GDK: 46:383.2 
Vpliv vlak na priraščanje dinarskega jelovo-bukovega 
gozda 
The Influence of Skid Trails on the lncrements of the Dinara 
Fir-Beech Forest 
Edvard REBULA" 
Izvleček 
Rebula, E.: Vpliv vlak na priraščanje dinar-
skega jelovo-bukovega gozda. Gozdarskt vestmk, 
št. 3/1993. v slovenščini s povzetkom v anglešči-
ni, cit. lit. 17. . . . 
Raziskovali smo vpliv gradnJe vlak 1n spravtla 
lesa po vlakah na priraščanje drevja. Podani ~o 
podatki o vrstah in razpore~itvah poško~b drevJ~ 
in njihovemu vplivu na pn~astek. _Aaztskaya m 
potrdila domneve, da gradnja vlak tn spravtlo po 
njih zmanjšata prirastek drevja in proizvodno 
sposobnost gozda. 
Ključne besede: poškodbe drevja, gradnja vlak, 
proizvodna sposobnost gozda 
PREDGOVOR 
PREFACE 
Pričujoča raziskava je del raziskav v 
sklopu raziskovalne naloge OPTIMIZACIJA 
SPRAVILA LESA OB UPOŠTEVANJU 
RASTIŠČNIH DEJAVNIKOV, ki jo je izvajal 
VTOZD za gozdarstvo v letih 1986-90. 
Namen naloge je bil iskanje odgovorov na 
vprašanja o vplivu spravila s traktorji in 
gradnje vlak na drevje, sestoj in gozd. 
Nalogo so financirala gozdna gospodar-
stva. Terenske meritve in opazovanja smo 
izvedli v gozdovih Gozdnih gospodarstev 
Kočevje, Postojna in Zavoda za pogozdo-
vanje in melioracijo Krasa. Pri tem so poleg 
raziskovalcev iz VTOZD sodelovali tudi 
strokovnjaki območnih gozdno gospodar-
skih organizacij. Del podatkov smo že ob-
delali in tudi publicirali (REBULA 1990, 
JUŽNIČ 1990, STERLE 1991), nekaj pa jih 
• Prof. dr. E. R., dipl. inž. gozd., 66230 PO-
STOJNA, Kraigherjeva 4, SLO 
120 Gozd V 51,1993 
Synopsis 
Rebula E.: The Influence of Skid Trails on the 
lncrements of the Dinara Fir·Beech Forest. 
Gozdarski vestnik, No. 3/1993. ln Slovene with a 
summary in English, lit. quot. 17. 
The influence of skid trail construction and 
wood skidding along skid trails on tree increments 
has been the topic of the present research. 
The data on the species and tree injuries' 
distribution as well as their influence on the 
increment have been presented. The presumption 
that skid trail construction and skidding along 
them reduce tree increment and the production 
capacity of a forest has not been proved by the 
research. 
Key words: tree injuries, skid trail construction, 
production capacity of a forest 
bomo objavili v tej raziskavi. Največji del 
podatkov je podrobno obdelal A. GREGO-
RIČ (1989) in še čakajo na objavo. 
Terenske meritve za pričujočo raziskavo 
smo izvedli na območju Gozdnega gospo-
darstva Postojna, Gozdnega obrata Snež-
nik. Ploskve sta izbrala in zakoličila spec. 
Franci Furlan, dipl. inž in Janez Antončič, 
dipl. inž. Obema gre zahvala tudi za pomoč 
pri organizaciji merjenja. Terenska merjenja 
sta izvedla študenta, zdaj že kolega inženir-
ja, A. Srnovršnik in M. Gasparič. Obema 
se zahvaljujem za vestno in hitro delo. 
Računalniško so podatke obdelali S. 
Godler, mag. V. Puhek in mag. l. Potočnik, 
J. Malnarjeva pa je dala nalogi dokončno 
podobo. Vsem hvala za sodelovanje. . 
Končno gre zahvala tudi kolektivom Jn 
vodstvom Gozdnih gospodarstev, ki so 
omogočila raziskavo. 
Edvard REBULA: Vpliv vlak na priraščanje dinarskega jelovo-bukovega gozda 
1 UVOD 
1 INTRODUCTION 
Vsa dosedanja prizadevanja za raciona-
lizacijo dela v gozdarstvu so vodila k meha-
nizaciji in pozneje tudi k avtomatizaciji ne-
katerih del. Racionalizacija spravila lesa pri 
nas je privedla do velikega deleža traktor-
skega spravila. V kraškem svetu s traktorji 
spravljajo skoraj vse gozdne lesne sorti-
mente. S traktorskim spravilom je povezano 
omrežje vlak. Za vlako je včasih dovolj 
posekati drevje, večkrat pa je potrebno 
miniranje, kopanje, odrivanje z raznimi do-
zerji, delo s hidravličnimi kladivi itd. 
Omrežje vlak je razmeroma gosto. Na 
1 ha je v naših razmerah od 80 do prek 
200m vlak. Vlake tako pokrivajo pomem-
ben delež (lahko 5-7%) gozdne površine. 
Gradnja vlak, pa tudi samo spravilo lesa po 
njih, povzročala poškodbe tal in drevja. 
Vpliv mehaniziranega spravila na gozd 
ugotavljajo gozdarji že od samega začetka. 
Ugotavljajo, da je ta vpliv za gozd škodljiv. 
Kakšen pa je, kako se kaže, kakšne so 
posledice, kaj povzroča škode ipd. pa po-
skušajo odkriti številne raziskave. Izsledke 
obsežnih evropskih raziskav o delovanju 
mehaniziranega spravila predvsem na po-
škodbe drevja sta povzela A. BUTARA in 
G. SHWAGER 1987. Zlasti podrobno je 
obdelan vpliv različnih tehnologij na po-
škodbe drevja. Poznejše raziskave se bolj 
ukvarjajo s spremembami v tleh, kot posle-
dico vožnje po gozdnih tleh (npr. SEVER, 
1980, KRAMER 1985, LOEFLER 1985, 
BECKER et al., 1986, HILDEBRAND, WIE-
BEL 1986, HILDEBRAND 1987, HASSAN 
1988, WEASTERLUNG 1988, DIMITRI 
1989 itd.). Raziskujejo fizikalne in tudi bio-
loške spremembe v tleh kot posledici obre-
menitve tal in njihovega zbijanja, zgoščeva­
nja ter poškodbe korenin in njihove posledi-
ce. Raziskave so po večini iz razmeroma 
ravnih ali blago nagnjenih terenov, z glob-
ljimi tlemi, kjer pri spravilu les večinoma 
vozijo. Tu vlak nikjer ne gradijo. 
Tudi pri nas imamo vrsto raziskav o 
vplivu mehaniziranega spravila na gozd. 
