VSE ZA ZGODOVINO 101 S KNJIŽNE POlICE ZGODOVINA ZA VSE Kirurg dr. Rogers kritično o partizanski saniteti l indsay r ogers, Partizanski kirurg. l jubljana: c ankarjeva založba, 2018. 304 strani pred nami je avtentični prevod memoarjev »Gu- erilla Surgeon« (partizanski kirurg) iz leta 1957, av- torja novozelandskega kirurga l indsaya r ogersa (1901–1962), ki je kot prostovoljec britanske vojne misije med oktobrom 1943 in februarjem 1945 de- loval kot partizanski kirurg na otoku Visu, v l iki, bosni in v k očevskem rogu. poleg zavezniškega kirurga k anadčana dr. c olina scotta defoe-a, ki je večinoma delal v bosni, 1 je bil edini zavezniški zdravnik v vsej jugoslaviji. Zato so zanj vedeli in ga tudi poznali. l eta 1962 je v slovenščini izšla hudo okrnjena in cenzurirana verzija njegovih spominov. d r. r ogers je na k očevskem od julija 1944 vodil skrito bolnišnico a jdovec, pri tem nenehno tvegal lastno življenje, da bi pomagal partizanskim ranjen- cem, kjer je kot kirurg pokazal izjemno strokovno znanje in iznajdljivost ter visoke človeške vrednote. u čil je tudi druge zdravnike in zdravstveno osebje ter pri a ngležih lobiral za partizane. Temeljito je popisal življenje v roških bolnišnicah, občudoval požrtvovalnost in pogum borcev in se navduševal nad bolnišnično izvirnostjo, odlično organizirano- stjo, čistočo in slovenskim redoljubjem. po tej plati je knjiga pravi poklon slovenski partizanski saniteti. o b vsem tem pa je dr. r ogers, ki so ga povabili v svo- je štabe tudi Tito v d rvarju, pa boris k idrič in josip Vidmar v bazo 20, doživljal številne provokacije, ši- kaniranja, zalezovanja, ovajanja in celo obtoževanja slabega strokovnega dela. To so izvajali predvsem 1 Tudi dr. Colin Scott Dafoe je ohranil svoje spomine na zdrav- niško delo pri partizanih v Jugoslaviji, večinoma v Bosni: Brian Jeffrey Street. The Parachute Ward – A Canadian Surgeon´s Wartime Advantures in Yugoslavia. Toronto: Lester & Orpen Dennys, 1987. politkomisarji, ki so bili po r ogersovih besedah pri s lovencih veliko zajedljivejši kot na h rvaškem ali v bosni. r ogers govori o povzpetništvu komunistič- nih aktivistov in njihovih politkomisarjev, o njihovi ideološki zadrtosti in brezobzirnem boju za oblast. Zapis človeka z drugega, a demokratičnega konca sveta, prinaša pronicljiv vpogled v situacijo, kjer avtor vidi porajanje nedemokratične, nesvobodne in policijske države, podrejene s talinovi r usiji. Med partizani, ki jih je bilo samo kakšnih 300.000 med 16 milijoni prebivalcev jugoslavije, je r ogers srečeval čudovite ljudi, nad katerimi je bil iskreno navdušen. a spoznal je tudi, da partizanski boji ne poteka - jo prvenstveno proti tujim zavojevalcem, ampak proti razrednemu sovražniku in da se pod masko narodnoosvobodilne vojne odigrava komunistična revolucija. r ogers ne popisuje le zločinov napadal- cev, četnikov, ustašev in domobrancev, ampak jasno popisuje ideološki teror in nenadna izginotja nepra- vovernih partizanov, njihove mračne zgodbe mu- čenj, umorov in pobijanj … pa ideološko zavajanje naroda proti a ngloameričanom, ki so nudili pomoč po kapitulaciji italije, odvažali ranjence – 2.855 iz s lovenije, okoli 30.000 pa skupno iz celotne jugosla- 102 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXVII, 2020, št. 1 vije – v južno italijo in ki so v samo enem popisanem dnevu v belo krajino s kar 180 letali