A mrnM - - -r * tr J ^ §|§11111IS fig 1 alBs - AT -;«/w" „ » - lOSft^*« 5 XNJiŽNICA| !,:**,c 3 ^.NTEOflAL ES INTEGRAL zagorje d.o.o. Tel.:64 443, 64 032, 64 420 'Ammrnmm ..m......... POTOVANJA IZLETI LENTI 29.7.1995 1.650,00 SIT PLIBERK 4.8.1995 1.150,00 SIT TRST 5.5.1995 1.700,00 SIT LENTI 12.5.1995 1,650,00 SIT LENTI 26.5.1995 1.650,00 SIT LENTI 2.9.1995 1.650,00 SIT Pokličite ali oglasite se, radi vam bomo svetovali, in se potrudili, da boste z nami zadovoljni. AVTO TAXI STORITVE Pokličite TAXI po telefonu 0609 61 63 48 ali 0609 63 31 07 Zapišite si in ne pozabite: 0609 61 63 48 ali 0609 63 31 07 Kaj več vam o TAXI službi, ki je na razpolago 24 ur na dan lahko povemo če nas pokličete: INTEGRAL Zagorje 0601 64 420 Pooblaščeni prodajalec Avtohiša GRIČAR Potoška vas NH, Zagorje ob Savi, tel.: 65-200,62-063. NA ZALOGI MODELI: FIAT PANDA 4X4, UNO, TIPO, TEMPRA M. T1™1- j— j- jBBr :: t * mBmmT FIAT PUNTO ŽE OD 16.990 DEM DOBAVA TAKOJ! AUDIO & VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, ZAGORJE Tel.: 0601/61 575 AVT0AKUSTIKA ZNANIH PROIZVAJALCEV KENWOOD AD PIONEER l^oadsfar AUTQ HI FI • BLAUPUNKT NUDIMO TUDI MONTAŽO! UGODNE CENE, TUDI NA KREDIT! Delovni čas: 9.00 - 12.00 15.00 - 19.00 sobota: 9.00 - 1 3.00 NMARUTI //o" MARUTI 800 DX - MESTNA ZVEZDA DODATNA OPREMA: KLIMA NAPRAVA, CENTRALNO ZAKLEPANJE, ELEKTRIČNI ___________ POMIK STEKEL, ALARM Pooblaščeni prodajalec GRIČAR d.o.o., Potoška vas NH, Zagorje ob Savi, tel.: 65-200,62-063. | KREDITI R +11% STARO ZA NOVO POSREDNIŠKA PRODAJA POOBLAŠČENI SERVIS AVTOSERVIS RAZPOTNIK Cesta 20 julija 26, tel.:0601/61 -246 UGODNA PONUDBA BOSCH PROGRAM, AKUM01AT0RII, BRISALCI, FILTRI, SVEČKE AVT0ALARMI BOSCH. BIFE "JACK BAR' PIRC BOJAM s. p. Trg borcev NOB 5 61431 Dol pri Hrastniku tel.: 0601/22-315 ODPRTO vsak dan NEDELJA od 15h do 22h. Lep pozdrav vsem! Leto se je že dobro nagnilo čez polovico in čas je tak, da ob srečevanju ljudje sprašujejo drug drugega, kam na dopust. Različno ga bomo izkoristili, vsak po svoje pač. Enim je ljubo dolgo potovanje, spet drugim sončna pripeka na morju, pa nekaterim mir v naravi, marsikomu pa bo lepo tudi doma. Lepo pa je seveda le takrat, če si lepo znamo narediti. Mi bomo še nekaj časa z Vami. Oddahnili si bomo od 10. avgusta dalje in že sedaj Vam sporočamo, da Zasavc 17. in 24. avgusta ne bo izšel. Pred tem in potem pa vsak četrtek kot je že v navadi. Še to Vam moram povedati, da smo zelo veseli Vaših klicev in spodbud, kako in kakšne vsebine naj se lotimo. Kar še nas pokličite in obiščite in nič ne razmišljajte, kadar se Vam zazdi, da bi nam radi kaj povedali. Ustvarjalci Zasavca želimo vsem prijetne počitniške dni, pa zdravi ostanite. N OVI Mladi motoristi in starši, pozor! Počitnice so čas /a različne radosti in mnogi starši so svojim otrokom pomagali še do ene - bučne in nevarne -divjanja z motorjem. Vsako darilo je lepo, majhno in veliko, le z ljubeznijo in odnosom mora biti dano in sprejeto. Kupiti otroku motorno kolo ali kolo z motorjem (saj je vseeno), pa ga ne poučiti o (ne)varnosti v prometu, o odnosu do drugih in o odnosu do sebe, je huda malomarnost, brezvestno dejanje, ob nekaterih najhujših posledicah že kar kriminalno. Na policijskih postajah so se zaradi objestnega obnašanja mladih divjakov, ki so s svojim hitrim ropotanjem obkolili vse kotičke mest, poleg cest tudi parke in dvorišča, odločili ukrepati, in marsikdo je v teh dneh že začasno izgubil svojega konjička, marsikdo ga pa še bo. Ob tem naj povem le še primer, na trboveljski policijski postaji so nam povedali, da so starši svojemu otroku, ki mu je policist zaradi hudih prekrškov vzel motor, že v naslednjih dneh kupili novega. Ta bo divjal še / večjim veseljem, saj ima polno podporo pri svojem početju. Gotovo ne bo doma odveč-temeljit in prijateljski pogovor. Disciplinirane motoriste je na cesti prav prijetno videti. Mnogi kolesarji so jim lahko kar za dober zgled. Ivana Laharnar BRDNIK HELENA, dijakinja, 16let NASLOVNICA; Slavko Garantini Foto: Romana Benko 4 Iskrene čestitke, mladi učenjaki! 5 Anketa S Vodovodni viri Trbovelj H Na Vrheh stoji pa dom 1® Seja občinskega sveta Zagorje 11 Halo, taksi! 14 Pogovor: Vladimir Kojnik 16 Odkrivanje mladih talentov H® Slikarska kolonija Izlake Zagorje Sl Indija press S Stara, nenavadna zgodba SS Lej jo, srno! 84 Z inter-railom po Evropi m Likof n igleseae iesiiti©, mlmSl m§©m$seM§ Slovenci smo ponosni na svoje velike može. Med njimi je tudi .1 urij Vega. Naši mladi matematiki ga prav dobro poznajo. Srebrna Vegova priznanja je osvojilo sedemnajst učencev - dva iz OS Tončke Čeč, devet iz OŠ Trbovlje in šest iz OŠ Ivana Cankarja. Tako kot seje mladi kemik slovenskega rodu znašel v svetu kemije, se je na regijskem tekmovanju znašel tudi učenec OŠ Trbovlje, kije osvojil srebrno Preglovo priznanje. Naj prekršim prej omenjenje besede o naštevanju imen in vendarle poimenujem zlate učence. Če je uspeh res otrok poguma in če moraš za uspeh imeti še dve stvari, srečo in pamet, to prav gotovo velja za učenko 8. razreda OŠ Trbovlje Majo Malovrh, ki je na državnem prvenstvu v znanju angleškega jezika posegla po zlatem priznanju. Težave rastejo, čimbolj se bližamo cilju. Vse težave so premagali in dosegli cilj, ki so si ga zastavili dobitiniki zlatih Vegovih priznanj. To so Naja Marot, Primož Lukšič in Andrej Krevl. Samo en mlad matematik pa je bil boljši kot našaNina Jamšek, ki je zlato priznanje kronala z drugim mestom v državi. Kemika Pregla so majhne količine v kemiji Poletju radi rečemo čas kislih kumaric. Kaj je lepšega kot sedeti v senci ob hladni pijači in sanjartiti o dopustu, ki si ga še ali pa sploh ne moremo privoščiti. In lepo je tudi, če nam misli uidejo nazaj v bližnjo preteklost, še posebej, če je bila tako uspešna, kot se je izkazalo na podelitivi raznih priznanj trboveljskim osnovnošolcem, kjer sta bila prisotna tildi župan in tajnik občine Trbovlje. Učenci so dokazali, da šolsko delo niso samo ure pouka, ampak so tudi ure dodatnega pouka, dnevov dejavnosti in različnih krožkov. Priprave na razna tekmovanja pod budnim očesom mentorjev. Najprej so po priznanja stopili dobitniki srebrnih Cankarjevih priznanj. Ti se prev gotovo strinjajo z mislijo, ki jo je zapisal Ivan Cankar: bogatejši so pač tuji jeziki. Pravijo, da so milozvočnejši in bolj pripravni za vsakdanjo rabo. Slovenska beseda pa je beseda praznika, petja in vriskanja. Preveč je imen in nevarnost, da bi katerega izpustili, prevelika, zato naj povem, da so to priznanje osvojili trije učenci iz OŠ Ivana Cankarja in trije iz OŠ Trbovlje. Kdor ne pozna tujih jezikov, ne ve ničesar o svojem jeziku in kdor se nauči novega jezika, si pridobi novo dušo. Angleški jezik so se učili in naučili osmošolci, ki so osvojili srebrna priznanjain sicerdvaizOŠ Ivana Cankarja, eden z OŠ Tončke Čeč in trije iz OŠ Trbovlje. Že Seneka je zapisal, da se ne učimo za šolo, ampak za življenje. To prav gotovo vedo mladi tehniki, še posebej tista dva z OŠ Tončke Čeč, ki sta osvojila srebrno priznanje, in dva iz OŠ Trbovlje, ki sta se uvrstila na državno tekmovanje v Murski Soboti. privedle na pot slave. Tudi naš trboveljski kemik stopa po poti uspeha. Matej Frobe seje z znanjem povzpel na vrh, na prvo mesto, in postal državni prvak. Mladi zgodovinatji so se maja odpravili na Dolenjsko, in sicer v Stično. Tam je potekalo 26. državno prvenstvo mladih raziskovalcev zgodovine. Zgodovinski krožek je pripravil raziskovalno nalogo iz družinskega arhiva. Zanjo so prejeli zlato, pa ne samo zlato, ampak tudi posebno priznanje. Naloga je res vredna ogleda. Šolaje šola. Čistro prava pa ni Vesela šola. Je pa ta vesela šola le šola, ki zahteva ogromno samoizobraževanja in znanja. Čestitamo državni prvakinji med šestošolci Živani Milovančev in med sedmošolci Naji Marot z OŠ Trbovlje. Znova smo dokazali, daje šola luč, kažipot, ki pomaga iskati neznana prostranstva. Vsi, ki ste prostranstvaiskali in se vam zdi, da ste jih našli, jih iščite še naprej, da se naslednje leto zopet srečamo. Ne zaradi priznanj, ampak zaradi znanja, kajti še vedno velja, da seje bolje naučiti nepotrebno kot pa ničesar. Naj se ob koncu zahvalim še sponzorjem, ki so prispevali priložnostna darila. To so: Rudis, Pin d.o.o., TET, Rudnik, Steklarna, Mehanika, Dinos, Zlatarstvo Trbovlje in Pekama Žito. Marinka Benetek "Zasavci" po nedeljskem raftingu, vsi živi in zadovoljni. Zahvala gre Brodarskemu društvu Hrastnik. 'mmm H Kar nekaj mesecev že deluje v začetku zelo opevana preureditev države, imenovana tudi lokalna samouprava. Z njo naj bi se občine s svojo upravo bolj približale občanom, veliko večja pooblastila pa so dobili tudi župani. Zato smo mimoidoče povprašali, ali se ob obisku občine pozna, da so uslužbenci bolj prijazni, ter kaj jih v njihovi občini najbolj moti in kaj bi najprej spremenili, če bi zasedli županski stolček. Tekst: Jože Ranzinger jr. Foto:Romana Benko Občan Hrastnika, ki se ni želel predstaviti Na občini ni ne boljše, ne slabše. K sreči nimam veliko opravkov tam in manj ko jih imam, boljše je. Če bi bil župan, bi najprej zmanjšal občinsko birokracijo na polovico. Kakih velikih sprememb se ne bi lotil, dokler ne bi sklical vseh odgovornih na občini in se pozanimal o stvareh. Jelka Anžekovlč, 38 let, Hrastnik Jaz tačas še nisem imela nobenih opravkov na občini. Mislim pa, daje za nekatere bolje, za druge pa ne. Na splošno se mi zdi, da malo bolje vendar je. Kar pa se županjovanja tiče, trenutno ne vidim nobenega takšnega problema v Hrastniku, sploh pa se ne morem predstavljati v vlogi županje. Sonja Nadrah, 47 let, Trbovlje V tem času sicer še nisem imela nobenega opravka na občini, vendar menim, da ni nobene razlike. Če pa bi bila županja, bi skušala poskrbeti za malo več kulturnega življenja v Trbovljah. Več gledaliških predstav, več koncertov... Ravno zaradi tega Trbovlje niso takšno mesto, kot bi morale biti. Jože Žuravelj, 70 let, Trbovlje Kakor slišim od drugih, pravijo, daje na občini zdaj malo boljše. Da pa bi se kaj veliko spremenilo, ne verjamem. Kot župan bi moral najprej poskrbeti za večjo čistočo in red. Nekaj bi lahko naredila Komunala, še več pa ljudje sami, da ne bi odmetavali smeti in uničevali vsega okrog sebe. Majda Ulaga-Pust, 60 let, Zagorje V občinskih organih bo še več uradnikov, ker je več občin. Čakanje ni potrebno nikjer, kjer uslužbenci v redu delajo'. Mislim, daje na občini preveč zaposlenih. Če bi postala županja, bi najprej uredila promet in prometno vamostvobčini. Današnja ureditev ni v redu ne za pešce ne za voznike, ker pa sem iz Trbovelj, vem, daje v Trbovljah še slabše. Oto Lukar, 42 let, Zagorje Po mojem je tako, kot je bilo, res pa sam v tem času še nisem imel nobenih opravkov na občini. Jaz sem bil prej kar zadovoljen. Župan pa ne bom. Sicer pa Zagorje potrebuje temeljito obnovo infrastrukture - predvsem boljše ceste, razcvet turizma in ponovno oživitev gospodarstva. S kreditom do rešitve Oktobra 1992 seje pričela investicija "Rekonstrukcija toplarne Polaj v Trbovljah", katere prva faza gre h koncu. Lani julija je bilo izdano dovoljenje za poskusno obratovanje za eno leto in ta rok poteče v tem mesecu, ko mora toplarna pridobiti uporabno dovoljenje. Za pridobitev tega paje potrebno prvo fazo zaključiti v skladu z zahtevami tehničnega pregleda. Če toplarna uporabnega dovoljenjane bi dobila, bi bila vprašljiva prihodnja kurilna sezona. Za finančno pokritje je Komunala Trbovlje kot investitor zaprosila LB za kredit v višini 13 milijonov tolarjev, svet občine Trbovlje je predloženo finančno rešitev podprl s svojim soglasjem. Izvedbo investicije je narekoval v prejšnji občinski skupščini sprejet Sanacijski program na področju varstva zraka v občini Trbovlje. Investicija je bila sestavni del kratkoročnih ciljev ekološke sanacije Trbovelj. Toplamaje namreč locirana v središču mesta, kjer je onesnaženost zraka največja. Kratkoročni cilji ekološke sanacije so zajemali poleg rekonstrukcije toplarne še nadaljnje priključevanje individualnih kurišč na toplarno. Prvi ukrep za zmanjšanje emisije S02 iz toplarne je bil prehod na kurjenje s premogi, ki imajo manj kot en odstotek žvepla. Drugi ukrep pa je investicija v rekonstrukcijo toplarne, ki bo izvedena v dveh fazah in katere prva faza gre h koncu - dva blok kotla na zemeljski plin, ki bo osnovni energent, in tekoči naftni plin, ki bo rezervni energent, pa tudi gradbena adaptacija starega dela toplarne in nova napeljava elektro instalacij. S to investicijo naj bi se v Trbovljah emisija žvepla zmanjšala za 30 odstotkov. Zaradi boljšega izkoristka bo zmanjšana poraba energije za okoli 25 odstotkov, s tem pa naj bi se za okoli 5 odstotkov znižali tudi stroški poslovanja. (IL) č- --- n Vodovodni viri Trboveljčanov Prebivalci Trbovelj se z vodo oskrbujejo iz treh oziroma štirih virov. Prvi vir je gravitacijska voda, imenovana tudi Planinščica. Prednost te vode je neoporečnost in do uporabnika priteče brez prečrpavanja. Ta voda pomeni v letnempovprečku 33 odstotkov potrebne količine. Žal pašo virirelativno daleč od porabnikov, patudi nihanja so velika. Najnižja izdatnost teh virov je 12,7 1/sek, najvišja pa 120 1/sek, kar terja stalno poseganje v sistem distribucije, da ne prihaja do preliva vode ali do srka zraka v cevovode. Drugi vir je Mitovšek. To vodo prečrpavajo do uporabnikov preko črpališč Zvezni rov, Gvido, Vreskovo in Topoletovo. Je relativno blizu uporabnikov, ob dežju hitro pridobi na izdatnosti, žal pa prav ta močno niha, še posebej ob suši nima vode. Ob dežju se ta voda kali in je na viru vedno oporečna. Izdatnost Mitovška pa je od 5 do 50 1/sek. Vir Šklendrovec je že nekaj let izključen iz vodovodnega sistema. Ponujal je 20 sekundnih litrov vode, v načrtu pa je bila gradnja za še dodatnih 30 sekundnih litrov. Pred leti je ta gradnja povzročala mnoge zaplete, ki kasneje niso bili rešeni. Poleg tegaj e v tem predelu izjemno slaba napeljava, cevi so še jeklene in pri gradnji pred mnogimi leti niso bile zaščitene, zato j ih j e rja moč no razjedla. Tako so se pred približno desetimi leti v izvršnem svetu odločili, naj se uporaba teh virov postopno opusti. V mandatnem obdobju 1986-1990 pa se je izvršni svet odločil za savske vrtine. Še vedno strokovnjaki menijo, da vodnih virov Šklendrovca ne gre povsem zanemariti. Obnova tega vodovoda bi bila res draga, vendar je ena od študij pokazala umestnost sanacije, saj je ta voda tekla v Trbovlje brez črpanja, kar je veliko ceneje od sedanjih sistemov. Ob reki Savi so tri vrtine, prva je na levem bregu, drugi dve na desnem. Njihova skupna izdatnost je 105 1/sek, aktivirajo pajih v sušnem obdobju, ko se zmanjša dotok iz Mitovška. Prednost teh zajetij je kvalitetna in neoporečna voda ter konstantna količina. Slaba stran pa je lokacija v južnem delu Trbovelj, kar pri nedograjenem vodnem sistemu otežuje distribucijo vode do porabnikov v severnem delu oziroma višje ležečih predelih. Pridobivanje je tu seveda dražje, saj je potrebno vodo črpati iz večjihglobin.tudi odpravljanje okvar napotopnihčrpalkahjedolgotrajnejše. Sam sistem vodooskrbe za Trbovlje in okolico je zelo razvejan. Vodovodno omrežjemeri 110 kilometrov in ima 1915 vodnih priključkov in 1752 vgrajenih vodomerov. Neoporečnost pitne vodo v Trbovljah žago tav ljaj o s kloriranj em. Žal vTrbovljahšeniurejenegastalnega nadzora nad sistemom kloriranja, pač pa je urejen le dnevni nadzor z obhodi in" uravnavanjem količin plinskega klora. , Na Komunali so že opravili prvo fazo avtomatizacije in signalizacije trboveljskega vodovoda, kar bo omogočilo boljši pregled nad sistemom in dogajanjem v njem, to pa omogoča hitrejše posege v sistem in s tem manjše stroške. Še vedno pa je potrebnaročna distribucija vode in uravnavanje in upravljanje klorirnih, črpalnih in hidrofornih naprav ter elektro opreme. Trboveljski vodovod je tudi zelo star, opravljanje okvar je vse težji problem. V sak poseg pri odpravi okvare pomeni moteno oskrbo z vodo, pa tudi možnost okužbe pitne vode. Že leta 1991 je sanitarni inšpektor mestni vodovodopredelil kot potencialno epidemiološko ogrožen objekt. Sanacijski programje že narejen, prejšnji izvršni svet gaje tudi potrdil, obnova pa naj bi bila uresničena v petih letih in že poteka. Ivana Laharnar Fotografija je bila narejena v zgodnjih jutranjih urah v Zagorju v centru mesta. Verjetno so bili nočni sprehajalci še premalo zaspani, pašo sipredpretegnitvijo svojih neutrudnih udov dali duška in se spravili nad plakati. Če so se že urejevalci okolja potrudili, pa postavili prijetne panoje, pa mimo njih ne morejo, ne da bi povzročali škodo, nekateri ■psi# \mmm ISSP* objestneži, ki jim je mar le njihovo zadovoljstvo. Gotovo jim je moralo biti v zadovoljstvo, saj jezni menda na vse tiste, ki so na panoju razobesili svoje plakate, niso mogli biti. Ob tem pa smo lahko le začudeni, kaj takšno trenutno zadovoljivo tem ljudem v resnici prinaša. Ni jim mar, da so *na teh plakatih nam občanom nekateri pustili različna Sporočila, nas povabili na prireditve in zabave, na predavanja, srečanja... Res ni mogoče ljudem ponuditi kulturno postavljen pano, brez zamreženega okvirja, res ne moremo narediti ničesar, kar je očesu prijetno in koristno, da ne bi manjšina tega uničila v trenutku? Sladko spite, mladi nočni razgrajači in naj vam nočna mora ne razcefra vaših duš tako kot ste vi plakate. Jutri si pa raje preberite, kaj kulturnega se bo kje dogajalo, pa se pojdite tja kaj lepšega učit. (I.L.) foto: Rado Fele 1 mam ograf Po podatkih Splošne bolnišnice Trbovlje so za nakup mamografa od 7. do 13. julija sredstva prispevali: Jože Andrej Čibej, Trbovlje, namesto cvetja na grob go. Kožuhove, 10.000, Policijska postaja Trbovlje, prispevki delavcev, 25.000, Olga in Tomaž Vahtar, Trbovlje, namesto cvetja na grob za pokojno Darko Kožuh, 5.000 tolarjev. V tem času ste zbrali 40.000,00 tolarjev, skupaj pa že kar 13.217.962,00 tolarjev. Odbor za organiziranje centra za bolezni dojk v Splošni bolnišnici Trbovlje se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje. a ifmmš/S llilllif »Silil Brezplačnega letovanja ne bo - bo kar domač potok dober? Zunanjetrgovinska menjava Zasavja Lani so bili rezultati na tem področju ugodnejši kot leto prej. Celotni izvoz Zasavja je dosegel 96.367 tisoč dolatjev, kar je za 17,7 odtotkov več kot leto prej. Največji delež v izvozu ima občina Hrastnik, vrednost izvoza je znašala 40.137 tisoč dolarjev, rast pa j e 12,7 odstotna. Sledi Zagorje s 30.683 tisoč dolarji, rast izvoza v primerjavi z letom prej je 26,4 odstotna. Trboveljsko gospodarstvo je izvozilo za 25.367 tisoč dolarjevins 16,1 odstotno rastj o. Večina izvoza je bila usmerjenega v tako imenovano "pravo tujino", petina pa v republike bivše Jugoslavije. Uvažali pa so največ v trboveljskem gospodarstvu, za 23.122 tisoč dolarjev, Hrastničani sledijo s 20.015 tisoč dolarji in Zagorjani s 16.743 tisoč dolarji uvoza. Pokritost uvoza z izvozom je bila v regiji 160,9 odstotna, od tega v Hrastniku 201,4 odstotna, v Zagorju 183,3 odstotna in v Trbovljah 109,7 odstotna pokritost. (IL) Slaba likvidnost Likvidnostna situacija je bila v zasavskem gospodarstvu slaba že v preteklih Leta nazaj je bilo še v navadi, da so otroci iz socialno ogroženih družin letovali in zimovali brezplačno. Te možnosti zadnja leta ni več. Na svetu občine je bila sicer dana pobuda dveh svetnikov, naj se proračunska sredstva povečajo v tej meri, da bi imele socialno šibke družine možnost svoje otroke poslati na brezplačne počitnice. Žal pa je v skromnem proračunu tako, da je potrebno nekomu, ki že tako nima dovolj za nujno delovanje, vzeti, pa dati drugemu. Tudi letošnji del proračuna za otroško varstvo ne zajema brezplačnega letovanja in zimovanja otrok. Seveda pa se pri določanju plačila upošteva socialni položaj družine in se na tej osnovi tudi izračuna višina prispevka staršev. Vse družine, ki pošljejo svojega otroka na zimovanje ali letovanje, pa imajo tudi možnost 6-mesečnega obročnega odplačevanja. (IL) letih, lani pa seje močno poslabšala. Konec decembra je imelo blokirane žiro račune kar 92 podjetij, kar je za 25 odstotkov več kot konev leta 1993. Povprečna vrednost blokad je lani znašala 2.322 milijonov tolarjev ali za 66,3 odstotka več kot v enakem času 1993. Pri pravnih osebah z blokiranimi žiro računi je bilo zaposlenih kar 5.430 delavcev, ta številka pa pomeni 40,7 odstotka vseh zaposlenih v zasavskem gospodarstvu. (IL) Študij visoke poslovne šole Ekonomska fakulteta bo v šolskem letu 1995/96 izvajala v 3. letniku Visoke poslovne šole, naslednje smeri: management, podjetništvo, mednarodno poslovanje, računovodstvo in podjetniške finance. Študij bo stekel, če bo za vsako od teh smeri vpisanih vsaj 40 študentov. Predprijavepotekajo v času od 15. do 28. julija. Napodročju Zasavja dobite podrobnejše informacije na Revirski ljudski univerzi v Trbovljah, Trg svobode 11 a (Delavski dom). Slušatelji si bodo po končanem študiju pridobili visoko strokovno izobrazbo. Študij bo potekal izredno. (TL) r > 30 let Konfekcije Kora d.d. Radeče - Letos mineva 30 let, odkar je bila Konfekcija Kora Radeče vpisana v register gospodarskih organizacij pri Okrožnem sodišču v Celju. Poslovni predmet je obsegal izdelovanje vseh vrst konfekcije. Prvi zametki podjetja segajo v leto 1963, ko j e maj a