Ql^Jom
t/a nP
r(/u6&ce.
Bs* e r e $ka Domovi ima
HOIVLE

fr..
$aiCAN IN SPIRIT FORt. N SN LANGUAGE ONLY
NO. 114
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, JUNE 11, 1973
LETO. LXXV. — VOL. LXXV
Kriza goriva umetna!
tVodilni uradniki javnih tožilstev v šestih državah so prepričani, da so pomanjkanje gasolina načrtno zakrivile velike oljne družbe.
WASHINGTON, D.C. — V zadnjih mesecih je v naši deželi Veliko govora in veliko svaril o Snažnosti večjega pomanjkanja gasolina in drugih goriv za motorna vozila, pa tudi za industri-1° in domove. O resničnosti tega Pomanjkanja je bilo veliko dvo-sedaj so vodilni predstavniki javnih tožilstev v šestih državah prišli po podrobnih preiskavah do zaključka, da je pomanjkanje načrtno in dogovor-jeno delo velikih oljnih družb.
Načelnik državnega oddelka za boj proti trustom v New Yor-ku je dejal, da je bilo 1. junija v rezervnih zalogah 202.3 mili-! ione sodov gasolina, skoro 10 milijonov sodov več kot lani, ko ni kilo nobene “krize”.
Slične izjave so dali zastopniki S. Karoline, Connecticuta. Michigana, Massachusettsa in -oride pred posebnim kongres-■Mna odborom, ki vprašanje “kri-2e goriva” preiskuje.
Oljne družbe skušajo “pomanjkanje’' porabiti za uničenje Neodvisnih manjših prodajalcev Sasolina na drobno, ko se izogi-
aj° tekmovanju med seboj, lavni javni tožilec S. Karoline • Morgan je dejal, da je pomanjkanje “posledica skupnega sodelovanja mednarodnih oljnih ružb s tujimi vladami”. Glavni lavni pravdnik Michigana F.
ehy je mnenja, da je javnost Podrejena “tajnim določbam ne-aj oljnih družb ..ki niso odgovorne ljudstvu”.
Nekateri od zastopnikov so Pokazali tudi na zvezno vlado,
^ da je šla in gre še vedno olj-j^m družbam vse preveč na ro-na škodo splošne javnosti A. Vsi so priporočali podrob-zvezno preiskavo delovanja Jhih družb, njih dogovarjanja Cehah, delitvi področij in vse-§a drugega, kar je v nasprotju Ol°oili zakona proti trustom.
^rmco c!al delno oblast iz svojih rok
MADRID, Sp. — Generalissi-le^ Franco, ki je star preko 80 ’ Je zadnji petek prepustil Pmdsedništvo vlade svojemu ^ goletnemu sodelavcu adm.
bisu C. Blancu, pridržal pa si j^krodsedstvo države in vrhov-Poveljstvo nad oboroženimi
silami.
tiv^°Va v^ac^a ie bolj konserva-kQ^13 ^radicionalno Francova, bil ^ zadnia> v kateri je sr^p Ve^ Predstavnikov liberalne
ste^T rne^ Ki™! zunanji mini-^ Lopez Bravo.
SVo.en' Nrancisco Franco je za No"!^ nasiedstvo vse pripravil.
00 Ulnrl ali odstopil, bo špa-paa P°stala spet monarhija in dam;lenem k° kot kralj se-le^. k Prmc Juan Carlos, star 35 2 1M ga je Franco sam. No-
Va
■klanca
Sežena.
vlada
'iO let starega adm.
Novi grobovi
Margaret Grosel
V	Northeast Hospital v Madison, Ohio, je umrla 79 let stara Margaret Grosel, preje s 15410 Waterloo Road, roj. Podbevsek v Lazah v Zgornjem Tuhinju pri Kamniku na Gorenjskem, od koder je prišla v ZDA 1. 1913, vdova po 1. 1963 umrlem možu Josephu, mati Margaret Kolar, Josepha, Josephine Zorich, Freda in Ann Barbo, 14-krat stara mati in 3-krat prastara mati. Pokojna je bila članica Kluba slovenskih upokojencev za Waterloo Rd. okrožje. Pogreb bo v sredo ob 8.15 iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na Kalvarijo.
Anton Cek
V	Highland View bolnišnici v Warrensvillu je umrl 83 let stari Anton Cek z 22677 Ivan Avenue, rojen v Hrušici pri Pod-gradcu v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA 1. 1907, oče Anne, roj. Nose, oče Anthonyja, Anne Lesko in Franka, 14-krat stari oče. Pokojnik je bil član Kat. borštnarjev št. 1640, KSKJ št. 219 in ADZ št. 8. Pogreb je danes, v ponedeljek, ob 8.30 zjutraj iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9., nato na All Souls pokopališče.
Louis Urainar
V	Lake County Hospital West je po kratki bolezni umrl 86 let stari Louis Urainar (Urajnar), preje s 16005 Parkgrove Ave., zdaj s 388 Beechwood Dr., Wil-lowick, Ohio, rojen v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA 1. 1915, vdovec po 1. 1930 umrli ženi Mary, roj. Kolenc, oče Louisa E., stari oče Kathleen in Col-l6en, brat pok. Josepha. Bil je član ADZ št. 1. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo zjutraj v cerkev sv. Viljema in nato na pokopališče sv. Pavla.
Danica Cheich
V	Slovenskem starostnem domu na Neff Rd. je umrla 80 let stara Danica Cheich z 22300 Ivan Avenue, roj. Saj ato vic v Zumberaku, vdova po Nicho-lasu, mati pok. Nicka, Johna, Dana in Mrs. Frank (Mary) Zi-voder, 2-krat stara mati. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda v sredo v cerkev sv. Štefana na Lloyd Rd. ob 10., kjer bo pogrebno sv. mašo opravil msgr. Tomislav Firis, nato na All Souls pokopališče.
Amelia Kalcic
V	soboto zjutraj je umrla v St. Alexis bolnišnici 71 let stara Ameba Kalcic s 3547 E. 78 St., roj. Bukovec v Kozjani, fara Brezovica na Slov. primorskem, od koder je prišla v ZDA pred 50 leti, vdova po 1. 1934 umrlem možu Antonu, mati Antona in Williama. Pokojna je bila članica ADZ št. 18. Pogreb bo jutri, v torek, ob 8.15 iz Ferfolia pogrebnega zavoda na 5386 Lee Road na Maple Heights, v cerkev sv. Lovrenca ob 9., nato na Kalvarijo.
Je bila v soboto zapri-
refttenski prerok
Vi?mCt,eZno Jasno, soparno. Naj-Ja temPeratura okoli 90.

Leonard Garment
LEONARD GARMENT je novi predsednikov pravni svetovalec namesto odpuščenega J. Deana.
Kitajski zunanji minister se razgovarjal v Londonu
LONDON, Vel. Brit. — Kitajski zunanji minister Chi Peng-fei in britanski zunanji minister Alec Douglas-Home sta se pretekli petek sešla k prvim večjim diplomatskih razgovorom v zadnjih 25 letih med svojima državama.	1 ,
Pobegli rdeči častnik razkriva načrte Hanoia
Pobegli čast nik Severnega Vietnama sodi, da imajo rdeči še vedno nekaj ameriških vojnih ujetnikov. Do večje rdeče ofenzive ne bo prišlo do leta 1976. SAIGON, J. Viet. — Nguyen Thanh Son, 25 let stari poročnik severnovietnamske vojske, je prebegnil na stran Južnega Vietnama in zadnji petek pripovedoval, kako je imel navodila, da sabotira delo Mednarodne nadzorne komisije in konvoje te komisije, ki bi šli preiskovat kršenja dogovora, o končanju vojne.
Trdil je, da ima Severni Vietnam še vedno v svojih zaporih nekaj ameriških vojnih ujetnikov, ki jih hoče uporabiti za pritisk na ZDA, da bodo odstranile mine izpred severnovietnam-skih pristanišč in dale Hanoiu obljubljeno gospodarsko pomoč za obnovo.
Častnik je pobegnil 4. aprila. Potrdil je mnenje južnoviet-namskih in zavezniških opazovalcev, da rdeči pošiljajo borce in vojne potrebščine na jug v “velikem obsegu”, pa razlagal, da to ne pomeni, da mislijo rdeči izvesti novo veliko ofenzivo. S to bodo čakali do leta 1976, ker “se boje” odmeva v svetovnem javnem mnenju in odgovora predsednika Nix ona. Mladi častnik je dejal, da je Hanoi odločen dobiti ves Južni Vietnam pod svojo oblast ob prvi priložnosti.
Federal Ressne Board	SE UPIRA NOVEMU
otre!'na " DOGOVORU KISSINGER-TH0
Rastoča inflacija je pripravila Federal Reserve Board, da je dvignil obresti za posojila bankam na 6.5%, kar j(a najvišja taka obrestna mera od k 1921. WASHINGTON, D.C. — Federal Reserve Board je zadnji teden dvignil obresti, ki jih morajo banke plačati za denar, ki si ga pri Federal Reserve System mu izposodijo, na 6.5%, kar je najvišja mera od leta 1921. To povišanje je bilo že peto v letošnjem letu in je posledica inflacije, ki je zopet začela naravnost divjati.
Napovedujejo, da bo predsednik Nixon ta teden objavil nove ukrepe za omejitev inflacije. Ti j so bili napovedani že za pretekli teden in so povzročili, da se je dolar v tujini v sredo in četrtek popravil, ko pa jih ni bilo, je v petek zopet popustil.
