116. Stnilta.

XLVII. lefo,

.Slovenski Narod* velja v LtvMfaml
na dom dostavljen:                |            ▼ upravništvu prejcman:
ceJo leto naprcj • . . . K 24'— I cclo leto naprej . t . . K 22*— pol leta „ , . • *.. . 12-— I pol leta m # # • . . 11*— Jetrt leta m •£•*>»£• • 6-— I četrt leta „ • *•£•■■.. • 5^0 na mesec    m      • *V #   •    •   2— • na mescc    „      ••'-■•   •   •   liW
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračafo. Uredništvo: Knaflora nliea št. 5 (v pritltfju lrro.) M«lw ŠL M.
Iskat« *sak Aut *v«*er isvz«aUI ■•4«lf« ta pr—Hra.
foserati veljajo:  peterostopna  petit  vrsta za enkrat  po  16 vin.# za  dvakrat po 14 vin., za trikrat ali  večkrat  po 12 vin.   Pa rte in zahvala vrsta 20 vio.
Poslano vrsta 30 vin. Pri več jih inserti j&h po dogovoru.
Upravniitvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Lti,
to je administrativne stvari.
^——■   PoMmtua fttevillui v«tfa 19 Tinmr\9*.   —^—
Na ptoomu M/oČil« brez istodobne vpotlatve naročniae se ne octa.
„MttrotfM tiskam« talata« ŠL M.
•Slovenski Narod" velja po jposllt xa Avsuo-Ogrsko:                .                    M Nem3jo:
ćelo leto skupa] niprej     ♦   K 25'— I ćelo leto naprej       .   .   .   K 30*-, pol leta       „         _     .   .    _ 13-— i
četrt leta     m         "     .   .    I   6-50 1    za Ameriko in vse druge deiele: na mesec    .         ....    2-30 ■ ćelo leto naprej   .   .        .   K 35.—
Vprašanjem glede iaserttov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, CavavaUlTo (spodaj, dvorttče lero). KaaZlOTa vile« *L 5, telafoa *t Ut
Haufe zadnje uolitue.
Celih trinajst let so se klerikalci Vojevali, da hi dosegli gospodstvo na Kranjskem. Kar je v človeških mo-čeh, so vse storili za ta nameti. Agitirali so neutrudno v cerkvali in po shodih, riskirali ves ugled duhovni-štva, brutalizirali in ubili vse, kar jim je bilo na potu in izrabili proti svojim nasrjrotnikom vsako najmanjšo malenkost. Nobeno sredstvo jim ni bilo preslabo v tem boju, noben napor prevelik. Ustvari li so brez šte-vila organizacij. da bi priprosto ljudstvo privezaii politično naše in je uklenili z gospodarsko odvisnostjo in zastrli so vsa okna, da bi nobena luč ne posvetila v temo, v katero so to ljudstvo pognali. In ko so končno z zločinskim pritiskom bivšega mi-nistrskega predsednika Bečka dosegli svoj cilj, sklenili z vlado in z Nem-ci prijateljstvo, so bili prepričani, da s pridobljeno oblastjo ubijejo vse še ostale nasprotnike in si zagotove vlado za večne čaše.
A zgodilo se jim je tako, kakor tistemu pruskemu regimentu, ki je pridrl pred 100 leti čez franeosko mejo in je zavzel z ljutim naskokom utrjen gradić. Prusi so pobili veliko stevilo v gradiću nahajajočih se Francozov,potem pa se lotilo popiva-nja in plenenja.Ponosni svoje zmage, prepričani svoje nepremagljivosti, so ranjene Francoze zasmehovali in grdili, onečaščali mrtvece, brutalizirali prebivalstvo v okolici in se vmes zalivali s šampanjcem. Ranjenci pa so med tem zopet prišli k sebi, obudili ustrahovano prebivalstvo in se čez nekaj dni lotili osabnih in svojih uspehov. plenila in pijace pijanih Prusov ter jih premagali in pobili.
Tuđi klerikalci, prišedši na kr-milo, so tako počen/ali, kakor ti pruski vojaki. Tuđi kJerikalci so mislili, da so niihovi nasprotniki za većino premagani, pobiti ali tako ranjeni, da si ne bodo mogli nikdar već opomr-či, tuđi oni so mislili, da je ljudstvo, če ne ustrahovano, pa tako privezano m uklenjeno, da se ne more ganiti — in sedli so za mizo, »gospodarili* in se zalivali . . .
Šesto leto imajo zdaj klerikalci cblast v rokah in že se ljudstvo kesa.
da jim jo je izročilo. Kar je boljših elementov v naši deželi, vsi se od-vračajo od klerikalcev, solidarna je ž njimi pravzaprav sarno še neum-nost. Narod se je naveličal klerikalnih besed, ker vidi, da se dejanja ž njimi ne strinjajo, narod je prišel do spoznarrja, da je vse laž, kar klerikalci govore in vse prevara, kar de-lajo, da jim ni resna ne za blagor de-žele, ne za korist prebivalstva in ne za narodne svetinje, ampak da jim je le na tem, chraniti v svojih vrstah oblast, da jim je Ie za moč in za bo-gastvo... Tuđi pijani Prusi v tran-coskem gradić so pozabili, da uteg-nejo priti ranjenci k sebi in da okrog gradu žive Ijudje, ki gledajo z jezo početje osabnih zmagovalcev.