skupinica štirih, petih prizadevnih delavk začela s šivanjem pri Obrtnem podjetju Obnova Radeče. Šivilj stvo, kij e postalo uradno ena izmed dejavnosti Obnove, je proti koncu leta 1964 že dozorelo za osamosvojitev. Ob ustanovitvi je bilo v delovni organizaciji 28 delavcev, leta 66 pa seje število povzpelo na 45. Ob tem je kolektiv odločil in sprejel razvojno usmeritev v proizvodnjo o tro ške konfekc ij e. Po tem letuje prišlo do porasta zaposlenosti od 105 delavcev v letu 1971 do 1985, ko je bilo največ zaposelnih - 185. Potemje prišlo do padca števila zaposelnih tako, da danes kolektiv šteje 125 delavcev in je 60 živečih upokojencev. Kora je vse vrste tekstilne konfekcije proizvajala do leta 1972, ta pa je bila več ali manj naključno izbrana. V letu 1972 so prešli na vnaprej pripravljene "kolekcije" po dveh sezonah. Obenem se je izoblikoval proizvodni program, ki je vse do vključevanja v izvoz obsegal samo otroško konfekcijo in nov sistem prodaje, nabav in proizvodnje. Prejšnje serije izdelkov za domači trg so se nekoč gibale med 600 in 12.000 komadov po modelu so padle na 30 do 120 komadov. To pa zahteva mnogo bolj gibko pripravo dela, nabavo in proizvodnjo. Obenem je znano, da s proizvodi pokrijejo le 10 odstotkov svoje proizvodnje. Ob obletnici so se odločili, da tudi kot Kora d.d. nadaljujejo s takšnim načinom dela, v katerem je na prvem mestu razvoj, kvaliteta izdelkov in konec koncev način, kako priti na zeleno vejo pri osebnih dohodkih - vsaj na višino dogovorjeno s panožno kolektivno pogodbo. Rudi Špan >----------- 4 n* Vrbah stali pa 6@m Nered v prostorih doma - kot bi stanovalce presenetil potres. Dom savinjskih in revirskih borcev na Vrheh res stoji, vendar tak kot je, ne služi svojemu namenu. Niti borčevski ni več, saj ga je, ker je bil nekoč last splošnega ljudskega premoženja, dobila občina Trbovlje. Ta ga je dala v najem, ker ni imela in nima denarja za obnovo. Zadnji najemnik Miroslav Alič je bil slab gospodar, dom na Vrheh tako podlega zobu časa. nima denarja. JanaČešnovar je povedala, da objekt tak kot je ni mogoče urediti, temveč bo treba marsikaj, če ne vse, kar porušiti. Dom, sploh novi prizidek namreč ne ustreza tehničnim predpisom. Lokacija, kjer dom stoji, pajedobra, saj j e nedaleč stran smučišče Medvednica. Bolje slab gospodar kot nihče Občina Trbovlje je leta 1992 oddala dom v najem Miroslavu Aliču iz Trbovelj. Ta se je z najemno pogodbo zavezal, da bo stari del doma, ki je bil že prej opustošen, uredil (prepleskal stene. uredilinštalacije,...).ObčinaTrbovljemu v zameno leto dni ni zaračunavala najemnine. Po letu dni, ko bi Alič uredil stari del obj ekta, bi se lotil še novega prizidka, za katerega nekateri pravijo, da bi bilo bolje, če ga ne bi bilo, saj ne ustreza tehničnim predpisom. Leta 1993, ko naj bi najemnik po pogodbi uredil stari del doma, si je komisija ogledala staljeno in ugotovila, daje dom še vedno zelo opuščen in neurejen. Takrat so na občini Trbovlje sprožili postopek, da najemno pogodbo prekinejo. Ko so to štorih, se je Miroslav Alič pritožil. Izvršni svet je potrdil sklep Komisije za oddajo poslovnih prostorov. Občina Trbovlje je Aliča 7. septembra 1994 pozvala, naj vrne ključe doma, vendar ta tega ni hotel storiti. Občina seje morala posluži ti sodnega izvršitelja. Izvršba prvič ni uspela, ker lastnik ni zamenjal ključavnic doma in je Alič ponovno "vstopil" v dom. Ko je občina prevzela objekt, je zaprla vse odprtine. Nedokončani prizidek doma namreč še nima vrat in tiste odprtine so lastniki zabili z deskami. Danes teh desk ni več in tako skoraj pet milij onov tolarjev vredna podrtija privablja pod streho naključne ah izbrane "goste", da na samotnih Vrheh počenjajo, kar se jim pač zljubi. Miroslav Ahčje v dobrih treh letih, ko je bil še najemnik doma na Vrheh, sicer imel goste, vendar doma ni nikoh uradno odprl. Na občini Trbovlje pravijo, da zato, ker ni izpolnjeval pogojev. Ni imel prave izobrazbe, ni pridobil dovoljenja za opravljanje dejavnosti. Na občini so vse to vedeh že prej, pa so mu dom vseeno dah v najem. Pravijo, da zato, ker je bil v trenutku razpisa edini kandidat in je v tistem času njegova hči obiskovala gostinsko šolo. Tako so bili na občini prepričani, da bodo Ahči nekako družinsko skrbeh za dom in njegovo dejavnost. "Boljše je, da je nekdo v domu," pravil anaČešnovariz trbovelj ske občine, "kot padaobjekt zapuščen propada. Trboveljski svetniki so sklenili, da dom na Vrheh prodajo na javni dražbi. Izklicna cena za dom in 4.113 kvadratnih metrov zemljišča je 7.238.381.80 tolaijev. Od tegaje sam dom vreden 4.900.381.80 tolaijev. Če dom na dražbi ne bo prodan, bo občina Trbovlje dražbo ponovila. Morda se bo kdo opogumil, globoko segel v žep in z ureditvijo doma tudi kaj zaslužil. Če ne, bo dom na Vrheh, ki bi urejen lahko navrgel kar precej turističnega tolaija trboveljski občini, propadal naprej, dokler ga ne bo zob časa izglodal in bomo stavek v naslovu lahko obrnili: "Na Vrheh je stal pa dom...". Tekst in foto: Tatjana Polanc Kdo da več, te sploh kdo da Propadal je vseeno. Tudi, ko se je občina Trbovlje končno otresla bivšega naj emnika, novega ni našla. Na-j emnik pač ne more bi ti investitor. Za obnovo doma bi moral poskrbeti lastnik, se pravi Občina Trbovlje. Tapa Točilni pult, ki ga je v domu "pozabil" bivši najemnik. Dom savinjskih in revirski borcev na Vrheh propada. 'J&.UI Lfijy ifDi'Jttililtt. ■I TfrlfMnwrL\ ZGODNJA URA. OBZORJE NA POL ODPIRA SVOJE VEKE estansombr: DELACOSAS STVARI RADIO TRBOVLJE RADIO TRBOVLJE 98.1MHz lig svobode 1 le, 61420 Movlje tel.: +386 601 26 333,26 056 21 358, kx: +386 60! 26 228 98.1MHz MrDI | COCKTAIL BAR 1 ItalVfeBl ROMAN ŽERKO ___________ ZAGORJE o/s IN GOSTIŠČE BAZEN Tel.: 0601/62 020 VABI NA DNEVE DALMATINSKE KUHINJE V petek 21.7., soboto 22.7. in nedeljo 23.7.1995 (sardelice, lignji, dagnje, škampi, skuše, morski list, zobatec, orada in še kaj) V PETEK IN SOBOTO PA VAS BO OD 20 URE DALJE ZABAVAL ANSAMBEL INTERVAL Vabljeni na teraso kopališča Zagorje! GOSTINSKO 31 c > PODJETJE 3J trg revolucije 26 TRBOVLJE RUDAR p.o. Vljudno vas vabimo, da nas obiščete v naših lokalih: Hotel "RUDAR", restavracija “ZASAVC" in gostišče "KLEK", kjer vam ponujamo dnevna kosila, poslovna kosila, praznovanje rojstnih dnevov, obletnic in porok -cenevno zelo ugodno. Ob praznovanju rojstnih dni, obletnic in porok pri nas, poskrbimo za posebna presenečenja. Pizzerija "RUDAR" kvalitetne pizze (vsaka deveta pizza zastonj). * Pivnica ZLATOROG KLUB * Slaščičarna ZANZI BAR (pestra izbira slaščic, sladoledov, sadnih kup). * Bistro 75 (pizze, slaščice, sladoled, sadne kupe). * BAR FONTANA (slaščice, sadne kupe, sladoledi). * Slaščičarna FONTANA (slaščice, sladoledi, sadne kupe). NAROČENE TORTE LAHKO PLAČATE NA DVA OBROKA. VVSE1 I NAŠII I LOKALIH TOČIMO ODPRTO LAŠKO PIVO PO NAjNIŽJIl I CENAI I V ZASAVJU. VESELI SMO VAŠEC/A OBISKA. Vrabec v rala, yolol» ■m strehi? Zagorski svetniki so 13. julija nadaljevali šesto sejo občinskega sveta. Vročini in izredni seji, ki jih je čakala ob 19. uri, se je bilo zahvaliti, da se svetniki niso predolgo zadrževali pri dvanajstih točkah dnevnega reda. Sprejeli so Poslovnik sveta občine, čeprav je svetnik Rudi Regancin predlagal, da bi ga ponovno prvič obravnavali in tako reševali številne nejasnosti drugače, ne z amandmaji. Ostali se z njim niso strinjali. Poslovnik so sprejeli s štirimi amandmaji. V drugem odstavku 39. člena so dodali, da o umiku točke z dnevnega reda odloča svet in sicer z glasovanjem. Pri 57. členu so izglasovali drugo varianto, da se smejo svetniki pri glasovnaju tudi vzdržati. Pri 33. členu so dodali le besedico, v 102. členu pa popravili tiskarsko napako. Dalje so svetniki potrdili predlagane kandidate, ki bodo ob občinskem prazniku prejeli občinska priznanja. Zlati plaketi občine bosta tako prejela ETI Elektroelement Izlake in Ivan Gorenc za gospodarske dosežke, srebrni plaketi pa ravnateljica Srednje šole Zagorje Anica Ule Maček in GD Tima za 60 let uspešnega dela. Prav tako so svetniki imenovali direktorico Zdravstvenega doma Zagorje Danico Slapar in potrdili Sklep o prioriteti investicij na demografsko ogroženih območjih. Na koncu redne seje so opravili še proceduralni postopek in razrešili svetnico SNS Katarino Kastelic, ki se zaradi materinskih obveznosti ne more več udeleževati sej, ter svetnika SDSS Marijana Manfreda. Slednjega je v svetu že nadomestila Dragica Jazbec. Po osvežilnem odmoru so se svetniki spoprijeli z glavno točko 3. izredne seje, s pripravo programa za zapiranje Rudnika Zagorje. Predsednik Komisije občinskega sveta za spremljanje procesa zapiranja Rudnika Zagorje Vladimir Kojnik je takoj na začetku preklical svoj odstop s te funkcije, ki ga je naznanil na prejšnji seji. Komisija je "pod roko" dobila osnutek uredbe o ustanovitvi družbe Rudnik Zagorje, d.o.o., ki pravi, da se RRPS Trbovlje preoblikuje v štiri družbe. Kojnik vztraja, da je lahko ustrezen le akt o razdelitvi obstoječega podjetja RRPS, ne pa uredba o ustanovitvi družbe. Poudaril je, da mora biti ustanovni akt sprejet v notarski obliki in ugotovil, da prvi člen osnutka uredbe o ustanovitvi družbe Rudnik Zagorje v zapiranju nasprotuje 2. členu Zakona o zapiranju rudnikov, ki določa, da se RRPS preoblikuje v štiri nove dražbe, ne pa v tri nove družbe in javno podjetje (po osnutku uredbe). Nujno je preveriti višino sredstev in obveznosti po 5. členu te uredbe, kot tudi pridobiti seznam premičnin, nepremičnin in drugih poslovnih sredstev, ki sestavljajo osnovni kapital družbe v višini 1,3 milijarde tolarjev. Infrastrukturni objekti so po zakonu o gospodarskih javnih družbah v lasti republike ali lokalne skupnosti, ne pa družbe. Iz tega sledi, da infrastruktura ne more biti premoženje družbe. Ker delovna enota ni pravnaoseba, jeprvi odstavek 9. člena uredbe neutemeljen, saj ni mogoče govoriti o pravnem nasledstvu nekoga, ki nimapriznane pravne subjektivitete. V drugem odstavku 3. člena zakona je določeno, da imajo lokalne skupnosti svojega predstavnika v organu upravljanja družbe, predložena uredba pa tega ne zagotavlja. V drugem odstavku 15. člena osnutka uredbe je določeno, danadzomi svet sprejema splošne akte, vendar ta nima te pristojnosti. Zagorjani so s temi stališči seznanili državnega sekretarja Borisa Soviča. Kojnik pa je svetnikom podal program za zapiranje Rudnika Zagorje z zahtevami, ki naj bi ga do 20. avgusta predložili vladi. Nekateri so bili doprogramaskeptični, vendarso se nazadnje strinjali, da je tudi od njihove vztrajnosti, sposobnosti in znanja odvisno, koliko in kakšna sredsteva bo občini uspelo pridobiti. V programu so Zagorjani zahtevali, da se izdela temeljni strateški program zapiranja rudnika, predlog delitvene bilance, projekt gospodarskega razvoja, ki bo omilil dolgoročne posledice zaprtju rudnika v občini, projekt aktivnih oblik zaposlovanja in zagotovitev sredstev zanje ter ustanovitev sklada, ki bo najučinkoviteje in racionalno upravljal s sredstvi za zapiranje rudnika. Tem zahtevam sledi še vrsta drugih. Vladimir Kojnik je poudaril, da se zaveda, da vse zahteve vlada ne bo upoštevala, vendar jih je zaradi -pogajanj vredno postaviti. Na vprašanje,kijesledilo,kaj lahko sprogramom za zapiranje Rudnika Zagorje občina doseže, je bil odgovor - nič. Vendarle, program so sestavili in sklenili, da brez verifikacije sveta vladane sme sprejeti omenjene uredbe. Tako svetniki, čas pa bo pokazal, kdo bo v roki obdržal goloba. Tatjana Polanc 7— ■ • — Statut in osnutek proračuna sprejeta Radeče - Četrta občinska seja v Radečah je imela izreden pomen za nadaljevanje dela in obstoj občinske strukture. Največ časa so ponovno namenili sprejemu statuta, ki so ga po mnogih zapletih in pretehtavanju statutarne komisije le sprejeli. Komisija je ločeno zasedala na temo praznika, funkcije župana in njegovega nadomeščanja. Po šestih mesecih so končno določili sporno praznovanje občinskega praznika (prva sobota v septembru) in župan bo svojo funkcijo opravljal nepoklicno. Župan Janez Zahrastnik je zatem predstavil predlog za podžupana, ki je iz vrst strank slovenske pomladi. Po glasovanju je to postal Avgust Hrup iz vrst SKD. V paketu so bili sprejeti tudi vsi odloki v zvezi z javnimi zavodi in sklepi na področju urejanja komunalnih in zemljiških zadev. Imenovali so upravni odbor Javnega podjetja Komunale in še v.d. ravnateljico vrtca Radeče. Ponovno pa se je zataknilo pri sprejemu Odloka zaključnega računa za leto 1994 in osnutka proračuna občine Radeče za leto 1995. Napredlog FrancijaŽoharjaso odlok zaključnega računa preložili in z dodatnimi predlogi sprejeli osnutek proračuna Občine Radeče za letošnje leto. Razlog za nesprejetje odloka Zaključnega računa je v tem, da ni pripravljen v skladu s 29. členom Zakona o javni porabi. V zaključnem računu morajo biti izkazane vse terjatve in ostale obveznosti iz prejšnega obdobja. Tu ni govora le o dokončanju zdravstvenega doma Radeče, temveč tudi o obveznostih iz obveznic občine Laško. Glede ostalih obveznosti tu ni zadržkov in je račun možno sprejeti. Sprejet je bil osnutek proračuna kot osnova za nadaljne funkcioniranje sistema občine. Po mnenju, ki gaje dal Boštjan Kovačič, so v proračunu kar smelo zastavili višino sredstev (188 milijonov tolarjev). Rudi Špan Č- -it Po skrbno izpeljani tržni raziskavi so se v podjetju Integral Zagorje odločili za službo taksijev. Že nekaj tednov se pred avtobusno postajo, kadar seveda nista na poti, bohotita renault espace za šest potnikov in renault 19 adagio za štiri potnike. Ta edina služba taksijev v Zasavju je vsekakor dobrodošla. Vito Hribar z Integrala Zagorje pravi, da so se zanjo odločili iz več razlogov, prvi vzrok je zagotovo cestno prometna varnost. S taksiji se tako ne vozijo le tisti, ki nimajo svojega vozila oziroma avtobusnega prevoza, temveč tudi taki, ki se za prevoz s taksijem odgovorno odločijo po kozarčku ali dveh na kakšni zabavi ali poslovnem kosilu. Renault espace za šest potnikov je naprimer primeren tudi za mladino, ki se ob petkih zabava v diskoteki. S taksijem se lahko varno pripeljejo tja in nazaj, brez da bi starše skrbelo zanje. Možnosti je neskončno, le odločiti se je treba in poklicati, zdaj ko so taksiji pripeljali tudi v Zagorje. In cena: startnina znaša 150 tolarjev, tekoči kilometer, ki ga šteje najmodernejši taksimeter s tiskalnikom, 100 tolarjev, čakalna ura 1200 tolarjev in prtljaga 100 tolarjev. Seveda se stroški razdelijo na število potnikov. Lahko poskusite in dvignete roko na cesti, vendar je zanesljivejši način tak, da pokličete številki mobitela ali prometne pisarne (0601) 64 420. Tekst in foto: Tatjana Polanc Taksimeter s tiskalnikom Hale Electronic. Renault 19 Adagio z mobitelom 0609/633 107 Renault Escape z mobitelom 0609/616-348 MARANI®1 MARANI > MARANI > MARAMf5' Odprta nova semenarna Na cesti 9. avgusta 68 v Zagorju (v stavbi, kjer so bili prostori krajevne skupnosti Franc Farčnik), bo v soboto, 22. julija, odprta nova poslovalnica semenarne Morani. V semenarni bo na voljo celotna izbira blaga, kupce bodo postregle prijazne prodajalke, cene bodo zelo ugodne. Pred trgovino je velik parkirni prostor, ki bo kupcem močno olajšal nakupovanje. Semenarna bo odprta vsak delavnik od 7. do 12. ure in od 15.30 do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujem Svetu KS Franc Farčnik za izkazano zaupanje pri dodelitvi prostorov in vsem drugim, ki so mi pomagali pri postavitvi trgovine. Marjan Klančnik Iskreno vabljeni v novo semenarno Morani! Tel. semenarne na Cesti Borisa Kidriča 4/a (0601)62- 076 Tel. semenarne na Cesti 9. avgusta 68 (0601)61 -249 ra Duhovniki so bili borci Tako trdijo zagorski borci v 25. številki Zasavca. Vprašujem jih (enako kakor oni mene, zaradi dopisovanja): Ali ni to skrajno neprimerno? Ali ne bi bilo bolje, da bi skrbeli za duše vernikov? Tako so po mnenju zagorskih borcev tudi duhovniki smeli ubijati in jim ni bilo treba skrbeti za vernike. Meni pa hočejo vzkratiti dopisovanje in onemogočiti kulturno udejstvovanje v času, ki mi preostane ob opravljeni duhovniški in dekanijski službi. Tako zagorski borci opravičujejo duhovnike s puško na rami, meni pa ne dovolijo peresa v roki. Kakšna logika. Dvojna merila. 45 let sem moral molčati in živeti pod najbolj kruto in perverzno tiranijo (razpadlega komunizma) kar so si jo kdaj izmislili ljudje. Najbolj sprijeni in nepošteni ljudje so vlagali tožbe proti meni in me zasliževali, kot ne vem kakšnega zločinca. Član zagorskih borcev je od zdravnika celo zahteval, dame ne bi zdravil. Sedaj naj bi o vsem tem molčal in o borcih pisal "dobro in prijazno". Sram bi me bilo, če bi se moral v naši samostojnosti (brez zaslug borcev) pred neimenovanimi borci sklicevati na človeške in državljanske pravice. Na uzakonjeno svobodo govora. Ne morem se primerjati s Finžgarjem Jalnom, Gregorčičem in drugimi duhovniki in se vprašujem, ali bi borcem bilo vprašljivo tudi njihovo pisanje? Verjamem, da jim ne ugaja moje dopisovanje, ker resnica bode v oči. Prav tako vem, da se ne strinjajo s sprejetimi pohvalami, priznanji in spodbudami za moje dopisovanje. Rad verjamem, kakor borci pišejo, da je bilo enemu slogu ljudi na tleh krvave revolucije dolgo lepo. Saj do sedaj še nihče Po Sloveniji CM Čas počitnic in dopustov je primeren tudi za razne izlete, s katerimi si polepšate dan in obogatite svoje poznavanje Slovenije. Priporočamo vam zanimiv izlet od Šentjurja do Rogatca, nad katerim boste prijetno presenečeni. V Šentjur pridete po 6 kilometrih vožnje po magistralni cesti iz Celja proti vzhodu. Mesto je sestavljeno iz starega srednjeveškega jedra, Zgornjega trga, in Spodnjega trga, ki je nastal po zgraditvi južne železnice 1846. Naselje so krški škofi oklicali za trg 1384, a so jim Celjski grofi te pravice ukinili in kasneje prepovedali cesto uporabljati za trgovino, s čimer so zatrli konkurenco trgovini in obrti Celja in Slovenskih Konjic. Iz Šentjurja je bila znana družina skladateljev in zdravnikov Ipavcev. Rojstno hišo Gustaca in Benjamina Ipavca je obnovil Jože Plečnik, danes je v njej spominska zbirka Ipavcev. Cesta se iz Šentjurja usmeri na sever in po nekaj kilometrih se pred Trnovcem odcepi v Ponikvo, kjer sta se rodila škof Anton Martin Slomšek in geograf Blaž Kocen. Ob cesti proti Laškemu je po dveh kilometrih razloženo naselje Rifnik. Na istoimenskem hribu je razvalina grajskega stolpa, ki se prvič omenja 1163. Na vrhu Rifnika, ki mu pravijo Ajdovska zidanica, so odkrili sledi poselitve od mlajše kamene in halštatske dobe do preseljevanja ljudstev. Našli so okoli 200 ilirskih grobov, keltske novce in bronasto glavo, ki jo pripisujejo Germaniku, rimskemu vojskovodji iz 1. st. n. š. Odkrili so tudi antično naselbino, rimske novce in zgodnjekrščansko baziliko. Na poti proti Rogaški Slatini pridete v Šmarje pri Jelšah z dvorcem Jelše in cerkvijo Marijinega Vnebovzetja, a najpomembnejši kulturni spomenik v kraju in okolici je freska srednjeveške taborske cerkve in naselja v cerkvi sv. Roka, ki stoji na Predenci nad Šmarjami. Iz Šmarja pridete nato po 4 kilometrih vožnje v Mestinje, kjer se je rodil Jakob Šket. Na sever se odcepi lokalna cesta proti Lembergu in Sladki gori, kjer je dvostolpna romarska cerkev Matere Božje, ki je med najpomembnejšimi kulturnimi spomeniki na Slovenskem. Ta baročna umetnina je bila zgrajena 1754. Zatem se vrnete na magistralko, ki se na križišču v Podplatu obrne proti naselju Tekačevo, kjer je odcep ceste v Rogaško Slatino z zdraviliško dejavnostjo in steklarstvom. Deset kilometrov vožnje naprej po magistralki pridete v Rogatec z Marijinim znamenjem, graščino S trmo 1 in muzejem v naravi. Boštjan Grošelj ni odgovarjal za storjene zločine in še nikomur ni bila vzkratena za mnoge zavidljiva pokojnina. Nepodpisani članek (kot bi se ga sramovali) naslavljajo s Pilatovim vprašanjem brez odgovora: Kaj je resnica in laž. Odgovora ne morejo poznati, ker smo morali toliko časa živeti v laži. Svetujejo mi, da naj bi skrbel za duše vernikov. Nič ne povedo kako naj to storim. To je moj poklic, ki ga rad vršim že 37 let. S tem namenom smo tudi zgradili novo cerkev. Med drugim poklicno nalogo izvršujem tudi s preprečavanjem laži, kakor zahteva osma božja zapoved in zavzemanjem za resnico. Prav temu je, kakor vedo, namenjeno moje dopisovanje. Oni pa to označujejo za skrajno neprimerno, po drugi strani pa mi povdarjajo skrb za vernike. Kdo naj razume njihovo nasprotvonaje samemu sebi? Vprašujejo kaj je resnica in laž. Ko prav o tem pišem, pa hočejo to preprečiti. Obenem pa od uredništva Zasavca zahtevajo, da ne objavlja mojih dopisov, ki jih meče v koš, da se moram obračati na druga uredništva, čeprav trdijo, da so vrata za vse odprta. Se bojijo resnice? V mojem članku priznavajo laž, ki jo imenujejo napako, meni, ki sem to dokazal in povedal resnico pa očitajo skrajno neprimernost. Opravičila, ki bi bilo ob tem primemo, sam ne pričakujem, bralci Zasavca, pa bi ga po vsej verjetnosti zaslužili. Udeležence v Šentgotardu (zakaj mi o tem pišete?) pa pomilujem, ker že toliko časa živijo v laži, a se trudim, da bi civilizirano (ne molče) prenašal nestrpnost (zadrego) borcev, doki er šene razode ne vsa resnica in laž, h čemur tako ohrabrujoče vodi javno mnenje, česar se tudi borci dobro zavedajo. Jože