ISSNÛ35Û-5561 ta fcoiMC tedna J//rn ho sončno in top/o. V soboto se Ďoffíísíofl/iú poobiaćiio. Padmne se bado poj M ne razširile nad \/$o Slo^nfo. 52 let ste\ntka 37 četrtek, septembra 2005 300 SIT o I^IHO ^ Bencin, rodnost in knjige Bojana Špegel Rekordna podražitev bencinskih derivatov je bila znana že v ponedeljek zvečer, veijati pajeiačela v torek. Da seje tokrat res splačalo čakati v vrsti in do konca napolniti bencinski rezervoar. Je jasno. Zato je bila gneča v ponedeljek zvečer na mnogih slovenskih in tudi velenjskih bencinskih servisih res velika, Promet Iz Velenja proti Pes ju je bil počasen in oviran ... ^jnfjitf'/^ me^^/ie oôèf/te GpÛen^'e v Čestitka v (Vsiilaino vam (ib prazniku ine.^^liio obrinc Velenje M> VHS vljiHliio vahiino na (»srednjo slovesnost V <<)rek^ 20. seplenibra 2005. ob 19. url valrijii Centra Nova. ()l> lej priložnosti home» po<Íelili občinska pri/nanja. s kabareloiii llipokrensko vino pa se nam IxmIo predsUuili elani («lasbene^i gledališča \eliia. Bi! je irifjajsfi Jan v mesecu sepiembni. In k sreči ?ii hil pelek. ampak torek. Bil je dan. ko iť je bencin tako oi)ù/ino podraiil, koi te dolgo ne. iJier navadnega za dobri/t i6. Hier f)olpega jhj kar :a dobrih 20 folar/ev. /a iep se zagoiovo držijo ludi vsi lisii, ki si luSe in stanovanja pozimi grejejo s kurilnim oljem In preklinjajo. ćezimske zaloge niso priskrbeli te pred najnovejšo dražitvijo. Ta žai ni prizadela le Slovenije, bencin se draži po vsem svelu. Pifirošniki In podjetniki se povsod jejf/o. sfralt pred prilwdjwsjjo i>a je vse bolj resen. Tisii. ki so v ponededek še pravi čas izvedeli za lo podrazllev, so se seveda odpravili na črpalke. Tokrat se je te splačalo čakali v vrsti. 2al nl.%o ntogli nič \eč fl.^ti, ki so teleli It i tro naročali kuril/to olje po siarl ceni. Cena velja lisii dan, ko li olje pripel' jejo. zato tu navala ni l)llo. Boste rekli, zakaj takšen vik in krik zaradi bencina? Se bomo pa manj vozili! Ko bi le bilo tako enostavno. Valj podražitev bencina se zagotow še ni us-tayil, »krivic so orkani z netnimi ženskimi imeni, kol je Katrina, knva je vojna na področju, kjer nqfta kar sama šprica iz zemlje, Občutili pa bofno vsi. To namreč pomeni val podražitev vsega po vrsti. Samo zadnja podražitev naj bi po mix)vedil} ekonomistov inflacijo v Sloveniji povečcla za 0.4 odstotne točke. Kaj to pomeni? 'Zagotovo še več težav našUt gosixydarstvenlkov, še manj delo\nih mesl i*i strah za tista, ki trenutno še obstajajo. Slišim, da na ministrstvu za zdravje pripravljajo reklamno akcijo, ki naj bi Slovenke In Slovence prepričala v to. da hi Imeli več otrok. Ob vsem. kar .ie dogaja. se mi zdi to kar malo ironično. Ne poznam človeka, ki ne hi hil navdušen nad malčki, Vedno več je takih, ki si otrok telijo, pa si jih ne upajo imeti. Ker rte vedo. kako jih bodo preživeli, kako dolgo l)odo še imeli službo in bodo lahko fdače-vali poloinice! Ker ne vedo. koliko jim bodo lahko ponudili, kako .hlali... Vsak pa svojemu teli nuditi čim več. Pravijo, da rodnost upada, ko siandanJ raste To Je i^trleno tudi z raziskavami. Morda pa kampanja sploh ril potrebna, Bolj ko bo vse drago, slabše kot bomo živeli, manj ko se bomo vozili in greli, več časa ho za delarye otrok. Ko človek nima skoraj nič, st verjetno še za to ne boji. Ima vsaj otroke. Pa ho ze nekako... Brrr, Oh takiif mishh me kar zmrazi. Po drugi strani se tedna, ki prihaja, zelo veselim, V torek dobimo novo kfijižnico. To se pa res ne zgodi vsak dan! Bo lepa in svetla, motierna in prijazna. In ho v cenim mesta, A ve.^te. da redno bere le tretjina Slovencev? Upam. da bo nova knjižnica pritegnila čim več novih članov. Pa če te odraslih ne, da bodo vanjo prav vsi starši vpisali svoje malčke! A to je, verjemite, skoraj tako pobožna želja, kot da se bencift v tednu dni poceni za toliko, kol se je v torek podražil. In tudi lo Je slovenska realnost, ■ SREČNO IN BOGATO NOVO LETO 2015 NALOŽBENO 2tVUENJSKO ZAVAROVANJE Gledati je trebo s srcem 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA '"H'JÎS 15. septembra 2005 KV lokalne novice Zadruga bo gradila Šoštai\i ' Knjeiijska zadruga Šaleška dolina nacnuje na severozahodu urcdilVtíncga območja nicsla Šoštanj, v Mclleča h, gradnjo poslovmHrgovskega cctilra. To jim sicer /e omogočajo določila veljavnega pmsiorskega akta, ki pa jim ne omogočajo ludi promel ne logistične ureditve centra po načni h investitorja. Dopobijcn odlok o prostorsko urcdilvenili pogojili /a tako imeno* vani Sasianjski irikoinik. ki so ga sosianjski svetniki sprejeli, pa bo kmetijski zadrugi omogočil ludi to. ■ mkp Dom kulture bo obnavljal Vegrad Velenje • V ponedeljek jc poiekcl zakonsko določen rok za prito;^bc na i/.biro i/.vajalccv del pri drugi Ta/J obnove vclcnjiíkega doma kulture. Ta bo, kolje /e /nano. povsem spremenila notranjost doma; dvorana bo imela 100 sedežev več. večja bo tudi uporabna vrednost male dvorane, ki dobi svoj ader... V torek nam je predsednik komisije za i/.biro l/vaja I cev del Vlado Vrbič pt'ivedal: «Razpisati snin siiri skk^pe izvedbenih del, izbrali pa tri izvajalce. Največji del so grHdbeniw>brtniška dela. ki jih bo opravljal velenjski Vegrad. l/vedli bodo ludi avdio instalacije. Drugi največji del pn^ekta • odrske tehnologije 1er odrske tehnike •je dobilo češko po die t je G radi or. /a notranjo opremo, vključno z novimi stoli» smo izbrali podjetje Stol Kamnik.* Pogodbe z i/branimi i/vajalci naj hi podpisali v nekaj dneh. računajo pa, da bodo dela stekla v drugi polovici okiohra. Trajala bodo najniar\j pol leta. ■ bš Soglasno o odcepitvi KS Rečica ob Savinji Kol je bilo pričakovati, so svetniki Občine M'^zirje na seji s"veta (sredi minulega tedna) soglasno podali pozith'no mnenje k odcepitvi krajevne skupnosti Rečica ob Savinji, ki /eli postati samostojna občina. S tem je Občina Mozirje pi^slala uradna predlagateljica za ustanovitev omenjene nove občine. Nekateri so v razpravi opozarjali na lo. da še vedm> ni elaborata, ki bi pokazal na prednosti in slabosti nove uredilve za Rečico kol tudi za Mozirje, vendar zakonski predpisi to omogočajo, zato se jih m<»rajo držati Na seji so se dogovorili, da bo vse tato^ imenovane osamosvojitvene stroške prevzela KS. v sklí)pu delitvene bilance pa naj bi prevzeli ludi nekaj zapo s lenili iz sedanje mozirske občinske uprave, Aigumente za usiano^tev tiove občine, ki bi bila sedma v Zgornji Savijijski dolini in triiutridcseia na Celjskem, bosta v naslednjih mesecih pretehtala državni zbor in vlada, končno besedo pa bodo na referendumu prihodnje leto znova imeli krajani, ■ tp V stari šoli društvene pisarne? Šošlaiii - I. septembra je v Šoštanju odprta vraia nova osnovna sola in pod eno sirebo združila vse šoštanjske osnovnošolce, /c v času gradnje so ptirui^ili Kajuhovo š<3lo, kaj pa bodo z Roeckovo? Po Š<íšlanju se govori, da naj bi v njej občina uredila stanovanja za socialno šibke, vendar v upravi take govorico odločno zanikajo. Pravijo namreč, da prostori za stanovanja sploh niso primerni, da pa razmišljajo o tem, da bi v delu objekta uredili pisarne /a dejavnost različnih druMev. Telovadnico ob šoli pa bodo še naprej redno vzdrževali in uporabljali v enake namene, kot sojo doslej. ■ mkp Kamere v Kajuhov park $oiřar\i • Soštaiijčane vse bolj moti vandali/cm, do katerega niso imuni niti v tem kraju. O njem pogosto govorijo tudi na sejah sveta občine, na katerili večkrat posebej izpostavijo Kajuhov park. Na eni od zadnjih sej sveta so predlagaU, da bi v ta park namestili kamere. ■ mkp Z MESECEM VARČEVANJA ZAČNEMO 50% PREJ! OD 15.9. D014.10. PODARIMO 50% VSTOPNE PROVIZIJE Dve priznanji^ dve plaketi v Svet zavoda Osnovna šola Šoštanj naj bi se sestal že 20. septembra in pripravil vse potrebno za razpis za ravnatelja - Najbolj živahno pri pobudah in vprašanjih - O konkretni pomoči občinam Krško in Sevnica na naslednji seji Mit&na KrstSč • Pfaninc Šoštanj, 12. septembra • So- stanjskj svelniki so fK^nedeljkovo sejo sveta pričeli s pt>ročilom o izvrševanju proračuna občine v prvih šestih mesecih letos. Na Izvrševanje kakšnih posebnih pripomb ni bilo, v občinski upravi pa kakih piwebnih težav ne pričakujejo niti v naslednjih mesecih. Občina Šoštanj ima letos na voljo blizu 2 milijardi 300 milijonov to-lariev sredstev, v pol leta pa so jih od te^a porabili odstotkov. Dtipulnili so odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za del mesta Šoštanj. Usti, ki nosi ime .Šoštanj-ski trikotnik» in s lem omogočili, da bo Kmetijska zadruga Šaleška dolina na območju Metleč lahko začela gradnjo poslovno-trgov-skega centra. Imenovali predstavnike Sveta zavoda OŠ Šoštanj v Svetu zavoda Osnovna šola Šoštanj bodo zastopniki Občine Peter Radoja (SDS), Vilma Fece (LDS) in Davorin Tonkll (SMS). Kolje bilo povedano na seji. pa je v ponedeljek imenovanje članov sveta zavoda potekalo tudi med zaposlenimi, prav lako pa p<ï-slopke imen(îvanja končujejo tudi v svetu staršev. Zupan Milan Ko-pušar, ki je do imenovanja n<.>-vega ravnatelja tudi vršilec dolžnosti ravnatelja osnovne šole, lako upa. da se bo novoizvoljeni svet zavoda lahko sestal ze 20. septembra in pripravil vse potrebno za razpis za ravnatelja- Dve priznanji, dve plaketi Svetniki so potrdili dobitnike priznanj in plaket, ki jih v Šošta» nju podeljujejo (ïb občinskem pra/niku, .'^O. septembru. Pri/iia-iije bosta prejela Peter Radoja in Gorenje, d. d., plaketo pa Bernard Skariovnik in Stanislav Mazej. Čeprav so se svetniki brez glasu proti <^dzvali predlogu, ki so ga pripravili v kiimisiji za priznanja (v Šoštanju se med seboj poznajo). pa so predlagali, da se ob prihodnjih podobnih razpravah v gradivo le zapiše kakšna obrazložitev o tem. zakaj si kdo priznanje zasluži. O pomoči Sevnici in Krškemu prihodnjič župana Občin Krško in Sevnica (obe občini sii pobesneli hudourniški vodotoki konec avgusta dobesedno opustošili, škoda je v obeh občinah ogromna, v obeh pa precej presega letna prora- 6. srečanje kompenzatorjev na Graški gori Veřerye. 9. septembra- G ruška gora ni le stičišče treh občin in znana po partizanskem jurišu Štirinajste divizije, temveč seje v zadnjih letih uveljavila kot stičišče in prireditveni prostor /a najrazličnejša srečanja. Srečanju borcev bo sedaj v septembru sledilo še srečanje slovenskih linančnih delavcev, ki se izključno ukvarjajo s kompenzacijami kot obliko medsebojne in veri/ne poravnave terjatev in obveznosti med podjetji in samostojnimi podjetniki. Poleg namena, da se medsebojno spoznajo, saj se običajno poznajo le po icleronih. telefaksih in internetu, prihaja na teh srečanjih do novih stikov in spoznavanja novih možnosti dela. Družbe lahko na srečanju izk^mstijo za predstavitev svoje dejavnosti In je lorej priložnost za poglabljanje in ulijevanje dobrih poslovnih ve/i. kajti plačilna sposobnost se s kompen/Hcijami še povečuje, prav tako se odpirajo možnosti novih poslov. Srečanje bo 23. septembra v popoldanskem času na pokritem športnem igrišču, pričakujejo pa kar okoli štiristo udeležencev. Skoraj dva tisoč udeležencev iz okrog 500 slovenskih družb in sa-mt)Stojnih podjetnikov so našteli na dosedanjih srečanjih in ka/e. da seje ta oblika medsebojnega spoznavanja finančnih delavcev dobro prijela. Organizatorji srečanja si želijo, da bi pcjleg kompcn-/atoijev razširili kn^g obiskovalcev še na ostale finančne delavce. Vodja službe komr«2nzacij v velenjskem Gorenju Slavka Borovnik, ki sicer skrbi tudi za kulturni program na srečanju, je zadovoljna z dosedanjimi prijavami na srečanje. Torej je še čas za prijave (03/8992X50) in tisti, ki mtircbitl še niso seznanjeni s lem zanimivim dogodki»m, lahkt^ pokličejo na t>menjeno ielef(msko številko. Graška gora torej znova vabi, tokrat ilnančne delavce, ki bodo nedvomno preživeli lep jesenski dan. ■ Hittko Jercič Moti rti^ln». Id toi» t ûfcëo»! U t0iÉÍM 15. t. 2005 do itrfiriii II Iň TIHT piilF irtiliijat fc nfiitlin iipmjwli iii|iiiBi|i lÉHiH 11 titirl |rtiliiMi IQni liii pipiiliii U. a tm 4$ rt»?"" It «Ur y iPuaiiiBi 8»i>ji n%nfmtê 50% w^pri intiM> rtiiiMi. tt m doUM t pwtMi »prrtWi n^wip Pcprt w a niBm rtrafc ^ ^wŽM iiphřw^ H iftw» MpinMjirt. Â^ ^ tii^iÎ! i a n r^U» i tr4mm\ rtM, M ^ piiMI» > ^wftc« apfiiW* i ■!■■■ !■ www.kd-group.si www.finaiicna-tocka.si cd 'fmof^ drvjai n imvma &fto,ûa«vfucaitoad&10(x>uubfm.k4n^ itifvm iwm 'ibbm i I owtUMtfMdBi.'r'iWHU.vt^iiiuM AUwffveA^»leflc* » wiovmjmmxp o»m m I (roAA ri pnvw eeeedh** i peeClB nr tvegwi VTijene* UeiweiU imi» lua dv enrfiKiMie C «,a.n*mn «fitAii 'n»tf>^(FlfwCrt)t£urOJn rwieniMii'M'* "^■•"•ncM-ttOAJiwMUOvMA WdM ii—i pwiwBhMi' KO Qtwi. iwuro yfWmh Wro nrcft» if^M mguc pq|gr>»giwi flodiBw KB OrUn acn» gemw xtttn tlnn » »WO^IOIMTWi ttvtenriMo AS CkibucSCiK64.CiiAM oth n»» iWniOwwVMî uflereeure*«« «C9 M & ft o. ^éMM etu* «00 g«4inc as A & a. CiiMu «M »fr «eo iMtM čuna) Sla se s pismom, v katerem računala na solidarnost pri odpravi posledic neurja. i)brnila tudi na šoštanjski občinski svet. Kar nekaj svetnikov je o icm razpravljalo. Predlogi, ki so jih nizali, pa so bili različni, od tega, da občinam sami svetniki namenijo sejnino, da je dolžnost države, da pomaga (odpravili škodo, pa do lega. da občina primakne za pomoč kak proračunski tolar. Pri lem so bili na nek način en^v ini, da je treba pomagali že zalo. ker nikoli ne veš. kaj se utegne Zgoditi lebL Odločili pa so, da o možnostih, kako pomagati, pripravijo predlog v občinski upravi do naslednje seje. Menijo namreč, da bodo ljudje v obeh obči-nali pomoč še poircbovali in da ne bo nič zamujenega, če najprej preverijo. kaktJ bi lahko pomagali v okviru rebalansa pnjračuna. Najbolj živahno pri vprašanjih in pobudah Draga Kotnika (nečini Šprišli« pisno z gradivom naslednjo sejo sveta. FIRST Prosta delovna mesta: ® FIRŠT'ROTOTEHNIKA.s. p. vabi k sodelovanju dinamične, ustvarjalne, komunikativne ljudi, zeljne novih izzivov in dela v razvijajočem se okolju v PE Velenje. Koroška 56a. 1. VODJA POSLOVNE ENOTE VELENJE Čflflfljj: - VIL stopnja strokovne izobrazbe tehnične smeri. ' pd, Ua bi /aji<.Uovili diwolj pnv računskih sredstev za obnove, da ne bi vsega porabili za tekoče življenje. Cc ne bomo sproii obnavljali objektov, bodo ti propadali. Vsaka od lakih naložb pa mora bid skrbno pretehuna, saj vsaka od njili posrka tudi nekaj svezena dena/ja, ki bi ^a lahko porabili /a nove naložbe. Včasih je to icžko razumeti. Primer. Ob občinskem pra/niku bomo iîdprli knji/Jiico. Samo z njo se nam bodo letno slmški povečali za vsaj 20 milijo-n(Tv tolarjev. To je velika vsota, ki jo je treba odšieti od investicijskega denarja. V prostorih siare knjižnice bo namreč ostala galerija in se kakšna dejavnost, v prostorih nekdanje Elektrolehne bo studijska knjižnica šolskega centra in multimedijski center ... To pomeni. da bomo obdržali vse, kar smo doslej imeli. Ali pa bazeni. Zimski bazen nas letno stane okoli 40 milyonov, na račun prodanih vstopnic dobimo morda 2 milijona, pa ga je treba vseeno prenoviti. obnoviti. Obejiem pa zagotavljati sredstva tudi za njegovo vzdrževanje za naprej,« Ko tf omenjate knjižnk-o ... Na zavetkn je hih vvVtko kritik in nasprotovanj v zvt^/ z njeno unicstiu vgo v center Ntm. h. tbaih časutv sije marsikdo oh'anil v spominu dilemo o tem. kako neki htnlo šle sk/tpaj knjif*e in zt^ije... V cmpj/ z naiiup roma Presta ima v načrtu obnovo tržnice, mi pa pripravljamo prtv jek t urejanja prireditvenega prostora.« Velenje ima strategijo Ima Velenje strategijo v smislu: stremimo ca tem. da lut imeh mesto čez deset let bofnisnico in /nmio utirali poti, da se ho to dilo? Ali, Velenje prenese samo še toliko in toliko /cvadratni/i metrov ti'Si'vin, torej lahko v naslednjih desťti/i letih spustimo v mesto enega, dva, tri trffov^-e... Je stra-tef^ja začiiana tako? In če je. nekaj primerov. »Jo. Zagotovo je ta tako začrtana na področju iztibraževanja. Najprej smo poskrbeli za dobre pogoje osnovnim šolam. Srednja S(îla ima železni repertoar, /ii višje Sole smo se že odločili, v tem trenutku pa lečejo aktivnosti za fakultetne programe in tu je strate-giiH skupaj s sosednjimi obCinami jastio dogovi)rjena. Na področju zdravstva je nm strategijo kristalno jasna. Med bolnišnicami Celje. Slovenj Gradec in Topolšico ni mogoče računati na kaj drugega kot na to. liočemo pa zelo dnbro primarno zdravstvo s specialističnimi ambulantami, dežurno in urgentno službo, zato zagovarjamo javno zdravstvo. Diy kler bomo imeli vpliv, privaiizacljc na tem področju ne bomo imeli, kajti če občina odgovarja primarno zdravstvo, potem mora imeli vzvode za to. da tega zagotovi. Podrobno je začrtana strategija na področju sporta. Podpiramo mlade, vsem selekcijam skušamo zagotavljati dobre pogoje, vrhunski spon podpiramo tam. kjer je to v okviru proračuna možno. Trgovina- Tu je precej težav. Na eni strani snv) omejeni s prostorom. ta je na voljo Ic še ob Celjski in Šaleški cesti, pa še tuje ponekod posredi denacionalizacija. Mislim, daje treba v Velenje pripeljati še kakega velikega trgovca in o lem se pogovarjamo. Naslednje leio bomo /e opravili potrebne korake v to smer. Infrastruktura. C î radim o čistilno napravo. Cřre za velik zalogaj, te-žjk blizu 2.5 milijarde tolatjev. Velik del tega denarja odpade na nepovratna sredstva. Se pravi, da imamo tudi tu strategijo začrtano. Odlaganje odpadkov imanv) urejeno do lela 200H.,. Podobnih primerov bi se dalo našteli še veliko. Ponekod pa kljub začrtani strategiji ne gre, kot bi si želeli. Naj navedel!) primer garažne hise Tia območju mestne četrti Edvarda Kardelja. Objavili smo razpis, zbirali prijave, z žalostjo pa ugotavljam, daje zanimanje zanjo pokazalo le pet kandidatov. Takoj, koje treba v kakšno naložbt) vložili nekaj svo jega denarja, zanimanje upade. A bomo tudi te težave znali rešili. Sem prepričan.« Nekateri menijo, da ste kot župan posebej naklonjeni kulturi: tttn^ knjižnica je zagotovljena, galerija se bo lab/io širila, primmu kultur^ nega doma je pi-ed vrati... Kje pa je denimo obtičalo Vodno mesto Velenje, o katerem je bih) tani pred državno-zbitrskimi wditvatni toliko povedanega? i>Ra/vojni program sprejema svet. Pri tem vedno zelo pazljivo tehta, za katero področje bo nametiil proračunska sredstva. Ocena, da smo wč vlagali v kulturo kot drugam, denimo na področje sporta, je krivična. Obnovili smo Rdečo dvorano, poskrbeli za umetno travo na nogometnem igrišču, uredili skejt park, začenjamo ob-îUMî zimskega bazena. Vlagamo v stanovanjsko izgradnjo. cestno infrastrukturo, parkirišča ... Vedeli je treba, da je bilo pčju TOC .lezero spioli lahko pričeli. Sam sem nepopravljiv optimist in računam, da se bt) začc!t> vkraikem. "la mesec spreje-manm osnutek lokacijskega načrta. v oktobru predlog in s tem bomo omogočili gradivo Vodnega mesta Velenje. Načrtujemo (udi gradnja letnega bazena. \\\ ga bomo zgradili takoj ali ne, pa jc vprašanje, ki se navezuje na tisto, o čemer sem govoril na začetku, Flkrati bo nastajala Pikitia dežela. Vzporedno pa pripravljamo §e druge projekte, ra/jnišljamo o p<> slaviivi western mesta, pa hotela ob jezeru ... V to se vključuje tudi objekt klasirnice. Obstajajo ideje, da hi v njem uredili enega največjih kulturnih centrov v tem delu F.vror«.