Prigoliufana zmaga na Notranj-skem je zadela klerikalce kakor uda-rec s polenom po čelu. Že od zadnjih dežeinozborskih volitev sem čutijo, da se jim majejo tla pod nogami in da izgublja ljudstvo zaupanje do njih. Samo z največjim naporom so ta-krat obranili svojo posest, zdaj so jo obranili samo z goljufijo, in če bo državni zbor prišel v položaj, se baviti z notranjsko volitvijo, zna se zgoditi, da jim postavi novoizvoljenega po-slanca — pred prag.
Moralični poraz, ki so ga klerikalci doživeli na Notranjbkem, je ve-le-Domemben poiav ter priča, da ie začelo ljudstvo revoltirati proti stranki, ki je prevarila vse stanove, ki izrablja z največjo brezstidnostjo zaupano ji oblast, ki je s svojim slabim gospodarstvom vsemu prebival-stvu podražila življenje in je deželi nakopala ogromne dolgove, za kate-re bo treba plačevati velike obresti, dočim bo za občekoristne naprave primanjkovalo na vseh koncili de-narja.
Samo smešno je, kar zdaj pisa-rijo klerikalni listi o vzrokih njiho-vega veiikanskega nazadovanja. To so prazne besede. Klerikalni stranka pada, ker je stranka, ki obeta zlate gradove, pa ničesar ne izpolni, ker je stranka, ki ljudstvo samo terorizira in podkupuje, pa si ne zna z delom pridobiti in obraniti volilcev ker je stranka, ki je opljuvala vsa demokratična načela in noče v1 dati v soglasju z ljudstvom, amr- '-■: hoće ljudstvo le komandirati, ker ta stranka noče poznati občniii    koristi.
ampak pozna samo koristi svojih pri-stašev.
Iz svoje moralične polomile pri notranjski volitvi izvajajo klerikalci glavni nauk, da jim je treba še trje in krepkejše organizacije, kakor jo imajo že zdaj. To se pravi z drugi-mi besedami, da hocejo ljudstvu še bolj zvezati roke in je podrediti svojemu poveljstvu tako, da se ne bi moglo ganiti. Mi pa črpamo iz no-tranjske volitve ves drug nauk. Pri-znavamo brez ovinka važnost dobre organizacije, pa samo na podlagi de-mokr:»tičnega načela, da ljudstvo ni podvrženo nobeni komandi, kakor je po priznanju »Slovenca« pri klerikal-cih, nego da samo odločuje. Še več-je važnosti pa je sistematična politična vzgota liiiđstva, sistematično podačevanje ljudstvo o vseh javnih dogodkih z ozirom na lokalne in gospodarske interese, dosledno poias-njevanje vsega delovanja in nehanja vladajoče stranke. Tega je pred vsem potreba, kaj to pomagn, to je pokazala tuđi notraniska volitev. Z dobro politično vzgojo najširših mas se bo povzdignil ves narod, padla bo kleri-kadna strahovlada in ustanovile se bodo zdrave strankarske razmere, vsled katerih bo mogoče resnično, dobro in pošteno delo za narodne in gospodarske interese Slovencev. No-tranjska volitev je. če tuđi so si klerikalci prigoljuiaii zmago, veie-pomemben korak k temu cilju.
Koo !nia zuesn s pEliom In županom Grnipm.
Iz P t u i a , dne 21. maja.
Kakor drugod, bi tuđi naši klerikalni koritarji in Eulenburgi radi vse zavedne Slovence v Ptuju uničili. Gospodarsko jim škodujejo povsod, kjer se ponudi le najmanjša prilika. Proti »Štajercu« in proti pristašem tega si ne upajo s prstom ganiti! To dc!a zveza, prijateljstvo. Saj še ni pozabljeno, s kako vnemo so slovenski klerikalci, posebno mestni duhovniku prost Fleck, kaplana .lager, Pschunder agitirali za nemškega kindidata protestanta Ratiterja, razni mestni »Štajercijanci < pa za »kato-Iiskega^ moža Brenčiča!    Tu   se   ie
jasno pokazalo, kdo ima zveze z Or-nigem!
Prost Fleck ie vendar bil pri raznih slavnostih v > deutsche Gast-wirtschaft<; je Ornigu na ljubo vsa leta katehet v nemškem »Madchen-heimu«, da ne prestopi nobeden ne-poklican praga te hiše! Ako pa star-ček sreča ptujskega pašo >z dolgim Špicom«, se priklanja do tal!