Čampa, Kisovec c M Ivana Laharnar llekim, kar liočcm! Nekatere stanovalce postaja strah, ko njihovi sosedje brez obvestila in soglasij preurejajo svoja stanovanja. Na klic enega od naših bralcev smo obiskali vodjo Oddelka za okolje in prostor v upravi Zagorje Stano Fain kaj morajo lastniki etažnih stanovanj storiti, kadar se odločajo za predelave v stanovanju ter katere dokumente morajo za ta dela priskrbeti. Povedala je, da po Zakonu o graditvi objektov lahko vzdrževalna dela opravlja vsak. Nekaj razlik pa je vendar med individualnimi hišami in večstanovanjskimi zgradbami. S preurejanjem ne sme nihče s hrupom motiti sosedov, ne sme posegati v skupne prostore in ne sme opravljati predelav na škodo drugih. Znotraj prostorov je možno izvajali najnujnejša dela , zaradi teh del pa ne sme biti nihče prizadet: zamenjava sanitarnih elementov, beljenje, interna električna instalacija, vodovodna instalacija...). Če gre za urejanje, ki je povezano s skupno uporabo, morajo biti o posegu seznanjeni vsi stanovalci in morajo z deli soglašati, torej o posegih v skupne prostore ali objekte skupne porabe morajo soglašati vsi sostanovalci. Sosedje pa morajo soglašati tudi z nekaterimi notranjimi predelavami v stanovanju, zlasti če to predstavlja zastoj uporabe kakšne dobrine (prestavljanje radiatorjev v kurilni sezoni...). Posebej je bilo postavljeno vprašanje o podiranju sten v stanovanju. Zakon posebej o teh posegih ne piše. Stene v stanovanju je možno podreti, vendar mora biti o tem seznanjen upravnik stanovanjske hiše. Pri podiranju nosilnih sten pa je potrebno gradbeno dovoljenje, ker pri tem posegu nastane sprememba statike. Tu velja še posebej omeniti, da se je potrebno pri vsakem večjem posegu pogovoriti prej z upravnikom, kajti ta pozna gradnjo stanovanjskega bloka in bo tudi vedel svetovati, ali je poseg možen ali ne in kako ga je mogoče izvesti. Za manjša dela pa mora Oddelek za okolje in prostor izdati odločbo o priglasitvi del. Izdana odločba je vročena tudi vsem sosedom in se nanjo lahko pritožijo. Stana Fain nam je povedala, da je sedaj tako kot je bilo že v preteklosti. Ljudje si jemljejo pravice in pristojnosti, pa če so lastniki ali pa najemniki. Vlog za pridobitev odločbe o priglasitvi del žal ne vlagajo, v njihovo stanovanje pa nima nihče pravice vstopiti in jim prepovedati del, če ne molijo s hrupom ostalih stanovalcev in če ne posegajo v objekte skupne porabe. Za dokumente preureditelji zaprosijo le tedaj, kadar za investicijo potrebujejo kredit. In vsaj kreditojemalci investicijo speljejo tudi uradno. Odločbe se izdajajo na osnovi Zakona o urejanju naselij in drugih posegih v prostor ter Zakona o graditvi objektov. Morda ne bi škodilo, če bi se stanovalci sestali, pa določbe zakonov pretehtali skupaj. Veliko manj nesoglasij bi bilo med njimi, v skupnosti pa sta medsebojno zaupanje in razumevanje še kako nujna. Milan Vidic Dene Lepo bi bilo zapisati, da so se cene dokončno umirile. In prelepo bi bilo prebrati, da smo se enkrat za vselej poslovili od dvoštevilčne inflacije. Res pa je, da vsaj nekaj znamenj kaže na oboje. Če sledimo vladnim pogledom, se večina sprejetih nalog ob začetku leta uspešno uresničuje. Če pogledamo v naši neposredni okolici, je stanje malce drugačno, še najbolj pri uspešnosti gospodarjenja. Ostanimo pri cenah. Gospodinje vedo povedati, da te zdaj rastejo nenapovedano, kar tako čez noč. Ne gre toliko za kruh naš vsakdnaji, pa znabiti še olje in sladkor, kot gre za druge izdelke in blago in zlasti obrtniške storitve. Slednje so čez mero zrasle, ne pri vseh obrtnikih, pri nekaterih pa. Od tod je tudi vsesplošen pojav, da gospodinjstva ne iščejo obrtniških storitev pri registriranih obrtnikih, marveč pri "fušarjih", tistih, ki ne izstavljajo računov, ampak zato niso kdove kako cenejši. Tačas porabnike najbolj zanima, kako bo s cenami jeseni. Kolikšne bodo cene ozimnice; kaj bo s cenami električne energije, kurjave nasploh. Če pogledamo cene sadja in zelenjave na tržnicah in jih primerjamo z onimi v trgovinah, bomo naglo ugotovili, da so na prvih cenejše kot v slednjih, ampak kljub temu za marsikateri plitvejši žep previsoke. Za prenekatero gospodinjstvo je, vzemimo, cena 1 kg marelic 350 tolarjev nesramno visoka, prav tako izbranejših breskev, lanskih jabolk in še nekaterih vrst zelenjave. Spomnimo se še nedavno cen krompirja; ceneje od 70 tolarjev ga ni bilo mogoče kupiti. ZAaj se je njegova cena malone prepolovila, toda po 35 tolarjev ga prodajajo ulični prodajalci, ki ga pripeljejo iz nekaterih dolenjskih krajev. Ker gre za najosnovnejše živilo, je razumljivo, da gospodinje močno zanima, po čim bo ta poljščina čez dober mesec ali dva, ko se bo potrebno oskrbeti z ozimnico. Skoraj enake skrbi imajo staršišoloobveznihotrok oziroma starši srednješolcev, da ne omenjamo vseh onih, ki odhajajo na študij v Ljubljano ali Maribor. Šolske potrebščine, zlasti učbeniki že zdavnaj niso več poceni. Zadnja leta so bili tako zelo dragi, da smo upravičeno zagnali vik in krik. Nekoliko je le zaleglo, ampak zdaj je jasno kot beli dan, da bodo te vrste potrebščin ostale drage. Nekako bi se spodobilo, da v tem času, ko se je poletje pravzaprav šele začelo, ne bi posegali po tej vrsti branja. Žal iz izkušenj vemo, da čas neusmiljeno beži, zato je dobro biti kolikortoliko pripravljen na bližajočo se jesen in s tem na tedne in mesece, ko bomo morali globje poseči v žep pri vseh tistih neodložljivih nakupih, s katerimi pa ne bo mogoče odlašati. In zato so in ostajajo cene kljub vsemu naša vsakdanja skrb in bojazen, za nekatere pa celo kar pošten strah. mm: Koliko je preroški stavek predsednika Komisije za spremljanje procesov zapiranja Rudnika Zagorje, bo znano čez leta, če zahteve sedemčlanske strokovne komisije in preko nje Sveta Občine Zagorje ne bodo upoštevane. Sprejet je zakon o zapiranju rudnikov Zagorje, Senovo in Kanižarica, v pripravi je program zapiranja Rudnika Zagorje in ob vsem so znana tudi določena razhajanja, ki lahko na prihodnost Zagorja slabo vplivajo. Prav o tej temi smo povabili k razgovoru Vladimira Kojnika, ki pa je želel, da o teh problemih povprašamo tudi župana in predsednika sveta občine. Kljub njegovi dobronamerni pobudi smo vztrajali pri prvotnem namenu, namreč pogovoriti se s človekom, ki je že precej časa v največji meri vpet v proces, ki bo trajal še dolgo obdobje. Komisija, ki jo vodi, je strokovna, vendar neprofesionalna in neplačana, pa tudi nestrankarska. Seveda bomo v prihodnje izkoristili tudi priložnost pa o zapiranju zagorskega rudnika in reševanju tistega, kar je rudarjenje povzročilo v četrt tisočletja, spregovorili tako z županom kot tudi s predsednikom sveta in ostalimi, ki bodo v ta dogajanja kakorkoli vključeni. Proces bo pač trajal vrsto let in tudi mi ga bomo poskušali spremljati po svoje. Svet Občine Zagorje je obravnaval informacijo Komisije za spremljanje procesov zapiranja Rudnika Zagorje, katere predsednik ste. Kaj ste svetu ponudili? Na zadnjo izredno sejo sveta, kije bila 13. julija, je komisija posredovala pisno informacijo o svojih ugotovitvah ob pridobivanju podatkov in dokumentov za ocenitev stanja in razmer, uredbi o ustanovitvi podjetij in zakonu, o programu zapiranja. Pripravili smo predloge in stališča, ki so bili na svetu potrjeni in posredovani vsem, ki se vključujejo v procese zapiranja rudnika. Vsa okolja, tudi širša, morajo vedeti za vse posledice, ki lahko nastanejo. Ste predsednik komisije, ki jo je imenoval svet. V nekem trenutku ste se odločili za odstop s funkcije. Zakaj? Stvar nima špekulativnega ozadja, tudi političnega in'strokovnega ne. Šlo je za to, da komisija ni bila skoraj nič seznanjena z zadevami. Dokler ni bila uradno imenovana, ni imela pooblastil za delovanje, po imenovanju pa je morala v štirinajstih dneh, do seje 22. junija, pripraviti informacijo. Kar pa smo v komisiji takrat vedeli, uredbo smo žal dobili "pod roko", je bilo pogubno za konkretno razmišljanje in kasneje seje izkazalo, da smo prav reagirali. Do seje sveta tako nismo mogli sestaviti pisne informacije. Na seji pa je bilo izkristalizirano, da točka na dnevni red ne more biti uvrščena. Strinjam se, da se kavbojske politike ne moremo iti, da ni mogoče dajati na sejo vsega, kar komu pade v glavo. Zrno od plevela pa je vendar treba ločiti. Problematika o zapiranju rudnika je za Zagorje tako zahtevna, da je brez drugih točk dnevnega reda prezahtevna za normalno sejo sveta. Nisem bil užaljen, češ da Kojnik ni mogel govoriti na seji, komisija nima nobenih ambicij po časti in slavi, če pa že smo tam, smo želeli na zadeve opozoriti. Pri tej temi se stvari spreminjajo iz ure v uro in nad njimi je treba bedeti permanentno. Ko se bodo stvari zgodile, in se bodo v "tem danem trenutku", in ne bo popravnega izpita. Ta trenutek pa je tu in se v bistvu že izteka. Kar bomo izkoristili, to bomo imeli. Seveda pa komisija in jaz kot njen predsednik ne moremo nase sprejeti odgovornosti o izpeljavi aktivnosti, nimamo pa niti možnosti priti do informacij niti dobiti podpore v svetu oziroma svet opozoriti, naj za ugotovitvani stoji. (To je na naslednji seji storil in si s tem, kar je Zagorje zahtevalo vizavi sestavljalcem programa, vizavi podjetju in države, zaščitil hrbet, da ne bi kdo očital, da smo v Zagorju kar tako nekaj opletali.) To je bilo onemogočanje dela komisije in zato sem odstopil. Potem pa ste funkcijo vendar obdržali. Po eni strani je šlo za pritisk, ali naj rečem iskreno izraženo željo, naj zdelom nadaljujemo. Malce sem bil ošvrknjen, da odhajam s prizorišča, ko so problemi največji. Moram pa reči, da Kojniki tega nismo nikdar počeli. Nisem zapuščal prizorišča, ker je bilo čutiti izgubljanje bitke, toda če ti orožje in orodje kdo pobere, se pa ne moreš več pretepati. Toliko za šalo. V Zagorju se moramo prepirati, samo skregati se ne smemo. Zadeva se ne sme spolitizirati, pač pa mora ostati izrazito strokovne narave in vprašanje nadaljnjega razvoja občine. Bili ste tudi član vladne komisije, ki je pripravljala zakon in spomnim se, da ste bili ob sprejetju zakona izredno zadovoljni. Kaj se je od takrat spremenilo, da komisija opozarja na tekst? Zakon ima dva obraza. Eden je juridični s svojimi nekaj členi, drugi pa je obrazložitev. Zagorjani smo bili pobudniki, da se zakon sprejme. Pripravili smo tekst z osnovno obrazložitvijo in filozofijo, da se morajo v občinah, kjer se zapirajo rudniki, ustanoviti samostojna podjetja. Podjetje mora biti razbremenjeno vseh problemov in težav in delati izključno na osnovi programa, ki ga pripravi vodstvo v tem podjetju. To podjetje pa morajo voditi domači ljudje v povezavi z vlado. Zagotovljena pa morajo biti sredstva, da bodo sanirani vsi problemi, ki nastajajo v zvezi z zapiranjem rudnika. S prvim osnutkom smo strateške cilje dosegli. Kasneje, ko so se iz širšega okolja vključili še nekateri drugi, so pozabili, da se bo aktivni del premogovništva odvijal naprej in da bo potrebno probleme, ki so vezani na pretekle obveznosti in obremenitve, pospraviti. Ko pa je bil zakon sprejet, smo nekateri zajeli sapo, ker je v 2. členu zapisan dodatni odstavek, ki zaskrbljujoče posega v razmere na ekonomskem področju: "Vlada Republike Slovenije zagotovi v treh podetjih pogoje za sanacijo terjatev in obveznosti sedanjega podjetja RRPS p.o." Po naši oceni je s takšno dikcijo zakon popolnoma sprevržen in izgubi svoj pomen. To ni več zakon za zapiranje rudnikov, pač pa zakon za sanacijo Rudnika Trbovlje in Hrastnik. V tem trenutku je to za občino Zagorje izjemno neugodno. m Zagorje ima slabo izkušnjo z zapiranjem jame v Kisovcu. Če se bo tako nadaljevalo v Zagorju, bo škoda velika. Kaj vse sodi v površinsko sanacijo? V programu zahtevamo ovrednoten projekt zapiranja jamskih površin, projekt o določitvi vplivnega in rušnega območja po končanem odkopavanju s časovno prognozo o možnosti pričetka izkoriščanja prostora. Potem ovrednoten projekt sanacije degradiranih površin, pa ureditveni načrt urbanih naselij (Toplice, Franc Farčnik). Tudi Kisovec bi morali vključiti, saj se bodo, ko bo rudnik že zaprt in ko bo podjetje v zapiranju že likvidirano, še vedno pojavljali problemi. Če ne bo programov, za katere toliko ropotamo, in ti bi zagotavljali sredstva s strani države, bo to breme občine. To je tisti strah. Če bomo to spregledali, bomo pustili zanamcem težko dediščino. Je že izračunano, koliko bo to stalo? Okoli sedem in pol milijard tolarjev je predvidenih za socialni del, tehnično zapiranje in za sanacijo. Po naše je to zelo približna ocena, in ko bo program končan (v tej vsoti ni vključenega razvojnega momenta), bo ta številka gotovo krat dva. Ali bo ta denar pridobljen ali ne, je drugo. Priti moramo do realne ocene vrednosti, potem pa bo potrebna spretnost in umetnost za pridobivanje sredstev. Je republika kje že sodelovala v tej smeri? V Sloveniji so izkušnje v treh rudnikih -Idrija, Mežica in Žirovski vrh, tretji je sicer za nas brezpredmeten, primerjava pa tudi s prvima ni možna, ker so bile politične in gospodarske okoliščine takrat drugačne kot danes, v obeh primerih je šlo za trajno in dokončno zaprtje brez še obstoječega aktivnega dela, in dogajalo seje le v eni občini. Sedež glavnega podjetja imamo izven občine, težko pridemo do informacij, povezav. Dobro bi bilo, če bi država in vsi, ki procese vodijo, pogledali, kako so delali v Belgiji, Nemčiji, Angliji, Franciji..., kjer so zaprli ogromno rudnikov in imajo pozitivne izkušnje in rezultate. Komisija tudi ni zadovoljna z ustanovitvijo družbe Rudnik Zagorje v zapiranju. Uredba je pripravljena tako, da ne govori o ' ustanovitvi popolnoma novega podjetja, ampak o razdelitvi RRPS v tri družbe (rudnike v zapiranju) in javno podjetje (Rudnik Trbovlje-Hrastnik). Slednji naj bil razbremenjen vseh bremen in naj bi posloval brez subvencije države. Torej prenesti vse pretekle težave na rudnike v zapiranju in pa vse posledice, ki bodo ob zapiranju še nastajale. Ko bodo sredstva usahnila, se lahko zgodi, da problemi ostanejo občini. Spremeniti pri tem ne moremo nič. Pomembno pa smo vplivali s tem, da bodo vodili podjetje domači ljudje. V tem trenutku je najvažneje, da bomo izbrali ljudi, ki bodo zastopali interese Zagorja, da se poanta zapiranja rudnika spremeni v poanto razvoja. So v Zagorju ljudje, ki bodo to podjetje dobro vodili? Mislim, da so. Sicer pa tega ne bi strogo omejeval. Pomembno je, da vemo, kaj je treba narediti. Obstajajo institucije, ki nam bodo rade priskočile na pomoč. Pregled nad to problematiko imamo le tu v Zagotju. Ljudi, ki bi to želeno strategijo razvoja udejanili, potem ni težko najti. Kdaj naj bi bilo podjetje ustanovljeno? Marca letos. Ker pa se stvari v Trbovljah zaradi recimo meni neznanih vzrokov zavlačujejo, se bojim, da bo tudi do jeseni to težko, čeprav bi morali biti do takrat programi oddani. Minister je zagotovil, da bo jeseni v Zagorju podjetje ustanovljeno. Do konca leta je to obveza. Komisija tudi dvomi, da bi bil program za zapiranje rudnika lahko gotovdo20. avgusta. Komisija ne dvomi v pripravo programa, pač pa v njegovo kvaliteto. Nikogar ne podcenjujemo ali ga želimo razvrednotiti. Iz tega, kar smo dobili na mizo, se bojimo, da bo zadeva zajela komaj nekaj več kot polovico vse problematike. Po dosedanjih pokazateljih je zadeva bolj naravnana na vidik zapiranja, pomeni znotraj rudarskih razmišljanj in mej. Mi pa vztrajamo pri razvojni naravnanosti. Če govorim v svojem imenu, sem sodeloval pri izjemno zahtevnih zadevah, tudi v mednarodnem smislu, in moram reči, da projekt o zapiranju rudnika, ki po 250 letih poseganja trajno zaključuje z dejavnostjo, ki je pustila strahovit pečat v ekološkem, prostorskem, sociološkem, miselnem smislu, ni mogoče narediti v nekaj, mesecih. Ko bo program oddan in bomo v komsiji in svetu o njem govorili, se bo stvar veijetno zavlekla bistveno čez predviden rok. S programom bo zakoličena nadaljnja usoda razvoja občine Zagorje. Pripravljalec programa je RudisTrbovlje. Kaj komisija in Rudis ne sodelujeta? Na drugo sejo komisije smo vse poklicali, iz RRPS je prišel eden, pa ne s področja tehničnega dela, iz Rudisa eden, in nihče drug. Prav na tej seji smo pojasnili vlogo in namen komisije, posebej smo poudarili, da bo veliko bolj neboleče, če se v toku priprave programa intenzivno vključujemo. Naša komisija pa je tu nekako odrinjena. Mi se ne čutimo podrejene ali manj vredne, ravno zaradi voluntarizma pa nas nekateri ne jemljejo dovolj resno in do danes nismo uspeli vzpostaviti stika pri pripravi programa. V komisiji opozarjate tudi na neusklajenost interesov med državo in Rudnikom na eni strani ter občino na drugi. Ko smo se lotevali vprašanja rudnika in strategij e, smo zahtevali, da mora imeti Zagorje čisto podjetje s svojimi ljudmi, z jasnim programom in država preko tega podjetja zagotavlja sredstva enkrat za zapiranje, drugič pa za razvoj prostora kot nadomestilo za 250-letno poseganje v ta prostor. Ker je državna politika na področju energetike postavljena, kotje, je glavni cilj obdržati proizvodnjo rjavega premoga v povezavi z obnovitvijo elektrarne, kjer naj bi rudnik deloval brez subvencije države na čistih ekonomskih principih, in da bo država to politiko speljala do konca, mora rudnike, ki se zapirajo, zapreti čimhitreje in čimceneje. To pa je popolnoma v navzkrižju z interesi občin, kjer se to dogaja. Potrebna bo pro longacija velj avnos ti zako na o žago tavlj anj u sredstev po zaprtju rudnika. To je poanta, ne zapiranje rudnika. Zapiranje rudnika ni zapiranje tovarne, ko ugasneš luči in stroje in daš prostore v najem. Tu bo kup posledic in procesov, ko bo rudnik že zaprt, ko bo podjetje likvidirano, to kar naprej poudaijam, če se to ne bo zagotovilo preko virov državne blagajne, bodo to problemi, ki bodo pritiskali na občinske denarce. Tu smo neusklajeni, ko sta se država in podjetje zaradi energetske politike uskladila in dogovorila, gre pa to na račun rudnikov v zapiranju. Kaj bo komisija delala v prihodnje? Najpomembnejši bo program. Kakršen bo sprejet, bo zapečatil usodo. Če bo površen, bodo stvari katastrofalne, če bo dobro pripravljen, se bo možno boriti za sredstva. Potem je pomembno takoj ustanovili podjetje, to bo delo vlade. Imeti bo moralo razvite vse funkcije in nadzorni svet podjetja naj bi vplival na kup odločitev, povezanih z zapiranjem in razvojno politiko. Če bo vse to uresničeno, potem ni potreben nadaljnji obstoj komisije. Na vodstvu občine, na svetu in vseh, ki sodelujejo v teh procesih, je, da se zavedajo prihodnosti in da bodo v kadrovskih rešitvah podjetja našli rešitve v korist Zagorja. Če bo potrebno, bomo člani komisije še pomagali, saj smo ves čas delali le zato, da zaščitimo interes Zagotja ter gaobranimo pred nekaterimi negativnimi pojavi in procesi. Upam, da bomo uspeli, sicer bo Zagorje čez leta težko zadihalo. Ivana Laharnar Slavi Artnak uči zgodovino in likovni pouk na Osnovni šoli Ivan Kavčič na Izlakah. Njen likovni krožek niso dodatne ure iz obveznega učnega programa likovnega pouka. To so ure otroške domišljije in ustvarjanja, kjer mladi lahko pokažejo svoje talente, ki jih prav gotovo imajo. Najboljši dokaz za to je preko sto nagrad, ki so jih njeni učenci dobili v letošnjem letu na likovnih natečajih. Kako je potekala vaša poklicna pot? Že od vsega začetka je bila v meni želja, da bi učila. Niti pomislila nisem, da bi kdaj opravljala kak drug poklic. Šolanje sem tako zaključila kot učiteljica za zgodovino in geografijo. Kot absolvent sem najprej pol leta delala na OŠ Tone Okrogar. Ker ustrezne zaposlitve nisem dobila, sem za skoraj pet let prevzela vzgojo predšolskih otrok. Potem sem dobila delovno mesto na celodnevni OŠ v Kisovcu, v šolskem letu 1980/81 sem dobila zaposlitev v OŠ Ivan Kavčič na Izlakah. Vendar vaša prvotna izobrazba ni bila likovna vzgoja... Ne, toda likovna vzgoja meje spremljala že od vsega začetka. Z likovnim ustvarjanjem sem se začela ukvarjati v prvem letniku pedagoške gimnazije, ko sem po pouku obiskovala nekakšno ustvarjalno skupino. Nato sem ustvarjala v prostem času zase. Ko pa sem začela poučevati likovni pouk, sem morala seveda še dodatno pridobiti ustrezno izobrazbo. Poleg študija so mi tudi na šoli omogočali obiskovati razne izobraževalne seminarje in tečaje s področja likovnega ustvarjanja. Učite tudi zgodovino. Ali sc zgodovina in likovni pouk lahko dopolnjujeta? Zgodovina se zelo povezuje z likovno vzgojo. Predvsem v novejših učnih programih za zgodovino je velik poudarek na ustvarjalnosti, delu in dosežkih človeka v nekem obdobju. Tako se snov obeh predmetov večkrat dopolnjuje ter lahko posamezna poglavja obravnavam pri likovnem pouku ali pa pri zgodovini. Seveda je pristop k pouku drugačen, saj pri likovnem pouku zelo izstopajo tudi tisti učenci, ki pri drugih predmetih niso najboljši ali so celo med slabšimi. Pri ustvarjalnosti se zahtevajo povsem druge sposobnosti kot na primer pri zgodovini. n i Na šoli imate zelo veliko otrok v likovnem krožku... Da, interes je zelo velik. Likovni krožek se prične v petem razredu in petošolci bi se najraje vanj vpisali kar vsi. Tako moram vsaj na začetku učence razdeliti na nekaj skupin, saj ne želim nobenega zavrniti. Ko pa se odločim za sodelovanje na nekem natečaju, se bolj posvetim tisti skupini, za katero