Leto xxm., Št 221
Ejttbljana, sobota 2. ofctofcra 1943
Upr-jvntštvo: LfubHana. Pncanijeva alka 3.
Telefon it. 31-22 31 23 31-24 ---- ■->
Inseratni oddelek: Ljubliana, Pncanijeva ulica 5 - Telefon št 31-22 do 31-26
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42
Računi: za LiublgansKc pokrajino pn poiteo čekovnem zavodu št 17.749. za ostale kraje
Italije Servizio Conti Con. Post. No 11-3118
Lzhmja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znala mesečno Lit 18.—. za inozemstvo vključno t »Pooedeliskim Jutrom« Lir 36.50.
Uredništvo s Ljubljana, Puccinijeva ali« k. 5. — Tetefos feev. 31-22. 31-23. 31-24.
Rokopisi i« ne vračajo.
Neue schwere Verluste der feindlichen Marine
Im Seotember wurden iiber 65 ieindliche Kriegsschifie versenkt und eine gleiche Anzahl beschadigt — 55 Handelsschiife versenkt,
433 beschadigt
Ob tretji obletnici trojnega pakta
četrt milijarde ljudi držav trojnega pakta pripravljenih na skrajne
žrtve za končno zmago
Aus dem Fuhrerhauptquartier, 1. Okt.
Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
An der Landfront des Kubanbrueken-
kopfes vviesen unsere Truppen mehrere starke Angriffe der Sovvjets ab. Feindliche Kampfgruppen, die erneut zu landen veTsuchten, vvurden vernichtet.
Im Kampfraume siidostlich Saporoschie brachl^n die ge-Strigen Kampfe einen vol-len Ab\vehrerfolg. D4e mit starksten In-fanterie- und Panzerkriiften unternomme-nen Burciibruchsversuche des Feindes mi rde n abgeschlagen. Die Sowjets er-litten hohe blutige Verluste. VoD 250 an-greifenden Panzern vvurden 140 ver-niehttet.
Am mfittleren Dnjeper slnd n«ch erbit-terte Kampfe um die einzelnen feindlichen Briickenkopfe Im Gange.
In versehiedfcnem Abschnitten der Mit-tel- und im Norden der Ostfront wurden ortliche Angriffe der Sowjets abgevviesen.
EHe Luftvvaffe griff mit zusammenge-fassten Kampf-, Stsirzkampf- und Schlacht-fliegerverbanden vvirkungsvoll in die Kampfe siidostwarts Saporoschie und am mittieren Dnjeper ein.
Ein XInterseeboot versenkte im Schvvar-zen Meere eiiien feindlichen Dampfer vOn 800 Brt.
An der suilitalieniSchen Front kam es gestern nur siidhch des Ve»uv zu nennens-
vverten Kampfen. Vorstosse britische J" Panzerkrafte vvurden d°rt abgevviesen.
Im Mittelmeer erz»ette die Luftvvaffe Bombentreffer auf zvvei feindlichen Kriegs-fahrzeugen und beschadigte sie schvver. Begleitende Jager schossen hiebei drei feindliche Flugzeuge ab.
Bei feindlichen Luftangriffen am 29. September und in der Nacht zum 30. September vvurden trotz ungiinstiger Witte-rung iiber West(JeutschIand und den nie-derlandischen Kiistengebiet 40 feindliche Flugzeuge abgeschossen.
Kriegsmarine und Luftvvaffe versenkten im Monat September: 1 Schlachtschiff, 8 Kreuzer, 20 Zerstorer, 3 Torpedoboote, 13 Sehnellboote, 1 Unterseebo<>t und mehrere Klednst-lT-Boote, 2 Minensuchboote, 2 Be-vvacher und 20 Landungsboote.
Beschadigt vvurden: 1 Schlachtschiff, 18 Kreuzer, 17 Zerstorer, 1 Torpedoboot, 8 Sehnellboote, 15 Landungsboote und 5 andere Kriegsfahrzeuge.
Ferner vvurden 55 Handelsschiffe mit zusammen 315.700 Brt. und 1 Transport-segle r versenkt oder vernichtet und 133 vveitere Schiffe mit iiber 600.000 Brt. beschadigt. Die Beschadigung zahlreicher getroffener Kriegs- und Handelsschiffe sind so schvver, dass auch mit der Ver-nichtung eines Heiles dieser Schiffe ge-reehnet vverden kann.
Nisove gravi perdite della ilotta nemica
■ >al Quartiere Generale del Fiihrer, 1 ot-tobre, FI Comando supremo tedesco comunica:
Sul fronte terrestre della testa di ponte cM Cuban 1p nostre truppe hanno resptn-to parecchi forti attacchi sovietici. I rag. gruppamenti da combattimento nemicd, che tentavauo nuovamente lo sbarco, venivano annientati
Ne§la zon;', di guerra a sud-est di Sapo-roscie i combattimenti di ieri riportavano pieno successo difensivo. I tentativi di pe-netrazione fatti dal nemico con ingentissi-me forze di fanteria e di mezzi corazzati, venivano re^pinti. I sovietici ebbero gravi sanguinose perdite. Dei 250 carri armati d*assalto, 110 venivano annientatL
Sul Niprc centrale sono aneora in corso esasperati eombattimenti per singole teste di ponte neiriche.
Nei diverd settori della zona centrale e a nord det fronte orientale locali attacchi sovietici ve m vam, respinta.
La Luftvffe assieme a reparti di aerei da combattUnento ed aerei in picchiata e bombardier: prendevano parte efficace ai combattimenti a sud-est di Saporoscie e sol Nipro » ntrale.
Un sommi rgibile affondaiva nei Mar Ne-ro un piros-afo nemico di 800 ton.
Sul fronte sud-italiano avvennero ieri combattime iti degni tli menzione soltanto a sud del V esuvio. Attacchi di fosrae moto-rlzzate briianniche venivano respintf.
Nel Mediterraneo la Luftvvaffe centrava due unita della flotta da guerra nemica danneggian<iole gravemente. La caccia del seguito abhatteva tre aerei nemici.
Negli at? cchi aerei nemici del 29 settembre e n Ha notte sni 30 settembre, mal-grado le sfavorevoli condizioni atmosferi-che sulla G rmania occidentale e sulla costa olandes'. veni^-ano abbattuti 40 aerei nemiioi.
Nel mes di settembre la marina da guerra e ia Luftvvaffe affondavano: 1 nave da batta jha, 3 mcrociatori,, 20 caccia-torpedi niere 13 rapidc motonavi, 1 som-mergibile e parecchi piccolissimi mas, 2 navi dragEimne, 2 vedette e 20 na vi da Sbarco.
Venivano danreggiate: 1 nave da batta-giia. 18 inci-ociatori, 17 eacciatorpediniere, 1 torpedink ra, 8 rapide motonavi, 15 navi da sbarco e 5 altre unitži da eombattlmen-to.
Inolfere v -nivano a fonda te o distrutte 55 navi mereti itiK di 315.700 ton. complcssi-ve ed 1 vehero da tra«porto; venivano dan. neggiate . Jtre 133 navi di complessive 600.000 ton. I danni riportati da numerose navi da guerra e mercantili colpHte sono cosi gravi che parte di tali navi si pu^ caleolare diitrutta.
11 gc verito delfenore
Roma, 25 sett. Sotto il titolo »II Gover-no dell'MK>;e« serive il »Messaggero« di Itoma nel suo editoriale: Gli italiani co. minc^ano g adatamente a rendersi con to delle terrib li conseguenze dell'ignominio-so tradimen.o di Badogl'o. In due settima-ne- un gen raie ha distrutto l'onore del paese. Il niovo Governo fascista repubbli-ca.no si e p opesto lo scopo di riconquista-re Ponore p rduto. E' Ponore dovuto ai nu. merosi Cac, sti di questa guerra. Nell'as-solvere questo compito, tutta 1'Italia si schiera interno alla persona del Duce e segue il su<, Governo.
II popolo vede por.?onif'cate le piti belle virtu milita i della Nazione italiana nella persena del Maresciallo Graziani. Egli e beroe jcvircib^le di parecchie campagne italiane. Soltmto un Governo di combatten-ti puo ricon juistare Ponore agognato e la hberta della Patria. II popolo italiano vede percio, tonchiude il giornale. nel suo nuovo Goverio f3scista ii Govemo delPono. re nazionaie.