odvrgli tovore medicinske, vojaške in prehranske pomoči. r ogers popisuje tudi k idričeve zlorabe te pomoči, predvsem pa silno protiangleško agitiranje in prosovjetsko propagando, ki so jo širili med ljudmi. k njiga prinaša spoznanja, ki jih v šestdesetih letih, v času hudega političnega enoumja sloven- ska oblast nikakor ni dovolila avtentično prevesti. n ovi necenzurirani prevod a lenke puhar 2 s kur- zivnim tiskom prej neprevedenega besedila prinaša celovito r ogersovo pripoved, ki je nastala kot plod njegove bistrosti, odličnega spomina, zmožnosti orientiranja, lucidnega razumevanja dogajanja in njegove odločenosti, da svoja spoznanja pošlje v svet. d r. r ogers je bil resnični aristokrat uma in ple- meniti vitez zdravništva, ki bi moral biti v sloven- sko partizansko saniteto zapisan z zlatimi črkami, ne pa ostati v njej zamolčan oz. celo omadeževan. delo je izšlo pri c ankarjevi založbi leta 2018 (304 + 16 strani), spremlja ga obsežna in presežna preva- jalkina spremna študija o partizanski saniteti pri nas. izvirnik je novozelandski kirurg dr. l indsay r ogers izdal leta 1957 pod naslovom »Guerilla Surgeon« v Veliki britaniji (c ollins, l ondon) in v Zda ( doubleday, Z da ). januarja 1962 je delo pod naslovom »partizanski zdravnik« izšlo v slovenščini pri Založbi borec v za četrtino skrajšani obliki (192 strani). iz francoščine ga je prevedel urednik revije borec f rance Šušteršič, ki ni znal angleško, bil pa je poučen, kaj se sme prevesti in se je gotovo posve- toval tudi z zdravniki. prevod je spremljal nepod- pisani založniški uvod, kjer je povedano, da je delo skrajšano zaradi avtorjevega »nerazumevanja vloge komunistične partije« in njegove nesposobnosti »pri- lagoditi se revolucionarnim tokovom«. k ot urednik Založbe borec je bil podpisani Tone s eliškar. 2 Alenka Puhar je književnica, prevajalka, ki je bila po šola- nju na klasični gimnaziji in ljubljanski filozofski fakulteti vso delovno dobo novinarka, a je hkrati poskusila razisko- vati in pisati še kaj drugega. Zato je razpon njenih literarnih del velik – od zgodovine otroštva do represije in uporništva. Zanimajo jo predvsem po krivici pozabljeni, preganjani lju- dje, ki jim s svojim glasom pomaga pri vstopu v naš spomin. V zadnjih letih sta to bila Angela Vode in Izidor Cankar – pa tudi dr. Rogers. Kakšni dve leti je z rastočim spoštovanjem hodila – dobesedno in metaforično – po njegovih stopinjah. Šlo je za tendenciozno preveden in cenzuriran prevod z retuširano zgodovino in nespoštljivo pri- pravo, saj sta zamenjana celo ime in priimek avtorja, kar je vneslo nemalo zmede. Takrat se je namreč v jugoslaviji pojavljal tudi f ranklin l indsay, s ka- terim so ga posledično zamenjevali. V prirejenem prevodu so bile izčrtane ne le vse besede, ki so ka- kor koli povezane z vero, ampak so bila predvsem cenzurirana vsa avtorjeva politična, ideološka in revolucionarna razmišljanja, zapisi, ki se dotikajo partijskih aktivistov in politkomisarjev, spremenje- ni pa so bili tudi kritični opisi osebnosti, ki so jim takrat pripisovali velik pomen, in naj bi se smelo o njih pisati le v slavilnih tonih. izpuščeni so bili celi odstavki pri popisih vodilnih zdravnikov, ker so ti poleg strokovnega dela bili tudi politični ak- tivisti. n ekateri med njimi so bili celo poročeni v sam vrh takratne slovenske revolucije. izpuščen je bil tudi odstavek