'N LETO XXI Številka 4 /" \ 0) novoles novoles J 25. marec 1983 LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRA2A TOZD TDP — pogled v oddelek „grobe strojne" Kdo kaj hoče od poletnega časa? Malo je vprašanj, ki bi tako zelo razdvojila slovensko jav- IZ VSEBINE USMERITVE stran 3 MLADINSKA POLITIČNA ŠOLA stran 4 DAN ŽENA V TOZD TPP stran 8 nost, kot jo je zadnje čase vprašanje poletnega časa, ali bolje rečeno, spremembe delovnega časa. Če govorimo odkrito lahko tudi priznamo, da je bilo malo političnih akcij, ki bi tako politiko zaorale v zavest slovenskega delavskega razreda, ki bi bile tako slabo zastavljene in ki bi pritegnile tako malo privržencev. Morda prav zaradi tega, ker je akcija za spremembo delovnega časa le politična akcija, slabo zakoreninjena v resničnih potrebah ali zahtevah delovnega ljudstva. Naštejmo nekaj argumentov, s katerimi naj bi delovne ljudi prepričali, da bi začetek delovnega časa premaknili čim bolj proti osmi uri. 1. Prihranek energije. Ker bi se večina delovnih procesov odvijala v najbolj svetlih urah dneva, bi pri tem prihranili nekaj energije^ ki jo sicer uporabljamo za razsvetljevanje delovnih prostorov. 2. Boljši delovni rezultati. Delovni proces bi se odvijal v času, ko je človek fizično in psihično najbolj ustvaijalno sposoben. 3. Delovni ljudje, zlasti pa seveda tisti, ki imajo doma kmetijo ali se ukvaijajo z drugimi postranskimi zaslužki v popoldanskem času (črne zaposlitve), bi tako dali večino delovnih sposobnosti svoji glavni zaposlitvi in jih ne bi več hranili za druge dejavnosti. 4. Napet delovnik (delovni dan začenjamo vsaj eno uro prej, kot v večini zahodnih držav) bi se s poletnim delovnim časom še povečal za eno uro. Pri prehodu na poletni delovni čas na zahodu so imeli največ pripomb predvsem kmetje, saj na primer krav niso mogli kar tako naviti za eno uro naprej. Njihov biološki ritem je zahteval, da se jim je prilagodila mlečna industrija. Seveda pa ne manjka tudi ugovorov na zgoraj navedene argumente in tudi ne protiargumentov. Ugovore lahko strnemo takole: energije bomo namesto na delovnih mestih trošili več doma, pa tudi delovnih mest je veliko takih, kjer gori luč noč in dan. Kaj pa energije, kije potrebna za prevoz na delo (več avtobusov), za ogrevanje in razsvetljavo vrtcev, ki morajo tako delovati več ur. Tudi glede višje storilnosti ni vse tako zelo enostavno, pravijo drugf. Ali že sedaj delamo s tako polnimi zmogljivostmi, da bi bila sprememba delovnega .časa in skrajni napori zadnji izhod? Ali sedaj ne šepa veliko v organizaciji dela, v izkoriščanju tehnologije, da ne govorimo o tistih, ki na lastni koži občutijo posledice pomanjkanja reprodukcijskih materialov? In, ali ni plačilo po delu že zadostna stimulacija? Za odpravljanje nedela in disciplinskih prestopkov pa imamo že sedaj samoupravne organe, ki so poklicani, da te stvari odpravljajo in sankcionirajo. Samo sprememba delovnega časa ne bo naredila čudežev. In kaj pravijo še nasprotniki novega delovnega časa? Sprašujejo se predvsem, kaj bo s prostim časom, s svobodnimi aktivnostmi, za katere bi moralo po uveljavitvi poletnega časa ostajati več časa, z novim delovnim (Nadaljevanje na 2. strani) OBVESTILO Naslednja številka glasila izide 25. aprila. Zadnji rok za oddajo prispevkov je 14. april do 9. ure. UREDNIŠTVO Sodelavcu Stanetu v slovo V sredo, 16. marca 1983, smo se na pokopališču v Šentrupertu poslovili od na-šegasodelavca Staneta Kolenca. Rodil se je 18. junija 1961. Otroška in mladostna leta, vse do usodnega dne, je preživel v Trsteniku pri Šentrupertu. Po končani osnovni šoli sc je v IMV izučil poklica, ki ga je najbolj veselil - za avtomehanika. Tam se je nato tudi zaposlil. Leta 1981 je odslužil vojaški rok, pred slabim letom pa se je zaposlil v našem Tozdu IG K kot vzdrževalec. Bil je pri-! den in vesten pri svojem delu. Tudi v samoupravno delo se je hitro vključil. Med sodelavci je poznan kot nasmejan, prisrčen in prizadeven tovariš. Ko smo v petek, 11. marca, zvedeli za nesrečo pri delu našega Staneta, smo vsi onemeli v upanju, da poškodba ni tako velika in da se bo kmalu vrnil med nas. Upali smo, da bo zmagal v bitki za življenje. Žal pa je bila poškodba prevelika in Stane je v nedeljo, 13. I marca. umrl. Vse sodelavce je ta novica globoko