II partito £asdsta ritorna nella sua vecchi a sede a Roma
Roma, 25 sett. TU. Venerdi seorso il Partito fasciita a Rcma e ritornato nello storico Pala2ao Braschi ove aveva la sna sede anehe prima del »pstacti« <M Badoglio.
Die Regierung der Ehre
Rom, 25. Sept. TU. Unter der tfber-sehrift »Die Regierung der Ehre« schreibt der romisehe »Messaggero« im Leitartikel: Nur allmahlich begannen die Italener sich iiber die furehtbaren Folgen des schmahli-chen Verrats Badoglio Rechenschaft ab-zulegen. Innerhalb von vierzig Tagen ha-be ein General die Ehre des Landes zer-triimmert. Die neue faschistisch-republika-nisehe Regierung habe sioh zum Ziel ge. setzt. die verlorene Ehre wiederzugewin-nen. Das sei eine Ehrenschuld gegeniiber den unzahPgen Gefallenen dieses Krieges. Bei dieser Aufgabe schare sich ganz Ita-len um die Perscn des Duce und stelle sich hinter seine Regierung.
Die Verkorperung der schonsten milita,-risehen Tugenden des italienisehen Volkes sehe das Volk in der Person des Mar-schalls Graziani. Er sei der unbesiegte Held so m anehe r italieniseher Feldzuge. Nur eine Regierung von Kampfern konne die ersehnte Ehre und Freiheit des Vater-landes vviedererlangen. Darum sehe das italienische Volk, so sehliesst das Blatt. in seiner neuen fasehistisehen Regierung eine Regierung der nationalen Ehre.
Die fasehistisehe Partei In Rom wieder Im alten Sitz
Rom, 25. Sept. TU. Die faschistsche Partei in Rom hat am Freitag ihren Sitz wie-der in den historisehen Palazzo Braschi verlegt, in dem sie auch vor dem Badoglio-Putsch ihren Sitz hatte.
Piazza Ettore Mu ti zu Ehren des ermerdeten Partei' sekretars
Rom, 25. Sept. TU. Die Stadtvenvaltung von Rom hat am Freitag besehlossen, zu Ehren des vor einem Monat auf personli-chen Befehl Badoglics von einer Abte'lung Carabinieri ermordeten friiheren General-sekretars der fasehistisehen Partei, Oberst-leutnant der Flieger Ettore Muti, einen Platz der Stadt Rom »Piazza Ettore Muti« zu benennen. In der Begriindung heisst es, Badoglio habe befiirchtet, dass Muti einen Plan zur Befreiung des Duce ausar-beitete.
Vlada časti
Rim. 26. sept TU. Pod naslovom »Vlada časti« piše rmski »Me6&agero« naslednje:
Italijani začenjajo postopno spoznavati strahovite posledice podlega Badoglijtvega izdajstva. V dveh tednih se je temu generalu posrečilo. da je uničil čast oržave. Nova fašistična republikanska vlada si je postavila nalogo. da zopet prdobi izgub1 jeno čast To je častni dolg nasproti brezštevilnim padlim te vojne. Pri tej nalogi se zgrinja vsa Ita!:ja okoli osebe Duceja ter se poštarja za njegovo vlado.
Narod vidi v osebi maršala Grazianija utelešene najlepše vojaške vrline italijanskega na-roaa. Maršal je nepremagan junak marsikaterega italijanskega vojnega pohoda Samo vlada borcev lahko zopet pridobi zaželeno čast in svobodo domovini. Zato gleda italijansko ljudstvo, zaključuje list. v svoji novj fašistični vladi vlado narodne časti.
Fašistična stranka se vrača na svoj stari sedež v Rimi
Rim. 25 sept. TU Pretekli petek se je fašistična stranka vrnila v zgodovinsko pa'ačo Braschi. kjer je tudi pred Badcglijevim uda rom imela svoj sedež
,Piazza Ettcre Ml?.ti4 in onore del Segretario del Partito assassinato
Roma, 25 settembre. TU. II governato-rato di Roma ha deciso venerdi di battez-zare una piazza di Roma nel nome di »Piazza Ettore Muti« in onore del gia Se-gretario generale del Partito fascista, te-nente cclomnello c^aviazione Ettore Muti, assassinasto un mese fa da un reparto dei Carabinieri secondo Pordine impartito da Badoglio in persona. Nella motivazione del Governatorato di Roma e detto che Badoglio temeva che Muti stesse elaborando un piano per liberare il Duce.
V ns slednjem priobčujemo nadaljevanje gevora zunanjega ministra v. Ribbentropa ob tretji obletnici trojnega pakta:
Danes, ob tretji obletnici sklenitve trojnega pakta, lahko ugotovimo, da se je ta pakt v vsakem pogledu izkazal. Zveza, ki je bila prvotno zamišljena kot svarilo predsedniku Rooseveltu. naj se ne zoperstavlja življenj skim pravicam nesaturiranih narodov, je postala po vojni napovedi Amerike simbol te osvobodilne vojne in naših narodov. Pod tem simbolom so se vsi v tem paktu združeni naredi spojili v borbeno skupnost na življenje m smrt Tako je bilo v preteklosti in tako naj bo tudi v bodočnosti.
Trdo vojno leto je za nami. leto težkih bojev, pri katerih lahko zaznamujemo pomembne uspehe, pri katerih pa tudi udarci niso izostali, kakor je to v tako gigantski borbi v ves svet obsegajočem prostoru docela pri-rodno Takšni delni uspehi so naše sovražnike že nekaj časa sem napotili, da so pričeli z vsemi sredstvi svoje propagande napovedovati dozdevno prihajajočo zmaso. Pred stavijajo jo celo že za doseženo. Govoričijo o sprehodu v Evropo, o pohodu na Berlin Govore o odstranitvi narodnega socializma in fašizma, o iztrebljenju nemškega naroda in njegovih zaveznikov. Govori se o osredotočenem napadu na Japonsko, o atorniziranju japonskega cesarstva, o kaznovanju dozdevnih vojnih krivcev, o ureditvi prostorov, ki jih je treba zavzeti, o kazenski vzgoji premaganih narodov in še o mnogih drugih bedasto-čah. Če takih glasov ne bi bilo zares vsak dan slišati v sovražni propagandi, bi sc ne moglo verjeti, da si naši sovražniki sploh upajo nastopati s tako bedasto prevaro.
Vsekakor bi hotel tukaj za nemšk narod, ki mora nositi glavno breme te velike borbe, ugotov'ti eno — in prepričan sem da velja to v enaki meri tudi za ostale v trojnem paktu združene narode —, namreč to. da naleti ta prav tako samcdopadljiva kakor bedasto dr z na propaganda sovražnikov pri nas na popolnoma neplodna tla.
Skoraj četrt miljarde ljudi trojnemu paktu pripadajočih narodov stoji danes slej ko prej v Evropi in Vzhodni Aziji pripravljenih za najskrajnejše, pripravljenih braniti svojo rodno grudo in tudi najskrajnejše žrtvovati za svobodo in bodočnost svoje domovine in svojih narodov Mislim, da naši nasprotniki še vedno nimajo niti pojma o tem česa so sposobni nemški narod in njegovi zavezniški narodi in s kako vztrajno odločnostjo in neomajno zavest.k) zmage gledajo na bodoče boje.
Morda nas čaka še marsikatera trda b;tka. toda glede enega sme lahko prepričani- N'a;i vojaki se bodo. svesti si svoje nremoči nad nasprotnikom, borili na brankih Evrope z
brezprimernim fanatizmom. Niti boljševiki. niti Anglo-američani ne bodo nikdar zavoje-vali Evrope in Vzhodne Azije ne bodo nikdar več iztrgali Japonski. Drzni napadalni duh na-1 ših vojakov na kopnem, na mr/rju in v zraka bo tudi v bodočih bojih odločilen. Naše čete bodo sovražnika napadale vedno znova, koder koli se jim bo nudila prilika, in mu tako dolgo zadajale uničujoče poraze, da bo imel nekega dne dokončno dovoli te vojne ki jo je sprožil.