Te raziskave obravnavajo v glavnem po-
škodbe drevja: število poškodb, njihovo 
velikost, položaj in posledice poškodb drev-
ja (npr. KRIVEC 1975, IVANEK 1976, SE-
VER 1980, JUŽNIČ 1984). SEVER in HOR-
VAT sta proučevala fizikalne spremembe v 
tleh in razmere v sistemu kolo -tla. To je 
raziskoval tudi JOVANOVIČ (1990). 
V zadnjih letih smo tudi pri nas začeli 
proučevati vpliv prometnic (cest in vlak) in 
mehaniziranega spravila lesa na gozd bolj 
kompleksno. TRAFELA (1987) je na Po-
horju proučeval vpliv gozdnih prometnic 
(cest in vlak) na proizvodnjo v gozdu. GRE-
GORIČ (1989) je v bukovem gozdu na 
krasu - apnencu in flišu - proučeval vpliv 
mehaniziranega spravila in gradnje vlak na 
poškodbe drevja in prirastek dreves. Razi-
skal je posledice poškodb in jih ovrednotil. 
Iz teh analiz sklepa o vplivu spravila in vlak 
na gozd. STERLE (1991) je ugotovil vpliv 
vlak na priraščanje bukovih gozdov. 
Podol5en namen ima tudi naša raziskava. 
Z analizo in merjenjem izbranih in izločenih 
ploskev na 4 različnih rastiščih jelovo-buko-
vih gozdov na krasu naj bi odgovorili pred-
vsem na naslednja vprašanja: 
- kakšne so poškodbe drevja, koliko jih 
je, kakšna je njihova razporeditev in kako 
vplivajo na prirastek drevja? 
- ali vlaka vpliva na rast (prirastek) dre-
ves in kakšen je ta vpliv? 
- kako gradnja vlak in spravilo vpliva na 
proizvodnost gozda? 
- ali so ti vplivi in spremembe različni na 
različnih rastiščih? 
2. METODA RAZISKOVANJA 
2. RESEARCH METHOD 
2.1. Terensko delo 
2.1. Field Work 
V štirih rastlinskih združbah, in sicer: 
1. Jelovo-bukovje z gozdnim planin-
ščkom, (A.-F. - homogynetosum - AFH) 
2. Jelovo-bukovje s trpežnim golšcem, 
(A.-F. - mercurialetosum -AFM) 
3. Jelovo-bukovje s pomladansko torilni-
co, (A.-F. - omphalodetosum - AFO) 
4. Dinarski gozd jelke v skalovju Uelovje 
z mahom), (Neckero-Abietetum - NA) 
smo izločili po 4 ploskve. Rastlinsko združ-
GozdV 51,1993 121 
Edvard REBULA: Vp!iv v!ak na priraščanje dinarskega jelovo-bukovega gozda 
bo smo vzeli kot skupni kazalec vseh las-
tnosti (značilnosti) rastišča. Osnova za do-
ločitev rastlinskih združb je bila ustrezna 
karta rastlinskih združb. Ploskve pa smo 
izbirali v najbolj tipičnih okoliščinah za 
vsako rastlinsko združbo. Vsaka ploskev 
naj bi bila čimbolj homogena v vseh pogle-
dih, kot so: naklon, kamnitost, tla, obraslost, 
drevesna vrsta ipd. Iskali smo površine s 
tanjšim drevjem, ki bi lahko intenzivneje 
-'reagiralo na eventualne spremembe zaradi 
gradnje vlake. 
lV nadaljevanju bomo rastišča označili s 
kraticami, npr. AFH. 
"Ploskve so bile v obliki kvadrata 
30 x 30m. Vsako ploskev smo izbrali tako, 
da je po sredini (vzdolž) enega pasu (pasu 
A) tekla pred časom zgrajena vlaka. Mere 
pasu so bile 15 x 30m. Ob tem pasu smo 
zakoličili še drugi pas (pas B) enakih dimen-
zij. Pri izbiri ploskev smo pazili, da je bila 
razdalja od robov ploskve do druge vlake 
vsaj 20m. Na ploskvi naj bi bilo čim več 
iglavcev Uelke). Pas B je bil lahko nad 
pasom A ali pod njim. 
Ploskve v vsakem rastišču smo izbirali 
tako, da smo zajeli več površinsko ločenih 
rastišč in različne starosti vlak. 
Na vsaki ploskvi smo izmerili in opisali 
vsa drevesa. Opisali smo naslednje znake: 
- starost vlake. Iz sečnospravilnih na-
črtov in kronik ter evidence sečenj smo 
določili leto izgradnje vlake. Razliko med 
letom merjenja (1988) in letom izgradnje 
vlake smo označili s starostjo vlake (A); 
- dreves na vrsta (DV); 
- prsni premer (D). Merili smo ga z 
obsegom in izmerili na 1 mm natančno; 
- razdaljo od vlake (L). Vsakemu dre-
vesu smo izmerili razdaljo od roba vlake do 
sredine drevesa; 
- debelinski prirastek v prsni višini (1). 
Na izvrtku smo izmerili debelinski prirastek 
drevesa v letih (A) po izgradnji vlake in ga 
označili z L Na istem izvrtku smo izmerili 
tudi debelinski prirastek za A - let (starost 
vlake) pred izgradnjo vlake - 12. 
Za vsako drevo smo določili in opisali še 
socialni položaj, utesnjenost in velikost 
krošnje ter poškodovanost drevesa. To smo 
122 Gozd V 51, 1993 
določili tako, kot je opisano v podobnih 
raziskavah (TRAFELA 1987, GREGORIČ 
1989, JUŽNIČ 1990). 
Da bi lahko ugotovili obseg in razporedi-
tev poškodb na daljših razdaljah od vlak, 
smo med dvema vlakama izločili posebno 
progo širine 15m. Izločena je bila v revirju 
Leskova dolina odd. 25 v rastlinski združbi 
jelovo-bukovje s trpežnim golščem. 
2.2. Kabinetno delo 
2.2. Cabinet Work 
V kabinetu smo preverili podatke s terena 
in jih računalniško obdelali. 
S primernimi testi, regresijsko in korela-
cijsko analizo, smo preverjali postavljene 
hipoteze. 
Podrobnejši opisi uporabljenih metod so 
podani ob rezultatih raziskave. 
3. OBJEKTI RAZISKAVE 
3. RESEARCH OBJECTS 
Raziskavo smo izvedli v revirjih Snežnik 
in Leskova dolina, Gozdni obrat Snežnik, 
Gozdno gospodarstvo Postojna. Revirja le-
žita na severnem (SV-SZ) pobočju Snežni-
ka. Večina ploskev leži na planoti med 
Cinkovcem in Leskovo dolino, nekaj pa nad 
Leskovo dolino v pobočjih Kalvarije, Požga-
nine in Čaše. 