pretresla. Nasmejanega in prikupnega obrazu ne bomo več videli, ostal pa bo še v naših mislih. Ko se bomo srečevali j .7 delom, ki ga je opravljal \ Stane, se bomo spominjali j nanj, kot na vestnega delavca. Ob razmišljanju o njegovi i prekratki življenjski poti se | mu vsi, ki smo ga poznali in j imeli radi, zahvaljujemo za j prijateljstvo, toplino in po-I moč. V) s KJ novoles Kdo kaj hoče od poletnega časa? (Nadaljevanje s 1. strani) časom pa bi bilo ravno obratno. In kaj bo z družinskim življenjem, z domačo vzgojo otrok, ko bo za to ostalo po novem še manj priložnosti. Zjutraj v vrtec, zvečer domov. Tisti, ki so si že sedaj svoj osebni standard reševali s priložnostnimi popoldanskimi deli, z zelenjadnim vrtom ali s kmetijo, pa se sprašujejo, kje bodo dobili nadomestilo za izpadli dohodek, ki bo težil družinski proračun. Naj bo tako ali drugače, ena in druga stran ima več tehtnih in pomembnih argumentov, zato mora biti rešitev tega vprašanja dovolj široko in globoko zasnovana, tako, dajo bo večina delovnih ljudi odobravala in jo sprejemala za svojo. Izhajati mora iz temeljnih spoznanj o naši družbi in o vprašanju: Kaj pravzaprav hočemo? Po zahodnem vzorcu čimbolj izkoriščenega delovnega človeka, ki ne bo imel prostega časa za uživanje dobrin, ki mu jih daje delo, ali samoupravljalca, ki mu bo delo le sredstvo za osebno osvobajanje in uresničevanje drugih, višjih ciljev. Kot vse kaže, bi bilo za odločitev o novem delovnem času potrebnega še več časa. KAKŠNA MERILA ZA DELI TEV DEVIZ? Čeprav smo že krepko zakoračili v novo poslovno leto, pa še vedno ni znano, kako bodo devize, ki bodo pritekale iz izvoza, porazdeljene po gospodarskih dejavnostih.V izvoznih programih je predvideno, da bo z izvozom na konvertibilno področje priteklo 7,2 milijarde dolarjev.iv predlogu za delitev teh sredstev je predvideno, da bi gospodarstvo lahko razpolagalo s 86 odstotki ustvarjenega konvertibilnega deviznega priliva, trezni opazovalci pa skeptično pripominjajo, da pri teh izračunih niso bila upoštevana odplačevanja naših dolgov v tujini in da še vedno ni jasno, ali bomo letos uvozili 9,3 ali 11 milijonov ton nafte. Franc Gerbec iz Gospodarske zbornice Slovenije se sprašuje, kdo bo poravnal take obveznosti, če upoštevamo, da samo dolgovi ozdov znašajo okoli 3,5 milijarde dolarjev. Če bi prešli h kaki splošni socializaciji, za kar ni ne zakonske ne politične utemeljitve, že grobi računi kažejo, da bi izvozniki imeli na razpolago komaj 28 odstotkov deviz, kar ne zagotavlja reprodukcije v proizvodnji, namenjeni za izvoz. Tako bi bili ogroženi pomembni izvozni programi. Torej kako iz začaranega kroga? VEČ KOT ČETRTINO V IZVOZ Lani je Zastava iz Kragujevca izdelala komaj 160 tisoč avtomobilov, prav toliko kot leta 1976. Tako nizko proizvodnjo so dosegli predvsem zaradi neredne dobave delov iz kooperacije. Za letos so si v Zastavi zagotovili rednejšo dobavo delov in surovin, zato planirajo, da bodo proizvedli kar šestdeset tisoč vozil več. Od 212 tisoč vozil, kolikor jih planirajo izdelati letos, naj bi jih izvozili kar 53.728. Za 140 milijonov dolarjev Zastav 101, Fiatov 750, Jugov in Zastav 128 naj bi prodali na konvertibilni trg, za 1,8 milijona pa na klirinški. Ugodne obresti Vrsto let obresti na vezane vloge niso 'sledile odstotkom inflacije v našem gospodarstvu, zato tudi ni bilo čudno, da so se ljudje vse manj odločali puščati denar v banki za daljšo dobo. V letu 1982 so banke dvakrat povečale obrestno mero za vezane hranilne vloge. TOZD TDP rezkanje TOZD TDP — formatni prirez elementov Odziv varčevalcev na marčevsko povišanje obrestnih mer je bil skromen. Izredno pa je občane pritegnilo k vezavi dinarskih in deviznih sredstev oktobrsko povišanje obrestnih mer. Da bi še bolj sledili dejanski vrednosti dinarja se je Združenje bank Jugoslavije odločilo, da s 1. februarjem ponovno poviša obrestne mere za dinarske hranilne vloge. Za dinarsko vlogo, vezano nad 12 mesecev, vam bodo po novem obračunali 18-odstotne obresti, za vlogo vezano nad 24 mesecev 23--odstotne obresti in za vlogo, vezano nad 36 mesecev 28-od-stotne obresti. Za vezane devizne hranilne vloge veljajo obrestne mere: Za vezavo nad 12 mesecev 9-odstotne obresti, za nad 24 mesecev 11-odstotne obresti in za vlogo nad 36 mesecev 12,5 odstotne