil na paši velikokrat sam. Pa tudi zaradi
svojega poklica je moral zgodaj vstajati,
tako da je lahko prišel do oddaljenih
mlekarn. Zato je lahko poslušal ptice, a
tudi okoli koče sv. Jožefa je bilo “eno sa-
mo petje”. Ptice so se brez strahu pri-
bliževale, tako da jih je lahko pobliže
opazoval. Za zasebni radio (včasih je bil
to Ljudski radio, zdaj je Radio spazio),
kjer sodeluje tudi že 40 let, je pisal odda-
jo o ptičih (prva slovenska oddaja na tem
radiu je bila 5. decembra 1977, zato letos
poteka 40-letnica), pa tudi za Pastirčka.
Iz teh zapisov je nato nastala knjiga.
Čotar je tudi član Lipu (Lega Italiana Pro-
tezione Uccelli), ki si prizadeva za zaščito
ogroženih ptic.
Mimogrede so poslušalci izvedeli tudi,
da ima Danijel Čotar
2850 knjig raznih te-
matik in da je do zdaj
pripravil 1600 radij-
skih oddaj; vse so
ohranjene, zapisane.
(Tem trem 40. obletni-
cam hudomušno do-
daja še eno: njegova
žena Marilka ga pre-
naša že nad 40 let!) Ob
koncu je pojasnil:
“Vse, kar sem delal,
sem delal zato, ker
sem član neke manjšine, ki živi v večin-
skem narodu. Ker smo kot kapljica v
morju, si moramo prizadevati, da se v
njem ne izgubimo, zato moramo sode-
lovati v društvih, pri predavanjih, na kul-
turnih prireditvah, v zborih... Mi smo
1000: ena, kar se tiče nas v večinskem
narodu, smo pa tudi 1000: ena, kar se
tiče kulturnega dela. Naše udejstvovanje
v kulturi se nam zdi naravno, predstav-
nikom večinskega naroda pa se to zdi ne-
kaj izrednega. Zato tudi vse moje 40-let-
no delo se mi zdi nekaj vsakdanjega in
navadnega”.
Po tem prisrčnem klepetu so na oder
prišle pevke vokalne skupine Brike iz
Brd, ki je nastala v Društvu kmečkih
žena. Zapele so šopek ljudskih pesmi ali
njihovih priredb.
Sobotni večer se je izpel ob briški kapljici
in dobrotah, ki so jih pripravile pridne
domače kuharice.
Praznik sv. Valentina se je nadaljeval še
v nedeljo, 12., ko je bila v vaški cerkvici
sv. maša. Že od jutra dalje pa so neutrud-
ni organizatorji na sedežu društva ponu-
jali tople jedi in značilne štmavrske štru-
klje.
IK
O
  Mladinska dramska skupina M+ 
Prvič pred domačim
občinstvom z Drakulo
ŠTEVERJAN 
  letošnji sezoni 2016 / 2017 je pod
okriljem Dramske družine SKPD F.
B. Sedej v Števerjanu vzklila nova
mlada gledališka mladika. Njeni oblikoval-
ci so ji dali ime M+. Njena vodja je Sara So-
ban.
Gledališka skupina M+ je nastala v letošnji
jeseni zato - kot pojasnjuje Jasmin Kovic,
umetniški vodja Dramske družine SKPD F.
B. Sedej, katere vodja
je Ilaria Bergnach -,
da bi se tudi mlajšim
gledališkim nav-
dušencem nudila pri-
ložnost za gledališko
ustvarjanje pod stro-
kovnim vodstvom in
za kakovosten odrski
nastop. Na ta način
naj bi mlade odrske
zanesenjake na pri-
meren način uvedli
najprej v gledališko
nastopanje, nato pa v
preskok k od rasli gle-
dališki Dramski
družini, ki seveda po-
trebuje pod mladek,
da bo še naprej
uspešno delovala, kot
je v zadnjih letih.
Mladi so v jesenskem času že pred začet-
kom vaj za novo gledališko uprizoritev obi-
skovali tečaj lepe govorice, da bi jim pra-
vilna izgovarjava ne delala težav in da bi se
brez zadreg lahko lotili gledališkega teksta
pod vodstvom mentorice in režiserke, mla-
de igralke Patrizie Jurinčič Finžgar, ki je tu-
di sama izšla iz ljubiteljskih gledaliških vrst
in je zdaj, po končani AGRFT, poklicna
igralka, članica Slovenskega narodnega gle-
dališča Nova Gorica. Tisti mladi, ki se raje
zadržujejo v zaodrju in jim je bolj pri srcu
tehnična stran gledališkega ustvarjalnega
procesa, so se udeležili tečaja oblikovanja
svetlobe in zvoka. V vseh teh letih si je
društvo F. B. Sedej zmeraj prizadevalo, da
bi v svojo sredino pritegnilo čim več mla-
dih in bi jim zaupalo tudi odgovorne na-
loge in dolžnosti. In prav zaradi tega je na-
stala tudi ta nova mladinska skupina M+,
ki se bo občinstvu predstavila v prenovljeni
župnijski dvorani Sedejevega doma v Šte-
verjanu na Trgu svobode 6, in sicer v ne-
deljo, 19. februarja 2017. Da bodo premiero
lahko izvedli v domači dvorani, se mladi
zahvaljujejo župniku Marijanu Markežiču
in odboru društva s predsednikom Filipom
Hledetom na čelu, ki stojita zmeraj ob stra-
ni Dramski družini in zdaj tudi njenemu
podmladku M+. Za debi v domači vasi so
pripravili predstavo, za katero je tekst z na-
slovom Drakula priredila Patrizia Jurinčič.