Najpomembnejše značilnosti (vsote, pov-
prečja ploskev) o posameznih rastiščih smo 
zbrali v tabeli 1. 
Vsak pas v okviru rastišča ima površino 
O, 18 ha (4 x 0,045), vse 4 ploskve pa 
0,36 ha. Upoštevaje te površine vidimo, da 
gre za površine z okoli 400-550 dreves/ha, 
s prsnim premerom 33-'40 cm in temeljni co 
46-54 m2/ha. Gre torej za .. polne« sestoje, 
katerih zalogo lahko ocenimo na 600-
800m3/ha. 
Kljub temu, da smo iskali ploskve s 
tanjšim drevjem, je drevje razmeroma de-
belo. Vzrok za to je v splošnih debelinah 
in enomernih sestojih, kjer tanjšega drevja 
skoraj ni. Kljub temu je bil debelinski razpon 
drevja od 1 0-75 cm. 
Edvard REBULA: Vpliv vlak na priraščanje dinarskega jelovo-bukovega gozda 
V tabeli 1 vidimo tudi, da drevje prirašča 
zelo počasi. Povprečna branika je široka 
komaj 1,2 mm in temeljnični letni prirastek 
komaj 1,5-1,6%. 
V tabeli 1 tudi vidimo, da sta oba pasova 
približno enako polna (razlika je 0,8 %), da 
skoraj enako priraščata (razlika 2 %) in da 
na obeh pasovih po izgradnji vlake drevje 
hitreje prirašča. 
4. REZULTATI RAZISKAVE 
4. RESEARCH RESULTS 
Rezultate raziskave bomo podali ločeno 
za: 
- proučevanje deleža poškodovanega 
drevja, razporeditev teh poškodb glede na 
vlako in vpliv poškodb na debelinski pri-
rastek, 
- proučevanje vpliva vlake na debelinski 
prirastek, 
- proučevanje vpliva vlake na proizvod-
nost gozda. 
4.1. Poškodovano drevje 
4.1. INJURED TREES 
Delež poškodovanega drevja po rastiščih 
in po oddaljenosti od vlake smo prikazali v 
Tabela 1: Značilnosti ploskev 
Table 1: Plats' Characteristics 
štev. 
Rastišče Pas dreves 
Povpr. 
prsni 
prem. 
tabeli 2. Delež je podan enkrat glede na 
število drevja, drugič glede na temeljnico. 
Analiza je zajela drevje do oddaljenosti 
28m od vlake. Zaradi preglednosti smo 
združili nepoškodovana drevesa in drevesa 
z majhno poškodbo. 
V tabeli 2 in gralikonu 1 vidimo: 
1. Delež poškodb dreves se po rastiščih 
nekoliko razlikuje. Razlike niso velike niti 
popolnoma dosledne. Največ zdravih (ne-
poškodovanih) dreves je na rastišču AFH, 
največ poškodovanih pa na rastišču NA. 
Delež pomembno (srednja in velika po-
škodba) poškodovanih dreves se giblje v 
območju d 1 Q--25% od števila drevja in 
7-21 % od temeljnice. 
2. Primerjava deležev, računanih iz šteM 
vila ali temeljnice, kaže, da je pri temeljnici 
kot osnovi delež poškodovanih dreves nižji 
(za 1-6 %). Največje so razlike na rastišču 
AFM, najmanjše pa na rastišču AFO. Iz 
tega sledi zaključek, da so bolj poškodo-
vana drobnejša drevesa. Ta so po navadi 
tudi manj vredna. Izjema je le rastišče AFO, 
kjer je na razdalji do 1Om delež poškodova-
nih dreves po temeljnici višji. Tu gre za 
slučajno odstopanje, za kar so krive debe-
lejše sušice. 
3. Vzrokov za razlike med rastišči nismo 
TemeljM Povpr. letni temelj. prirastek 
nica The average annual basal area increment 
Pred izgr. vi. Po izgr. vi. 
The The average Basal Before skid tra/1 conslr. After skid trail constr. 
Natural Zone number breastMheight area 
site of trees dameter 
cm m' cm2 % cm2 % 
1 AFH A 68 39,6 8,37 987 1,5 1208 1,6 
B 75 38,3 8,64 1153 1,7 1490 2,0 
2AFM A 82 36,3 8,49 803 1,2 1127 1,5 
B 108 33,8 9,66 897 1,2 1226 1,5 
3AFO A 76 39,2 9,16 1042 1,5 1264 1,6 
B 65 39,2 7,84 926 1,5 1148 1,7 
4NA A 107 32,7 8,99 1122 1,7 1291 1,7 
B 104 33,5 9,15 1060 1,6 1272 1,6 
5AFM 91 36,3 9,41 989 1,2 1157 1,3 
SKUPAJ A 333 36,6 35,01 3954 1,46 4890 1,60 
rast. A 352 35,7 35,29 4036 1,49 5136 1,68 
B+B 685 36,1 70,30 7990 1,48 10026 1,64 
GozdV 51, 1993 123 
Edvard REBULA: Vpliv vlak na priraščanje dinarskega jelovo-bukovega gozda 
posebej raziskovali. O njih lahko le domne-
vamo. Povezane so najbrž s kamnitostjo 
(skalovitostjo) posameznega rastišča ozi-
roma poškodbami pri gradnji vlak ter preho-
d nostjo rastišča in težav pri privlačevanju 
sortimentov po sestoju. Tako je večji delež 
poškodovanega drevja na rastišču NA po-
sledica težav pri gradnji vlake in spravila 
med skalami zaradi večje skalovitosti. 
Podrobnejši pregled o deležih poškodo-
vanih dreves glede na razdaljo od vlake je 
podan v tabeli 3 in grafikonu 2. Pregled je 
podan skupno za vsa rastišča in za delež 
od temeljnice. 
V tabeli 3 in grafikonu 2 vidimo, da delež 
nepoškodovanega drevja z razdaljo od 
vlake zelo hitro narašča. Ob vlaki je veliko 
majhnih in nepomembnih poškodb. Sred-
njih in velikih poškodb drevja je ob vlaki 
nekaj nad 20 %. Z razdaljo od vlake se 
delež vseh poškodb hitro znižuje. 
Končno moramo še nekako ovrednotiti 
poškodbe drevja. V povprečju je okoli 8% 
drevja, kjer poškodba znižuje uporabnost 
sortimenta za en vrednostni razred. Ker je 
največ poškodb na spodnji tretjini drevesa, 
je tako razvrednotena okoli polovico debe-
ljadi drevesa. Tako lahko ocenimo, da je 
do 4% lesne zaloge razvrednotene za 1 
kakovostni razred. Po isti presoji lahko 
ugotovimo, da je do 2% lesne mase upo-
rabne le kot cepan les, kjer s cepanjem in 
obsekovanjem izločimo trhle dele. 