In gvardijan očetov minoritov!? Ta je še le ponižen in servilen!
Moj Bog, to so posebne zveze! Mestni občinski zastop v Ptuju dolgo vrsto let ni sprejel škofa dr. Napotni-ka, če je prišel v Ptuj birmovat, in se mu ni poklonil.
Ornig bi to bil rad storil, pa ni smel! Janus Ornig ima že od nekdaj dvojno lice! Za protestante je libera-lec, za škofa in duhovnike je goreč katolik! Pa v občinskem zastopu so bili prej možje, katerim se je politična prostitucija tuđi gabila; ti nišo pripustili, da bi jo uganjal župan javno nasproti škofu! Ornig si je vedel dobiti s terorizmem javne volitve druge občinske zastopnike na svojo stran; ti mu dovolijo, da srne škofa dr. Napotnika pred mestno hišo oficijelno pozdraviti in sprejeti. To se sedaj zgodi vedno. če priđe škof NTa-potnik v Ptuj! Med tem je postal škof ekscelenca, pek Ornig pa še le hoče postati, aii doseči vsaj plemstvo! Tem več povoda, da obrne peK Ornig in »priviligiran liferant« raznih rnestnih zavodov naše pozornost po-svetne in cerkvene oblasti!
Izkorišča pa župan Ornig tuđi političen in naroden razkol med Slovenci v svoje namene; Škof in du-hovniki mu drage volje pomagajo pri tem!
Tu je pokazal Ornig nov talent! Ko so bile pred leti obene volitve za okraini zastop, je pridobil škofa in duhovnike za boj proti slovenskim liberalcem. Sicer ni bilo med sloven-skimi kandidati za skupino velikega pesestva nobenega liberalca. Pa ->Štajerc« in Ornig sta jih iztaknila. Menda sta smatrala »veleposestnika« župniKa Vogrina in druge take ljudi za slovenske liberalce! Toda škof dr. Napotnik je posegel vmes; vplival je v prid Nemcem in nemčuriem. Du-hovniki, kateri so občutili škofov vpliv, ne smejo govoriti. Afera župni-
ka Janžekoviča pri Sv. Lenartu v Slov. gor. me je spomnila na ta »slučaj«. Ali nastopa škof iz lastnega nagiba tako? Govorilo se je svoje dni, da je moral podpisati poseben revers vladi, preden je bil škofom imenovan! Ta revers pa baje ne obsega obveze, da naj škof podpira slovensko ljudscvo itd., ampak nasprotno! Škofu je podložen ordinarijat, vsi duhovniki. Od tod politika dr. Ko-rošca v delegacijah!
Kako neusmiljeno je udelal svoje dni dr. Napotnik dr. Korošca, ko je ta v »Gospodarju« napadel namest-nika grofa Clarvja! Kako bi še le la-sal kaplana Korošca škof, ako bi v delegacijah govoril v prid Slovencem, če bi oponiral ministru!
Škofov hlapec pač ne more biti delegat Slovencev! Hlapec pač nastopa po hlapčevsko!
Bolezen našego cesarja.
Cesar se je sprehajal včeraj skoro tričetrt ure na prostem. Sprehod ga ni utrudil, marveč zelo razvedril, tuđi je imel cesar potem boljši apetit. Cesar sob že 54 dni ni zapustil. Na včerajšnjem sprehodu je bil cesar sam, hodil je počasi. Kakor se porc-ča, bodo uradne bulletine o cesarje-vem zdravstvenem stanju že v po-nedeljek ustavili, profesor Ortner pa bo cesarja še nekaj časa redno ob-iskoval. O katarju obstojajo le še sle-dovi. Najkasneje 25. junija bo odpo-tova! cesar v Išl.
Pismo iz Eolgariie.
V Sofiji, dne 17. maja.
Debata v narodnem sobranju o izvolitvi preiskovalne komisije o vzrokih bolgarskega pogroma se bliža svojemu koncu. Tekom prihod-njega tedna bo ta razprava končana in čisto gotovo je, da bo zbornica predlog sprejela, ako ne soglasno, pa čisto sigurno z naravnost ogromno većino.
V zadnjih sejah narodnega so-branja so govorili skoraj izključno sami opozicijonalci in tuđi ta teden so na govorniški    listi izključno po-
LISTEK.
Zapeljanka.
L u i g i C a 1 c o.
Veljavni kazenski zakon vsef>uje v frinajstem poglavju svojega dru-gega dela ona določila, ki naj bi sči-tila javno nravnost. Med drugimi kaznivimi dejanji označuje se v § 506. kaz. zaK. kot kaznivo tuđi za-peljanje in onečaščenje pod nedopol-njeno obljubo zakona. Zakonita po-sledica tega prestopka je obsodba krivega zapeljivca v~ hudi zapor od enega do treh uiesecev. Poleg tega ima pa zapeljanka tuđi pravico do cdškodnine.