« Stanovanjska gradnja_ Je na vidiku kakšen nov stanf>-vanjski Idtik? sVtem času preurejamo Vojkovo 12, drugo polovico. Gradili pa bomo tudi nove bloke, nekaj za trg, nekaj za nas.« Kako in kdaj do avtoceste? Poivjte fiospod župan, kako pa kaj hitite s hitr*) cesto, natvww; S/i^J: na ai7(k'esíni krit? 'Ía nekajkrat sem rekel, daje to najtrši oreh. ki ga je treba streti. Težava je hiJ v preteklosti nekako potisiyena ob stran, ker se nihče ni posebej angažiral o povezavi Koroške na avtocesto, /adnjili nekaj let se fejroške občine in občine Stanovanja pa so tisto, cesar se ljudje bnz strehe nad glavo naj-bfflj raz^vselifo. Koliko stanmvnj ste zojfotiwili v zadnjem leta. p/vd-vsem pa, kako na podrtičju stam)-vanjske i^radnje naprej? Potrebe so velike, »V zadnjem letu smo rešili stanovanjskih vprašanj. Prosilcev po seznamu, z oboh list, pa je bilo 227. Kakšno vprašanje pa smo rešili tudi mimo lega. Vedno sc namreč Zgodi, da se kaka družina znajde brez strehe nad glavo, da ostane na cesli kakšna mati zotnv kom. Veliko pa jih ostaja Se tiereše-nih. Občina vsako leto zgradi okoli 50 novih slanovanj, poleg tega pa ne lani, ne letos šc nismo dvignili stanarin, pa bi jih lahko. Trdim, da imamo najnižje stanarine v Sloveniji, iti želim si. da bi) tako ludi ostalo. Veliko sredstev namenjamo za stanovanjsko gradnjo. računamo, da bomo v naslednjem letu lahko rešili še 70 slano vanjskih vprašanj z lisce.« Srečko Meh: "Eni smo se tu rodili, drugi smo sem pHsii^ Tretjih ni^" (Foto: vos) Sale5>ke ter Zgornje Savinjske doline intenzivno pogovarjamo o tem. Dogov5>rili smo se, soglasno, da je /.a nas najboljša varianta zahodno 00 Velenia in zahodno od Šoštanja, Tako priključimo Šmartno ob Paki in Zgornje Savinjske občbte tla hiln> cesto in s tem tudi na avtocesto. Ib smo po-vedali tudi ministru. Dogovor je bil. da še ta mesec Direkcija za ceste Republike Slovenije izdela idejno rc>^iicv te variante tako, da bo imela konkretne predloge že tudi na terenu. Potem bomo razpravo izvcilli v krogu občin, ideje bodo predstavljene javnosti iti se dogťWi^rili o rokih, kdaj bi bila izgradnja možna. Po ministrovih zagotovilih je to lahko čez štiri ali pet let, kar bi bilí5 zelo hitrt). če ne pozabimo na to, kaj vseje se treba do takrat naredili. Nujno je ob tem obnoviti cesto od Velenja di^ Arje vasi. O tem bomo gt>vorili že v prvih dneh oktobra. dede trase pa je ponekt>d f)vitno še ztílo veliko nespoi^azumov. Ni ptnvem utano. kod naj hi ta šla? Ali se že da ivči druuace: vemo. da bo potekala tu in tu. treba jo je umestiti te še v we potrebne akte in zagot/fviti denar? »Veste, zadnje čase tudi jaz slišim, da bi nekateri radi imeli ccslo vzhodno od Velenja. Nekaieri zahodni varianti nasprrjtujejo samo zalo. da bn predlog drugačen kot ga predlagajo aktualna vodstva občin. Ta varianta je škodljiva. Vzhodno se le?.ave /a Velenje samo še povečajo, tako lîa áaleški cesti na l oitovi, na Partizanski... •Skozi Velenje bi pripeljalo preveč prometa. Nepremostljive težiive bi ta možnost povzročila tudi Gorenju. Termoelektrarni Šoštanj in vsem ostalim. Ne bi pa rešila vpraša rti S man neg a ob Paki in ne <.ibčin Zgodnje Savinjske doline,« Kaj pa pravijo o tej onftriosti Ko-nfšci? »Pravijo: nam je vseeno, Oe je vaš predickg zahodno od Šoštanja, vas bomo pri tem podprii. Pomembno je, da cesta reši težave ljudi in težave gospodarstva.« V gospodarstvo lokalna skupnost vec ne seže Kakšno pa je sploh lahko dandanes še Sitdelovanje 'lokalna skup* mfst, gospodaf^tvo, trjiovina*. Ima lokalna skupnost na tem podnwjrt še kakšno dntffo zadolziter, motnost, /nanevrski pn^ior drugje, iiot zagotavljati denimo prostorske pogoje za razvoj? »Občine na razvoj gospodarstva nimamo neposrednih vplivov, ne z davki, ne kako drugače. To je dobro. Slabo pa je. ker moras narediti prostor privlačen zj g-rabo stavbnega zemljišča aH komunalne opremljetmti zemijiû'a. zato da hi ga pritegnila? In ve ima to motnast, ali ste jo že kdaj izktt-ristili? •O tem nismo razmišljali. Treba je imeti trda pravila, ki se jih jc treba držati, razen pri nadomestilu za stavbna zemljišča, pri katerih so invesnioiji r)proščeni plačila za uporabo stavbnega zemljišča, in pri nezazidanih stavbnih zemljiščih. pri katerih bomo prihodnje leto začeli zaračunavali nadomestila. Več inštrumentov pa občina nima.« Projekti so pripravljeni Vlada v zadnjem času pogosto pravi: tivba se je prijavljati na mednarodne razpete, kandidirati 5 projekti za sredstva Evropske unijeKako ste v Mestni občini Velenje zadovoljni z dosedanjim koričenjem tega denarja ali d/v-gave, koliko projekttn^je i'predalu pripravljenih za morebiten nov razpči? »Pri nepovratnih sredstvih pridemo, po izračunu, na 4 milijarde lolaijev. Toliko smo jih pridobili v zadnjem času. Vključena je čistilna naprava, vodovtjdi. kulturni dom, knjižnica, Rdcwi dvorana. Stanovanjska gradnja Danes je pripravljenih, prijavljenih in odobrenih projektov še za okoli ."^00 milijonov tolaijev. Obli-ki)vali snu) skupino, ki }o imenujemo razvojna. Ta že ima odo- brena sredstva za projekte, vivdne okoh 200 milijonov tolarjev, v tem trenutku pa je v fazi odobravanja naslednjih 100 milijonov ti^laijev. V predalih pa je še projektov za recimo milijardo tolaijev. Pripravlja sc še projekt klasirnica, sončni park, mestno središče, obnova letnega bazena, prijavljali bomo projekte turisliCniíKekniacijskega centra .../a koriščenje teli sredstev pa potrebujemo tudi lastna sredstva. Ta mora zagotoviti prijavitelj, občina ali gospodarstvo,« IVeba je gledati s srcem Tudi letos ste pomagali čistiti mesto z mladimi. Kako se obrestuje? »Izjemno. I.etos je blizu 120 mladih n^ed počitnicami zaslužilo nekaj s čiščetiiem sviyega mesta. Razdeljeai so bili v skupjtte, delali so po pol meseca. Pt^spravljali so. rezali, sekali, pometali... Hnkratni so bili. Ko sem se pogovarjal z njimi, sem spoznaval, kakaiûe!^ Nekaj ukrepov že izvedli^ druge še bodo v Gradisovem kamnolomu v Podgori vse v skladu z obstoječo zakonodajo - V drugi polovici meseca s predstavniki vaškega odbora o nameravanih ukrepih za izboljšanje kakovosti bivanja krajanov in o delovnih pogojih zaposlenih JHijana Podgioréek /c kar dobv" leta je minilo od lakrai, ko so krajani vaške skupnosti Podgora v občini Šitianno ob Pa k i naslovili na vodstvo podjetja Cîradis Celje, kaierega večinski iasinik jc družba Fori iz Velenja. /aliieve po ureJiivi razmer vodilni niso izpolnili. »Pred nekaj časa nas jc obiskala pristojna inšpektorica in preverila, ali glede hrupa in prahii presegamo z /.akonra Podgora, v drugi polovici lega meseca naj bi se dcv bili sc iretjič, Takrat naj bi jim predstavil, kako se bodo potrudili za zmanjšanje emisij hrupa ill praliu ozironia s Čim naj bi dopolnili obstoječi projcki. »O tem ne hi rad govoril vnaprej. Vse pa teži k lemu. da bi bilo bivanje v okolici kamnoloma kakovostnejše in čim manj moteče. Želimo si tvornega sodelovanja z lokalno skupnostjo,« je še dodal Vetrih. Gradiš Celje ima koncesijo za izkoriščanje rudnih bogastev v kamnolomu v Podgori do leta 2020. V njem je zaposlenih v lem trenutku osem delavcev, proizvodnja pa znaša blizu 120 tisoč kubičnih metrov vseh frak* cii na leto. ■ Anton V^irih, Izvrsni direktor 2d proizvodnjo delniške družbe Gradiš Ceije: »V kam» noiomu poteka proizvodnja in trenutno delamo v skiadu i obstoječimi standardi in predpisi, n v kamnolomu iii njegovi okolici. Predvsem so se priloževali nad nenormalnim hrupom in one-snaženosíjíí zaradi prahu. Vodstvo (îradisa jim je takrat obljubilo, da bo zadeve uredilo v skladu z možiioslmi. Nekateri krajani menijo, da svojih obljub Betonarna je lani proiíyedia hlizu 45 kubičnih metrov raxnih betonskih mešanic. Četrti blok še ta mesec Direktor Termoelektrarne Šoštanj Uroš Rotnik doktor znanosti -Njegov prvi mandat se izteče v začetku decembra, nov nadzorni svet, v katerem sta poleg predstavnika delavcev Franca Rosea po novem še Ivan Atelšek in Franc Sever, je že objavil razpis za novega direktorja Mira ZakoŠek V Termoelekirarni Šoštanj je v teh dneh zeh zi^fino. Obsežno smo pisati o za/itevnem mnt>n(t/ Ceirl^a Moka. ki poteka pi/vsem v shfadrt s sprejetim načrtom. Vodstvo pa sedaj pnprai'lja za» htevne naložbene načrte, za ka-tere upa, da bodo spvíýeli, z raZ' p ho m »L^i-ejotf tudi direktorja. Sedanji se bo na razpis isekakor prijavit. S kakšnimi ambicijami? *Da izpeljemo vse načrte, ki smo si jih z zelo dobro vodstveno ekipo postavili • da torej dogradimo plinski turbini petemu bloku in kasneje zgradimo še šesti blok. Trdno veija-mem. da izvedba ometijenih pnv jektov prijiasa nam in celot ni dolini nadaljnji razvoj in veliko dobrega. Želim si priložnosti, dokazati, da smo pogumno zastavljen program skupaj spc^sobni odgtivorno tudi realizirati. Kol črke na papirju namreč ne koristi prav nikomur.« Sredi vseh teb uitsetnih aktivno-sti» ki potekajo ta vas v termoe-tektrami, s(e postafi tudi doktor znamfsti. »Dokioriral sem s pi)dročja strojništva in kemijske lehnologrie z naslovom disertacije: Mehanizem degradacije dušikovega ne-(javnega jekla v te>mbinaciji napetostne in erozivne kon)zije.« Je to povezano z de/om v termoelektrarni? »Povsem. To dcio praktično izvira iz razžveplalne naprave bloka fV, kjer se že vse od začetka, torej od leta 1097, srečujemo s to problematiko. Takrat sem naredil tudi prve korake moje doktorske disertacije, nadaljnji postopek pa je/.a radi narave dela. ki ga imam v tennoelektrami, tra- jal nekoliko dlje. No, letos je bila naloga končana in avgusta semjtj ludi uspešno zagovarjal.« V ospivdju vseh aktivnosti je ta čas m'kakor remont četrtega Moka, ki fía telite opraviti znova r izje/nno kratkem času. Zdaj so najobsežnejše nafof>e ic opraV' Ijene in konec te^a meseca boste. Dr, Uroš Rotnik, direktor Ter^ moelektrarne Šoštanj če bo šlo i'se po načiiih tudi pii-hodnje dni. blok že prtkljnćili na omrefje, »Remont blčje.« Sicer pa je bil ta remont poseben zaradi tega, ker ste, kot ste de' jali, zamenjali »srce, m/ftgane in tfiilje blokat? »Res jc. v celoti smo zamenjali parovod ponovno pregrete pare, končni pregreva Inik. veliko del sm<^ imcii na kotlovskem področju in na turbinskem in general orskem delu. Prav tako je bilo veliko opra\al na ra/zveplahii napravi lega bloka, saj smo zamenjali del »gumiratija«. Ciiavni del, ki ga še vedno opravljamo. pa je zamenjava elektrorcgu-lacije in krmiljenje bloka. Ta dela morajo biti - tako kot tudi vsa ostala, opravljena z »mikroskopsko« natančnostjo. In temu namenjamo ves čas vso pt)Zf>most.« Pravite torej, da boste blok s/jirtv? priključili na omreije konec meseca, upate celo na kakšen dan prej. Kako dolgo pa računate, da bo potem nemoteno obrato^-al? »Da končam(j kakiti dan prej, si ta trenutek želinio in ne obljubljamo, Blok naj bi potem nemoteno obratoval štiri leta, kar po meni, da predvidevamo naslednji remont leta 200!^.« Kako pa v tem času ohratiijejo ftstali Moki termoelektrarne? »Pretežno s polno močjt), blok pol skoraj ves čas. proizvoditi o prvih treh pa zaradi ekoloških omejitev prilagajamo irenulnim razmeram.« ■ Infopika se je »prijela« Na območni Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici Velenje vsako prvo in tretjo sredo v mesecu nudijo brezplačne informacije za člane in tudi bodoče podjetnike - Strokovni delavci dajejo nasvete s treh področij Tatjana Podgoršek_ Maja letos so na območni Ssviujsko-saleški gospodarski />ornici Velenje predali svojemu namenu infopiko in postali sestavni del svetovalne mreže (jospodarske zbornice Slovenije. Vsako prvo in tretjo sredo v mesecu so članom zbornice in tudi bodočim podjetnikom na voljo strokovne delavke, ki nudijo brezplačne nasveie s treh podriKij. in sicer za področje fmančne zakonodaje (od 9. do 11. ure), od 11. do 13. ure s področja delovnopravne zak spodarske zbomicc Velenje Alenka Avberšek. v okviru Gospodarske zbornice Slovenije je v svetovalno mrežo vključenih blizu 100 ljudi, na sedežu regijske iniopike pa nudi nasvete iji informacije (osebno, po elektronski pošti in po telefonu) pet stro koviîih delavk, od lega po dve 'M fmančno področje in delovno pravno zakonodajo in ena /a podjetniško poslovanje. Kol je še povedala Av-berskova. so za osebno svetovanje želene predhodne najave. Stnv k(Wne delavke priskrbijo pi^trebne informacije iJZiroma odgovorijo na vprašanja (če la niso preveč poglobljena) v dveh, treh dneh. ■ LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE "Priproslavljanju praznikov se spominjamo naših vrednot in mislimo na prihodnost " Svetniška skupina LDS v svetu Mestne občine Velenje OB PRAZNIKU Brez rezanja trakov Praznik bodo v občini Nazarje zaznamovali predvsem s športnimi in kulturnimi prireditvami - Kanalizacija na Prihovi^ odkup prostorov v tamkajšnjem kulturnem domu, nadaljevanje izgradnje vodovoda v KS Šmartno ob Dreti -Naslednje leto bo tudi kakšen kilometer ceste postal cm Tatlana Podgoriek V občini Nazarje se od ponedeljka dalje vrstijo prirediivc v počasiiiev občinskega pra-ćnika. Tako Jc mimo glasbeni ponedeljek, lilerarni lorek. zgodovinska sreda, današnji dan sn poimenovali li-kovni četnek.juiri bo slavnostna seja lamkajsnjcga obcinske^za sveta, na kateri bodo nekaterim najzaslužnejšim krajanom podelili občinska priznanja in nagrade. Do konca tedna pa se bosta zvrstili še razvedrilna sobota in praznična nedelja, ko bodo sklenili splet prireditev. /upan ( )bčine Nazarje Ivan Purnat nam jc v pogovoru med druiiim povtdal, da re-/anja trakov na lctt)šnjcm občinskem prazniku niso predvideli, ampak bodo na široko odprli vrata Jakijeve hiše, v kateri so povećali galerijo in s tem pridobili nov prosior za stalno razstavo likovnih del krajana Joz43ta Horvata .îakija in njegovega sina C i oran a. »RMeg slavnostne seje ob- činskega sveta bo prav otvoritev slednje osrednji dogodek ob letošnjem občinskem prazniku. Običajno ljudje ocenjujejo razvoj po tem, koliko je bilo skopanega. Nekateri v občini pa menimo, da sta včasih kultura in telesna kultura ljudem bolj potrebni kot kakšen kilometer asfalia.« Na področju komunalne infrastrukture bo leto 2005 zaznamovalo nadaljevanje i/^a d nje kanalizacijskega omnižja v naselju Prihtwa. Tu so zaključili cn krak, v na» slednjih dneh naj bi začeli dela na drugem in ga konec leia tudi končali. Do lakiat naj bi - po besedah Purnata - tudi zgradili (oziroma najkasneje do spomladi prihodnje leto) víxlovodno omrežje Bela v krajevni skupnosti Šmartno ob Dreti. V domu kulture jc občina odkupila prostore pt^djeija IGHA, tako da je sedaj dom povsem v njeni lasii. razen prostortw banke. Predvsem zaradi lega nakupa so letos zanemarili ceste. Aktivnosti pa ne tečejo tako. kot so jih načrtovali, pri ureditvi in- /van Purnat, župan Občine Nazarje: "Včasih sta ljudem kultura In telesna kultura pomembnejši kot kakšen kilometer asfalta," dustrijskc conc. Zanjo je občina odkupila manjše zemljišče, sprejela ponudbo Glin Holdinga za odkup in poslala prijavo ua razpis za pridobitev sredstev evropskih skladov. »Se pa ob tem poslavlja vprašanje, koliko bo ta cona v prihodnje zanimiva za bodoče investitorje, saj jc namreč na področju Glina naprodaj kar nekaj zemljišč. Praviako upam. da se bodo lastniki zemljišč v tako imenovani Prihovi gmajni kmalu Ic poenotili glede prodaje. Po informacijah so vsi za prodajo zemljišča. razen enega - in Ziíio zadeva stoji. * Ivdn Pumatjcprepričan. da sebodoCrli-nova podjetja kmalu dvignila iz krize in se prihodnje leto žc postavila na trdnejše noge. Prepričan je tudi, da jim bo proickt daljinskega ogrevanja s toplotno enei^žije v prihodnjem letu povzročil manj te^av. Zgradili so ga iz sredstev Phare preora ma. z ndržavnim denarjem in denarjem občine» nanj pa je za zdaj priključenih manj gospodinjstev v Nazaijah, kot bi si /eleli. Glede na nailno krizo in na ceno kurilnega olja menim, da bo zanimanje za toplovodno ogrevanje naraslo, kar bo dobro za vse: za odjemalce, proizvajalca energije - podjetje Crlin Grif, in za niegove lastnike. Občina si bo kol tretjinski lastnik podjetja prizadevala za nemoteno p<.)slovanjc in zanesljivo obratovanje kotlovnice.« V obdobju do občinskega praznika prihodnje leto bodo največ pozornosti namenili nadaljevanju že začetih akiivnasii ter ureditvi sianovaniskih con, s čimer bi omogočili, da bi občani lahk> gradili v domačem okolju. Te cone načrtujejo na območju tako imenovanega kompleksa Bič v KS Šmartno ob Dreti in v /agradišču v Nazarjah. So lik pred razgrnitvijo načrtov in nadaljnjimi aktivnostmi za pridobitev lokacijskega diwljenja. Slednjega pridobivajo tudi za ureditev centra občine. »Ce ne IcK^s, pa moramo najkasneje spomladi prihodnje leto resiti oskrbo z zdravo piino vodo v Šmartncm ob Dreti, kjer je včasih voda oporečna. Poleg tega načrtujemo tudi, da bi kakšen kilometer ceste postal čm,« je sklenil praznični pogovor Ivan Purnat, ž^jpan Občine Naztijc. »Prvič slišim o teh aMivnostih!