Proučevali smo tudi vpliv poškodb na 
debelinski prirastek. Za drevesa brez po-
škodb in za vsako stopnjo poškodovanosti 
smo ugotavljali povprečni letni debelinski 
prirastek v letih pred izgradnjo vlake (in 
Tabela 2: Deleži p'oškodovanega drevja po rastiščih 
Table 2: lnjured Trees' Shares according to Natural Sites 
Po številu drevja 
Raz- Ras~ By the number of trees 
dalja tišče 
od 
vlake_ (rast- zdrava sred-
The dtstance finska in z nja 
from a združ- majhno paš-
skid trail ba) pošk. kodba 
Natural Vita/and Medium 
site little injury 
(plant injured 
community) 
m 
do 1 AFH 89 9 
up to 2AFM 81 15 
10 3AFO 79 12 
4NA 69 19 
10 1 AFH 90 4 
do/to 2AFM 91 1 
3AFO 89 11 
20 4NA 87 10 
nad 1 AFH 92 8 
over 2AFM 83 17 
20 3AFO 100 1 
4NA 100 
Skupaj 1 AFM 90 7 
2AFM 85 10 
Total 3AFO 82 11 
4NA 75 16 
Kratice pomenijo: 
1 AFH -jelovo-bukovje z gozdnim planinščkom 
2 AFM -jelovo-bukovje s trpežnim golščem 
124 GozdV 51, 1993 
Po temeljnici 
By basal area 
Stopnja poškodbe 
lnjury degree 
velika zdrava sred-
in in z nja 
sušice majhno paš-
paš k. kodba 
Major Vita/and Medium 
injuryand little injured 
adead injured 
standing 
trees 
2 93 6 
4 87 9 
9 77 12 
12 76 18 
6 92 5 
8 97 1 
95 5 
3 84 14 
95 5 
96 4 
100 
100 
3 93 5 
5 91 6 
7 83 10 
9 79 16 
velika 
in 
sušice 
Major 
adead 
standing 
trees 
1 
4 
11 
6 
6 
2 
2 
2 
3 
7 
5 
3 AFO -jelovo-bukovje s pomladansko torilnico 
4 NA -jelov gozd v skalovju Gelovje z maham} 
Edvard REBULA: Vpliv vlak na priraščanje dinarskega jelovo-bukovega gozda 
1 00 velike poškodbe ---::::::::::=::::::========::::=:~::::::::::-:,....1 major injuries __ _ L.-;._.;._____ ---
qo srednJe poškodbe _.----------- ",........ •• -·· 
medwm m;unes· - .·-... . _.-
0 -- • • 8 --- 1 ...... ________ ...-
male poškodbe ... , /' 
70 small m;unes ./· · . ....._ .· 
00 
)0 
./ 
/ 
/ 
40 j .... 
?O 
JO 
··...; 
zdravo - brez poškodb 
a vital tree - without injuries 
razdalja 
0*"------...,,------:-.:-----..,..,------,=-----;:-ldistance 
O ? 1t l) 'O ? m 
Grafikon 1 : Delež poškodovanega drevja glede na razdaljo od vlake 
Graph 1: A Share of Damaged Trees as to the Distance from a Skid Trail 
sečnjo) in po njej. Ti debelinski prirastki za 
cas po izgradnji vlake so v odvisnosti od 
debeline drevja prikazani na grafikonu 3. 
Tabela 3: Delež temeljnice poškodovanega 
Na grafikonu 3 vidimo, da so debelinski 
prirastki zdravih in manj poškodovanih dre· 
ves praktično enaki. Razlike so neznatne 
in neznačilne. 
Pri obravnavi vseh podatkov skupaj smo 
ugotovili šibko linearno korelacija med veli· 
kostjo poškodb in debeline drevja (1 = 
-{), 15) ter razdaljo drevesa od vlake (1 = 
-{),22). Obe korelaciji sta negativni in zelo 
značilni (p = < 0,001 ). 
Indeksa kažeta, da so na drobnejšem 
drevju večje poškodbe in da se velikost 
poškodb zmanjšuje z večjo razdaljo oo 
vlake. 
Analiza debelinskega prirastka (glej gra-
fikon 5) tudi kaže, da vse kategorije poško-
dovanosti priraščajo po izgradnji vlake (in 
sečnje) hitreje kot pred njo. 
Zaključimo torej lahko, da z našo raz-
iskavo na obravnavanih rastiščih nismo 
ugotovili vpliva poškodb drevja na debelin-
ski prirastek dreves, razen pri najbolj po-
drevja glede na razdaljo od vlake 
Table 3: The Share of the /njured Trees' Basal 
Area as to the Distance from a Skid Trail 
Vrsta poškodbe 
Type of injury 
Razdalja 
od vlake zdravo majhna srednja velika 
The distance brez. pošk. 
froma Al-ila/tree, Small Medium Major 
skidtrail withoutinjuries injuries injuries injuries 
m (11 (21 (3) {4-5) 
do/up to2,5 41,9 37,9 14,7 5,5 
2,5--5,0 63,0 20,4 11 ,7 4,9 
5,0-7,5 74,7 12,7 5,7 6,9 
7,5--1 o 64,3 25,5 9,2 1 ,o 
10--12,5 85,2 5,9 5,8 3,1 
12,5--15 79,5 12,0 5,7 2,8 
15-20 80,1 14,0 3,9 2,0 
20-25 90,8 7,0 2,2 
nad/over25 94,1 5,9 
škodovanih drevesih in sušicah, ki so se 
pa posušile iz drugih vzrokov. 
4.2. Debelinski prirastek drevja 
4.2. Breast-height Diameter 
z metodologijo dela smo omogočili več-
GozdV 51, 1993 125 
Edvard REBULA: Vpliv vlak na prira~čanje dinarskega jelovo-bukovega gozda 
100 
80 
80 
40 
2~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ 
1,25 3,75 8,26 8,76 11,25 13.75 17,5 22,5 nad 25 
razdalja od vlake (m) 
vel;ke poškOObe 
major injuries 
male J)OOkOObe 
small injuries --srednje po~kOObe mociium injuries brez poškodb willlout injuries 
Grafikon 2: Delež temeljnice poškodovanega drevja glede na razdaljo od vlake 
Graph 2: The Share of the lnjured Tree's Basal Area as to the Distance from a Skid Trail 
Zd 
mm 
? ,'~ 
p] Yo 
1:::;.;.;:::?-~~=='=='==',.,..-:::·~~~-~=-"""'·~1·; ' ~ -··-· ------ ................ :.lJ. ........ . F.-7::.::::.::-:~ ............................................ . 
