Letnik 1912
Državni zakonik
Ti
za
ji
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XL V. — Izdan in razposlan 11. dne junija 1912.
Vsebina: (Št. 109—113.) 109. Razglas o izpričevalih ženske obrtne šole za šivanje p'erila in za krojaštvo s Šeškim učnim jezikom v Hodoninu. — 110. Razglas, da se izpreminja oznamenilo cenilnih okrajev za priredbo osebne dohodnine „Mesto Baden z Weikersdorfom“ in „politični okraj Baden izvzemši občini Baden in Weikersdorf“. — 111. Razglas o porabnosti delnih zadolžnic (deželnih železniških zadolžnic) sleškega deželnega železniškega posojila I. izdaja v znesku 5,061.000 K za plodonosno nalaganje ustanovnih, pupilarnih in sličnih glavnic. — 112. Ukaz o izvrševanju določil § 19 zakona z dne 26. aprila 1912. 1. o stavbni pravici. — 113. Ukaz, s katerim se uravnava pristojnost za pisanje zemljiških knjig in za izvršilo, ker so se z deželnim zakonom z dne 2. februarja 1907. 1. (dež. zak. in uk. za Nižjeavstrijsko št. 4) izpremenile meje dunajskih občinskih okrajev.
100.
Razglas trgovinskega ministra v po-razumu z ministrom za javna dela z dne 14. maja 1912.1.
o izpričevalih ženske obrtne šole za šivanje perila in krojaštvo s češkim učnim jezikom v Hodoninu.
Ženska obrtna šola za šivanje perila in za krojaštvo s češkim učnim jezikom v Hodoninu se na podstavi § 14rf, odstavek 3, zakona z dne 5. februarja 1907. 1. (drž. zak. št. 26), oziroma ukaza trgovinskega ministra v porazumu z ministrom za bogočastje in nauk z dne 26. julija 1907. 1. (drž. zak. št. 180) vzprejema v seznamek tistih obrtnih učilišč, kojih izpričevala nadomeščajo dokaz redno dovršenega učnega razmerja, ako ženske zglasé na ženske in otroške obleke omejeno krojaško obrt.
ItoolUer s. r.	Trnku. s. r.
110.
Razglas finančnega ministrstva z dne 31. maja 1912.1.,
da se izpreminja oznamenilo cenilnih okrajev za priredbo osebne dohodnine ,.Mesto Baden z Weikersdorfom" in „politični okraj Baden izvzemši občini Baden in Weikersdorf“.
Z ozirom na to, da sta se po razglasu c. kr. namestnika v nadvojvodiui avstrijski pod Anižo z dne 28. februarja 1912. 1. (dež. zak. za Nižjeavstrijsko št. 48) združili občini Baden in Weikersdorf pri Badnu v eno krajno občino z imenom Baden, se izpreminja oznamenilo cenilnega okraja za priredbo osebne dohodnine „Mesto Baden z Weikersdorfom“ v „Mesto Baden“ in oznamenilo cenilnega okraja „politični okraj Baden izvzemši občini Baden in Weikersdorf“ v „politični okraj Baden izvzemši mesto Baden“.
Po tem je primerno popraviti z razpisom finančnega ministrstva z dne 4. oktobra 1897. 1. (drž. zak. št. 233) razglašeni seznamek cenilnih okrajev za osebno dohodnino (stran 1342 dne 9. oktobra 1897. 1. izdanega XCI1. kosa državnega zakonika).
Zaloški s. r.
76
(SlutiItlsCli. )
111.
Razglas finančnega ministrstva v poraznimi s pravosodnim ministrstvom z dne 1. junija 1912.1.,
o porabnosti delnih zadolžnic (deželnih železniških zadolžnic) sleškega deželnega železniškega posojila I. izdaja v znesku 5.061.GOO K za plodonosno nalaganje ustanovnih, pupilarnih in sličnih glavnic.
Dežela sleška je na podstavi sklepa deželnega zbora z dne 8. novembra 1910. L, odobrenega z Najvišjim sklepom z dne 12. maja 1911. L, za zgradbo in začetek obratovanja deželnih železnic najela 4 ^odstotno deželno, železniško posojilo I. izdaja v znesku 5,0(31.000 K v delnih zadolžnicah (deželnih železniških zadolžnicah) po 10.000, 1000 in ŽOG K, gledé katerih so izpolnjeni v členih XVII, oziroma XV zakona z dne 8. avgusta 1910. 1. (drž. zak. št. 149) o železnicah nižjega reda oznamenjeni pogoji. Zadolžnice tega 41/3odstotnega sleškega deželnega železniškega posojila I. izdaja v skupnem nominalnem znesku 5,061.000 K so torej na podstavi člena XVII omenjenega zakona porabne za plodonosno nalaganje glavnic ustanov, pod javnim nadzorstvom stoječih zavodov, poštnega hranilnic-nega urada, potem pupilarnih, fidejkomisnih in depozitnih novcev ter za službene in kupčijske varščine.
Hoch enim rger s. r.	Zaloški s. r.