Francija je pretekli teden ponovno zahtevala od ZDA, da nastopijo v podporo dolarju na mednarodnem trgu, kar pa so te odklonile. Zakladni tajnik G. Shultz je v Parizu na zasedanju bankirjev izjavil, da je dolar v tujini padel pod svojo dejansko vrednost. M. Laird, novi Nixo-nov glavni svetovalec v Beli hiši za notranje zadeve, je dejal, da bodo tisti, ki računajo na novo padanje vrednosti dolarja, razočarani
Vse je bilo pripravljeno za podpis novega dogovora med dr. Kissingerjem in predstavnikom Hanoia Thojem v Parizu za izvajanje pogodbe o končanju vojskovanja v Južnem Vietnamu, ko s'e je Saigon uprl njegovemu podpisu. Kissinger je odpotoval domov, v Saigonu pa so začeli nova pogajanja za sporazum.
WASHINGTON, D.C. - J® še namreč, je bilo pripravljeno za podpis;..^, dogovora o izvajanju pogodbe
IHkGard se zavzema za ukinitev obsodbe
WASHINGTON, D.C. - Odvetnik J. McCorda je vložil prošnjo za razveljavo obsodbe McCorda in tovarišev v letošnjem januarju, ker je ena izmed prič pri tej razpravi, W. Porter, javno priznala, da je pričala po krivem.
Zvezni sodnik John J. Sirica je napovedal, da bo izrekel kazen J. McCordu na temelju obsodbe v januarju 15. junija. To je sedaj odložil, ni pa se še odločil, kaj bo storil s prošnjo zg razveljavitev obsodbe.
Za jutri je sodnik Sirica napovedal svojo odločitev o zahtevi posebnega tožilca za Watergate A. Coxa, naj omeji pričanje glavnim pričam pred senatnim odborom, v kolikor bi to moglo kasneje škoditi naporom za
o končanju vojskovanja v Južnem Vietnamu, podpisane in potrjene v letošnjem januarju v Parizu. Francoska vlada je že pripravila dvorano v Majestic hotelu, kjer naj bi bili zastopniki Severnega Vietnama in Viet Konga ter zastopniki ZDA in Južnega Vietnama podpisa ii nov sporazum, tedaj je prišla beseda iz Saigona. da ta dogovora v sedanji obliki ne bo podpisal. Kissinger, ki se je razgovarjal od srede z Le Due Thojem, se je od tega poslovil in odletel domov na poročanje predsedniku Nixonu, pa tudi na priprave za obisk sovjetskega vodnika Brežnjeva prihodnji ponedeljek.
Dr. Kissinger in Le Due Tho sta se sporazumela, Saigon pa s sporazumom ni . zadovoljen. Pravi, da sporazum načelno sprejema, toda “popraviti” je treba “nekatere podrobnosti”. Te podrobnosti so dejansko bistvenega pomena. Gre namreč za razmejitev ozemlja med vlado v Saigonu in med komunistično revolucionarno vlado, ki hoče s podporo Hanoia dobiti pod svoj nadzor ves Južni Vietnam. Spor med obema je oster in trdovraten, omejen ni le na besede, ampak se je raztegnil znova že tudi na obsežno bojevanje. Vlada v Saigonu trdi, da so rdeči izvedli v zadnjih 30 urah 162 napadov na njihovo postojanke in polo- I žaje. To je od februarja največ.
Predsednik Van Thieu zahteva, da se v sporazum Kissinger- Tho vključi tudi datum volitev v Južnem Vietnamu. Boji
j Iz Clevelanda i in okolice
da bi še rdeči sku-izogniti volitvam, pri katerih vsaj za enkrat ne morejo računati z zmago, pa bi zato skušali Narodni svet za spravo in soglasje pretvoriti v nekako koalicijsko vlado za ves Južni Vietnam.
Van Thieu je pozval domov iz Pariza namestnika vodnika pogajanj z Vietkongovci Xuan Phonga, kar naj bi zavleko te j
razgovore, ki se vrše že od februarja, pa dejansko niso rodili nobenega sadu, kar jih obe strani uporabljata v glavnem le za ponavljanje svojih stališč in za pritožbe nad kršenjem dogovora.
Med tem je posebni Senatni pododbor končal svoje proučevanje položaja v Indokini in prišel do zaključka, da tam ni mogoče računati na mir s političnimi sredstvi. Prav tako ne vidi poročilo tega pododbora možnosti, da bi se- ZDA mogle skoro umakniti iz tega dela Zije. Posebno črnogledo je poročilo glede Kambodže, kjer ne vidi nobene možnosti, da bi vlada Lon Nola položaj mogla vojaško obvladati.
Seja—
Društva Danica št. 11 ADZ ima jutri, v torek, ob 1.30 popoldne svojo redno mesečno sejo.
Iz bolnišnice—
Mrs. Dorothy Strniša, ki je bila dva tedna v bolnišnici, pa je sedaj zopet doma, se lepo zahvaljuje za obiske in pozdrave, posebno delegatinjam SŽZ s konvencije v Chicagu za poslano kartico z 48 podpisi.
Železniška postaja— se je podrla—
Postaja Pennsylvania železniške družbe na E. 55 St. in Eu-j did Avenue, od koder so pred Clevelandčani z vzhodnega
sodbo krivcev. Sodnik je zal, da verjetno tega ne bo storil, ker za to ne obstoji pravna osnova. Po ustavi ZDA sta sodna in zakonodajna oblast strogo ločeni. Tako naj bi sodišče ne imelo nobene pravice odločati o tem. kaj sme Kongres in nje-ob-' govi odbori in 'kaj ne.
ZA ZVEZO Z VESOLJEM —• NASA jc zgradil v bližini Canberre, glavnega mesta Avstralije, vesoljsko komunikacijsko središče, ki ga vidimo na sliki. Njegova naloga je vzdrževanje stikov z vesoljem. Ta postaja bo skupno s postajo Goldstone v Kaliforniji in z novo, ki jo gradijo pri Madridu v Španiji sposobna vzdrževati stalne zveze z vesoljskimi ladjami v bližini Zemlje, pa tudi s takimi, ki prodirajo globlje v vesolje, kot sta Pioneer 10 in 11, ki sta namenjena do Jupitra in dalje v vesolje.
Invaji poudarja potrebo po dopolnitvi obrambe
BEIRUT, Lib. — Ko je Izrael v skrbeh zaradi prodaje ameri-| ških Phantom jet letal Savdiji in Kuvajtu, poudarjajo v Kuvajtu, da potrebuje ta vse orožje za svojo lastno obrambo in da ni prav nobene nevarnosti za uporabo tega orožja v karšne-koli druge namene.
“Kar mi kupujemo, ni za upo-
____(rabo proti nikomur, je za iz-
naka-1 idw&LO našo obrambo,” je dejal šejk Sabah-al-Ahmed al-Jober, zunanji minister Kuvajta.
Kuvajt je med prvimi državami na svetu v -pogledu črpanja olja. Državica nima niti milijon prebivalcev in premalo sredstev za čuvanje svojih meja in svojega bogastva. Razpolaga skupaj le z 7,000 mož policije, ki služi tudi za čuvanje meje.
Zaradi spora z Irakom, ki zahteva od Kuvajta dva otoka v Perzijskem zalivu, ki zapirata vhod do njegovega pristanišča Umm Qasr, se je Kuvajt odločil izdati 500 milijonov dolarjev za izgradnjo in oborožitev obrambnih sil, ki so očitno nezadostne.
Leonard Bernstein bo vodil koncert v Vatikanu
VATIKAN. — Za obhajanje 10-letnice izvolitve papeža Pavla VI. je bil povabljen ameriški komponist Leonard Bernstein v Vatikan, kjer bo 23. junija dirigiral slavnostni koncert.
Senat omejil podpore farmarjev na $20,000
WASHINGTON, D.C. — Senat je pretekli petek izglasoval s 78:9 omejitev podpor farmarjem za pšenico, bombaž in krmilna žita na kvečjemu $20,000 letno. Doslej je bila taka podpora dovoljena na $55,000 za eno letino.
dela mesta potovali z vlakom v svetu in se iz njega vračali, je bila od leta 1965 zapuščena. Včeraj opoldne se je del strehe nenadno zrušil na sosednje par-kališče.
Župan in mestni svet sta si v laseh zaradi vodstva poletnih služb
Zvezna vlada je dala 1.8 milijona za zaposlitev kakih 5,000 mladih ljudi za preko poletja. Mestni svet je pretekli ponedeljek odločil, naj to zaposlitev vodi šolski odbor, mestni župan Perk, pa je prepričan, da je to njegova pravica, če prepira danes ne bo konec, se prav lahko dogodi, da denarja ne bo in prav tako ne zaposlitve za 5,000 mladih ljudi v letnih mesecih! Seveda tako mestni odbor kot župan Perk poudarjata, da se borita “za koristi mesta” in njegovega prebivalstva!
Zadnje vesti
LORDSTOWN, O. — Delavci v tej veliki avtomobilski tovarni GMC so začeli danes zjutraj “divji” štrajk, o katerem trdi unija, da ne ve, kaj mu naj bi bil vzrok.
SAN JOSE, Kost. — Vlada ZDA je uradno predložila izročitev Roberta L. Vesco, ameriškega finančnika, ki je obtožen v zvezi s prispevkom $200,000 Nixonovemu volivnemu skla» du lani. Zunanje ministrstvo je objavilo, da je zahtevo ZDA izročilo v odločitev državnemu vrhovnemu sodišču. JERUZALEM, Izr. — Golda Meir je na banketu za nemškega kanclerja W. Brandta dejala, da Izraelci zamerijo
Mozesu, da jih “je vodil 40 let skozi puščavo v novo domovino, pa jih pri tem pripeljal v deželo na Srednjem vzhodu, kjer ni olja”.—Ko je šel Willy Brandt v mestno hišo v Jeruzalemu zadnji dan svojega 5-dnevnega obiska v Izraelu, ga je tam sprejela mala skupina demonstrantov s klici “Nemci pojdite domov!” Nekdo je vrgel proti nemškemu kanclerju jajce, ki pa je zadelo nekega izraelskega vladnega predstavnika.