Potem bo prišel konec te trde. težke n usodne borbe in države trojnega pakta bodo potem v stanju ustvariti nov red ki bo pravičen do krvnih žrtev, ki jih doprinašajo na bojiščih ;n na herojski domovinski fronta in ki bo zagotavljal nj^hov^m narodom bodočnost v svobodi in sreč: Da bo prišla ta zmaga i šega erežia. to je naša najgloblja vera. Danes na tretjo obletnico trojnega pakta, pa hočemo s ponosom gledati na brezprimerna junaštva naših čet na kopnem, na morju in v zraku ter se ponovno juna^co in zvesto zbrati okrog našega Fiihreria in zastaviti najskrajnejše za zmaso in bodočnost naših narodov.
Ob koncu bi hotel izraziti še posebno veliko veselje in zadovoljstvo nad radijsko poslanico gospodov zunanjih ministrov držav trojnega pakta, ki so pravkar prspele do nas po etru iz Evrope in Vzhodne Azije Vsa v njih izražena prijateljska čustva, poslanstva n pozdrave Fiihrer ju n našemu naiodu vračam s tem kar najprisrčnejše.
Ducefeva poslanica
»Smatram za dobro znamenje, da sovpada moj povratek v Italijo z obletnico podpisa pakta, ki je medsebojno neraz-družno povezal fašistično Italijo, narodno-socialistično Nemčijo ln cesarstvo Tena. Republikanska fašistična vlada je odločena, da se v znamenju liktorskega svežnja z vsemi silami in z vso vero. ki je često prevevala Italijo, bori nadalje do končne zmage. Od mednarodne klike, ki se je povezala z nekaterimi izdajalci, izzvana epizoda je povzročila posledice, ki bodo za petek vojne odločilnega pomena, kajti Italija ši je sedaj lahko ustvarila predstavo o uničen tu. ki ji je grozilo. Republikanska fašistična Italija bo te dni svoje potrtosti izbrisala iz svoje zgodovine s svojo krvjo sramoto, v katero jo je hotel pahniti izkoreninjeni monarh preko tradicije in slavne preteklosti svoje države. Italijanske čete bodo skupno z nemškimi in japonskimi četami osvobodile svet mednarodne zarote, ki ne izključuje nobenega sredstva, predvsem ne izdaje, da bi med vsemi narodi in njih tradicijami i zanetila zpthIo. Nemški in japonski to-! vpriši so libkn prenričani, da bo republikansko faš'stična Italija spoštovala trojni
pakt z isto vnemo in isto vero, ki sta v preteklih treh letih prevevali Italijo. To je volja borcev, ki so na tolikih bojiščih prelivali svojo kri za skupni ideal treh
narodov.«
Poslanico Japonske bomo objavili jutri.
Volja do borbe v Evropi in vzhodni Aziji
Zavezništva se morajo t težkih urah izkazati. Lahko je sklepati pogodbe po zvestobi v jasnih dneh, toda zgodovinska izkustva kažejo, da ni vedno samo po sebi umevno, da bi bojna zavezništva trajala mnogo let kljub vsem iz-premenljivim fazam vojne. V teku te vojne smo pri svojih nasprotnikih videli, kako se je razbil že marsikak sporazum ter dogovor o jamstvu, med temi je treba omeniti ravno najkrepkejšo vseh zvez, francosko-angleško pogodbo, ki se je poleti 1940 sesula v prah in pepel.
Da je kratko po izdajalski gonji Ba-doglija napočila tretja obletnica trojnega pakta, je dala ta okoliščina silam zveze, ki spaja dva dela sveta, dobrodošel povod, naglasiti trdnost pakta pred vso svetovno javnostjo.
Nemški zunanji minister von Ribben-trop je na svoj lagodni način orisal svetovno politične odnošaje, bičal nepošteno hotenje sovražnikov ter je iz svojega globokega prepričanja v zmago sil trojnega pakta odbil vse bahaštvo Anglo-Američanov in boljševikov. Ni-' koli se sovražnikom ne bo posrečilo osvojiti Evrope! Trojni pakt je simbol pravičnosti, kajti njegovo bistvo je obramba življenjskih pravic narodov Evrope in vzhodne Azije. Tudi za Japonsko je ta že mnogo let trajajoča borba vojna samoobrambe in take vojne se končavajo samo s tem, da je neodvisnost ogroženih držav dokončno zagotovljena. Ta druga večja in trša svetovna vojna bo stopila v zgodovino kot osvobodilni boj mladih narodov.
Nove
e izgube sovraz-
V septembru je bila potr^Sjfrclh nsd 65 sovražnih vojnih ladij in prav toliko posks:! Ivanih - 55 trgtfvsk h ladij potopljenih, 133 pclkodovanlh
Iz Fiihrerjevegi glavnega stana, 1. okt- j Nemško vrhovno pcvelin:šU'o jav'."a:
Na kopni fronti kubanskega predmostja so naše čete zavrnile več motnih sovjetskih napadov. Sovražne bojne skupine, ki so se ponovno skušale izkrcati, so bile uni- | čene.
Na bojnem področju južnovzhodno od Zaporožja so včerajšnji boji prinesli popoln obrambni uspeh. Z najmočnejšimi p?hot-nimi in oklepnimi sHami izvedeni sovražnikovi poskusi za prodor s^ bili odhiti Sovjetske čete so utrpele hude krvave izgube. Izmed 250 n upadajočih oklopnih voz je bilo 140 uničenih.
Ob srednjem Dnjepru sc nada,:u>?jo ogorčene borbe za posamezna sovraž iko-va predmostja.
"V raznih odsekih srednjega dela in na severu vzhodne fronte so bili zavrnjeni sovjetski krajevni napadi
Letalstvo je z združenimi oddelki bojnih, strmoglavnih in bojevnih letal učinkovito poseglo v borbe južnovzhodno od Zapor" ž ia in ob srednjem Dnjepru.
Na Črnem morju je neka podmornica potopila 800tonski sovražni parnik.
Na južno:t«liianskj fronti je pr šlo včeraj «amo ju'.no od Vezuva do omeu-be vreilnih boiev. Sunki ane'ešUih oklopnih sil so bili tamkaj zavrnjeni.
Na Sredozemskem morju so letala dosegla bomhne zadet'-e na dveh sovražn h bojn'h enotah in ju hudo nošk"d"vla. Love? iz snr"r»*stva so pri te^i sest^elT 3 sovražna leta'a.
Pri sovražnih l"t »lskih mnad'h ra dan 29. se"teir»bra in v nočj na 31. 'C>'embra .*» kinih n»u>ro'n-mu vre-"ni ral zapadno Nemčijo In n;7"zemsfcim ohalVm podr-čjem S"stT'j n:h '0 «ovažn'h I tal.
Vojna mornarica in Ict dstvo sta potopila v mesecu vnV^bm: 1 bomo la-'jo. 3 kržarke. 20 rušPcv. 3 torpedovke. 13 brzih čolnov. 1 podmornico in več na.j-man:š:h podmornic. 2 č-l^a za iskanje min. 2 stražn! ladji In 20 i7kroevaln"h čolnov.
Poškodovane so bile: 1 bojna ladja., 18 knžark, 17 rušilcev, 1 torpedovka. 8 brzih čolnov, 15 izkrcevalnih čolnov in 5 dragih bojnih enot.
Razen tegu Je bilo potopljenih ali uničenih 55 trgovskih ladij s skupno 315.700 br. reg. tonami ter ena prevozna jadrnica fn poškodovanih 13" nadaljnjih 'adij z več ko 600.000 br. reg. tonami. Poškodbe šte-vUnib zadetih bojnih in trgovskih ladij so
fciko hude, da se lahko računa z uničenjem dela teh ladij.