o medicinski sestri c iti, agent- ki tajne policije, ki je bolnim in tudi umirajočim dnevno dvakrat predavala o komunizmu in zaslu- gah tovariša Tita. k ot zdravstveni kader pa je bila poslana, da skrivoma nadzira r ogersa. c enzura kaže na nevralgične točke r ogersovega pisanja, da partizansko gibanje vodijo partijski aktivisti in politkomisarji, ki so izrazito prorusko usmerjeni, ki jih boj proti okupatorju manj zanima kot boj proti domačim nasprotnikom in vodijo revolucijo oz. državljansko vojno. n enehno je bilo prisotno nadziranje in ovajanje, med ljudmi pa sta vladala strah in nezaupanje. h krati je partija zelo skrbe- la, da se v uporu ne bi organizirala nobena druga skupina, da je bila partizanska vojska na Zahodu prepoznana za edino legitimno osvobodilno voj- sko, ki so jo po kapitulaciji italije septembra 1943 močno podpirali zahodni zavezniki. s krbeli so tudi, da se v jugoslavijo ne bi izkrcali zahodni zavezniki, ampak r usi. r ogers je bil izrazito propartizanski, a hkrati izrazito protirevolucionaren. podpiral je domoljubni boj partizanov, ne pa komunistične revolucije. spoznal je veliko manipuliranje s prebi- valstvom o protizahodni propagandi in proruskem agitiranju. pri tem pa so partizani od angleških za- veznikov prejemali neverjetne količine materialne podpore. 3 Tudi pasusi o službi državne varnosti 3 Proruska propaganda je na vsakem koraku ljudem prikazo- vala, da je podpora, ki so jo na Slovenskem po kapitulaciji Italije dobivali, bila večinoma ruska, čeprav je dejstvo, da je bilo v Belo krajino v zadnjih dveh letih druge svetovne VSE ZA ZGODOVINO 103 S KNJIŽNE POlICE ZGODOVINA ZA VSE so bili v cenzuriranem prevodu izpuščeni, pa še veliko drugega … n ovi prevod verno sledi avtorjevemu besedilu in ga prevajalka neredko pod črto tudi komentira s pomembnimi opombami, ki po odmaknjenem času bralcu olajšajo razumevanje r ogersovega pi- sanja in ga kontekstualizirajo v takratnem prostoru in času. Še veliko tehtnejša, kot sprotne opombe, je integralna spremna študija, esej a lenke puhar z naslovom »Kri in druge stvari«, ki na nek način presega prevod sam, saj take študije o partizanski saniteti, odnosih med partizani in zahodnimi zave- zniki, o zapletenem dogajanju pri revolucionarnem prevzemanju oblasti, doslej pri nas še nismo imeli. jasno govori, kako je partija preko politkomisarjev prevzemala oblast in je komunizem postajal vera, ki je terjala množično pobijanje ljudi drugačnega mišljenja (kot je zapisal akad. Marjan k ordaš). g o- vori tudi, kako je partija imela zdravniški kader za politično slab, saj so bili številni med njimi buržuji, nezanesljivi za komuniste, ki jih je bilo zato treba nadzirati in ovajati. Tako so tudi sodili vodilnima partizanskima zdravnikoma f ranji bojc bidovec in Viktorju Volčjaku. Vse to je r ogers v svojih spomi- nih zelo lucidno opisoval, in bil zgrožen nad števil- nimi temnimi platmi, ki jih ni mogel spregledati. k ar boli, kako je ideološka zaslepljenost prevzela tudi partizanske vrhove slovenskega zdravništva, saj so bili med njimi tudi politkomisarji, ki se niso ukvarjali le s strokovnimi, ampak tudi organizacij- skimi in politično-propagandnimi zadevami. n pr. strokovna navodila za delo v partizanski saniteti so bila združena tudi z ukazi o političnih urah in boj proti mrčesu z bojem proti razrednemu sovražni- ku … Vodilni partizanski zdravniki – o nekaterih izmed njih je r ogers napisal nekaj ostrih besed – so po vojni zasedli osrednja mesta na popolni Medi- cinski fakulteti in na s lovenski akademiji znanosti in umetnosti. Še hujše pa je dejstvo, da so ob koncu vojne nekateri izmed njih tudi podpisali poboje ranjencev, bolnikov in invalidov, predvsem iz lju- bljanske bolnišnice. dober mesec po koncu vonje med 21. in 24. junijem 1945 so jih pobili in zmetali v brezna k onfin 1 in k onfin 2 v k očevskem r ogu. vojne odvrženih med 6338 letalskimi tovori 5224 britanskih, in le 422 sovjetskih tovorov (Matija Žganjar). Med tem je bilo tudi 148 ton zdravil in medicinskih pripomočkov ter najrazličnejšega sanitetnega materiala. pobitih je bilo okoli 200 ljudi, večinoma moških, polovica med njimi mlajših od 25 let. V obeh ja- mah je bilo tudi precej lesenih nog, protez in ber- gel. pred nedavnim je inštitut za sodno medicino Medicinske fakultete v l jubljani precej pobitih identificiral in so jih leta 2018 skupinsko pokopali v dolenji vasi pri r ibnici. V znanstveni monografiji »Brez milosti« sta profesorja l ovro Šturm in a nton dolenc razkrila arhive o mnogih drugih pobojih ranjencev, invalidov in bolnih povojnih ujetnikov pri nas (n ova revija, 2000). 40-stranska uvodna razprava a lenke puhar bi lahko bila samostojna knjiga. a vtorica je kot vojni otrok – kot dojenček je bila iz bele krajine prepelja- na z letalom v južno italijo –, čutila potrebo, da tudi sebi predoči manj znana ozadja tistega časa. n jeno dolgoletno arhivsko delo, tankočutno in minucio- zno zbiranje izvirnih gradiv jo je pripeljalo do re- konstrukcije popisane vsebine z njenimi ustvarjalci in pomočniki vred. Ta temna stran zgodovine s političnim enoumjem je z r ogersovimi spomini še bolj strah zbujajoča, ker operira z imeni in priimki ljudi, ki jih poznamo. d r. r ogers je bil izjemno razgledan, luciden in tudi iznajdljiv človek, ki je predobro razumel, ka- kšno vlogo igra v jugoslaviji k omunistična partija in kako z odstranjevanjem političnih nasprotnikov prevzema oblast. Že na poti z Visa na kopno je do- živel hude stvari: pri k ornatih so jih napadli n emci in je izgubil vso delovno opremo. s kozi grozne sne- žne zamete se je prebil do l ike. bil je tudi v glavnem štabu hrvaške sanitete, sam Tito ga je poklical v d rvar, kamor je šel peš, nato pa je imel tam v bližini partizansko bolnišnico, a so jih n emci razbili. Tito je od angloameriških zaveznikov želel tri stvari, ki jih je naročil r ogersu: »Pomagajte zdraviti naše ranjence tukaj v Bosni. Prosite, kot lahko samo vi, da bi naše ranjence iz vseh delov države evakuirali v Italijo. In povejte svetu, kako trpimo.« k o je r ogers izvedel, da naj bi imeli slovenci veliko bolje razvito konspirativno partizansko saniteto, se je odločil, da gre v slovenijo. do b ele krajine so ga pripeljali z letalom, kjer je julija 1944 s padalom izskočil. s lovenska partizanska saniteta ga je nerada sprejela medse. h oteli so, da gre raje v italijo lobirat za zdravila in da tam organizira bol- nišnice. in je tudi šel ter bil pri tem tako prepričljiv, 104 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXVII, 2020, št. 1 da je poskrbel celo za sanatorij za tuberkulozo, saj je bila ravno jetika takrat najhujša bolezen. n ame- stili so jo v s an f erdinandu v k alabriji in v njej sta delala ftiziolog dr. r obert n eubauer in nekaj časa