NEW DELHI, Ind. — Trije obo-roženci so ugrabili nepalsko potniško letalo nad Indijo in zahtevali ter dobili $400,000 odkupnine, s katero so nato srečno pobegnili v džunglo. -------------o-----
Povprečno 150 palcev
DETROIT, Mich. — Povprečno pade letno na področju jezer Erie in Ontario ter njune okolice 150 palcev snega. Čim dalje proti severu gremo od tod, tem manj snega pade letno.	^
$tW Ameriška Pomoviim/i
Jilt T1 1 3 f JTcIi" B7	j t * IIy' I
fOMWM W UMHMO« CMUT
61i7 St. Clair Ave. — 431-0628
Cleveland, Ohio 44103
National and international Circulation
Published daily except, Saturdays, Sundays, Holidays and 1st ween of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$13.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec« Ca Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION KATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
S3
No. 114 Monday, June 11, 1973
Kako kaže za Staneta Dolanca?
Slovenski komunist Stane Dolanc, do pred kratkim bolj malo znano ime celo v lastni domovini, kaj šele v svetovni javnosti, se je v zadnjem letu prikopal do položaja take pomembnosti, da mu časopisni poročevalci posvečajo izredno pozornost. To se je zlasti pokazalo, ko se je razvedelo, da je stari jugoslovanski diktator Tito postal naen-
In specifično v Jugoslaviji: kaj pravi k vsemu Alek-sandar Rankovič, svoječasni mogočni stalinistični policaj, ki je bil nadomestil prisluškovalne naprave naravnost z Brozove sobane, pa ga je ta potem postavil na hladno? Kdor meni, da je Rankovič s svojimi pristaši politično mrtev, je v zmoti.
Kako se bodo po Titovem odhodu — pod Dolancem, ali pa brez njega — te zapletene stvari odpletale in odvijale, kaj se bo iz tega rodilo za narode v tej deželi, bi niti preroški videc ne mogel prerokovati. Če bi šel razvoj v smer, ki Sovjetom ne bo všeč, bo sledila druga Češka. Toliko se lahko prerokuje. In pa to, da na žalost ni nobenega izgle-da za padec komunizma in za pridobitev zgubljenih svoboščin sedaj podjarmljenih narodov. Slišati je zanesljive glasove iz domovine, da se znatna večina ljudstva ziblje v nekem pasivnem, apatičnem zadovoljstvu, kamor ga je zazibal “naš stari”. To pa ni pravo razpoloženje za boj in zmago svobode.	L. P.
S	j:|
1 BESEDA IZ NARODA
Žena v Cerkvi in v svetu

msm
Issfifka mm&nmm sbfenskeriiu paru k zlaten jiskilep
FAIRFIELD, Conn. — Zlati jubilej, 50-letnico svojega skupnega zakonskega življenja, sta obhajala Peregrin Us in njego-krat “zelo utrujen” in je moral izpreči ter svoje posle izro- va žena v krogu svojih 15 žive-čiti v roke svojega zvestega oprode, ki mu je že nekaj časa ; čih otrok in 26 vnukov. Ena
hrabro in tesno ob strani stal.	_____ j hčerka in 4 vnuki so v Argen-
Kakšen je novo nastali položaj, smo v našem“bštu'že jtini-podrobno opisali in na tem mestu izrazili tudi svoje pogle- i Peregrin Us je bil rojen v de na nastajajoče spremembe z ozirom na prenos oblasti v j Brezovici, fara Zlato polje, go-nove roke. Sedaj nas še zanima, kako stvari stojijo za pred- Jspa Marija Us, rojena Pistotnik, videnega Titovega naslednika in koliko upanja mu lahko | v vasi Male Lasnje, fara Zlato pripišemo, da bo v svoji ne lahki nalogi uspel. Seveda so j polje. Poročila sta se 4. junija
to več ali manj le ugibanja, ki pa venda niso brez vsake stvarne podlage, povrh so pa še zelo zanimiva.
Kateri so torej pozitivni činitelji, ki govore za to, da bi morda Dolanc v svoji misiji uspel?
Najprej imamo tukaj dovolj upoštevanja vredno dejstvo, da on ni ne Srb ne Hrvat in to v sedanji politični stvarnosti v Jugoslaviji nekaj pomeni. Biti Slovenec brez ozira na to, kakšni so njegovo slovensko narodno prepričanje in pogledi glede slovenstva, se pravi stati ob strani ostri borbi med Srbi in Hrvati na raznih področjih narodnega, političnega, gospodarskega in kulturnega življenja.
Ta borba se ni ustavila niti pred marksistično doktrino, ampak je zajela vodilne osebnosti v partiji sami, kar vodi do nezaupanja v vrhovih in se izživlja v sumničenju, obtoževanju in rivaliteti. V takih razmerah more enotnost ohraniti samo absolutistična avtoriteta, ki jo ne osporavajo ne Hrvati ne Srbi. Taka avtoriteta je Josip Broz-Tito ne glede na to, da je sin hrvatskega deželana in ga je rodila slovenska mati. Enakega, niti podobnega, nimajo ne Srbi, ne Hrvati. Zakaj se torej v kritičnem obratu razvoja ne ozreti po — nevtralnem Slovencu, ki bi ga vsaj prehodno mogli pogoltniti eni in drugi?
Druga ugodna stvar za Dolanca je, da je bil do zadnjega leta politično malo eksponiran, skoraj nepopisan list. Še ne 20 let star, je po končani vojni in revoluciji dolgo o-stal v ljudski armadi, potem pa do vpoklica v politbiro leta 1969 opravljal strankarsko-politično javni kritiki malo ali nič izpostavljen posel političnega šolnika. Pojavil se je na osrednjem političnem odru strankarsko in javno-politično neobremenjen, razmeroma zelo mlad, brez resnih nasprotnikov. To so upoštevanja vredne prednosti zlasti še v razmerah, ki vladajo v jugo-partiji. .
Seveda bi bilo po drugi plati tvegano postaviti na čelo partije v javnosti tako,malo vpeljanega človeka brez vsake predhodne priprave. Tito je imel tako pripravo v mislih, ko ga je imenoval pred dobrim letom za glavnega tajnika partije in ga postavil tesno ob svojo stran. Svetovni tisk (in seveda še bolj domači) je to skrbno beležil in Dolančevo ime se je odtlej redno pojavljalo ob Titovem ter preplavilo deželo in svet. Slednji mu je v zadnjem času tudi prepuščal stik s časnikarji, kjer je imel Dolanc na pladnju servirano možnost široke publicitete važnega politika, če ne državnika, ki naj ohranja in nadaljuje Titovo dediščino. To je najbrž, najmočnejši plus, ki ga je dobil Dolanc pred vsemi drugimi. Koliko bo zalegel po Titovi smrti, je pa vprašanje, ki bi ga ta lahko rešil, če bi prenesel vrhovno vodstvo partije še za svojega življenja. ,
Kajti po smrti rdečega nasilnika te stvari ne pojdejo gladko. Baš nasprotno! Nabralo se je vse polno nerešenih problemov, ki bodo udarili na dan; v partiji je bilo treba sporna vprašanja likvidirati z brutalnim nasiljem nad vodilnimi glavami, kar ne rešuje, ampak poslabšuje položaj. Dobro je znano, kako ti odstavljeni politični prvaki niso zadovoljni s sedanjo notranjo in zunanjo politiko partije, ki se vrača na linijo sovjetskega komunizma in prikritega stalinizma. Tudi ideološki spori so bruhnili na dan glede Kardeljevega in Bakaričevega tolmačenja “delavskega razreda”, ki ga ta dva raztegujeta na “delavno ljudstvo”, kar je seveda nekaj drugega. Tem in še drugim fundamentalnim političnim in partijskim problemom se pridružuje obupno slabokrvno gospodarstvo, katerega je v teku let režim tako globoko zavozil, da ga ne morejo postaviti na pravi tir vsi poskusi stabilizacije, še manj pa ohripeli slavospevi delavskemu samoupravljanju, ki ga znani nemški list “Der Spiegel” imenuje “samoupravljanje p o lo m i j e”.
1923 v Zlatem polju. Vzgojila
skupina ZVON, ki je s svojimi ubranimi glasovi slavljencema zapela štiri pesmi, katere sta v svojih mladostnih letih zelo rada sama prepevala. Moram poudariti, da pri tej pevski skupini ZVON deluje kar šest njunih sinov. Najmlajši, ki nosi očetovo ime Peregrin Us, je pevovodja te skupine.
Draga slavljenca, gospod in gospa Us, v imenu vseh prijateljev in znancev doma in v tujini, kakor tudi v imenu “Zvonarjev”, Vama izrekam iskrene čestitke. Bog Vaju naj ohrani' še dolga leta. zdrava in zadovoljna, da bi še v, naprej bila pripravljena podpirati našo. slovensko
glasbeno skupino ZVON in slo-
vensko besedo. Bog Vaju živi!
St. I. Mally
sta zelo veliko in pridno družino: sedem hčera in osem sinov.
Živeli so na posestvu v Brezovici na Gorenjskem.