Velik uspeh nemških letalcev na severu
Berlin 1 okt R V mesecu septembru so aosegl nemšk letalsk oddeiki ki operirajo na visokem severu, zopet odlične uspehe n znova pokazali svoje premoč nad sovjetskim letalstvom Pr napadih sovražnih bombnikov in lovcev na kopnem 'n na morju je bilo v mesecu septembru ob neznatnih 'astnih z-pubah un čenih 122 so\ražn'h letal, po večini večmotornih sovjetskih bombnikov Sestreljenih ie bilo skoraj v vseh primerih mnogo nad SOflo napadajr^ih sovražnih letal Ta uspeh je tem pomembnejši ker ie napor tako posadk kakcT materij a la ncnvkih 'etal zarad; vremenskih >ko!:ščin na tem področju večj1 ka kor kjer kol' drugoo Poleg teea je nemško letalstvo potcp'!o na tem področju tudi številne ladie *™ražne oskrbovalne plovbe
Mcjstrrk* tiVtfka nemškega vojnega vedstva
Madrid, 1. okt. TU Vojaški sotrudnik španskega lista -Inf-rmaciones« obravnava dogodke ni vzhodni fronti in pripominja med drugim, da imajo nemški umikal-n' pokreti edini cilj. da zpsedejo nemške čete dalje zada- ležeče položaje, da bi mogle napadajoče boljševike na določeni črti zaustaviti z minimem svojih sil. Zmešano porečan-e sovjetskih vojn h poročil, ki jav-ijcijo skokoma zrnasre tako na severnem, kakor srednjem in južnem cdseku fronte. se ria pojasniti le ra ta način, da so nemški urniki od vrhovnega poveljstva na. prej določmi in se izvajajo po načrtu tako da zasede io Sovjeti vsakokrat že lzpraz-n eno czemlje S to spretno in čudovito takt ko Nemcev sovjetsko vojno vodstvo-ne glede na ogromne izgube svojih čet. m doseglo niti prodora sk?zi nemške črte, niti uričenja znatnejših skupin nemške vojske.
Trg Ettore Muti j a
Rim. 25 sept TU Mestna uprava v Rimu je pretekli petek sklenila, da imenuje neki trg z imenom Ettora Mutija v čast bivšemu generalnemu tajniku fašistične stranke, letalskemu podpolkovniku Ettoru Mutiju, ki ga je pred mesecem dni umoril oddelek karabinjer jev na Badoglijevo osebno povelje. V utemeljitvi sklepa mestne uprave je omenjeno, da se je Badoglio bal. da pripravlja Muti načrt za osvoboditev Duccja.
1000. prijavljenec v domobransko legijo
V sredo, šesti dan sprejemanja prostovoljnih prijav za vstop v Slovensko domobransko legijo, je število prijav doseglo prvi tisoč. Pod številko 1000 je bil v seznam slovenskih domobrancev vpisan predsednik pokrajinske uprave divizijski general g. Leon Rup-nik.
General Rupnik, ki je doslej po letih najstarejši slovenski domobranec, je dal s svojo prijavo nov vzgled vsem Slovencem. Od dneva do dneva naraščajoče število prostovoljcev kaže. da se domobranska misel vedno bolj za-koreninja v našem ljudstvu. Povprečno pride v sprejemno pisarno na Ambroževem trgu štev. 7 vsak dan po 150 mož in fantov. Ogromno večino med njimi tvorijo fantje od 18. do 22. leta, množi pa se tudi število starejših in vpisali so se celo že mnogi, ki so že prekoračili 50. leto starosti, a jih ljubezen do doma in družine vodi v vrste aktivnih borcev proti najhujšemu sovražniku teh svetinj, proti pogubnemu komunizmu.
Kakor v Ljubljani, je naletel oklic poveljstva Slovenske domobranske legije na mogočen odziv tudi na deželi. Od povsod prihajajo poročila o novih prostovoljcih, ki stopajo v Slovensko domobransko legijo in povečujejo legije protikomunističnih prostovoljcev. Zdravi instinkt samoobrambe in samoohranitve v našem ljudstvu jim kaže pot, ki bo rešila našo domovino komunistične nesreče ter ji vrnila red in mir.
Zopet avdience pri papežu
Rim. 1. okt. R. Vatikanske oblasti objavljajo: Papež bo od danes dalje zopet dajal avdience v običajnem obsegu.
Angleško plačilo za Badoglievo izdajstvo
Stockholm, 1. okt. R- O razmerju med Angleži in Američani do Badoglia, pide londonski »News Chronicle«: Postopanje z Badoglievim režimom je odvisno od pomoči, ki jo bo nudil v borbi proti Nemcem. »Daily Sketch« pa piše, da Badogttevl ljudje nikakor nimajo pravice "menovati se angleške zaveznike.
Stockholm, 1. okt R. Uradno poročajo iz Londona, da smatrajo Badoglievo Italijo za premaganega sovražnika, Tako je raz* mer je Angioamerščanov do Badogtieve via-de.
Deff Chsf der Prsvisazlal-verwaltung Laibach
Terlautbarung des Chefs der Provinzlal-vervvaltung Laibach iiber das VVeiterbe-stehen der bisherigen Beuirtschaftungs-
vorschriften
• «
1.	Alle BeAvirtscha/tungsrnassnahmen tjleiben aufrecht.
2.	Dor Verkehr mit bewirtschafteten Wa. ren o h ne Hereiiuiahme und Abgahe von vorgeschriebenen Rezugsbevviiligungen ist verbalen.
S Pio bisherigen Strafbestimmungen
bleihen in Kraft.
Der Prasident: Rupnik *
šsS Pokrajinske uprave v Ljubljani
Objava šefa Pokrajinske uprave v Ljub-jani o nadalnji veljavnosti dosedanjih predpisov o racloniranem gospodarstvu
1.	Vsi ukrepi o racionlranem gospodar; stvu ostanejo v veljavi.
2.	Promet z racioniranim blagom je prepovedan, če se za to blago ne jemljejo hi
ne oddajajo predpisane dovolilnice za na; kup.
S. Dosedanje' kazenske določbe ostanejo
v veljavi.	Predsednik: Rupnik
*
II Capo deirAmtninistrazione per ta Provincra di Lubiana
Notlficazione del Capo deirAmmini-strazione Provlnciale di Lubiana cirea
1'ulteriore vaiidita delle disposizioni vi«. genli bi materla di razionamento
1.	Tutte le disposizioni in materib di razionamento restano in vigore.
2.	II commercio con geribri razionati senza rfiiro e eonsegna dei prescritti buonl e proibito.
3.	Le attuali disposizioni penali restano in vigore.	u pre#id^nte. Rupn!k
EMidfevanfe racloniranih iivil v oktobru
Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino naznonja:
V mesecu oktobru bodo delili trgovci, zadruge' in peki racicnirana ž'vi!a samo na živilske nakaznice, kj jih je izda) mestni preskrbovalni urad v Ljubljani. Izvzete so doda.ne nakaznice za delavce, ki- so j'h izdali estali preskrbovalni uradi.
Živila se bodo delila v dveh obrokih in sicer:
1.	kruh ali krušna moka na vse nakaznice za kruh za prvih 10 dni (odrezki ozna. čeni z datumom cd 1. do 10. oktobra);
2.	koruzna moka na vse nakaznice za kruh za nasiedr.ja dva dneva (na odrezke označene z datumom 11. in 12. oktobra);
3.	100 gr maščob (maslo ali mast ali 1 del olja) na prv'h 8 dnevnih odrezkov, ki so označeni z datumom od 1. do 8. oktobra;
4.	ostala racionirana živila v celomeseč-
nih količinah.
Delitev kruha, krušne in koruzne moke in maščob na ostale odrezke bo objavljena pravočasno 'v dnevnem časepisju.