Zoper to kazensko določilo se le premnogokrat greši, vsled česar se tuđi le prepogosto odigravajo pred našimi kazenskimi sodišči prav nele-pi prizori, pri katerih si kakor pes in mačka stojita nasproti mladenič in mladenka, moški in ženska, ki sta se prej kar cedila same ljubezni in ki tedaj pač ništa sanjala, da se bode vršilo zadnje dejanje njunega živ-ljenskega romana v resni sodni dvorani.
Te vrste kazenski slučaji, kakor omenjeno, nišo redki in enega izmed njih hoćemo tu orisati. Ta kazenski slučaj je zanimiv posebno radi tega,
ker nam predočuje živo resničnost nekega znanega nemškega pregovora, elasečega se; »Malenkostni vzrc-ki, hude posledice.«
Prepeluhovi in Zidanovi so bili sosedje. Prva kakor druga hiša je bila trdna, ker je bilo pri obeh dosti plodnega sveta in mnogo repov v hlevu. Prepeluhov Anton je bil iskren prijatelj Židanovemu, nekoliko sta-rejšemu sinu Miheljnu in je bil vsled tega v Zidanovi hiši skorai kuhan in pečen. Kolikor je imel prostega časa — bil je delavec v bližnji tvornici — presedel ga je mnogo v Zidanovi hiši, ako ništa z Miheljnom ravno šla malo pofantovat ali pa v gostilno. Prepeluhov Anton je bil tuđi štedljiv dečko, ki ie svoj tvocni§ki zaslužek po većini deval na sfran, ker je imel v domaći hiši za pičlo odškodnino stanovanje in hrano.
Tako so obema prijateljema po-tekala lepa mlada leta, ne da bi Prepeluhov Anton opazil, da ima njegov prijatelj Mihelj mlajšo sestro, ki se je med tem razvijala iz otroka v mlado devojko. Nekoć je na svoje največje za čuđenje opazil, da je 2idanova Ivanka, ki je dosegla ravno svoje osemnajsto leto, prav čedno dekle, katere bi se nobenemu fantu ne bilo treba sramovati.
Odslej je še rajši in Se bolj pogo-sto zahajal v Židanovo hišo. Pri tem je iskal prilike, da je spregovoril par besedi z domačo Ivanko, ki tuđi ni nerada   odgovarjala  mlađemu«   po-
stavnemu in pametnemu fantu. Sku-šal jo ie pridobiti za se s sladkimi besedami. Ko se je pa prepričal, da z^olj s s'adkimi besedami ne bode nič opravil pri mlađem in peštenem dekletu. začel je ubirati druge, res-nejše strune.
Mlađemu dekletu je iel govoriti o zakonu, češ, da si bode sezidal s svojimi prihranki hišo na svetu, ki ga mu bode njegov oče podaril in potem vzel Židanovo Ivanko v zakon. To svojo nnmero je odkril tuđi dekletovi materi, kateri je večkrat omenil, da se bode oženil in poroci! njeno hčer Ivanko, če mu jo bodo Zidanovi dali. To se je razneslo tuđi po vaši in so bili Vsi Ijudje prepričani, da bo Prepeluhov Anton vzel prej ali slej v zakon Židanovo Ivanko.
Naravno je, da je gojila isto pre-pričanje tuđi mlada deklica, ker ji je sosedov Anton opetovano zapel to pesem. Vendar je njuno znanje leta in leta ostalo brez greha, največ pač radi tega, ker je morala mlada deklica spati vedno pri svoji materi.
Prišla pa je prva povelikonočna nedelja leta 1908. To nedeljo je lii dež kakor iz Škafa. Vzlic temu so razun Ivanke šli vsi Židanovi k po-poldanskem nauki v pičle pol ure od-daljeno župno cericev, starši so odili že poprej v goste k svoji omoženi hčeri, ki se je primožila v tujo vas, do katere je bilo dobro uro hoda.
Pri Zidanovih je ostala doma edino Ivanka.   Imela je namreč str-
gan dežnik. Kot dekle iz boljše krneč-ke hiše se je pa sramovala, da bi Šla s strganim dežnikom v cerkev, ker bi jo vlekli Ijudje in posebno vrstnice skozi zobe, če bi jo opazili s takim dežnikom.
Sosedov sin Anton je moral po nakliučju opaziti, da so šli Židanovi vsi z doma in da je ostala pri hiši edino Ivanka. Komaj so namreč Židanovi dobro odšli, prikazal se je v hišo že Prepeluhov Anton in začel takoi siliti v Ivartko.
Ko je Ivanki na jasen in nedvo-umen način razodeval namen svojega prihoda s sladkimi besedami in tuđi s telesno silo, naletel je pri deklici na največji odpor, ki o njegovem name-nu in željah ni hotela nič slišati, češ da ni imela še nikdar opravila z mo-škjmi in da bi sramu umrla, če bi se kaj takega pripetilo.