obresti. To da, pridete z navadne na nepreklicno vezano vlogo, lahko uredite kjerkoli, pri vseh okencih Ljubljanske banke. Na vezano vlogo lahko prenesete kakršenkoli znesek, lahko celoten, lahko lc del tega. Lahko s tekočega računa, žiro računa ali s hranilne knjižice. Obresti vam bodo v banki pripisali ob koncu leta, lahko jih dvigate ali pa jih pustite na knjižici in obrestovale se vam bodo po tako visoki obrestni meri, kot je določeno za to vezano vlogo. Naj ponovimo še enkrat Obresti dinarske devizne 12 mesecev 18% 9 % 24 mesecev 23 % 11 % 36 mesecev 28% 12,5% Vsem varčevalcem, ki imajo pri Ljubljanski banki že sklenjeno pogodbo o vezavi sredstev, bodo avtomatično povišali obrestne mere. Pa še to: Varčevalci, ki imajo že sklenjeno pogodbo o vezavi sredstev, imajo možnost, da spremenijo pogodbo o vezavi s krajše na daljšo dobo vezave, za kar pa moraj o skleniti novo pogodbo. Ljubljanska banka ★+ * m ¥ -X •* * ** ** ** * * ** *■* ★ ★ * * ★ Jštafeta * ★ MLADOSTI * ★ i ★ i J Štafeto mladosti bomo v * J Novem mestu sprejeli 11. J ★ maja, lokalno Novolesovo ★ J štafeto pa bomo pospremili* J iz Straže 22. aprila. Do ta-J ★ krat naj mladinske organi-* ★ zacije počastijo v svojih * {sredinah odhod štafete z J ★ ureditvijo in pospravljanjem ★ J okolice. * t kos j ★ ZSMS NOVOLES * a**************-******* Usmeritve PROGRAMSKE USMERITVE 00 ZSMS - NOVOLES ZA OBDOBJE 1983 - 1984 Ta akcijski program temelji na osnovnih usmeritvah XI. kongresa ZSMS in OK ZSMS Novo mesto, hkrati pa je upoštevana specifičnost sredine, v kateri deluje 00 ZSMS. Mladi, organizirani v 00 ZSMS Novoles bomo v naslednjem obdobju usmerili naše aktivnosti v reševanje tekoče problematike v tozdih in širše, upoštevajoč samoupravno orientacijo naše družbe. Mladi v družbenoekonomskih odnosili V tem obdobju, ko so vse sile našega gospodarstva usmerjene v izboljšanje gospodarske situacije, se bomo mladi prizadevali za pravilno sprejemanje vseh planov in programov in tudi za njihovo uresničevanje. Izboljšati bomo morali kvaliteto naših proizvodov, kajti le tako bomo lahko uspešno prodali naše izdelke. Prizadevali se bomo za pravilno razporejanje dohodka in tudi za pravilno nagrajevanje in delitev po delu. Prizadevali se bomo za pravilno zaposlovanje sposobnih kadrov in za čim manjšo administracijo. Na področju stanovanjske politike hočemo biti pozorni predvsem do mladih družin, stanovanjski fond pa bolj racionalno izkoriščati. Spremeniti bo treba tudi kriterije za pridobitev stanovanja, kajti sedanja lestvica dela velike razlike nad mladimi in starejšimi delavci. Še bolje bo treba poskrbeti za mlade iz drugih republik, ki nimajo urejenih osnovnih življenjskih pogojev. Mladi v razvoju političnega sistema socialističnega samoupravljanja Borili se bomo za čim boljšo organiziranost in sodelovanje z vsemi DPO, da bi izboljšali število mladih v samoupravnih organih v OZD, SIS, DPS in delegacijah. Od mladih članov ZK pa moramo zahtevati, da delujejo v mladinski organizaciji in da zastopajo interese svoje sredine. V organizaciji se bomo trudili za boljše izobraževanje članov na seminarjih, v politični šoli in v ostalih oblikah izobraževanja. Mladinsko prostovoljno delo Na tem področju bomo naše sile usmerili predvsem na lokalne akcije v okviru tozdov ali OZD. Ne smemo pozabiti tudi na sodelovanje z občinsko brigado in na udeležbo na republiških in zveznih akcijah. Mladi in infonniranje Borili se bomo za objektivno in odkrito informiranje mladih preko glasila DO in za izdajanje občasnih biltenov. Hkrati bi morali popestriti novinarsko dejavnost za dopisovanje v glasila DO i n v mladinsko glasilo OK ZSMS. Mladi v SLO in DS Na tem področju moramo krepiti družbeno samozaščito in biti pozorni na dogajanja okoli nas, ki bi lahko škodovala našemu družbenemu sistemu. Obenem se moramo usposabljati za varovanje pridobitev samoupravne socialistične družbe. Te bomo izvedli preko kadrovanja v enote CZ, TO in v šole za rezervne oficirje. Prosti čas mladih Tej problematiki pogosto ne posvečamo dosti skrbi, zato bi morali s širšo akcijo vključiti v delo v klubih čim več mladin- (Nadaljevanje na 4. strani) TOZD TDP — brušenje robov sedeža Usmeritve (Nadaljevanje s 3. strani) cev. Na nivoju DO bomo morali okrepiti in povečati zainteresiranost mladih