r ogersova prevajalka n ada k raigher (s katero se je dr. n eubauer kasneje tudi poročil). r ogers je v italiji poskrbel tudi za porodnišnico, ker se je v roški porodnišnici izredno navdušil nad delom dr. božene g rosman. r ogersov pomen za partizansko saniteto se kaže v tem, da je v k očevskem rogu delovno obiskoval vse tamkajšnje bolnišnice, povabljen pa je bil tudi na večerjo v samo vodstvo slovenskega narodno- osvobodilnega sveta (snos ) v bazo 20, kjer je bil sedež civilnega vojaškega vrha. Tam se je tudi srečal s formalnim dvojnim vrhom nob – predsednikom snos -a josipom Vidmarjem in sekretarjem k omu- nistične partije s lovenije (kps ) borisom k idričem. o obeh je pisal tudi v svojih spominih, a sta bila zapisa v prvotnem prevodu zelo okrnjena. n apisal je, da se k idriča vsi bojijo. Zgrožen je bil nad umori, za katere je vedel, opažal pa je tudi sam, da ljudje izginevajo... protiangleška propaganda je bila velika, za- nikanje oziroma prikrivanje zahodne zavezniške podpore pa prav tako. a nglofilija je bila nevarna, zato so jo morali ljudje pred partijo skrbno skrivati; še po vojni v petdesetih letih so bili zato obsoje- ni ugledni ljudje, npr. l jubo sirc, pa tudi njegov stric Metod pirc. d r. r ogers se v knjigi tudi ves čas pritožuje, da so partizani zasegali velike količine njegovih zdravil, in da marsičesa, kar je v italijo sam naročil in je bilo zunaj kvot, ki so bile dogovor- jene med državama, ni dobil. Med tem so pogosto zmanjkovala zdravila s psihotropnim učinkom, pri čemer je r ogers tudi znal opazovati ljudi in je pri k idriču napisal, da je videti, kot bi imel malarijo, a je ciljal na njegovo zasvojenost od opiatov, kar je bila sicer skrbno varovana skrivnost (a nte n ovak, Spomini na Kidriča, revija borec). poleg tega naj bi k idrič v večjih količinah pogosto posegal po aspi- rinu, kar mu je žena Zdenka poskušala omejiti tako, da je njegovim podrejenim naročila, naj mu tablete skrivajo, preprečujejo, jih ne dobavljajo. Zanimivo je popolno zanikanje partizanske bol- nišnice a jdovec v slovenski partizanski sanitetni literaturi, četudi je bila največja med 25 roškimi bolnišnicami, in je imela kar 80 bolniških postelj. V prvih povojnih letih ni bila označena na nobenem zemljevidu niti se o njej ni ohranil noben zapis! n i bila odkrita, a je bila pred koncem vojne od neznan- cev požgana. g re za njen hoteni izbris iz zgodovine partizanske sanitete. Zaradi dejstva, da je v Veliki britaniji in v Zda o njej izšlo obsežno memoarsko delo zavezniškega kirurga, je po letu 1957 ni bilo več mogoče popolnoma zamolčati. Tudi v zbor- niku »Poslanstvo slovenskega zdravnika« (sloven- ska matica, 1965), v kateri je tretjina 600-stranske publikacije posvečene partizanski saniteti (janez Milčinski, bogdan brecelj, f ranc derganc, e dvard pohar, janez k anoni), sta a jdovec in major r ogers le bežno imenovana. s redi osemdesetih let 20. stoletja so se slovenski partizanski zdravniki odločili, da priredijo veliko srečanj, saj so se starali in so želeli poskrbeti, da bi naredili vtis o vsestranski presežnosti partizanske sanitete z njeno nekritično glorifikacijo. sloven- sko zdravniško društvo je tako septembra 1984 v postojni pripravilo posvet »Partizanska saniteta in evakuacija ranjencev v Sloveniji med NOB«, na kateri so sodelovali nekdanji partizanski zdrav- niki. r eferati o evakuaciji slovenskih