menim, da bi lahko pripravila najbolj ša dela za natečaj. Nekateri so bolj sposobni za ene teme, drugi za druge. Kako ste se odločili in začeli sodelovati na likovnih natečajih? Mislim, da sem na začetku v glavnem želela dobiti potrditev, da je moj pristop in moje delo z otroki pravilno, da daje dobre rezultate. Prvo takšno potrditev sem dobila, ko je moj učenec dobil nagrado na natečaju kostanjeviške galerije Božidarja Jakca. Potem sem dobila nekako veseljedo sodelovanja na likovnih natečajih in tudi otrok v likovnem krožku je bilo čedalje več. Kje ste dobivali podatke o natečajih? V glavnem iz mladinskega tiska, kot so PIL, Gea in podobno, nekaj je objavljenih tudi v dnevnem časopisju, zadnje čase nas o mednarodnih natečajih obvešča tudi Zavod za šolstvo. Ker na vsakoletnih natečajih ' sodelujemo že toliko let, nam tudi oni pošljejo M veliko vabil. Ali zahtevajo natečaji kaj dodatnih ur razmišljanja o temi? Seveda. Za vsak natečaj se moram poglobiti, kaj, kako, na kakšen način... Od kod ideje za različne tehnike in načine ustvarjanja? Največkrat zvečer razmišljam, kaj bi še lahko naredili, kaj še nismo?! In ko kakšno novo idejo potem posredujem otrokom, me nekateri razumeno tako, kot sem hotela, drugi pa začnejo drugače. Iz teh drugačnih otroških pristopov včasih dobim spet novo idejo. Veliko različnih tehnik je na ogled tudi, ko obiskujemo razstave po končanih natečajih širom po Sloveniji in tudi ob takih ogledih se spomniš kakšnega novega pristopa. V teh letih srno delali že res vse mogoče: slikanje na blago, žične konstrukcije, slikanje na steklo, nakit iz gline, okvirjanje drevesnih listov, reliefe iz mavca.... zmožnosti šole mi pomaga tudi ravnateljica, saj pošiljanje del na natečaje tudi nekaj stane. Dodatni stroški so tudi, če se želim z nagrajenimi učenci udeležiti kakšne podelitve priznanj ob zaključku posameznega natečaja. Najdragocenejše je zame spoznaje, da so najlepše stvari najbolj preproste, najbliže nam, a jih je silno težko odkriti in še teže izraziti. Tomaž Miltoni Na koliko natečajih ste sodelovali letos? Na petnajstih različnih natečajih, natečaji imajo potem tudi omejeno število del, ki jih lahko pošlje posamezna šola. In koliko nagrad ste dobili? Letos je bilo nagrajenih preko sto učencev. Likovni krožek tako kar nekako izstopa na šoli. Se zato pojavlja zavist pri drugih učiteljih? Nikakor ne. Lahko rečem, da imam podporo v kolektivu žc od vsega začetku. V okviru Zdaj poučujete likovni pouk že kar nekaj časa. Ali sc je kateri od vaših učencev odločil tudi za poklic umetnika? Ena mojih prvih učenk, katere dela sem pošiljala na natečaje, j? bila Vesna Drnovšek. Ta deklica je bila zelo nadaijcna in se je vpisala najprej na oblikovalno šolo, danes pa že obiskuje Akademijo za likovno umetnost. Še dva učenca pa sta se odločila za grafično šolo. Ali kaj sodelujete z akademskimi slikarji iz Zagorja? Zaenkrat še ne. Z učenci sicer obiščemo razstave, ki so v Medijskih Toplicah, obiski drugih razstav so spet povezani s stroški... Tudi sami kaj ustvarjate? V menije seveda veliko veselje do likovnega dela, vendar veliko raje delam z otroki, kot da bi sama nekaj ustvarjala. Zaenkrat raje posredujem otrokom, za lastno ustvarjanje mi praktično tudi zmanjka časa. V svojem ustvarjanju sem ugotovila, da mi bolj leži oblikovanjem grafično delo kot samo slikanje in risanje. Ste kdaj prodajali ustvarjene izdelke? Predvsem v prvih letih, ko so bile modeme tako imenovane "šolske zadruge", smo poslikavali neke majolike, ki naj bi jih potem prodajali. Vendar mi tak pristop ni bil všeč. Otrok, ki ve, da dela nekaj za prodajo, se bo trudil narediti izdelek tako, da bo všeč dragim, s tem pa uničimo otrokovo lastno ustvarj alnost. Veliko bolj mi je všeč, da se nekatere izdelke podari ob različnih priložnostih. Si kdaj pomagate s sponzorji? Ne, zaenkrat o tem še nisem razmišljala. Vendar bi bilo morda dobro pridobiti sponzorje vsaj za brezplačen prevoz na kakšno podelitev, ki seje včasih ne morejo udeležiti vsi učenci, ki so nagrajeni. Kaj vas pri vašem pouku najbolj razveseli in kaj najbolj razjezi? Najbolj sem vesela, ko kateri od mojih učencev dobi kakšno nagrado na natečaju, saj vem, daje to zanj velika pohvala in vzpodbuda. Hkrati pa je to seveda tudi vzpodbuda zame. Razjezi pa me, ko se poškoduje kakšen izdelek na panojih, ki so čez celo šolsko leto razstavljeni po šoli. Učence skušam namreč učiti, da cenijo svoje delo, in če cenijo svoje delo, bodo znali ceniti tudi delo drugih. Ste dobili kakšno darilo vaših učencev ob zaključku šolskega leta? Ob zaključku šolskega leta so mi letos sami pripravili proslavo, v kateri so nastopali, na koncu so mi prinesli veliko zavito mapo. In ko sem odvila to mapo, so bili v njej slikarski listi velikega formata in pastelne barvice. Romana Benko in Jože Ranzinger jr. Dom Svobode bi . ■ ■:m-j^x-x-.-.-.-.gXx-:-x-X‘X-XiX'X-®:l-®'X*x-x-x-x-x-x radi obnovili Dem Svobode na Trgi) Franca Fakina v Trbovljah je letos slavi! 70 ■'■letnico,'odkar so prizidal, gledališko in kino dvorano / odrom I erpreduj imi:, vhodnimi pros.on s čakalnico, S|pitarčami in v «m delu ■x - s::dx poznajo la dom kot »vehi dom. tein jubileju bi bil doni /opel potreben ohno ve. Pred v sem ht radi obnovit, dvorano, vkpueno z novimi ... sekcij. V u, namen so naročili izdelavo idejnega projekta, nato pa sv bodo lotili zbiranja potrebnih materialnih Sočna dela hrasinlških zena na razstavi v krajni skupnosti Planinski izlet na Olševo Planinsko društvo Trbovlje bo po sprejetem koledarju planinskih izletov organiziralo skupinski planinski izlet na Olševo in Govce. Olševa je visoka 1929 m in je v glavnem lahko dostopna. Ponuja izreden razgled in neokrnjeno floro. Olševa je izrazit gorski hrbet in njen greben je dolg okoli 5 km, je nevaren, delno skalnat. Najvišja je srednja vzpetina Govca 1929 m. Tega imena ponavadi ne omenjajo, pač pa velja za celotno področje grebena naziv Olševa. Pod Olševo je tudi planinska koča, v okolici je posejanih več zelo zanimivih in lepih vasi. Po delu grebena gre tudi meja med Slovenijo in Avstrijo. Dostop je v glavnem iz Solčave, lahko pa tudi iz Logarske doline, Pavličevega vrha, pa tudi iz avstrijske smeri. Olševa je znana tudi po Potočki zijalki. T.L. Dom na Mrzlici še tS prijetnejši Planinsko društvo Trbovlje, ki ima planinski dom na Mrzlici (1122 m), stalno skrbi za dobro vzdrževanje zgradbe in opreme okolice pa tudi za dobro gospodarjenje. Za to gre zasluga Anici Korošec in Andreju. V tem domu jemogočedobitirazne dobrote. Številni radi obiskujejo ta dom, še posebej v poletnih dneh, privoščijo si tudi večdnevni dopust. Sicer pa v domu društveni člani in prostovoljni sodelavci vedno nekaj izboljšujejo, bodisi na zgradbi ali opremi. Trenutno urejajo okolico doma, obnavljajo črpalko za pitno vodo, skrbijo za zaščitne naprave, obnavljajo kuhinjo, dimnik... Vse člane, ki doslej še niso poravnali članarine vabijo, da to storijo čimprej v društveni pisarni. T.L. Izleti v visokogorje Planinsko društvo Trbovl je že vse letošnje leto organizira številne skupinske izlete v nizko, srednje in visokogorje ob vodstvu planinskih vodnikov. Podoben izlet bo 22. julija na Olševo s pristopom na najvišji vrh Govce. V avgustu bodo glede na interes izletnikov organizirali izlete na Kanin, Mangrt, Jalovec, Triglav in Km. Točni datumi bodo določeni po dogovoru. v Živali iščejo nov dom: - mešanka, belo ijave barve, stara približno 2 leti - mešanec, podoben ovčarju, manjše rasti, star približno leto in pol - mešanka s pudljem, pribl. 1 leto in pol, čme barve - pudljica, stara približno 2 leti, sive barve - dve psički pasme pritlikavi nemški špic (mešanki med črno in rjavo barvo), stari približno 4 mesece - belo rjava mešanka manjše rasti, stara približno 2 leti - mešanec med kraškim in nemškim ovčarjem, star približno leto in pol, čmosive barve - več muc, raznobarvne - mešanka, daljše črne barve, srednje rasti, stara približno 3 leta Vse informacije na naslovu DPMŽ Trbovlje, p.p. 43 ali tel.: 26 - 032. Izlet na Debelo peč Planinska skupna PDT pri Društvu upokojencev Trbovje pripravlja skupinski izlet v Julijske Alpe. Izlet bo v soboto, 22. julija, in to na dvatisočak Debelo peč. Izletniki se bodo do Pokljuke pripeljali z avtobusom, nato pa jo bodo mahnili po planinski poti naprej do Blejske koče na Lipanski planini, po krajšem počitku pa bodo nadaljevali pot na Debelo peč (2015 m). To je zadnji pomembnejši vrh v glavnem grebenu nad Krmo in obenem najvzhodnejši dvatisočak v Julijskih Alpah. Debela peč je imenitno razgledišče in je razmeroma dobro obiskana. V zimskem času je to področje smučarski raj. Sicer pa je pot deloma zložna, v manjšem delu pa tudi strma. Izletnike bo vodil Vinko Pfeifer ob sodelovanju še drugih planinskih vodnikov. Izlet bo enodnven. T.L. Pokojnine vedno na tapeti Na zadnjem občnem zboru Zveze društev upokojencev Slovenije so imenovali komisijo za pokojninske zadeve. Ta šteje pet članov, med njimi je tudi Florjan Plevnik, sicer predsednik Društva upokojencev Trbovje. Ta komisija je imela svojo prvo sejo pred dnevi v Ljubljani. Vodi jo Stanko Hvale, dosedanji večletni predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije. Govorili so o postopkih za spremembe in dopolnitev zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovnaju. Ta je sedaj pripravljen za drugo branje v Državnem zboru. Komisija je dobila s strani predstavnikov vlade zagotovilo, da bo sedanji sistem moral zagotoviti generaciji upokojencev trdno socilano varnost, za nove pričakovalce pa se je treba dogovoriti za sistem, ki bo ob sodelovanju delavcev, kapitala in lastne udeležbe zagotovil dostojno pokojnino. Treba pa bo preučiti sistem financiranja vseh socialnih kolektivov oz. izboljšav v zakonu ter trdnost financiranja vseh oblik dosedanjih pravic iz tega naslova. Vprašanj, kijih zadeva zakon, je kar precej. Med temi so usklajevanje pokojnin vsake tri mesece oz. tako kot doslej vsak mesec z gibanjem plač in poračuni, poslovni in rezervni sklad, kapitalski sklad, sestav skupščine in število predstavnikov upokojencev, sistem pobiranja in kontrole prispevkov, vzpostavitev enakopravnosti med upokojenci glede na časovna obdobja upokojitve, kontrola premoženjskih cenzusov prejemnikov varstvenega dodatka, pa tudi ureditev vprašanja zavarovalnih osnov, predvsem za obrtnike in svobodne poklice. Komisija bo na svoji naslednji seji obravnavala uspešnost akcije za zadržanje sedanje varnosti pokojninskega sistema. Bila pa je tudi mnenja, da je treba o teh probelmih več pisati, govoriti ter komentirati. T.L. Kup novih idej Dnevi nam v Domu starejših v Hrastniku kar hitro minevajo. Naj bo lepo ali slabo vreme, idej za razvedrilo nam ne manjka. Na strokovno ureditev našega parka bo treba počakati verjetno tja do jeseni. A naši stanovalci niso zdržali. Zdaj, ko rože na balkonih tako lepo uspevajo, so naredili nekaj gredic tudi okrog doma. Eni so pridno delali, drugi so jih spodbujali z besedo pa bo spet lepo. Obljuba dela dolg in tako smo stanovalcem Doma upokojencev Franc Salamon v Trbovljah vrnili obisk. Seveda so s tem naši stanovalci potešili tudi svojo radovednost, kako se imajo drugje. Prijazno so nas sprejeli in bogato pogostili v njihovi skupini za samopomoč Vijolica. Pomenek je prav hitro in živahno stekel. Potem so nas popeljali še na obisk svojega doma: sob, skupnih prostorov, prostora za delovno terapijo, kjer nastajajo njihovi številni izdelki. Tudi pri njih je lepo. No, skupnega ustvarjanja se lotevamo tudi pri nas. V tovarni nogavic so nam prijazno namenili ostanke nogavic, in ko smo se začeli zbirati ob kupu, so ideje kar žuborele, kaj vse se da narediti iz tega materiala. Enemu seje utrnila ta, drugemu druga ideja in zdaj delamo blazine za stole, rože, podstavke, copate. Vsak šport res ni več za naše stanovalce. V pikadu pa so prav dobri, čeprav so se nekateri preizkusili v metanju prvič v življenju. Malo za šalo smo v popestritev lepega dopoldneva naredili preizkus moči: stanovalci so se v pikadau pomerili z zaposlenimi. Ekipa stanovalcev je zaposlene gladko premagala. In če je dež? Nič hudega. So pa tu različne družabne igre. Mnogokrat vživljenju ni bilo časa zanje, saj so tudi oni v letih poprej hiteli, delali, hiteli. Zdaj pa je čas in ob kartah, dominah, marjanci, sestavljankah, človeku ne jezi se s primesjo dobre volje mine hitro tudi sivo in deževno popoldne. Jasna Rižner Kosm, socialna delavka Uredniški odbor opravil delo V ponedeljek, 10. julija, se je na sedežu društva upokojencev Zagorje sestal na svoji zadnji seji uredniški odbor zbirke pesmi pesnikov upokojencev iz Zasavja z naslovom Večerna rosa. S svojim delom je uredniški odbor pričel 1. marca 1993. Njegova naloga je bila, da zainteresira upokojence iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja, da prispevajo svoja dela v vezani besedi odboru, z namenom, da poskrbi za pregled, selekcijo, lektoriranje in izdajo zbirke. Uredniški odbor, ki so gatvorili Lojze Zupan in Maridi Cerkovnik iz Zagorja, Florjan Plevnik in Tine Lenarčič iz T rbovelj ter Adolf Laznik in Lado Debelak iz Hrastnika, je svoj cilj dosegel in poskrbel za izdajo zbirke Večerna rosa. Odbor je poskrbel tudi za potrebna srestva, ki sojih prispevala razna podjetja in posamezniki, da je bilo možno pokriti tiskarske stroške. Uredniški odbor je na svoji zadnji seji ugotovil, daje svoje delo opravil, da ni nobenih odprtih obveznosti, zato obstaja možnost, da preneha s svojim delom. Pač pa je na voljo pri posameznih društvih še več izvodov Večerne rose. Društva bi jih rada čimprej prodala. Za majhno ceno 1.100 tolarjev jih je možno nabaviti v njihovih društvenih prostorih. Na koncu so se domenili, da bodo z delom morda nadaljevali čez leto ali dve, ko bodo znova poskušali zbrati dela pesnikov upokojencev. T.L. c Turisti, predvsem tisti, ki so prišli od drugod, so te dni v Medijskih Toplicah začudeno pogledovali okrog. Presenečala jih je skupina ljudi, ki so v teh poletnih dnevih s čopiči, barvicami, lepenkami ustvarjali v okolici Medijskih Toplic, v ateljeju, nekateri pa so se predajali umetnosti kar na balkonu hotela. Tradicionalna slikarska kolonija, letos že dvaintrideseta po vrsti, je naj starejša tovrstna kolonija v naši državi. Nekateri so jo označili kot naj večji poletni kulturni dogodek v Zasavju. Kolonija Izlake-Zagorje je bila ustanovljena leta 1964 in od takrat se odvija vsako leto med 10. in 20. julijem. Organizira jo občina Zagorje ob Savi oziroma svet slikarske kolonije. Po končani slikarski koloniji udeleženci zapustijo dve deli organizatorjem množice ljudi. Tako ima svet, v katerem je 11 ljudi, sestanemo pa se tri mesece prej in se odločimo, koga bomo povabili v kolonijo. Če se slikarji ne prijavijo v dvajsetih dneh, pošljemo povabila drugim. Predvsem vabimo slovenske slikarje, kajti želimo ostati predvsem naša slovenska kolonija. Kakšen tuj slikarje lahko prijetna osvežitev in možnost za izmenjavo izkušenj tudi za naše slikarje. V naši koloniji vsakič popeljemo slikarje na izlete, ogled Tomo Vran kolonije. Organizatorji s temi deli pripravijo razstavo za slovenski kulturni praznik, 8. februarja. Otvoritev te razstave paje osrednji kulturni dogodek v Zasavju. Slikarska dela, ki ostanejo organizatorjem, se za določen čas dajo v najem podjetjem. Tako organizatorji pridobijo del finančnih sredstev za naslednjo kolonijo. Med štirinajstimi prijavljenimi slikarji se je letošnje kolonije udeležilo de-set slikarjev iz Slovenije in gost iz Nemčije. O slikarski koloniji so povedali: Nande Razboršek, predsednik sveta kolonije: "Slikarska kolonija Izlake-Zagorje je najbrž res nekaj posebnega, saj je zdržala več kot tri desetletja in "zaplodila" toliko različnih otrok po Sloveniji. Ta kolonija je uspešna zaradi Zasavja in okolice. Program se sicer spreminja na dve leti, vendar kljub temu ni strahu, da bi postal neaktualen. Slednje predvsem zato, ker so slikarji na to kolonijo vabljeni enkrat, dvakrat. To pa zato, da lahko damo možnost tudi drugim. Na ta način je v tej koloniji doslej sodelovalo kar 236 slikarjev iz Slovenije in tujine." Tomo Vran, predsednik Društva likovnih umetnikov Slovenije: "Bil sem v vrsti kolonij, tako pri nas kot drugod. Čeprav moram dodati, da imajo kolonije pri nas na splošno daljšo tradicijo kot v tujini. Kolonija Izlake-Zagorje je nedvomno ena najbolj renomiranih. Prvič, ker ima res zelo dolgo tradicijo, drugič, ker je organizacija res zelo dobra. Sam sem tu prvič, vendar sem že poprej od svojih kolegov slišal pohvalne stvari glede organizacije. Letos pa sem se v to prepričal tudi sam. Tu prav gotovo veliko pomeni zagnanost gospoda Nandeta Razborška. Seveda nekaj lahko naredi denar, če paje nekdo, ki se res angažira, ki da v to svojo dušo, potem je uspeh kolonije zagotovljen. Hkrati pa je tu tudi konsenz kraja, kjer se to dogaja, kajti ljudje na Izlakah so res lahko ponosni, da imajo nekaj takega. V kroniki, ki jo odlično vodi Nande Razboršek, sem razbral imena res kvalitetnih slikarjev. Tako da so ta dela, ki so se nabrala v teh letih, pravo bogastvo. Vprašanje, če ima kdo v Sloveniji tako zbirko. Bojan Klančar: "Kolonije Izlake-Zagorje se udeležujem že drugič. Pred 15 leti sem kot eden redkih študentov imel možnost, da se udeležim te kolonije. Takrat sem ravno končal tretji letnik in sem si na tej koloniji nabral izkušenj in malo bolj okusil umetniško življenje. Če bi primerjal prejšnjo in zdajšnjo kolonijo, bi poudaril, da se vidi, da se kraj spreminja. Vse lepši je. Okolica je taka, da lahko inspirira prav vsakega. Popolnoma nespremenjen pa se mi zdi organizator Nande Razboršek in prav tako sama organizacija kolonije. Organizacija je bila in je tudi sedaj na izredno visokem nivoju. Obiskoval sem tudi druge kolonije, vendar mi ta predstavlja ideal kolonije in mi je zato tudi merilo zadruge slikarske kolonije. Katarina Toman Nikolaj Beer Nikolaj Beer, umetniški vodja kolonije: "Slikarska kolonija je možnost za slikarje, da se srečajo, izmenjajo izkušnje. Dela vkoloniji so kvalitetna, vendar moram poudariti, da je deset dni včasih premalo, da bi nastalo ne vem kako delo. Zato te slikarje povabimo tudi v drugo, ker že imajo neke vtise od prej. Sam sem sodeloval že v več kolonijah in tudi v tej, in sicer takrat, ko sem prišel prvič na Izlake. Za prirejanje tovrstne kolonije se mi zdijo Medijske Toplice idealen prostor. Imajo namreč tudi sobo, ki smo jo v teh dneh spremenili v atelje. Tako so sami slikarji zelo zadovoljni z možnostmi za delo. Sam žal letos bolj malo sodelujem, saj sem zaposlen s pripravo samostojne razstave v galeriji Kompas v Ljubljani. Tekst in foto: Romana Benko Velko Toman Med Slovenci v izboru tudi Semec Svetovna grafika je že pred časom začela medse sprejemati tudi slovenske ustvarjalce grafičnega dizajna. International council of graphics design associations krajše ICOGRADA, katere član je tudi slovensko Društvo oblikovalcev Slovenija in seveda Simon Sernec iz Radeč, je pred časom poslala razpis vsem evropskim nacionalnim združenjem za grafično oblikovanje za World Graphic exhibition. Nacionalni odbori so na svojih izborih izbrali svoje predstavnike. Izmed svojih je nacionalna žirija slovenske DOS izbrala našo selekcijo sedmih in poslala diapozitive del v Pariz. Od teh je mednarodna žirija izbrala štiri avtorje - studio in tri posameznike, med njimi tudi Simona Serneca, oblikovalca iz Radeč. Kot nam je Simon povedal, je v ostri konkurenci prišel v izbor s tremi plakati, in to NO (NO) more war in Croatia, 500 years of Americs in kulturološkim plakate m Razstava Sama Perperja. Otvoritev World Graphic exhibition, ki ima več umetniških področij izražanja, je bila 19. julija v galeriji Unecsa v Parizu in bo odprta do 31. julija, nato pa se seli preko Kitajske še na Japonsko, Mehiko, Poljsko in Romunijo. Simona smo pobarali še po načrtih. Dejal je, da nadaljuje z izdelavo celostne podobe znane slovenske firme za izdelavo kontaktnih leč in optike DL Contact (Caroll), končuje koledar Zastave in izdelavo prospektov, nadaljuje grafično podobo hotela Žalec. Pripravlja se tudi na izdelavo nove grafične podobe posavskega časopisa Naš glas. Simon je torej krepko zakorakal v svet oblikovanja pri nas in v tujini in dokazal, da imamo v Zasavju oblikovalca svetovnih kvalitet. Rudi Špan Nina Mole med izbranci Po uspešnih nastopih po Sloveniji seje mladi pianistki iz Radeč Nini Moleuspelo prebiti v eno najbolj eminentnih klavirskih študijev vEvropi. Nina je v zasebni šoli Mirkovič - Pogorelič v hrvaškem mestu Lovran opravila sprejemni izpit za študij klavirja, katere pokrovitelj in profesor je Ivo Pogorelič. Študij se bo pričel jeseni, profesorji, med katerimi je tudi pianist Zaferjanič, so iz uglednega moskovskegakonzervatorija. Šoli,ki obsegaštudij klavirja in violine, so letos podelili koncesijo za opravljenje zasebnega poučevanja. S tem je šola dobila mednarodni status priznane šole. Nina in njena mentorica mati Tatjana Mole, ugledna pedagoginja za klavir, se že pripravljata na nove nastope in uspeh tudi v tej, tako zahtevni šoli. Nina je zagotovo med prvimi mladimi pianistkami iz Sloveniji, ki ji je uspel tak podvig v zahteven krog učenja pri glasbenem mojstru Ivu Pogoreliču. R.