za vključevanje v dejavnosti katere nudi DO, kajti dosedanja udeležba mladih no-volesovcev na raznih športnih in kulturnih manifestacijah je bila slaba. KOS ZSMS NOVOLES DPO v minulem letu DELOVANJE DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ V TOZD LIPA V PRETEKLEM LETU Sedaj, ko smo že krepko zakorakali v leto 1983 in delamo obračune dela minulega leta, lahko ugotavljamo, -da z delom družbenopolitičnih organizacij v tozdu Lipa ne moremo biti popolnoma zadovoljni. Nikakor ne smemo biti krivični in kritizirati delo 10 sindikata, kajti člani so se polno angažirali in tekoče re: vali naloge. Prav tako ugotavljamo, daje 00 ZK dobro delala, kljub maloštevilnemu članstvu. Od vseh 90 zaposlenih so v 00 ZK vključeni samo štirje. Vsekakor pa ne moremo biti zadovoljni z delom mladih. Pred leti smo ugotavljali, daje 00 ZSMS uspešno delovala in bila za svoje delo pohvaljena, sedaj pa ugotavljamo, daje vse bolj pasivna in da slabo dela. Delno so vzroki v majhnem številu mladih na montaži, vendar to ni popolno opravičilo, saj vemo, da je približno 29 odst. vseh zaposlenih mlajših od 27 let. Vplivati bomo morali na mlade, ter jih spodbujati k odgovornejšemu in boljšemu delu, kajti zavedamo se, da je dobro delovaje družbenopolitičnih organizacij danes še kako pomembno. -pa r n novoles v.________________J Mladi v TOZD TDP V ponedeljek, 7. marca 1983, smo se mladi iz tozda TDP zbrali na tretji redni seji 00 ZSMS. Povabljen je bil tovariš iz občinske konference, sekretar Vid Fajdiga in sekretar 00 ZK Branko Peterlin. Na sejo je prišlo tudi nekaj novih mladincev, z željo, da delajo v naši mladinski organizaciji. Na seji nas je bilo okoli 25. Bili smo delno zadovoljni, čepravje v našem tozdu 150 mladincev in bi se jih lahko vključilo še več. Delo v naši mladinski organizaciji smo razdelili po komisijah: — komisija za MDB, — komisijo za TO civilne zaščite, — komisija za kadrovska vprašanja in — komisijo za kulturo. Komisije smo zadolžili, da vsaka na svojem področju aktivno dela. Zmenili smo se, da poskusimo bolj aktivno delati in da se posvetimo delovanju na vseh področjih , da oživimo delovne akcije, kulturne prireditve, izobraževanje mladih in da se aktivno vključimo v gospodarsko problematiko tozda. Mislimo, da je treba delovati na vseh področjih in da mladinsko delo ni samo kramp in lopata kot si nekateri predstavljajo. Zmenili smo se za nekaj akcij in eno smo 12. marca že izvedli. Zlagali smo bloke v medfazni ena. Prisotnih je bilo dvanajst mladincev. Drugo akcijo smo določili za 26. marec; tudi za zlaganje blokov in čiščenje garderob, saj so take, da nas je lahko vse skupaj sram. To leto bomo poslali tudi dva mladinca v MDB. Kaj bomo naredili še v tem letu, pa bo pokazala prihodnost. Ne smemo se zanašati na' majhne uspehe, saj še nismo in ne bomo kmalu izpolnili naše dolžnosti. Za naše nadaljnje delo potrebujemo moralno in materialno podporo vseh DPO in vseh vodilnih v našem tozdu Če bomo povezani in složni, bomo tudi več naredili. Želim naši mladinski organizaciji veliko uspeha v nadaljnjem delovanju in tudi več razumevanja od tistih, ki nas še vedno neresno jemljejo. Adamovič Vukašin član komisije za kulturo 00 ZSMS TOZD-a TDP MPŠ za mlade iz združenega dela no tudi to: problemi, ki so trenutno prisotni, so se zelo malo vidni v naši DO. Pridobili smo si veliko napotkov za obnašanje v trenutnih težavah. MIRO RAJLIČ TOZD TES Sedem članov iz več 00 ZSMS naše delovne organizacije se je udeležilo Mladinske politične šole, ki jo je organizirala OK ZSMS Novo mesto. Na programu je bil A in B program mladinskega političnega^ izobraževanja. Letošnja MPŠ se je odvijala v razmerah, ki zahtevajo še resnejšo obravnavo problemov, ki so prisotni v našem vsakdanjem boju za čim boljše samoupravne socialistične odnose ter za uresničevanje stabilizacije. Mladi iz Novolesa smo se dokaj izkazali. Z diskusijo in z lastnimi izkušnjami smo smo prectj pomagali k boljšemu poteku predavanj. Po večtedenskih predavanj ih smo imeli zaključek šole in podelitev izkaznic za uspešno opravljeno šolo. Vsekakor je zelo pomemb- TOZD TDP - brušenje na bobnu Poročilo Disciplinska komisija delovne organizacije Novoles je imela v letu 1982 razpisanih 54 obravnav (v letu 1981 51). Na obravnavah je disciplinska komisija