ranjencev v južno italijo so bili objavljeni v posebni številki revije borec aprila 1987. bilo je 11 referatov, av- torji so vsi zdravniki in dva borca (r uža Šegedin, božena r avnihar, pavla jerina l ah, k arel Milavec, Zora k onjajev, davorin Valenti, j anez Milčinski ter bogdan r obida – dane in s tane bobek – Miha). Vse zgodbe se dogajajo samo na letališčih. n ikoli ničesar ne povedo o tuji oskrbi ranjencev v italiji, npr. v bariju, kjer je bilo okoli 1200 bolniških po- stelj za slovenske bolnike, tujih virov praktično ne navajajo oz. le, če jih ti hvalijo. in tudi o r ogersu ne govorijo, kot bi okoli njega zarisali magični krog, ki se ga ne sme prestopiti. V literaturi pa vseeno navedejo prevod r ogersove knjige. Znano je, da je dr. r ogers original svoje knjige poslal v s lovenijo v poklon vsaj dr. bogdanu breclju. postojnski simpo- zij se je zaključil s spomini Milčinskega na Zadar. pavla jerina l ah je začutila, da je vendarle treba še nekaj dodati, zato je napisala poseben članek, ki je bil nato objavljen v borcu, in sicer baze no V in po v j ugoslaviji in južni italiji. je pa spet napisan izključno po slovenskih in jugoslovanskih virih, v glavnem spominskih, in tudi zorni kot je »naš«. k ar je tujih drobcev, so vsi vzeti iz del d ušana bibra, ki VSE ZA ZGODOVINO 105 S KNJIŽNE POlICE ZGODOVINA ZA VSE je edini slovenski zgodovinar, ki si je sčasoma pri- dobil pravico do raziskovanja a nglo-a meričanov in njihove vloge v 2. svetovni vojni in sodelovanja s partizani. Zdravniki, ki so pisali o slovenski partizanski saniteti, so bili visoko izobraženi intelektualci, iz- jemni, a izrazito prokomunistično usmerjeni. h ote so minimalizirali tuje zasluge, tujo pomoč, ker je bila to zastavljena forma mentis – poveličevali so namreč stalina in r use, vnemar pa dajali a ngleže in a meričane. prevajalka a lenka puhar navaja, da je bil prvi razlog nove izdaje spominov predvsem moralni dolg do avtorja. d r. r ogers je bil namreč dve leti izjemno predan svojemu delu v jugoslovanski parti- zanski saniteti, zato se mu je treba moralno oddol- žiti za diskreditirajoči prvi prevod spominov. l eta 1962 mu je namreč bila narejena velika krivica, o njej pa je v slovenski javnosti prvič javno spregovo- ril zdravnik, akad. Marjan k ordaš, ki je leta 2005, desetletje in pol po zlomu komunizma, zapisal kri- tične misli o prevodu, ki mu je prišel v roke. dal je dragoceno pobudo, da je sedanji integralni prevod ugledal luč sveta. a lenka puhar je pisala po primarnih virih. Šlo je za dolgoletno in mukotrpno zbiranje gradiv, mi- nimalnih podatkov in razpršenih virov, ki jih je sistematično sestavljala v verodostojno zgodovino. o Zna – politična policija – je po tihem in tajno poskušala nadzorovati vse in vsakogar, da bi partija prevzela oblast. r ogersu so ves čas sledili in prav zato je o njem ostalo veliko zapisov. g ibal se je na petih bolnišničnih lokacijah v beli krajini, da je pomagal pomoči potrebnim. k onflikti, ki so mu jih podtikali, so bili neumni, npr. podrejeni so mu očitali, da si premalo umiva roke, kar je o Zna sporočila vrhovnemu poveljniku vojaške sanitete jugoslavije dr. g ojku n ikolišu. bilo je golo ova- duštvo. To pa, da je v konspirativnih bolnišnicah na koncu sveta primanjkovalo celo vode, kaj šele razkužil in vsega drugega, je bilo več kot jasno. po bolnišnicah je vladala strašna skromnost, če