113.
Ukaz finančnega ministrstva v po-razumu z ministrstvom za javna tlela z dne 3. junija 1912. 1.
o izvrševanju določil § 19 zakona z dne 26. aprila 1912. I. (drž. zak. št. 86) o stavbni pravici.
Člen 1.
V § 1 zakona z dne 28. decembra 1911. 1. (drž. zak. št. 243) in v členu 1 k njemu izdanega izvršitveuega ukaza z dne 10. februarja 1912. 1. (drž. zak. št. 31) oznamenjenim občekoristnim stavbnim združbam gredo na podstavi § 19 zakona z dne 26. aprila 1912. 1. (drž. zak. št. 86) o stavbni pravici gledé pristojbin za pridobitev in daljnjo oddajo stavbne pravice po teh stavbnih združbah, potem gledé pristojbinskega namestka od vrednosti stavbne
pravice, ki jo imajo take stavbne združbe, v členili 2 do 5 navedene ugodnosti.
Člen 2.
Ako pridobi občekoristna stavbna združba v členu 1 navedene vrste za plačilo stavbno pravico na nezazidanem zemljišču z namenom, da zgradi na tem zemljišču majhna stanovanja v zmislu §§ 6 in 7 zakona z dne 22. decembra 1910. 1. (drž. zak. št. 242) in ako dâ zaklad, s katerim se skrbi za zgradbo stanovanj, za to po § 4 istega zakona po-srednjo ali neposrednjo kreditno pomoč, je pridobitev stavbne pravice po stavbni združbi zavezana pristojbini v polovični izmeri v § 1 zakona z dne 18. junija 1901. 1. (drž. zak. št. 74) določenih pristojbinskih postavkov.
Ako je bila v času pridobitve stavbne pravice kreditna pomoč po zakladu, s katerim se skrbi za zgradbo stanovanj, sicer že zagotovljena, pa še ne dana, je ugodnost dovoliti s pogojem, da se finančnemu oblastvu v dveh letih po pridobitvi stavbne pravice dokaže izvršitev v § 5 zakona z dne 22. decembra 1910. 1. (drž. zak. št. 242) zaukazanega zemljiškoknjižnega zagotovila. Rok se lahko podaljša iz posebno ozira vrednih razlogov. Ako se ne dokaže pravočasno, je dopolniti pristojbino na polni znesek, ki ga je plačati po občih pristojbinskih predpisih.
Ugodnost se izgubi v primerih spredaj stoječih dveh odstavkov:
a)	Ako se v drugem odstavku omenjeno zagotovilo izbriše pred potekom desetih let po pridobitvi stavbne pravice, ker je zaklad, s katerim se skrbi za zgradbo stanovanj, odpovedal dovoljeno ali zajamčeno posojilo, nadalje
b)	ako se ne zgradi v treh letih po pridobitvi stavbne pravice po stavbni združbi na zemljišču, obremenjenem s to pravico, hiša z majhnimi stanovanji za rabo (§ 7 zakona z dne 22. decembra 1910. 1. [drž. zak. št. 242]; člen 8 in 9 z razglasom z dne 9. februarja 1912. 1. [drž. zak. št. 28] objavljenega — v naslednjem z „u. st. z.“ oznamenjenega — ustava zaklada, s katerim se skrbi za zgradbo stanovanj).
Okolnosti, ki osnujejo izgubo, mora stavbna združba v štirinajstih dneh po njihovem nastopu naznaniti finančnemu oblastvu, drugače je pobrali po občih ' pristojbinskih predpisih pripadajoči večji znesek pristojbine v dvojni izmeri.
Člen 3.
V	tistih primerih v členu 2, odstavek 1, ozna-menjene vrste, v katerih zaklad, s katerim se skrbi za zgradbo stanovanj, v času pridobitve stavbne pravice po stavbni združbi še ni bil dal ali zagotovil kreditne pomoči ali se sploh ne zahteva kreditna pomoč zaklada, je zmislu primerno uporabljati določila prvega in zadnjega odstavka člena 2 z nastopnimi pogoji:
1.	Na pridobljeni stavbni pravici se mora na korist državi kakor realno breme vpisati v zemljiško knjigo dolžnost stavbnega upravičenca,
a) da zgradi v treh letih po pridobitvi stavbne pravice sè strani stavbne združbe hišo z majhnimi stanovanji za rabo (člen 2, predzadnji odstavek, lit. b, tega ukaza)
in nadalje,
U) da ne proda stavbne pravice v desetih letih po pridobitvi stavbne pravice sè strani stavbne združbe — ne glede na primer, oznamenjen v členu 4 tega ukaza, da se za plačilo prenese stavbna pravica na zemljišču, zazidanem z lastno hišo, na uda stavbne združbe.