obravnavala 325 delavcev, ki so storili 478 kršitev delovnih obveznosti (v letu 1981 255 delavcev — 355 kršitev). Na skupno število zaposlenih je to 12 odst. V primerjavi z letom 1981 je to 2 odst. več kršiteljev delovnih obveznosti. Glede kršitev, ki so najbolj pogoste v posameznih tozdih, je stanje naslednje: največ neopravičenih izostankov je bilo v tozdih TPP, ŽAGA in TDP, po malomarnem delu so prednjačili v tozdih TPP, TDP, TAP, največ nepravilnega in surovega vedenja je bilo v tozdih TPP in TSP, po samovoljnem oddaljevanju z dela med delovnim časom so prvi v tozdih ŽAGA, TAP, itd. Disciplinska komisija je na TOZD TDP — skobljanje blokov obravnavah izrekla naslednje sklepe oz. disc. ukrepe: 31 oprostitev odgovornosti, 6 ugotovitev odgovornosti, vendar ukrep ni bil izrečen, 61 oporni-^ nov, 106 javnih opominov, 5 razporeditev na druga dela in naloge za določen čas, 11 denarnih kazni, 76 prenehanj delovnega razmeija s pogojno odločitvijo ter 27 prenehanj delovnega razmeija. Poleg tega je komisija izrekla še 24 povrnitev materialne škode in 50 povrnitev pavšalne odškodnine za neopravičene izostanke z dela ali nedovoljene izhode med delovnim časom. Zoper izrečene disciplinske ukrepe je vložilo ugovore na delavske svete 34 delavcev. V 15 primerih so delavski sveti potrdili izrečene ukrepe, v 6 primerih so vrnili spise nazaj na disciplinsko komisijo v ponovno odločanje, kar v 13 primerih pa so spremenili ukrepe v blažje. Tu se postavlja tehtno vprašanje ali je disciplinska komisija prestrogo okvalificirala kršitve in izrekla prestroge ukrepe ali pa so delavski sveti lažno solidarni z slabimi delavci, saj je precej primerov (TOZD TSP, TAP) ko so delavski sveti delavcem, ki so bili izključeni in predhodno večkrat kaznovani, še zmeraj izglasoval blažji ukrep (najbolj vprašljiv primer je v tozdu TAP, kjer je delavski svet izključitev spremenil v ukrep javni opomin)!? Pet delavcev je iskalo sodno varstvo pri sodišču ZD v Novem mestu. V treh primerih so bili tudi na sodišču potrjeni disciplinski ukrepi, dva primera pa še nista zaključena. Ugovor predlagatelja je bil samo v enem primeru. Višina izrečenih disciplinskih ukrepov je bila izrečena po upoštevanju vseh olajševalnih in obteževalnih okoliščin. Pri obravnavah so bile tu in tam določene težave, ki pa niso bistveno vplivale na potek obravnav, saj je bila v lanskem letu preložena samo ena obravnava. ■ Glede tega seje stanje izboljšati lo, saj imajo predsedniki oz. njihovi namestniki ter ostali člani več časa in privolitev nadrejenih, tako da se lahko nemoteno udeležujejo obravnav in s tem prispevajo k objektivnemu in ažurnemu delu disciplinske komisije. M. M. Ukrepi DOKONČNI OZ. PRAVNOMOČNI DISCIPLINSKI UKREPI OD 11.2. 1983 DO 18. 3. 1983 TOZD BOR 1. MAVSAR BORIS: Samovoljno zapustil delo, uživanjje alkohola med delovnim časom, reizvrševanje delovnih obvezno sli - PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA. 2. ZORKO FRANC: Samovoljno zapustil delo, uživanje alkohola, udaril sodelavca: PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, POGOJNO ZA DOBO ENEGA LETA. 3. URBANČ ANTON: Širjenje neresničnih vesti v tozdu, brez dovoljenja odstranil obvestilo iz garderobe — JAVNI OPOMIN. TOZD TKO L MAVRINAC SLAVO: Prinašanje alkoholnih pijač v tozd - JAVNI OPOMIN. 2. G APP MILKA: Trije neopravičeni izostanki z dela — PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, POGOJNO ZA DOBO ENEGA LETA. TOZD TSP 1. RODIČ DANICA: Prehod preko tovarniške zaščitne ograje - JAVNI OPOMIN IN PLAČILO MATERIALNE ŠKODE V VIŠINI 98 din. (Nadaljevanje na 6. strani) 6 NOVO LES (Nadaljevanje s 5. strani) 2. FORŠĆEK VIKTOR: Prehod preko tovarniške zaščitne ograje - JAVNI OPOMIN IN PLAČILO MATERIALNE ŠKODE 98 din. 3. JURŠIČ VLADIMIR: Prehod preko tovarniške zaščitne ograje — JAVNI OPOMIN IN PLAČILO MATERIALNE ŠKODE 207 din. 4. SEPAHER MARTIN: Prehod preko tovarniške zaščitne ograje - JAVNI OPOMIN IN PLAČILO MATERIALNE ŠKODE V VIŠINI 207 din. TOZD SIGMAT 1. KOS JOŽE: Nepravočasno opravičevanje izostankov z dela-OPOMIN. 2. POŽUN IVAN: Fizično napadel in udaril sodelavca in ga huje telesno poškodoval — PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA. 3. IMPERL ANTON: Sodeloval pri fizičnem napadu — PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA. TOZD LIPA 1. SMUKOVIČ ALOJZ: Malomarno izvrševanje delovnih obveznosti — OPOMIN. 