« Na vprašanje, ali je slišal za prizadevanja o odcepiti zaselka Prihova, ki sodi danes v občino Nazatje, naza; h KS Ilečica ob Savinji, kjer želijo samostojno občino, je Ivan Purnat odgovoril: »Prvič slišim, da bi potekale take aktivnosti, /a to sť> po-irebni postopki. Ce bi se Prihova hotela izločili, bi moral o tem odločati nazarski občinski svei in dati soglasje. Ne vidim razloga, zakaj bi bila večina Prihovčanw za 10. Tako kot prej ni bila večina za priključitev k občini Nazarje, tako sem prepričan. da večina ni za odhod. Seveda pa verjamem, da tisti, ki niso bili za priključitev k občini Nazaije, v ich letih niso spremenili svojega mnenja o tem.» ■ Letošnji dobitniki občinskih priznaj in nagrad Zlati grb: Maljaz Unaisi. diniklor BSIl Hišni aparali; srebnii gri>: Olga Klcmšc, ravnateljica nazarske glasbene sole, in Ibinaž KrižDik: brona.sti grb: I-ranc Špende. Milin Ilovšek l Na-7aije). Primož Jcišnik (Šmartno ob Dreti), podružnična OŠ Šmartno ob Dreti in Vrtcc Šmartno ob Dreti; županovo priznani?; Majda Krajíícr Kava-rina in I "nine (i rud nik. Klub malega noginneta (vsi Nazaije), Društvo upiv-kojenccv Šmartno ob Dreti. Ana Hemic (Šmartno ob Dreti), /dravko Tevž in Prane Tratnik (oba Nazarje), VZDRZEVANJE IN OBNOVA CEST d.d, Lava 42, 3001 CELJE, p.p. 323 Telefon: 03/ 42 66 366. Telefax: 03/ 42 66 380 CVE VELENJE tel.: 03/ 897 64 44 izvajanje tlel nizkih grailenj VZDR&ViUJE cm • IZtR/UMJA OT • Dl^^ IWLJUČKOV TBI IVORUfi • iZDOAVA POITOMH ZDOV • ISBJVA UMUZMJ - ASFAiniANJE PWlilN • PDSTXVITH PUMÍTNE aowjzm • zemi M imaAVA HBnw GMOEPH npím Čestitamo za praznik občine Velerye. V mestu imamo novo Knjižnico, A Vrata odpiramo na praznični dan v torek, 20. septembra... Stopite v nov Kulturni hram, naj vam knjiga polepša dan... Občankam in občanom čestitamo za praznik občine Nazarje in si želimo uspešnega sodelovanja tudi v bodoče. Slovenska demokratska stranka Želimo vam uspešno jesen in čestitamo za praznik iMestne občine Velenje. Hkrati vas vabimo, da se udeležite referenduma, 25. septembra in glasujete ZA novi zakon o RTV Slovenija. ZUPAN IN OBČINSKI SVET Mestni odbor SDS Velenje in svetniki: Franc Sever, Mirko Lorger, Sebastian Apat, Taij'ana Strgar UTRIP "^H'JÎS 15. septembra 2005 Od irede do torU • jrct in doftOYl&a Sredd; 7. septembra VlaOa se je na prvj ohisk po po icincm premoru v sredi) odpravila na širše cejjsko območje. Ministri so med drugim obiskali različna ptidjelja ter usiamwe, kjer so se sc/nanili / lokalnimi projekti 1er ležavami in se srečali s predstavniki političnega in gospodarskega življenja na lem območju. Ciovorili so se o Steklarni Rogaška in Rimskih Toplicah. Janez Janša jo obljubil tudi nov način obračunavanja DDV (iSele po pre-jciju plačila In ne ze ob i/siaviivi računa)» kar naj bi olajšalo delo in življenje predvsem malih podjel-nikov. Na celjsketn scjmisču pa je predsednik vlade Jane/. Janša odprl največjo slovensko poslovno in sejemsko pri red i lev, 38. mednarodni obrtni sejem (MOS). Sejma, ki bo potekal do 14. septembra. se letos udeležuje 1477 razstavljavcev, od lega nepcv sredno 97X. Sejem si je ogledal tudi predsednik države Janez Drnovšek, Četrtek; 8. septembra Ukrajinski predsednik Viktor Jušćenko je odstavil celotno ukrajinsko vlado, ki jo je vodila njegova najtesnejša sodelavka med lansko oranžno revolucijo v državi Julija "llmošenko. Očitki zaradi korupcije so namreč preprečevali njeno normalno delovanje. Nekateri analitiki so Že na začetku delovanja nove vlade napo vedovali, da sodelovanje med Juš-čenkom in precej nepredvidljivo l imašenkovo ne bo dolgo trajalo. Putin poskuša pomagati prijatelju Scbrnedeiju pred bližnjimi volitvami. Ruski energetski gigant Ciazprpna pogajanja s Turčijo z.ačcla prihodnji mesec, in to navkljub turškemu zavračanju priznanja Cipra. Petek, 9. septembra Nadzorna organa KAD in SOD sta poirdila pťigodbi o prodaji državnih defeževvMercatoiju in so glasala z udeležbo v dokapitaliza-ciji trgovske družbe. Sklada pro dajne cene nista razkrila, sta pa jo zato kupca. Islrabenz in Pivovarna l aško, ki sta lastniške deleže v Mercalorju pridobila po ceni 3K,000 tolarjev za delnico. Zgodba o oškodovanju državnega premoženja, ki naj bi nastalo zaradi kupčkanja s temi delnicami, pa gotovo še nekaj časa ne bo pozabljena. Popočitniški septembrski Polit-barometer je pokazal, da je pod-pvnega trgovinskega centra, ki sta se pozneje zrušila. Terorističnih napadov so se spomnili ludi ameriški vojaki v Afganistanu, ki so ga ZDA napadle manj kot mesec dni po IL sep tembru 200L Medtem ko nekaterim tudi pri nas še ni jasno, kako zgreseîî je bil napad /DA na Irak. pa se oči odpirajo celo nekaterim glavnim akterjem lega spopada. Nekdanji ameriški državni sekretar Colin Powell je v nenavadno iskretícm pogovoru za ameriško televizijo ABC izjavil, da je svoj ugled zapravil s sedaj že slavnim govorom iz leta 2003, v katerem je zagovarjal napad na Irak. ki pa je vodil v pravo "zmešnjavo". Pri nas pa se že začenjajo priprave na lokalne volitve. SLS je imela 14. tabor stranke v Mozir- skem gaju, v katerem se je zbralo približno 7,000 članov. Čeprav je bilo tokrat v ospredju zabavno druženje, tudi govonw ni manjkalo. Predsednik SLS Janez Podobnik je prepričan, da je stranka trden in zanesljiv člen vladne koalicije. Ponedeljek, 12. septembra Čeprav gre za veliko preračunljivost Izraelcev, pa so Palestinci vendarie uspeli z mirovnim sptira-zuniom priti v Ctazo. ki so jo to krat zapustili zadnji izraelski vo jaki in s tem končali 3K-leinti okupacijo. Več tisoč navdušenih Palestincev je preplavilo območje, ki Jim je bilo zaradi izraelske zasedbe dolga leta nedostopno. Izrael je s preselitvijo svojih državljanov s lega območja okrepil druga območja v svoji državi. Elrvali pa nadaljujeji) ofenzivo o arbitraži. Hrvaški premier ivo Sa-nader je namreč izra/il tipanje za čimprejšnji dogovor t> vrsti in temi arbiiraže glede mejo s Slovenijo. Sanader je povedal, da so od-govtm s sb)venske strani na hrvaško pobudo zaenkrat pozitivni, zato Slovenija pK)kupim<' ljudi na (>l)ma smo se odrezali pri merjenju zauptinja v znanost, v katerem .Wio pristali prav pri repu dvíúntridesetih držav, za katere je bii a razi.skava izvedena. Ce ustrezna stopnja nezaufuuija v znanost cnisHkava nekaidno zdnr^o skeptičnost, da znana'il ne more rokohitrsko razrešili vseh içvetavnih prťiblemov ali da hkrati s syr^im napKdkom ne u.sivatja novih, potem je lo nezaupanje na tneslu. Vendar je omenjena raziskava razkrila tt). da Slovenke in Shn^TKi dvomimo v koristmist znartosti in da jo v mnogih ozirih smatramo celo za škodljivo, ne pa nujno, dvomimo v njeno sicerštJjo moč. Smo tudi najl>olj nezaupljivi, saj smo v največjem odstotku odgO)x>r7li, da je ptttrebno uvajanje tiovifi tehnolctgij in izumov t£ik(^ zaustaviti ob siunu. da bi bile lahko škodljive ali če jih ne jx>znamo dovolj, œiudi bi uvijanje leh prineslo siceršnje pomembne prednosti Afe samo, da ne zauiHuno v swjo znanost, podobno se je pokazalo tudi pri ttašem (nejzaupanju v evropsko ztiaiiost nasplol}. Morda je lahko dvigaj(>či se pndi, ki ga r Velenju dvignile nekaiere lk}siavitve baznih postal in stroji pred ems- sevanjem, pr^^asniti tudi na tej osnovi, č'ejmv so takšni i>osegi v prostor povisio nuii ekonomsko, urbanistiàio in tudi politično obloženi. Ker je statistika lahko varljiva, prabnostJo znanosti, bi veljalo podpreti v vseh okoîjih^ Druge /MUi za bolj odprlo in sprejeto zi^anost ter za večjo vero v znanost bi blU na primer odprti znan-.'iD'eni parki in festivali znanosti, ki bi la J} ko hitro f>ospravili v našo podzavest podobo vase zaprtega znanstvenika in trčenega profesorja. Vprašanja, kot so na f>rimer "'/xikaj je nebo }nodro?", se namreč z odraščanjem vse bolj redčijo, s tem pa ! udi prave priložnosti, da bi si za odgowr sploh upali vprašati. ■ 1/2 plač^'tak 1/2 čez eno leto IT pogcv fV^ancarans v^gp omejeno kotičřno voztt FordFtesta >r\ FcdPuslon nâ2â(ogi.spsfesac8 seot^TiDfa Za podrobnosti o finanční ponudbi PyrdCradrt sa pozanimajte pri AC MI^SK Privošči si! FordPoletje AC Mlakar Ce$la Simona Blatnika 18 3320 Velenje lel.: 03/8Ô8 5670 DOGODKI SLS je zanesljiv in trden clen vladne koalidje Slovenska ljudska stranka se zavzema za skladnejši regionalni razvoj, v odnosih s Hrvaško pa za odločno zaščito slovenskih nacionalnih interesov - Med prednostnimi nalogami tudi dvig kakovosti življenja ljudi - Tabor začetek kampanje za lokalne volitve prihodnje leto TatfđM fiodgoriek Mozirje. 11. septembra • Na prost'iru pred Mo/irskim gajem je SI ven ska ljuJska si ranka pripravila tradicionalni, /e 14. labor in z njim /ačela priprave na lokalne volitve prilioUnje Icio. Po poda-ikih Drganl/atoijev sc ga je udele/Jlo već kot 7000 članov r;iraiiku in njcmh simpaii-zeijev. b/.a nas labor velja, da uspe, će zmanjka hrane. Na lanskem v Sevnici je /.manjkalo golaža, iclos bo klobas. To je dnbro.« je v pozdravnem nagovoru množici dejal prvak sira like SLS in okoliški minister Jane/Podobnik. Pt) njegovih besedah je bila S i,S. kije maja lelos sla\ila 17-Ict-nico delovanja, prevečkrat deležna neupravičenih kriilk. Neutemeljenih uapadov in očilkov je bila deležna sploh v zadnjih niescciii zaradi dolgoletnega delovanja in priza- devanja za izboljšanje položaja sltwenskega kmeiijslva. Ob lem je zaman čakala \vd kakršne koli do ka/e o krivdi. »Če se je /clelo na lakšen način slranko oslabili, seje zgodilo nasprotno: notranje smo se i^krepili. nekatera siara soglasja pa so bila presežena« ?o mnenju Podobnika je slranka pridobila ugled ludi zaradi trdega in d(v brega dela v vladni koaliciji. Je njen zanesljiv in trden člen. Slovenska ljudska siranka jc za Slovenijo -ene hitrosti«, kar pomeni za zmanjšanje razvojih razlik oziroma za s k lad nejsi regionalni Po ocenah organizatorjev »e je 14, tabora SLS cicfe/ezf7o vec kof 7000 ljudi. razvoj. Med temeljnimi poudarki, ki • po mnenju Podobnika - «tukaj in zdaj<' bistveno določajo SLS in njene aktuaLie teme. je izpostavi zavzemanje stranke z.a dvig kako vosli življetija ljudi. kjerk(ïll ti delujemo: v vladi, državnem zboru, državnem svetu, občinah, v medna-nidniJi ustanovah. Predsednik Podobnik je po/val udeležence tabora. í)stala člane in članice SI.S. naj se udeležijo referenduma o R1V in glasujejo za zakon . Poleg vseh (ostalih argumentov, ki govorijo v prid novemu zakonu, slranka izpr)stavlja večjo de-mi^kratični^l programskega sveta, saj naj hi imela možnost predlagali riiegove člane precej širša civilna družba. Hkrati pa bo dr-žiivni zbor pri imencwa-nju pn>gramskega svcia upo:%leval na Čeh) regionalne uravnoteženosti Poni)vno je poudaril, da Sl.S odločno vztraja pri pravični rešitvi meje s Hrvaško. Zavzema se za celovitost Piranskega zaliva, ki je bil in ho ostal slovenski. 1er za prost teritorialni dostop Slovenije na odprlo morje. Poudaril je tudi, da se Slt^veniji arbitraže ni treba bali. Podobnik je poudarilludi potrebo po ustreznejši davčni politiki. r.notna davčna stopnja ni umevna sama p<ï sebi. tírez ustrezne socialne politike namreč škodi tistemu sloju prebivalstva, ki se že tako ali tako srečuje z osnov- Preéseúnik stranke SLS Janez Podobnik: - Stranka je trden člen naveze, ki Je prevzeta odgovornost za Siove-nijo po zadnfiit volitvah. " nimi življenjskimi vprašanji. Pri prodaji državne lastnine po njegcv vem mnenju še vedno prevladuje ZAilo libera lisi i cen pogled »Veseli smo, da se največji zagovorniki takojšnje in celwile prodaje najka- kovostnejšega slovenskega premcv ženja sedaj umikajo in dobiva d(v movinsko pravico naš pogled.« Cilede prodaje Mcrcatorjevih delnic je dejal, da gre za vprašanje, ki je vezaiîo na pristojiîost řsrganov, ki nadzirajo Kapitalsko družbo. Slovensko odškodninsko družbo, dejavnost ufjrav in nadzornih od-borijv. Podobnik bi zaupal njihovi presííji o korektnem poslu in v skladu z veljavnimi predpisi. Ob tem pa je še opozoril, da na zadnjih srečanjih predsednikov strank koalicije ni zasledil nobene ocene, da bi bila í^dločíiev o prodaji Mercatorjevih delnic v na-sprt)iju s koalicijsko pogodbo. SI .S je poskrbela tudi za živahno predtaborsko dogajanje. V minu-lili dveh tednili je pripravila 17 tematsko zelo različnih okroglih miz. od tega sta bili dve v Velenju (Občine in komunalno sian<^vanj-ske investicije ter Ob 130-letnici rudarjenja v Velenju) ter na Ljubnem (Davki v kmetijstvu - bo treba spet v lxij za staro pravd<3?). Tabor .SLS v Moziriu je spremljala tudi humanitarna akcija. Prostovoljne prispevke udeležencev tabora bo stranka podarila organiz.aciji. drjštvu aJi zavodu v Sloveniji, ki nudi pomoč takt; in drugače priz-adeiim otrokom. Konferenca SD o delavskem delničarstvu Predlog zakona, ki so ga pripravili socialni demokrati, naj bi bil v parlamentarni proceduri že ta mesec Miiena Krstič • Planine Velenje, 10. septembra - V soboto dopoldne je v Velenju potekala druga Konferenca Socialnih demi>kratr}V. Osrednja tema konference, med drugim se je je udeležil predsednik SD Borui Pahor, je bila posvečena predlogu Zakona o soudeležbi zaposlenih pri delitvi dobička in delavskem delničarstvu. ki so ga socialni demokrati vložili v proceudro v državni zbor. / njim želijo, kot poudarjajo, bolje urediti pravico zaposlenih do deleža dobička, ki ga v podjetjih soustvarjajo, in tudi v Sloveniji uvesti delavsko delničarstvo. Prepričani so v nujnost sprejetja zakona, zato je kontcrenca pozvala koalicijo, da zakon podpre. Zbrane sta pozdravila in nagovorila predsednik SD Velenja Srečko Vleh kol gostitelj in predsednik Konference SD dr. Vlado Dimovski. O zaki>nu pa so razpravljali si^avtor predlaganega zakona dr. Rado Bohinc, prvopodpi-sani pod zakon Bojan Kontic in predsednik Delavske zveze SD REKLI SO Bojan Kontič. prvopodpisani predlagatelj zakona; ^Podoben leksl je vlada pripravila že leia 1997. Stroka je takrat podala nanj kar nekaj pripi>mb in nekatere so pri pripravi lega zakona upoštevane. Pomembna novost so vsekakor davčne olajšave, tako za družbe kol posameznike. udeležence pri dobičku. Miloš Pavlica. Predlagani zakon, obravnavo v državnem zboru naj bi pričel že ta mesec, naj bi v slovensko pravno ureditev prinesel kar nekaj novosti, ki jih nvrr>pa in ZDA že poznata. Soavtor predlaganega zakona dr. Bohinc je pojasnil, da je delavsko delničarsivo v Evropi prednost že petnajst let, v /DA pa je v različne oblike delavskega delničarstva vključenih 25 milijonov Američanov. «V Sloveniji je laslnislvo skoncenlrirano v rokah institucionalnih lastnikov, število malih delničarjev pa nc- lorej v delitvi dobička ne bi bili udeleženi le tisti, ki so prispevali kapital, ampak tudi v podjetju zaposleni delavci na temelju svojega dela. »Besedilo ni nikoli tako dobro, da De bi moglo bili Je boljše, zjilo v državnem zboru pričakujemo ^ir<^ko razpravif. Že pred vložitvijo zakona v parlamentarno proceduro smo v Sloveniji pripravili nekaj razprav. Ljudje ga podpirajo, menijo, da je zanj skrajni čas. in imajo v zvezi z njim celo Prav tako je spodbujeno pokojninsko zavarovanje v primeru izstopa iz načrta delavskega delničarstva.« Borut Palfcor, predsednik SD; »S predlaganim zakonom želimo izboljšati položaj zaposlenih. njihovo pripadnost podjetju in koristi uspešnega dela pH razporediti tudi med tiste, ki jiii s svojim delom in ziîanjem ustvarjajo.« Konferenca je najvišji organ stranke med kongresoma. nehno upada,« pavi. Kot poveže ime. delavsko delničarstvo posreduje oblike finančne udeležbe zaposleni!! ob podjetniškem rezultatu, ki se izvaja preko njihovega lastništva z izplačili dividend ali s povečanjem deleža zaposlenih v lastnistvu podjetja. Udeležba pri dobičku pa je splošni naslov za programe, v okviru katerih so v delitvi dobička udeleženi zaposleni v podjeiju. ki dobiček deli. vrsto izjemno zanimivih predlogov. Povem naj samo enega; pravijo, kaj pa mi, ki delamo v zavtv dih, ki delamo v negospodarstvu? Bomo tudi rni deležni kakšne participacije ob skupaj udeleženem rezultatu? Skupaj dosežen mzui-tai pa je denimo to» da v nekem zavodu, ki je nepridobitna oi^a-nizacija, ponujajo svoje storitve na trgu. Odgoviîr je, da bo treba čim prej kreniti v vladno in parla- mentarno proceduro tudi s tem ali pa morda z zakonom o zavodih. ki je pripravljen, ÍÍ pravi dr. Rado Bohinc. »V Sloveniji vse bolj preko, kot jih jaz imenujem, avtoritativnih lastnikov država in politika obvladujeta gospodarstvo. Ib pa nikoli ni bilo dobro in tudi zdaj ni.« Predsednik Delavske zveze SD MiN Pavlica je menil, da se je po padcu berlinskega zidu kapital «povamirik, pozablja pa se. da so delavci ključni kapital in niso njegov strošek. Kol (^conjuje Pavlica, brez motiviranih delavcev ni temeljnih strukturnih sprememb, predlagani zakrak k tem sprememhaiii, Popoldan je na t>bmočju TRC jezero potekalo se športno srečanje in druženje svetnic in svetnikov SD v občinskih svetih slovenskih ííbčin s člani SD Velenja, ki so ga prireddili gostitelji konference. ■ DeSUS DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENUE Območni odbor VELENJE V slogi je moč. Če bomo enotni - povezani, bomo uresničili naše cilje. v Čestitamo za praznik Mestne občine Velenje! Svetniki DeSVS MO Velenje Roza Ana Hribar, Majda Gaberšek, Marjan Hiršelj 8 AKTUALNO 15. septembra 2005 Subvencije - pomemben vir prihodka kmetije Zbirno vlogo za pridobitev subvencije v Šaleški dolini letos izpolnilo več kot 500 kmetov - Dopolnitev vlog predvsem zaradi razlik med dejansko in grafično površino parcele - Največ subvencij za izvajanje ukrepov slovenskega kmetijskega okoljskega programa fa^Aiia Poú^orá^k Ajřcnci.iK u kmeiijskc trge in ra/voj pi)deželja RS je lelos prejela nekaj več koi 63 lisač zbirnih vlog za neposredna plačila v kmclijsivu, kar je približno 70D0 manj kol lani. Zaradi neujemanja podaikovje po/.vala k njihovi dopi>Inilvi skoraj 45 tisoč vlagaiejev. kar je za polovico več kol lani. Do začetka icga meseca, ko seje iziekel rok za dopolniiev» je prejela približno 22 ilsoč dopolnjenih vlog. Na agenciji napovedujejo, da lahko kmeije odločbe in izplačila pričakujejo od L decembra lelos do konca junija 2006. Izplačevanje neposrednih plačil, izravnalnih plačil za kmetije z omejenimi dejavniki icr plači) za ukrepe slovenskega kmetijskega prt^grama za lelos bo v državah članicah Evropske unije polekalo h krali. Med lislimi. ki se nadejajo subvencij oziroma neposrednih plačil za površine in za živalske premije, so ludi kmeije iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Po besedah Lidije Diklič. vodje ^OHianjske izpostave Kmetij s ko-gozdarskeg a zavoda Celje, oddelka za kmetijsko svetovanje. so letos pomagali kmetom pri izpolnjevanju 519 zbirnih vlog, od tega so jih .500 vnesli elektronsko in s tem preprečili glavne napake, ki so se pojavljale pri ročnem izpolnjevanju vlog v preieklih leuh. »Bili smo zeio razočarani. Dosledno smo se držali navodil agcncijo, a kljub temu je dobilo zahtevek po dopolnitvi zbirne vioge kar 422 vlagaicljcv iz ÍÍaleske doline. Pri večini je §lo za razhajanja med površino dejanske rabe zemljišč in veliknsijo grafične površine. Te so bile izdelane na osnovi zastarelega katastra, v sedmih, osmih lelih pa je prišlo na nekaterili zemljiščih ludi do precejšnjih sprememb. Nemalo je primerov, ko je neko zemljišče zavedeno kot stavbo zemljišče. v resnici pa ga kmet obde- luje. Glede na to, da je poziv k dopolnitvi vloge íe ena od faz obravnave. Se ni mogoče govoriti o zavrnjeni vlogi.« Lani je agencija prejela iz .