Slavljenca sta s težkim srcem zapustila svojo rodno grudo ter
nastopila pot v tujino s tako ve- ( f j|^||| IfodilfCIi ¥ Spililil
liko družino. Pribežali so preko i	_____
meje na Koroško. Bili so tam v taborišču Spittalu ob Dravi do
Pokojnini župniki
OAKLAND, Kalif. — Težko
je pisati o velikih pokojnikih, leta 1952, nato so skozi katoli- kot je bil Vital Vodušek; ki je
ško organizacijo NCWC pnsli j umrl 27. maia jn bil pokopan preko velike luže v Ameriko. | naslednjo sredo ob asislenci Prišli so naravnost v Bridge-, msgr_ j McGxickena> nadškofa port, Conn., k slovenski fari sv. iz San Francisca) msgr. M. Guil-Kiiža. Pokojni župnik dr. An- f0yie; škofa iz Stocktona, in šti-drej Farkaš je to veliko družino ri,de.Setimi sobrati, z veseljem sprejel. ^ Preskrbeli z njegovo smrtjo smo Sloven-]im je veliko enodružinsko hišo, izgubdi prijazno in gostoljub-kateio so ^s prianimi rokami, no središče, edino na Zapadu. kmalu izplačali. Kot frdna in za- saj je ,bdo njegovo župnišče vedna Slovenca sta Peregrin in vedno vseni na široko odprto. Marija Us v novi domovini doF Vsakd0; ki je prišel v Sa,n Fran. čakala svoj zlati jubilej, katere-, cjsco> se je ogiasd pid njem in ga sta slavila pii novi fari sv. brez 0];)iska Fathra Voduška je Kiiža v Fairfieldu 3. junija, jmej občutek, da ni bil v tem ve-1973. Zlatoporočno mašo je o-1 iemestu
pravil svetokriški župnik rev. | pr^ njem s0 se redno, vsako Alois Hribšek, ki je v sv°jem sredo, shajali slovenski in hrvat-gevoru lepo povedal, kako sta si skd duhovniki, da so se razgovo-slavljenca pred .50 leti pred ol- 0 vseb tekočih problemih in trnjem obljubila večno zvesto- črpali nov pogum in nove ideje oo. Mešani cerkveni pevski za dušno pastirstvo, zboi, kakor tudi moški zbor so Toda to je bil le zunanji okvir zelo ubrano prepevali med 'SV. njegovega deia. Pokojni je znal mašo. Po končam sv. maši sta,skrbno zakrivati svoje veliko se Slavljenca v spremstvu slo-i dej0 jn žrtve, ker se je zavedal, venskih narodnih noš podala v da čednosti ohranijo ves notra-dvorano, kjer sta v krogu svojih njt čar in vrednost le, dokler so 15 živečih otrok in 28 vnukov | skrite
ter ožjih prijateljev in znancev| Father Vodušek je ljubil ve-iz Biidgeporta in okolice, kakor ^ sejje. lepoto in mladost. Vse nje-tudi prijateljem iz New Yorka z gove pridige so izzvenele v ope-rev. Richardom Roganom, praz- vanju Večne lepote, luči in več-novala svoj dan.
V dvorani sta dve 12-letni de-
nega veselja. Ljubil je rože, zato je bila njegova cerkev vedno klici oblečeni v slovenski narod- ’ en sam pomladanski sveži sani noši, čestitali in želeli še na'pek; ljubil je petje, vsako nede-mnoga leta ter izročili šopek Ijo je bil pri maši pravi koncert, rdečih nageljev. Nato je sledil kateremu so redno prisostvovali govor slovenskega voditelja g.'tudi verniki, ki ne razumejo slo-Kurbusa, ki je tako lepo pri- venskega jezika; ljubil je umet-merjal, kako je družina Us po- nost in je bil kot strokovnjak dobna sveti družini. Sv. Jožef je na tem polju večkrat povabljen, s svojo ženo Marijo in enim De- da je predaval umetnikom. Lju-tetom moral bežati pred Hero- bil in razumel je mladino in je dom iz svojega rojstnega kraja bil npr. znan bogoslovcem dveh Betlehema v Egipt. On je vedel, škofij, da je on edini, ki je za-kam gre, ker mu je Angel Go-j hvali za božična voščila vedno spodov kazal pot. Peregrin Us priložil bankovec, je imel tudi ženo po imenu Ma-j Toda ljubezen do mladine ni rija in 15 otrok, pa se je moral l omejila veliko skrb in spoštova-j j vdati usodi, nihče mu ni kazal! nje, ki ju je imel do starih. Nje-i Pa Uidi to ni vse, kar čaka Titovega predestiniranega jpoti- Kot uden Slovenec gorenj-j gova požrtvovalnost do Fathra | dediča na vodstvu partije, če to vodstvo sploh dobi v roke. | skega rodu ni zgubil zaupanja v | Trunka je bila -.nekaj edinstve- j Kaj pa nravi k vsemu temu ljudska armada, ki v vsakem I Boga in Mater božjo; srečno je j nega; z isto se ne more primer-1 komunističnem režimu (kakor v drugih totalitarističnih j pripeljal svojo veliko družino; jati niti ljubezen najbolj skrbne vladah) predstavlja hrbtenico notranje in vnanje sile sle- :Pr£ko luže v obljubljeno deželo matere do svojih dojenčkov. Ni-
Po zadnjem koncilu se je razvilo med ženskami’ močno gibanje, naj jim družba in zlasti Cerkev priznata pravo mesto v svetu. Napisanih je bilo mnogo člankov in izšlo je več knjig, ki obravnavajo položaj žene v Cerkvi.
Kristus je učil: “Vi vsi ste pa bratje!” in tako razglasil enakost vseh pred Bogom. Cerkev, zvesta oznanjevalka Jezusovega evangelija, je vedno to resnico oznanjala in se trudila za uveljavljanje žene v svetu. Vendar je bila do zadnjega koncila praksa precej v opreki z načelom enakosti med možem in ženo.
ŽENA - ZAPELJIVKA
Kaj je zaviralo uveljavljanje žene v človeški družbi in tudi v Cerkvi? Predvsem moramo vedeti, da je Cerkev nastala v judovski družbi, ki je bila odločno nasprotna ženski. Temu se je pridružilo nasprotovanje grške kulture.
Zato so v prvih stoletjih krščanstva močno pozabljali, da je Bog ustvaril oba po svoji podobi: moža in ženo. Večjo važnost so dajali možu. Celo številni cerkveni očetje so smatrali ženo za manjvredno bitje.
Sv. Janez Krizostom je šel tako daleč, da je trdil, da ibi Bog razmnoževal človeški rod brez spolnega združenja med možem in ženo, če ne bi prišel vmes greh prvih ljudi, ki je bil po mnenju različnih starih razlagalcev Sv. pisma spolne narave.
Eva je bila tako razglašena za trajno zapeljivko. Ženi so odrekali kakršen koli vpliv, razen v družini ali v samostanu.
ŽENA - MOŽEVA LASTNINA
Nerazumevanje za žene pripisujejo tudi dejstvu, da je bila naša bogoslovna znanost izdelana v srednjem veku in da so jo
izdelali samo menihi in duhovniki, torej samski ljudje. Na že-j no so gledali le kot na mater ali devico.
Zahodna krščanska civilizacija je poudarjala načelo, da je
^	I II ■	--
lahko sprejela tudi vodilna me sta v javnem življenju, kot se Je to zgodilo v Indiji, v Izraelu, na Cejlonu.
ALI MOREJO ŽENSKE PREJETI DUHOVNIŠKO POSVEČENJE?
Ob zadnji škofovski sinodi je nastalo vprašanje, ali- morejo bi
-' i	-'	J	j-, fiiHi že-ne do s ve cene za Ju
žena ustvarjena, da bi bila mati. I	francoske žen-
j ske organizacije Zveza Ivane I Arške so poslale celo posebno i vlogo škofom na sinodi, naj se
Odrekala je ženi kakršno koli;
drugo nalogo.
Kapitalizem in meščanska morala sta smatrala ženo za moževo lastnino. Napoleon je npr.
podeli posvečenje
tudi ženam, to- bož-
ja volja, da so posvečeni za hovnike le moški, ali pa se Jezus oziral pri izbiri apostol ov
dovski
trdil:	“žena je dana možu, da . ne^ .se ®	za du-
mu rodi otroke, je moževa lastnina — kakor je sadno drevje
vrtnarjeva last.” Civilno pravo	.	. ,	,
... v , ,	. i na tedanjo miselnost v ju-
je gledalo na ženo kot na otroka	J
ali kot nebogljeno bitje, ki po- ri)Z01.	^	js0
trebuje varstva m ki m »možno	S P	doz(>rel„ dvngo
pravnih dejanj. Zena pr. P”*	^	ženstaBi
zgubi svoj priimek m si pnvza-, ^	nosve-
v J -.	v .	, jne podeli duhovniškega PUi3V
me moževega m moz je potem‘v J v	. io za-
.	...	.	,	• cenja, to se ne pomeni, aa ju
mogel govoriti: moj avto, moja ^ y	do moHat,.
zena, moja pipa.	fcerkev je živ organizem z »no-
KRIZA V ŽENSKIH 1	J	s
SAMOSTANIH
J gimi službami in različnim d6 0 vanjem. V Cerkvi so številu3 področja, ki so odprta ženskaui in ki so v skladu z žensko u revnostjo. Predvsem pravijo, ^ 3
Posvečeno devištvo je nekaj velikega in je dalo mnogo svetnic, toda v preteklosti je imela
ženska le dve izbiri: poroka ali " 'to” področja^obrodelnega samostan. Na žensko so vedno .	.	.,	m
,v .	lovanj a v raznih oblikam
giedah, da je fizično m moralno ^ avičeno želijo, da bi slabotno bitje, zato je bila Bo- bile bolj itegnjene v življenj3 gu posvečena devica strogo lo- Cerkve in da lahko ovedo svo-
---- z----------------------- -	zade.
cena od sveta in zavarovana z 1 neštetimi predpisi cerkvenega
je mnenje, ki je za mnoge
, ve bolj merodajno kot mnenj6 prava. Nikakor ni mogla ^vaja- moških 0dpadejo naj tisti prem
ti takega vpliva na življenje v; pis.; ki žensko žalijo, ker J °
svetu, kakor so ga izvajali menihi.
Tako stanje je za sodobno mi-
ali 6610 le
smatrajo za manjvredno za nevarno osebo. Omenim
dva: da ženska oseba nima vs*-0 selnost nevzdržno, zato ni cud- pa y prez|biterij> to je v bližin0
no, da je zadnji koncil sprožiL oltarja ^ da naj ženska oseba krizo po ženskih samostanih. |ne bere berila Vrhovna vodstva redov iščejo, novih poti.