Š. Naj živi gledališče V Delavskem domu Trbovlje že od vsega začetka vsako leto pripravljajo tudi redne gledališke abonmajske predstave poklicnih, polpoklicnih in ljubiteljskih gledališč. Tako je tudi v zadnji sezoni ZKO Trbovlje organizirala pet predstav v večernem abonmaju ter štiri v osnovnošolskem in lutkovnem abonmaju. Seveda sem niso vštete tudi predstave Mladinskega gledališča Svobode, ki so potekale izven RazstavrtiaiP Oblikovalec Simon Semec Radeče - Pred kratkim je organizacijski komite Trnova Poster Triennial, ki se odvija v mestu Trnova v Slovaški republiki, na natečaju za tekmovanje izbral tri dela oblikovalca Simona Serneca iz Radeč. To so No more war in Croatia (večkrat nagrajen in publiciran), Stop the war in Bosnia, oba v kategoriji političnih posterjev, in Klavirski koncert Nina Mole v kategoriji kulturnih posterjev. Trenutno so postelji razstavljeni v Galeriji Jana Koniaka v mestu Trnova, vsi trije posterji pa bodo objavljeni v njihovem katalogu svetovnih del na temo političnih in kulturnih posterjev. Obenem so ga povabili na sodelovanje na naslednji trienale, Poster 97 - Trnova Poster Triennial. To je v tem letu že tretji uspeh mladega oblikovalca iz Radeč po trienalu v Belgiji in tekmovanju v Franciji. R.S. Akvarelista Breda Smej-D'hont in Bram D'hont Zagorje - "Od skice do akvarela" je naslov razstave, ki si jo boste do 3. avgusta lahko ogledali v avli Delavskega doma Zagorje. Avtorja prihajata iz Nizozemske, sta pa že dvakrat sodelovala v slikarski koloniji Izlake - Zagorje. Ta čas sta izkoristila za beleženje svojih vtisov, ki sta jih tudi intenzivno prenašala na papir. Svojih del pa še nista uspela prenesti domov. V dogovoru z zakoncema je Delavski dom v Zagorju priredil razstavo, na kateri si lahko ogledate njune skice, razmišljanja, akvarele. Razstavljenih je 30 večjih in manjših, začetnih, zavrženih, izbranih in končanih podob, ki kažejo pot od prvih beležk o okolju do končnega oziroma končanega likovnega izdelka. Gre za prave akvarele, ki so narejeni z zamahom in podajajo neko trenutno razpoloženje v naravi. Akvarel ni študiozno delo, kajti kvaliteta posameznega akvarela je predvsem odvisna od spretnosti ustvarjalca. Prav ta dva akvarelista pa lepo zastopata to zvrst slikarstva. Razstavaje odprta v času drugih prireditev, za ogled pa se lahko tudi najavite. R.B. Fotograf Matevž Lenarčič Ljubljana - V ponedeljek, 10. julija popoldne, so v galerijskem prostoru Knjižnice PrežihaVoranca v Ljubljani odprli samostojno razstavo osemnajstih barvnih fotopovečav Matevža Lenarčiča. Dela, ki prikazujejo slovenske vode, morje, reke, jezera, slapove, si lahko ogledate do konca avgusta. Sicer pa avtor, ki izvira iz naših logov, pri založbi Epsi pripravlja izdajo nove obsežne fotomono-grafije o slovenskih vodah, ki bo izšla novembra. Tekst k delu pripravlja dr. Dušan Plut. T.L. abonmaja. Teh je bilo precej, saj so v pretekli sezoni naštudirali kar štiri premierne predstave. ZKOTrbovljenačrtuje tudi za naslednjo gledališko sezono enako število gledaliških abonmajskih predstav. T.L. Za kulturo prehodno leto Sredi lanskega decembra je začel veljati zakon o zagotavljanju javnega interesa na področju kulture. Letos bo sprejetih vrsta izvedbenih predpisov pa tudi tako imenovani nacionalni kulturni program. Prav zaradi uveljavitve sistemskih sprememb se letošnje leto v kulturi pojmuje kot leto prehodnih rešitev. Letos občine avtonomno odločajo o vseh lokalnih zadevah javnega pomena na področju kulture. Kako priti do denarja? Ministrstvo je sicer dalo pobudo, naj se v občinah zagotovi kontinuiteta, s tem pa naj se omogoči ohranitev že doseženega kulturnega standarda. Zaradi nekajletnega siromašenja pa za trboveljsko kulturo pomeni ta kontinuiteta 37 in pol milijonov tolarjev za vse leto. Po normativih ministrstva naj bi potrebovali kar 65 milijonov tolarjev. Ali je mogoče poleg občinskih dobiti tudi republiška sredstva? Je. Za sofinanciranje nakupa knjig v višini 70 odstotkov nakupnega normativa, za subvencioniranje treh gledaliških predstav za odrasle in do dveh za mladino (do praviloma 50 odstotkov), za subvencioniranje glasbenih gostovanj do 50 odstotkov, za abonmajske predstave. I.L Z------ > Parnasova pota Ureja Franci Lakovič Romana Žagar Bila je ogenj, ki je vzplamtel, videti je bilo, da nikoli ne bo dogorel. Bila je sonce, ki je žarelo, kot cvetje, ki je živeti začelo. Ob pogledu nanjo ti je telo vzdrhtelo, srcu je bilo, kot da bo zaihtelo. Zapihali so severni vetrovi, začel je padati dež. Postala je led, ki ga vročina ne stopi, pogled nanjo zdaj boli. Le kdaj bo ogenj spet? C ^ !§! Težko je govoriti o tem, kdo si je pravzaprav izmislil akustične večere. Za njihovo ponovno populacijo je prav gotovo glavni krivec MTV (smrk, smrk, nesramneži so jo kodirali). Njihovi Unplugged koncerti so postali izjemno popularni in založniki, ki so izdajali plošče s temi posnetki, so si seveda zadovoljno meli roke. Prodaja je bila seveda več kot odlična. In širom po svetu so oddaje MTV Unplugged dobivale posnemovalce. Mogoče je primerjava pretirana, vendar tudi pri nas. Že leta 1993 je bil prvi takšen koncert. Sicer ne na televiziji, pač pa na radiu Študent. Naidejo je prišel Jane Weber, kot prvi pašo v studiu nastopili Sokoli. Od takrat, pa vse do danes, so posneli za 15 ur glasbenegamateriala, realizirali 25 oddaj, skorajda vse pa vodi D. J. Jure, oziroma Jure Longyka. Seveda vse oddaje potekajo v živo, v eni izmed njih pa so nastopili tudi Orleki. Oddaje potekajo predvidoma enkrat na dan, ustvarjalci pa se lahko pohvalijo s tem. da so v živo na radiu Študent nastopili tudi nekateri tuji izvajalci (Inspiral Carpets, Parni Valjak, Let 3...). In RŠ ne bi bil to, kar je, če ne bi storil še koraka naprej. Skupaj z založbo Dallas so izdali tudi CD ploščo z nekaterimi posnetki nastopaj očih, ki so se v studiu zvrstili med letoma 93-95. Kot pravij o, ne gre za zbirko najboljših pesmi, pač pa predvsem za nekakšen dokument, kaj se je v tem času dogajalo. Na prvem CD so se tako znašli; Sokoli, Niet, Let 3, Demolition Group, Miladojka Vouneed, Drago Mlinarec, Ghosts of the 50's, ter Vlado Kreslin. Kot obljubljajo, bodo izdali še dva CD. Posnete glasbe je pač dovolj. In če vas zanima slovenska verzija Unplugged oddaj, še naslov CD; Izštekani na radiu Študent I. Tomaž A. Štojs IPBUiat iir|lQ)^^l : II iiini IrfoefcvspMafcNiiii Včasih sep,, prebiranju podatkov in po pogovorih s pevci kar zgrozim. Nekaj podobnega se mi je zgodilo tudi zadnjič, ko sem razmišljal o Zoranu Predin n. Nenadoma sem namreč ugotovil, daje minilo že dobrih petnajst let, odkar sem prv.c shsal B.tlesa, Praslovana in ostale pesmi s prve plošče Lačnega Franza. Petnajst let? Kaj sem res Že tako star? Vse kaže, da res. Pit naj ho. Saj greste vsi počasi /a menoj. 7xmm Predin ‘t)iej Usivarj.v1 T.-.-.£v.*.v.vv.-.T\v!v.-.F.v.v.v.sv. skriva za imenom MZ Hektor. Če še vedno niste nikjer izvedeli, kdo je to, | naj vam sknvnosl zaupamo mi; MZ Hektor je Matjaž Zupan, sicer pevec skt.prne t ulilo,mu Pripravila ludi Napad ljubezni je naslov najnovejše ,: plošče, ki jo je v samozaložbi i/dal Zoran I*redin. Tako kot na njegovi obar vrine ■. pop ti lini, \ -.c pa |e napisal z. v. 1a«a : I nemanj n so mu pomagali t glasbeniki, sicer pa vcc q rmogr znam ujem v eni tuših prihodnjih Mevtlk - X : J Live aid Te dni je minila deseta obletnica enega izmed najznamenitejših koncertov v zgodovini sodobne glasbe (beri rock and rolla). Pred desetimi leti se je namreč na obeh straneh Atlantika zbrala pisana druščina pop, rock, heavi izvajalcev in solistov na megalomanskem dobrodelnem koncertu, ki gaje organiziral Bob Geldof. Jaz, smrkavec, sem takrat neznansko trpel, ko nas j e tečna kuharica v veliki samopostrežni restavraciji nagnala izpred edinega televizijskega sprejemnika v kampu Fontana (ah Funtana, ne vem) tam pri Vrsarju. Zato pa sem mrzlično iskal (in tudi našel) tipa, ki si je vso to glasbo posnel na avdio kaseto (kar tako - mikrofon je tiščal tja proti televiziji.) Verjetno je tudi vam ta koncert ostal v spominu (seveda če niste bili takrat premladi, ah pač prestari, da bi vas takšne stvari zanimale). Kakorkoli že, slovenska televizija je prejšnji teden prijetno presenetila z dolgometražnim filmom o tej zadevi. (Njam, kat sline šemi cedijo, ko pomislim, da sem si vso stvar posnel in jo bom v kratkem v miru božjem pogledal.) Koncert imenovan Live aid je ostal v spominu tudi zaradi spremljajočih dogodkov, ki so bili namenjeni dobrodelnim namenom. Tako so se najprej združili britanski glasbeniki in posneli skladbo Do They Know It’s Christmas Time, kije seveda takoj postala velik hit. Nekoliko kasneje so sejimpridružili še ameriški kolegi - sami zvezdniki in posneli We Are The World. Tudi v naši takrat še dragi Jugi so se glasbeniki odločili, da tudi oni sodelujejo v tem svetovnem projektu. Nastala je pesem Za milijon godina. Izkupiček koncerta je bil namenjen nekaterim afriškim državam, vkaterihjeljudem takrat grozila huda lakota in pomanjkanje. Organizator celotne akcije Bob Geldof pa si je baje (takrat so bile takšne govorice) moral celo sposoditi denar od prijateljev, daje lahko plačal račun za elektriko. Ves svoj denarje namreč porabil za organizacijo koncerta. (Sicer pa se mu je to - kakorkoh seobme mastno povrnilo.) Ena izmed značilnosti obeh koncertov (v Britaniji in Združenih Državah) je bila, daje na obeh odrih nastopil Phil Collins. Po prvem nastopu se je vsedel v reaktivcain sejadrno odpeljal na drugi nastop. Mogoče je nesmiselno primerjati Live aid s koncertom v NVoodstocku. Za oba paje značilno, da sta vsak po svoje zaznamovala cele generacije ljubiteljev glasbe in pomenila nekakšno prelomnico. Marsikdaj na primer sbšim (in tudi sam se pridružujem temu mnenju), daje ravno 1984. leta nastala najboljša pop glasba, kar jo je kdaj bilo. Takrat so bili glavni Eurythmics, gledalo se je Flashdance in tako naprej. Zdaj je Live aid le nostalgija, koncert namenjen spominu na kralja Fredija pa le bleda senca. Po Woodstocku, ki sem ga zamudil in Live aid-u, ki ga nisem, nam preostane samo še čakanje na naslednji, novi, večji rock'n'rollspektakl. Michael Jackson je baje s svojim zadnjim projektom bolj ah manj pogorel, vendar se to niti ne šteje, kajne? Med obema koncertoma, ki štejeta za naj, naj je bilo dobrih 16 let odmora. Mogoče se nam kaj tako velikega obeta spet čez kakšnih pet do šest let. Če nas ne bo prej pobralo od kakšne H bombe! J.N. I Nagradni natečaj Na pizzo skupaj s skupino 12. nasprotje Poletje je čas dopustov, zabave, norčij, novih dogodivščin, novih poznanstev... In tudi pri Zasavcu smo se odločili poskrbeti, da boste lahko nekateri srečneži sklenili nova poznanstva in preživeli skupaj z nami in s pomočjo Hotela Rudar iz Trbovcljc prekrasen dan, ki ga še dolgo ne boste pozabili. In sedaj se boste vprašali: "Kaj pa je sploh to?" Nič lažjega, kot odgovoriti na to vprašanje. Ker mi prav dobro vemo, da vam je skupina 12. nasprotje, katere člani so Branko Lindič, Stane Vrbek, Janez Hvale, Blaž Maselj in Franci Kumer, zelo pri srcu, še posebno so vam prirastli k srcu s skladbami Tiha noč, Daj mi moč, Pokliči me..., smo na Zasavcu sklenili, da bomo najbolj izvirne izdelke o skupini 12. nasprotje, katere nam boste vi poslali, tudi nagradili. Toda najprej naj vam povem, kakšna je vaša naloga. Poslati morate kakšno zgodbico, pesmico, sliko... o skupini, lahko postavljate tudi vprašanja za naše vrle fante, na katera bodo z veseljem odgovorili. Potem pa bomo vsi skupaj izbrali štiri najboljše izdelke in za nagrado, ki jo prispeva Hotel Rudar, boste skupaj s fanti iz 12. nasprotja preživeli nepozabno popoldne ob pizzi, pijači in sproščenem klepetu. Seveda pa bova tam tudi midve s fotografinjo, da bova dogajanje zabeležili in bodo nato lahko vsi videli, kako prijetno smo se imeli. Torej le svinčnike v roke in pišite, rišite, ustvarjajte in seveda svoje izdelke tudi pošljite na naš svetovno znani naslov: Časopis Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2/c, 61410 Zagorje ob Savi. Vaš trud bo nagrajen in upam, da je nagrada dovolj mikavna, da se nam boste oglasili. Naj povem le še to, da bomo vaše izdelke vsak teden objavljali tudi v Zasavcu. m Srx™a nagradne ,«c i 11 I $ 1! !!§ Saša Grobijan Koko bo preživel dopust... Vas zanima, kako bo preživel letošnje počitnice prikupni pevec skupine Avia band Aleš Turnšek? Turi je samo za bralce Zasavca sporočil te novičke. Do 30. julija bo Turi skupaj z ostalimi fanti iz skupine prepeval po vsej Sloveniji in zabaval najstnike in najstnice, nato pa se bodo vsi fantje za deset dni odpravili na zaslužene počitnice. In kje bo počitnice preživel Turi? Najprej bo pet dni užival na Slovenski obali - natančneje v Luciji, kjer se bo namakal v slanem molju, se nastavljal toplemu poletnemu soncu, se sprehajal po Portoroških ulicah...,nato pa se bo za pet dni odpravil še preko meje v Nemčijo. Potem pa bo tu že 10. avgust, ko bodo Avia bendovci zopet zasedli svoj e položaje in igrali po vsej Sloveniji. Aleševe počitnice ne bodo dolge, zato upamo, da se bo teh deset dni prijetno zabaval in si bo nabral dovolj moči, da bo lahko potem skozi celo leto zopet navduševal vse mlade in stare oboževalce. Alešu želimo lepe počitnice, v naslednji številki pa boste izvedeli, kako preživljajo oziroma kako bodo preživeli počitnice še nekateri drugi znani Slovenci. Saša Grobljar Bilo }© tioro! V nedeljo, 16. julija, smo se nekateri sodelavci Zasavca skupaj z izžrebanci naše nagradne igre "Rafting na Savi in sodelavci Brodarskega društva Hrastnik odpravili na noro vožnjo po reki Savi. Bilo je nepozabno, izžrebanci, ki so se nam pridružili, pa so bili: Bojan Kolšek iz Hrastnika, Barbara Dolar, Robi Šoba, Metka in Miha Logar (vsi iz Trbovelj). Naj napišem tudi to, daje imel ravno v nedeljo Miha rojstni dan in s pomočjo Zasavca ga je prekrasno preživel. Tako smo mu skromno darilo (rafting) podarili tudi mi. Naj vam sedaj zaupamo tudi odgovor na nagradno vprašanje , ki se je glasilo: Kdaj je bila otvoritev novega doma Brodarskega društva Hrastnik? Odgovor se glasi: Otvoritev je bila L julija 1995. Kaj vse smo doživeli in preživeli, pa boste izvedeli v poletni številki Zasavca. S.G. Kak dougcajt Juhu! Duans pupold ne pa bo ži vleje! Kuančn bom mal sam duma in bom lohk delu kar se mi bo lubl. Če ne dnizga bom pa saj meu mal mira. Oči je šou na šiht, mami pa s ta malo na gredo pugledat, kuku kej raste. Jst nuočm jt vjač zraun zatu, k sm mogu lansk let pumagat štihat. Drug dan so me bulele use kusti. Študjiru sm kvabi pučeu. Puklicu sm Mihatapaga ni blu duma. Šou je na fuzbal tekmo. Tud Roka nism dubu. U iuake sm uzjeu cajtnge. Nč nouga! N Štirnu sm radio. Sama z nč muzka. N televizij so vrtel risanke z dujenčke. Tu ž ni z mjene. Spravu sm se pred računalnik pa m j hitr mnil. Sej nimam nubjane nove igrce. L kva bi delu? Iz bajte ne smem, ker je spt slb luft uzuni. Usega sm mel ž poun kufr. Nism se mogu spomnt nč pametnga. Tud mir in tišina sta mi šla ž e jetre. Komi sm čaku, d pridejo muoiji dumov. Spt bo upitje in žiu žau pr hiš, ampak mjen n bo vjač dougcajt. Peter Željko, 5.c OŠ Alojz Hohkraut Šolanje pod vodo Sem ziataribica. Doma sem v morju. Hodim v 2. crazred morske šole. Včeraj bi me kmalu ujel ribič. Zelo sem se prestrašila. Šolsko torbico imam zelo težko. Pri SND se učimo o čistoči. Do učiteljice hobotnice sem zelo vljudna. Imela sem odlično spričevalo. Nives Pavelšek, 2.c OŠ Alojz Hohkraut Sem ribak Robi. Živim v velikem zalivu. Nekoč sem se zjutraj zbudil, se oblekel in odhitel v šolo. Tam sem se pridružil drugim ribicam. Čakalameje tudi grozna učiteljica Marta. Vsak je moral pokazati kaj zna. Jegulja se je zvijala, morski konjiček je delal druge vaje, potem pa sem bil na vrsti jaz. Nič nisem odgovoril. Nato smo imeli SND. Dobil sem petico, prav tako pa tudi jegulja, morski konjiček, zvezda, jež in klobasa. Potem se je prikazal sovražnik. Hobotnica je popila črnilo, prijela sošolce i n čakala, d a pride bližje. Na vso moč je pihnila vanj črnilo in prestrašen je zbežal. Robi Breznik, 2.c OŠ Alojz Hohkraut Sem prvošolec. Pri pouku imam najraje telovadbo in likovni. Rad hodim tudi v hribe. Lansko leto sem bil na Triglavu. Nejc Malus, 1.a OŠ Ivan Cankar Moj bratec Primož Imam brata, ki mu je ime Primož. Star je dve leti in pol. Pazi ga babica. Včasih je priden, všasih pa mi nagaja Zelo rad se vozi s kolesom. Ima prijateljico Nino. Skupaj se igrata Katarina, 1.b OŠ Ivan Cankar Koko Moj ptičekradpoje. Jerumene barve. Na glavi imafrizuro. Moj ptiček je zelo plašen in nič ne kljuva. Tj aša Zdovc, 1.b OŠ Ivan Cankar Trinajstletniki še ne vemo, kaj je prav ljubezen Čeprav je minilo že kar nekaj mesecev od izbora mistra in miss šole, objavljamo intervju z njima. Upamo, da si boste z veseljem prebrali, kaj sta nam o sebi povedala Rosvita Slanšek in Miha Knaus Sta bila presenečena, da sta bila izbrana? Rosvita: Pred plesom so mi vsi govorili, dabom postalamiss, ajazjim nisem verjela. Priznam, da sem bila zelo presenečena. Miha: Bil sem zelo presenečen, ker nisem mislil, da zbujam takšno pozornostnašoli. Predensembilizbran, sem imel tremo, ker nisem mogel verjeti, da sem med kandidati. Komu bi vidva podelila to lovoriko? R: Ne vem, za koga bi se odločila jaz. Takrat sem glasovala za Tino, ki je potem postala prva spremljevalkai n za Denisa,ki jepostal drugi spremljevalec. Mogoče bi glasovala za Čožijain Nino (lep par); res ne vem, ker je na šoli veliko "lušnih". M: To lovoriko bi podaril Urbanu Čopu in Manji Burjes, čeprav je na šoli veliko lepih parov. Kaj bi bralcem povedala o sebi? R: Sem preprosto dekle, ki ima rado zabave (kot vsi mladi). Rada sem s prijatelji. Uživam, ko treniramkošarko. Všeč mi je tudi v družinskem krogu. M: Mislim, da sem zelo trmast in pravijo, daprehitro zamerim. Kadar je treba sem tudi prepirljiv. Rad treniram košarko in uživam v dmžbi svojih prijateljev. Oba sta košarkarja. Kaj sta že vse dosegala, kaj bi želela doseči in zakaj se sploh ukvarjata s košarko? R: Ha, ha, ha. Kaj smo dosegli? Zaenkrat še nič posebnega, a moram povedati, dasmo napravi poti in upam, da tudi kaj bo. Kaj si želim doseči? Ja tisto, kar si vsak želi: postati državna prvakinja. Ha, ha, ha. Odločila sem se za košarko zato, ker mi je ta šport zelo všeč. Ob tej priložnosti naj se zahvalim gospe Almi, ki me je k temu pregovorila, saj mislim, da sem se pravilno odločila. M: Nimam ravno posebno velikih uspehov, vendar smo v klubskem tekmovanju dosegli 9. mesto. Rad bi, da bi igral košarko dobro in da bi bil koristen igralec. Košarka mi je bila všeč že, ko sem treniral plavanje, in ko sem videl priložnost, da lahko igram, sem to izkoristil. Kaj še počneta v prostem času? R: Prostega časa nimam. Imam veliko tekem, treningov in tudi učiti se moram. Če se zgodi, da mi ostane kaj časa, rada pogledam kakšno tekmo Olimpije ali pomagam mami. M: V prostem času poslušam glasbo ter gledam televizijo, vendar veliko prostega časa nimam. Kako vam gre v šoli? R: Včasih mi gre bolje, včasih slabše, toda zadnje čase mi gre kar dobro. M: Zadnje čase mi gre kar dobro, čeprav upam, da mi bo šlo še bolje. Vpisal sem se v Športno gimnazijo Šiška in upam, da bom tudi sprejet. Kako je z ljubeznijo v vajinem življenju? R: Mislim, da trinajstletniki še ne vemo, kaj je prava ljubezen. Zaenkrat govorimo le o dobrem prijateljstvu. Z mistrom se kar dobro razumeva. M: Zaenkrat super, ker se z miss zelo dobro razumeva. Več pa ne bi povedal. Iz glasila Antitalenti OŠ Trbovlje jilllll UfIcove 1SL SE FF Trbovlje - Trboveljska tekačica Anica Živko seje konec minulega tedna udeležila evropskega prvenstva v gorskih tekih. Tekmovanje na 9800 metrov dolgi progi z višinsko razliko kar 1200 metrovjebilo v majhnem francoskem turističnem kraju z imenom Val Raugeu. Trboveljčanka je kljub težavam na progi zasedla solidno 22. mesto in se uvrstila v sredino razpredelnice. Od slovenskih reprezentantk je bila boljša od nje Olga Grmz 19. mestom,Erika Brojanpajebila 30. Med moškimi je bil najuspešnejši Slovenec Ivan Urh na 27. mestu. "Začela sem zelo dobro, po kakšnih 10 minutah pa me je neznosno začelo peči v desni nogi. Nadaljevala sem s počasnim tekom, na nekaterih predelih nestabilneprogepa tudi hodila. Vodstvo nemške reprezentance mi je nato pomagalo s hladnimi oblogami, tako da sem začasno vendarle pozdravila poškodbo in z manjšimi bolečinami prišla do cilja," je svojo francosko "avanturo" po prihodu z evropskega prvenstva razložila Anica Živko, ki bo tako z izkušnjo več pričakala septembrsko svetovno prvenstvo v tekih "gor-dol". To tekmovanjebo v Edinburghu (Škotska) in je Živkovi precej bolj pisano na kožo, tako da lahko pričakujemo boljši dosežek. Seveda, če nebo težav s poškodbami s katerimi ima nedvomno najboljša slovenska gorska tekačica kar naprej precejšnje težave. Sašo Fabjan Priprave uspele Trbovlje - Za nogometaši Rudarjaje 10 dni priprav na novo drugoligaško sezono. Moštvo v glavnem vadi doma, pretekli vikend pa je preživelo na kondicijskih pripravah na Kalu. Pod vodstvom trenerja Milana Ocvirka, njegovega pomočnika Martina Lavrenčiča in tehničnega vodje Staneta Grabliča je vadilo 18 igralcev. "Načrt smo v celoti izpolnili. Igralci so bili zelo disciplinirani. Veseli me, da so napore zdržali tudi najmlajši, ki so se prvemu moštvu priključili iz mladinskih