Šaleške doline 579 vlog, od tega je k njihovi dopolnitvi pozvala vlagatelje blizu 180 vlog. litfi/a Dik/fč: "Zbirne vhge so vedno bofj zahtevne, vedno boij zahtevni so tudi pogoji za pridobitev subvencij,- Koliko kmeiovje dobilo subvencije in kolikšne so le-te? lega podaika nimamo. Agencija jih obdeluje in objavlja /2 celotno Slovenije. Povprečje je približno 500 lisoč tolarjev na kmetijo in la plačila predstavljajo kar pomemben vir pri- hodka na kmetiji«. Kmelije iz občin Velenje, Šoštanj in Smarino ob Paki sodijo v območje z omejenimi dejavniki. najpogosteje pa njihovi gospodarji uveljavljajo subvencije za izvajanje ukrepov za pridelavo poljščin na njivah ter iz programa razvoja podeželja. Pagoj zň pridobitev subvencije za omenjeno območje je izvajanje dobre kmeiijskc prakse pri gnojenju 1er izvajanju načel dobrega gospodaija. Taklen gospodar gorsko višinske kmetije lahk-viiem dnevu preprečevanja samomorov-na novinarski konlercnd v Celju predstavila projekl Kako se napise samomor Celje ni bilo iz-brano p inonlskim količnikom. Vsako leto si pri nas v/ame življenje pribli/no 600 ljudi. Največ samomorov je bilo leta 19X4. koje/a posledicami lega dejanja umrlo 69X ljudi. Pred devetimi leii je bila Slovenija v s lan da rdi/j rani stopnji umrljivosti /aradi sanK)mi)rov med ženskami se višje, celo na tretjem mestu. Sam()nv)ri so najpogostejši v se-vepwzhodnih predelih, kjer beležijo 50 samomimw na 100 tisoč prebivalcev na leto. Med obremenjene regije sodijo Prekmuije. Štajerska in Dolenjska, posebej pa iz- stopata kornka iti celjska regija, f.eta 2i)()y sije na Celjskem vzelo življenje 105 ljudi. Zaiojeskupaj s kon^iko vključena v poseben evropski projekl za preprečevanje depresije z naslovom Premagat sem depresijo. Obstajajo pa na Celjskem ludi tako imenovane oa« z manj samomori. Takšno je velenjsko območje, kjer je manj kol 20 samtJmorov na 100 tisoč prebivalcev. To pripisujejo dejstvu, da ima več prebivalcev /. območja biv^ Jugoslavije. Poleg že omenjenega zaskrbljujejo rezultati raziskave, ki sojo opravili med mladimi pred petimi leti. Ta je namreč poka/ala. da kar četrtina med njimi meni, da življe- nje nima smisla, dobra tretjina jih je pri/nala, da razmišlja o samo moru, 15 odstotkov ses maj s t letnikov pa je reklo, da so si že poskušali vzeti življenje. Približno 20 mladi ustnikom vsako letos samomor tudi uspe. Sicer pa je samomor najptigosiejši vzrok smrti pri ljudeh, starih od 20 do 45 let. največ samomorilcev pa je med vdovci. Regijska skupina za preprečevanje samomora Celje združuje strokovnjake z najraz-ličnejšili področij. Med njenimi stalnimi prcdnosTnimi na U v gami. ki jih od leta 2002 izvajajo po fazah, so izobraževanje v zdravstvenih, izobraževalnih ter drugih ustanovah, osvešćanje ter inn)rmi-ranje posameznikov in javnosti o vsem, kar je p^wezano s tem. da začne človek razmišljati o samomoru ktnja v razpoloženju in čustvovanju. posledično pa pripelje do sprememb videza, vedenja in miš- ljenja. Ivori jo cela paleta znaliov in simptotîiov. od i/jazilo individualnih telesnih in psiholoških sprememb do sprememb v p«>sa-meznikovi pt>vezanosti z družbo. Velikokrat se ti med seboj prepletajo. Med najpogostejše vzmke. ki lahko privedejo do depresije, pri- pomorejo k njenemu razvoju ali jo vzdržujejo, strokovnjaki uvrščajo dolgotrajnejše obremenitve, bit so llnančne težave, brezposelnost, telesna obolenja, bolezni bJižjijih, težave v medsebojnih odnosih tur življertiski dogodki: mj-stvo ali smrt. poroka ali ločitev, selitev ali menjava službe, upo kojitev. Preprečevanja depresije se bo omenjena skupina lotila na osnt>vi evropskega projekta HAAD. Ta pod okriljem l.U združuje 16 evropskih držav, predvideva pa izobraževanje pt)sameznih skupin in strokovnjakov z različnih področij, ki bi lahko pomagali pri hitrejšem prepoznavanju depresije. Drugo fazo izobraževanja pa bodo usmerili k splošni javní>-sii. Dejstvo je namreč, da tudi laiki lahko pomagajo ljudem takrat, kadar ti pwedo za težave iit p(5trebu-jejo pomoč. Merilna kampanja v slovenskih občinah: Koliko sevajo baxne postaje? Ichnolcwki napredek v najširšem pomejiu jo pogoslo povezan / različnimi iiblikann ncvaniosli in tveganj - tako nannšljcnOi kot dejanskih. Inddsiriiska. komercii^hia in donwča uporab» izdelkov, kt povzročajte clektroaiagnetna sevanja (liMS). tiiso nobena izjema. Liudje so zaskrbljeni, sai metiijo, da izpostavljenost I MS iz različnih virov (N-isokonapetosint dalino-vodl. radarji, mobilni teleroni, bazno pivstajc in gospodiniski aparati ..,) lahko predstavlja zdrav, stvcno tveganje, ^o posebno pri otrocih, /ato izgradnja novili daljnovodov in radarjev pí^gosto ptw» zri>či (»bčutna nasprotovanja jav-noslj. V zadnjem času lo še pose« hej veiia /a omrežje mobilne telefonije, saj so bazne postaje postavljene že praktično v vsakem slove îiskem kraju. Zakaj toliko baznih postaj? Bazne postaje so nepogrešljivi iwstavni del omrežja mobilnih telekomunikacij - na primer omrežja druge gencracije CiSM ali tretje generacije UMKS. To %o tclinolo-sko kompleksne sprejemno-od-dajne naprave, katerih namen je vzpostavljati kakovostnih dvo smerno radijsko povezavo med mobilnim omrežjem in uporabnikovim mobilnih telefonov, hkrati pa so priključene v mobilni sistem na kontrolnîk bazjiih postaj. Od-dajtia moć baznih postaj je nizica in dosega nekaj 10 W na sektor v najmočnejših konfiguracijah. V mobilnih komunikacijah je vsaka povezava med omrežjem in uporabnikom dvosn^rna. zalo ni razloga. da bj bile bazne postaje bistveno moćnejSe od odtlajnih moCi mobilnih telefonov, ki dosegajo do 2 W oddajne raoči. Vsaka baziia postaja s signalom pokriva določeno geografsko območje, ki mu pravimo tudi celica, C\Iice so zelo različnih velikosti, od tiekaj llJO ml do nekaj 100 km2. Celice ENSVET, brtz|iia bazne p(K staje na mecene najgosteje. Cim bližje uporabniku se nahaja ba/na postaja, tem manj^ je moć. s katero oddajata uporabnikov mobilni telefon in njemu najbli/ja ba/na postaja. Ba/ne postaje lahko /manjšajo moč tudi do de-seitisočkrat. V obseâii študiji med iip«)rabniki mobilnih telefonw na Švedskem so ugotovili, da mobilni telefoni v povprečju v večjih mestih oddajajo /. O, I W (gf)slcj^ postavitev ha/nih postaj), medien) ko v ruralnih obm(;éjíh oddajajo skoraj dese I kra I močneje (ha/ne postale so na večjih razdaljah). Da so i?nnerjene vrednosti toliko ni?je od veljavnih inejnih vrednosti. nikakor ne pomeni, da so mejne vrednosti postavljene previsoko. Le-te so namreč določene po preverljivih znanstvenih kriterijih ter upoštevajo celo 50-kraim varnositii faktor.« V /D.\ so merili sevidjie magnelnili sevanj (radijski in fV odtlajniki...). V pilotni projekl je vkljtičcnih 20 občin iz različnih regij. Mestna občina Maribor se je kot prva odzvala na pobudo projekta 1'orum RMS za posla\itev avtomatskega merilnega sistema za trajno merjenje visokofrekvenčnih elektromagnetnih sevanj (ťMS) sistema mobilne telefonije. S lo merilno kampanjo (pilotni projekl). ki se bo nadaljevala tudi v drugih zainteresiranih občinah, imajo občani možnost vpogleda v dejanske nivoje sevalnih ovv/avc z oti-dalicnosijo tnerihtega mesta od bazne piWlaje. Na jakost električnega polja na posamezni lokaciji najboli vplivajo oddajna moč. višina antene ter njeiia usmerjenost (sevalni diagram) v prostoru. Največje vrednosti električne poljske jakosti na celotnem ob-mocjit tnerilne kampanje so bile izmerjene na strehi stanovanjske hiše Jírtivat. KS Stara vas» Koroška .M/c, Velenje, in sicer tt,55 V/m. kar predstavlja 4,2 % mejne vrednosti. Sledi lokacija na balkonu stanovanja Taiyšck. KS .Šálek. Šalck K2, Velenje, kjer naj-večja vresl elekrričtie poljske jakosti doseže 0.32 V/m, kur predstavlja 1/» % mejne vrednosti za IJMl S signal, Na lokaciji Salek 24 a ie mogoče odčitati največjo vrednost O.i.^ V/iiî, kar je celd bolj oddaljene lokacije. Pričujoči rezultati nazorno kažejo, da sevalne obremenitve nimajo neposredne povezave 7. oddaljenostjo merilnega mesla od ba/j^e postaje. Glavno vlogo pri jakosti električnega polja na posamezni loakciji ima visina antene ter njena usnierjenost (sevalni diagram) v prostoru. Omenjeni avtomatski merilni sistem omogoča dobro informiranje zainteresirane javnosti o trajni obremenienosli naraMiega in življenjskega iikolja z elektroma^et-nimi sevanji v njihovem okolju, frajno zjîjemajije pcîdatkov. njihov prikaz na spleiu 1er strokovno tolmačenje rezultatov kažejo, da je omenjeno orodje primeren tiačin komimiciranja glede obremenjenosti okolja z elektronîapetnimi sevanji baznili postaj mobilne telefonije. ki so za človeka nevidna. Tako pričakujemo, da se bodo v merilno kampanjo vključile šc druge slovenske občine. ■ Ooc, dr. Peter Gajšek, inštitutza neionizirna sevanja 10 PRAZNIČNE ČESTITKE 15. septembra 2005 gorenje moj.tvoj.dom, Vsem občanom Mestne občine Velenje želimo prijetno praznovanje občinskega praznika. skupina Gorenje 8. oktobra odpiramo vrata novega razstavno-prodajnega salona v Velenju gorenje odpira vrata www.gorenje.com PRAZNIC^Œ ČESTITKE rm SOCIALNI Svetniška skupina socinlnlh demokratov v Svetu MO Velenje Pol Stoletja uspehov in zadovoljstva Člani nbiškc «Jružinc Ljubnc» ob Savijiji. )4i) jih je trenutno iz doma* cegH kraja, doline in skoraj vse Sk> veaije, so v sobolo slavntjsino zaznamovali SiMclnico delovanja dfu-zine. Prvi pisni viri o ribolovu na I ji.bncnisIccrseiřHjov slolclje. v obdobje bcncdikUnskega samoslana v Gornicni Ciradu, saj je žc lakral gomjcgra.iska gospoščina imela ribolovno pravicti v vseh rekah in vodah njenega takratnega dc?>jliiosod-skcga o/emlja. linako velja /a naslednja sioloija in tudi za čas gospo-dovanja ljubljanska škofije, ki je v gjavncni delovala iz svoje gomje-gjajskc Icinc rc/jjcncc. Iz le^a obdobja jc zanimiv dokument iz leia 1796. ki opredeljuje pravico in pra-vílři hjva in ribolova ua lem ozemlju, ki so veljala vse do začetka prve svetovne vojne. V njih med t>s(aUm piši. da imajo iržani pravict» do ribarjenja ob poshiih dnevih, za kar so morali Ljubenci gosposcini dati Ribolov za prehodni pokaf Velerýt - Že vrsto iel se v prireditve ob pra/niku Mesine ob-cinc Velenje z organizacijo lek-niovanja v lovu rib s plovccm za prehodni pokal nteslne občine, vključuje Ribiška družina Velenje, letošnje tekmovanje, ki sc jiz lahko udeieziio vsi liubiielii ribolova, pripravljajo v s(iboio, 17. septembra, ob 7. uri ob Skal-skem jezeru. Na ira si. kjer bo (ckmovanje potekalo, je voda gJoboka od melra in p^il do sedem metrov. Najpogostejše ribe vSkalskem jezeru pa so ploštic, androga. krap, rdečeoka, babu-ska in klen, ■ mkp 24 postrvi letno z vsemi c^ialimi na-Uifalniini dajatvami. Gornjegrajci pa so bili lega oproščeni. Po vseh spremembah od konca prve do prvih lei po drugi svetovni vojnijevzačetkuleia 1955 takratna rajonska ribiška /vc/a sprejela sklep o osamtKVojiivi ribiških okolišev in zc jeseni istc^ le;a so se usîaïKîvile ribiške družine Celje, Laško. Vo-glajna, i5empeier, Šošiaiij. Mozirje in Ljubno, ljubensko družino pa je 27. novembra 1966 ustançjvilo 26 ribičev. Na Ljubiiem se ob jubileju lahko upravičeno pohvalijo z velikimi dosciki v minulih 50 letih na vseh področjih svojega delovanja. ^ posebej ponosni pa so na svoj ribiški dom in njegovo iJilična okolico, ki je že lela zelo priljubljeno siičišče ribičev in vseh ljubiteljev mirne in lepe narave iz domovine in tujine. Prav oh svojem domu so v soboto pripravili slavie, /brane so pozdfK-vili predsednik domače družine Miklavž Zagijzen, predse5ianiu. tamkajšnji» knjižnico smo bralcem ponudili kol nadomesino možnost, je precej večji promet, kot je sicer. ampak ga obvladujemo. Se .ie pa dogajalo in se še. da se ljudje po lele-fonu zaiiijnajo. če bi lahko toali ono In v teh pogovorih se pokaže, da vsi le niso vedeli, tla sc selimo, čeprav smo seznanjanju s lem posvetili že pred selitvijo veliko pozornosti.« Do bi se v tem easu ukvarjali še s kakšnimi knjitnimi novostmi, pa nujhrt niCasat »Ne, v tem trenutku ga pa za to Lado Plaitko: "Cez paiec bi se da\o reči, da smo se/ffi 5S ton.'' res ni. Vsi zaposleni smo s po-mwjo studentov predani samo selitvi. Nemogoče je ob tem razmišljati o kiijižiiili iuw)?iiíi3. '/.a to bo Čas pozneje.« Pri knjiga k je ^eveifa holj pomembna vsebina kot teftii pa vseeno: koliko kifo/iramov knjif* se- lùer »Težko vprašanje, a na hitro in čez palec bi se dalo izračunati. Nasa zaloga je približno 100,000 enoi. od tega je okoli 6.000 enot ne-knjižnega tjradiva. se pravi kaset. CD-jev in podobnega. Cc vzamemo kot poprečno težo ene knj.ge pol kilograma, da bo izračun lažji, bi to pomenilo 95.000 krat pol kilograma, kar znese «"^koli ton. (^e pa k temu prištejemo se del opreme, polení smo v tem času ver-jelro prestavili okoli 55 ton. Vse to v glavnem na roke, saj gre za stvari, kijih z viličarjem ni mogoče soliti.» Koliko imate bralcev? «lanskoletni podatki sopoka/ali. da se bližamo številki deset tisoč članov, kar pa ni enako številu bralcev. To tisti, ki nas redno obiskujejo ÍJ1 si kîijige spi">sojajo na dc^m. Ob njiii pa prOtajajo tudi drugi obiskovalci, bralci, ki si prihajajo ogledal samo časopise ali kaj podobnega. P^webne evidence teh ne vdstot-kov v službi. Potem drugo txJpade, !a čas je slab. kar se lega liče, branje je omejeno le na vikend.« ■ Kruh \e življenje Šolanj - Knjiga je v našem hitenju in vsakdanjem življenju prenialt) zastopana. Nado-mesiila so jo druga učila, mediji in prit^o-močki za zabavo, ('as se je vsaj za dve uri ustavil minuli četrtek v Mestni galeriji Šoštanj, kjer so zbrani prisluhnili avtorju kjijige Kruh Je moje življenje Ludviku Polancu. /a-nimivo izpovedjo avtor podal najprej preko vsebine knjige, nato pa spregovoril tudi o utrinkih, ki so nekako zaznamovali njegovo življenjsko ^>1. I.udvik Piilanec je bil mjen v Šoštanju leta 1922 in sejes pekovskijii pokJiceni seznanil v Kajhovi pekarni, kjer je na začetku razvazal zemlje, /a vsakdanjim kruhom je po opravljenem pomočniškem izpitu odšel v Avstrijo in ludi tam delal pn ra/lićnih pekarnah. Težko življeajc in nenehne preizkušnje, predvsem pa zelja po znanju, so ga vodili dalje, v Nemčijo, kjer si je ustvaril družino in uspešno podjelje. Da Je bila to pekarna, ni treba posebej poudarjati. Zanimivost njegove pripovedi je temeljila ludi na tako imenovanem kislem kruliu. ki ga jc Ludvik Polanec tudi sam spc-kci za dan predstavitve in z njimi pogostil go- ste v galeriji Knjiga Kruh jc nitye življenje bi lahko bila identična za marsikaterega našega človeka, kije našel debelejši kos kruha v tujuii. Razpet Je med Nemčijo io Mariborom, kjer občasno Živi. Preden se je poslovil iz rodnega Šoštanja, jc županu Občine Šoštanj, Milanu Kopušarju naročil, da mora biti v Šoštanju spet pekarna, da naj bi bili delničarji vsi občani Šoštanja, sam pa 5c jc kljub svojim častilijivim letom ponudil za pekovskega mojstra. Glas črne celine Šoštanj - Pesmi Lindiwe Alaniu. pevke i/ Zambije, zdt^ženc v konccrt, ki se je odvijal v petek v Šuštanju, so najbrž pretresle marsikoga izmed poslušalcev. V več kot dveur-nem iiasiopuje pela predvsem pesmi s socialno tematiko v afro-jazzu. nekaj pa tudi soula in sol\ ročka. Pevka, ki je prišla v Slovenijo preko niisionaijH in minorita Mihe Drevenška na RaćH'est. je naio nadaljevala obisk pn Slcv venyi po različnih krajih. Pela je v številnih cerkvah pri maši ali seje v podobnem ambi-entu predstavila s samostojnim koncertom. Vsepovsod je doživela lep sprejem. V Šoštanj je prišla na povabilo zbora Svobode v sodelovanju s lamkajšnjini zavodom za kulturo. Med konceriom, ki je bil v kulturnem domu, so zavrteli film o življenju v Zambiji s poudarkom na z aidsom obolelih oinicilu ki so nastanjeni v domovih, kjer jim nudijo oskrbo in možnost preživetja. Po kimcertu, ki jc bil dobrodelnega značaja, je pevka povedala marsikaj lepega, pa '.udi žalostnega o svoji deželi. Predvsem pa se jc zahvalila za gostoljubje in pomoč, ki ju je doživela v naših krajih. ■ Mitojka HompreJ Barvne impresije Klavdija Tutte v velenjski galeriji bo razstava del na ogled do srede, končala se bo z dobrodelno donacijo slik štirih avtorjev VVIetOc-VCialeriji Velenje so viorck, f>, septembra. odprli razstavo avk»rskih kompozicij slik in kipov, v Kulluruici pa nidi slik. kipov, uporabnili in dekorativnih predmetov akademskega shlcarja in grafika sTiecialista Kiavdiia lucte. Zelo aktiven in pnxluktiven slikar poleg ustvarjanja združuje, povezuje in organizira mnoge likovne manifestacije v Kranju in v Novi Cřorid ter na Sinjem Vrhu nad Ajdovščino, kjer potekajo mednarulne delavnice Slovenija, odprta za umetnost. Njegov nesebični ixinos do umeinosli In kolegov je impresiven, saj deluje povezovalno in kompleksno z različnimi tisivarjalnimi píxíročji. lopa muíxJpra tudi ntwepoti vp/vropoin v svet. Sočasno z ra/stavo v Velenju razstavlja «ie v Now Yorku in v Italiji, Njegovi zaključeni opusi so kot dneviíiški zapisi, [.ikovni jezik je zgoščen kot njegovi dnevi in dejanja. zJipisi pii razpeti med majh-ninii in velikimi nasprotji in uskladitvami. KJavdij lutta o modernem slikarstvu razmišlja kot o ilinamičnem virtual-nem svetu, organizmu, razpetem po površini in v pr(«ioru. Stike prehajajo v tretjo dimenzijo, medprostori pJaxnimi obl^ kanii. Udarih je v oNiki i/ničujočef^a poiresa, kije premiku! oioke in zali! oikjle z rjfovi, visokimi 10 meirov. Poires in povoJenJ sla vzela mnogo neMiiii/t iivijenj. zi/ sefxy pa piiMila pravo prawaío opu.slo.'^e-rtfe. Preohlíkomo morsko dno, poplav(iene in razdejane o/>aIne radnice 1er ogronfne kupe Mala so le najocilnejši znaki razdejanja Vreme ni prizíi/u.\sio nili z vsako leîo oln'čajnlnii lajfuw'. monsuni, iof-nadi in hurikanl NihCe se dosl(g ni uspel lemeiHo vprašali, (vmii lákáni vivnieníkl eksivsi. Konei- konce\' smo se do seda/ zaiiusali na siereoiipno predsiaw, da će se kaj takega zgodi v Aziji aH A friki, je to posledica nesr?čneg;a dirjanja ix)})esne!e matere narave. Ali pa splet naključij, s kaierimi mi nimamo nić. AH pa skoraj nit Vse dokler ni vreme poskri)elo zn lascinantno in o/jenent uniàijo{x> predstavo v uieliiškem zalivu. Orkanski veterin visoki valovi so poplavili v zgodovini $ leiavo zgrajeno mesU), ki leži tri metre pod vodm gladino. P()pusfill so obmmbni nasipi in v mesto so se zlile enormne ko^ ličine Vffde, ki so hrez usmiljenja morile meti nenHfčnimi prebivalci Deseturno divjanje hurikana je mzgalilo vsopafčevino, milo okoli najbolj napredne, najbolj moderne, najbolj legate. ni^lHilj praviCne dmtiie na naWm phmeut. V teh desetih urah je uamxa .Ameriki /H'-kazala ogledalo in jo poi)filnoma razgalila osuplemu s\^tu. ki ni pričakoval taksnih prizorov. Izkazalo seje, da so revni revni In da bodo revni Usfi. ki hodo plačevali davek za raz\t^ lehnolo.^ko moderne dntil)e. So ga plačvli sedaj In ga i^odo tudi v prihodnje. Bogati : naravo nimaj(; težav, sa/ so si ust\'arlli dntžlx), ki funkcionira /m) njt h(nvf)t oh/su in jim ojirof*f)ča lagoden beg od u/kinlh trivialnih tefûK kol so naravne nesreče. /g lyrîHOtmt in bivanie na modrem planeiu<^. Vmko razsUa telh nob^ka družba sije prisv($la planet in f\iegove naravne dobrifte ter zaklade. Začeli smo .ç premogom, kije v nase dehvne jtnKese fiomaga! vpeljati sirqe. sledila so naftna t)olju in predeli. hf>gaii z zemeljskim plinom. pomod/o teh nann'nlli bogastev smo in se vedno pridobivamo dragoceno e/iergijo, ki poganja skoraj celoten člove.