ŽENA LE NEPOPOLNI MOŠKI
Pot v javno življenje so ženi ie v Franciji zastopnice Sve' zapirali tudi moški. Moška druž-1 lovne zveze ženskih katolism * ba je do zadnjega povsod odlo- 'organizacij_ zbrane so bile iz 23
POSVET SVETOVNE ZVEZE ŽENSKIH KATOLIŠKIH ORGANIZACIJ Preteklega oktobra so se zbr3
čala in je tudi iznašla nekatere dežel.
ravno
Razpravljale so . y
trditve, ki naj bi bile veljavne ’ temi, kako naj žene sodelujejo in ki so pomagale ženo držati v življenju Cerkve, krat ali še večkrat na noč. Vse podrejenem položaju. Tako so Fna je opozorila, naj žene svoje življenje je podredil skrbi rekli: “Žena je ustvarjena za čajo za Kristusa z dejanji ^ za dobrobit tega starčka; celo v moža,” ko je tudi obratno res: ščanske ljubezni. Sodelovanj
mož je ustvarjen za ženo. Po- žena pri aktivnosti Cerkve n3-tem:	“Žena mora dopolnjevati pomaga, da bo Cerkev P°sta g
moža,” a velja tudi obratno. j bolj evangeljska — a to zahtev^ Izkoristili so tudi psihološke spreobrnjenje vsake žene, kaj razlike med možem in ženo, ki' vsak kristjan je Cerkev. Zak!jLl naj bi spet dokazovale, da je le čila je: Ko postavljamo z3*11'6'^ mož popolno bitje, prava božja: Cerkvi, moramo začeti pri s° _ podoba, po katerem žena hrepe-! in same postati take, kakršno z6 ni. Žena naj bi bila le nepopoln limo Cerkev, moški. Na nesrečo se je večina! Predsednica nemške katolik0
penzijo je nameraval stopiti šele tedaj, ko Father Trunk ne bi potreboval njegove pomoči. Vse to ni smatral kot breme, ampak kot poseben dar božji, ki mu ga je Bog naklonil, da je tako lahko izkazoval svojo serafinsko ljubezen.
To je le eden izmed mnogih primerov, za veliko večino katerih ve le Bog. Pokojnik je bil eden izmed prvih, ki se je zavzel za svoje sobrate begunce, da jih je več kot ena desetina takoj dobilo mesto v škofiji San Francisco. Ob prihodu istih jim je iz svojih sredstev poskrbel za najpotrebnejše.
Pa ne samo ,za svoje brate, ampak za vse, ki so potrebovali e-konomske pomoči, je imel odprto srce. Pobegli iz ladij so večkrat dobili pri njem ne samo zatočišče; zavzel se je tudi pri o-blasteh in jim je uredil pravno stanje.
žena sprijaznila s takim stanjem.
Če upoštevamo vse to, se nam
mladine je podčrtala, naj žen^ tudi v politično življenje pHn3 šajo več humanosti. Vendar
i J	*	v	1^6^*
ne bo zdelo posebno čudno, da1 go ta vi j a, da je to zelo težko, & je v starem poročnem obredu: gledajo meški nanje z nezaupc‘
dolga prošnja za nevesto, da bLnjem. Imajo sicer prosto P
ostala ljuba in zvesta možu, ka-' politično življenje, a v stran kor da ženin ne bi bil potreben! pridejo le redke take prošnje.	| mesta.
ot
kH1
odgoV'
0rn3
“ABRAHAM JE RODIL IZAKA...”
Zastopnica ZDA M.
Mealey Je
govorila o delovanju P0i
sebne
Na podrejeni položaj žene v 1 ženske komisije, ki jo je ust3ll°-
odnosu od moža je v preteklosti vil pokojni predsednik John ^
vplivalo tudi nepoznanje, kak- Kennedy. V tej komisiji so
drzaV
id-
šno vlogo ima žena pri spočetju otroka. Saj so mislili, da je spo-
Bil je pravi učenec sv. Fran-! čet j e otroka odvisno samo od čiška. Se več. Znal je združiti! moža. V preteklosti smo poslu-
serafske ideale s potrebami današnjega časa. V svojem privatnem, življenju silno skromen, ni gledal na žrtve, če je šlo za
šali v Jezusovem rodovniku: “Abraham je rodil Izaka, Izak je rodil Jakoba itd.”
Posledice zmotne miselnosti o
reprezentanco. Zavedal se je, da ženi so še vedno znatne, tudi v
bo le tako pri oblasteh in zuna- današnjem času.
njem svetu njegova beseda ime- KAKO NAJ SE ŽENA
la vpliv in avtoriteto, da bo tako lahko pomagal najbolj potrebnim.
Pri vsem tem je bil otroško globoko pobožen. Vsako jutro je pred sv. mašo redno molil rožni venec, katerega so se udeleževali verniki cd visokih funkcionarjev bližnje justične palače pa do skromnih ženic. Užival je v me-
UVELJAVI V DRUŽBI IN V CERKVI?
Predvsem se morajo žene izogniti nevarnosti, da bi v želji po enakopravnosti hotele v vsem postati enake moškim. S tem bi potrdile preteklo zmoto, da je le moški popoln človek.
Ženska mora razviti svojo človeško naravo. V svetu se mora
stopnice iz vseh zveznih in lahko stavijo zakonske Pre loge, ki so upoštevani. P° ^ ti morajo vse ameriške vplivati na javno življenje, stavila pa je, da je za žene bolj hvaležno področje del0'7 nja vzgoja.	^
Na tem posvetovanju zaS.,, jjj
nic svetovnih ženskih kat oh3 ^ organizacij se je jasno	’
da žene želijo, da so priteg«P ^ k sodelovanju, da se jih uP0Jve va, da se jim priznavajo uT
posebnosti.	j
Položaj v družbi in v C ^ še prav posebej je danes P^H;l
drugačen. Cerkev vedno
ker
prepoznati znamenja časov, ve, da tudi po njih govori
in usmerja delovanje
Cerk'76'
stu vsestransko spoštovanje in; uveljaviti kot ženska s svojimi i Prav gotovo ne bo pustila ^
ugled.
svojskimi lastnostmi. Le tako
hernega diktatorja, čigar nastop in padec je od nje odvi-,Ameriko-sen? Po svetu je dovolj zgledov za to.	Po govoru je nastopila pevska
koli ni bil zlovoljen, četudi je moral vstajati k njemu po tri-
Samo dejstvo, da si bil član! lahko obogati človeško družbo, njegove župnije ali da si bil nje-j Ženska mora vedeti, da je gove narodnosti, je bilo večkrat ‘ najprej ženska in potem morda najboljše priporočilo.	j žena nekega moža in potem ma-
Naj mu bo Bog za vse večni ,.ti otroka ali otrok, plačnik!	| žena naj skuša čim bolj izo-
L. V. - blikovati samo sebe, potem bo
ki so jih p.e.
koriščenih moči, pravljene dati na razpolag0 ne. Pritegnila jih bo k sodel° p nju na vseh področjih, P*6 vsem pa na tistih, ki bolj odg varjajo ženski naravi.
Stanko Zorko
(“Katoliški g13*
ŽGANJE - NAS SOVRAŽNIK
(Spisal Jurij Trunk)
Kalbersch pravi: “Alkohol zastrupi otroke že pred porodom, s oda kakor črv na mladeniču
vzame moč možu.” Profesor
othnagl na Dunaju piše: “Ve-. _ Srek je, če dajejo otrokom žganja, vina ali piva. Do 14. a bi otrok ne smel poznati eh tekočin, in zločin je, če trdi ak zdravnik, da vino redi, in 0 rooje, ako pravi, da redi rdeče Vm° bolj kakor belo!” To je Vendar jasno!
^meniti moramo še nekoliko ° ud°delstvih in zločinih, stor-p0 alkoholu. Gotovo je, da le vsled pijančevanja izcimila ^repirljivost in neumestna ob-at jivost, ki pripravi človeka do ^renagljenih dejanj. Nezmerno ^■2lvanje alkohola je skoro brez
laM?6	vzr°k težkih in
ih telesnih poškodovanj, tej|0r0V Pobojev. In število se ravno dandanes množi Prašen način. Ni skoro dne-T1’ da bi ne poročal ta ali drugi ^ 0 kakem pretepu, poboju hnaoru, in navadno se prista-Jai° poročilu besede: Nesreč-‘° 2§anje.
ne snremo se čuditi, da po-
ki poglavar Kanza-Indijancev mlade ljudi: “Nikar ne pijte strupene ognjene pijače belih];; mož; kajti zlobni duh jo je poslal, da bi nas Indijance pokončal.” In prav je imel Cetavajo, kralj Culu-Kafrov, ko je rekel: “Kdor dovaža sode ruma in žganja v deželo, oropa ljudstvo pameti!”
Skrčuje se tudi število Slovencev posebno ob mejah. Kdor živi v teh krajih, ve, da je ravno tam žganje in pijančevanje doma. Ali ni morebiti ravno to migljaj, odkod bi nam mogla priti pomoč?
Z boleznijo pa pride v družine še cela truma križev, brid-kostij in težav kot posledice nesrečnega alkohola. Kalbersch živo opisuje take prizore: “Tu je oče, ki žaluje v svojih starih dneh za sinom — pijancem, tam je sin, kateri se sramuje, kjerkoli gre in hodi, svojega pijanega očeta. Tu sedi bleda mati s peterimi otroki pri prazni mizi, med tem ko popiva ali igra mož v gostilni; tam, pretaka solze mati za svojim sinom do polnoči, ali ga ne bo iz gostilne. Trn
| +*+++**#**+++****++*+**+■**+++**■**+*++++*+*+++**+**+***+*+
<!
i!	K I 11 Jk 11 A ur %
j!
] I
i
J >
KOLEDAR
društvenih prireditev
i	Z
JUNIJ
17.	— Otvoritev Slovenske
pristave.