2. HOSTA PETER: Spal pri opravljanju dolžnosti vrataija — PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, POGOJNO ZA DOBO ENEGA LETA. 3. ŠKEDELJ FRANC: Popravljanje datuma na bolniškem listu OPOMIN. 4. TUB ANO VIČ PERO: En neupravičen izostanek z dela — JAVNI OPOMIN IN PLAČILO PAVŠALNE ODŠKODNINE. 5. KOKALOVIČ ŠIMO: Trije neopravičeni izostanki z dela - PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, POGOJNO ZA DOBO ENEGA LETA IN PLAČILO PAVŠALNE ODŠKODNINE. 6. MORAVEC DUŠAN: Neopravičeni izostanki z dela — PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA. 7. KREN JOŽE: Vinjenost na delu, malomarno izvrševanje delovnih obveznosti — PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, POGOJNO ZA DOBO ŠESTIH MESECEV. 8. KUMELJ TOMAŽ: Odklonil delo v podaljšanem delovnem času — OPOMIN (po sklepu DS TOZD). M 5. VARBIČ TIHOMIR: Večkratno samovoljno zapuščanje dela in odhod v gostilno, neupravičeno koriščenje delovnih sredstev tozd, protipravna prisvojitev več kosov orodja, last tozda TSP PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA. TOZD TDP 1. STAREŠINA ĐURO: Protipravna prisvojitev dveh gugalnikov - PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA. 2. URBANČIČ JANEZ: Prihod na delo v vinjenem stanju -JAVNI OPOMIN. Kako bomo delali po 27. marcu? 6. GOBEC MILAN: Prinašanje alkoholnih pijač v tozd — PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA, POGOJNO ZA DOBO ENEGA LETA. 3. LAPANOVIČ ANA: Dva neopravičena izostanka z dela JAVNI OPOMIN IN PLAČILO PAVŠALNE ODŠKODNINE. O tem in še o marsičem drugem, ki se navezuje na premaknitev urnih kazalcev, smo razmišljali v Novolesovem tozdu v Soteski. Verjetno ni TOZD TDP — krtačenje elementov 8 j i V 8 VjjjKL. ^ 1 k- mv\Li * 1 1 \vil '&mđt ] < 1 \V\NV TOZD TDP - rezkanje oboda sedeža potrebno podrobneje razlagati skromno sestavljenega družbenega dogovora o urejanju delovnega in obratovalnega časa, dejstvo pa je, da so v tem dogovoru mnoge stvari nedorečene, predvsem pa začetek dela tam, kjer poteka proizvodni proces v več izmenah. Ta družbeni dogovor je nadaljevanje izvajanja zakona o računanju časa, kije bil novembra 1982 sprejet v Skupščini SFRJ. Večina nas ve, da se po temu zakonu 27. marca ob drugi uri zjutraj premaknejo urni kazalci za eno uro naprej. V tistem trenutku bo torej ura tri. Večina nas pa se ob tem veijetno ne zaveda, da bomo s tem premikom začeli prihajati na delo po sedaj računanem času ob 5h zjutraj. ,,Kaj in kako o tem razmišljajo zaposleni? “ nas je zanimalo v Soteski. Lotili smo se. priprav za anketo med delavci. Povsem preprosta in enostavna vprašanja, kot tudi odgovori v anketi, so dali določene rezultate in razmišljanja. V tozdu se je 77 odstotkov anketirancev odločilo za začetek dela ob 5h zjutraj, v enem delu proizvodnje celo 91 odstotkov. To je slika, ki smo jo pričakovali že ob pripravi ankete. Zavedati se moramo namreč tudi strukture zaposleniji. V našem tozdu. zaposlujemo 88 odstotkov takih, ki se v svojem prostem času ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Ob tem je povsem razumljivo, da si ljudje ne želijo samo tako zgodaj začeti delati, pač pa predvsem čimpreje priti domov in začeti s kmečkimi opravili. Običajno ti ljudje delajo na teh kmečkih opravilih do mraka. Ko bo nastopil v poletnih mesecih mrak, bo pa ura že krepko čez dvaindvajseto. Zjutraj pa je ponovno treba pravočasno vstati, kajti pred odhodom na delo je še ZAHVALA Ob smrti moje drage mame, Marije Kraševec, se i skreno zahvaljujem sindi kalni organizaciji TOZD TDP za podarjeni venec in sodelavcem za denarno pomoč in izrečena sožalja. Marija Kraševec ZAHVALA Ob smrti moje mame se najlepše zahvaljujem sindikalni organizaciji tozda TDP za podarjeni venec. Posebna zahvala tudi sodelavkam za izrečeno sožalje in denarno pomoč. BREDAŠENICA marsikaj za postoriti: nakrmiti živino, oddati mleko in podobno. Pojavlja se veliko vprašanje produktivnosti, kajti tako kratkotrajen počitek bo prej kot slej negativno vplival na samo uspešnost pri delu. S tem tudi ne bo dosežen cilj, zastavljen z družbenim dogovorom, to je. boljša izkoriščenost delovnega časa in večjo izrabo delovnih sredstev. S tako ranim