^ki drtičlmii sistem Pn'dstavljajie si družbo bn>z raàtnainikov in elektrike. Ali pa brez ax-tomol)ilov in bencina. .4li pa brez toi>lote in o^evaftfa. Teiko. ne? Boste reku, daje vjt' to lepo in prav. a kaj ima to opravi U z nami? Nas konec koncev v tej mali dolini pod Al/mn nI prizadela nobena naravna nesreča! Pa to seveda ni res in takšno razml.^lja/(leJe lahko zelo nevarno. Na nekem nemškem biUltutu so opravili raziska\'o. koliko povprečen Hvnipejec s svojim tlvlje/dskim slogcmf In navadami pri-spe\'a k onesnučenju narave. Navedenih je bilo mnogo podatkov, a i' spominu mije ostal sledeči Vsak Evropejec pusti prižgano žarnico po neiHHKdniem ť,)IÍko in toliko ur leino. S tem nepasredno pripomore k onesfiaže/iju okolja s toliko in toliko tofiann ogl/ikovega dioksida, ki tiasianejo kot stremski produkt pri prolrfodnji elektrike, zaradi katera te žarnice gorip. Vsi našteti podatki govorijo o isti stvari. .Sodoben človek priptmtore k onesnaženju .viv^'^^ okolja kot si to lahko predstavlja. S tem pa /HXíledično tudi k dmmatičnim sp/vmentbam globalnega vremena. Kid io opraviti z našim mestom in na.^'0 dolino'^ Na pr\'i pogled nič. A vse te obremenitve, h katerim prisi)evo vsak izmed na^ s\yí/ delež, usodno vplivajo tudi na fiašo lokalno vreme in okolje. Daires re-gtiHrana reka Paka je k nedolgo tega íH)plavljala rodovitne ix>vršine v dolini Paka 'ie napaja z vodam! iz okoliških hribov in Je odvisna od količine padlega dežja f ki ga posebtd v letošnjem polen u ni bilo maloj. Kdo nam lahko zagotovi, da ne ho nekoč spet poplavila in nas u/cla nepripravljene^ Potresi? V^k^ki dolini nerealni? Vprašajte v sosednii kostanj, kako zelo nerealni zmtjo hiti pi^tresl? Se imebej če so rezidlat človeškega dela. Ni prijetrto in Je videli k nianf veijeino, da se nam bodo v Dir Uni kdaj resno zatresla lia iKtd nogami. A zemell.rka skorja ne jKKiva in mi se ne stnenio zanašati, da potresov pri nas ni In da Jih utdi ne bo. Potem je tukaj k najbolf radikalna in neverjetna nevarnost. Smrt-kovec. Nekoč Je ta mirna g^m te bnihala iz sv<^ega zarečega gria. 7. vidikimi in žarečimi gmotami Je obstrel/evala s\'(yo okolico. Vefjetno danes to res ni mogoče, a li fiač Na.š vpliv na okol/eje tako ndlk, da bomo lahko ktiki^no od teh katastrof upravičeno pripi.'iali .sebi in svojemu načinu bivanja. .Skrb za naše okolje .se fie zaàte pri urejenih cvetličnih gredicïjh in kokni travi ter opranem avtomobilu, ampak veliko prej Vsaka žar-nia/, ki gori v naslh domovanjih, pomeni, da se l>omo biez potrebe naprezali z nagimi gredicami, kijih ho uničilo nepredvid(fivo vreme Vsaka wznja z avtomobilom pripomore k onesnaženju in nasiankit ozonskih lukenj Da bi se izogrdli kaitiklizmičnin/ podobam bežafijf^ t)red i>otresl. po-ploi'timi in Milka ni, Je najbolj mcniro ostati doma, vzeti pivo v roke in vklIučJti moderno okno v svet - internet. Je bol/ udobno in ma/y no-porm spremljali di\janje svetovnega vremena pf^ko njega. Pa čepra\' tudi tako jwrahin/o nekqi elektrike. ■ Urban Novak 107,8 MHz R/UDOJSKU IDÛ i/I\S@POsOGl Življenje se utirja v starem ritmu Glasbene novičke Kar iiacnknjl se Je ircba iz lenobnega poltí I neg H razpt>l<)žonja prelevili v povsem drugačen, mnago bolj nalrpHn rilem. 7. jesenjo se ludi v nasi redakciji vse posia>i na glavo. Aktivnosti je toliko, da jijii je kar težko sledili. Vrstijo se občinska praznovanja. Prvi so s prircdiivami zaceli na ÍJubncm. sledyo jim v Nazarjah. pa v Velenju. Mozirju, Šoštanju in Šmartneni ob Paki. Stekle pa so tudi že priprave na na^o obsežno publikacijo Almanah občin Velenje, Šoštanj in Šmarimi ob Paki. To zajemo »kiijigofl bomo tudi leios izdelali ob pomoći številnih sodelavcev in s staro ekip<3 urednikov. Že zdaj napmSamo vse lisie na katere bomo naslovili vprašalnike, da nam jih izpolnjene vrnete v najkrajšem času in tako pripomorete, da bo v nlma-nahu, kije pravzaprav tudi edini kro nološki zapis dogajanja v lem ok(v lju. zabeležena zanimivtjsi ludi iz vašega dela iii življenja. Ahnanah bo podobno kol prejšnji tudi lelos iz^l še pred božičnimi prazniki. ■ Mz almanah ip^ V- občin Velenje, šoštanj in srna lino ob paki Máfo na kratko ••• ZABLUJENA GENERACIJA Iđriiski pankerji presenečajo z novo skladbo Razdalja. Nov singl je namreč precej bolj umirjen. kot smo sicer vajeni otl na-b ritih in ostrih Zablujencev. JAN PLESTENJAK Med njegovim zadnjim nastopom so ljubljanske Kriianke kljub dežju pokale po šivih, Jan pa se je številnemu občinstvu, predvsem pa svojim oboževal-kam, oddolžil z dveinpolurnim programom. SEBASTIAN Od njegove zadnje skladbe Bum! Burni Bum! je minilo že kar nekaj časa, zdaj pa Sebastian predstavlja novo. V skladbi Kdo misliš, da si? se prvič predstavlja ne te kot avtor besedila, ampak tudi glasbe. YUHUBANDA Ne bi si mogli želeti boljše reklame. Z zmago na letošnji Slo-venski popevki s skladbo Če je to slovo bo skupina Yuhubanda pospremila tudi izid svojega novega albuma, ki ga pričakuje v začetku oktobra. MIRNA REYNOLDS Nekdanja Foxica pridno pripravlja skladbo za skladbo. Po skladbi Dvigni me ponuja v teh dneh novo skladbo z naslovom Predajam srce, ki je za razliko od prve bolj plesna, odeta v pop-rock rrtme. Spet Pearl Jam v začetku prihodnjega leta bo izšel novi album skupine Pcari Jam. Člani skupine so minulih osem mesecev preživeli v studiu v Sealtlu, kjer so pod nadzorom producenta Adama Kasperja (Nirvana, Soundgarden. Foo Mghlcrs, Cold. Queens of the Slone A^e) snovali material za nov album. Ta bo po besedali kitarista skupine Mikea McCrea-dyja še bolj oster od predhodnih. Zaenkrat so dokončali osem pesmi, za katere je lvícCready dejal, da jih lahko primerja /. glasbo legendarne britanske zasedbe Tlie Who. Album bi vin> rali dokončati do konca oktobra, izid pa je predviden v zač<;iku leta 2006. Izstekana Alicia Talentirana ràh kraljica Alicia Keys za 10. oktober napoveduje izid novega albuma MTV Unplugged, na katerem bo poleg starejših uspcSnic v akustični izvedbi tudi nekaj novih pesmi. Ena izmed njih, Unbreakable, je tudi aajavni singl novega albuma. Posnetki, ki bodo izšli na albumu, so nastali na Ali-cijinem unplugged koncertu julija leios v Bro(h klynski Academy of Music. Na teni nastopu so gostovali lud: Common in Mos Def, reggae glasbenik Damian Maricy in pevec skupine Maroon 5 Adam l.eNÍn. Alicia Keys je na nedavni podelitvi MTV Video Music Awards prejela priznanje /a najboljši vide o s pot v r&b kategoriji za pesem Karma. Priferski muzikanti zmagali Skladba Moja dekrca v i/vedbi Pri-farskih muzikaniov je po izboru radijskih poslušalcev in televizijskih gledalcev zmagovalka letošnjega Festivala narečne po- pevke, kije minulo nedeljo potekal v Slovenskem nart^dnem gledališču v Mariboru. Poslušalci in televizijski gledale! so glasovali med šestnajstimi skladbami in izvajalci. Najboljša skladba po izboru strokovne komisije je letos pr)slala pesem Ravnica v izvedbi llalgato banda, za kalem je besedilo napisal Ten I.ajnšček, glasbo pa Milan Ostojič. Strokovna komisija je podelila ludi nagrade za najboljša besedila, zmaga pa je pripadla Dragu ilorvalu za skladbo Mama ne douči, ki jo je zapel Drago Jošar Kastelo z irskim zvokom Celjski pevec z umeiniškim imenom Kastelo je pred kraikim predstavil nov singl /.daj vem zakaj. V skladbi je čutiti vpliv irske glasbe in značilnili pisčali, ki dajejo skladbi mističen prizvok. Za to je kriva izkušnja, ki jcj je Kastelo doživel na vročih Kanarskih otokih, kjer je spoznal irsko skupino 'lite Beekeepers Cure, ki lam nastopa že pel let. Celjski pevec seje preprosto zaljubil v zvok pišćali in ga uporab D tudi v svoji novi skladbi. V leh dneh dobiva skladba tudi svojo vizuahio podobo, saj pod budnim očesom re-žiseija Sebastjana GluSiča poteka montaža vide os pot a. ki ga bo na malih ekranih mogoče videli še ta mesec. Vrnitev žampipnov Ponovno v življenje obujena legendarna n)ck skupina Queen bo objavila koncertni album. Ta naj bi izšel 19. septembra in bo nosil naslov Return Of The Champions. V vlogi nenadomestljivega pokojnega Freddyja Mercuryja nastopa pcvec Paul RíJdgers. kije skupaj s preostalimi člani skupine Queen nastopil na nekaj njihovih koncertih. Največ posnetkov, ki bodi^ objavljeni na novem albumu, je nastalo na ktmcertu v Sheffteldu 9. maja. Ćeprav so bili sprva mnogi skeptični, ali bo Paul Rodgers lahko zamenjal legendarnega Freíldyja Mercuryja, je zdaj jasno, da je nekdanji pevec skupine Free svojo nalogo odlično opravil. Sredi oktobra bo izšel ludi DVD s koncertnimi po- PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje tlvakrat dnevno: po poročilih ob 9.3Û in po porociiih ob 18,30. 1. JAMES BlUNT- You're Beautihjl 2.GWEN STEFANI-Cool 3. DANIEL POWTER-Bad Day Uspešnica You're Beautiful priheja s prvenca britanskega novinca na podrodu pap glasbe Jamesa Blunts. Slednji je zanimiv zato, ker se je glasbene kariere lotil potem, kû je na klin obesil vojaško. Bil je namreč profesionalni vojak britanske vojske in lako sodeloval tudi v mirovni misiji MATO-vih sil ne Kosovu. Zdaj je puško zamenjal za kitaro in izdal album Back To Bedlam, ki je že nekaj časa velika uspešnica v Veliki Britaniji. r ■ ~ ' LESTVICA Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku NaŠ ^as. Takole ste glasovali v nedeljo, 11.9. 2005: 1.LimŠHK: Obrani zori 2. DAN IN NOÍ. Presnete grablje 3. SHOW BAND KLOBUK: Nora krava 4. NAVIHANKE. Mis se bojim 5. OVOJClCl V-^V: Lovec in lisička Predlogi za nedeljo, 18. 9.2DÛ5 1. APLAVZ Pozdtavljeni prijatelji 2. ÍGOR + ZZ: Gasilec moj 3. KLAS; Zlati klas 4. MUDI DQL£NJCl: Samo zaradi tebe 5. VASOVALCL Matiček ■ VfjfGrabrrer 14 OBJAVE 15. septembra 2005 KnjiinMa Velenje «Prireditve ABONMAJI 2005/06 I.BEU GLÍDALIŠKI ABONMA II. ZELÍMI GliOAUŠKI ABONMA IIL21AÎI ABONMA IV.PIKINABDMMA V. OBISKI V SLOV. GLEDALIŠČIH I. BELI ABONMA -dvorana Hotela Pake 1. Slovensko ljudsko gledaliiĆe Celje Matjai Zgpamii: IGRA $ PARI, sodobna dramo Relija: Matjû ZupdAćić. Igrajo: Lucka Po^j. Renato Jenček, Jagoda. Ctejsn Pevćević. 2. CABAres, CA8AREI, avtorska monokomedijo Avtor In igralec: Zijah A. Sokolović 3. Mestiio gledališče Pluj Rok Vlliînik * rokgre: PAVIEK, tragikomedija Rdnja Hok Vitčnik. Igra Peier Ternovsdk 4. Mestno gleďďišče ljubijansko HAGADA Avtorski projekt Gregor|a Čušina 5. Gustav gledafíiče in Thaater Mogul JAMSKI ČlOVEK, monokomedijo Re^ja Natala Barbara Gračnor. Igra: Uro! Fur&t_ 6. Gledališče Koiiet Andrei J«lo<1n: AGENCIJA ZA LOČITVE, ljubexen. komedijo Re?iia* Katja Pegan Igrata ^ata$3Tičfl8- lijan in Gašper TiČ. Nagradna predstava: Slovensko Ijudsb gledališče Celja Jacopo. Franca in Dsrio Fo SEKS? IZVOLITE, IN NAJ VAM nKNE! Režija: Miha AlujeviČ. Igra Anica Kumer II. ZELENI ABONMA -dvorana Hotela Paka 1. Mestno gledališče Ptuj Robert Forquhor: POUUBUANJf Z MR. BCANOM, romantična komedijo Relija: Tijane Zinajič. Igrata: Iva Babic in Ptimof Ekart 2.Gladal>lče smeba Koper Andrej ielodn: NEPOZABNI PIKNIK S TVOJO ŽENO Režija: Sergej Verč. Igrajo* Marija Jelačin, Andrej Jelačtn. Emil Flego. Jana Kolar. 3. Mestno gledališče Ijuliijan^o Saša Pavvedn ik.co m/i n dex, p h p/ id/ 3 7 i 6 Vsđkdo si lahko naredi malo ddavo samo zase: \/sak(i) se laičko naseti v sar^skem nad^u kfar^ klobase! Za malo dám {)0tœlH^e$ vsaj kakšnega usltihtega psa. Pri mesarju dobiš i/pod puiia kilo neob/anih svir^ih kosti in pra^^i pasji sluga drfavB bo prile^k tebi kar en dve tri. T^ pes bo /realen in zve^. dokler ga boš dobro pirat -ne bo rerKal in lajal. • priHii^eno tf bo kima! A tudi v né^'bo^ sar^én^ dehle se prikradlo potepi/ški cuái, il smeffiakûv prilezlo mucki, državi sp^^o moag in kri! in t^o slaifl mila država praznik obranih kirsîi, pa čeprav Isez iisitmh in Irealnih ^i/d Atrij centra Nova - torek, 20. septembra, ob 20. uri w Se tri tedne # # • Veijelno vsi. ki imate radi tabornike, že odštevale dni do 7. oktobra. Zakaj ravno do takralV Prvi petek v oktobru se bo začela taborniška »sezona« 2005/2006. Vsak petek med 17. in IX. uro boste lahko uživali v vodvih sestankih s svojim vodnikom. Druženje, zabava s prijal^ Iji, postavljanje šotora iz šoiorskih kril. lov na lisico, orientacija, nove dogodivščine, nepozabni spomini... in verjetno ^c kaj. Vse to vam ob-ljuljamo velenjski taborniki-člani rodu Jezerskega zmaja. Potem pa se tridnevna zimovanja, morda pohodni iabi)r, kostanjev piknik, vesela srečanja za medvedke in čebelice in se in §e in še ... /a konec pa-jasno • taborjenje v Ribnem. .Spomini kar vrejo Iz vas? VeijHmem ... llsii, ki ste že taborniki, vabljeni, da pridete ponovno. Kiij pa Usti, ki še niste? Nič hudega, vedno smo veseli novih iibrazov. Torej • prvi petek v oktobru (še bolj natančno 7. oktobra) so prvi taborniki v letošnjem šolskem letu na vseh velenjskih osnovnih Šolah (ludi na podružnicah v Skalah in Šentilju). In skupaj bomo pisali nepozabne spomine. Paše ena kratka taborniška-v Ilirski Bistrici je konec tedna potekalo taborniško odbiýkarsko tekmovanje. Velenjska odprava je bila zelo uspešna, saj se s Primorsko vrača z drugim mcsiom. Polog tega pa - saj verjetno že veste ... Ko so na kupu taborniki, je vedno fantastično. Tudi tokrat je bilo ... ■ Hugo Mladi iz vseh dežel so se mu prišli poklonit XX. Svetovni cian mladih v Kolnu Od 16. do 21. avgusta je bil za mlade vsega sveta velik praznik. Te dni se je namreč v Nemčiji odvijal 20, svetovni dan mladih, ki se ga je v romarskem središču ob Renu. v starodavnem Kôlnu. udeležijo okoli X00.000 mladih. Zastopali so 197 narodnosti in zavzelo sledili letošnjemu geslu Prii^li smo se mu poklonil. Kot Sveti trije kralji so priromali v K6ln. da počastijo Jezusa in s sabo zase, za mlade vsega svela ter Za celotno Cerkev kot velik dar prinesli obilo volje do življenja in volje za graditev lepšega sveta, svežine, veselja, smeha .,. Vsak dan je bil organiziran b<îgal. mnogovrsten program, iak goče informacije, o katerih se nam. prosiovoljcem. zadolženim za to križišče, ni niti sanjalo. Pa ne mishte. da nam je to vzelo veselje do dela ali nas spravilo v slabo voljol Številne skupine s pisanimi zastavami in transparenti, ki so hodile mimo nas s pesmijo na ustih in s smehom v očeh, so nam vlivale novih moči. Imeli smo možnost izptspolnjevati se v vseh jezikih, o katerih smo imeli vsaj malo pojma, ali postati spe- cialisti pantomime ... Prav tako smo menjali spominčke. naslove Prednost pn^stovoljstva je bila ludi v že omenjenem tkanju mv vih vezi. Našo delovno ekipo je sestavljalo dvajsei mladih iz Slovaške. Oeške, Poljske, Nemčije. ZDA in Slovenije. Med delom smo se resnično dobro spoznali in postali n era združljivi prijatelji. Seveda se nismo mogli udeleževali vsega ponujenega programa, a smo vseeno našli kakšno prtîslo večerno uro za delavnice, srečanje s prijatelji. k renjsko, kjer smo v Tržiču poiskali odcep za l.om in se mimo Grahovš odpeljali do vznožja Storžiča. kjer smo izstopili v lepo, sončno jutro. Iz gozdne ceste nas je markirana pot popeljala desno v objem rosnih trav vzpenjajoče se Senožetl. po kateri smo kmalu prispeli do doma pod Storž i čem. Razen prijaznega okt> Ija ni bilcî nikt^gar, ki bi nam po stregel s îradicitmalno oz. za nekatere obvezno jutranjo kavico, pa tudi iskanje žiga za vpis v Dnevnik slovenske planinske poti je bil neuspešen. Upajmo, da je bil uspešnejši oskrbnik doma, ki so ga najbi7 pritegnile v lem času kar obilno rastoče gobe. Mi smo se kljub temu znašli, saj smo kar kmalu prispeU do Male poljane, prijetne planšarije s prav takšno dru/bo ter dobrovoljnim oskrbnikom, ki jc spretno izpolnjeval naše želje. Se osel se nam je dobrikal in krave so z muka-njem opozad«lc nase. Kar težko seje bilo poslovili iz te planinske idile, na katero je sijalo toplo sonce, pred nami pa se je v d(v kajšnjo strmino vila steza, kije vabila na Tolsti vrh. Odzvali sm<3 sc ji in proti vrhu je vlogo sonca vedno bolj prevzemala megla, ki se je kradla iz doline. Pa nam vzdušja vseeno ni pokvarila, saj je lu in tam le dovolila kakšen pogled v dolino. Ob počitku smo si nabraD no. vih moči in jo mahnili proti zahodu, kjer smo med nižjim rasili-njem vijugali po skalnem robu, ki je kazal svojo goloto po severni strani. Pot je potekala na dokaj enaki višini in nas pripeljala do zelo skrbnii negovane koče na Kriški gori, s katere se širijo razgledi na južna ptibočja, ki so vab- ljiva tudi za jadralne padalce. Pred nami je bil še spust v dolino, za kar smo si izbrali isto smer- uv rej zahod proti Tržiču. Sprva se je pol nežno spuščata in nam nudila res čudovite razglede na naselja pod nami. med katerimi so večje KriŽA naio pa sc je pričela strmo spuščali in mi z njo. Pa se nismo dali in na Veliki mizici se nam je odstri spet krasen razgled na Tržič, kije čakal na naš sesliîp. lb seje zgodilo pri simpatični cerkvici sv, Jožefa, od ki)der je bil le še streljaj do samega centra mesta. Mislim, da ni dodati kaj več kot lo. da smo se spet imeli lepo in domov odnesli polno lepih vtisov. Ob pričeiku novega šolskega leta vabimo tudi Vas. da se nam pridružite. »Potrkajle« na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Velenje, kamor Vas prijazno vabimo. ■ Marija Lesjak Na Sfcer zeio raiglednem Toistem vrhu nam je bila za kuliso megla. VRTiUAK "^H'JÎS 15. septembra 2005 Ker je Robert Goter res odličen muzikant, ki diatonično harmoniko obvlada tako dobro, da je celo svetovni prvak, je z igranjem navdušil tudi predsednika vlade Janeza Janšo. «Vi pa tale instument res obvladate,« mu je retel in stisnil roko. Da je to pohvala, ki nekaj velja, je zagotovo čista resnica. Naš predsednik vlade le redko koga na glas pohvali, a ne? Zato je čvek ovekovečil ta dogodek. Velenjski zdravnik Ivan Kralj dobro ve, kakšne težave lahko človek povzroči sam sebi, če je gobe, ki sicer lepo izgledajo niso pa čisto užitne. Takole podrobno si je ogledoval razstavo gob in tuhtal, ali bi na gobarskem pikniku poskusil tudi gobovo juho ali raje ne. Njemu je bilo vseeno lažje kot tistim, ki se na gobe prav nič ne spoznajo. On vsaj natančno ve, kako je treba ukrepati, če v kotlu med gobami pristane tudi kaj »vražjega«. Direktor velenjske Knjižnice Vlado Vrbič je letos eden bolj zadovoljnih Šalečanov. Gobarska bera je odlična. Vlado je zagotovo podri lasten rekord v nabiranju lisičk. Letos je res videl vse rumeno, da ne bi kdo pomislil na kakšne druge! V nedeljo, 11. septembra, ko se je svet spominjal napada na ameriške WTC dvojčke, je dočakal abrahama. V torek pa bo dobil še novo knjiz« nico, za katero se je »boril« kar nekaj let. Da bo mera polna, oktobra steče še obnova doma kulture ... Na sliki ne kaže lisičke, ampak marelo. »Kako je bet tanek in dolg,« je njeno razkazovanje pomenljivo komentirala Senka. Vlado pa nič... Genski zapis šimpanzov Raziskovalci so dekodirali in Hnali/jmll genski zapis č)oveku najbližjih sorodnikov • šimpanzov. Dosežek je nedvomno mejnik pri odkrivanju lasinnsii, ki ločijo ljudi od druiýiíi