Prepeluhov Anton je pa tolažil deklico, da jo bo itak vzel za ženo in te svoje obljube je toliko časa ponavljah dofcler ni deklice toliko preslepil, da je nekoliko s temi svojimi slad'tcimi obljubami, še veliko več pa s silo dosege! svoj namen ...
Po ravnokar opisanem dogodku je zopet mirno potekal čas in razmere med Prepehihovo in Židanovo hHk> gibale so se v starem tim. čez dobrega pol leta je pa začela Židano-va Ivanka, ki je bila prej zdrava kot riba, čudno bledeti. Tuđi so se pojav-Ijale pri nji često slabosti. Ne da bi vedela, ka] ji je, je Ivanka svoje sla-
bosti skrbno prikrivala   svojim   domaćim, posebno pa materi.
Nekoč prišla pa je v goste njena omožena sestra Franciška. Ko je Frančiš'ka zagledala Ivanko, se ji je le-ta zdela tako čudna in sumljiva, da jo je spravila v kamrico in ji začela izpraševati vest. V svoji neizkušeno-sti ji Ivanka pravega vzroka svojih slabosti ni mogla odkriti, pač pa je izkušena starejša sestra, čim si je Ivanko nekoliko bliz je ogledala, ta-koj vedela, koliko je odbila ura in to tuđi povedala Ivanki, ki bi se bila ob ti nesrečni novici najrajši pogreznila v zemljo.
Čim pa je buknil med ljudi glas, da bodo pri Zidanovih zibali, izostal je naenkrat iz hiše popolnoma Prepeluhov Anton, ki od tega časa naprej ni prestopil več praga Zidanove hiše.
Na dan sv. Neže leta 1909 povila je Zidanova Ivanka med velikimi bo-lečinami dete ženskega spola, katero je pri krstu, ki seje še isti dan izvr-šil, prejelo tuđi ime sv. Neže. Mlađemu bitju pa ni bilo usojeno dolgo življenje, ker je bilo že deset dni na to poklioano med nebeske krilatce,:
Med tem, ko je uboga dekHca v obupu čakala težke in usodepolne ure in ko je iz sramu pred Ijudmi ostajala doma, izbiral si je Prepeluhov Anton že drugo ljubico in jo tuđi izbral. In tedaj, ko je mlada deklica stokaia ob neznosnih bolečinah, ko Je
Stran 2.
»SLOVENSKI NAROD-, dne 23. maja 1914.
116. štev.
sland, pripadajoči opozicijonalnim strankom.
V eni izmed zadnjih sej ie govo-ril radikalni demokrat St. Košta-r o v, ki je vehementno napadal carja Ferdinanda.
Rekel je med drugim: »Glavni krivec katastrofe, ki ie zadcla Bolga-rijo, je car Ferdinand. Večina ga si-cer zagovarja, jaz pa pravim, car Ferdinand je sposoben za vse. V njegovih rokah je vsafca vlada samo igračica. Vsaka vlada mora plesati tako, kakor ji on žvižga. Tako vlada hi upravlja državo Koburžan že pol-nih 27 let. Vladi Iv. Gešova in dr. Da-neva mu ništa brezpogojno parirali, za to ju je nazadnje zlomil z državnim prevratom dne 29. junija 1913.
Car Ferdinand je dal ta dan preko generala Šavova in proti volji in brez vednosti takratne vlade ukaz za splošni napad na zaveznisko srb-sko in grško vojsko. Kaj je hotel s tem doseći? Da razbije zvezo, ki je Bolgarijo spajala z Rusijo, in da zaplete Bolgarijo in bolgarsko politiko y nemške mreže.
A že preje se je car Ferdinand igral z usodo Bolgarije. Bilo je to po bitki pri Lile Burgasu. ko je veliki vezir Kiamil paša prosii za mir in ko je bila vlada Iv. Gešova v sporazumu z zavezniKi že pripravljena, da započne s Turčijo mirovna pogaja-nja. In kdo je to prepreci!. Car Ferdinand! A zakaj? Ker je v svoji časti-hlepnosti hotel za vsako ceno osvojiti Carigrad in se dati kronati v hramu sv. Sofije. In kaj je bila posledi-ca? ČatalŠka bitka, prva katastrofa za našo armado.
Zahtevam, da se s pomočjo parlamentarne komisije izslede krivci katastrofe, fci je nas zadela, in se jih narodu tuđi pokaže.
Jaz za svojo osebo pravim: Katastrofa z dne 29. junija 1913. je delo carja Ferdinanda. To pa se naj otici-jalno potom parlamentarne komisije pove narodu. Potem pa bo sodil narod sam, ki ima edini pravico, da go-spoduje in zapoveduje v državi.«
Na to je govoril vodja socijali-stične stranke Sakazov. Tuđi ta je oštro kritiziral osebni režim carja Ferdinanda, našteval vse hibe in na-pake dosedanje bolgarske politike ter končal svoja izvajanja z vzklikom, da je na petu nova doba v bolgar-ski politiki, ki vodi neizogibno k balkanski federaciji.