Na izdane živilske nakaznice pripadajo sledeča racionirana živila: a) Navadna živilska nakaznica: dnevno: 150 gr kruha ali 124 gr krušne moke ali 225 gr koruzne meke;
mesečno: 2000 gr živil za juho (riž ali testenine); testenin,sme oddati trgovec na osebo raiveč 400 gr. ostalo riž
400 gr maščob (maslo, mast ali olje) 500 gr sladkorja 500 gr soli
100 gr paradižnikove mezge na odrezek »901«
60 gr trdega sira na odrezek »902«; v kolikor ne bi dobili potrcšn'ki dovolj sira pri svojem trgovcu, naj ga dvignejo pri mlekarskih stojnicah na Pogačarjevenv trgu:
100 gr pralnega,mila
100 gr toaletnega miia na odrezek »903«
b)	Dodatne nakaznice za delavce (SD):
dnevno: 100 gr kruha ali 82.6 gr krušne moke ali 150 gr koruzne moke na vsak odrezek, ki nosi , oznako »SDI«, »SDH«, »SDIII«; mesečno* 600 gr riža na odrezke za živila za juho-
c)	Posebna dodatna nakaznica za kruh (za zavodarje ln noseče žene):' dnevno 150 gr kruha ali 124 gr krušne moke ali 225 gr koruzne moke.
d)	Dodatna živilska nakaznica GMa (za otroke do 3 let): mesečno; 1G00 gr riža, 750 gr marmelade in sicer 500 gr na že določeni odrezek ter 250 gr na odrezek >5«, 500 gr sladkorja,
e)	Dodatni živilski nakaznici GMb In (iMe (za mladino o.l 3 do 18. leta): 500 gr marmelade.
f)	Nakazilo za marmelado (za eaebe nad 65 let starosti): 500 gr marmelade.
g)	Dodatna nakaznica za kruh za bolnike:
dnevno: 100 gr kruha ali 82.6 gr krušne rnoke ali 150 gr koruzne moke.
h)	Dodatna nakaznica za meso za bolnike:
dnevno: 100 gr mesa pri običajnih mesarjih.
i)	»Posebno nakazilo« in »nakazilo bolnike«:
r
Trgovci smejo do nadaljnje odredbe izdajati rac:onirana živila samo na posebna nakazila« in »nakazila za bolnike«; ki jih je izdal podpisani zavod ali mestni preskrbovalni urad.
Potrošnike opozarjamo, naj najskrbne-je čuvajo živilske izkaznice, ker se du-plikatov ne bo izdajalo v nobenem primeru, razen v primeru dokazanega uničenja po višji sili (čl. 3 naredbe vis. Komisarja za Ljubljansko pokrajino -št. 78 z dne 23. aprila 1942).
u— CegOf«, zadrug« malih gospodarjev sporoča. da bo prvi teden v oktobru rejcem na razpolago močno krmilo Ovdekokljaja kot dodatek k mehki krmi. Kdaj bo redno razdeljevanje krmil za mesec oktober, bo pravočasno javljeno v sobotnem in nedeljskem Časopisju.
u— Večerni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu, Kongreini trg 2. Vpisovanje za šol. leto 1043-44 se vrši dnevno. Pouk iz vteh trgovskih predmetov. Pričetek predavanja 15. t. m. Informacije ln prospekte daje ravnateljstvo.
u— Ni Vam treba čakati obvestila, ampak pošljite takoj Vaš radio aparat tvrdki EVEREST v Prešernovo ulico 44. kjer Vam bodo še Istega dne odblokirali srednje valove. Telefonirajte na it. 26-36.
u— Vpisovanje v trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, LJubljana. Domobranska cesta 15. za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši vsak dan do 9. oktobra. Informacije in nove prospekte daje ravnateljstvo.
u— Večerni trgovski tečaj (knjigovodstvo, korespondenca, računstvo, jeziki, stenografiia, strojepisje). Vpisovanje dnevno. Pričetek 15. oktobra. Učnina zmerna. Informacije: Trgovsko Učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska cesta 15.
Iz Hrvatske
Seja doglavniikega sveta. Dne 17. septembra je bila pod predsedstvom Poglav-nika seja doglavniškega sveta, ki jc trajala tri ure.
Upravno vodstvo v osvobojcn<h krajih Za ministra pri predsedstvu vlade, ki mu je poverjena dolžnost vodstva izrednih poslov v osvobojenih krajih, je bil imenovan dr. Edo Bulat. Za načelnika civilne uprave na pedročju osvobojene Dalmacije in velikih žup Bribir, ^Sidraga in Cetina s sedežem v Splitu je bil imenovan dr: Bruno Nardeli. Dr. Oskar Turina pa je bil imenovan za načelnika civilne uprave na osvobojenem področju Gorskega kotora, Hrvatskega Primorja ter drugih jelikih žup Modruš, Vinodol in Podgorje, Gacka in Like s sedežem na Sušaku—Reki. Za načelnika civilne uprave na področju veli klh žup Vrhbosna, Usora in Soli ter La-šva in Glaž s sedežem v Sarajevu pa je bil imenovan inž. Ivica Frkcvič.
predložiti Pokrajinskemu • gospodarskemu svetu. ki \rne cn izvod kot potrdilo.
Kdor ne predloži inventarja v predpisanem roku. ali predloži nepopoln inventar, 6c sodno kaznuje s strogim zaporom do 5 let jn v denarju do 50000 !ir. V vsakem primeru se mu bo odvzelo obrtno dovolilo.
Ta rraredba je objavljena v »Službenem listu« 29. septembra in je stopila v veljavo z dnem objave.
*
= Zemun. svobodna luka. Iz Zagreba poročajo. da je hrvatska vlada sklenila proglasiti del zenui nskega pristanka kot svobodno luko m ga temu primerno urediti. V Zemun je odpotovala posebna komisija gospodarskega in finančnega ministrstva, da lzvrft vse priprave.
RADIO LJUBLJANA
SOBOTA, 2. OKTOBRA
8.30—9.00: Jutranji pozdrav. 9.00—9.20: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.20—12.30: Uvod. 12.30—12.50: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.50—14.00: Znana baletna glasba. .14.00—14.15: Poročila v nemščini. 14.15—15.00: Operetni zvoki — igra Radijski orkester, vodi dirigent D. M. sijanec. 15.00: Poročilo nemškega vrhovnega po-
veljstva. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—18.00: Zabavni koncert. 19.00— 19.30: Koncert tenorista Draga Čudna. 19.30— 19.50: Poročila v nemščini in slovenščini. 19.50— 20.00: Medigra. 20.00—20.20: Poročila v nemščini. 20.20—21.00: Koncert Malega orkestra, vodi Stane Lesjak. 21.00—22.00: Glasba ob korucu tedna. 22.00—22.10: Poročila v nemščini.
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
DRAMA	r
Sobota. 2. oktobra, ob 16.30: V Ljubljano jo dajmo! Izven. Cene od 18 lir navzdol. Nedelja. 3. oktobra, ob 15.: Veliki mož. Izven. Cene od 18 lir navzdol. J. Ogrinec: »V Ljubljano jo da:»tno!« Izvirna slovenska veseloigra v treh dejanjih. Ljubezenska zgodba iz druge polovice preteklega stoletja, ki se odigrava v naši provinci in v Ljubljani. V glavnih vlogah: Cesar. P. Juvanova. Levarje-va, Drenovec. Režiser: M. Skrbinšek.
OPERA
Sobota, 2. oktobra, ob 16.: Thais. Izven. Cene
od 32 lir navzdol. Nedelja. 3. oktobra, ob 16.: Traviata. Xz*-en. Cene od 32 lir navzdol. 3. Massenet: »Thais.« Opera v sedmih 6l:tah. Zasedba običajna kot lani, v glavnih partijtih: Primožič; Hevbaiova. Dirigent: N. Stritof; retl-ser: C. Debevec; koreograf: P. Golovin.
GosoodarsSvt»
V cktobru
Oktober smo letos pričeli s petkom kar nas pa se.veda prav nič ne moti kajti če že ne prej. smo se v vojni otresli babjever. nesti, da bi nam bil petek slab začetek. Glavno je, da nam prinese kaj dobrega. O oktobru pa moram reči. da je najuo-brotljive;'ši izmed vseh mesecev. Kar še ni pospravljeno s polja in njive, pride v oktobru pod streho. Vrhu vsega gorice napolnijo sodove. Zato smo oktobra, ko urejamo vsak svojo zimsko zalego — najsi imamo pri tem mnogo skrbi — vendarle zadovoljni. če se nam posreči, oskrbeti se za hude mesece, ki so pred nami.
Po jesenskem enakonečju nam dnevj neprestano kradejo- dnevno svetlobo. Vsak dan malo, vendar se to bolj in bolj pczra pri razsvetljavi. V septembru se je dan iskrčil za 1.32 minut, v oktobru se bo skrčil že za nadaljnjo uro in 39 minut. V ponedeljek se bomo spet vrniM k normalnemu času. Kar se vremena tiče, nam stoletni koledar obeta za letošnji oktober: do 14. nestalno, spremenljivo vreme, 23. nenavaden mraz, 26. malo dežja, 29. in 30. n rzlo. 31. dež. Prvi krajec bo 6. ob 21.10 ščip bo 13. ob 14.23, zadnji krajec dne 21. ob 2.42, mlaj pa dne 29. ob 2.59. Sonce bo stopilo dne 24. ob 8.9 v znamenje škorpijona.