vrsi žívali. Skupni uspeh je mogoče pripisali mednarodni skupini znan-sivcnikov, ki je sestavljena iz znanstvenikov in 23 raziskovalnih inislilucij iz ZDA. Nemčije, Italije. I/raela in Španije. Njihovo delo omo-i^oča kalala'g gen skih razlik« ki so nasiale, ko so se čimpanzi in ljudje pred približno scsiimi milijoni iel ločili od skupnega prednika. Naslednji korak raziskav /C I i ugotovili genske lasi- | nosti. ki ločijo vrsti. Ljudje \d šimpanzi so gensko namreč v k«r 99 odsioikih idenlični. Pterozavri so bili ogromni Ketcči pla/ilci pterozavri. ki so živeli v prazgodovini, so bili ic večji, kol so znanstveniki domnevali doslej. Prvi leiald so bili velikanski, ugoiavljajo /naiisiveniki. Pterozavri, ki so živeli v prazgodovini, lakrai kol diiio/avri. so namreč čez krila merili do IK melrov in so lako bolj kot na piicc spominjali na manjka lelala. To dokazujejo fosili. ki so jih arheologi naši: v Romuniji, Izraelu, Jordaniji in Braziliji- Kljub ogromnim dimenzijam sn bili pterozavri odlični Iclalci, ugotavlja David Mar-lili z univerze v P4iK, vaeix - šagk/i c qa gt/hd/hd) DROGERUfl IN PflRFUMERDfl BEAUTY WORLD VELEN7E. ŠALEŠKA CESTA SA. ERA STANDARD SI I « u. frizerski salon MADAM Oomlrur V^jdovodna ulica 30, Maribot MNENJA IN ODMEVI Alzheimerjeva bolezen Zdravniški kotiček Nemški zdravïiik Alois Al/Jîcijiicr je Icia 1906 prvi opm\ klinični primer bolnice, ki bolehala /a ntma-vadno duševno boleznijo. Skrbnn jc opisal spremembe na možganskem Ikivu, ki jih je odkril pt> njeni smrti, Opis. ki ya je zapisal, šc danes velja /a liplCen primer Al/hcimcrjevc bolezni. Najpogostejši vzrok demence pri starejših osebah je Al/lwimerjeva bolezen. O polcku in razvoju bo-ICiCni imamo zadnja leta vedno već podalkov, vzrok nasianka pa se vedno ni povsem pojastîjen. Nekateri bolezeii povezujejo z virusnim obolenjem, spet drugi z avioimu-iiim dogajanjem. Kljub visoko razvili lehnologiji in farmakologiji je bole/en 5e veUno neozdravljiva. Za polek bolezni jc značilen pnv pad številnih živčnih celic v predelih níožganov. ki so pomenibni za spomin in druge inielcklualne sposobnosti. Ilkrali pride tudi do po-matiikanja kemičnih prena^lcev v sinapsah, ki prenašajo signale med živčnimi celicami. Tako nastanejo motnje v prenosu podatkov med živčnimi celicami v mo/ganih, kar okrni normalno razmišljanje in načne «pomin bolnika. Alzheimerjeva bolezen sodi v skupino bolezni, ki jih s skupnim imenom iineiitijcmo dcmcnce. Za loskupiiu) bolc/jiije značilen upad ali izguba intelektualnih in spomiiv skih sposobnosti. S starostjo ivcganje za pojav bolezni narašča. Navadno se prične po 65, leiii slarosd. Približno 5 % oseb, starih od 65 do 74 let. ima AlzJieimerjcvo bolezen. M osebah, starejših od X5 let, zajame bolezen že polovico populacije. Zelo regc. ki so jih počeli vse življenje. Pogosto ne zmorejo skrbeti za lastno higieno. Razmišljanje postane zamegljeno in okorelo. Pojavijo se težave z govorom. raztimevanjem, branjem in pisanjem. Nekateri bolniki postanejo nemimi ali agresivni. Pogosto brez nadzora odtavajo od doma. V domačem okolju se pogosto ludi izgubijo. 7 napredovanjem bolezni potrebujejo celodnevni nadzor in so povseni odvisni od tuje pomoči. Diagnozi> Alzheinierjeve bolezjii postavi lahko le zdravnik specialist nevrolog, Bolezni iz skupine de-menc so si zelo podobne, klinična slika se lahko prepleta. Dokončno diagnozo se tako lahko postavi le z mikroskopskim pregledom del- čka možganskega tkiva, na osnovi katerega zdravnik specialist pato-histolog potrdi prisotnost sprememb, ki so značQne za to bolezen. Natančnost postavljene diagnoze AlzJieinieijeve bolezni niha od do 90 saj praviloma dobimo histološki izvid mozga novi ne šele po bobiikovi smrti. Zdravniku so pomembni podatki o splošnem zdravsivenejîî stanju bolnika in o zjwnih znakih bolezni. .Se posebej je pozoren na podatke o težavah, ki jih ima bolnik pri t>prav-Ijanju vsakdanjih opravil. Preiskava krvi in urina pomaga izključiti druge možne bolezni. V nekaterih primerih lahko pomaga tudi preiskava likvorja iz hrbteničnega kanala, Z tiporabo razJičnih nevropsiho-hwkih testov lahko preveriiik^ bot-aikov spomin. uspesiv)st reševanja problemov, zmožnosti pozornosti, štetja in govora. V diagnostiki uporabljamo radiiv loâce preiskave in snemanje delovanja možganov (računalniška t onu v gratlja (CT). njagnetno rcsonanco (MR) ali pozJtronsko emisijsko to-mograiijo (PHT)). Podatki, pridobljeni z anamnezo in rezultati omenjenih preiskav, pcv magajo izločiti druge bolezni, ki se kažejo s pod<ïhnimi znaki kot Alzheimerjeva bolezen. To so laiiko nekatere bolezjii scitiiicc. težka depresija, možganski tumorji ali bi)]ezni možganskega žiJja in neželeni učinki nekaterih zdravil. Za Al/heimerievo bolezen je zjia-čilno, da napreduje postopoma. Znaki bolejmi in hitrost njenega razvoja se razlikujejo od bolnika do bolnika. Pri nekaterih bolnikih je napredovanje bolezni zelo hitro, drugi bolniki pa lahko živijo leta brez večjih težav. Aizheimerjeve bolezni ni mogoče pozdraviti ali p^ivsem ustiiviti nje-iicga poteka. Pri nekaterili osebah v zgodnji in srednji lazi bolezjii lahko uporabimo specifično zdravilo, ki ublaži nekatere znake bolezni, vendar ima tudi resne neželene učinke. Drugo zdravilo ima manj neželenih učinkov in lahko odloži napredovanje Aizheimerjeve bolezni za leto ali več. Bolnikom, ki so vziiemirjeni ali agresivni, moramo dodati anti-psihotična zdravila. Potrudimo se in bolniku olajšajmo vsakodnevna opravila, orientacijo ter poskrbimt) m ustrezno usnterjanje. Oh morebitnih težavah ne hodimo neučakani in ne karajmo bolnika, saj rušimo njegovo dostojanstvo in osebnost. Za bolnikove svojce, ki običajno prevzamejo največ skrbi in od-govtirnosti za bolnika, so dobrodošli programi dnevne nege. obiski patro-nažne sestre in občasna ali celod-nevTia pomoč v gospodinjstvu. Pravočasna postavitev diagnoze in čim zgodnejši začetek zdravljenja lahko močno izboljšajo znake bolezni in upočasnijo njen<5 napře-dovaiye, Venimi stxibami. Proizvodnja v M clubu jc potekala PKVr. LRI MUSLO: letošítiega teta, koje likvi^lacuski upravite^ pos-U)poina cxlpustil se preostale delavce. Delavci za le mesece OPRAVIJH-NL.CiA Df TA nismo prejeli plače. V obdobju pa jc nastaio /A-SI BNO podjetje GROUP KURA, ki ga vtKli ga. Maijetka Gaberšek Goleî^, kije hči likvidacijskega upravitelja g. Gatxsrska. Podictje G, Ilura je po po-g(xlbi prevzelo vse M dubove posle in POSL.OVNi: P0VI,/AV1: ter od njc^a najelo poslovne prostore in opremo. Vsebina in vrednost pogodbe je pi>slovna tajnost, čeprav smo twsi delavci M cluba l^ST-NIKI nad 4(i % delnic M duha. S posredovanjem zavoda za zapo-slcTvaniejepcxIicije O. IZura zaposlilo vnaprej izbranih 56 delavk, za katere je tudi prejelo MlLlJONSKi: /NliSKr oziroma 1,500.000,00 SH-/zapoRlenega za ot>noYitcv zaposlitve navedenega števila prosto volj na pripada neizplačan del regresa 2004, odškodnine. zakonske otipravninc zaradi prenehanja delovnega razmerja, ne glede na foimalni razlog preneha« nja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. (lanom odbora sindikata in stro-kovnenîu sodciavcu ni znano, da bi kdo likvidacijskemu upravitelju Cia-benSku ali niegovi družni gnizil, pa ludi sicer člani cxlbora ne čutimo txl-govorna zaposlitve direktorja Gaber« ška ni prizadela, saj se je lik pred uvedbo postopka likvidacije UPOKOJIL, je pa hud udarec vsem bivšim zaptislenim. Pomeni izgulx) dosti>lan« siva. dvora v lastno vrednost, strah pred pri}iodnostjo, i/gubo ekonomske samostojnosti, v mnogih primerih pa ludi « RLVSOlNO. ■ Odbor sindikata bivših zapo&ienih v M ctub, d, d,r Velenje Majda Kozjak, Zdenka Jamnikar, Gina Petrov, Bojana Vogrin Hitra >ko dolino. Edini argument, ki se s tem v zvezi neprestano omenja, je sestanek pred dvema letoma v Stoveni Gradcu in dogovi>r županl berem v člankti z ;^omjim naslovim. se že porablja denar iz občinskega pRiračuna (občinskih proračunov) za projekt skifzi Savinjstaf dolino. Pa čeprav bo v naslctlnjili letili razen tistih, ki so bili na tem sestanku, vcijetno šc man;ikdo lahko in moral povedati svoje mnenje. V tem smislu jc govoril tudi niinister. ko je bila vlada na obisku. Kolikor sem zasledil iz mcilijev.je rekel šc marsikaj, ne samo listo, kar je navedeno v članku. Pričakuiera, da bomo v lem kontekstu taliko kako besedo rekli tudi prebivalci Savinjske doline. Na primer Û tem, da bomo s hitro cesto po nepotrebnem uničili ác en lep kos slovenske zemlje. C*esta, si pi edsiav-liam, bo namreč zgrajena vzporedno z regionalno cesto, ki lepo poveže Zgornjo Savit\jski> dolino z avtocesto pri Šcntrupertu, samo malo postxjcv biti bi jo bilo treba. Predlagam, da s tistim dcnajjem, s katerim bi naj pi> sodabljali cesto Aija vas « Velenje, kot sem razumel iz članka. Pa jc ne bi bilo treba, vsaj v večjeju obsegu ne, če bi nova cesta i^la iz Aije vasi po tej isU dolini, ki je tudi sicer relativno redko naseljena. Vesel bi tudi bil, če bi mi kdo pojasnil, kaj bo boljše /a /gornjo Savinjskih tlolino in njeno gospodarstvo (Solčava, Luče, Ljubno, Mozirje) z novo ccsto mimo Smartnega ob Paki v prinier« javi s prenovljeno obstoječo cesto do avKîceste. V nadaljevanju bomo ver« jctno katerii rekli tudi o lem, kako smo prebivalci Mozina. Smartncga ob Paki, pa l.etuSa in ne nazadnje ludi Polzele, ogro?.eni zaradi neprcs-laiw grozečih poplav, Kako prepot-rebno bi bilo urediti Savinjo. Na-n)eslct tega pa bi dobili iutro ccsto, ki bo noč in dan tirumeia. seveda primerno dvignjena nad tlemi, da jc ne bi slučajno kdaj poplavilo. Lei^a alternativa, ni kaj. Pa bodo svoje nmei^c. piíčakujenv primaknili tudi prel>ivalci 'zalKKlnega' Velei^a. Kakšno bo, ni skiivnosJ. In verietno bcxlo poleg civilne sfere kako rekli še strokLwnjaki. pa seveda vlada in se kdo. Verjamem, da je leto 2010, ko bi ix> ministrovih besedah se začelo v zvezi s cestno povezavo celjskega, ^ale^ kcga in koroškega področja nekaj dogajati. se dovolj oddaljeni» za kon« struktivno izmenjavo in uskladitev različnih mnenj o bodoči trasi. ■ BoroJerabekf Letcis Javno opraviulo Gospska.« ki je bilo objavljeno v časopisu »na.^as,« dne 18. 2005. Ker sem biia med lem podrtibnejc seznanjena s situaciio, pcxlkrepljeno z argumenti. Menim, daje moie opravičilo povsem na mestu in v bodoče ne mislim pinltegati govoricam, katerih namen |c zgojj zavajati ^'iidl. Id se znajdgo v tnidi zlvljeniski stiski. ■ Sonja Gorsić Pisem bralcev ne lektoriramo! V program CINDI Slovenija se vključujejo posamezniki po opravljenem preventivnem pregledu pri osebnem zdravniku, ki je ocenil, da je stopnja ogroženosti 2i nastanek bolezni srca in ožilja vei kot 20%. Preprečevanje kroničnih nenalezijivih bolezni Kdaj konec razprodaje? Nov visok poraz Rudarja • Za predzadnjo Belo krajino zaostajajo že za štiri točke - Se bodo v Črnomlju le našli Dra^o Kosten še k jc fia cicrbi dveh tioviiiccv v Belllncc proli Nafli odpi'Uival s prcccjáyo mero opiijniznia. »Igrali bomo na /mago. sc belimo domov vrnili neporaženi,« je napovedoval pred ickmo. Očilno pa jc bil U opilmi-zeni brez stvarne podlage. Rudarji so doživeli new boleč poraz, Izgubili so kar z 0:5. Njegovo moštvo je bilo le senca tistega, ki je v zadnji tekmi v minulem prvenstvu, ko so biti oboji še člani druge lige, Igralo v Lendavi I : L »Nc Mrinjam se $ tako pri- pombo. Po igri nismo siabši od Nafle, neveijeino pa je, Icako na lahek način dobivamo gole. Taki i je bilo ludi na tej tekmi. spodrsljaju na§c obrambe smo že na samem začetku přejdi zade-(ek, po katerem si nasi igralci dolgo niso opomogli. A likraiije Imel Dejan Komljenovic veliko priložnost za izenačitev, pa je ni izkoristi). Po veliki napaki v nasi obrambni vrsti smo dobili drugi gol. sledila je dvomljiva enajstmetrovka, nov zadetek in koncc jc bilo upanja na načrtovano točko. Dejstvo je. da prelahko dobivamo gole. kar se prej ni d^^gajalo.-Igralci bodo na novi preizkušnji v Ornotnlju. Ob tnorebitni locki ali celo zmagi (morda pa ^e lahko zgodi čudež), bi gledalci gott>V(> v sredo (16.30), ko bu v Velenju gostoval državni prvak Hit Gorica, napubili tribuno, Toda ali vodstvo kluba še verjame v Koslajnškov čudež? Matic Hudarin zabija za tri točke, (foto: vosj Do zmage z igralcem manj Šoštanjčani dolgo niso mogli sinUi odpora Oplotnice v 5. krogu Štajerske lige. Ob koncu prvega polčasa pa so osiali celo brez svojega kapetana Dra gos tava Dani-čiča ki je moral zaradi drugega rumenega kartona z igrišča. Številčno močnejši gostje sojini bili se precejšen del drugega polčasa enakovreden nasprotnik, nato pa so jih začeti telesno vzdr-žljivej^i domači vse bolj stiskati v njihov kazenski prostor. Prvo veliko priložnost Zii zjnago je v tem delu igre imei Primož Kurník, vendar jc z nekaj metrov ptjslal žogo mimo vrat. Še bliže vodstvu je bil visoki Nikola Bulajíc. a je njegovo žogo na golov! Črti ustavil gostujoči branilec. Slabili deset minut pred koncem tekme pa je Matic Hudarin vtekel v kazenski prostor gt^slov in z lepim udarcem le zagolovil Šoštanj-canom nove tri točke. / njimi so zadržali prvo mesto pred drugo Oploinico, ki je v osrednji tekmi 5. kroga premagala /reče kar s 4 : O in zadržala razliko točke za Soštanjčani, ki bodo v 6. krogu znova gosihelji. V soboto ob 16.30 bo njiliov nasprotnik Bistrica. Prvi poraz Smartna v medobčinski nogometni ligi Celje je Šmartno I92H doživelo prvi poraz. V Rogaški Slatijîijez O : 2 izgubilo s Crysialom. Kozje pa si je na svojem igrišču priigralo Tako 50 igrali Si.mobil liga, 7. krog: Nafto - Rudar 5:0 (3:0) Rudar: Verâ)vnik, Jesenićnik, Kraljevič. Softíč, Goritnar, Kolene |od 40. Ibrahir^Dvič), Gerbič. Pušnik (od 40. Rahmanovič), Pavlovlč, Komljenovič. Ordgič :ad-njega mesta. Kaplja čez rob je bil nov visok poraz (0:5) v Lendavi. ozJ"oma v Bcltincih, kjer bo Nal\a igrala tekme do obnovitve svojega stadiona. Ze po porazu z Mariborom (O r 1) so razmišljali o 'šok terapiji", vendar sc takrat zanjo se niso odločili. Upali so» da bo tmner med štirinajstdnevnim odmorom le uigral moštvo iti ga pripravit za boljše dosežke, a se ti) ni zgodilo. Vodstvo kluba se za zamenjavo ni odločilo takoj pii novem bolečem porazu, torej v soboto, niti v ponedeljek- ampak šele v torek zvečer. Očitno sc ni moglo tako na hitro dogovorili z novim ireneijcm. V rokavu so menda imeli dva, tri imena, med njimi je bilo slikati tudi ime Lrvina PolovSaka. Govimlo se je še. da bo postal Kt>stajn^kov pomočnik, potem ko so z-amonjalni Bojana /.ureja, a sc zanj niso odločili. Najbrž zalo, ker še nima dovolj izkušenj. Ocenili so. da bo najboljša rešitev Borut Jarc, ki se tako že tretjič vrača v Rudar, Kosřajnsek, pod katerim je klub dosegel doslej največje uspehe, pa iz njega odhaja četrtič. Bo 'novi' trener prinesel čarobno palico In razveselil ljubitelje Rudaija že v Črnomlju!? Vodstvo kluba m prevzel njegovo trenerskcj mesto.« vos PREDSTAVUAMO RK Gorenje: Želijo državni naslov v sobolo so bo začela nova lekmovalna rokomeina sc/cna. /a moilvo velenjskega Cîorcnja ba ludi la. podobno koi nekaj lei doslej, zdo naporna, saj boUo ob dr/avnem prvenstvu lekmovali se v domačem pokalu in znova v ligi prvakov. Prićakovarja vodstva kluba in ljubiteljev rokometa v Šaleški dolini so zelo velika. Gorenje v svoji vitrini §e nima naslova državnega prvaka in ob prcdsiaviivi novega (spremenjenega) moštva z novim irenerjem ob koncu prejšnje tekmovalne sezone so odločno napovedali borbo za vrh prvenstvene lestvice, v pokalu in predvsem ligi prvakov pa seveda želijo priii čim dlje. Vedo. da so pred le/Jco nalogo, saj bo ludi v novem prvenstvu konkurcnea /a naslov zelo huda. O tem, ali jim bo uspelo ali nc. se sedaj (še) nc obremenjujejo. Vedo. da je vsak nasprotnik spoštovanja vreden, da lahko vsak premaga vsakega. Trenutno se obrenju-jejo. pravijo, le s prvo tekmo, gostovanjem pri Ormožu, kije lani presenetil celotno slovensko rokometno javnost s ireijim mestom. "Na nobenem gostovanju ne bo lahko, torej tudi v Ormožu ne. Na vsakem se ho treba zxîlo potruditi, zaigrati skrajno zavzeto in od-gvorno, skratka, na vsaki tekmi bo treba dati vse od sebe. loda ve se, kdo je v tej tekmi favorit. Ciremo po prvi točki v novem prvenstvu,« poudarjajo v klubu pred začetkom sezone." Seka sijan Sovii 26.2.1976.181 cm kapetan, Ibvd krilo Luka Dobelseb 12.1.1983J9t cfu organizator igre Marko Ostîr 7 6.1977.194 cm kmžni napadalec Aies Sirk 17 6.1978.186 cm levi zunanji, organizator inrp Janez Živko, predsednik Vedrán Zrni< 28.9.1979.188 cm desno krilo Lars Waithetf trener Borut Plaskan, pomočnik trenerja Tomaž Jurèic, pomočnik Juie Dobeliek trenerja 14.1984J92cm levo krilo Boštjan Kavaš 13.9.1978, Î91 cm desni zunanji Branko Bedekovîî Branko Tamse 14.3.1973J97cm 11.4.1978,180 cm evi zunanji desno krila ■ ~ r ' r 1 Tom oš Remue k Roman Simon 14.3.1985,193 m 11-7.1974.196 m desni zunanji organizator igre Dušan Pod pe con 12.10.1975.196cffl vratar Primož Prost 14.71983.196 cm vratar Matevž Skok 2.9.1986,187 cm vratar Stane ŠAoberite, trener za teiesno pripravo Miie Maksimovič, maser Gorazd Hostnik, teitnični vodja Aleš Jugf generalni sekretar Strokovno vodstvo Lars Walther trener Borut Plaskan, pomočnik Tomaž Jurčič, pomočnik Stane Škaberne. trenerza telesno pripravo Gorazd Hosinik. tehnični vodja Dušan Polimac. dr. med., zdravnik Mile Maksimovič. maser Izvršilni odbor: Janez Živko (predsednik). Uroš Meža, Srei^ko Oobellek, Jože Silovšek. Bruno Zagode, Alojz Hudarin, Afes Jug, Mitja Gavrilo ski Mitja Gavriioski, trženje in odnosi z javnostjo Janez Živko: iV letošnji sezoni srna si postavili visoke, toda realno dosegljive cilje, /eliniu osvojiti prvi naslov državnih prvakov, medlem koje v ligi prvakov primarni cilj uvrsiiiev med 16 najboljših evropskih ekip. veda jc v sportu na poti do uspeha kopica dejavnikov, ki li gredo v prid aH pâ tudi ne. V prvi vrsti upam, da ne borao imeli velikega števila poškodb, računamo pa ludi na nekaj športne sreće, ki nam v zadnjem obdobju pac ni bila tako iiaklonjetia. Veijaoiemo v ireneda in ekipo, hkrau pa vabimo vse Ijubhclie rokometa, da se udcl^ ^jo čim večjejiH števila tekem. Prepričani smo, da jim nc bo i^al. Lars Walther: »v slovenskem prostoru vidim samo Celje in nas v igri /a naslov državnih prvakov. Vsekakor bo v predni>sU ekipa, ki bo naredila manj napak proti drugim nasprni-nikom. Mislim, da imamo dovolj kakovostno zasedbo, da ludi v ligi prvakov lahko dosežemo dober rezultat. Igrali bomo hiiro, airakiivno in bofbeuo, predvidevamo, da bo igr,^ lepa za gledalce in da bodn vsi skupaj uživali v našili predsiavab, Razpored tekem Državno prvenstvo 1. krog: Jeruzalem Ormož-Gorenje 2. krog: 21. september (sreda) ob 19. uri GORENJE • RD TEFIMO 4. krog: 23. september Isreda) ob 19. uri GORENJE - RK TRIMO TREBNJE 5. krog: 5. oktober (sreda) ob 19. uri RK PREVENT - GORENJE 6. krog: 12. oktober (sredalob 19. uri RK GORENJE • CIMOS KOPER Liga prvakov: 1. krog: 1. oktober (sobota) MERANO (ITA) • GORENJE 2. krog: 9. oktober (nedelja) Gorenje Velenje - Haukar Hafnarffordur (ISL) 3. krt)g: 15. oktober (nedelja) Gorsnje Velenje • Aarhus (DAN) vkTww.rlc-gorenje.com Danes predstavitev vseh selekcij Danes (čciriek) vabijo ob 18. uri ljubitelje rokometa na Viio Herbcsiein. kjer bodo predstavili vse sclekcije kluba, vključno s člansko ekipo, ki bo ludi letos nastopala v ligi prvakov, Vsi obiskovalci bodo lahko sodelovali v nagradnem /jebanju lepih nagrad. L nagrada: sezonska vstopnica. 