ne že revščina, uši, stenice, lakota … r ogersu so tudi očitali vsak stik zunaj bolnišnice a jdovec (a ngleži so jo imenovali Wild pig – divji prašič), odhajanje v dolenjske Toplice, nad katerimi je bolnišnica bila, in kjer se je okopal in očedil ter srečeval s s lovenko a nico sitar, ki je govorila angleško, ker je deset let živela v Zda in se je tako lahko z njo pogovar - jal. o čitali so mu tudi popolnoma nepomembne stvari, kot je bilo v primeru fanta, ki se je vrnil iz koncentracijskega taborišča in mu je r ogers po- magal. Tega so nato celo zaprli. o gromno energije so slovenski politkomisarji porabili za zatiranje in ovajanje, kar je r ogers opisal kot nagnusno sledenje. n pr. neki fant je kot dijak šel v partizane in pisal vojni dnevnik. pisal je o svojem vzponu in nato o o Zni … o ktobra 1944 je bil ranjen v grodnico in so ga prenesli v bolnišnico a jdovec, kjer je v dnev- nik napisal, da bolničarka dr. r ogersa prebada s pogledi. n ato so partizanski ranjenci proti doktorju začeli pravi boj. o zračje je postalo hudo moreče. k er je ta fant to o Zni javil, je le-ta proti r ogersu sprožila pravo preiskavo in ugotavljala, kaj vse naj bi naredil narobe. partijska celica je za bolnišnico a jdovec celo zapisala, da se r ogers nikogar ne boji in se obnaša, kot bi bila bolnišnica njegova. To pa je bila takrat zelo huda obtožba. r ogersova koliba je stala strmo nad bolnišnico a jdovec in r ogers sam je zapisal, da so tam rasle najmogočnejše smreke, ki bi jih kdaj koli v življe- nju videl (kultivirani lastnik grof a uersperg jih je namreč zaščitil). bilo je temno, mračno, turobno in melanholično vzdušje. sončnih žarkov praktično ni videl. V dveh letih, ki jih je kot kirurg preživel v jugoslaviji, je ves čas razen meseca na Visu, preživel v takšnih odmaknjenih okoljih, kjer tudi nikjer ni bilo elektrike. T udi sama bolnišnica a jdovec je bila lesena baraka, pokrita s smrečjem; v eni stavbi so bili bolniki, v drugi pa različni materiali. s tavbe so morale biti majhne, brez velikih dolgih linij, da se jih iz letal ni dalo videti. r ogersova bolnišnica Mali a jdovec je bila namenjen skorajda izključno zdra- vljenju prestreljenih stegnenic, kar je spremljalo počasno in dolgotrajno zdravljenje, največkrat le z ekstenzijo, za katero je r ogers s svojo iznajdljivostjo sam improviziral številne pripomočke. o b koncu tega zapisa 4 pa podajmo še krajši bio- grafski oris partizanskega kirurga. l indsay r ogers je bil rojen leta 1902 5 na n ovi Zelandiji v protestant- ski družini škotsko-severno-angleških priseljencev. 4 Avtorica zapisa je zaposlena na Inštitutu za zgodovino me- dicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. 5 Nekateri viri navajajo letnico 1901. 106 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE leto XXVII, 2020, št. 1 bil je srednji od treh otrok, navdušen skavt in pla- ninec, rad je bral in bil zaljubljen v vse vrste glasbe. doma so visoko vrednotili izobrazbo. Vpisal se je na medicinsko fakulteto na u niverzi o rtega in se kmalu po zaključenem študiju posvetil vojni kirur- giji, saj so ga zanimale ekstremne in vojne razmere ter zdravstveno izobraževanje oficirjev. k malu je šel delat v a friko, v sudan, a se je vrnil na n ovo Zelandijo in tam odprl zdravniško prakso. k er pa je bil nemirni duh, se je odločil za delo ladijskega zdravnika in si s tem delom plačal pot na