22., 23. in 24. — Farni karneval pri Sv. Vidu.
24. — SKD Triglav v Milwaukee, Wiš., priredi svoj prvi letni piknik v parku Triglav.
27. — Klub slovenskih upokojencev za Waterloo Road okrožje priredi piknik na SN-PJ farmi.
30. — Balincarski krožek priredi piknik na Slovenski pristavi.
JULIJ
22. — Piknik slovenske šole pri
sv. Vidu na Slovenski pristavi.
4. — SKD Triglav v Milwaukee, Wis. praznuje žegnanje kapelice Sv. Cirila in Metoda v svojem parku Triglav.
15. — Misijonska znamkerska
akcija priredi piknik na Slovenski pristavi.
22. — Misijonski piknik v parku Triglav v Milwaukee, Wis.
29. — Piknik Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti na Slovenski pristavi.
AUGUST
1. — Pevski zbor Korotan pri- 5. — Društvo Najsv. Imena pri
“Lai16 pijanec pogostoma zloči-1 kaJ čaka nevoljno gospodar svo-lec- Bistvo pijanosti obstoji v'i6^ Posla’ ki ie v gostBni med
leih. da	. \dnclHrrd K
k da človeka oropa za pamet, st in razumnost; nižji na-1
s 111 vladajo v človeku brez! vavno tako; tam izgubi zopet
vinskimi bratci; če ga odpodi iz službe, mu stori drugi in tretji
ovir,
razb
e> kri
čobii
Urjeni
vre, in vsi živci so: Posel vse spoštovanje do gos-v človeku; podarja-pijanca. Nesrečen je vse višje mož, ki ima ženo-pijanko, a ob-
žival je oblast črez
Oti. Pijanec je navadno žalovanja vredna je še bolj žena, di predrzen, nenraven in ne- katera ima takega moža! Za n.ameu človek, ki nima izgubiti ženo moramo obžalovati poseb-lcesar, ki je slep za to in ono no otroke. Zastrupljajo =« ™
O, on
prestopkov zakonskih ločitev.
ima vse
zločinca. Strokov-ja v1 ^rdijo, da povzročuje pi-zl0-eVan;ie iedno tretjino- vseh tn v0v’ Polovico samomorov, četrtine raznih Polovico
Vjrrcwy,
Vilo" ° Se dandanes množi šte-Veil .Sarn°morov tudi med Slo-2eil ’ Bravi se navadno, bole-
raka^a Pr^ved^a do tega ko-odko\Al1 se Pa tudi preiskuje, stom .^e Prišla bolezen? Pogo-V ,a samomor svoj začetek •Ukohota, Ta uniči fp-ede do
Jiagosta
uboštva,
Vije . anie in časno srečo; ži-ra i^e P0s^ane stud, pride neve-Uion °buPanie> iu vrata do sa-Pctih°ra S° odPri;a na stežaj. Od trij Samomorov so navadno škemVsled alkohola. Na Norve-pijaiiv 80 uvedli postavo zoper 2lhai --VaiBe’ in samomori so se Belnu,Sab Za odstotkov; v
tih
giji'
za 22
s° se pa v zadnjih 50 le-
se že
lastnosti - Pred porodom; pri žganju se rodijo, krstijo, vzgojujejo in rastejo. Že štiri- do petletnim otrokom se vsiljuje žganje za— šalo! Ne smemo se čuditi, če srečujemo take otroke blede kakor smrt; oče in mati sta bila pijanca!”
Kolikokrat bi se tudi med Slovenci ponudila priložnost, ponoviti, kar toži prorok v sv. pismu: “Vsi umiramo razcuti, kakor voda na zemlji. Naša ded-ščina je prešla na tujce. Siromaki smo brez očeta, naše matere so kakor vdove. Naši očetje so grešili, in mi trpimo zaradi njih hudodelstva!”
8. PIJANČEVANJE IN OBČNI BLAGOR Na dan, ko bo izginilo pijančevanje, bo izginila polovica uboštva. — Picard.
Nikdo ne more tajiti, da Slovenci ne zaostajajo v pijančevanju in žganj epitju za drugimi
zdravje,
pokonča
ig tb0:rnnožili za 140 odstotkov, narodi; da, v nekaterih krajih
khčevl P°VSOd
Vgp nje'
Uje v - ° z^a Priuese pijančeva-brer^-^V^erBu’ ad navadno tudi
kjer se širi pi-jjih gotovo še prekosijo. Neki tujec, ki je obhodil precej sveta, je naravnost trdil, da ni videl nikjer toliko pijanih ljudi j, ka-
/n nesrečno smrt. Ono kor med nami. Nimamo natanč-čuu, a,V^a že na smrt, ker uni- nih podatkov, koliko gre denar-
telesne
cUje
f°dhja
b0g.
in duševne moči, ja pri nas :za alkohol, ali .to je uboštva in povzro- gotovo, da gledajo dežele in dr-hesreče v družinah. Prež- žava z nekako zadovoljnostjo na Slhrt pijancev je delo vsakoletno svoto	žganjskega
stlj Nevidnosti in pravično-1 davka. Kranjska dežela ima od gulp1 116 dopušča, da bi še dalje samega žganja okoli 400.000 gld. drUŽb U<^e ^zPrijevali človeško dobička na leto, in koliko ljudje *2Prič°'	de3stvo ni treba izdajajo za alkohol, nam neko-
iastuaeVa^ P°triuie ga do cela i like pojasni dejstvo, da so nekje da ipo^^^hja.- Dr. Ogle pravi,! na Gorenjskem samo 4 krčmarji r.e človek, ki se popolnoma ! izdali več za špirit, kakor cela Vati 0P°jnih pijač, pričako-j občina za davek! Na Koroškem Podari bci za kakid 19 let mi je znana občina, kjer so pred Uik iSal svoje življenje. Zdrav-1 kakimi 30 leti vsi občanje na uteiiner
be
pa piše: ! “Daj 10 v starosti 20 let
VeČ •	LctSU ZgcUiJd,
šal° ^ od n3iB si bode skraj-Ljul°,]e Oljenje za .20 let!” bo vi 3°7° navadno sodi: Ta ne Pije! -p fivih las; zakaj? On dbo 2 a ie hioral mlad v hla-
Straš^0; zakai? °n je Pil! divja},-- ° Pusl°ši alkohol pri Uaravr|n’ ^elik del jih Evropci iahcg^.Uhiorijo. Deblo Tndi-V 10 jp Liparjev’ se je skrčilo ie sto®;lh od 80.000 na 2000! To S° jim 1 a 0§niena voda, katero dbo i Nihašali beli možje. Pre-Haiti36 Nišlo dij. ’ N živel
l iram’ P° 90- letih’ 1® 8000-
ai tega
žganje na otok o tam 200.000 Iju-
je opominjal ne-
leto popili okoli 50 litrov žganja; sedaj bi pa ta mera ne zadostovala niti za 8 dnij!
Ali je treba dokazovati, da dovede pijančevanje do uboštva? Pivec potrebuje denarja, veliko denarja; ako tudi le malo izda vsak dan, sčasoma naraste malenkost v veliko svoto. — A navadno ne ostane pri denarju; z denarjem se izgubi tudi čas, delo stoji, pijača naredi človeka nesposobnega za- delo in nezadovoljnega s svojim stanom; ob jednem trpi zdravje, pri čaši se navadno tudi igra, pride nemir v srce in družino, in vse to je še večja izguba, kakor izdani denar.
(Dalje prihodnjič)
redi piknik na Slovenski pristavi.
4. — Slovenska pristava priredi piknik na svojih prostorih.
8. — Štajerski klub priredi svoj običajni piknik na Slovenski pristavi.
fari sv. Vida priredi družinski piknik na Saxon Acres farmi na White Road.
8. — Federacija klubov slov. u-pokojencev priredi piknik na farmi SNPJ na Heath Rd.
12. — DSPB Tabor priredi pik-
John Mitchell
JOHN MITCHELL naj bi bil baje odkril kot načelnik Odbora za ponovno izvolitev predsednika Nixona politično vohunjenje in tudi poskus zakrivanja tega, ko je bil odkrit vlom v Watergate. On to odločno zanikava, kot zanikava vsako krivdo tudi v zvezi z daron} $200,000, ki jih je Odboru poklonil finančnik Vesco v upanju, da bodo člani Odbora posredovali v njegovo korist pred Komisijo za vrednostne papirje in njih prodajo.
nik na Slov. pristavi.
12. — Športni dan v parku Triglav v Milwaukee, Wis.
19.	— Belokranjski klub priredi
svoj običajni piknik na Slovenski pristavi.
25.	— Balincarski krožek priredi
piknik na Slovenski pristavi.
26.	— Slovenska pristava priredi
piknik in plavalne tekme.
SEPTEMBER
2.-3. — Piknik Slovenske pristave.
2.	— ZDSPB TABOR priredi
spominsko proslavo 30-letnice Grčaric in Turjaka na Slovenskem letovišča v Boltonu pri Torontu v Kanadi.
14. — Podružnica št. 14 Slovenske Zenske Zveze priredi kartno zabavo v Euclid Park Club House. Začetek ob 7. zvečer.
16. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
16. — Oltarno društvo pri Sv.
Vidu priredi kosilo v novi dvorani pri Sv. Vidu.
22.	— “Kres” priredi zabavni večer v SND na St. Clair Avenue. Igrajo Veseli Slovenci.
23.	— Društvo SPB Cleveland
poroma v Frank, Ohio.
30 — Klub društev SDD na
Recher Avenue priredi večerjo in ples v prostorih SDD. Večerja, na žaru pečeni pl-ščani, bo na 'razpolago od 4.30 do 7.
OKTOBER
7.—Kulturna društva v Euclidu
priredijo koncert v SDD na Recher Ave.
14. — Podružnica št. 25 SŽZ obhaja 45-’letnico obstoja z večerjo v farni dvorani pri Sv. Vidu. Začetek ob 4.30.