vrst," je bivanje na Kalu ocenil trener Ocvirk. Na povratku s Kala so "rudarji" odigrali prvo tekmo in sicer z dražvnim prvakom SCT Olimpijo, trener pa je bil z njenim potekom zelo zadovoljen: "To srečanje je bilo za nas samo nadaljevanje treningov posvečenim fizični pripravi igralcev. V začetku smo se močnemu tekmecu zelo dobro upirali, potem pa je na dan prišla utrujenost in zaenkrat seveda tudi še pomanjkanj e moči. Igrali smo s pomlajeno ekipo v kateri sta bila tudi dovčerajšnja mladinca Sivko in Borštnar. V nadaljevanju priprav bodo več priložnosti dobili tudi ostali nogometaši." S.F. Dvakrat s Primorjem Trbovlje -Nogometaši Rudarja bodo v tem tednu odigrali še dve prij atelj ski tekmi. Obakrat se bodo pomerili s Primorjem iz Ajdovščine. Danes s pričetkom ob 18. uri bo srečanj e v Trbovljah, povratna tekma pa bo v nedeljo v mestu testenin in sadnega soka. Ti dve preizkušnji bosta seveda za treneij a RudarjaMilana Ocvirka lepi priložnosti za oceno trenutne pripravljenosti, enako pa seveda tudi velja za obračun s še enim prvoligašem - velenjskim Rudarjem. Srečanj e dveh Rudarjev bo v torek, 25. t.m. ob 17.30 uri, seveda na trboveljskem nogometnem stadionu. S.F. Maurer trener Radečanov Radeče - V drugoligašu iz Radeč, ki je bil s 5. mestom največje presenečenje lanske sezone, so bili dolgo tiho in na koncu imeli precej sprememb. Klub so tako zapustili Kačičnik, Drobne (oba Šentjur), Janev (Renče) inM.Pirc(Era Šmartno), prišli pa so Zildževic (Steklar), S.Pirc (Krško) in vratar Bukvič (Publikum). Do menjave j e prišlo tudi n a krmilu kluba. Zelo uspešni trener Janko Benčina, ki je dosegel naj večji klubski uspeh, se je namreč utrudil in zasitil nogometa ter na lastno željo zapustil trenersko mesto. Vodstvo kluba je priložnost dalo HrastničanuViktorju Maurerju, ki je v Radečah pravzaprav že pravi domačin. Maurer namreč že 7 let dela v kraju papirja, v pretekli sezoni pa je bil trener mladincev. Cilj Radečanov je sicer zopet skromen: obstanek v ligi. Takšen je bil pravzaprav tudi lani, potem pa so se zares visoko uvstili. Lahko presenetijo še enkrat? S.F. Končan je prvi poletni kamp Zagorje - Nogometna šola Vili Ameršek je zaradi premalo prijav za kamp v Žalcu organizirala 1. poletni kamp na nogometnem igrišču športnega parka Kisovec. Od 6. julija dalje je vadilo 26. dečkov iz Izlak, Kisovca, Zagorja in Trbovelj. Starostni razpon od 7. do 14. leta za ekipo trenerjev, ki jo vodiFranc Sivko ni predstavljal velikega problema,-Program dela soEdVard Navratil, ŠtefanGošte tudi ob pomoči Vilija Amerška uspešno pripeljali do konca. Dečki so marljivo vadili, manjkajočih skorajda ni bilo. Če pa sta jih kakšen trenutek prema- gala vročina in utrujenost so jih spodbudili klici staršev iz tribun in jih dvignili na noge. K organizirani vadbi so svoj e prispevali tudi vsi odgovorni pri NK Kisovec, posebno še Tomaž Krznar, kije bil z ekipo od začetka do konca. Želeli bi pohvaliti tudi starše, ki so svoje sinove in sosede vozili na trening in bili v velikem številu prisotni na zadnjem treningu 14. julija. Ta dan bo vsem udeležencem ostal v lepem spominu. Trenrji so v slačilnicah pripravili dve ekipi. Ko šobili dresi oblečeni, očiščeni nogometni čevlji zavezani so poslušali taktiko tako kot pravi nogometaši. Na igrišče so prišli resni in pripravljeni za boj saj so igrali za torto, ki jo je dobila zmagovalna ekipa. Zato tudi na zaključni sliki ni bilo veliko nasmejanih obrazov. Po ogrevanju seje začelo zares. Tekma 2 x 20 minut j e bila za vse posebno doživetje. Trenerji so se bali, da ne bo veliko golov, a je bilo kljub temu kar 7:2 za belo rdečo ekipo. Dr. Ačkun jebil pripravljen, poškodo-vanihh pa k sreči kljub temu ni bilo. Starši so navijali in s ploskanjem nagrajevali obe ekipi za drobne, pa včasih tudi komične poteze. Vse je čakal še svečani del. Župan ZagorjaMatjaž Švagan in direktor šole Vili Ameršek sta udeležencem podelila priznanja. Na vrsto je prišla torta za zmagovalce. Poraženci so žalostno opazovali, kako se deli torta in coca cola. Žalost v njihovih očeh j e zamenjal smeh, vzklik in aplavz vseh, ko je Vili prinesel enako torto tudi ekipi poraženih. Sedaj so bili vsi spet ena skupi- na, udeleženci prvega poletnega kampa. Spodbudne besede staršev, župana in želja otrok, da bi kmalu spet začeli pa daje vodstvu šole in trenrjem obvezo in spodbudo. V nogometni šoli se vidimo zopet septembra, kdaj pa vas bomo redno obveščali tudi v Zasavcu. J. L. Odstopil Jože Mirtič Litija - Zadnja vest, ki smo jo dobili iz NK Litija je da je na izredni seji skupšine kluba s predsedniškega mesta odstopil dosedanji predsednik kluba in tisti, ki je zbral največ denarja za pomladanski del tekmovanjajože Mirtič. Svoj odstop je obrazložil z utmjenostjo vedar pa bo pomagal pri iskanju sredstev za tekmovanje. Dejal je, daje klub v pomladanski sezoni porabil 4 mio tolarjev, kar je majhna številka v primerjavi z drugimi. Nov proračun za naslednjo sezono pa znaša tja do 150.000 DEM, kar je prav tako izredno majhna številka, ki pa j o bo zelo težko zbrati. Igralci, ki pričnejo s treningi v torek, 19. j u lij a imaj o za začetek zagoto vlje-neminimalnepogoje za delo. Novo vodstvo pa bo moralo poiskati ljudi, ki bodo s 70 letno tradicijo nekako vzdržati na vrhu, kajti odstop od tekmovanja bi bil za litijski nogomet prava katastrofa. Znani pa so tudi že prvi nasprotniki v prvenstvu. Litija bo v prvem kolunadomačem igrišču 19.avgusta gostila novinca Kolpo, v drugem kolu pa gredo v Ilirsko Bistrico prav tako k novincu Transportu. S. K. Litijski modelarji na SP Litija - Aero klub Milan B orišek je mnogim Litijanom poznan, še bolj pa ga poznajo po Sloveniji saj njihovi tekmovalci dosegajo izjemne uspehe. Tako je v Aero klubu Milan Borišek v 12. letih zrastla generacija modelaijev, ki so dosegli tako visoko raven, da že vrsto let zasedajo najvišjamesta na državnih prvenstvih, mednarodnih tekmovanjih in od leta 1991 na tekmah, ki štejejo za svetovni pokal. Visoke uvrstitve v zadnjih osmih letih, ko so osvojili vrsto naj višjih mest in naslovov na mednarodnih tekmovanjih je tri njihove člane pripeljala tudi v reprezentanco, ki se bo od 25. do 29. julija pomerila na svetovnem prvenstvu prostoletečih modelov. Tekmovanje bo potekalo v madžarskem mestu Doemsoed. Brane Rozman in Toni Ncčemer bosta tekmovala,Zvone Žveglič pa gre na tekmovanje kot uradni spremljevalec. Največji problem litijskih modelarjev je seveda tudi problem vseh litijskih športnikov in to je denar. Klub mora sam priskrbeti nemala sredstva za pot na Madžasko. Klub se je tako obrnil na litijske obrtnike in podjetnike za pomoč. Oba tekmovalca sta vsekakor sposobna doseči izjemne uspehe, ki pa seveda ne bodo njihovi prvi. S.K. Novak zmagal v Jevnici Litija - Člani teniške sekcije ŠD Jevnica so organizirali teniško Odprto prvenstvo Jevnice. Med 26 tekmovalci je imel največ uspeha mladi litijski val igralcev. Tako je v finalnem srečanju Primož Novak premagal Blaža Rozmana s 7:5 in 6:3. Tretje mesto je prav tako osvojil Lilijan Aleš Ahčin, ki je v srečanju za tretje mesto premagal domačega matagorja Zvonka Mlakarja. S. K. Cveto Bevc najstarejši Trbovlje - V začetku julija je bilo v Ljubljani na stadionu Železničarsko atletskega kluba atletsko državno veteransko prvenstvo Slovenije. Organizatorji so poskrbeli za prekrasno vzdušje, Dušan Razboršek selektor Litija - Ob uspešno končani sezoni malega nogometa, ko so sc igralci KMNlhžeiuring Šaibck uvrslili v'jfrvoiiiaioiiogSniemo ligo. je v pretek lem tednu na naslov kluba prišlo se eno pri/ nanje. Nogometna zveza Slovenije. ,ičiua, svoji scjivizbrnlam selektorja slovenske reprezentance v malem nogometu. To je tudi trener litijske ekipe Dušan Razboršek Vsekakor iskrene čestitke Dušanu, ki je imel hudega konkurenta v maribcisrkem kandidatu. Dušan :v -e ptvd i/bototu motal oddati programi dela. .Reprezentanco prt čaka v septembru; najprej turnir rm Češkem iti oktobra k v ,ihlikaci|cza evropsko prvens(\o vrnaiem nogometu Dušanu v teh vročih dneh ostaja veliko dela in zaželimo mu, da ga uspešnoopravi. S. K. - Litija - Čeprav je že nekaj časa minilo od končanja vseh tekmovanj in se športniki počasi že pričenjajo pripravljati na novo sezono, ne moremo mimo dejstva, da je litijski šport, tako ekipni kot posamični, dosegel v tej sezoni res izjemne rezultate. Če pa se ozremo leta nazaj ne najdemo takih uspehov. Resda smo imeli v bivši Jugoslaviji v prvi slovenski ligi košarkarice, da jebila po celi Sloveniji znana ekipa Nogometnega kluba Litija, ki je v svojih zlatih letih (70 - 75) dosegala izjemne rezultate. Edina, kijeokusila rang jugo tekmovanja pa je bila rokometna ekipa Usnjarja, ki je nastopala v medrepubliški ligi. Pa vseeno so letošnji rezultati lahko rečemo boljši. Kajti šport seje v letih samostojne Slovenije sigurno okrepil tako nakvalitetni kot na organizacijski ravni. In če pomislimo, v kakšnih razmerah delajo litijske ekipe, z ogromno finačnimi težavami so letos dosegle skoraj maksimum. Če pogledamo najprej uspehe ekip, vidimo, da ima Litija tri prvoligaše. Malokatera občina se lahko pohvali s tem. Košarkarji Iskre Litusa so se po dolgem času z izvrstnimi rezultati uvrstili v najkvalitetnejšo tekmovanje v Sloveniji. Dosedanje okrepitve pa jim celo napovedujejo lepo prihodnost kaj ti ekipa je mlada, Duščak, Ivanovič in Šetina so v reprezentanci mladih do 22 let, ki se bo na Portugalskem potegovala za nastop na evropskem prevenstvu v Turčiji. Zaradi študijskih obveznosti jemoral sodelovanje odpovedati Kandžič, ob veteranu Džurišiču pa bo verjetno trener Urlep uspel sestaviti dobro ekipo, ki bo polnila litijsko dvorano. Nekateri pa celo razmišljalo o naskoku na Evropo kar v prvi prvoligaški sezoni. Dmga ekipa v prvi ligi, kije ta status ujela za rep so rokometaši. Marsikdo bo pomislil, da to ni uspeh, če pa vemo, v kakšnih razmerah so igralci pričeli jeseni nastopati pa je to sigurno uspeh. Ambicije pred novo sezono so realne - ne visokoleteče - sredina lestvice brez borbe za obstanek. Najmlajši ekipi s tremi mladimi reprezentanti Lubejem, Papežem, Bilbijo pa se ponuja enkratna priložnost za dokazovanje v ligi, ki bo letos močnejša kot dosedaj. Tudi klub malega nogometa z istim imenom Inženiring Šarbek je zadnji, ampak zasluženo pristal v prvi malonogometni ligi, ki bo v jeseni doživela premiero. Uvrstitev v ligo je sad oz. vrh kariere marsikaterega od igralcev, ki so nedolgo tega še uspešno brcali po velikih zelenih travnikih. Verjetno so prav igralci malega nogometa tisti, ki imajo največ možnosti za uvrstitev v evropska tekmovanja. V drugoligaški konkurenci imajo Lilijani v ognji keglajče. Ti so z vstrajnim delom in navezo stari in mladi prav tako dosegli zastavljeni cilj. Eno najtežjih kegljišč v Sloveniji, ki prireja mnoga tekmovanja na visoki organizacijski ravni pa tudi v drugi ligi predstavlja trd oreh za marsikatero ekipo. Novih imen pri kegljačih zaenkrat ni, glavni razlog pa je seveda denar, pa čeprav imajo skromne želje. Litijskim nogometašem je uspel velik spomladanski met, ko so z izvrstnimi rezultati dosegli obstanek v tretji ligi. Ekipa, kije imela največ finančnih težav in lahko bi rekli tudi najmanj razumevanja v občini pa je z igrami dokazala, da tudi v novi sezoni ne bo kot temu radi rečemo "kanonfuter" na nogometnih igriščih. Če pogledamo še k mladini imamo sodeč po letošnjih rezultatih v Litiji generacijo športnikov tako v košarki kot v nogometu. Učenci OŠ Litija so postali državni prvaki v malem nogometu, učenci iste šole pa drugi v Sloveniji v košarki. Vsi pa pravzaprav prihajajo iz klubov, kjer v zadnjem času uspešno delajo z mladimi. Tako košarkarji ob trenerju Ibišiju vzgajajo generacije od začetnikov do mladincev od katerih Japič, Stojakovič in Jovičič že trkajo na članska vrata. Mladi litijski nogometaši so najboljši prav v najmlajši kategoriji in trdo delo se lahko pokaže kaj kmalu. Malce škriplje le pri najrnlajših rokometaših, kar pa je razumljivo glede na situacijo, kije bila pred pričetkom sezone, vodstvo pa obljublja, da se stvari že popravljajo na bolje. Pri posameznikih pa lahko rečemo, da so veliko boljši prav najmlajši. Lahko celo rečemo, da uspehov starejših niti nimamo, če izvzamemo litijskega košarkarskega asa Dušana Hauptmana. Po uspehih prednjačijo jevniški lokostrelci, ki so posegli po državnih naslovih v najmlajših kategorijah, Matej Režekpajc celo kandidat za slovensko kadetsko reprezentanco. Prav tako iz Jevnice prihaja mladi plesalec Blaž Godec, državni prvak v show danceu in disco plesih ter drugi na evropskem prvenstvu. Takšen je pregled litijskih uspehov. Mogoče smo koga, kije kaj dosegel celo izpustili, verjemite ne namerno. Mnogi pa svojih uspehov sploh ne povedo, saj so preskromni, da bi jih omenili in jih tako včasih zanje izvemo šele, ko gredo čisto v pozabo. Vse omenjene ekipe in posamezniki pa imajo seveda največ težav z denarjem in njegovim kroničnim pomanjkanjem, ki traja že nekaj let. Tisti denar, ki ga občina dodeli športni zvezi, ne bi zadostoval niti eni prvoligaški ekipi. Športna zveza pa bo ob tem zagovarjala tudi množično rekreacijo. Prav? Mogoče. Šele na v zadnjem času ostre pritiske športnih vodstev in funkcionarjev se je zganilo občinsko vodstvo, ki pa v siromašni občinski blagajni ne more pokriti vseh potreb, ki jih postavljajo klubi in posamezniki. Na zadnji seji občinske skupščine pa je nekaj poslancev le pokazalo voljo pomagati na nek način vsaj tistim ekipam, ki so nenazadnje tudi reklamni magnet za morebitne turiste in da preko športa mnogi še bolje spoznajo Litijo. Nenazadnje so si vse tri prvoligaške ekipe razdelile celo Slovenijo in s svojimi nastopi lahko bistveno pripomorejo k afirmaciji Litije ob dejstvu, da so vsa tekmovanja medijsko odlično pokrita. Pa čeprav mnogi Lilijani pravijo, kaj bomo hodili na tekme, če ne igrajo domači igralci. Če vprašate igralce, vam bo vsak rekel, da igra za Litijo in da ne prihaja nekje z "marša". Vendar kaj hočemo, vedno se najdejo ljudje v opoziciji. Za konec tega zapisa poglejmo še, kdo bo sedel na trenerskih klopeh litijskih ekip. Trenerji, ki so nemalokrat v ozadju uspehov pa prvi na tapeti, ko gre za neuspeh: pri košarkarjih je Andreja Žagarja zamenjal Andrej Urlep, sicer trener mlade slovenske reprezentace, pri rokometaših ostaja Miloš Rovšnik, ki je sredi prvega dela zamenjal Rajka Kokalja, malonogometaše bo treniral Dušan Razboršek, kegljače Trboveljčan Tine Kos, nogometaše Miro Videmšek in pomočnik Janez Tišler. Za mlade pa bodo skrbeli Dženio Ibiši, Rajko Kokalj, Miro Kralj, Miran Jerič, Dore Mlakar in Boris Zupančič. Vsem pa želimo obilo uspešnega dela in dobrih rezultatov. Stane Kokalj ognjemet, nepozabni dan, glsabo, odlično postrežbo, lepe nagrade, tako, daje številnim udeležencem iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije tekmo vanje ostalo v lepem spominu. Iz Zasavja sta se tekmovanja udeležila laCveto Bevc in njegova hči Heda Kotar. Cveto Bevc je bil z 72- imi. leti najstarejši udeleženec tekmovanja, zato je še toliko bolj razve-seljivo, da je v kategoriji nad 60 let na 100 m osvojil odlično 3. mesto. Hoda Kotar je na v disciplinah 100 in 400 m osvojila drugi mesti v kategoriji 40 - 49 let. Še najboljša pa je bila v teku na 5000 m, ko je premagala vse konkurentke. To je bila lepa vzpodbuda za-nadaljevanje športne poti. Heda za drugo leto načrtuje udeležbo na evrop- skem veteranskem prvenstvu, vendar pa sama ob pomoči kluba tega finančno ne bo zmogla. Zato že sedaj išče sponzorje in donatorje, ki bi ji bili pripravljeni priskočiti na pomoč. B.K. M I. spominski tabor na Korošici Trbovlje - AO PD Trbovlje je organiziral I. spominski alpinistični taborna Korošici v spomin na lani smrtno ponesrečenega prof. Bojana Pajka, člana tega odseka. Spominskega tabora se je udeležeilo 15 članov. Nekaj se jih je ob tej priložnosti odpravilo na plezanje, ostali pa so opravili pristope na bližnje vrhove. Dušan Košir in Miha Golob sta prvi dan v smeri Črna Mačka plezala do Gredine. Drugi dan pa sta do Gredine vstopila po Zeleni gredi, nato pa smer dokončala. Zaradi mokrote stene sta lahko le zadnje tri raztežeje preplezala prosto. Miran in Rozi Kokole ter Uroš Hacin so v Vršičih preplezali Lukmanovo smer, nato paje Uroša zamenjal Sebastjan Jančič in skupaj so preplezali še smer Mimo votline. Karel Kodrič in Marko Zupan sta v Vršičih preplezala Lepo smer. Vsi udeleženci so se vpisali v posebno spominsko knjigo, med njimi paje bil tudi sin ponesrečenega alpinista Matjaž Pajk. Spominski tabor sta pripravila Metka LukančičinDušan Košir. T.L. Odlično proti prvaku Rudar - SCT Olimpija 1:2 (1:0) Trbovlje, stadion Rudarja, gledalcev 500, sodnik Klopčič (Zagorje), strelci: 1:0 Holešek (30-llm), 1:1 Šiljak (53), 1:2 Nikčevič (57). Rudar: Dizdarevič (Centrih), Kirbiš (Grešak), Alič, Zaimovič, Žibret (Florjane), Turšič, Sivko (Jorgovan), Sotenšek (Kurež), Holešek (Vukelič), Breznikar (Ramšak), Borštnar (Brundič). SCT Olimpija: Pejkovič (Simeunovič), Rudonja, Božič (Kržišnik), Kosič, Hadžialagič (Zulič), Knavs, Novak, Kojičič. Nikčevič (Hadžič, Pavlin), Bozgo (Cimerotič, Duranovič), Šiljak. Dokler so imeli dovolj moči so Trgovsko podjetje POTROŠNJApo 61410 Zagorje ob Savi je za Vas pripravilo v dneh od 20. julifa do 3. avgusta 1995 25% POLETNO POSEZONSKO PRODAJO TEKSTILNIH IZDELKOV V - Blagovnici ŽIVA in - - MODNEM SALONU Poleg znižanja pa lahko opravite nakup še z odloženih plačilom: * za nakupe do 10.000 SIT na dva obroka brez obresti * za nakupe nad 10.000 SIT na štiri obroke brez obresti * za nakupe nad 40.000 na pet obrokov brez obresti VLJUDNO VABLJENI v prodajalne trgovskega podjetja POTROŠNJA še posebej vteh dneh pa v prodajalni: MODNI SALON in BLAGOVNICO ŽIVA. POLETNI DELOVNI ČAS PRODAJALN: vsakdelovnik: od 8-12 ure in 16-19 ure sobote: od 7.30 -12 ure. Trboveljčani nudili sijajen odpor državnemu prvaku. V prvih 30 minutah so celo zapustili boljši vtis in bili zaradi nekaterih uspešnih akcij s tribun nagrajeni z aplavzom. Po prvih pol ure so tudi povedli. Breznikarje lepo podal Borštnarju, ki se je znašel sam pred vratarjemPejkovičem. Taje 18-letnega trboveljskega napadalca zrušil, sodnik Klopčič je upravičeno pokazal na belo točko (zaradi ugovarjanja tudi izključil Hadžialagiča katerega je zamenjal Zulič), Holešek pa je najstrožjo kazen izkoristil. Po prejetem zadetku so Ljubljančani zaigrali bolj angažirano in do odmora zapravili nekaj lepih priložnosti (Šiljak, Nikčevič, Bozgo). V nadaljevanju so po številu ih menjavah igralci trenerja Miloša Šoškiča vendarle dosegli pričakovano zmago. Vseh 45 minut so bili sevedabolj ši tekmec, dosegli dva zadetka, lahko pa bi še kakšnega. Najprej jepo diagonalni podaji najboljšega posameznika v gostujoči vrsti Novaka in edini napaki sicer odličnega Dizdareviča (v končnici tekme se je z odličnim posredovanjem izkazal tudi mladi Centrih) domačo mrežo zatresel Šiljak, nato pa je bil po dveh neuspešnih poizkusih strelca prvega gola iz neposredne bližine uspešen še nepopustljivi Nikčevič, ki je bil močnejši od trboveljske obrambe. Trenerja Milan Ocvirk in Miloš Šoškič sta po tekmi zatrjevala, da sta zadovoljna s preizkušnj o, lahko pa trdimo, da so v celoti gledano lahko bistveno bistveno bolj zadovoljni v trboveljskem drugoligašu. Že res, dabi lahko ob večji učinkovitosti "zmajčki" napolnili domačo mrežo, toda tudi "rudarji" si zaslužijo čestitke. To velja predvsem za prikazano v prvi tretjini tekme, poleg tega pa moramo vzeti v obzir, daje Rudar pred tekmo vadil vsega en teden, SCT Olimpija pa bo z državnim prvenstvom začela že 30. julija, le dober teden kasneje paje na vrsti obračun z grškim Apollonom v pokalu UEFA. Sašo Fabjan JAVNI RAZPIS za oddajo del: zamenjava strešne kritine na objektu Kolonija 1. maja 10/A v Trbovljah. Razpisna dokumentacija, iz katere je razvidna vsebina del, se lahko dvigne v prostorih Splošno obrtnega podjetja Trbovlje, Trg revolucije 28, Trbovlje. Orientacijska vrednost razpisanih del je cca.: 7.000.000,00 SIT. Rok za pričetek del je takoj po podpisu pogodbe, najpozneje pa 1.9.1995 in rok dokončanja 30.10.1995. Pri izbiri najugodnejšega ponudnika se upošteva sorazmerni odnos med kvaliteto del in ceno ter pogoji plačila. Pisne ponudne je potrebno oddati do 2.8.1995 do 14. ure v zaprtih kuvertah z oznako "PONUDBA ZA ZAMENJAVO STREŠNE KRITINE V OBJEKTU KOLONIJA 1. MAJA 10/A V TRBOVLJAH", na naslov: SPLOŠNO OBRTNO PODJETJE TRBOVLJE Trg revolucije 28, Trbovlje Odpiranje ponudb bo 7.8.1995 ob 8.00 uri v prostorih SOP. Ponudniki bodo o izbiri obveščeni v roku petih dni od dneva odpiranja ponudb! Hrastnik - 14. julija ob 1.35 uri je Š. D. prijavil prometno nesrečo na Selih, kjer naj bi ga s ceste zrinil voznik juga. Policisti so na kraju nesreče ugotovili, da je mopedist padel zaradi prehitre vožnje pod vplivom alkohola. SJedil je odvzem vozniškega izpita in prijava sodniku za prekrške. Hrastnik - 14. julija ob 11.45 uri so bili policisti obveščeni, da sta pri upravni zgradbi TKI pri srečanju zadeli tovorni vozili, ki sta ju vozila B. S. in P. J. Voznik B. S. je prijavljen sodniku za prekrške, ker ni upošteval prometnega znaka, ki daje na zoženem odseku ceste prednost vozilom iz nasprotne smeri. Trbovlje - 14. julija ob 13.57 uri je na magistralni cesti pri TET voznik avtobusa V. M. izsilil prednost vozniku osebnega avta R. B., kije vozil z neprilagojeno hitrostjo. Nastala je manjša materialna škoda. Trbovlje -14. julija ob 21.10 uri je v bližini lokala Valentino K. B. zaradi vožnje po levi strani ceste zbil otroka M. S., ki je vozil kolo z motorjem. Otrok ni bil telesno poškodovan, materialna škoda pa je manjša. Trbovlje - 14. julija zvečer so policisti ustavili voznika H. R., kije vozil pod vplivom alkohola. Odklonil je preizkus alkoholiziranosti in kljub prepovedi vožnje odpeljal naprej. Ponovno so ga ustavili in pridržali do iztreznitve. Trbovlje - 14. julija zvečer so policisti v prometni akciji zasegli dve motorni kolesi in kolo z motorjem zaradi večkratne kršitve cestnoprometnih predpisov. Policisti opozarjajo, da bodo zasegli vozila vsem, ki bodo ponavljali take kršitve. Zagorje - 16. julija okrog 20. ure je prišlo do hude prometne nesreče na Valvasorjevi ulici na Izlakah. D. E., B. B. in Š. A. so se z neprimerno hitrostjo pripeljali iz smeri Mlinš, njihov avto je zato zaneslo s ceste in začel se je prevračati. Med prevračanjem so vsi trije padli iz fička. B. B. in Š. A. sta se hudo telesno poškodovala, D. E. pa lažje. Na avtu je nastala precejšnja materialna škoda. Policisti še niso ugotovili, kdo je vozil. .