Poleg, spravila let ne , ck-končavamo v oktobru, kar smo opustili v septembru. Kadar je vreme ugodno, še kaj posadimo ali presadimo, okopljemc in plevemo. Prezračimo klet in tople grede, pripravimo odejo v zakope in druga prezimovališča. Gnojimo z živim aprom. razpadlim v prah, vse samo ob suhem vremenu. Z vrta umaknemo količkaj občutljive rastline, poslednjič pokosimo vrtno trato, spravimo zadnje sadje in oč'stimo vrt. Ponekod sadijo ta mesec "rani krompir namesto pomladi. Vsak vrtm. nar pač ravna po svoji najboljši vednosti in izkušnji.
*
IZ LJUBLJANE
u— Preskrba s tobakom je zagotovljena. Večina kadilcev je bila zadnji čas v skr. beh, kako bo s tobakom. Prizadeti so bili zlasti tisti, ki si niso mogli nabaviti večjih zalog. V skrbeh pa so bili tudi trafikanti, ki imajo manjši odjem. Zato se je Združenje trafikantov obrnilo na pristojno mesto, kjer je dobio zadovoljiva pojasnila. Čeprav je v začetku kazalo, da bo treba omejiti dobave tobaka trafikantom na polovico, se je stvar obrnila tako, da bo tc-. bačna tovarna izdajala le 20 odstotkov manj tobaka kakor prej. S posebnim poudarkom je Združenje trafikantov posvarilo nekatere člane, ki so skušali prodajati tobak dražje in pa tiste, ki so upošteva-Ji samo želje svojih najbližjih odjemalcev. Opozorilo jih je na izredno hude kazni, v skrajnem primeru tudi na izgubo pravice do trafike. Utemeljeno je zato upanje, da bodo po nekaj dneh negotovosti tako trafikanti kskor tudi kadilci brez težav red-mo dob*vali tobačne izdelke.
u— Sprememba pri Rdečem križu v Ljubljani. »Službeni list« objavlja odlok šefa pokrajinske up-ave v Ljubljani, s katerim se "vzpostavlja v svoje funkcije upravni nadzorni odbor Rdečega križa v Ljubljani, ki je vodi to ustanovo pred svojim razpustom. Dosedanji iz-edni komisar Rdečega križa g. dr. Cattaneo Unkas se razrešuje dolžnosti in bo pesle ln imovino izročil društvenemu odboru. Društvo, k' je doslej noslovalo pod imenom »Italijanski Rdeči križ, avtoromni odsek v Ljubljani« ce imenuje sedaj »Slovenski Rdeči križ v Ljubljani«. Ta cdkčba »topi takoj v veljavo in se objavi v Službenem listu pokrajinske uprave.
u— Z vremenom smo še ker zadovoljni.
V sredo in četrtek, ko je bila tako leps večerna zarja, smo bili že veseli, da bomo imeli spet nekaj lepih sonceih dni, toda že čez tri ure se je za krotek čas usui tjež in naslednji dan se goste megle in oblaki dolgo niso hoteli razpediti. Kljub temu. da = e je po zadnjem dež.u ozračje precej obla. dilo. je v četrtek dosegla najvišja temperatura 20.8o C. Na soncu je bilo tsko toplo. da je bilo treba odložiti površn ke, mnogim pa so b!li preveč tudi suknjiči. Včeraj ni bilo tako tep'o 'kakor prejšnji dan. Zračni tlak je razmeroma .visok in lahko upamo, da bo suho vreme trajalo še nekaj dni..
u— Razpis abonmaja. Uprava Državnega gledališča obvešča, da bo sprejemala prijave za abonma počerši od 4. oktobra dalje m sicer bodo rezervirani lanskoletnim abonentom njihovi sedgži do vštevši 7. t. m.; od 8, oktobra dalje pa-bedo na razpolago novim reflektantom. Repertoar in pogoji bodo objavljeni v nedeljo. Prijave za abonma bodo sprejemali v veži Drame ob delavnikih od 10. do 12. in od -15. do 17. ure, kjer bodo ila razpolago tudi vse informacije.
u— Zahvala. Sorodniki pok. Jaklič Ivana iz Kovpe pri Vel. Laščah se naitopleje zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so pokojnika spremUi na njegovi zadnji poti. Predvsem naj bo jzrečdria zahvala vsem darovalcem vencev in cvetja ter Vrhničancm- ki so kljub izrednim prilikam našli možnost, da so mu izraz"li* zadnje spoštovanje. Sveta maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 4. oktobra cb 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Petra.
u— Knjigovodstva, korespondence, stenografije, jezikov, strojepisja, se naučite v posebnem dnevnem ali večernem tečaiu, ki prične 15. oktobra. Informacije: Trgovsko učilišče »Chri«tof«v učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta • 15.
u— Enoletni trgovski tečaj s^pravico javnosti pri Trgovskem učnem zavodu. Kongresni trg 2. Redno vpisovanje za šolsko leto 1943-^4 se' vrši dnevno. Pričetek pouka 11. t. m. Ravnateljstvo.
Cene za letušnji krompir
Na podlagi razglasa vrhovnega komisarja na opcrac'jskem ozemlju Jadransko področje z dne 20. septembra 194.5 št. 1. o upravljanju Ljubljanske pokrajine >n glede na naredbo Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino s predpisi o žetvi in nmnembi žita z dne 4. ju lija 1943 št 74. in na nafcdbo o razširjenju predp:ea, prve naredbe r<a krompir z dne 18. avgusta 1943 štev. 8"i, jc šef pokraj:nske uprave do'očil naslednje
Za leto-nji krompir, in sicer za zdravo in tržno blago, do'ocajc cene takole:
1.	Pri oddaji pridelovalca Prevodu za razsuto blago, franko vagon nakladna postaja: a) za rdeči krompir, vr>.te NVoltman, 145 lir za 100 kg; b) za krompir dnigh vrst 170 lir za 100 kg. V teh cenah je obsežen tudi znesek 5 lir za stroške občine pri zbiranju m prevozu do postaje.
2.	Pri-»prcdaji Prevoda na debelo' trgovcem za nadrobno proaajo, za blago franko vagon
.železniška postaja Ljubljana: a) za rdeči krompir vrste NVoltman 160 lir za 100 kg, za krom pir drugih vrst 185 lir za 100 kg.
3.	Pri prodaji trgovca na drehno potrošniku > za blago franko preda '»'na: a) zu rdeči krcm-
pir \ rste \V'cHmen 1 S.5 lire zo. kg, za krompir drugih vrst 2.10 hie za kg.
Začenši s 1. novembrom do 31 marca pri-'hoonjcga leta je dovoljen mesečni pribitek 10 lir za vsakih 100 kg kot odškodjvna za ghtje in ikladiščn' vsušek.
lKves!tas?l£iran3e t®2istH«2'h m ebtaOnit^ • premetov
Glede na naredbo Visokega kom'«arja z dne 9. oktobra 1941 št. 123 in z dnt 7. oktobra 1941 št. 122 ter na podlagi čl 2 naredbe c pooblastitvi za izuajo urodb za ured tcv notranjega prometa, razdeljevanje m porabo \scii vrst blaga z dne 12. marca 1941 je šef pokrajinske uprave odred'1 naslednje-
Vsa podjetja, industrijska, obrti v-k a. trgovinska na debelo in drebno. trg'A- mka zastopstva z zalego blaga, uvoznik' in izvozn ki, ki izvršujejo prcoajo tekst biega in manufaktur-ritga blaga čevljev in drugih oblačilu h pred metov, morajo sestaviti inventar blaga, ki ;e nj;ho<va lastnina ali lastnina tretjih oseb. a jc na zalogi v njihovih skladiščih, prodajalnah ali di^jg h prostorih, in sicer r. odločilnim dnem opolnoči dne 3./4. oktobra 1943. Imen turne operacije se motnjo izvršiti v roku oa 4. oktobra do 9. oktobru V tej dt>bi naj imajo sicer podjetja odprte svoje lokale ob navad nih urah. riiorajo pa usim iii vsako prodbjo ah drueiičen odstop blaga, navedenega' v tej naredbi.