2.: dres Gorenje. 3.: 2 vstopnici za I. tekmo lige prvakov. 4.: 2 vsiopnici za tekmoCřorenje-Trimo, 5. 10.: majice RK Gorenje, 10-20: kape RK (îorenje. 20-30: šali RK Gorenje Sezonske vstopnice (V prodaji do 5. oktobra) Najmanj 21 tekem (16 tekem državnega prvenstva, (vsaj) I tekma pokala Slovenije in 4 tekme lige prvakov (evropskih pokalov), predkupno pravico in 20-i^d5iotni popust pri nakupu vstopnic ob morcbiini uvrsiitvi v polfinale ali :male evropskih pokalov, lasten sedež, presenečenje pri nakupu aparatov Go renje, popust pri nakupu navijaških rekvizitov in izdelkov kluba, popust (20 % Butik Gra-zia. 15 % Picerija Vclun. 10 % Pero Styling. Rdeča dvorana, Alium. Pleskarstvo Venisnik 10 Krovstvo Zbičajnik. Hoieî Paka, Kavarna Nova), vodnik RK Gorenje, elektronsko obv u. Prodajna mesia: TÍC Velenje. Športno drusivo Gorenje. Športno JruSivo Premogovnika Velenje Šaleški studemski klub tudi letos omogoča svojim članom nakup sezonske vstopnice RK Gorenje. Cena: 11.000 slostin-skih tolarjev. Inlb: 041 602 986. Hauptman Kljub zadnjemu mestu zadovoljen Pivovarna Laško zmagala na 2. Natkovem memoriálu šaleška doLnajcbllavpivlcklem icdim središče k v Beograd, kjer jih 1. tekma: Pivovarna Laško - Helios D o nižale 79:73(18:21,20:14, 22:21,19:17) 2. tekma: Elektra - Mašinac Kraljevo 65:66(18:15,13:15J6: 22.12:16) Elektra: Oobovičnik 4, Matepič 1. 6o[lć 7. Nedeljković 24. Vidovič 8. Cmer 4. Nuhanovič 6. Ivanovíč 10 Tekma za 3. mesto: Efektid-Hellos Domžale 69:73(19:18,19:19,15: 19.16:17) Elektra: Dobi>vičnik4. Bo[(č8, Ne-deljković 13,Vtdovič 18. Cmer 1B. Nuhano^íé 8. Wanovíč 5 Tekma za 1. mesto: Pivovarna Laško - Maiinac Kraljevo 68; 86 (13:21,9: 13.23:19.23:13) Vrstni red: Pivovarna Uško. 2. Mašinac Kraljevo. 3. Helios Domžale. 4. Elektra Šoštanj. že julri (v petek) čaka prva rckma 7. Bosîki in Hercegovino. V petek in soboto pa je v šoštanj-ski spi)rlni dvorani KK Llektra v soUe)šianjčanl so siccr v prvi tekmi proii KraJjcvu zapravili Iept> priložnost za uvrstitev v finale tumiija, saj so še nekaj sekund pred koncem vodili za dve, a na koncu nesrečno izgubili. Tudi v drugi lekmi so se odlično upirali ekipi lige Cîo-odyear lleiiosu iz Domžal, a ob koncu so bili gostje vendarle boljši in so slavili s : 67, Po koncu lumiija so irenerji izbrali tudi najboljega igralca in sirclca. Oba naslova a je prislužil na tem memoriálu odliihio razpcîlo-žen Srboljub Nede|jkovic. Kol zaui-mivosi poveimo se. da sia v leioiinjl sezoni treneija Piw^varnc Laško in Ueliosa dva bivša treneija Btekirc. ki sla z njo dosegla tudi t>diičnc rez-uliatci Ante Perica od letos namreč sedi na klopi Laškega. Domžal-čare pa vodi Mcmi Bcčin)vič. Perica je filektri tudi v letošnji sez godkov. Kol prvi od njih bosia želo soboto naspomdu dve prireditvi, in sicer rekreativni tek v naravi iii turnir meiřinih ekip v odbojki. Sledi namizni tenis, tumir trojk v koi^arki. borilne veiCine (jiu-jitsu), bridž, tabomistvo in v okviru tega lokostrelstvo, konjeništvo, ribištvo {kasiing in sporini ribolov), planinski pohod oa Smrekovec, turuir os-novîioàolcev v nog<înietu. veteranov v rokometu, tesi vzdržljivosti, modelarstvo, kegljanje, fit nes. plezanje, i^ah in za zaključek pohod po mejah krajevne sltupnosli Gaberke. »Nekatere od teh prireditev so namenjene predstavitvi posamezne športno panoge. Zato bomo organizatorji zagotoviti spi>rtne pripomočke in prisotnost primemo usposobljenih demonstratorjev. Tako bo lahko na njih vsak udeleženec izvedel nekaj vaj in spoznal pravila.« pravi predsednik Šporine zveze Šoštanj Bojai) Rotovnik. ki dodaja, da je udeležba na vseh akiivnostih brezplačna, polrebna je le posamezni aktivnosli primerna i^portna obleka in ki. ludi tam ni vse ttsnierjeno v tekmovalnost, veselijo se spoznavanja novih krajev, sklepanja nf>vih prijaieljstev in seveda, kot pri vsakem sporiti, osvajanja medalj. Tetinićnega dela treninga se lotijo poleti na morju. Tokrat so se že čo trtic po vrsti (Odpravili na Brač. Ti dnevi so namenjeni izpopolnjevanju tehnike, polaganju pasov ter predvsem tiživanju po končani sezoni. Skupaj s kittbom v Zreč a h ici os ponovno organ i« rajo medtiarodno tekmovanje Velenje open. ki bo novembra že 5. Tdpored. Udeležili se ga bodo klubi i/ Slovenije. Hrvaške. B(isne in Hercegovine, Srbije. Madžarske. Ćeskc in Nemčije. Tekmovalo se bo v vseh starostnih skttpi-imh v formah in borbah. Srečanja so namenjena druženju in prijateljevanju. Beng, beng, beng ... pa sem tel Prvi paintbali turnir v na Velenjskem jezeru - nastopilo kar 13 ekip iz cele Evrope Vesna GiinŠek Paintbali jc v Sloveniji se dokaj ttepo/nana adrenalinska igra. pri kateri ni pogojena sama moč igralca, ampak je poudarek na tehniki igranja.« je začel pogovor kapetan M-leama Rok Plankelj. Zatt> se organizatorji in ljubitelji painlbaUa trudijo popularizirati ta sport. Moramo jim priznati, da jim to zelo-uspeva, kajti ta igra postaja vse bolj priljubljena tako po svetu kot itidi pri nas, v soboto in nedeljo je bil namreč v Velenju prvi paintbali turnir, Prvi dan se je predstavilo trinajst ekip, kar potiieni okoli šestdeset tekmovalcev iz cele l-vrope, v nedeljo pa je v gozdu v Topol5ici potekal Se amaterski tttrnir. lega so sijo posebno masko, ki je najpomembneje člen varnosti, /a nanie-ček dobi igralec šc pistolo z barvnimi kroglicami in vznemirjenje je iakiî §e večje. Adrenalina torej v tej igri gotovo ne manjka. «Upam, da bo postal tttrnir tradicionalen, saj vsi stremim(5 k icmti, da populariziramo ta šport, V Sloveniji se profesionalno ukvarja s paintballom le okoli 8 ekip,« je pogovor sklenil Rok, Rezultati tekme ob jezeru: 1, Ghostbusters Revolution - Cro 2, Jackals • Atjt 3. Fast lingers Force- Cro 4. Accreda team* Slo 5. Highlander teatn- Cro 6. Revolution team • Cro fíok Piankeij se lahko udeležili vsi željni adrenalina in zabave. Ijtidje lo igro bolj poznajo kot streljanje na terenu, torej v vojaSkih oMačililí v gozdu, »l o, kar pa smo gledali na jezcrtt. je drtigače. Gre za čisti prolesionali-/em. Igrajo znani, profesionalni in plačani igralci iz cele Evrope, kar sc povsem razlikuje od same igre v gozdu,« je pripovedoval Rok. In kaj je na tej igri tako posebnega? Že sama oprema da igralcu občutek, da je v drugem svetti, Oblečeni so namreč v posebna oblačila in no- Velenju osmo mesto Nij hitr tabele. V Velenju je bil deveti tiu-nir od dvanajstih v pospešenem tempu v letošnjem letti. Nastopilo je 16 igralec v. /magal je (gor PeJtko in s tem najavil svojo kandidatofo za k<'>nčno zmago. Za njim so &e uvrstili: 2, M. Mat ki k 3. G. Goršek, 4, V. Kuuiik, 5.1. Ivačic ... Vrstni rod po devetih uu-niriih: 1. Matko t2t)točk. 2, Penko 119,.^, Ivačić 112.4. Rajkovič 109.,, ■ NA KRATKO Tri medalje za teniške veterane Na državnem pcvenstvii za veterane v Majiboru so vele:^skj tenisači osvítili kar tri medalje. V kategorii i nad 75 let je namreč B<)ian Glavač osvojil že četrto zlato kolajno, Stanka Gariick pa bronasto. Oba . sekcijo ukinilo, ker naj l>i bila premalo tekmovalna naravnani /ato veterani iščjyo še druge možnosti, ki bi jhn omogočile ntida||nie tebnovanje in delovarge, med drtigùni tudi pokn>v1tclja Tekmovanje v bridžu za pokal mesta S<)stanj, septembra • V stiholo so člani Šaleškega bridž kitiba Velenje organizinili (xiprio parski) prvenstvi) v bridý:u za Pokal mesta ^iátanj. To kratnega metlnanxlncga bridž lekmKwajiia, ki sodi v okvir praznavani olv čifie î>astanl, se je udeležilo 20 parov. Igralci so na tekmovai\ju. na katt^ rem so cxligrali 10 krogov po 5 igre. prikazali bogato tei^retično znanje v licitaciji in doinisclnt^ igro taki) pri izvajanju kot tudi pri obrambi; skratka, na vseii podro^ih tekmovalnega bridža. N^bo^šiJ ign) sta prikazala Bogdan Rašula-JozeSadar (BK Ljubljana) zisvctjenimi MP točkami. Potem, koje zmaga na lanskaletncm tumiou po (xllični igri diimačega para Jirvin Sagjncister • Bojan Ambrož zasluženo ostala doma. so igralci Salc^cga bridž kluba tokrat nasti>i>i]i pod sviyimi jíričakovanji: v pn^> polovica lestvice uvrščenih tako najdemo nasledile pare domačega kluba; par Drago Kristan-Milan Matko (7. mesto), par JanktJ Mijoč - llr-vln Sagmemer (8. mesto), par Karel Štiglic • Marki> Miinik (9. mesto) in par Slohcxlan Kneževič - /magwlav /ibert ( K). n«sio). Utrinek s tekmovanja (foto: mkp) Zaključku tu'a^lnega dela tekmovanja, ki je iuganizacijsko potekal bi ez večjih zapletov in težav, je v prostorih gostišča Kednak sledila šc podelitev pokalov in praktičnih nagrad ter družabno srečar;ie v duliu besed, ki jih je izgovoril sve ti wno znani račimahiiški miljajiler Bili Gales: "Bridž je najčudoviiqša družabna igra, kai- si jih je izmislil človek!" Smučarski skoki - Obreza odličen v Nemčiji v nemškem Wiiuerbergu so se velenjski skakalci (mladinski reprezentanti v nordijski kombinaciji) udeležili tekme alpskega pokala. Odlično je skakal Anw Obreza. Na prvi tekmi jc zmagal, na drugi pa osw»)il drugi) mesto, Žiga Llrlcb je bil 7, in 22„ Gašper Beilot 26, in ."^5, fîo6i Hrgota • izli»kal. tnladinei. ilve («kmi: Rohi Hrgota 9. in 11, (skupno iretifi najboliši član sU.wenske rcprezenuuice), MbllDja, pokalna tekina. dečki do 12 Ici: K), llrh Rrajnčan: dečki do let: Niko HiŽJir, 15- Patrik Jelen. 24. Robi Vitez: Moravče, pokuln» lekjiia, cieihaoi: X Maievž Samce, Klsov^pri ZajiorJii. pokalna tekma, dečki do 11 let: .Î. tlrh Krajnčan, 14, Matevž. Samec. MODROllM KRONIKA Zapeljala na nasprotni vozni pas Nov krvni davek na cesti Velenje-Arja vas Velika Piresica, 9. septeml)ra • V pcick, nekaj po 13. uri, seje na glavni ccsii zunaj naselja Velika Piresica /godila prometna nesreća, v kateri je umria 4ří-leina voznica osebnega avtomobila. Med vožnjo proti Arji vasi je iz neznanega razloga zapeljala na nasprotni vozni pas v ircnuiku. ko jc iz nasprotne smeri pripeljal lovomi avto s priklopnikom, ki gaje vozil 38-letni avstrijski Urzavijan. Slednji je začel zavirali in se uJtiikaii v desno, vendar je kljub lemu s prednjim levim delom vozila irčil v prednji levi del vozila, ki mu je pripeljala nasproti. Po trčenju je tovorni avto osebnega potiskal še nekaj metrov, dokler se ni ustavil, voznica pa je ostala v njem. Iz vozila so jo rešili poklicni gasilci, žal pa jc vo/nica zaradi poskodob, ki jih jc uirpela v nesreči, umrla na kraju samem. Zaradi prometne nesreče je bila glavna cesia zaprta do 15. ure. Ixiosiva statistika o umrlih na ccsiab v pristojnosti Policijske uprave Celje je vse bolj grcvljiva. V njej jc zapisanih že 21 imen. Pogreša tri denarnice Vransko. 7, septembra - V noći na sredo je bilo v l.očici pri Vranskem vlomljeno v gostinski lokal. Lastnik pocrcša iri denarnice. v kaierih je bilo preko 15.000 tolarjev. Vlomilcem zanimive hiše Mozirje. 7. in 8. septembra - V kraju Šmarino ob Dreti je vlomilec izkoristil čas med in 15. uro. Vlomil je v stanovanjsko hi§o, odnesel pa nekaj gotovine, nakita in telefonsko slušalko. Lastnika je oškodoval za 60.000 10 la rje v. V kraju Dol pa jc bilo popoldne, med 17.30 in 17.45. i/ stanovanjske hiše. ki jo je obiskal vlomilec, odnesenih .Î0.000 tolarjev in siarejSi radiokasetofon. Drzna tatvina, pogumen občan Vransko. 9. septembra - V pe- lek oh 19.45 sla v trgovino na Vranskem prišla dva neznana mlajša moška. Eden od njiju je zmoiil pmdajalko. drugi pa je iz blagajne ukradel 220.000 tolarjev. sc i/mak.nil prodajalki in zbe-zal proti izhodu. Tam ga je prestregel občan in mu denar iztrgal iz rok. Storilca Sla brez plena /begala I/ trgovine, občan pa je denar vrnil trgovki. Policisti so storilcema že na sledi. Nesre« motoristov Mozirje, 10. septembra - V soboto» ob 21.25, seje v naselju Na-/jiTjc pripetila prometna nesreča, v kaieri se jc huje ranil 17-leini vo/nik kolesa z motoijem. /. neregistriranim kolesom z motorjem seje pripeljal po Dob-letinski cesti iz smeri Kokarij ter zavijal levo na prednostno Lesarsko cesio. V listem je po prednostni cesii iz smeri Spodnje Rečice pripeljala 21-letna voznica osebnega avtomobila, ki je kljub zaviranju trčila v voznika kolesa z moiorjem. Ranjenega motorista so z reševalnim vozilom odpeljali v Bolnišnico Celje. Žalec, II. septembra - Ob 14.10, v nedeUo. pa se jc v Zabu-kovici ponesrečil I8-letni voznik motornega kolesa. Vozil je po lokalni cesti iz smeri središča naselja proti gasilskemu domu. Pri vožnji po klancu navzgor se je srečal z osebnim avtomobilom, ki ga je iz nasproine smeri vozil .U-leini voznik. Prišlo je do trčenja. v katerem se jc motorisi huje ranil. S kolesom pred avto Žalec, []. septembra - V nedeljo ob uri se jc nesreča pripetila v naselju Žalec. 57-lcina voznica kolesa je vozila po javni površini iz smeri Celjske ceste proti Savinjski ccsti ob lokalni cestL Na lokalni ccsti na Slan-drovcm trgu jc zapeljala pred osebni avtomobil, ki ga je v tistem iz smeri Vrečarjcve ulice pripeljala 56-lctna v(îznica. Po trčenju je voznica kolesa padla po vozišču in se hudo poškodovala. Hitra rešitev Jlitri kredit Iz policistove beležke Velenjski policisti so si v s\x)}0 beležko v zadnjem lednu zapisali le en dogodek. Zato. da so si zabeležili, da bo treba enega od dveh kršiicljev poleg ostalega obravnavali še zaradi nesramnosti, ki jo je kazal do njih, Posredovati so morali v Vinski (îori, kjer sta se s pestmi pogovarjala brala. Kot rečeno, pa nad njiliovim prihodom vsaj eden od njiju ni bil preveč navdušen. Ujemite priložnost! Investirajte na svetovna tržišča Xl"-T Naložbeno življenjsko zavarovanje Naložba Veliki zmaj vam ponuja odlično priložnost za udeležbo v donosu košarice delnic mednarodnih podjetij, ki aktivno vlagap in prodajajo na hitro rastoči kitajski trg. ♦ Minimalno vplačilo v enkratnem znesku: 1.000 USD. v tolarski protivrednosti, preračunani po prodajnem podjetniškem tečaju NLB na dan vplačila ♦ Naložbeno obdobje: do 30. oktober 2015 ♦ Vpis; od 29. avgusta do 7. oktobra 2005 z možnim predčasnim zaključkom Obisate nase svetovalce v poslovalnicah Nove Ljubljanske banke. Zavarovalnica, k' ik^epa zsvarovanje; Vita, i^a^jSka z^vsrovsini^ O 0 Zâvarovafijetrzi: NJov^ I.iubf|3ns4:a oanV^ d d. v^utr^na, fci dti lenv ■OT 2dva'cv3ir< oosreecitK Naložba vaitki 2ri>a| rn in ni vKijjíena vi^sum 2d^rri{er>ri vtog ^aiiï2Da V^'^i zmaji^s'rCZbano t;v;ian|:«ozayarDvan;a vTe^«t.eno' irive;iici;>*««« sk'sai Vrai'îc naimant nate vD^aiane otmi^ oo ina^u sdvarovan;» \9 naiožsat^' cii| bpfavijavca ir>v«»Cij»f9a sk'afla Ofiita^atvagan«. »bssrasak 'ankc ni/ oO n^tc vpia^sna sr^n^'ja Tb Trganj», ki ga san;S;jjc<3m;TVQ K9C coisanovMgodban: 06«u^a(^ta:iji O ljubljanska banka Nov9 Liubfj^nsks b^nkê ^.d^ Ijubii&n^ DEŽURSTVA Zdravstveni docn V^letij« OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas. da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoi^i. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko ie zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za infonnaciie v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-473, dežumo službo pa na 8995445. Ukarna v Velenju: Lekarna Center Velenja. Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00. telefon 898-1880- Zoboidrovniki: 17. in 16. september - Vesna Pupić GaberšeK dr. stom.. v dežurni zobni ambul. v ZD Velenje, od 8. do 12. ure. Veterinarska postaja Seitonj: Od 16. do 18.septembra - francBlatnik drvet med, gsm 041/618-117 Od 19. do 22. septembra -Urban Hrušovar dr. vet med., gsm 041/667-040. Delovni Cas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali • ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrte od 13. do 17. ure; Izdaja zdravil in zdravstvenih ^fičeval - od ponedeljka do petka med 7 in 10. uro ter med 13. in 14. uro. ÏSill-'îîekye.r iH mm^M^MM^Ě^mrn Radio Velenje NLB Naložba Vito 9 - Naložbo Veliki zmaj Varnost na dolgi rok Dt» 7. oklohri) v članicah .Ska[»ine NlJi skJepajo ztvl}cnj:îka zđv.iro^'^i^a Naložba VVliki /nuj. vc/drtcu2 tu mvisMcijski sMad KBC: Ufv 1mes( ťiimJ Sccuríly MB Vila (liiiu WínniT.»; I, ki je ni>niinir.in v itmerl^kih doUrjih. traja IV Id. Skidd Jc <>1i)ikr)>an tuku. da tia njegov končni dariirs vplivaji> do^ujaiija na hitro rastočih Ugíh. Gre za življenjsko zavarovajije za primer smrti ali nezgodne smrti brez zdravstvenega vprali nika. kaierega pričak>vani il^nos je povraOilo neto vplačane premije (>b kcmau pogodbe, ob tem pa še 100 % udeležba v doseženem kapitalskem donosu, vczanejn iia povećanje vrednosti uravnotežene kosatice delnic 25 skrbno i/branih p inM> silraDC premije, Cc naložbeni cilj investicijskega sklada to je píjvračiio najmanj ncio investirane premije (dolarska vrednost) ob Iwncu zavarovanja, ne bo dosežen, /avanwanje traja do 30. K). 2015. konec lega obdobja bo upravljavec sklada povrnil vlagateljem nelo investirano premijo (dolarska vredmisi) in v primeru pc«itivnih gibanj izplaCal še 100 % udeležbo v donosu košarice delnic. Upravljaiec investicijskega skiaseganja obljubljenega donosa. O NLB Viti^ življenjski zavarovalnici,^ d. d. NI.B Yii;t, ^vljenjska zavarovalnica, d. d., seje na slovenj^ein trgu na pcxlročju življenjskili zavarovanj pojavila v juniju 2003 in do konca leia 2004 na tem področju že presegla ň-odsu>tni trnii delež. Ustanovili sta jo NI.B In strateška partnerica KBC Insurance, vsaka s polovičnim kapitalskim vložkom. Glavni razlog za ustanovitev je bil združiti konkurenčne prednosti NI.B kot najmočnejše banke v Sloveniji (z naímocnejáo blagovno zjaamko, z obsežno bazo jKidatkov o sirankab In visoko stopnjo njihovega zaupanja) s KBC-jevini znanjen^ in izkušnjami na področju zavarovalništva, investicijskega bančništva ]n upravljanja ter informacijske tehnologije. NLB Vita je predvsem pri>duknna tovarna. To pomeni, tla se NI.B Vita osrekene. lako v vsaki večji poslovalnici NLB od za trženje bančno zavarovalnili storitev dodatno usposobljenih komercialistov dobite ustrezne informacije o vseh bančnozavarovalnih .«aoriivah NLU Vite. V zadnjem času se vse več strank i j 13.46 Duhuvnnitnp j 14.00 Mednarodna ol];or|a I lb,00 iVjro^la, promat j 1^06 Mostovi j Ib-IO limn[fi)liodivinio.?4/?K I 16,00 I/ pcfjotno torbu i 16.26 Sprememba naćfta. I 17.00 Novice.vfeme. Sport j 1/.35 National Heoyraphic, 10/12 I 18,30 žrebanje de uiljice I 18.40 liikainhička.nssnka j 16.46 CelLi^un. m^aitka i 19,00 Unmik,vrema. Sport j 20.00 VmitRvpnniorskpkniatiini : dnm ovi m. pran os u Portoroža ! 