,? 
)0 55 
premer 
diameter 
50 cm 
Grafikon 3: Debelinski prirastek drevja po stopnjah poškodovanosti po izgradnji vlake 
Graph 3: Diameter Tree lncrement by Damage Degrees after the Construction of a Skid Trail 
kratne preveritev hipoteze, da izgradnja 
vlake škodljivo vpliva na rast drevja, Za 
merilo (kazalec) rasti smo vzeli debelinski 
prirastek, 
Hipotezo smo preverjali takole: 
126 GozdV 51, 1993 
1, s primerjavo debelinskega prirastka 
na pasu A (z vlako) in 8; 
2, s primerjavo debelinskega prirastka 
pred izgradnjo vlake in po njej; 
3, z raziskavo vpliva oddaljenosti dre-
Edvard REBULA: Vpliv vlak na priraščanje dinarskega jelovo-bukovega gozda 
v esa od vlake na debelinski prirastek. Pred-
postavljali smo namreč, da vpliv vlake z 
razdaljo slabi. 
Podrobnejša analiza (analiza kovarian-
ce) je pokazala, da so razlike v debelinskih 
prirastkih med rastišči značilne. Izstopa 
rastišče AFM Gelovo-bukovje z golšcem), 
kjer so debelinski prirastki najnižji. Največji 
debelinski prirast ki so na rastišču jelovo-bu-
kovja s planinščkom (AFH). Nekoliko za-
ostajajo na rastišču AFO Gelovo-bukovje s 
torilnico) in NA Gelovje v skalovju). Kljub 
značilnim razlikam med debelinskimi pri-
rastki, bomo za nekatere analize podatke 
združili. 
4.2.1. Primerjava debelinskega 
prirastka na pasu (A) in (B)- brez vlake 
4.2.1. A Comparison of the Diameter lncrement 
in Zone (A) and (B) - without a Skid Trail 
Podrobna analiza razlik med regresij-
skimi krivuljami debelinskih prirastkov je 
pokazala, da se debelinski prirastki zna-
čilno razlikujejo le na rastišču AFH. Na 
drugih treh rastiščih so razlike neznačilne. • 
Primerjava prirastkov za rastišče AFH je 
podana na grafikonu 4. 
Na grafikonu 4 vidimo, da se debelinski 
prirastki na rastišču AFH med pasovoma 
precej razlikujejo. Na pasu B (brez vlake) 
so večji kot na pasu A (z vlako) pred 
izgradnjo vlake in po njej. Iz tega bi lahko 
sklepali, da na rastišču AFH izgradnja vlake 
znižuje prirastek. 
Podrobnejša raziskava je pokazala, da 
je bilo na rastiščih AFH tako stanje tudi 
pred izgradnjo vlake. Tudi takrat je bil 
debelinski prirastek na rastišču AFH večji 
na pasu B. Relativne razlike so celo pred 
izgradnjo vlake večje kot po izgradnji. 
Iz obravnavanega lahko zaključimo, da 
so razlike med debelinskimi prirastki na 
pasu A in B na rastišču AFH posledica 
slučajnih razlik v sestoju med pasovoma A 
in B. Nastajajo v bistvu kot vzorčna napaka. 
Zato lahko ugotovimo, da z našo raziskavo 
nismo ugotovili razlik v debelinskih priras-
tkih na pasu ob vlaki (A) in brez nje (B), ki 
bi jih povzročila izgradnja vlake. 
4.2.2. Primerjava debelinskega 
prirastka pred izgradnjo vlake in po 
izgradnji 
4.2.2. A Comparison of the Diameter /ncrement 
before and after the Construction of a Skid Trail 
Primerjava debelinskega prirastka pred 
izgradnjo vlake in po njej kaže, da je debe-
Grafikon 4: Primerjava debelinskih prirastkov med pasovoma na rastišču AFH 
Graph 4: A Comparison of Diameter lncrement between the Zones in the AFH Natural Site 
Zd 
m/m 
h,? 
. ·' 
l,R 
1 'o 
o 
oc 
------
=====po izgradnji vlake alter skid trail constr. 
= = = = pred izgradnjo vlake 
before skid trail cvnstr. 
"C 
b 
a 
b 
--1 8. 
premer 
diameter 
5 cm 
GozdV Si, 1993 127 
Edvard REBULA: Vpliv vlak na priraščanje dinarskega jelovo-bukovega gozda 
Zd 
mm 
3,0 
2, 
Grafikon 5: Letni debelinski prirastek pred in po izgradnji vlake 
Graph 5: Annual Diameter lncrement before and after the Construction of a Skid Trail 
finski prirastek po izgradnji vlake povsod 
večji kot pred izgradnjo vlake. To je raz-
vidno na grafikonu 5, kjer smo prikazali 
debelinske prirastke skupno za vsa rastišča 
pred izgradnjo vlake in po izgradnji. 
Vzrokov za večji prirastek nismo odkriva-
li. Izgradnja vlake bi težko bil tak vzrok, 
zlasti ker je povečanje na pasu B prav 
takšno ali celo večje. Tudi učinek sečnje -
kot redčenja - bi težko sprejeli kot vzrok 
za povečanje prirastka. Saj gre za povečani 
letni debelinski prirastek razmeroma dolge 
dobe (v povprečju okoli 9 let), na katerega 
so vsekakor (enako) vplivale tudi pred-
hodna sečnja ali sečnje. 
Zaključimo lahko, da s to analizo nismo 
ugotovili nobenega znaka, ki bi kazal, da 
izgradnja vlak z vsemi svojimi posledicami 
znižuje debelinske prirastke. 
4.2.3. Proučevanje vpliva razdalje 
drevesa od vlake na debelinski prirastek 
4.2.3. The Investigation of the Influence of a 
Tree 's Distance from a S k id Trail on the Oiameter 
lncrement 
Predpostavljali smo, da je z izgradnjo 
vlake motena rast dreves ob vlaki. Te 
motnje naj bi povzročile zmanjševanje pri-
rastka. Motnje naj bi bile ob vlaki velike, z 
128 GozdV 51, 1993 
rastjo razdalje od vlake pa naj bi vpliv 
motenj pojema!. Ker gre za kraški svet z 
navpičnim odtekanjem vode, smo pričako­
vali, da bo vpliv vlake hitro upadel. Zaradi 
vsega navedenega bi, po naših predpostav-
kah, moralo drevje ob vlaki priraščati 
počasneje, dalj od vlake pa hitreje. 
Ta vpliv smo raziskali z multiplo regresijo, 
kjer je bila razdalja drevesa od vlake ena 
od neodvisnih spremenljivk (poleg prsnega 
premera in stopnje poškodbe). 