20.	— Klub slovenskih upokojencev za Newburgh okrožje priredi banket s plesom v Slov. nar. domu na E. 80 St. Začetek ob 5. pop. Igra Bueh-ner orkester.
21.	— Kljub Ljubljana priredi
večerjo in ples v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
21. — Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete pripravi kosilo v šolski dvorani.
21. — Občni zbor Slovenske pristave v H. Lobetovi dvorani.
27.	— DSPB TABOR priredi
svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”. Začetek ob 7.30.
NOVEMBER
3.	— Ohijska federacija ABZ
DELO DOBIJO DELO DOBIJO
Slovenska pristava išče
čuvarje za svoje kopališčče za letošnjo sezono in oskrbnika, ki bi nastopil svoje mesto 1. septembra 1973. Kdor se zanima, naj kliče tel. 881-6751 ali 361-0377.

What a lot ®f ten-year-olds are wearing
this year.

Thousands of children afflicted with Muscular Dystrophy must wear braces.
Muscular Dystrophy destroys healthy muscle and replaces it with useless fat. After some time the child’s muscles become so wasted that even braces will no longer support him.
Later, he won’t have the strength to sit
in a wheelchair. Eventually, he won’t be able to
feed himself or even turn over in bed.
His weakness leaves him so vulnerable to colds, pneumonia, or other complications he rarely survives maturity.
Scientists are beginning to penetrate the mystery of this tragic disease. Today there is some hope for the children who must wear these braces.: every day. That hope lies in MDAA’s massive research program.
Only your contributions keep it going.
Give generously.
Fight fVluseyfar Dystrophy. Help them grow up.
Muscular Dystrophy Associations of America, 1790 Broadway, New York, N.Y. 10019^


IŠČEMO URADNIŠKO M0C
Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno. AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio 44103
431-0628

obhaja 40-letnico z večerjo in plesom v SDD na Recher Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci” D. Marsica in ‘Kres’ pleče.
10. — Belokrajnski klub priredi svojo vsekoletno Martinovanje v S.N.D. na St. Clairju, v veliki dvorani. Igrajo Veseli Slovenci.
DECEMBER
2. — Pevski zbor Slovan poda
svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue.
ZDA bode priznale v kratkem Mongolijo
WASHINGTON, D C. — Mongolija je neodvisna republika v Srednji Aziji, ki ima na severu za sosedo ZSSR, na jugu pa L. R. Kitajsko. Povezana je v gospodarskem, političnem in o-brambnem oziru z ZSSR.
ZDA doslej Mongolije niso priznavale in ne imele z njo kakih stikov. Od lani se pogajajo z njo v Združenih narodih za vzpostavo rednih diplomatskih odnosov. Trdijo, da bodo ti
MALI OGLASI
Apartment v najem
Oddamo 7 sob na 14602 Lake Shore Blvd. Kličite 486-6760 po 4. uri.
-(115)
vzpostavljeni v nekako dveh mesecih.
Ulan Bator, glavno mesto ■Mongolije, utegne biti odlično prisluškovališče za razvoj in sta-, nje odnosov med Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Ti postajajo vedno bolj pereči, kočljivi in tudi zanimivi!
HELP WANTED,
General Office Work
Typing, knowledge of Slovenian. Short hours. Call 431-0628
(x)
Male Help Wanted
Hiša naprodaj
Za dve družini, 6 in 6, v okolici sv. Vida, dve novi garaži. Kličite 391-3285 v________________________-(114)
For Rent
5 rooms down, big basement, furnace, garbage disposal, just painted and papered. $75. Will take one child. Nice yard. On 1229 E. 71 St. Call 361-4135 or 881-7665 after 4 p.m.
_______	-(115)
Lastnik prodaja
4-družinsko hiša v dobrem stanju, nova elek. napeljava, novi furnezi, na E. 73 severno od St. Clair. Cena $16,500. Za sestanek kličite 431-6798.
(x)
Blizu E. 185 St.
hiša z tremi spalnicami naprodaj in še posebej sobe za mater, jedilna soba, garaža v dvajsetih.
Euclid
blizu E. 200 SL bungalow s tremi spalnicami, rekreacijska soba, garaža, odlična.
Euclid zidan duplex
6-6, osem let stara, tri spalnice v
ber dohodek.
UPSON REALTY RE 1-1070	499 E. 260 St.
Odprto od 9. zjutraj do 9. ure zvečer
________ (118)
V najem
4 sobe se odda zgoraj, zaposlenim, 1 ali 2, nič otrok, blizu sv, Vida. Prosta gorkota, vroča voda. Kličite 431-9783.
—(5,7,11 jun)
Gradbeni delavci
Izkušeni v gradnji kanalov in drugega dela pod zemljo, najmanj 3 leta izkušnje. Dobra plača in obrobne koristi. Javite se prosim na: Box 123, American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103.
(x)
Delo na strojih “Drill Press”
Tovarniška izkušnja priporočljiva
RISHER IN KOMPANIJA 27011 Tungsten cesti v Euclidu Kličite 732-8351
____ (121)
POWER BRAKE OPERATORS LABORERS GRINDERS
SHEET METAL MECHANICS
to work on sheet metal fabrications and electric cabinets.
STEADY WORK, COMPANY PAID BENEFITS. Interviews between 8 and 11 a.m. FORMWELL PRODUCTS CO. 1530 Coit Ave.
(south on E. 152 St. to end of street)
(116)
Help Wanted — Female
Housekeeper
Live in. — Watch three children, cook, and keep house. Eastern suburb. Call after 6:30 p.m. 382-7290
-(115)
Housekeeper
live in, 5 days, lovely, country home, adult family, light cooking. Other help employed. Top salary and benefits. Recent references required. Please call 247-5933
(114)
Help Wanted Female VENDING HOSTESS
We are looking for a lady to train as a vending hostess for a | pleasant industrial location.
vsakem stanovanj u7 kTet'd^ !Transportation necessary- Hours
6:30 a.m. to 1 p.m. No weekends
or evenings. Call 771-3756 v/eek-
days 9 to 12 noon only. An equal
opportunity employer.
(122)
Help Wanted Female
Light factory work. Will train. Must speak some English. Ap-jply 9 a.m. until noon.
j PERLA EMBROIDERY CO. 1815 E. 23 St.
(118)
Prijafei’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA i
račun Pomoči države ohio!
ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS !
St Clair Are. ta SL. 68 St 361-4212
ŠIVALKE ZAVES
Skušene, dobra urna plača. Stalna zaposlitev. Kličite med 8 in 12 opoldne.
431-4141
(116)
dcj:.:o\ e,a, june n, 1973
RAZPOROKA
ROMAN
Spisal PAVEL BOURGET — Prevedel A. KALAN
v

“Ah,” vzdihne, “še hujšega. Dolže v as ... toda jaz niti povedati ne morem, tako je strašno ..Kooiečmo se vendar s silo pomiri: “D aiže vas, da ste z nekim ljubim cem ušli stricu in zapustili Clermont, da ste živeli ž njim skupe.j, da ste imeli otroka . Pravijo, da je bil on pravnik in da se je pisal za Mejan-a. Tudi o vas. se govori, da ste takrat študirali pravo; dostavljajo tudi, da s*ta se sporekla, da ste takrat prestopili na drugo fakulteto, da bi se več ne srečavali ž njim. Jaz sem vam vse povedal, in ni še dve uri, kar je to vse meni povedal moj očem .. . Kako je zvedel, da se midva večkrat vidiva., tega ne vem; jaz
mene, da bi si rekli; Ta ženska, rala, ne izgubi nič več na svoji ki govori z menoj, in ki se priz- časti, kakor če bi se bila perona krivo nekih dejanj, je vendar čila v cerkvi ali pa pri županu ona, katero sem ravnokar še ta-(s kakim malovrednežem, ki bi ko spoštoval, da vkljub najbolj jo bil kmalu nato izdal in zapu-obteževalnim dokazom nisem stil. Sedaj veste, zakaj se krva-hotel priznati, da bi bila res ; vo solzim, če se spomnim na člo-| kaj takega storila. Zato pa ta | veka, ki ste ga ravnokar imeno-1 dejanja niso imela in tudi seda] j vali, ki me je tako nizkotno zlo-nimajo pri njej onega pomena, | rabil. To pa niso solze očitanja.
Jaz si nisem imela in si nimam ničesar očitati.. . Pustite me, da
katerega sem jim jaz prisojal. iMjDa, da, jaz sem to storila, vdala žal pred strašno prikaznijo. Po- sem se ne^emu človeku, postala
novil je hripavo: rili? Vi! vi!. ..” “Da, jaz sem
‘Vi ste to sto-
to storila.
sem nezakonska mati, toda jaz nisem mislila, da sem se s tem pregrešila proti kaki svoji dolž-
reče Berthe, glavo po konci in |nostl- Tudi se sedaj sem istega roki navskriž. “če si imam kaj . nen^a‘ ^elaj, kakor misliš, to očitati, ni to, da sem tako rav- m0'ie edino načelo in tedaj, nala. Jaz sem imela pravico zato I uPrav tedaj nisem drugače de-in vest mi pravi, da nisem ni- j ^a’ ^a^or sem mislila.” česar opustila, kar sem bila dolž- . ^'°l ni res’_” odgovori ji Luna sama sebi. Seveda to, kar'C*en srP°- Vl Pač niste mislili, vam danes povem, morala bi aa miado dekle p'rav, ako se
vda nepoštenosti.”
— “Jaz sem mislila,” odgovori i Berthe jednako trdo, “in mislim j še sedaj, da za moža in ženo, ki se želita združiti in napraviti
bila vam povedati precej prvi dan, ko se je pričelo najino prijateljstvo... Toda jaz tega nisem mo^la .. . Ne zaradi tega, i kar sem storila . . .”