•••.v • v.v. fl?.v.'.V.V.V.V Kradejo kot srake Trbovlje - 11. julija ob 19.15 uri je D. R. obvestila policiste, da ji je neznanec med 17. in 18. uro na bazenu iz hlačnega žepa ukradel denarnico. Zagorje - 11. julija ob 20.20 uri je Ž. M. obvestil policiste, da mu je neznanec 9. 7. med 20. in 23. uro v Timi ukradel moped. Oškodoval gaje za40.000 tolarjev. Storilca še niso odkrili. Hrastnik - Natakarica v gostilni Marnje 13. julija zvečer obvestila policiste, daje ugotovila, da v blagajni manjka 39.000 tolarjev. Policisti so zadevo preverili in nedvomno gre za tatvino. Storilec še ni znan. Trbovlje - Neznanec je 14. julija vlomil v garažo na Ribniku in oškodoval P. E. za 10.000 Aufbiks $k V OŠ Tončke Čeč v Trbovljah so 10. julija ugotovili, da jih je obiskal neznanec. Prebil se je do zbornice, kjer je pograbil ključe, nato razmetal ves pisarniški material, toda ker samo z učenostjo ni bil zadovoljen, ni odnesel ničesar. JR V opoldanski vročini je 13. julija prekipelo P. B., ker je bil zaradi del pri trgovini As v Zagorju oviran pri vožnji. Sprl seje z B. I., ki naj bi bil kriv za njegove težave, zatem pa mu jev hrbet vrgel kar posodo za gorivo. Jk Podobno je vročina naslednji dan zdelala M. M., kajti tudi on ni trpel, da ga PP ustavljajo zaradi del na cesti. Na Podlipovici pri Izlakah je imel marsikaj lepega povedati R. J., ki ga je ustavil. jk V Hrastniku so morali policisti 13. julija zvečer miriti P. D., ki si je očitno £ domišljal, daje Dl v disku, kajti že nekaj dni je soseščino vznemiijal z navijanjem glasbe. Zakaj seje odločil za plezanje po živcih sosedov, bo moral pojasniti sodniku za prekrške. jk Hrastniški policisti so se 14. julija ukvarjali tudi z delovanjem doslej še ^P neznanega pastirja, ki je na pašniku lastnika K. A. hotel sam poskrbeti za živino. Očitno se mu je smilila, saj je prerezal žico električnega pastirja. Živali so se veselo razbežale, manj vedrega obraza pa je bil verjetno lastnik, saj je bil potreben precejšen napor, da se je živina spet znašla na pravem pašniku. Jk V Podkraju so hrastniški policisti 17. julija zvečer morali preverjati prijavo O. S., 0 da mu je H. R. ukradel dekle B. J. Tako hudo vendarle ni bilo. O. S. in B. I. sta bila namreč na obisku pri H. R., kjer je prišlo do spora, med katerim je H. R. udaril B. .1. Svojo jezo bo zagovarjal pri sodniku za prekrške. Okostje med izkopaninami Na arheološkem najdbišču v Podkraju pri Hrastniku so 13. julija izkopali človeško okostje. Kriminalisti in izvedenci za sodno medicino iz Ljubljane še niso končali z delom, zato še ni dokončno znano, zakaj so truplo pokopali na tem mestu. ^ tolarjev. Odnesel je dve avtomobilski gumi s platišči za osebni avto Lada. Hrastnik - B. A. je policiste 14. julija popoldne obvestila, da ji je neznanec v bližini trgovine TKI na Dolu iz avta odnesel čeke. Ko je šla v trgovino, je namreč pustila vrata odklenjena, kar je storilec, ki še ni odkrit, izkoristil. Zagorje - R. I. je 16. julija ob 7.30 uri policiji prijavil, da mu je neznanec vlomil v ficka. Odnesel je usnjeno jakno ter osebno izkaznico in bančno kartico. Storilec še ni znan. Zagorje -16. julija ob 19. uri je J. M. sporočil, da mu je neznanec odpeljal gorsko kolo. Naslednji dan ga je dobil nazaj, saj se je izkazalo, da se je s kolesom odpeljal njegov prijatelj. Zagorje - 17. julija ob 11.30 uri so bili policisti obveščeni, da je neznanec na delu magistralke malo naprej od savskega mosta v smeri proti Litiji, kjer potekajo obnovitvena dela, iz semaforja ukradel akumulator. Povzročil je za 28.000 tolarjev škode. Ustrelil psa M. V. je 12. julija okrog opoldne obvestil zagorske policiste, da mu je prejšnji dan nekaj pred 8. uro zvečer lovec v Kandršah pokončal nemškega ovčarja. Ni še povsem znano, zakaj je lovec streljal na psa, zato policisti še niso dokončno ukrepali. Pes nad otroka Pes lastnice D. M. je 16. julija popoldne v Medijskih toplicah na Izlakah enega otroka ugriznil, enega pa opraskal. D. M. psa ni imela pod potrebnim nadzorom, žival tudi ni imela nagobčnika. Bobattmnal Po celonočni vožnji z vlakom sva prispela v Madurai, kjer sva takoj rezervirala taksi kombi, ki vozi proti goram, kjer leži to mesto. Ker kombi ni bil poln, smo še dobro uro krožili po mestu in pobirali potnike za to smer. Vožnja poteka tipično indijsko, zato smo se s skupino Angležev vdali v usodo in - za lajšanje pogledov v stometrske prepade - družno praznili stekleničke viskija. V meditaciji. Krokodili - leni, vendar pozorni. lepljiva megla preveč spominjala na naše novembrske popoldneve, ko ti zlobni glas šepeta, kako dobro bi bilo nekomu puščati kri, in ker imam Indijce nakako rad, sva čez nekaj dni spakirala in se po grozni vožnji vrnila v dolino. Od tam pa sva nadaljevala pot proti že znanemu Mahabalipumu, kjer naj bi preživeli zadnji teden Indije 1995. C Zahvala > sem sijon/orjcm in prijateljem, ki so na Tekst in foto: Peter Brečko Ker je bila Kali, indijska boginja smrti, trenutno odsotna, smo se živi izkrcali na vrhu in kmalu sva z Igorjem našla primeren hotel za nastanitev. V mestu in okolici je bilo vse polno razkošnih vil bogatašev. Tuje zrak čist, je prijetno hladno in cel kup sanatorijev za različne bolezni skrbi za tiste, ki imajo denar. Med pragozdnim zelenjem sojezerca polna lokvanjev in čudnih rib. Mogočni evkaliptusi se stegujejo proti nebu in po sončnih travnikih se pasejo krave, ki so po rejenosti in mleku že kar podobne svojim alpskim pametnim sestram. Z Igorjem sva si ogledala botanični vrt, s teleskopom zrla v dolino in z vodičem odšla na krajši treking, kar tako malo, za boljšo prebavo. Domače specialitete so pozitivno prestale testiranje, še posebej so dobri razni siri v omakah z ovčetino in pivom. Tukaj rastejo zanimive gobe, za katere domačini pravijo, da te ob primerni količini spravijo do filozofskih pogledov na svet. Žal sta me hladen dežek in Narava je vedno popolna. jeleni Je to ljubezen, če je v duši nemir, če z radostjo čakaš skupni večer, če zaspiš z mislijo nanjo in vstaneš z besedo, moja Helen? Je to ljubezen, če so dnevi in ure prekratki, če so prehitro minili, da zbral bi pogum in rekel: "Veš, nekako rad te imam, moja Helen!" Je to ljubezen, če sem ob slovesu molčal, če sem nadel si očala temna, da ne bi videla mojih solza, moja Helen. Bila je ljubezen, Helen. In kadar sanjal bom o Goi, peščenih plažah in soncu in palmah in ljudeh, o luni; takrat bom sanjal o tebi. Bila je ljubezen, moja Helen! Peter Brečko M Pol stoletja je minilo, odkar sta padla dva totalitarna sistema - fašizem in nacizem, hkrati pa se spominjamo tudi konca II. svetovne vojne. Teh dogodkov smo se na različne načine in v raznih izvedbah spominjali tudi v Sloveniji in Zasavju. So pa nekatere zgodbe, ki doslej niso bile znane, niti objavljene, zelo zanimive, četudi je minilo 50 let, odkar so se dogodile. Ludvik in Ema Piškur ob 50-letnici skupnega življenja (leta 1991). Ko so Nemci leta 1941 okupirali našo deželo, so izvajali pritisk na prebivalstvo na najrazličnejše načine. Eden zelo bolečih je bil tudi ta, da so okoli 80 tisoč Slovencev prisilno mobilizirali v svojo vojsko, kjer so krvaveli in puščali svoja življenja ali pa postali invalidi na domala vseh bojiščih, kjer seje bojevala nemška vojska. Ti fantje, velika večina zelo zavednih Slovencev, domovini zvestih, pa je doživljala mogoče in nemogoče situacije, v katerih so se znašli ne po svoji krivdi. Eno teh zgodb je pred nedavnim pripovedoval Ludvik Piškur, upokojeni železniški uradnik, nazadnje šef železniške postaje Trbovlje. Konec januarja letos se je namreč pri njih doma pod Klečko oglasil Milan Čcrnčec iz Munchna v Nemčiji. Prišel seje Piškurjevi družini po tolikih letih zahvalit za njihovo medvojno pomoč in rešitev. Ludvika Piškurja so kot železniškega uradnika med zadnjo vojno službeno premestili na železniško postajo na Dunaj. Spominja se, da ga j e nek večer, ko je bil v službi, nagovoril slovensko nemški vojak. Zdrznil se je, ker sprva ni pomislil, da gre za slovenskega fanta v stiski, pač pa morda za nekakšnega provokatorja, ki jih je povsod, posebno pa še na železniških postajah, mrgolelo. Ludvika je prosil, da mu pomaga priti v partizane, ker seje odločil, dav nobenem primeru ne gre več nazaj na fronto. Želi se bojevati za svobodno Slovenijo. Dejal je Pogled na železniško postajo Trbovlje in star savski most. še: "Kar bo, pa bo". Ker je bil ranjen, je dobil 10 dni dopusta in v tem času je želel priti na območje Slovenije. Ludvik je fantu verjel in mu pomagal. Že drugi dan mu je priskrbel železničarsko uniformo in ga, skupaj s pismom za ženo Emo, napotil v Klenovškovo gostilno v Trbovljah. Med potjo je imel dezerter iz nemške vojske več težav, vendar gaje reševala nemška železničarska uniforma. Ko je prispel v Trbovlje, je res kmalu našel gostilno Klenovšek in ženo Ludvika Piškurja, ki je gostilno vodila. Zanjo je bilo to kar precejšne presenečenje, vendar je šla takojhta delo. Neznanemu gostuje priskrbela podstrešno sobo v hiši, čas pa mu je pomagala preganjati hčerkica Alenka Hkrati je potekala akcija, da bi gosta vključili v borčevske vrste. Že po tednu dni gaje teta lusta odpeljala mimo nemških straž v partizane. Vojna se je že davno končala, vendar kakšnega glasu od Milana ni bilo. Piškurjevi niso zvedeli, kako je z njim, sam pa je najbrž tudi imel toliko povojnih opravkov, da jih ni utegnil seznaniti s svojim življenjem. Ludvik Piškur pa je dobil sredi preteklega leta iz Nemčije pismo, v katerem se mu je oglasil Milan z željo, da bi jih obiskal. Povedal je še, damu je njegov znanec iz mariborske knjižnice priskrbel knjigo o železničarjih v NOV in njihovi vlogi. V knjigi je našel ime in naslov Ludvika Piškurja, pa tudi svojega. V telefonskem imeniku je kmalu našel naslov. Sledilo je pismo, v katerem se je Piškurjevim iskreno zahvalil za izkazano pomoč, ki mu je zagotovo rešila življenje. Ludvik Piškur mu je odpisal in mu sporočil, kako in kaj je z njegovo družino. 28. januarja 1995 je Milan Černčec, diplomirani ekonomist, prišel v Trbovlje. Čeravno je preteklo več kot 50 let. odkar so se Ludvik Piškur pri opravljanju prometne službe pred 35 leti. nazadnje videli, ga je Ludvik hitro spoznal, ko je stopil iz avtomobila. Tedaj je bil Milan star 21 let, sedaj pa jih ima 71. Ob vstopu v stanovanje je najprej toplo, kleče pozdravil Ludvikovo ženo Emo in ji poljubil roko. Žal je bila takrat gospa Ema zaradi bolezni na vozičku. Z orosenimi očmi se ji je znova zahvalil za njeno nesebično pomoč, ko gaje kot neznanca sprejela v hišo brez pomislekov in mu priskrbela vse, daje lahko šel v domačo vojsko, ki seje bojevala za Slovenijo. Milan je povedal svojo življenjsko zgodbo mladega učiteljiščnika in še dodal, daje po vojni doštudiral ekonomijo, se zaposlil v Tomosu' v Kopru, kasneje pa v Iskri in ta ga je tudi poslala - kot svojega predstavnika - v Nemčijo. Sedaj je upokojen in se namerava vrniti v Slovenijo. Ludvik Piškur se je ob tem tudi spominjal, kako hudo je bilo takrat, in dodal, da sta imela oba veliko srečo, da nista bila izdana, saj je bilo vohljačev dosti povsod. Sicer so železničarji mnogim ubežnikom pomagali, ko so jim na nemških ali avstrijskih postajah priskrbeli razne delovne obleke in jih z lokomotivami kot kurjače pošiljali domov v partizane. Eden takih je bil tudi Drago Dolinšek iz Trbovelj. Kmalu po obisku so Milanu Čemcu sporočili, daje njegova dobrotnica iz vojnih dni umrla. Ponovno jo je obiskal, tokrat na njeni zadnji poti. Tine Lenarčič rpm: Nekako takole je vzkliknil Ljubo Mervar, ko je pred leti v gozdu nabiral gobe in ubogo srnico skoraj pohodil. Sklonil se je k njej in bolno žival odnesel domov na svoj ranč M (M kot Mervar) v Kotredcžu pri Zagorju. Danes ga ima Bambi rada kot svojo mati. Ljubo Mervar živi z ženo in psom Solom na svojem ranču, ki spominja na tiste iz pravljice. Vendar človek se sprijazni, da so pač kozlički, račke in velikanska črna doga v tako urejenem okolju (rož in vrtičkov na ranču ne manjka) čisto resnični. Zares pravljično je zvenelo, ko so mi Ljubovi sosedje povedali za Bambi. Da kar pride in se igra s psom. Seveda sem šla pogledat. Na ranč M sem prvič zgrešila in šele potem odkrila pot, ki se vije navzgor proti gozdu. Uua! Najprej sem se začudila nad spretno izdelano brvjo, ki te čez potok pripelje do pravilno posajenih rož. Nasmehnila sem se ob tabli, ki jo je menda sam Ljubo izdelal in jo pribil na deblo drevesa. Tako simpatično je nanjo napisal "Zagorje", da res pomisliš, saj tako "bogu za hrbtom" pa tudi ne živi. In potem drugi uua, ko me je pred vhodom izpod obrvi zapacala velikanska črna doga. Nikakršne dobrodošlice nisem zaznala v tistih očeh. Še dobro, da se je prikazal gospodar, psa krepko potegnil za verigo in me tako spustil mimo. "Malo pozni ste," je rekel. Tisto jutro stajo z ženo že nahranila. Srno, koga drugega. "Saj ne bi bilo težav, ker pa je pred dnevi skotila mladiča, nas zdaj redkeje obiskuje." Vseeno je Mervarjeva prinesla stekleničko pogretega mleka, Ljubo pa je zaklical: "Bambi, Bambika, Bambi!" Solo seje napel, privzdignil ušesa in čakal. Pridružila sem se mu. "Lej jo, lej, pa si prišla." Ozrla sem se. Prav fletno in malce sramežljivo je Bambi podrsavala proti nama. Ljubo je počepnil, stegnil desnico s stekleničko in se obrnil k meni: "Malo je zaostala v razvoju, manjša je in zato jo druge sme ne vzamejo medse." Prikimavala sem: "Ji mora biti pa dolgčas." Ljubo seje nasmihal: "Saj ima nas, pa samci jo imajo tudi radi." Ja, saj res, mladiča je skotila. "Pa ne vem, če še živi. Včeraj sem opazil steklo lisico, ki se je klatila tod okoli. Mladiča pa ni več tam, kjer je bil." Da se najin pogovor ne bi sprevrgel v žalostinko, sem pohvalila ovratnico, ki jo je nosila Bambi. "Ja, to ji je pa svakinja spletla." Odkar je Bambi mama, če je še, je postala napadalna. Celo Solo, si predstavljate, tisti velikan, se je boji. "Prej sta bila prijatelja. Bambi je poležavala pred hišo, Solo jo je pa lizal. Tako fletno sta se ujela." Ah, dajte no, vseeno ga odvežite, sem tečnarila. Nekaj sem pa le hotela videti. Ljubo je popustil. Popeljal je psa na travnik in prigovarjal Bambi, naj pozira z njim. Prebrisano se je izmikala, čeprav se mi zdi, da seje zavedala, da nas vse skupaj dobro ovija okrog prsta, pardon, tačke. Srna Bambi je že pravi družinski član Mervarjevih, pravi gospodar. Le z lovci se ne more nikakor pogovoriti. Bambi, pravijo, je njihova. Bambi pa se smehlja, da je še vedno le svoja. Tekst in foto: Tatjana Polanc Skandinavija (5) Finska - dežela tisočerih jezer, gozdov in enkratnih možnosti za sprostitev v naravi. Dnevi so bili vse daljši in vedel sem, da se približujem Nordkapu in trenutku, ko sonce pred mojimi očmi ne bo zašlo. Turistične agencije so po Helsinkih priporočale "turo", v kateri se da kar največ videti. Youth hostel, v katerem sem spal, je poleg udobnih sob premogel še kuhinje, hladilnike, enkratne sanitarije in savno. Višje ko greš, več ti nudijo. S tramvajem sem se odpeljal v mesto. Na dveh vzpetinah se dvigujeta cerkvi, spodaj pa se do morja razprostira mesto. Ob obali sem spet našel nekaj dobrega in redilnega. Sladica, tokrat v obliki vafla, prevlečena z jagodami in smetano, je bila tako dobra, da sem okoli majhne tržnice naredil kar nekaj krogov. Prepeval sem si tisto: "Če študent na rajžo gre, dobro pije, dobro je..." in užival. Prepešačil sem mesto po dolgem in počez in se naslednji dan odločil za izlet v Lahti. Svetovno znano mesto skakalnic leži le nekaj kilometrov stran od Helsinkov. Pot sem nadaljeval povsem blizu meje z Rusijo do Joensua, kjer sem si privoščil nekajdnevni oddih ob jezerih. Na vlak sem ponovno sedel zvečer, pravzaprav v mraku, ki seje vlekel celo noč. Vlak je drvel mimo jezer, ki so se svetlikala v soju meseca, in večjih in manjših "luž" sploh ni bilo konca. Kakšen je to šele pogled iz zraka! Prispel sem v Tampere, mesto na zahodu Finske. Tuje pred letom dni pevski zbor Rotovž iz Maribora zmagal na tekmovanju zborov, zato sem si želel ogledati vsaj dvorano našega uspeha. Prijetno presenečenje, ki meje čakalo že na samem vstopu v mesto, ko mi je prijazen gospod plačal garderobo za moj ogromni nahrbtnik, seje nadaljevalo na vsakem koraku. Tampere je tako pospravljen, urejen, poln vode in cvetlic, urejenih hiš, fasad, ograj, pozabili niso na nobeno podrobnost, sama dvorana je prav tako enkratna. Ohranjanje narave, njene lepote in življenja z njo je očitno res prvi cilj prebivalcev tega predela Evrope in mi se bomo morali še precej mučiti, da bomo nekoč tam, kjer so oni že sedaj. Preko Oula in Bodena sem po nekaj dnevih prispel v Narvik. To je najsevernejša točka na Norveškem, do katere pelje vlak. Potem smo za pet dni zapustili železnico in presedli na avtobus. Narvik je izhodišče za 739 km oddaljeniNordkap.Doživetjapotijenemogoče preliti na papir. Toliko lepot, kot jih nudi severna Norveška, je težko najti. Po dolinah zelenih in čistih rek, ki običajno pritečejo v slapovih iz okoliških hribov, po cesti, ki nima lukenj, mimo jezer, ob brezah in hiškah iz lesa v rdeči ali beli barvi smo se vse bolj bližali cilju. Svet je tu pozabil na veliko industrijo. Dolgi fjordi se zajedajo v notranjost dežele, modro morje in ribiške ladje, kijih obletavajo jate galebov, na obeh straneh pa bele kape komaj dobrih 300 m visokih hribov. Na postankih smo se ustavljali v manjših vaseh, enkrat celo med prvobitnimi domačini, ki se preživljajo s prodajanjem kož in rogovja severnih jelenov. Tu ima človek res občutek, da narava živi skupaj s človekom in zato sprehod severnih jelenov po cesti pred avtobusom ni nič nevsakdanjega. Včasih smo z glavne ceste zavili v majhna ribiška naselj a, v zalivih katerih se prav tako pozibavajo čisto majhne ribiške ladje. Avtobus, s katerim smo potovali, je bil zanje edini stik z daljnim svetom, saj smo s seboj vozili tudi pošto. Idila teh krajev je verjetno najlepša pozimi, čeprav življenje ni ravno lahko. Prespali smo v' Alti, zadnjem večjem mestom pred Nordkapom. Narava seje špreme-nila, dreves skoraj ni bilo več, prevladovala je trava in pusto grmičevje. Avtobus (redna linija) je bil visokopodni, imel je televizjo, bar in WC. Po praktično dveh dneh udobne vožnje smo tako prišli do tabel, ki so začele odštevati kilometre. Še zadnja vožnja s trajektom in bili smo na cilju. Pred nami se je pokazala najprej zgradba, kije le malce "štrlela" iz zemlje, avtobus je zapeljal mimo table Nordkap in ko smo stopili na njegovo ozemlje, sem dokončno verjel, da sem osvojil tudi ta košček sveta. Mitja Predovnik Mercator Splošno trgovsko podjetje Hrastnik, d.o.o. HRASTNIK, TRG FRANCA KOZARJA 1 2.6°/° ) POSEZONSKO ZNIŽANJE CEN KONFEKCIJE od20.7.95 do 2.8.95 M-STP Hrastnik Blagovnica m m PE 23 Dol pri Hrastniku Možen nakup na več obrokov! Brez obresti! SE PRIPOROČA STP HRASTNIK DESIDERIO BELLE TUE MANI NELLA PENOMBRA BELLA lil SAPEVANO BI ROVERE EJURj BI MORTE. ANTICO INTERNO, HREPENENJE TVOJIH SVETLIH ROK V SOMRAKU OGNJA; MŠALE SO PO GARBNU IN PO ROŽAH; > PO SMRTI. BAVNA ZIMA. •JV’ I' Trg svobode 1 le, 61420 monje tol.: +306 601 26 333, A #56 21 358, fex: +386 601 26 228 OT POTEM PROGRAM MAJ IN VEDNO POMLAD * ■ . ' j "-‘RADIO TRBOVLJE 98.1 MHz. Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le™1 , priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta -I 20.julija 2c, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 I - besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objavljamo -I le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino I ^pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601. VSE NA ENEM MESTU PO ZELO UGODNIH CENAH: KJE? Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20.julija 2c, 61410 Zagorje Telefon: 0601 64 611; fax: 64 660 KAJ? PC486DX2/66 AMD, 4860X2/66 INTEL, 4860X2/80 AMD. 486/0X4/100 AMD, 4860X4/100 INTEL, INTEL PENTIUM 75 Mhz 256K, INTEL PENTIUM 90Mhz PCI 256k, RAČUNALNIŠKE KOMPONENTE, P0TR0ŠNI MATERIAL, POKRIVALA TISKALNIKI EPSON, STAR FUJITSU PROGRAMI: MICROSOFT, BORLAND, CA, SVMANTEC, ČASE ORODJA IN GENERATORJI APLIKACIJ PROGRAMSKI PAKETI ZA OBRT, PODJETJA IN TG0VINE NOTESNIKI: TOSHIBA, IBM, PHILIPS, OLIVETTI, B0NDVVELL RAČUNALNIŠKE MREŽE: NOVELL, VVINDOVVS FOR VV0RKGR0UPS, WIND0WS NT PERS0NAL NETVVARE AVTOMATIZACIJA. KDAJ? VSAK DELAVNIK OD 7. D015. URE NAČIN PLAČILA MOŽNOST PLAČILA NA OBROČNO ODPLAČEVANJE ALI PLAČILO PREKO IGM-A. PARCELE Gradbeno parcelo v Polšniku -Tepe z gozdičkom prodam. Tel.: 22 -908. VOZILA Fiat 126 P prodam. Tel.: 42 -533. Zastavo 128 CL letnik 86, registriran do 13. aprila 96 prodam za 1800 DEM. Tel.: 71 - 195. R 4 GTL, letnik 1984, registriran do 4/96. tel.: 27 - 402. BMX otroško koolo prodam za 6.000 tolarjev. Tel.: 24 - 546 Fantovsko kolo 24", 5 prestav prodam. Tel.: 22 - 924. OSTALO 21 m2 tegole Canadese fulton (rjava) prodam za 30 odstotkov ceneje in 1 rp3 špirovcev dolgih 8 -10 m. Tel.: 27 - 402. C 64 z monitorjem in vsemi dodatki prodam. Tel.: 27 - 402. Model starinske pištole prodam za samo 3500 tolaijev. Tel.: 63 -120. Kuvasz - čistokrvni mladiči godni za oddajo 26. julija. Tel.: 25 -467 po 21. uri ali 26 - 944 od 6. do 14. ure. Šotor zaštiriosebe, dobro granjen prodam. Tel.: 41 - 505. Čevljarski stroj Singer, stroj čistilne obdelave čevljev in razna čevljarske orodja prodam. Tel.: 61 -642. * Inštruiram slovenski jezik in lektoriram vse vrste besedil. Tel.: 22 - 396 Polona. Inštruiram matematiko in francoščino. Tel.: 73 - 719. —I v ozi! mm slop. 1 el.: 27 - 386 €P$ tlenje ZA OČI DA VIDIJO Skrbimo v firmi DL CONTACT RE OPTIKA JAZBEC In očesni ambulanti (četrtek od 14. do 18. ure) v prostorih Zdravstvenega doma v Zagorju. Proizvodnjo km.loklnih lei, optika in trgranno Kdidrobno d.o.o. CONTACT VAM NUDIMO VSE VRSTE: KOREKCIJSKIH OČAL KONTAKTNIH LEC NOVO NA TRŽIŠČU: KONTAKTNE LEČE Z UV ZAŠČITO KOZMETIKO EVE ČARE DOBAVNI ROK OD O DO 5 DNI; PLAČILO: GOTOVINA 5%popusta, Z-3 ČEKI, EUROCARD Informacije in naročila na tel 0601 62 505 Vsem našim kupcem sc zahvaljujemo za zaupanje. DOM OPREMA Ul.TAlctv 1 8a ZAGORJE id.: 0601/6 5.2 2 6 UGODNA PONUDBA SOBNEGA IN STAVBNEGA BOHI ŠIVA - i (j'«Im < i m kuBifsjskiU stolov In Mi/ . stidi/Ni (jARNimru /> /a 5 5.000, DOS IT -WMnwct I 90/90 n za 8.590,0080 Mo/nosi NAKUPA NA KREDIT do 24 Mtsmv AKCIJSKA PRODAJA KUHINJ MARLES popust ZA (jOIOViNO KUHINJA MARLES. LEDA 2> SAMO 78.000sii DELOVNI ČAS:10h-13h in 15h-i9h,sobota 9h-l7h,ponedeljek loprto g ' Mercator Splošno trgovsko podjetje Hrastnik, d. o,o HRASTNIK, TRG FRANCA KOZARJA 1 Rezultati žrebanja Iskrinih nakupov v M-STP Hrastnik blagovnici E II Izžrebane so bile naslednje številke: telefon LITA 355 št. 213 avba tip A 503 št. 212 kotna brusilka KB 69A št. 208 radio E 250 JCS št. 203 Srečni lastniki lahko dvignejo nagrade v M- STP Hrastnik B/EII. STP HRASTNIK * % v|CZf) poslovalnico M€D€R tel.: 0601/73 696 NA ZALOGI -ženski, moški, otroški sandali - modne torbice - športni copati ADIDAS - natikači UGODNO: * ženski sandali PLATNO ... 924,00 SIT * otroške startarke ... 550,00 SIT * natikači PLAŽA ... 808,00 SIT * otroški natikači PVC ... 468,00 SIT UGODNI PLAČILNI POGOJI ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure; ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure! VABLJENI! 5!5!S!!!!!ESv!w!!Rv!v!!!vSv5y!w NEMŠKI KONSTRUK- MOTORJEV NIZOZEM. NOGO- METAŠ W1NTEA OBJEKT AMER. TRASH SKUPINA PARADIŽ, EDEN TIRNICA PREHOD REKE CANKAR- JEVA PESNIŠKA ZBIRKA VOJAŠKA formacija OB SLOVES-NOSTIH VRSTA SADEŽA ŠPANSKO MESTO VZHODNO ZARAGOZE i/ 5 OBDOBJE PRED MODERNO MESECV TURŠKA REKA, PRITOK KELKTTE LUKOVICA SESTAVIL ERNEST DAMJ> BOLEZEN- N EU FE RT PREVALJE SUNJENJE KRAŠNJA AMERIŠKI IGRALEC (JASON) AMERIŠKA KRTINA TEMNOPOLTA PEVKA ŠTEFAN RADIČEVIČ ALŽIRSKO PRISTANI- ŠČE AM.PEVKA ZADORA PRISTANIŠ- MANJŠE RETO OSKRBO VA- ČE OB DONU PRI IZLIVU VAZOVSKO ORIENT. GROBO SUKNO VODKI NJA MORJE ORANJE ŽIDOVSKO ŽENSKO IME REKA V RIO DE JANE I RO OGRAJ/ PLOT OBLIKA OSCAR DANON ZLATKO ISA KO Vič PLAST FRANCOS- KA REKA GL MESTO EDMUND JALOUX SRBSKA IGRALKA EVA VIETNAMA MINATTI PREPROST TANJA GODINA PLUG ŠVI.MESTO REDFORD PODPEI ALPAMI GARDNER UMRLEGA UDU A NERAL LON EDKO ENSKO IME RADU VLADA- BELO- KRANJSKO MESTO OSEBA KUBANSKI POLITIK (RAUL) POŽIVI LNA PIJAČA ZEMELJSKI NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke pošljite do 26. 7.1995 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. j ulija 2c, Zagorj e ob Savi spripisom"Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo). Pri žrebanju bomo upoštevali le modre ovojnice. Nagrade, ki vas čaka jo: 1. nagrada: Blago v vrednosti 4.000 SIT, Trgovina Čebelica, Dol pri Hrastniku 2. nagrada: Blago v vrednosti 2.500 SIT, Trgovina Čebelica, Dol pri Hrastniku 3. nagrada: Blago v vrednosti 1.500 SIT, Trgovina Čebelica, Dol pri Hrastniku Izžrebanci nagradne križanke 25/95 1. nagrada: 3 mesečna naročnina na časopis Zasavc, Robi Murko, Novi dom 46, Trbovlje 2. nagrada: 3 mesečna naročnina na časopis Zasavc, Rudi Ule, C. 9. avgusta 56, Zagorje 3. nagrada: 3 mesečna naročnina na časopis Zasavc, Manca Murn, Gabersko 40, T rbo vije Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c,Zagoqe, do 27.7.1995.Če se po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu in vam bomo nagrado poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke 26/95: SOKOLAR, ANIS, OTVORI-TEVDOMA, DRUŠTVO, LAPOR, BH, ELAN, ANALI, ORR, LAREDO, KALAN, KOALA, AKANT, ODSEK, ORVIETO, ATE, VBOD, MUSLIN, ARN, OLŠEVA, LANA, PSIHOZA, VE, KAP, OKKER, GLAS, AMEBA, TO, LEINO, TAMARAK, E, SEGMENT, LABORA, KRO-NOS, JANE, ACER, ATLANT, ATOS, DILA. mm CZ ČEBELICA ] SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA Z 1 l|Og) MEŠANIM RIAGOM PLANINSKA CESTA 7 * DOL PRI HRASTNIKU I * PIVO 0,5 ZABOJ 1.960,00 * PIVO PLOČEV. 0,5 1.990,00 •KAVA BAR 100 Q 147,90 ‘KAVA BAR 1 kg 1.290,00 ‘PUDINGI UVOZ 31,90 i ‘ COCA COLA, FANTA 2,51 249,00 Dodatni popusti za gostince. Dostava na dom. Naročila po tel.: 0601/43-244,43-144. SESTAVIL DAMJAN KOVAČ numera VOLAN IRANSKA DENARNA ENOTA 25. IN 6. ČRKA ABECEDE VOJAŠKO POVELJ- STVO OKLEPNO VOZILO NA GOSENICAH /7IV. JI V\ jJ m VELIKA KLJUNATA ŽUŽELKA //M\| I / Vujr X) LADJA S TREMI JAMBORI VELIKI [TAL SLIKAR 15.-16.STOL STRAH PRED NASTOPOM TONI NIEMINNEN STVAR, REČ REKRUT SEZ- NAM PRA- VIL prečen PRESEK STARO- SLOVAN- SKA MEDICA SLUZNI- ČNO VNETJE AVION ERA, DOBA ARSEN DEDIČ EDVARD KARDELJ OSEBNI ZAIMEK KRAJŠE IME BRAZILSKEGA MESTA RIMSKA boginja JEZE SLOVENSKI KANT- AVTOA (ADI) DEL SUKANCA DEJAN SAVIČEVIČ BARVA KOŽE m y tAnL>6 1 5U|lA M t>UUNN6 DO- Ml- SU- CA /* TANTAL ► Uganka 1 111111 Uganka 3 ||L m Sredi polja jasen grad, Nema deklica živela, sama okna, nič ni vrat; tiho nad vodo strmela; bogatini pridejo, mrtva si slavo razglašala, okna z zlatom zazidajo. mrtva ptičke oponoša. Uganka 2 iiiiiltl “n«« Uganka 4 :...............I Stara baba grbasta, Biserne brez kril čebele stara baba škrbasta, snoči stiha priletele, kraj vode poseda, noč na travi prenočile, se v zrcalo gleda. davi v soncu se poskrile. H0R0SK0? OVEN Z domačimi boste izboljšali odnose, saj se jim boste veliko posvečali. V partnerskem odnosu pa je pomembno, da partnerja ne utesnjujete preveč s svojimi čustvi. Št.: 2. BIK Lahko se zgodi, da se boste počutili osamljeni s svojimi problemi. Marsikaj je odvisno od tega, kako se boste znašli v položaju v katerem ste. Vzemite si čas za partnerja. Št.: 33. DVOJČKA Včasih ste do partnerja preveč kritični in prepričani, da imate prav le vi. Naučite se poslušati tudi druge. Lahko se zgodi, da vas bodo okoliščine prisilile k temu. Št.: 14. RAK Možne so spremembe na delovnem mestu, zato razmislite, kako bi situacijo obrnili sebi v prid. Čustva v ljubezni pa bodo v tem času dokaj nepredvidljiva in nihajoča. Št.: 16. LEV Uživali boste v partnerjevi družbi, samski Levi pa boste spoznali človeka, s katerim boste takoj našli skupen jezik. Bodite odprti tudi za drugače misleče. Št.: 25. DEVICA V družbi boste priljubljeni in se - preko stikov z drugimi - tudi veliko naučili. Kljub vsemu pa vam bo primanjkovalo energije. Počutili se boste osamljene. Št.: 5. TEHTNICA Pred vami je srečno in sproščeno obdobje. Največ časa boste potrebovali zase, zato ga tudi pametno izkoristite. Okrepila se bo vaša samozavest in odnos s partnerjem. Št.: 9. ŠKORPIJON Želeli si boste spoznati nove ljudi in navezati znanstva. Družba vas bo z veseljem sprejela. Pazite le, da ne bo družabnost neke vrste beg pred lastnimi tegobami. Št.: 27. STRELEC Veliko energije boste porabili pri vzpostavljanj u partnerske zveze, kot tudi pri poslovnih zadevah. Razmislite še enkrat o ciljih in trudu, ki ga vlagate za dosego le-teh. Št.: 3. KOZOROG Skušali se boste prilagoditi in podrediti okolici, kar vas bo navdajalo z utesnjenostjo. V denarnih in poslovnih odločitvah je bolje, če se zanesete na lastno presojo. Št.: 17. VODNAR Uživali boste v delu, zato si tudi oddiha ne boste tako zelo vroče želeli. V prostem času boste najbolj zadovoljni v samoti, s svojimi hobiji. Št: 21. RIBI To je čas, ko se lahko razbremenite in preložite reševanje problemv na prihodnje obdobje. Čutili boste, da vam je partner resnično naklonjen in lepo vam bo. Št.: 7. Rešitve križanke za mlade in štirih ugank boste našli na strani 41. r i UBVBStllfl pilFBrolBljBlil Odslej rta tej žirant objavljamo Vse pritrditve, Iti sc ^ličnibdo^vCk^r-^^a^^pOrtnil,...), njej • Objavi' na tej strani bodo brezplačne. Upamo, da ho,!., bralci zv če/ne kaj te dnov lahko v Zasav. „ dohili Informacijo o vsem,kar sebov naslednjih duel, dogajalo Kulturne prireditve RAZSTAVE Trbovlje - Vinko Hrovatič, član Relik Dadasa, razstavlja v prostorih RSH. Trbovlje - V Knjižnici TonetaSeliškaijavTrbovljah, razstavlja Osnovnašolalvana Cankarja Učenci 4. razreda prikazujejo svoje pisne in likovne izdelke na temo Kandrše. Trbovlje - V prosotrih S -Design na Ulici 1. junija razstavljajo mladi slikarji iz vrtcev, osnovnih in srednjih svoje likovneizdelke na svilo, tekstil, keramiko in še kaj. STALNE RAZSTAVE Hrastnik: Cesta 1. maja 45: razstavljena stalna galerijska razstava slikarja Vinka Hrovatiča Hrastnik: Čar Hrastnik: stalna razstava del akademskega slikarja Jureta Cekute. Muzejske zbirke Revirskega Hrastnik: Cesta 1. maja 40: Hofbauerjeva zbirka različnih etnoloških predmetov, od rimskih kamnov, kositrne posode... do uporabnih predmetov iz srede tega stoletja; zbirka NOB - zbirka je spomin na skoraj 400 žrtev vojne, ki jo dopolnjujejo predmeti infotodokumentamo gradivo iz tega časa Trbovlje: Ulica 1. junija 15: Rudarsko stanovanje v koloniji v Trbovljah, ki govori o načinu življenja tedanje delavske družine. Bivališče je rekonstrukcija stanja po 1. svetovni vojni. Razstava na Čebinah -urejena je spominska soba v ostalih dveh prostorih pa je predstavljeno obdobje med obema vojnama. Razstava v Batičevem salonu (v Revirskem muzeju) - Celo leto je na ogled kiparska zbirka akademskega kiparja Stojana Batiča Zagorje: Cesta 9. avgusta 1: Zagorje v času II. svetovne vojne - zbirka predstavlja čas 2. svetovne vojne v Zagorju. IZLETI Trbovlje - Planinsko društvo Trbovlje organi žira v soboto, 22. julija, izlet na Olševo s pristopom naGovce, najvišji vrh. Trbovlje - Planinska skupina PDT pri Društvu upokojencev Trbovlje organizirav soboto, 22. julija skupinski izlet na Pokljuko, Blejsko kočo na Lipanski planini in na Debelo peč. POČITNIŠKA SREČANJA Trbovlje - Center za socialno delo Trbovlje organizira v domu Svobode na Trgu Franca Fakina v Trbovljah, za šolaije počiniške vesele ure športain razvedrila. DEŽURSTVA Zdravstveno varstvo: 24 - urno dežurstvo v zdravstvenih domovih: Hrastnik (tel.: 44-006), Trbovlje (tel.: 26-322), Zagorje (tel.: 64-644), Litija (tel.: 061-881-855). Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7.-19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7.-13. ure, v Litiji od 7. -19. ure. Informacije dobite na zgoraj navedenih telefonskih številkah. . Lekarne: 24 ur je dežurna lekarna v Trbovljah (tel.: 21-110> Veterinarska služba: V se informacijezazasavskeobčine dobite na telefonski številki 985 (center za obveščanje Trbovlje). Elektro služba: Dežurna elektro služba poteka dopoldne in popoldne do 22. ure v elektro centru v T rbovljah na tel. št. 21-134 in na elektro upravi v Ljubljani, kjer je stalna dežurna služba na 'tel.: 061/329-290. Petrol: Hrastnik, Izlake: sobota od 7. do 13. ure, nedelja in prazniki zaprto, Trbovlje: sobota od 6. do 20. ure, nedeljain prazniki pa od 7. do 13. ure, Zagorje: sobota, nedelja in prazniki od 7. do 13. ure,Litija: vse dni od 7. do 20. ure, Radeče: sobota od 7. do 16. ure, nedelja od 7. do 13. ure. 1. -1. POTEPUH - Pop Design (5) 2. - 3. ENERGIJA - MZ Hektor (2) 3. - 4. MATI MARIJA - I.Vrčkovnik 41.Hudnik (3) 4. -/. DHJEENDHJEE - Victory (1) 5. -5. VZEMI ME - 4 fun (4) 1x3 1, -1. THIS AINT A LgVE SONG - Bon Jovi (4) 2, - 5. THINK OF Y0U - VVhigfield (2) 3, - 4. EVERVTIMEVOU TOUCH ME - Moby (3) 4, - 2. THE BOMB - Buckathaads (2) 5, -/. COMMON PEOPLE - Pulp (1) Glasujem zat RTV TRBOVLJE K10 feTRTEK 20.7.1995 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 REZERVIRANO: ZELENA DOLINA (VODI DUŠANKA ŠPILAR) ali IZZIVI ŽIVLJENJA (VODI BARBRA RENČOF) ali SNOOPV LIVE (VODI DEAN HOLC)ali DANNY PREROKUJE (VODI DANIJEL ŠMID-DANNY), 21.15 SATELITSKI PROGRAM 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŽEBLJIČKI, 21.15 FILM TEDNA, 23.00 SATELITSKI PROGRAM 13.00 KORISTNE INFORMACIJE, 16.00 MLADINSKI PROGRAM, 17.00 SATELITSKI PROGRAM 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 ŠPORTNA ODDAJA, 21.15 SATELITSKI PROGRAM 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE, 20.15 KONTAKTNA ODDAJA (VODI KARMEN Š. RAJEVEC), 21.15 SATELITSKI PROGRAM SREDA 26,7,1995 09.00 KORISTNE INFORMACIJE, 12.00 SATELITSKI PROGRAM, 18.00 KORISTNE INFORMACIJE. 20.15 FILM TEDNA (PONOVITEV), 22.00 SATELITSKI PROGRAM ATV SIGNAL LITIJA 20.00 VIDEO BOOM 40 - ZABAVNOGLASBENA ODDAJA ZLTV SLOVENIJE, TEDNIKA KAJ IN ANTENE 20.00 INFORMATIVNA ODDAJA, 20.30 PONOVITEV VIDEO BOOM 40 11 10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER 10.00 VKLOP VIDEO STRANI, 16.00 TV KOPER 20.00 ATV ŠPORT - ŠPORTNA ODDAJA LITIJSKEG A ŠPORTA IN ŠPORTNIKOV, ENKRAT MESEČNO KONTAKTNA ODDAJA Z GOSTI IN ODPRTO TEL. LINIJO, 20.30 INFORMATIVNA ODDAJA - PONOVITEV PETKOVIH INFORMACIJ Z DOPOLNITVAMI * 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE, 2130 PONOVITEV ATV ŠPORT .......lij lil 20.00 IZ PONUDBE ZLTV SLOVENIJE _____ ETV ZAGORJE, IZLAKE 8.30 VIDEOSTRANI, 10.00 SREDA NA ETV (ponovitev), 11.30 VIDEOSTRANI, 18.00 TOREK NA ETV (ponovitev), 19.30 VIDEOSTRANI, 20.00 EPP, 20.15 VIJA, VAJA, VEN (KNJIŽNI MOLJI, MINI PET), 20.45 EPP, 20.50 POZOR, SNEMAMO, 21.00 ZASAVSKI MAGAZIN ' 830 VIDEOSTRANI, 10.00 ČETRTEK NA ETV (ponovitev), 11.30 VIDEOSTRANI, 18.00 SREDA NA ETV (ponovitev), 19.30 VIDEOSTRANI, 20.00 EPP PROGRAM, 20.15 ZASAVSKI MAGAZIN, 20.45 KULT & URA 8.30 VIDEOSTRANI NE0EU9 23.7.1995 8.30 VIDEOSTRANI, 9.00 ZASAVSKI MAGAZIN, 9.30 IZBOR IZ PROGRAMA ETV: KNJIŽNI MOLJI, MINI PET, 10.10 ETV NA OBISKU: SLIKARSKA KOLONIJA IZLAKE - ZAGORJE 8.30 VIDEOSTRANI, 20.00 EPP PROGRAM, 20.15 3 - 2 - 1 - START (ŠPORTNA ODDAJA), 21.00 TEDENSKA REPORTAŽA 8.30 VIDEOSTRANI, 10.00 PONEDELJEK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI, 20.00 EPP PROGRAM, 20.15 ETV NA OBISKU (ENO LETO PO HUDEM NEURJU) 830 VIDEOSTRANI, 10.00 TOREK NA ETV, 11.30 VIDEOSTRANI, 18.00 PONEDELJEK NA ETV, 1930 VIDEOSTRANI, 20.00 EPP PROGRAM, 20.15 IZ PRODUKCIJE LOKALNIH POSTAJ RADIO TRBOVLJE 6.00 -8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 LITIJSKO OKENCE, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00-14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 17.00 MLADINSKI VAL, 18.45 POROČILA, BC0 NOČNI PROGRAM 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ IN IZBOR POPEVKE TEDNA, 14.30 ČESTITKE, SERVIS, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMACIJE. IN POVABILA, 16.45 OBVESTILA IN EPP, 17.00 SOBOTNO POPOLDNE, 19.00 NOČNI PROGRAM 8.00 - 9.00 DOBRO JUTRO, 9.00 IZBOR VIŽE TEDNA, 10.00 Z VAMI SO..., 11.00 TEDEN JE ZA 1VM BO SERVISNE INFORMACIJE, OBVESTILA, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, NEDELJSKO POPOLDNE, 19.00 'NOČNI PROGRAM 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM, 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ, 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA EPP, 17.00 CICIVRTILJAK, 18.00 ODDAJA O KULTURI, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM 6.00 - 8.00 JUTRANJI PROGRAM. 8.00 - 14.00 PROGRAM MAJ , 14.30 POROČILA, 14.45 OBVESTILA IN EPP, 15.00 SERVISNE INFORMACIJE, 16.00 INFORMATIVNI PROGRAM, 16.45 OBVESTILA, EPP, 17.00 ŠPORT, 18.45 POROČILA, 19.00 NOČNI PROGRAM :<<1 IIHl il j Mejni incident Pred natanko tednom dni je Zagorje obiskal zunanji minister Zoran Thaler. Po nepreverjenih podatkih sta z županom Matjažem Švaganorn razpravljala predvsem o mejnem incidentu: Trboveljčani menda skupaj z domom na Vrheh prodajajo tudi nekaj metrov zagorske zemlje. Po boju za Čebine pred desetletji bi lahko šlo za najbolj resen ozemeljski spor med Trbovljami in Zagorjem. Certifikati Pa smo dočakali še tretjo dražbo Sklada za razvoj. Tokrat smo kolikor toliko naše tovarne dobro spravljali v promet. Za lastniški delež v izlaškem Etiju, velik blizu 200 milijonov tolarjev, je Maksima odštela še enkrat toliko certifikatov. Še nekoliko bolje smo prodali nekaj trojanskega krofa, saj je za dobrih 40 milijonov GP Trojane družba Modra linija plačala blizu 100 milijonov. Nekaj slabše, pa vseeno nad izklicno ceno, smo prodali pakete Lisce. Za 170 milijonov perila jeNacionalna finančna družba odštela 230 milijonov, Vizija pa za enako količino še trideset milijončkov več. Certifikator Računalništvo Pri odločanju o nadaljevanju šolanja je prav, da se zavedamo pomena in moči računalništva, nikakor pa ga ne kaže precenjevati. Tako je Univerza Creteil v bližini Pariza lep primer tega, kako so onemogočili softveraše: podatke o študentih so shranili v več računalnikih v prostorih rektorata. Tako zelo čislani hekerji so bili povsem nemočni, navadni hardveraši pa so zbrisali vse datoteke z eno samo bombo. Šolski svetovalec Kulinarika Čeprav seje že začela visoka turistična sezona, v Medijskih Toplicah še niso na konju. Lahko pa si v njihovi restavraciji privoščite žrebička. fr ------ SP ,:$r : Dve svetniški V vrstah svetnikov sta se dogodili dve menjavi. J Najsvetlejšemu siju sta se odpovedalaSamo Fakin J (LDS) v Trbovljah in Marjan Manfredo (SDSS) y v Zagorju. Oba imata toliko dela, da nimata dovolj J časa, da bi bila še svetnika. 1 Manfreda je v svetišču zamenjala Dragica \ Jazbec, prva izdelovalka kontaktnih leč na j Slovenskem. Nekateri pravijo, da je do menjave prišlo zato, da se bodo lahko socialdemokrati pred *v'| naslednjimi volitvami propagirali s pravljico o I Rdeči kapici; s tistim delom: Da te bolje vidim. I V Trbovljahpaznajo stvari postati bolj zapletene. I V Fakinovi stranki so prepričani, da pripada sedež I njim, daje tak tudi zakon. Trboveljski monarhisti l pa pravijo, da steber naroda nikakor niso stranke, j da je to družina, in da naj ga zato zamenja / kandidatka SKD Cvetka Skušek - Fakin. Alko- internationcil Na Kitajskem male žganjekuhe in pivovarne rastejo kot gobe po dežju: lani so tako tam naredili več kot dva milijona ton alkoholnih pijač. Področjeje povsem neurejeno, kakovost pa seje znižala do teh meja, da seje z žganjem zastrupilo šest tisoč ljudi: dvesto zastrupljenih je umrlo, šestdeset oslepelo. Ker tudi pri nas zasebna pobuda ne počiva, želimo pa, da določena kakovostna raven ostane, smo zaprosili priznanega strokovnjaka, gospoda Jerofejeva, kije imel že več uspešnih predstavitev svoj ih napitkov na prostranem območj u nekdanj e Sovjetske zveze, od Moskve do Petuškija, za nekaj receptur. Danes vam predstavljamo dva recepta, prihodnjič pa vam bomo še dva. Najprej Kanaanski balzam ali himna demokratične mladine: - 1 del denaturata - 2 del piva - 1 del politure Vso stvar seveda dobro premešamo, s čimerkoli že. Pri naslednjem napoju, Komsomolski solzi, pa je nujno, da sestavine mešamo dvajset minut s stebelcem kovačnika. In kaj mešamo: - 0,15 del sivke - 0,15 del verbene - 0,30 del brezove vode - 0,02 del laka za nohte - 1,50 del zobnega eliksirja - 1,50 del limonade Zdravstvujte! mm: Mnogi se za rentno zavarovanje odločijo takrat, življenje? Kakšne radosti me še čakajo? Si jih bom znal vzeti? Si jih bom lahko privoščil? f * Z rentnim zavarovanje m Zavaroval n i ce Triglav so odgovori na ta vprašanja jasni. n. _..._ _ • ..... . - ......•... _ -IS. leno > V 1 * l * *„ možnost, da povečate svojo pokojnino in zato brezskrbneje pričakujete prihodnje dni. i)n\ nrnaznesa oocitka, sotoscenetza vesona, ,,gp 11 6 1 zanimivih stvari, za katere danes nimate časa. Pričakovanje bogate ŽIVLJENJSKI KROG Rentna zavarovanja Za v a ro v a In i c e Triglav zavarovalnica triglav 6/1995 Trbovlje t II 5000002442,27 COBISS o Ljubljanska banka - Banka Zasavje d.d., Trbovlje Vaš certifikat lahko že vložite v MAKSI MO 3 - maksimalno dobro družbo družba za up rav l j arij e j : jjjjjj: LB Banka Zasavje d.d., Trbovlje - banka, ki dela z ljudmi - za ljudi. II i m i I S; I II poštna št. telefon podpis NAROČNINO BOM PLAČEVAL: | sproti, trimesečno, polletno (ustrezno obkroži) j