Z analizo nismo na nobenem rastišču 
ugotovili značilne korelacije med razdaljo 
drevesa od vlake in njegovim debelinskim 
prirastkom. Ta ugotovitev zavrača naše 
predpostavke in kaže, da vlaka ne vpliva 
na debelinske prirastke dreves. Najbrž je 
vpliv vlake zelo omejen in niha - se izgubi 
- že v neposredni bližini vlake. Zato ga s 
tako raziskavo nismo mogli ugotoviti. 
Hipotezo o vplivu na debelinski prirastek 
smo preizkusili še tako, da smo izračunali 
regresije za debelinski prirastek po pasovih 
oddaljenosti od vlake. To smo napravili za 
vsa rastišča skupaj, in sicer za širine pasov 
po 2,5m: 
1. pas- do 2,5 mod vlake s 146 drevesi, 
2. pas- 2,6--5 mod vlake s 141 drevesi, 
3. pas -5,1-7,5m od vlake s 120 dreve-
si, 
Edvard REBULA: Vpliv vlak na priraščanje dinarskega jelovo-bukovega gozda 
Zd 
mm 
4, 
3,0 
2,0 
--do 2,5 
---2,6-5,0 
-··- 5,1-7,5 
··········-7,6-10,0 
premer 
rl1ameler 
O·L-~----~------~----~----~--------.-
10 20 30 40 50 60 cm 
Grafikon 6: Letni debelinski prirastek po razdaljah od vlake 
Graph 6: Annual Diameter lncrement by the Distances from a Skid Trail 
4. pas-7,6--1 Om od vlake z 68 drevesi. 
Regresije so prikazane na grafikonu 6. 
Na grafikonu 6 vidimo, da se regresije 
razlikujejo med seboj le malo. Prirastek ob 
vlaki naj bi bil celo večji. Analiza kovariance 
pa je pokazala, da so vse medsebojne 
razlike statistično neznačilne. 
Tudi ta raziskava ni potrdila naše hipote· 
ze. Debelinski prirastek dreves se ne spre-
minja z oddaljenostjo od vlake. ~kodljivi 
vpliv vlake na debelinski prirastek tako ni 
dokazan. 
Preizkus različnosti priraščanja drevja 
glede na oddaljenost od vlake smo naredili 
tudi za pasove širine 5 m ((}-5 m, 5,1-1 om, 
10,1-15m, nad 15m). Pri tej analizi smo 
kot dodatni kriterij upoštevali še velikost 
krošnje. V en stratum smo uvrstili velike 
krošnje (kategorije 1--B), v drugega pa maj-
hne (kategorija 4 in 5). Iz te analize lahko 
povzamemo naslednje: 
1. V debelinskem priraščanju drevja ni 
razlik med pasovi oz. med različnimi razda-
ljami od vlake. To velja za obe kategoriji 
velikosti krošnje. 
2. Sestava drevja se ne razlikuje med 
pasovi, če upoštevamo gornje kategorije 
velikosti krošenj. Na vseh pasovih je po 
številu nekaj nad polovico dreves (v pov-
prečju 51,3 %, po pasovih od 48,1 do 
53,7%) z velikimi krošnjami. če pa za 
sestavo upoštevamo temelj nico, dajejo dre-
vesa z veliko krošnjo 78,3% (po pasovih 
77,8 do 79,2 %) temelj nice in drevesa z 
majhno krošnjo komaj 21,7% temeljnice. 
3. Iz navedenega izhaja, da imajo dre-
vesa z veliko krošnjo veliko večji prsni 
premer (44,7cm), kot drevesa z majhno 
krošnjo (24, 1 cm). 
4. Testiranje značilnosti razlik med 
obravnavanimi znaki glede na razdaljo od 
vlake, je pokazalo, da so vse razlike nezna-
čilne. 
4.3. Vpliv vlake na proizvodnost gozda 
4.3. The Influence of a Skid Trail on Forest's 
Productivity 
Vlake v gozdu zavzemajo običajno 3-5% 
površine. V ekstremnih primerih, pri veliki 
gostoti vlak v strmem svetu, kjer je vlaka 
Gozd V 51, 1993 129 
Edvard AEBULA: Vpliv vlak na priraščanje dinarskega jelovo-bukovega gozda 
ponavadi širša, pa je celo do 8% površine 
gozda, kjer drevesa ne rastejo. 
V našem primeru vlaka zavzema, od-
visno od njene širine, 15-20% površine v 
pasu A vsake ploskve. Že samo tako velik 
delež površine, brez eventualnih škodljivih 
učinkov vlake na gozd, utemeljuje domne-
vo, da vlake znižujejo proizvodnost gozda. 
Kako je to v naši raziskavi, je na grobo 
razvidno v tabeli 1. 
Vidimo, da je v poprečju (vsa 4 rastišča) 
na pasu B (brez vlake) nekoliko več- 5,7% 
dreves. So pa nekoliko drobnejša, tako da 
je temeljnica na obeh pasovih praktično 
enaka- razlika 0,8 %. Temeljnični prirastek 
je na pasu B nekoliko večji; pred izgradnjo 
vlake za 2,1 %, po izgradnji pa 3 %. Tudi 
intenzivnost priraščanja (% prirastka) je na 
pasu B nekoliko večja. Vse te razlike so 
majhne. Različni testi so pokazali, da so 
vse te razlike statistično neznačilne. 
Podrobnejša analiza podatkov v tabeli 1, 
ki so nekoliko podrobnejše in nazornejše 
prikazani tudi v tabeli 4, nam daje naslednje 
ugotovitve: 
Primerjava med pasovi A in B ob času 
analize - zgornji del tabele 4. 
1. Na pasovih B, razen na rastišču 3 -
jelovo-bukovje s pomladansko to ril nico- je 
temeljnica nekaj večja. Na rastišču AFO pa 
občutno nižja. 
2. Letni temeljnični prirastek na pasu B 
je na dveh rastiščih bistveno večji (za 9 oz. 
23 %), na enem enak, na enem pa bistveno 
nižji (9 %) kot na pasu A. 
3. Intenzivnost priraščanja (% prirastka) 
na pasu B je v obdobju po izgradnji vlak 
na dveh rastiščih bistveno večja (za 7 oz. 
22%), na dveh pa manjša (za 4 oz. 5%). 
4. Tako kot med rastišči ni spreminjanje 
nobene obravnavane kategorije dosledno 
tudi znotraj rastišč med ploskvami. 
Primerjava obdobij pred izgradnjo 
vlake in po izgradnji. 
1. Ob času meritve so temeljnice povsod 
večje kot ob času gradnje vlake. Gre za 
debelinski prirastek (debelitev) istih dreves. 
Razlike tako med rastišči kot med pasovi 
so majhne in neznačilne. 