začetkom dela omogočamo večjo naprezanje in izčrpavanje zaposlenih ob njihovem prostem času in s tem posredno tudi do večjih zahtevkov za invalidsko ali predčasno upokojitvijo. Vedeti je, da ni možno navaditi ljudi, da bodo odhajali na nočni počitek podnevi, da pa lahko nadaljujejo spanje v dnevno svetlobo, je pa vsakdanji pojav. Eno izmed vprašanj se je nanašalo tudi na vstajanje otrok v teh zgodnjih jutranjih urah. Nekako polovica anketirancev zatrjuje, da bodo otroci zelo težko zjutraj vstajali, kajti treba bo tako zgodaj v varstvo. Polovica pa misli, da s tem ne bo težav. Ob tem je treba poudariti, da ima le manjši del družin, katerih starši so zaposleni v našem tozdu, otroke v organiziranem varstvu, ostali imajo varstvo doma. Mislim, da sc družba ravno pri tem vprašanju otrok premalo zaveda posledic ranega vstajanja otrok, ki so v najlepšem snu. Tako se postavlja vprašanje vzgoje generacije, ki prihaja za nami. Kljub temu, da so anketiranci skoraj 100 odstotno odločeni, da bodo ob zgodnjem začetku dela delali uspešno in varno, temu ni tako. Mislim, da je taka odločitev porojena iz bojazni, da ne bi začeli z delom pozneje, kar je gledano na strukturo zaposlenih povsem razumljivo. Glede na to, da trenutno potekajo v skupščinskih telesih republike dokončne razprave o osnutku Družbenega dogovora o urejanju delovnega in obratovalnega časa ne bomo preveč polemizirali, dejstvo paje, da se hočemo zgledovati in obnašati po zahodnoevropskih državah, kljub temu, da se z njimi ne moremo primeijati po intenzivnosti dela, zavesti do dela, pa tudi po opredelitvi, biti kmet ali delavec, ne. J. F. Spoštovani občani! 3. decembra letos bo minilo 50 let, odkar je bilo v Novem mestu ustanovljeno delavsko društvo „Svoboda". Zaradi naprednega delovanja gaje takratna oblast že po dobrem letu prepovedala. V spomin na delovanje delavskega društva „Svoboda" bo Občinski svet zveze sindikatov Novo mesto ob 50-letniči njegove ustanovitve izdal brošuro. Brošura bo v drugem delu vsebovala kronologijo vsega naprednega gibanja na Dolenjskem oziroma na območju občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje od leta 1930 do pričetka vojne. Čeprav ima Dolenjska bogato revolucionarno preteklost, je o naprednem predvojnem gibanju pri nas zbranih in shranjenih zelo malo dokumentov. Občani, ki ste doživljali in sooblikovali takratni čas, gotovo hranite v svojih zbirkah in spominih veliko podatkov, dokumentov, slikovnega in drugega gradiva. Prosimo vas, da to dokumentirano gradivo odstopite v hrambo in nadaljnjo uporabo Dolenjskemu muzeju v Novem mestu, podatke, ki jih hranite v spominu, pa zapišite ali nas opozorite nanje. Obiskali vas bomo in vaše pričevanje zapisali. Z vašo pomočjo bomo lahko vsebinsko dopolnili kronologijo predvojnega naprednega delavskega in kmečkega gibanja na Dolenjskem, obogatili zbirke Dolenjskega muzeja in dokumente ohranili za naše zanamce. Na vašo željo vam bo muzej dokumente po preslikavi vrnil ali vam dal v zameno fotokopije- Za vaše razumevanje in sode- 1 ovanje se vam najlepše zal lj ujemo. PREDSEDNIK KOMISIJE za tradicije delavskega gibanja pri predsedstvu ObS Z S Novo mesto Danilo KOVAČIČ TOZD TDP vrtanje naslonov Pan žena v TOZD TPP Tudi letos smo v TPP organizirali proslavo v počastitev dneva žena. Prvič seje v našem tozdu predstavil moški pevski zbor krajevne skupnosti Stopiče, ki pod vodstvom Ane Turk deluje šele dve leti, vendar je njihova pesem prijetno zadonela med tovarniškimi zidovi. Deklamacije in ostale točke so prispevali otroci iz osnovne šole Janez Trdina Stopiče, ki ob takih priložnostih že po tradiciji sodelujejo z nami. Prikupni otroci so ob dobro izvedenih točkah tudi tokrat poželi spontan aplavz. Prvič se je tudi izkazalo, da so en točko pripravili tudi sami sodelavci iz TPP: fantje so uprizorili skeč „Oče na polikliniki". Ženske so se ob tem prisrčno nasmejale. Komentar žena, ki so se tokrat polnoštevilno udeležile proslave, je bil, da je bila enkratna. To je organizatorjem in nastopajočim nova spodbuda za podobne manifestacije. —r Pepe ima besedo Dragi moji, glejte: spet sem med vami! Preživel sem 8. marec in dan mučencev in zdaj stopam pred vas ves čist in zadovoljen. Oba dneva sta mi namreč dodobra omogočila, da i ' » ; ; Glasilo „NOVOLES" ureja ( I