71.00 David CnpperliRÎdshovK. 2/2 i ?2i)0 Ddiiiavi, Sport, vreme I 22.60 PolnotnikliA j 00,06 BrsnflHonÈfîIwandra : 01.10 Dnmik,vrdrii&. šport I 02.06 Iiiifstika j 02.25 Zdaj!.omjô: i BiH, prenrK i 20.00 Poncij Pilat-tak, ki leiibii i Knsmsa, dokum. oddaja I 20.60 Slovenski riiaga/di I 21.15 Stan. novi obwi. 8/10 I 21.40 South park, 7/14 \ 22.06 ki ga ni bilo lam. mts. Í. i 23.65 SgI 507, špan. Iiioi ! 01.45 Inirikaiial TV J 06.46 24 UÍ, ponovitev 0/.46 Materina poLpoii. 08.46 Vila Marija, poo. 09.40 Iv prodaja 10.10 Pfou viiluj, ponov. 11.00 l^n^ona ljubezen, nad 11.55 Trenja, pnn. 13.60 Tv prodaja 14.10 RidilakB.pon, 15.16 Pfren^enaljube/en. nad. 16,00 Prouveini 17.00 VilaManjrt, hn/d, nad. 17.55 24 Dr vromc 18.00 Ma len na poL nad. 19,00 24 lir 20.00 Vojna ?vEf7d. Fpiiotla IV, arn. I. 22.60 leksaškimo^posiave. nân. 23.10 m prenijprs 23,16 řant)Bna|Oče)Q,amer.him 01.35 ur, ponovitev 02Í6 No^ia panoranta © OB.ÍJO Dobro juim.miormatfvno ra/vB(Inlna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10.05 llalohiHo.gl3slienaodda|a 11.20 Naj spot dn«va 11.25 Slovenija j» (nuja mama. pogovor s Francem Kova^^em. Sloveno^fn vAmcjiki 14,00 Vidcostrani, obveslila 17.55 Vabidiukaglerlu 18.00 Mi^ trni uiro^ks oddaja 18.40 Rsgionalnu novice 18.46 S.ttAmovanj&harmonikarjtiv na Vranskem, posnetek 2. d^a glasbeno j^rsdiive 19.26 Naj spol dneva 19.30 Videtmni. obvestila 19.66 VabifmikogNu 20.00 Lokalni utnpSaleS};« (kline. inlormaiivna oddaj 3 20.40 Reyinnaln» novice 20.46 Naj spot dneva 20.50 Vabimokngledti 21.00 Ra?glBikivanja. dokumentarna oddaja, 3. T V mrB^a 2U0 PosledBhkiillure.3.fVmreža 22II0 Duliovnosiprosiora in človeka 22^0 I/oddaje Dobro jimo 23.20 Vabimo k ogledu 23i6 Naj spot diiKva 2330 Vidfiostrani, obvcsiila SLOVENUA 1 06.30 Qdm^vi 0?.00 Moiiovimoiiiga dedka 07.30 Slonje legobe. nan. 07.66 Otok bivali 08.25 Ki^a Oud. amer, him 10.05 David Cnpperlieldstiow. 2/2 10.45 PoMfklnb 12,00 Tednik 13.00 Poíotifa. JpofL vrïiim 13.10 lunsiika 13.35 SlovHitski ui/inki 14.00 Osike oa slovenskem 1450 Mall mendi, 12/16 1^.20 Roixo. Ital. film 17.00 Poioiilî. ftpoiL vreme 1/.15 ^im 17Í5 SnJuja, ïv Manbor 18.40 Risafika 19.00 Dnevnik, vicm8. §port 20.00 Qřetnjava. iijrani hlm 20.25 feplank« 21.30 Prviindrugi 22,00 Pomčifí.^ofL vreme 22.30 Giigad3.il/15 23,25 Sobibor, franc. [ilm 01.00 Dnevnik. ^QCLvremí! 01.40 Dnevnik 7an]et$ke iv 02,05 Inínkanal SLOVENUA 2 06.30 iniokanal 09.00 Tvpn^daja 09.30 [nftikanal 11.25 Tvprodaja 12.00 Skozitas 12.10 Slan. nriviobra/i. a/10 12.35 Zdaj!,nddaja/ara/g.^wljQnie 13.16 PiikalUeiav nogometu, Sluligari:nom/3lB, posnetek 1 b.06 B a oKonova poroka. drama 16,60 LRni2006 18.16 Sladko santaj.grSkililm 20.00 EPvknSarki(M],Slovnnij3: Grčija, p H oris 22.s30 l«gaoroisyuh.7/10 23.ÍD Nikoiiobdeauh 00.40 Knni:erislov. skupme Sliyam. posi>slsk 01.50 iniokanal I 07.30 Tvprodaja I OB.OO Na^malisveins.senjt i 08.10 Grala Knalček, ris. sanja j 08.20 Diob()ki. ris. sanja I 08.35 AnAitâk:k,i;Qb.senja j 09.05 Biiekfí.ns.seii|a I 09.30 Jagnika, ns. lilm : 10.20 Čarobna anyli^í^ina, oir. i/br. i 10.30 Haroidinvyuh^avo^Cenka. • ris. senjs i /lalol9Ska.rf$,tilrn i lUO Nade^slijeiepo,nan. i 12.30 Moi^im/dravilo. oan. \ 13.25 Na^a sodnica, nari. i 14,20 Finskflra/ylednicc. dok.odd. I 14.50 Na|ntivariiL>|§e Ml svela, 2/2 I 16.60 Pij$iolovlčin8vtliviini.d{jk.$6r. : 16.^ In 7olje. amor. Iilrn I 19.00 2^101 i 20.00 MissSIovanijii20D5,pr&nos I (inal.i^nra : 22.00 Wlii^stnilitnenbaunii, am.l. i 00.00 PrepnčHnje.amcr. íiím : 01.50 24 ur, ponovitev i 02.50 Noi^Jia panorama © 09.00 Miš mai, otruška oddaja, pon. 09.^0 Vabimo k ogl^lu 09.45 Duliovnosl pmsinra m dtiveka. ponovitev 10.16 Najspoiiinova 14J10 Viiieostram, obvesula 15.00 Qiarlion:Cheisea. ni^pijsredni prenos angleške'PffifTiifin!' íige 17.00 Viiioostíaiif. nbvKslifa 17.55 Vabimo k ijglrsiu 18,00 Po siadehkullure. ponovitev 18^0 Naj f>poi dneva 18.36 Cas/a nss. mladinska nddaia 19.16 Vtfk'asirani. obvestila 19.66 Vabimo k ogMu 20.00 1394.VTVn>aQa?in,ri)gionalni inicmiativni program 20,26 Kuliiira, informativna odria|9 20.30 Hojstvo prfislolnma. dnkiimeniarrio igruna .^eni^i Od 1 uvigane do I jnbljane 21.00 HllP0LhTJA2005yabavnein narodno/abavnf! glasbi? oosnnlDk pnreiMvi! v Wanniu 22.15 Ddpita lema. pori Pred rel^rendiirnomoZakonno RTV 23.15 VabmmkrjgMii 23.20 Najspotdneva 23.25 Virisosirnni, obvestila SLOVENIJA 1 0/.30 2iv;av 09.55 V^Jpas 10.20 Sledi 10.50 DefRie. kjer sn dom» legende 11.20 11.26 Obznnaduha 12.00 Ijiidjam^emlja 13.00 Poročila, âport, vreme 13.10 PoJo^ovcu;Naiali|o 14.15 lisiRgaiepeyRprjpoldneva 14.20 Poldnevnik 14.26 Človeški faktor 14.30 Nedeljsko oko 1110 Puiminut&lave 14.46 Tnki Derrena FiroMia 16.1b Pnarlmei poželenja I63b Uasbeni naslop 15.^10 legende 15.15 Sport na dant^ri|i dan 16.00 Osmi pomik 16J0 loielfa 16.30 tenaliiMii 17J)0 Poročila, šport, vreme 1 /.16 Tisicga lepega pnpoídnevOdpfti prostori« 17nQ.18QQ Knjižnica Velenje (center Nova) literarna branja. Sodelujejo člani Šaleškega literarnega društva Hotenja 17.QÛ Center Nova prireditvena dvorana Slavnostna seja sveta MO Velenje in podditev županovih priznanj. Umetniški program: odlomek monodrama Matjaža Kmecla' Navdušenje Lovra Tornana. ko je prvič razvil slovensko zastavo (igia Anaiol Štern) 17.30 Pie(j centrom Nova Župa no v sprejem velenjskih prvošolcev (2005/2006) Program: glasbena mavrica prvosolcem (nastop učencev velenjske glasbene šole} 15.00 Atrij centra Nova Koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje 19.00 Atrij centra Nova Županova praznična beseda in podelitev priznanj MG Velenje. Grbe MG Velenje bodo prejeli Jože Orobež, Herma Orožnik. Pankracij Semećnik. plakete MO Velenje pa Stanislava Marija KoviČ. Špela Marin In Franc Špegel. 20.00 Atrij centra Mova Ume^iska produkcija ob prazniku MO Velenje. Hipokrensko vino Poetično-satirični kabaret (Glasbeno gledališče Veine) Velenjčani in Velenjčanke. vabljeni na kozarec prazničnega vinai Sreda, 21. september ife.poip 17,og Knjižnica Velenje (center Nova) Skrivnost knjižnice Lutkovna igrica • Boris Kononenko Mestni stadion Velenje Nogometna tekma • H ga Si.mobil Vodafone NK Rudar : NK Hit Gorica Galerija Velenje Zaprtje razstave s predstavitvijo likovne opreme za Varno hiš. Rotary klub Kranj in F^otarv klub Velenje bosta v sodelovanju z Galeiijo Velenje predstavila likovno opremo za Varno hiŠo< ki jo borio donirali Nataša Tajnik. Oenis Senegačnik. Igor Pustovrii in Klavdij Tutta. Mladinski center Velenje Ernine ustvarjalne delavnice JMS Knjižnica Velenje (center Nova) Literarna branja. Sodelujejo čtani Šaleškega literarnega društva Hotenja Rdeča dvorana Velenje Rokometna t^ma • cHavno prvenstvo RK Gorenje ; RK Termo JMS mi Jiaa jioa 18.00 im ]m Knjižnica Velenje (Center Nova) 1. Uierin večer Založba Litera predstavlja ustvarjalca Za dodatne informacije o prireditvah in (dogodkih lahko pokličete Turistično-informacijski in promocijski centei Mestne občine Velenje (03/89616 60}. soStanj četrtek, 15. september 19.00 Mestna galerija Šoštanj Dtvcrrtav razstave ob 130. letnici smrti Petra Mussija Petek, 16. september X Zavod nje XXXII. rýtala Napotmkova kiparska kolonija (poteka dva dni} Sobota^ 17. september X Ravne pri Šoštanju Srečanje krvodajalcev Šaleške doline X Kulturni dom Šoštanj Razstava ob 40. obletnici QK Šoštanj Topollica 09.00 Prireditveni prostor ob Družmirskem jezeru Dnevi rekreacije 2005: Dan rekreativnega tekavnaiavi 10.00 Pr ireditve n i p ro ^tor ob Drufmirskem jezeru 2. loštaniski tek za otroke in odrasle (Štajersko koroški pokal) 16.00 DomlVDPartizanŠoštanj Dnevi rekreacije ?.005; Turnir mešanih ekip v odbojki (3-^3) Nedelja^ 18. september 10.00 Mestna galerija Šoštanj Ustvarjalna delavnica (izdelovanje nakita) Ponedeljek, 19. septem. 16.00 Dom TVD Partizan Šoštanj Dnevi rekreacije 2Û05: Dan namiznega tenisa Torek, 20. september 16.00 DomTVDPartizanSoštanj Dnevi rekreacije 2005;Turnir trojk v košarki Sreda, 21. september 18.00 DomTVDPartizanŠoštanj Dnevi rekreacije 2Û05: Dan borilnih veščin (jiu-jrtsu) Razstava Peter Musi 1799 • 1875 Šoštarý - V pi^čaMitcv 130-lcimcc smrti P^Jtra Musija, vzornega udtcija. pedagoga, sadjarja, čebelarja, prvega t^anciiika, knjižni-čaija in hkcv^ ubogih«» bodo v Mcsitii galeriji Šoštanj drcvi (četrtek, 15. sepicinbrH) ob 19 h odprli razstavo Peter Musi 1799-I«75. Avtorja razstave, ki bi> tia ogled do 10. oktobra, sla doc. dr. Tone Kavni k ar in Mateja Medved. ■ mkp v Šaleški akademski pevski zbor Velenje vabi nove člane Vam je pelje v izziv in veselje? Si /elite glasbeno ustvarjati in poustvarjati na pevskem področju? Želite peti v vrhunskem mešanem pevskem /boru? P fočilo Avto mote zveze Skivenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila; Rekreacijski nasveti Olimpiisk^a komiteja Sk)venije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila: 15.00 AktuaírK): 15.30 Poročila; 16.00 Kd3j.kje.kaj; 16.30 Poročila: 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK. 16. septemlira: 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Nddanašnji dan; 7.00 Horoskop; 715 Poročila Avto moto zveze Siovenije; 7.30 R)ročiia; 7.45 Današnji kulturni utrip: 8.00 Športni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9 30 Poročita: 10.00 Na svidenje; 14.00 Po-zdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Pomčila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaf; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Mladinski boom; 13D0 Na svidenje. SOBOTA, 17. septembra! 6 00 Dobro jutro in vesela v nov dan: 6.30 Poročila; 6.45 Nâ današnji dan; 700 Horoskop; 7.16 Cestne informacije • p> ročilo Avto mote zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila: 3.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 Vimenu Sove; 17.45 Lunin kaleidoskop; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NEDEUA. 18. seplefftbfo: 6.00 Dobfo jutro In veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 645 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 115 Cestne informacije - poročib Avto moto zveze Slovenije; Glasba razv»Jri življenje; 8.00 Duhovna i^nja: 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke: 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na sviderie. PONEDELJEK J 9. septembre; 6.00 Dobro jutro in veselo v novdan: 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Homskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poničila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Zanimivosti; 8 30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107.8 Avtoher-cov: 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročita; H.45 Kino vabi; 15.00 Aktualna: 15.30 Poročila; 18.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica; 18 30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK. 20. ssfrtembra: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip: 8.30 Poročila: 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan: 14.30 Poročila; 14.45 Kino vabi; 15.00 Aktualno: 15.30 Poročila; 16.00 Kdai kje. kai' 1700 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila 19.00 Na svidenje SREDA, 21. septembra: 6,00 Dobro jutro In veselo v nov dan; 7.45 Današnji kuKumi utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša. rešitev je naša: 8.30 Poročila; 8.50 Strotovnjak svetuje; 9.30 Poročite 10 00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 14.45 Kir^o vabi; 15.00 Aktualno; 15.30 Šport 16.00 Kdaj. kje. kaj: 17.00 Vi in mi; 19.00 Na svidenje. gorenje moj. tvoj. CfcHTI. Jesen je pravi čas za nove barvitosti doma Pohitite! l'goiinçi cene keramičnih ploščic do odprodaje za log V prodajalni keramičnih ploščic tovarne Ciorenje Keramika v Smartnem ol) Paki vas te dni pričakujemo s posebno ponudbo po barvitih jesenskih cenah. Gorenje Kcrenidiđ ♦ (jcrcnjc Ih • Smom&ob hikt • tçJ: W1W66I 27 GARANT d.d. Polzela, industrijska prodajalna Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8.-18. ura, sob od 8.-12. ure Informacije na telefon: 03/ 70 37 130,03/ 70 37 131 E-mail: info(ggarant.si, spletna stran: wvvw.gardnt.s[ U@QPf\IA F^NMM ¥ PTiMiB R JJ ^ Spalnic« KAJA. kuhinj« PAMELA in regali sa opremo dnevnih sob OLJKA X dostavo in montažo Uflodni gotovfnsiil popnsti t- kuhinje PAMELA I • 10H L^ ADRIA NEW LINE I • 15 ^ spalnica KAJA • 15 % predsob« in kosovno pohiitvo I • 20 ^ predsoba VEGA i I • 30 H NOVO - program za opremo otroških in mladinskih sob ROSA Ugodna promocijska ponudba - 15 % gotovinski popust POHidTVO GARANT - POHidTVO ZA VAŠ DOMI OBVESCEVALEC ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 5. septembra 2005 do 11. septembra 2005 niso povprečne dnevne koncentracije S02. izmerjene v avtomatskih postajah {AMP} na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj In občine Šmartno ob Paki. nikjer presegale mejne 24-ume koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. MESTNA OBČINA VELENJE UHAO ZA OKOUE IN PROSTOR MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIH SO^ Od 5. septembra2005do lUeptembra 2005 (v mikrofl S02/m^ zraka) mejna vrednost: 350 mikrog S02/m^ zraka iS.sep 16. &ep ■?. sep sep >9. Mp ■ 10. sep ■ 11. «ep GIBANJE PREBIVALSTVA UproviM enota Velenje Poroke: E Ivi sa Husej novic. Meza 1. Oravograd in Admir MustaBć. Koždli^ags ulica 3. Vslenje; Tomana Es. Pireiics tO/c in Simon Podpećan. Piresica 10; Tanja Derpiis in Marko Krambergsr. oba Prešernova ceste 2; Nataša Praprot nik. Piralica 17 in Mthaal Tsjnšek, SplK$kai;lica24.VelBnjs. Smrti: Marija Pocajt 1324. Šoštanj, Asker* čeva cesta IB: Anděla Vinković. 19B3, Velenje. Cesta Anton Po* barNk. 1930. Sp. Orlica 28; Alojzij 1925. Zreče. Kovaška c. 35/d; Karel Orgoiič. 1934. Imenska Sorca 22; Anton Matanič, 1944, Velenje. C, B. Kraigherja 6/h. V SPOMIN Minilo b(ï leto dni, odlcar jc ugasnilo vajino življenje MAJDA URLEB EDO URLEB 3. 12. 1935 • 17. 9. 2004 \ ivaia vsem. ki se usiaviie ob 14. 10. 1956 - 18. 9. 2004 ism kjersi iu nisoncâ. ne luCi. le tvoj nismeh še v snih ram živi in niiiće ne ve, kdko zelo boli. ko zàvetnose. tla te vei* ni! njunem grobu. Vsi fíjuni Odšel iitfi. kjei ni solza in trpljei^ja. vei^oijà. ostalâ rđm je (voja dobiina. v srcih nal/A hdečiva in iihá solza spomina. ZAHVALA Po dt>lgoirajni in ležki holc/jii jc preminila nasa icia MARIJA POCAJT iz Šoštanja 13. 2. 1924 - 5. 9. 2005 Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sorodnikom za darovano cvcijc. svece in izrečena sozalja. Posebno se /ativaljujemo sosedi Dragici za pomoč. Hvala tudi sosedi Anici, gospe Sonji in gospodu Pirtovšku. dr. med. Zahvaljujemo sc tudi gospodu dekaru Jožeiu Pribožicu za opravljen obred, govornici gospe Marici, godbi Zarja Šoštanj, lokoviškemu pevskerriu zboru in Pogrebni službi Usar. Hvala vsem, ki ste jo pospremili k zadnjemu pociiku. Nečaka Betka in Marjan z družinama ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi hćerkc, žene, mame in omc ANGELE VINKOVIC 1953.2005 se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom, sodelavcem in znancem za izkazano sočutje, pisne in ustne tolažilne besede, za stiske rok ter darovano cvetje, sveče in sviîio mašo, ki ste jo namenili v njen spomin. Iskrena hvala tudi govornikoma g. Kolaiju in g. Krehlu m ganljive besede slovesa. Toplo se zahvaljujemo tudi g, župniku Kavčiču za opravljen obred in sveto mašo. Hvala pogrebnemu podjetju Tišina za brezliibno organizacijo. Hvala vsem. ki ste s svojo prisotnostjo počastili spomin nanjo in jo v tako velikem številu pospremili na njeni poti slovesa. V nas ste okrepili občutek, da smo velik del svojega življenja imeli čast delili z dobrim in plemenitim človekom. Žalujoči njeni najdraHi. ki je na homo nikoH pozabili Oúka: uíihnil je tvoj ghs. ixilecinâ in wnioíd s/<3 prt «às, Zàio prî /vi nas vodi //Ví. kjer duSa fvoja mir irnň. /dm v ťišiv.i mirno.'ipiš. 4 vnlj^e sedaj čaka dr/avno tekmovanje /a poka! Matevža Ilaceia. V konkurenci mladincev so hili najboijši Braslovčani. Zmagovalna deaetina miadink PGD Rečica ob Savinji z mentorjem Matjažem Goličnikom Po besedah regijskega poveljnika Fratica Finksta jc organizator tovrstnega lekmovanja Mladinska komisija Savinj-sko-Aaleške rcgtjc. CHavni pobudnik /anj pa so bile gasilske /veze Velenje. Prebold. Žalec in Zgornja Savinjska dolina, ki združujejo 73 prosi leti. V tem času je namreč dovolj vlage iiî toplote, ki jo gobe potrebujejo u rast. Pa smo tam. Saj vsi poznamo naš. slovenski prego vor: »Poglej ga Mihca, saj raste kol goba pt) dežju!« Gob K^rej letos res ne manjka. Med ljudmi knûijo različne govorice. Najzanimivejše je bilo pripovedovanje res srečali. Česa podobnega si ne bi že-leL« Pripovedi, takšne ali drugačne, resnične in manj, so pač, kakršne so. Ali jim boste verjeli, se odločile sami. Vsekakor pa lahko izkoristite to jo-sen. sprehodite se na svež.era in zdravem zraku in hkrati najdite nekaj posebnega za vaše kosilo, čeprav gre počasi gobarska sezona h koncu. Vendar si jo bomo dobro zapomnili, in sicer po tem. da je bila narava Marjan Skofíek iz Veienja je ''odkrit" v svojem gobarjenju zanj rekorden 27,5 centimetrski klobuk nekega občana: »Od prijateljev sem izvedel, daje letos leto gob. Prav, sem si rekel, ludi jaz jih imam rad. Z ženo sva si nato vzela dopust ter se odpravila proti Smrekovcu, Res bi pretiraval, če bi trdil, da sem se po tistih neskončnih ovinkih vozil v koloni, vendar sem prepričan, da jc bilo lam parkiranih avtomob)lf>v prek peldesel. Verjetno niso na planinskih pohodih, ali pač, ni- koli se ne ve. Ccsa takega res nisem pričakoval. Ko sem parkiral, sem Že videl ljudi prihajati i/ gozda s polnimi košarami. Sam pri sebi sem zavzdilinil iiî si mislil svoje. Upal sem. da bo kakšna goba ostala še zame. Pa jih je res bilo. Nisem jih sicer nabral prek tristo ali več, jih jc pa bilo dovolj /a nekaj kosil. Med nabiranjem, ko sem srečeval ljudi, sem že razmišljal o nečem malo bolj norem. le los resnično darežljiva s tem gozdnim sadežem. Zalo ni čudno, da je povsem obnorela Slovence in tnenda tudi tujce, ki so pridno polnili svoje "koše". Gob pa jc bilo toliko, da so rasle druga po drugi, če sodimo po našem posnetku. Gobarski veterani Velenjski ljubitelji gob - pravijo, da so gobarski veterani, so se tudi letos zbrali pri goslišču Grebenšek na gobarskem go- lažu. Najprej so se seveda podali v gozd. od koder so se vrnili z veliko različnimi vrstami gob. Zelo se jc namreč poznalo, da imajo )»nos«>za gobe. saj vseh nabranih gob negobar gotovo ne bi našel. Ki) so se vrnili iz gozda so seveda ugotavljali, kdo je našel redkejšo vrsto, niso pa »tekmovali«, kdo je jih jc nabral največ, saj k