2. Temeljnični prirastki so na pasu B v 
obdobju po izgradnji vlake narastli pretežno 
nekoliko bolj kot na pasu A. Na rastišču 
jelovo-bukovje s trpežnim golšcem pa je 
obratno. Razlike so majhne. Iste ugotovitve . 
veljajo tudi za intenzivnost(%) priraščanja. 
3. Tudi tu so spremembe vseh obravna-
Tabela 4: Primerjava temelj nice, temeljničnega prirastka in intenzivnosti priraščanja med pasovi 
pred izgradnjo vlake in po izgradnji 
Tabela 4: A Comparison of a Basal Area, Basal Area's lncrement and lncrement lntensity between 
the Zones before and after the Construction of a Skid Trail 
Rastišče 
Natural 
site 
1. AFH 
2 AFM 
3 AFO 
4 NA 
1 AFH 
2 AFM 
3 AFO 
4 NA 
Povprečje/The average 
130 Gozd V 51, 1993 
Temeljnica Letni temelj. % 
prirastek prirastka 
Basal area Annual basal's lncrement 
area increment 
A B A B A 
Primerjava med pasovi (pas A = 1 OO) 
A comparison between the zones (zone A = 100} 
100 
100 
100 
100 
103 
114 
86 
102 
100 
100 
100 
100 
123 
1Qg 
g1 
gg 
Primerjava med obdobji - pred izgradnjo 1 OO 
100 
100 
100 
100 
B 
122 
g5 
107 
g6 
A comparison between the periods (before the construction = 100) 
113 118 122 12g 1Qg 114 
115 115 140 137 124 123 
114 115 121 124 107 1Qg 
118 117 115 120 g7 103 
115 115 124 127 11 o 113 
Edvard REBULA: Vpliv vlak na priraščanje dinarskega jelovo-bukovega gozda 
vanih kategorij nedosledne tako med ra-
stišči kot znotraj rastišč - med ploskvami. 
Poleg primerjav količin, prikazanih v ta-
beli 4, smo primerjali še povprečne prsne 
premere dreves po ploskvah in pasovih. 
Tudi ta primerjava kaže majhne razlike. 
Ustrezni testi so pokazali, da so tudi razlike 
med povprečnimi prsnimi premeri stati-
stično neznačilne. 
Iz vseh primerjav in testov značilnosti 
razlik je težko izvleči univerzalni zaključek 
o vplivu vlake na proizvodnost gozda. 
Vsi testi kažejo, da so razlike neznačilne. 
Bolj po logiki pojava, da namreč vlaka in z 
njo vezani vplivi na sestoj ne morejo pospe-
ševati proizvodnosti gozda, kot na osnovi 
ugotovitev te analize lahko zaključimo, da 
vlaka z zmanjševanjem rastne površine in 
vsemi drugimi vplivi le nekoliko vpliva na 
proizvodnost gozda. Ta vpliv pa je v odra-
slih jelovo-bukovih sestojih dinarskega go-
zda razmeroma majhen. Zato ga prevladajo 
drugi, pomembnejši dejavniki, kot so: indi-
vidualnost drevesa, spremembe okoliščin, 
ki odločajo o rasti drevesa (tla, kamenitost), 
vplivi klime, umiranje drevesa itd. 
POVZETEK 
Z raziskavo smo poizkušali ugotoviti vpliv vlak 
na gozd. 
Vlake odvzamejo gozdu do 8% površine. Grad-
nja vlak, miniranje !n odrivanje hribine, poškoduje 
drevje. Potrga korenine in poškoduje drevje. Pri 
sečnji in spravi lu lesa do vlake in po vlaki poško-
dujemo drevje (razne odrgnine), zbijamo tla in 
poškodujemo korenine drevja. Vsi ti vplivi so 
škodljivi in bi se morali odraziti na rasti gozda. 
Predpostavljali smo, da vlake z odvzemom 
površine zmanjšujejo proizvodnost gozda. Drugi 
škodljivi vplivi vlake in mehaniziranega spravila 
pa naj bi ovirali in omejevali rast drevja. To naj 
bi se pokazalo v debelinskem prirastku dreves. 
Raziskavo smo izvedli na 17 ploskvah, velikosti 
0,09 ha, na rastiščih naravnega in starejšega 
dinarskega jelovo-bukovega gozda, in sicer v 
rastlinskih združbah: 
1 Abieti - Fagetum homogynetosum, 
2 Abieti - Fagetum mercurialetosum, 
3 Abieti - Fagetum omphalodetosum in 
4 Neckero - Abietetum. 
Na ploskvah smo vsem drevesom izmerili de-
belinski prirastek pred izgradnjo vlake in po iz-
gradnji in ugotavljali njihovo poškodovanost. Raz-
iskava je omogočila naslednje ugotovitve. 
1. Zaradi gradnje vlake in spravila je poškodo-
vano okoli 15% drevja. Poškodovana so pred-
vsem tanjša drevesa. Okoli 2/3 vseh poškodb 
(manjše in srednje) ne pozvroča škode na drevju, 
ne znižuje vrednost sortimentov niti ne zmanjšuje 
prirastka dreves. Okoli 1/3 poškodb je velikih. Te 
znižujejo vrednost sortimentov. Drevesa z velikimi 
poškodbami imajo manjši debelinski prirastek. 
Ocenjujemo, da poškodbe drevja ~znižujejo 
vrednost sestaja za manj kot 2%. Stevilo in 
velikost poškodb narašča s kamenitostjo oz. ska-
lovitostjo sveta. 
2. Raziskava je ovrgla hipotezo, da vlake zni-
žujejo debelinski prirastek drevja. Drevje ob vlaki 
zaradi škodljivega vpliva vlake ne prirašča poča­
sneje kot bolj oddaljeno drevje. Ravno tako zaradi 
povečanega dotoka svetlobe in bolj sproščenih 
krošenj ne prirašča hitreje. 
Testi so pokazali, da so razlike v priraščanju 
med rastišči, nismo pa mogli ugotoviti značilnih 
razlik med debelinskimi prirastki dreves glede na 
oddaljenost teh dreves od vlake. 
Primerjava debelinskih prirastkov za enako 
dolgo razdobje (9 let) pred izgradnjo vlake in po 
njej kaže, da drevje po izgradnji vlake na vseh 
ploskavah prirašča hitreje. Razlike so razmeroma 
velike- 12% in statistično zelo značilne. Nismo 
mogli ugotoviti nobenega razloga za trditev, da 
je tem razlikam vzrok vlaka. 
4. Iz vseh analiz in testov lahko zaključimo, da 
je vpliv vlake na rast drevja v odraslem jelovo-bu-
kovem gozdu na krasu zelo majhen. Vzrok je 
verjetno v vertikalnem toku vode (pronicanju vode 
skozi apnenčaste podlago) na krasu. Vpliv vlake 
je tako majhen, da ga prevladajo in tako prekrijejo 
drugi močnejši vplivi (npr. individualnost dreves 
in njihove neposredne okolice, umiranje gozda, 
klimatske spremembe itd.). Zato slabega vpliva 
vlake z našimi raziskavami nismo ugotovili. 