Vrlo zanimiva so bila izvajanja poslanca vladne većine K a 1 č o v a , tistega, ki ga je car Ferdinand mese-ca decembra 1912. poslal za hrbtom vlade in zaveznikov v Carigrad, da sklene mir s Turki .
Kalčov je v svojem govoru to dejstvo v celem obsegu priznal in či-tal ćelo svoj dnevnik, ki ga je spisal o svojih mirovnih pogajanjih z velikim vezirjem Kijamilom pašo.
Iz tega dnevnika je razvidno, da |e Kalčov kot pooblaščenec caria Ferdinanda sklenil mir s KijamHoni pašo zgolj na ti podlagi, da prizna Turčiia avtonornijo Makedonije.
To razkritje je napravilo v na-rodnem sobranju veliko senzacijo, še večjo pa v diplomatičnih   krogih.
Na vprašanje s strani poslancev, kako da se je mogel s Turkom zedi-niti na takšen pogoj, je prostodušno odgovoril: »Sporazumela sva se za takšne mirovne pogoje, ker sva tako jaz, kakor Knamil paša imela strah pred razdeHtviio Makedonije, do ka-tere razdelitve bi prišlo, ako bi se za
dajala življenje prepovedanemu sa-du, je Prepeiuhov Anton obečal drugi deklici zakon in naročal oklice. Ko je pel mrtvaški zvon mali Nežiki, odmeval je raz prižnico mogočni glas domaćega župnika, ki je oznanjal zbranim župljanom, da hočeta skle-niti zakonsko zvezo Anton Prepeluh, zakonski sin Franceta Prepeluha, posestnika in njegove žene Cecilije in Lucija Kosec, zakonska hci Ma-tevža Kosca, posestnika in njegove žene Frančiške.
S tem je bilo završeno prvo dejanje te drame iz kmečkega ljudstva in se je pričelo takoj drugo.
Da bi preprečila zakon zapeljiv-ca Antona Prepeluha z Lucijo Kosče-vo in dosegla, da izpolni zapeljivec nji dano obljubo, zatekla se je uboga zapelianka Ivanka, čim je vstala iz postelje, za pomoč k odvetniku, ki je takoj proti Antonu Prepeluhu vložil kazensko ovadbo radi onečaščenja in zapeljanja pod nedopolnjeno obljubo zakona in v ti ovadbi še prosii, da naj se glavna razprava razpiše čim preje, ker je zapeljivec z drugo že na oklicih.
Sodišče je res odredilo glavno razpravo na najkrajši čas. Pri glavni razpravi je Prepeiuhov Anton kot zapeljivec kratkomalo vse tajil. Tajil je, da Zidanove Ivanke ni nikdar obiskaval, nič imel ž njo opraviti, še manj jo zapeljal, ji nikdar obečal zakona in tuđi nikdar vprasal njeno mater zavoljo ženitve. Končno je še
Makedonijo pravočasno ne izposlo-vala avtonomija.«
Kot dokaz, da je dejansko sklenil s Kijamilom mir, je Kalčov nave-del, da mu je veliki vezir dal sabo pismo, naslovljeno na poveljnika odrinsfce trdnjave Šukrija pašo. V tem pismu je bil ukaz, Ml Sokri paša takoj preda Odrin Brigama pod pogojem, da dado njegovi armadi svoboden odhod pred čataldžo.
Tega pisma pa ni mogel izročiti Sukriju paši iz enostavnega razloga, ker vlada njega ni priznala, da bi bil pooblaščen v njenem imenu sklepati mir.
Na vprašanje poslanca dr. Fa-denhehta, kje je to pismo, je Kalčov odgovoril, da ima to pismo shranjeno in da ga izroči parlamentarni pre-iskovalni komisiji, čim bo izvoljena.
V  včerajšnji seji je najprvo  govori!    vladinovec   P.  D a s k a 1 o v, za njim pa bivši minister v kabinetu Iv. Gešova in   dr. D a n e v a   A. D. B u r o v.
Izvajanja P. Daskalova so zanimiva v toliko, ker je, po opoziciji s spretnimi medklici izzvan in pritisnen ob steno, izrecno priznal, da je ukaz za napad srhske in grške armade dne 29. junija 1913. izdal car Ferdinand sara.
Govor bivšega ministra v kabineta dr. Daneva — A. D. Burova je bil znamenit zategadelj, ker je v celem obsegu potrdil svoječasna raz-kritja »Slovenskega Nareda«.
Dne 23. septembra 1913. je pri-občil »Slovenski Narod« članek »Kdo je kriv bratomorne vojne.c
Ta članek je v vseh balkanskih političnih krogih izzval naravnost senzacijo.
Jaz sem ga čital, takrat še ni-sem bil vaš dopisnik, — dne 27. septembra.
Članek se mi je zdel tako važen, da sem si ga v celoti prepisa!.