uredniški odbor. Odgovorni i > in tehnični urednik Vanja ! J Kastelic. Izdaja delovna j ] organizacija „NOVOLES", ] II lesni kombinat Novo mesto ! j[ - Straža. Naklada 2950 11 izvodov. Stavek, filmi in i montaža: DITC, TOZD Do | lenjski list. Tisk: DITC, | TOZD Tiskarna, i Glasilo je oproščeno te-| meljnega prometnega davka j na podlagi mnenja Sekretari i ata za informacije pri IS SR j Slovenije št. 421/72 z dne j [31. januarja 1978. ' «•••••••••••••••••••• ’ TOZD TDP — lepljenje sedežev sem spral z duše, vse reve in težave in se očedil kot se spodobi. Če pa je v meni ostalo še kaj črnega greha sem ga zagotovo spral v tednu dolenjskega cvička. Zaboga — saj ste vendar bili tam, kajne? Kolikor se še spominjam, preden se mi je utrgal film, sem videl Novole-sovce na cvičkariji kar med šihtom, pa kaj ne bi bili, saj so bili tam tudi drugi predstavniki združenega dela. Tako smo prvič enotni združili svoja sredstva in skupaj v štirih dneh popili okrog 15.000 litrov vina. In to je hvalevredno! To je nacionalni uspeh, saj kaže da smo si edini v združevanju sredstev vsaj pri pitju. To je dokaz, da se ne damo. Kaj problemi in težave, kaj stabilizacija in kaj produktivnost! Glavno je, da ga imamo v riti. . . Na samega osmega marca pa sem zalezel v vašo Straško menzo in sklenil da zaploskam vaši m ženskam, neposrednim proizvajalkam, katerih dan ste takrat slavili. Vse je bilo prisrčno in praznično: zastave, cvetje, vaši mladci z nagelji (da jih pripno na bujne prsi), v menzi oktet, otroci in recitator. .,. vse je bilo, oh . . . odlično, le vaših žensk, katerim je bilo to namenjeno, ni bilo. Baje so bile užaljene, ker niso dobile ničesar drugega, to je materialnega. Ali je bil to res pravi vzrok za takšno omalovaževanje, ne vem. Dejstvo pa je, da današnji časi nikakor niso takšni, da bi dovoljevali še kakšne posebne „materialne nagrade", recimo brisače, vrednostne bone ali kaj podobnega. Pri vsem tem pa je bilo videti, na kakšni ravni je „delavska zavest" vaših neposrednih proizvajalk. Zanje sem tudi zložil tole pesmico, ki si jo naj tiste, ki so odhajale domov in v oštarije mimo odprtih vrat menze, kjer je bila prisrčna kulturna prireditev, zapomnijo ali pa zataknejo za uho (ali pa kam drugam): Je osmi marec mimo, proslava je bila, na znanje vsi vzemimo: domov je baba šla . . . Upam, da bo prihodnje leto kaj bolje in da pevci in drugi nastopajoči ne bodo nastopali skoraj pred prazno dvorano. Sicer pa: vaša glava — vaš svet! Pa lep pozdrav! Vaš Pepe Lesoreznik JUGOSLAVIJA MED SVETOVNO „ELITO" Jugoslavija med naj večjimi svetovnimi dolžniki v letu 1982 zavzema „solidno” deseto mesto. Na tej lestvici zavzema prvo mesto Brazilija, ki je imela v letu 87 milijard dolarjev dolgov, na drugem mestu pa je Mehika z 80,1 milijarde dolarjev dolga. Na tej lestvici so pred Jugoslavijo, ki ima po informaciji Morgan garanty tmst company 19 milijard dolarjev dolga, še naslednje države: Argentina, Južna Koreja, Venezuela, Izrael, Poljska, ZSSR in Egipt. Po že omenjenih virih naj bi Jugoslavija v letu 1983 morala odplačati 6 milijard dolarjev, to pa je 41 odstotkov od skupnega izvoza blaga. V E UK GOSPODARSKI POMEN ODPADKOV V času, ko zaradi takih ali drugačnih vzrokov dolgo ali včasih tudi zaman čakamo na surovine iz uvoza, postajajo vse bolj dragocene odpadne surovine, ki jih včasih lahko z veliko prednostjo in donosno ponovno uporabimo, da ne govorimo še o drugih pozitivnih plateh ponovne uporabe surovin. Po podatkih Splošnega združenja za trgovino Jugoslavije smo v vsej državi v letu 1981 zbrali 1,767.052 ton koristnih odpadkov ali 4,56 odstotka več kot leto poprej. Iz industrije smo v letu 1980 dobili 93,4 odstotka koristnih odpadkov, leto pozneje pa že 95,5 odstotka. PRIHRANEK ENERGIJE Ponovna uporaba odpadnih surovin pomeni tudi velik prihranek pri energiji. Za 420 tisoč ton odpadkov črne metalurgije bi morali na primer izločiti železo iz 700 ton rude s 60 odstotki kovine, poleg tega pa za pridobivanje grodlja iz odpadnih surovin porabijo dva-inpolkrat manj energije, pa tudi investicijski stroški so manjši / Vsaka tona starega papirja, ki jo vrnejo v proizvodni proces obvaruje pred sečnjo tri do pet kubičnih metrov lesa. Ni dvoma, da imamo še nekaj rezerv, s katerimi bomo ohranili naša naravna bogastva.