SUMMARY 
The research tried to establish the influence of 
skid trails on the forest. 
Up to 8% of the forest area is taken up by skid 
trails. Skid trail construction, mining and the 
removing of excavation material cause damage 
to trees. Roots are torn and trees are injured. ln 
tree cutting and skidding to a skid trail and along 
it, trees are injured (various abrasions), ground 
is compressed and tree roots are damaged. All 
these influences are harmful and are expected to 
be reflected in the forest's growth. 
It has been presupposed that forest productivity 
is decreased by the reduction of forest area. 
Other harmful influences of skid trails and mecha-
nized wood skidding are supposed to inhibit and 
limit the tree growth. It is expected that should 
be reflected in the diameter tree increment. 
The research was carried out in 17 plats of 
0,09 ha, in the natural sites of natural and older 
Dinara fir~beech forest and in the following plant 
associations: 
1. Abieti - Fagetum homogynetosum, 
2. Abieti - Fagetum mercurialetosum, 
GozdV 51, 1993 131 
Edvard REBULA: Vpliv vlak na priraščanje dinarskega jelovo·bukovega gozda 
3. Abieti - Fagetum omphalodetosum and 
4. Neckero - Abietetum. 
ln the plats, all the trees were measured as to 
the diameter increment before and after the 
construction of a skid trail and their damage 
degree was established. The research gave the 
following results. 
1. Some 15% of the trees were damaged due 
to skid trail construction and wood skidding. 
Especially trees of smaller diameters got damaM 
ged. About 2/3 of all the injuries (minor and 
medium ones) did not cause tree damage, they 
did not decrease the assortment value and the 
tree increment. About 1/3 of the injuries were 
severe and they reduced the value of assortM 
ments. The trees with severe injuries had smaller 
diameter increment. 
It is estimated that tree injuries reduce the 
value of a forest stand by less that 2%. The 
number and the scope of injuries increase with 
the stonY or rocky terrain. 
2. The research has disproved the hypothesis 
that diameter increments are decreased because 
of skid trails. Due to the harmful influence of a 
skid trail the trees along it do not increment slower 
that the trees growing in a more remote position 
from a skid traiL They also do not increment faster 
due to better illumination and tree crowns with 
more space. 
Tests have proved that there are ditferences 
between increments in different natural sites. Yet 
the characteristic differences between diameter 
tree increments as to the distance from a skid 
trail could not be established. 
A comparison of diameter increments for an 
equally long period (9 years) before and after the 
construction of a skid trail has shown that the 
incrementation of trees after a skid trail has been 
built is quicker in all the plats. The ditferences 
are relatively high - 12% and they are highly 
typical from a statistical point of view. No real 
reason for the supposition that a skid trail was 
the cause of the differences could be established. 
4. Based on all the analyses and tests a 
conclusion can be made that the influence of a 
skid trail on tree growth in a mature firMbeech 
forest in the Karst is very small. The reason for 
that must be in a vertical water flow (the penetraM 
ting of water through the limestone ground) in the 
karst region. The influence of a skid trail is so 
minute that it is predominated over and thus 
covered by other stronger influences (f.e.: indiviM 
duality of trees and their direct surrounding, the 
dying back of the forest, cllmatic chan~es etc.). 
Therefore, no influence of a skid trail waš establisM 
hed by the present research. 
132 GozdV 51, 1gg3 
LITERATURA 
1. Becker, G., 1986. Bodenkultur und WurceiM 
schaden den durch Befahren von Waldbesten-
den. Der Forst und Holzwirt 41, 14, s. 367-370. 
2. Butora, A., Schwager, G., 1987. HolzernteM 
schaden in Durchforstungbestanden. Berichtc. 
Eidg. Anst. - Birmensdorf 1987. 
3. Gregorič, A., 1989. Uporaba stroja in njegov 
vpliv na dinarski jelovMbukov gozd - tipkopis, 
Kočevje. 
4. Hassan, Awatif, E., 1 988. Mjerni postupci 
pri istraživanju šumskih zglobnih traktora. Referat 
- polikopija, šumarski fakultet Zagreb. 
5. Hildebrand, E. E., 1987. Die Struktur von 
Waldboden - ein gefahrdetes Flissgleichgewicht, 
AFZ 1987, s. 424-426. 
6. Hildebrand, E. E., Wiebel, M., 1986. Zur 
Bedeutung des Bodenwassergehaltes von Fein-
lehmstandorten bei der Entstehung von BodenM 
schaden durch Befahrung. AFZ 1986, s. 617--622. 
7. lvanek, F., 1976. Vrednotenje poškodb pri 
spravilu lesa v gozdovih na Pohorju. Disertacija, 
Biotehniška fakulteta Ljubljana. 
8. Jovanovič, B., Komparativne istraživanje 
tehnička-tehnoloških karakteristika traktora pri priM 
vlačenju drva. Disertacija, Šumarski fakultet ZaM 
9reb 1990. 
9. Južnič, B., 1984. Poškodbe pri sečnji in 
spravilu lesa v bukovih drogovnjakih. Diplomsko 
delo, Biotehniška fakulteta, Ljubljana 1984. 
1 O. Južnič, B., 1991. Tehnologija in gospodar-
nost pobiranja slučajnih pripadkov. Magistrsko 
delo, Biotehniška fakulteta, Ljubljana 1984. 
11. Kramer, H., 1958. Wegebreite und Zu-
wachs im angrenzen Bestand. Allg. Forst- Jagz. 
12. Loffler, H., 1985. Bodenschaden bei der 
Holzernte- Bedeutung und Erfassung. Forst. und 
Holzw. 40, s. 379-383. 
13. Rebula, E., 1991. Erozija na vlakah. Zbor-
nik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 37. 
14. Sterle, J., 1991. Nekatere ugotovitve o 
vplivu traktorskih vlak na priraščanje gozdnih 
sestojev. Gozdarski vestnik 49 (1991). 
15. Sever, S., 1980. lstraživanje nekih eks-
ploatacijskih param~tara traktora kod privlačenja 
drveta. Disertacija, Sumarski fakultet Zagreb. 
16. Trafela, E., 1987. Vpliv izgradnje gozdnih 
prometnic na proizvodnjo v gozdu. Magistrska 
naloga, Biotehniška fakulteta, Ljubljana. 
17. Wasterlund, 1., 1988. Skelet šumskog tla-
ograničavaju6i činitelj prijenosa na podlagu. PreM 
davanje, polikopija, Sumarski fakultet Zagreb.