2.	Stavbni upravičenec (občekoristna stavbna združba, oziroma v primerih člena 4 ud, na katerega se je prenesla stavbna pravica) mora v dobi desetih let po pridobitvi stavbne pravice sè strani obče-koristne stavbne združbe gledé vzdrževanja stanja poslopij in stanovanj, potem gledé rabe stanovanj, nadalje gledé najemnin, ki se pobirajo, gledé odpovedi stanovanj, ki so v hiši z majhnimi stanovanji, gledé zavarovanja proti ognju, nadalje v primerih člena 4 gledé prodaje stavbne pravice izpolnjevali predpise členov 8, 9, 10, št. 3 in 4, člena 24, 1, šl. 1, in členov 25, 26, 27 in 29 u. st. z.
V	zmislu sprednjega odstavka dovoljena ugodnost se izgubi:
1.	Ako se izbriše tam navedeno realno breme pred potekom desetih let po pridobitvi stavbne pravice sè strani stavbne združbe, nadalje
2.	ako se ne izpolnjujejo z realnim bremenom prevzete dolžnosti, končno
3.	ako ni več dan eden izmed pogojev, ozna-menjenih v št. 2 prvega odstavka.
Člen 4.
Ako se na podstavi stavbno pravice, koje pridobitev je bila zavezana znižani pristojbini v zmislu
členov 2 ali 3 tega ukaza, zgradi hiša z majhnimi stanovanji (člen 2, predzadnji odstavek, lit. b, tega ukaza) in ako prenese potem občekoristna stavbna združba stavbno pravico na dotični talni površini, torej tudi hišo z majhnimi stanovanji, ki je pritiklina stavbne pravice, za plačilo na enega svojih udov, zmislu primerno oziraje se na zaukaze, izdane v členu 29 u. st. z. za pridobitev lastnih hiš, se zniža pristojbina za ta prenos, če vrednost prenesene stavbne pravice ne presega 10.000 K, na polovico, če je ta vrednost večja nego 10.000 K, pa ne presega 15.000 K, na tri četrtine v § 1 zakona z dne 18. junija 1901. 1. (drž. zak. št. 74) določene pristojbine.
Ta ugodnost se izgubi:
1.	Ako se izgubi pristojbinska ugodnost člena 2 ali člena 3 za pridobitev stavbne pravice na zemljišču po občekoristni stavbni združbi (člen 2, odstavek 3, in člen 3, zadnji odstavek) in
2.	ako se ne izpolnjuje eden izmed pogojev, določenih v členu 29 u. st. z. za pridobitev lastnih hiš.
Okolnosti, ki osnujejo izgubo, mora občekoristna stavbna združba v štirinajstih dneh po njihovem nastopu naznaniti finančnemu oblastvu; v primerih št. 2 je ta dolžnost naložena tudi pridobitniku stavbne pravice na zemljišču, na katerem je lastna hiša.
Člen 5.
Ako je na zemljišču, obremenjenem s stavbno pravico v prid občekoristni stavbni združbi, hiša z majhnimi stanovanji (člen 2, predzadnji odstavek, lit. b, tega ukaza) in ako se na tej stavbni pravici kakor realno breme v prid državi ali zakladu, s katerim se skrbi za zgradbo stanovanj, vpiše v zemljiško knjigo dolžnost stavbnega upravičenca, da ne proda stavbne pravice brez dovoljenja ministrstva za javna dela, je za čas do zemljiškoknjižnega izbrisa tega realnega bremena vrednost stavbne pravice, ki jo ima občekoristna stavbna združba, da se odmeri pristojbinski namestek, proračunih samo s polovico vrednosti, določene po občih predpisih o ocenitvi stavbne pravice.
Člen C.
Izvršujč določila Členov 1 do 5 tega ukaza je zmislu primerno uporabljati predpise ministrstvenega ukaza z dne 10. februarja 1912.1. (drž. zak. št. til).
Člen 7.
Ta ukaz dobi moč hkratu z zakonom z dne 2G. aprila 1912. L (drž. zak. št. 8G) o stavbni pravici, 15. dne junija 1912. 1.
Zaleski s. r.	Trnka s. r.
113.
Ukaz pravosodnega ministra z dne 4. junija 1912. L,
s katerim se uravnava pristojnost za pisanje zemljiških knjig in za izvršilo, ker so se z deželnim zakonom z dne 2. februarja 1907. I. (dež. zak. in
uk. za Nižjeavstrijsko št. 4) izpremenile meje dunajskih občinskih okrajev.
Ker so se z nižjeavstrijskim deželnim zakonom z dne 2. februarja 1907. 1. (dež. zak. in uk. št. 4) na novo določile meje dunajskih občinskih okrajev, se z ozirom na ukaz z dne 8. aprila 1907. 1. (drž. zak. št. 105) odreja, da naj s to določitvijo mej pogojene izpremembe v pristojnosti deželnega sodišča dunajskega in okrajnih sodišč Favoriten, Meidling, Hietzing, Rudolfsheim, Fünfhaus, Ottakring, Hernals, Währing in Döbling na Dunaju za pisanje zemljiških knjig dobé moč 1. dne julija 1912. 1. Isto velja za pristojnost v izvršilnih rečeh, kolikor je odvisna od tega, na katerem sodišču se piše knjižni vložek.
Hoehenburger s. r.