V inventarju ie treba navesti za vse kategorije. navedene v inventarju, ki ie b:l prea ložen v novembru 1942 v smislu naredbe z dne 31. oktobra 1942 št. 198. šttv.lo metrov ali komadov 'n število točk.
Inventar jc sestaviti v dveh izvodih in ga ,
Mali oglasi
Službo dobi
FRIZERKQ in vajenko spreime sjlon »Olga«, Beethovnova ul. 14.
16oO-4-la GOSPODIČNO, ki je vaiena ravnati z ma l;mi otroci, sprejmem od 8. do 12. ure. Prednost imaio gospodične, ki so obiskovale šolo v Dcčjem domu. Naslov v vseh posl. Jutra.	1666VIa
POMOČNIKA in vajenca za slaščičarsko obrt sprejme takoj Morela Franc, Igriška ulica.
16670-la
DEKLE
vaieno vseh hišnih del in nekaj šlvan'.i. sprejmem takoi v središču. Ponudbe na
oel. odd. Jutra pod »čista«.	'	16r»9Vla
rajenci(Jtt>
UČENKO ALI UČENCA
ti spcceriisko trgovino sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Učenec«.
16430-44
r/J'
NOVA KOLESA
znamke »Pucli«, »Stevi« in »Durkopp« se po znižani ceni razprodalo, šušteršič, mehanična delavnica, Tvr-ševi 13 (Figovcc, levo dvorišče*.	1 (S697-6
RACE, PIŠČANCE in morske prašičke; prodam. Riharjeva 2-H:
16659-6 OTROŠKE SNEŽKE
31, dobro ohramene, prodam. Sv. Petra c. fi9• 16705-6 OTROŠKI VOZIČEK športni, skoraj nov, pred-vo>ni material, prodam. —-Naslov v ogl. odd. lutra.
16626-6 OTROŠKO POSTELJO medenina-to. ugodno pro-d. m. Podnoilščakovi ulica 12. UciiKi id	16<>25-6
DVE RJUHI, ve moški pleteni jopici, močjij nahrbtnik, pied-voi.no blago, prodam
v
Jc-gličcva
OTROŠKE ČEVELJČKE št. 23, prodam. Naslov
ogl. odd. Jutra. 16623-6
SALONITNE PLOŠČE valovite, prodam. Mihelič, Kavškova 18. tel. 38-47.
16643-6 ELEKTROMOTORJA znamke »Elin« 3 PS in A E. G. 6.5 PS oba 380 volt s 5alt?rii se ugodno oddasta. Pojasnil* »Elhoma« J. Sleilio. Sv. Petra c. 5. Telefon 26-9J. 16648-6
MOŠKE ČEVI.JE črne, nove št. 40 ali 41, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	J6662-6
KOZO MLEKARICO belo švicarko. 3 leta staro, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	16660-6
GRAMOFON boljše znamke s ploščami, prodam. Naslov v vseh posl. lutra.	16666-6
VEČ POHIŠTVA
1 spalnico. 1 samsko .spal-nco. železni štedilnik in različne kose pohištva, prodam. Streliška 24, šulc.
16678-6 VOLNENO BLAGO za moško obleko ali dam-ski kostum ter za moški sukn;»č, prodam. Ogled do 8. in od 13. do 15. ure. Ogorevc, Domobranska c.
ril.	16686-6
SODČKE
Jesene, a ion litrov, 30 komadov, proda »Papirocel«, Lepodvorska 23.
16681-6 POTNI NECESER
kompleten, v krasnem us-prodam za 600 lir. Naslov v ogl. odd. Jutra 16550-6 LEICA HI. EI.MAR projekcijski kinoaparat za 16 in 9 mm film, pisalni troi »Littaria« — ugodno prodam. Fototehnika. Blc-i-»eisova 15.	16704-6
TRI SIVAI.NE STROJE, rabliene. za izdelovanje rokavic, prodam. Pauer. VC'ol-fova 10. •	16703-6
NEKA I TRICIKLJEV ia
MOTORNIH KOLES rablienih in novih, prodam pod normalno ceno. šu-šttršič. meh. delavnica — Bleimeisova 13 (Figovec,
VOLČTAKA
s tremi mladiči, poceni prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.	16714-6
Kupim
AMERIKANSKO GLAVO za stružnico, premer 80 do
100 mm in »Rapid« jeklo za nože, takoj kupimo. — EVEREST. Prešernova 44.
16476-7 ZELJNATE GLAVE kupuj e Gospodarska zveza — Bleiweisova 29. j 16498-T DAMSKE ŠKORNJE, rjave, št. 37, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Škornje«.	166^-7
r
6636-6 | levo dvorišče!.
16698-6
STAVBNO PARCELO, lepo, prodam za 50.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Res lepa*.
10706-20
PARCELO
kjerkoli v mestu do 200.000 lir, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Za lepo tudi več«.	16707-20
TRGOVSKO HIŠO, stanovanjsko, skoraj v središču, prodam za Lir 370.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno rabim denar.« 16708-20
SONČNO PARCELO v neposredni bl.žinl središča. prodam za 175.000 lir. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Rabim gotovino«.	167O9-»0
PARCELO » središču mesta ali v neposredni bližini, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam vsako ceno«.
16710-20 10.000 mi ZEMLJIŠČA za industrijo ali za parcelacijo. prodam po 90 Ur za kv. m. v bližini glav. kolodvora. Ponudba na ogl. odd. Jutra pod ■>Prodam tudi delieno«.
1671120
r'JiIl
PRAZNO SOBO
lepo, z uporabo kopalnice, oddam. Parmova 20, desno, priti. Ogled od 8. do pol 11. ure.	16A37-23
OPREMLJENO SOBO sončno, oddam brez perila. Naslov v ogl. odd. Jutra.	16644-23
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom, oddam gospodu ali zakonskemu paru s 15. oktobrom. — Rimska c. 18-1, desno.
16650-23 OPREMLJENO SOBO
v bližini vladne palače oddam redni in stalni osebi. Naslov v ogl. odd. lutra.
16654-25 OPREMLJENO SOBO oddam v središču iEtsta„ s posebnim vhodom, rednemu gospodu. Naslov v upravi Jutra.	1668S-23
OPREM. STANOVANJE enosobno, oddam takoj. —-Naslov v- ogl. odd. Jutra 16o"il-03 OPREMLJENO SOBO
v središču oddam ema ali dvema gospe1 "-,a. — Gosposvetska c. Ivi' vrata ni.	16669-; j
Stanovanja
ENOSOB. STANOVANJE
po možnos'! s kopalnico,
:šče samostc en gospod. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »5000«. 16621
SOBO
s posebnim vhodom išče«. P' -.udbe pod »Takoj tli
pozneie« na ogl. odd. Juin.
W89-2Ja PRAZNO SOBO
i. kabinet, lahko za takoj, išče mlajši gospod v »talni službi. Ponudbe ni ogl. odd. Jutra pod »Mirrn«.
16699 03a
ZDRAVILA/ SEDAJ?
Ogic-;te si brezobvezno. — Pr: >čnik za zdravilna ze-
lišč: Tiča
Šelenburgcva — pole.;
16578-37 PREKLICUJEM
tudi ->sc*bno. da so ž'\ilske nakaznice št. 689*9 do 68993 neve1 :avne, na kar opozarjam vse trgovce in ptic-, d. r: i/daia 11 živil. Josipina Ja icžič. P"! jn«ka. cesta 3.	16635-37
JRO
zhto, zape tno, sem izgubila od L|-hartovc do Tr-steniakove H lice. Sem revni di;akin!a ^r. prosim poštenega n.i:d i Ija, nai jo vrne pr •: r gradi v Trste-njako\ 1 -I, levo.
16600-37
Vsem, ki ste jo poznali in cenili, sporočamo tužno vest, da . nas je nenadoma zapustila naša ljubljena sestra, svakinja, nečakinja in sestrična, gospodična
ig na Stihrmanfi
Svojo zadnjo pot je nastopila dne 1. oktobra 1943 ob 10. uii iz kapelice sv. Nikolaja k Sv. Križu, kjer smo jo položili v rodbinsko grobnico.