V  tem članku se je nahajal med drugim tuđi odstavek:
»Na dan 29. junija je bil sklican kronski svet... V tej seji kronskega sveta se je načelno sklenilo, da se naj vojne akcije ne prično, marveč da Bolgarija sprejme rusko razsodi-šče. Toda v direktnem nasprotju s tem sklepom je Še istega dne izšel ukaz glavnega taborišča, naj se v Makedoniji nemuđoma prične z vojnim! operaciiami.
Za ta ukaz ministrski svet ni vedel ničesar...
Zvečer drugega dne je v kavar-ni prihitel k nekemu poslancu narodne stranke dopisnik nekega ugledne-ga inozemskega lista ter mu pokazal brzojavko, da se že drugi dan vrše krvavi boji med zavezniki v Makedoniji.
Presenećen je na to poslanec odhitel k ministru B u r o v u ter ga obvestil o vsebini one brzojavke.
»Ni mogoče, ni mogoče,« ie ves prepaden vzkliknil minister Burov, »saj smo vendar sklenili, da se vojne operacije ne smelo pričeti.
Na to je bil sklican ministrski svet, ki se je najprvo prepriča! o res-ničnosti navedene brzojavke, na kar je izdal pismen kategoriški ukaz vojni upravi, da se morajo brez odlaganja ustaviti vojne operacije.
Na ta ukaz pa je generalni štab odgovoril lakonično: »Je že pr_,>oz-no!«...
Takratne te Informacije SIo-venskega Naroda« ie sedaj biv< minister Burov potrdil v narodnem so-braniu v celem obsegu.
odločno izjavil, da Zidanove Ivanke ne bo nikdar poročil.
Sodišče je na to zaslišalo kot priče zapeljano Židanovo Ivanko, njeno mater in babico, ki je nudila deklici ob porodu svojo pomoč. Vse te tri priče so pod prisego potrdile točno vso vsebino ovadbe. Zapeljana deklica je še posebej izpovedala, da ni imela z nobenim drugim moškim opraviti in da je nekaj časa pred porodom povedala obdolžencp, kako je ž njo, da se je pa ta tedaj še norčeval iž nje rekoč: »Če bo hudič, bo moj, če ne, pa ne.« Po sklenjenem dokazo-vanju je sodišče Prepeluhovega Antona spoznalo krivim prestopka zo-per javno nravnost v smislu § 506. kaz. zak. in ga obsodilo na en mesec hudega zapora, uveljavijene odškod-ninske zahtev'Ke pa zavrnilo pred ci-vilnega sodnjka.
Značilno je bilo obnašanje zape-ljivca po proglašeni sodbi. Dočim je zapeljivec pri razpravi sploh vse tajil, je pa po iztekli sodbi takoj priglasil vsklic, češ da mora biti tuđi »ona« kaznovana, saj je tuđi ona vzela njemu »fantovstvo«.
Predno je pa prišla vsa zadeva pred vsklieno sodišče, je pa zapeljivec stopil s Koščevo Lucijo pred oltar. Vsklicne razprave se je udelcžil že kot mož. Vsklieno sodišče pa ni pokazalo prav nobenega razumeva-nja za njegovo izgubljeno »fantovstvo^ in je potrdilo prvo sodbo. Za-Deljivec je moral   vsied   tega za
Burov je med drugim izjavil:
»Brez vednosti odgovorne vlade se je dne 29. junija pričela vojna proti Srbom in Grkom.
Za ta ateatat mm izvedti ▼ ad-aistrskMi svete ilutral dne 1. tullta.
Oiatao sem to Isvadel im 30. Im-niia zvečtr ob pol 10. ¥ meštari kazl-ni (kavarai) od nolrow prijatelja. Do tega trenotka sem bil pri seji mini-strskega sveta in nisem prav ničesar vedel, ker vlada o stvari absolutno ni bila prav nič informirana« ...
Iz teh izvajanj bivšega ministra Burova je razvidno, da so bile informacije »Slovenskega Naroda«, podane že 23. septembra 1913. v članku »Kdo je kriv bratomorne vojne ?«, absolutno točne...
— I.
(Konec tega dopisa smo izpusti-li, ker je za sedaj že brezpredmeten. Dopis smo namreč dobili že preteklo sredo, a ga nismo mogli priobčiti radi nedostajanja prostora. Uredništvo.)            _________
Finiš compediae. — Do-
godili v Maniji.