‘Zakaj pa še sedaj ne
mol- SV0^0 lastno ognjišče, ni treba timo v diaŠn0Z1
nadaljujem,” dejala je, ko je hotel Lucien ugovarjati, “naj-brže da se midva danes zadnjikrat razgovarjava, zato hočem, da me vi vsaj sodite tako, kakor je bilo in kakoršna sem jaz bila.
“Ko sva se v Clermontu seznanila z Mejanom — znova je zaprla oči, ko je to ime izgovorila, kakor malo preje, ko ga je slišala, tako ji je bilo zoperno— “študiral je modroslovje. Seznanila sem se ž njim pri M. Andre. Ne maram se opravičevati. Lahko se varamo nad kakim značajem, kakor se lahko zmo-Zato vendar ne
na tisoče dijakov pod svojim okriljem. Tudi stric je bil varan in vendar je bil bivši sodni tajnik in nikak optimist. Sedaj ko po medicinskih študijah stvari bolje razumevam, vem, kar nekdaj nisem vedela, kakor tega
l m
J. Fred Buzhardt
čite!” zakriči Lucien bolestno, “toliko ljubeznivi bi vendar mo-
1 svečenika, ki bi ju blagoslovil, ! ne magistrata, ki bi vknjižil nju-
nisem ne doma in tudi drugod rali biti, da bi mi podaljšali sa-J no P0g°dbo. Mislila sem in še
sedaj mislim, da skleneta pravi zakon ona dva, ki 'si v svobodni zvezi po osebni volji združita svojo usodo in da zato nimata nobene druge priče razun svojo lastno vest. Mislila sem. in še sedaj mislim, da ženska, ki je tako zvezo sklenila, a se je va-
nikjer govoril o vas. Toda on je | nje, v katere ste me zazibali. .. vse zvedel in najino razmerje Tedaj je res vse, kar sem verjel, ga vznemirja ... Seveda tega gola laž! Kako sem vas obču-m u ne morem zameriti; tega pa doval, cenil, oboževal, norec!... mu nikdar, dokler bom živ, ne Vi ste imeli ljubimca!” razsrjen morem prizanesti, da je izdal ponovi: Ljubimca!... Kako to vaše ime nekemu sleparskemu boli, kako to peče. .. Zakaj ni-agentu, ki je kdp ve kje in pri; ste vsega tega utajili? Jaz bi bil kdovekom pouvedel nesramno- vam vse verjel, rajše nego da sti, ki jih je sporočil očetu. Ker moram zanaprej vedno reči, da vi nekoga sumite, povejte mi! ste bila ljubimka tega človeka, njegovo ime, da ga primeva sku- Komu naj še kaj .verjamem? ... paj ali pa jaz sam kakor vaš Komu? . .. Oh jaz sem vam vse prijatelj. Ako na tej strani niče- . verjel! .. .” sar ne najdeva, iskal bom dru-1 “Molčite Lucien!” prekine ga god, zvedeti moram, kedo je ta Berthe, stopi proti njemu in ga slepar, prisilim ga, da mi pove, i prime za roko... “Prepovem kje je nabral te umazanosti, da ' vam tako govoriti z menoj” — ]e vas z njimi grdil. Vse, kar!in izraz tega užaljenega odpora dobim, mi pride prav; treba, da je bil tako silen, da se je Lucien se vam da zadostilo, jaz hočem, J instinktivno vklonil, dasi mu je da more moj očem reči: Prosim ; ljubosumnost razjedala srce in oproščenja Mile Planat zato, kar ' poslušal jo je tiho, ko je nada-
sem o njej. po drugih govoril. .. Poprej me or ne bo videl...”
Ijevala —: “Zato vi nimate pravice, vsaj ste me opazovali to-
Berthe je pobešenih oči— vsaj ;liko časa, kako živim, kako mis-
ni mogla gledati Luciena — poslušala te srce ji moreče besede; čutila je, koliko trpi, kaznovan
lim, delam in čutim. Ali ste videli v meni kedaj koketo? Ne! Ali sem spregovorila le eno be-
moremo biti odgovorni. Toda če NOVA MOČ V BELI HIŠI — J. je mene varal, to moram pou- Fred Buzhardt, ki je hil preje
dariti, varal je tudi M. Andre-a,
splošni svetovalec v Pentagonu,
čez osemdeset let starega vseu-! je prešel v Belo hišo kot sveto-čiliščinega profesorja, ki je imel valeč predsednika Nixona.
zaradi spominov, ki jih je s tem sedo ali morda le enkrat kaj sto-vzbudil in ki. so tudi njega v j riM, kar bi bilo proti dogovoru živo zadevali. Njeno ljubeče , najinemu, da si bova kakor tova-srce je bilo g,in j eno in ob enem riša - dijaka, kar sem od vas ta-obupano, ko jo videla tako pre- j koj zahtevala, ko sva bila vdru-veliko zaupanje; to je bil naj-| gič skupaj, dobro se spominjam nežnejši dokaz ljubezni, kateri! onega trenutka; bili' ste zame še noben sum ni otresel cvetja, j zel° vabljivi, a sklenila sem z Toda neka druga sila jo je ob-; vami ne več občevati, če bi bili vladala; zagrizena prostomiselka ! vi meni dvorili... In ali sem se je v njej vedno odločneje dvi- vam to dovolila? In vsi ti do-gala proti socijalnim predsod- kazi za mojo lojalnost, vsi ti jaškom, ki so se kazali tudi pri Lu- ! ni dogodki, o katerih ne morete cienu tako močni, da se je moral! dvomiti, vse to je sedaj nič, nič!
Russell Means
INDIJANSKI VODNIK RUSSELL MEANS je znan po svojih nastopih v Wounded Knee, S.D. Zaradi ščuvanja- k nasilju in uporu je hil obtožen in se bo moral zagovarjati pred zveznim sodiščem.
MODERNA ZIBKA — V Muenchenu na Bavarskem so izdelali in razstavili električno zibelko, ki otroka ziblje in mu poje. Zamislil in načrte za njo je izdelal Gunter Beltzig, izdelovalec načrtov za pohištvo iz Deimhausena, namenil jo je svojemu sinku Borisu. V gornjem delu ima prostore za hrano, ki je drži pri določeni temperaturi, v spodnjih pa predale za plenice in drugo. Zibelko je mogoče zagrniti z zavesami, da otrok v mraku lahko mirno spi. Stane $2,250!
nista vedela stric in M. Andre, namreč da je bila inteligenca tega človeka le slepilo. Svoje lente za moje zgovornosti ni hranil z mislimi i vateljev nazore.
TONY kristavnik
_______•
in resnico. Zgovoren je bil in rabil je svoje govorn^^0je. lente za moje in mojih vz$
PAINTING AND DECORATING
Telephone: 944-8436
Spomlad je tu! Najboljši čas za barvanje vaših hiŠ! Preglejte vaše domove in pokličite nas za brezplačen proračun. Smo strokovnjaki!
w v
MED KOŽAMI — Delavec pregleduje in pripravlja delavnici za. njihovo strojenje v Silinhaote v Notranji M goliji, kitajski provinci. Iz teh kož izdelujejo tam vrsto renj in debele pastirske kape.
ŠM'


siliti, da tudi on ni potrdil Ber-thine krivde. — Ko je Lucien prenehal z grožnjami svojemu očmu, mu je s prvo besedo ona odklonila vsako podporo za preiskava in izjavila, da je sama za vse odgovorna. Ona ne potrebuje, da bi jo opravičevali ali da M ji odpuščali.
“Bivala vam lepa na vaši prijaznosti,” reče mu, “toda jaz ne vem, zakaj se tako hudujete nad svojim očmom. Vsaj me on nič ne pozna; nanesli so mu nekaj na ušesa in on si je to po svoje razlagal. Ker ste vi do mene odkriti, treba, da sem tudi jaz z vami iskrena. Nekaj pri vaših poizvedbah ni točnega: ko sem zapustila Clermont, M. Mej an ni bil moj ljubimec. Res pa je, da sem prvo leto svojih študij ž njim skupaj živela v Parizu, popolno res je, da sem imela otroka, res je tudi, da sem pričela s pravom, a se pozneje odločila za medicino, posebno zato, da spremenim vse svoje življenje. V teh treh točkah je bil vaš očem dobro poučen.”
— “Vi! .. . Vi!.. .” Tako je zastokal Lucien, glas mu je bil umirajoč, in to je bil ves odgovor, ki se je mladeniču izvil iz ust na to, kar mu je Berthe priznala s tako strašno malimi besedami. Na njegovem obrazu se je bilo bati, da se mu zmeša; solze so mu osahnile v očeh,
Še toliko zaupanja nimate do
NOVICE- i vsega sveta
MO VICE- ki jih potrebujete
M O VICE- ki jih dobite se sveže NOVICE- popolnoma nepristranske MOVICEr kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so zanimive

I
Draga nevesta!
|
i
$
fi
Poročni dan naj bi bil najsvetet31, | najveselejši m najlepši | Tvojega življei*j&' ^
■s*?
KAJ PA ZDAJ? — To zgleda se sprašuje mali Luke Foster iz Central, S.C., ko se je prvič povzpel na vrh ograje. Mati, ki ga je pri tem posnela na film, je za
vam vsak dan prinaša v hišo
Ameriška Domovina
Povejte fo sosedu, ki še ni naročen nanjo
Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoJc sorodnike, prijatelje in drage znance, 8° naj večje važnosti.
I
P:
I
P
P
Poročne predpriprave zahtevaj^ |
skrb.- 1
ogromno časa in
to fotografijo dobila Kodakovo omahnil je nazaj, kakor bi be-\nagrado.
Pridi k nam in izberi poročna	, 'p
naznanila iz pravkar dospelih najnovej*1 | katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik’ ^ papirja in črk.
Naše cene so zmerne, postrežb®
uslužn®’
Na svidenje!
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair A^ Cleveland, Ohio 441^