Ohranite pokojno v blagem spominu.
Sv. maša zadušnica, bo darovana 8. oktobra t. L v cerkvi sv. Petra ob Vs 8. uri zjutraj.
Ljubljana, dne 1. oktobra 1943.
Globoko žalujoči: SESTRE ES* BRAT Z VSEM SORODSTVOM

terene Kormendl;
Z
Minila je enajsta ura, ko se je začela Ana prebujati iz svoje otrplosti. Ni vedela, kaj bo danes počela, čutila je, da nima nobenega dela več, ne tu doma, ne kje drugje. Počasi, da bi nekako zapravila čas, se je oblačila. Nato je šla v pritkčje .
Janko je sedel v salonu.
»Ti... zakaj pa si doma?«
»Tebe čakam.«
»Zakaj mi nisi ničesar rekel?«
»Dovolj časa imava. Premišljal sem.«
»O čem?... Kaj mi hočeš?«
»Sedi. Hotel bi govoriti s teboj. Zdaj ... pravim jaz tebi, da bi ti hetel nekaj povedati ... Gotovo si že uganila, o čem bojn govoril ?«
»Da. Kaj hočeš?«
»Najprej ti bom odgovoril.«
»Jaz . .. nisem te m česar vprašala.«
>Pač, vprašala si me. Celo dvakrat si me vprašala. Vprašala ai me, zakaj sem se oženil s teboj.«
»Da.«	•»
»Zakaj sem se oženil s teboj, ko sem ... ljubil njo?«
»Da.«
»To sem hotel vedeti, in na to- ti hočem odgovoriti... Zato sem se oženil s teboj, ker sem čutil, ker sem takrat verjel, da ljubim tebe.«
»Da. Jaz..; neumnica, pa sem mislila, da me more kdo ljubiti. Nisem vedela, da me lahko kdo ljubi le zato, ker —«
Jankov obraz je za spoznanje prebledel, ko jo je prekin'1 sredi stavka.
»Pazi, Ana! Pazi na svoje besede in...«
».. . ker sem si lahko kupila ljubezen!«
Beseda je bila izgovorjena, strupena beseda, ki ju je zalila kakor besneč val.
»Dobro,« je počasi rekel Janko. »Tako .. -je torej vse odveč. Ko si ponoči prišla k meni, sem mislil,, da tako mora biti. Mislil sem, da te mi je poslala ona in da ona hoče, naj bi minilo vse zlo in . . in da je zato umrla, da bi Se lahko vrnil k tebi . . Pa ni tako. Ti to bolje veš. Tebe je bolj ljub'la kakor mene a'i knltor samo sebe — pa tudi to je bilo zaman. Ko bi bila vedela —«
»Kaj pa govoriš?! Ne razumom te!«
»Poslušaj torej! Imaš prav. Oženil sciu se s teboj, ker sem b'l prepričan in sem z vsem srcem m z vso dušo čutil, da te ljubim, ali kakor ti praviš, sem se ti prodni. Tvoji ljubezni, tvoii strasti, tvoji volji ...«
Umolkn:l je, nato je nadaljeval dušeč se1 ».. . tvojemu denarju. Pcštcno sem se ti prodal. Pošteno si me kupila. To ni bilo podlo in ... ne ti ne ja? ne moreva nič za to. Bila je to zmota. Lahko bi se bilo zgodilo, da tega nit' opaz'la»ne bi, da bi živela skupaj in ne bi n!keli tega izvedela. Ali pa . .. tudi to bi se lahko zgodilo, da bi bila vedela za to, pa bJ se sprijaznila s tem ... TJ se ne moreš sprijazniti s tem — in morda Imaš prav. Popraviva torej drugače najino zmoto. Pcakusiva spraviti v red vsaj to. kar ge da.«
»Ne vem.., kaj prav za prav hočeš?« jc jecljala.
»Odidem. Cut l bi, ako bi me bila hotela zsdržati tu, toda. . . zdaj, po vsem tem ne bi mogel več ostati pri tebi ... Ker... v Emotl nI hiogoče živeti. Zato moram oditi. Tudi ti si ne moreš želeti kaj drugega Ne morem pomagati, da sem ti prinesel zlo v življenje. Vem, tudi ti ne moreš pomasrati. Želel bi si le, da "bi se mogla brez sovraštva ločiti od mene ln ...«
Za trenutek sta sc spogledala preko razdalje, lci je bila med njima. Janko je naglo stopil naprej, segel z roko proti njej.
i2elel bi, da bi —<
Ana se jc mahoma umaknila.
»Ne! Ne dotikaj se me!«
»Hctel .spni oditi v m*ru, brez joze. ako pa ti je ljubše tako, tedaj ... kakor želiš ...
»Da«, jo reklu Ana mrtvo. »Dobro je tako. Pojdi! Sovražim te!«
OSEMNAJSTO POGLAVJE
Fiilopova se ločujeta: ta novica se je raznesla med Waltrovimi znanci in nah mali vznemirila vso to družbo. N:hče ni vedel natanko, kje se .ie porodila ta novica in stvar je bila tembolj vznemirljiva, ker spočetka te vesti nihče ni nc zanikal ne potrdil. Telefon v vili Fiilopovih ni odgovarjal. Naslednje dni ni bilo lahko najti Andreja in njegov tajnik v tovarni je zavrnil slehernega radovedneža s tem, da obžaluje, toda gospoda generalnega ravnatelja ni tu. Z doma na se je s trdovratno enoličnostjo oglašal sluga, trdeč, da milostljivega gosnoda ni doma.
Gospo Waltrovo so še vedno negovali v sanatoriju, starega gospoda pa se ni nihče drznil nadlegovati s kočljivimi vprašanji. Ko je Luci prvič slišala to novico, je pohitela k vil: Flilčipovih; hišnica ji je prestrašenega obraza povedala kar skozi zamrežena vrtna vrata, da je milostljiva gospa že v torek zvečer nekam odpotovala in da tudi gospod doktor ni doma. Nihče ne ve, kje sta. Lucija je poznala hišnico Thotovo še iz svojih deklišk;h let, zato se ni dala tako lahko odsloviti. Hišnica ji je morala ' odpreti vrato in Lucl Je Sla z njo v njeno stanovanje. T.am jo je obsula z vprašani!. Da so nanjo pač lahko zanese, njej pač lah-
ko nrrne duše pove, kaj se prav za prav tu godi.
Gospa Thotova je plašno ugovarjala in prisegala, naj jo zadene kap. ako sploh kaj ve, to se pravi, ve samo to. da sta oba odpotovala. Potem so se ji oči zasolzile: Za pet ran božjih ... nikar me ne nadlegujte, milostljiva, mi zares ne moremo nič vedeti o naših gospodarjih... vendar se mi zdi. da je z njimi zelo, zelo hudo ... Jezus Marija. samo nikomur nič ne povejte, da sem vam kaj povedala!«
N;č drugega ni rekla. Toda zdaj je Luci že jasno vedela, da je z Ano in Jankom »hudo«.
Ta. negotovost je trajala nekaj dni. Potem je Andrej napravil kraj vsesplošnemu ugibanju. Mirno in kakor da se ni bilo zgodilo nič posebnega, s prisiljeno naravnim glasom je povedal tistim svojim ožjim znancem, s katerimi se je bil sešel, da je res. saj menda tudi vi že veste, da se Fiilopova ločujeta. Ze spočetka njunega zakona sc nastajali med njima nepremostljivi nesporazumi in tako je njuna ljubezen po-malem zbledela. Seveda je treba vzeti nase posledice in še sreča, da sta to razmeroma hitro in vsekakor še ob pravem času spoznala. Tako bosta napako lahko še pravočasno popravila.
O Ani je rekel Andrej le toliko, da je trenutno na potovanju. No, kajpada, saj zdaj ne bi hotela nikogar srečati, ko je bila še po družinski nesreči vsa iz sebe in zdaj pač potrebuje nekaj časa, da se spet nekoliko pom'ri. Prijatelji so razumeli njegova pojasnila in ga niso več nadlegovali. Niso vpraševali, kam je Ana prav za prav odpotovala. O Janku pa so Izvedeli, da se je odpovedal svojemu mestu v tovarni. Tudi to je bilo docela razumljivo.