nadaljnji študij v l ondonu. l eta 1939 je šel še na eno dolgo potovanje na daljni vzhod in k aribske otoke, a sep- tembra 1939, ko se je začela druga svetovna vojna, je že vstopil v medicinsko službo britanske kraljeve armade in sprva delal po bolnišnicah na o toku, nakar je kot zdravnik odšel na fronto v severni a friki, najprej v l ibijo in Tunizijo, nato na sicilijo. k er pa si ni želel vojno-medicinskega dela v zaledju, je zaprosil, da bi ga poslali med gverilske boje in tako je pristal v jugoslaviji. o praviti je moral tečaj za specialnega operativca med gverilci in tudi iz sr- bohrvaškega jezika. o d oktobra 1943 je deloval kot partizanski kirurg na Visu, nato v l iki in bosni, od julija 1944 do februarja 1945 pa v k očevskem rogu. po vojni je major r ogers potoval po vzhodni a ziji in nekaj let tudi poučeval kirurgijo v iraškem bagdadu. Takrat je tudi napisal svoje spomine o kirurškem delu pri jugoslovanskih partizanih. po vrnitvi na n ovo Zelandijo si je kupil veliko kmeti- jo, se ukvarjal z živinorejo in delal kot podeželski zdravnik, poročil pa se je z medicinsko sestro, svojo mladostno ljubeznijo. l eta 1962 je tragično pre- minil v prometni nesreči, ko je v n ovi k aledoniji zapeljal v naraslo reko in utonil. l eta po smrti je bil dr. r ogers odlikovan z ju- goslovanskim redom za hrabrost in redom za za- sluge, vendar takrat zanj ni vedel skoraj nihče več, pa tudi zapis z obrazložitvijo za podelitev nagrade se ni našel. o dr. r ogersu je pričal njegov zdravniški kolega in prijatelj dr. c olin s cott dafoe (1909–1969), ki je med vojno kot kirurg delal v b osni, 6 in je trdil, da v življenju ni srečal človeka, ki bi bil bližje genialnosti 6 Colin Scott Dafoe: https://en.wikipedia.org/wiki/Colin_ Scott_Dafoe kot r ogers. Med britanskimi oficirji je slovel tudi zaradi neverjetnega poguma, kar kaže tudi njegov volonterski odhod med gverilske bitke balkana, na- mesto udobnega dela v varnem italijanskem zaledju. u radni slavospev dr. r ogersu pa je leta 1949 objavil škotski diplomat, diverzant in c hurchillov odposlanec pri Titovem vrhovnem štabu f itzroy Maclean v svojih spominih o 'doc r ogersu', kjer je med drugim ob celi strani pohval zapisal: »Za voja- ške in politične zadeve se je bolj malo zanimal, jezika ni znal niti besede, tako da se je sporazumeval samo s kretnjami in s pomočjo prevajalcev. Po drugi strani pa je bil prevečkrat priča, kako zelo so pogumni, ko- liko bolečin prenesejo in koliko človeških vrlin imajo, da ne bi čutil nekakšnega občudovanja, pomešanega s simpatijo do 'Pattersonov' (partizanov), kot jim je rekel. In tudi oni so ga imeli radi in ga občudovali: brez besed so se podrejali njegovi avtoriteti in znanju. Njegova popularnost je bila tako velika, da sta se nekoč dva partizanska komandanta skregala zanj, tako da so morali poklicati Tita, da je uredil zadevo.« a lenka puhar je povzela navdušenje r ogersovih kolegov nad njim takole: »Bil je odličen, izredno delaven kirurg, ki je v najhujših trenutkih ohranil prisebnost duha in pri težkih odločitvah se je zme- raj optimistično oprijel vsake slamice. V vsakem razmesarjenem telesu je videl človeka, ki bo – če le mogoče! – živel naprej, ki bo moral hoditi, delati, misliti... Tudi v najtežjih okoliščinah se je kar najbolj potrudil.« Vse zapisano torej več kot nazorno vabi k temu, da knjigo preberemo. Zvonka Zupanič Slavec