Na kot kri rdečem “gledališkem listu-kar-
tončku”, ki spremlja predstavo, je Ju-
rinčičeva pojasnila, zakaj so izbrali prav
zgodbo tega najbolj slavnega vampirja
vseh časov. Drakula se mora za to svojo sla-
vo sicer zahvaliti zgodovini, ki mu jo je do-
delila. V liku Drakule naj bi se zrcalil krvo-
ločni transilvanski vladar Vlado III., ki je
bil neizprosen s svojimi sovražniki. To je
vzburilo domišljijo irskega pisatelja Brama
Sytokerja, ki je l. 1897 spisal roman o njem
in to resnično osebo odel v tančico skriv-
nosti in legende. Ta srhljiva zgodba ima se-
veda že nešteto različic v literaturi, gleda-
lišču in filmu, v vseh
pa prevladuje ista te-
ma: sla po večnem
življenju. V inačici, ki
jo bodo predstavili
mladi števerjanski
igralci, Drakula hre-
peni po neskončno
dolgem življenju za-
radi ljubezni. Lju-
dem pije kri, da bi si
podaljšal življenje za-
to, da bi našel svojo
zaročenko Elizabeth,
ki jo je pred 400 leti
(!) ugrabil in umoril
njegov sovražnik.
Zgodba osvetljuje te-
matike, s katerimi se
človek sooča v vseh
časih: z ljubeznijo,
prijateljstvom, so-
vraštvom, strahom, pogumom, življenjem
in smrtjo. Te teme pa se začnejo v človeku
prebujati, ko je sam na križišču med
otroštvom in odraslostjo, v odraščanju. Za-
to je Jurinčičeva zapisala: “Kot je Drakulova
zgodba na razpotju med realnostjo in do-
mišljijo, so tudi pripovedovalci te zgodbe,
člani novonastale Mladinske gledališke
skupine M+, na razpotju med otroštvom in
odraslostjo.
Na odru bodo zgodbo oživili Miha Kovic
(Drakula), Mira Boškin (Drakulova neve-
sta), Jana Juren (Drakulova nevesta in Sel-
ma), Sara Soban (Drakulova nevesta in Lu-
cy), Alessandro Pasi (Johnatan), Nika De-
vetak (Mina), Samuele Vittorio Ferletti
(Doktor Seward), Alek Devetak (Asistent
doktorja), Chiara Bergnach (Mary Rein-
field), Tadej Lukman (Profesor Van Hel-
sing). Za scenografijo sta poskrbela Mario
Leopoli in Patrizia Jurinčič Finžgar, sveto-
valka za gib je Monika Zajšek, ki jo že do-
bro poznamo v tej vlogi, Jan Leopoli je sve-
tovalec za govor, korepetitor pa Peter So-
ban, oblikovalca luči Guglielmo Frati in
Marko Lutman. Tonski mojster je Daniel
Peteani, tehnični vodja pa Janez Terpin.
Glasbeno je predstavo opremil Patrick
Quaggiato.
Če želite izvedeti, kako se bo zgodba razvi-
jala, pridite v Števerjan, v Sedejev dom, v
nedeljo, 19. februarja 2017, ob 19. uri na
premiero Drakule ali pa v ponedeljek, 20.
februarja 2017, ob 20. uri na ponovitev, če
se seveda ne bojite teh tem. Prej se iznebite
prežečega strahu!
IK
V
Iskrive oči približno 180 mladih atletov so v nedeljo, 12. fe -
bru arja, zažarele na že tradicionalnem pokrajinskem turnirju
mikro in mini odbojke, ki ga prireja ŠZ SOČA v sklopu projekta
rasti preko mreže-crescere sotto la rete. Pobudo podpirata
Fundacija CARIGO in ZSŠDI. Ta se vključuje v prizadevanja
državne odbojkarske zveze FIPAV, da bi najmlajše približala
svetu odbojke.
Dva zaporedna tur -
nir ja najprej mikro
od bojke (uvajanje
pred šolskih otrok in
prvošolčkov v svet
od bojke) in pa mi ni -
odbojke (uvajanje
osnovnošolskih
otrok) sta tako sredi
sončnega zimskega
nedeljskega po pol -
dneva potekala v so vodenjski telovadnici, ki je gostila vsa
pokrajinska društva, aktivna na tem področju.
Prvi so se med 14.30 in 16.00 pomerili najmlajši (18 ekip),
ki so v nabito polni telovadnici skupno odigrali 27 tekem in
številni publiki pokazali, kaj znajo. Malčki, ki so prihajali z
vseh koncev goriške pokrajine, so se izkazali ne le s svojo
igrivostjo in spro ščenostjo, ampak tudi z dobro mero tehnike
in taktike, kar je bilo za gledalce prava poslastica.
Sledil je turnir miniodbojke, v katerem se je pomerilo 24 ekip.
Razdeljeni v štiri skupine, so do 18. ure odigrali 48 tekem in
dokazali, da tako
mo ški kot ženski od -
bojki se tu piše še
vedno svetla pri hod -
nost. Splošni tehni -
čni nivo je bil dober,
tekme so bile mar -
sikdaj zelo izena če -
ne, športni duh pa je
udele žence povezo -
val.
Ob sklepu naj po ve -
mo še, da se je tur nir ja mikro odbojke udeležilo 5 slovenskih
ekip (3 Soča, 2 Val), turnirja mini odbojke pa kar 7 (2 Sokol,
3 Soča, 2 Val), kar ponovno dokazuje vlogo slovenskih društev
v deželni odbojki.
ŠZ SOČA / Uspel pokrajinski turnir mikro in mini odbojke
Skupina domačih umetnikov (foto DP)
Matjaž Pintar in Danijel Čotar (foto DP)