Po Draču hodijo avstrijske in italijanske patrulje. V Draču tekmu-jeta obe zaveznici, Italija in Avstrija, s svojim vojaštvom in pred mestom skrbno merijo velikost vojnih ladij, ki sta jih poslali obe vladi knezu Vi-Ijemu v pomirjenje.»Admiral Spaun«, avstrijska vojna ladja, ima 320 mož in 7 srednjih topov, »Vettor Pisani«, italijanska vojna ladja, ima 556 mož in 18 srednjih topov. Kako poniževal-no je to I pravno na Dunaiu, v Rimu pa molče in molče mislijo svoje misli. Proti Italijnnom so se vršile v Draču demonstracije, to je za Rim večje važnosti. Kakor v Trstu, tako govore v Rimu, Milanu in Benetkah. Vse-ga \e kriva Avstrija, kaj se mesa v italijanske zadeve. Albanija mora priti pod Italijo, kaj nam more biti Avstrija na potu? Francoska, Rusija, Angleška, vse države tripelentente, vidijo v izkrcanju italijanskih in av-strijskih mornarjev kršenje medna-rodnega prava, Rusija je že ćelo od-krito povedala, da ne bo trpela, da bi avstrijski in italijanski vojaki stalno ostali vr Albaniji. Govorilo se je tuđi že o tem, da bo Angleška poslala v albanske vode močno brodovje, da pokaže, da hoče tuđi ona soodloče-vati v vprasanju Albanije. Položaj je nevaren, kakor že dol?ro ni bil. samo grrof Berchtold se smelilia in pravi, da so to malenkosti. Med tem dobi-vajo albanski vstaši vedno več tal. Vprašajmo se, kaj se mora zgoditi, če zmagajo vstaši. Da bi prepodili svojega ljubega, oboževanega kneza, kakor se je blagovolil izraziti grof Berchtold, bi bila za njega še naj-manjša nesreča. Kot eksknez bi uži-val precej ugleda, kaj pa bi bilo z Albanijo? Republika? Kmalu bi se snedli drug drugega. Majhne državice? Tuđi to bi se končalo s strašnim klanjem. In kje bi bil potem prestiž velesil, zlasti Avstrije in Italije? Raz-delitev med Avstrijo in Italijo? To bi bil začetek konca trozveze, že misel sama bi bila casus belli. O tem se Berclitold in San Giuliano v Opatiji gotovo ništa razgovarjala, zato italijanski znnanji minister zastopnikom ljudstva v rimskem parlamentu tuđi ni vedel ničesar odgovoriti. Kaj pa, če Albanci svojemu knezu vzamejo krono in glavo? Potem bo nastopila tuđi Nemčija in kolobocija bo še mno-
mesec prekiniti svoje medene tedne s Koščevo Lucijo in priti v hišo pokore.
Tretje dejanje se je potem odigralo pred civilnim sodiščem. Zapeljana deklica je tirjala od svojega, sedaj z drugo poročenega zapeljivca znatno denarno odškodnino. Ker zapeljivec nasproti pravomočni kazen-ski sodbi ni mogel izpodbijati temeija proti njemu vložene odškodninske tožbe, se je pa postavil na zelo ko-modno stalisče, da nič nima. Hiša, ki jo je med tem zgradil s svojimi pri-hranki na svetu svojega očeta in v katero je kot nevesto pripeljat Lucijo Koščevo, naenkrat ni bila več njegova, temveč očetova; poleg tega je tuđi trdil, da nima od očeta pričako-vati nobenega odpravka, ker je oče-tovo posestvo zelo zadolženo, da nima nobenih prihrankov itd. Sodišče je sicer dopustilo za te pravdne tr-ditve po toženem zapeljivcu ponuđene dokaze in zaslišalo tuđi njegove priče. Vse to pa zapeljivcu ni nič pomagalo, ker ga je sodišče vseeno obsodilo v plačilo jako znatne odškod-nine. Propadli zapeijivec seveda s to sodbo ni bil zadovoljen, temveč je stvar tiral še pred prizivno sodišče, kjer je pa tuđi popolnoma pogorel.
Cetrto dejanje te kmečke drame se je pa vršilo pred izvršilnim sod-nikom. Zapeljana deklica je skušala potom rubežni priti do priznane od-škodnine, toda zaman, ker se je birič vrnil domov praznih rok. Ker je bilo
go večja. Ootovo pa }e, da bo ostala Avstrija popolnoma osamljena. Ostane še nevtralizacija Albanije, pa gubernator je samo drugo ime za kneza, in razni Esadi in Kemali bodo imeli tuđi v tem slučaju široko polje za svoje delovanje. Izmail Kemal se je že oglasil. Poslal je v Valono svoj blagoslov: »Ostanite mirni in zvesti svojemu knezu.« Z drugimi besedami se pravi to: »Čakajte na mene!« — Dan za dnern se vrše aretacije, na kateri podlagi, o tem poročila molče. Resnica je edino ta, da knez Viljem ni več gospodar Albanije, marveč da se Ie v Draču še za silo drži s pomočjo tujih vojakov. Očividno je tuđi že njegovo zaupanje v svoje poslanstvo zelo ornajano in ni izključeno, da bo pokazal hrbet deželi, ki je ni mogel vladati.
Krivda Esad paše še m'kakor ni dokazana. Iz Amsterdama sicer po-rocajo, da smatrajo holandski častni-ki albansko vstajo po odstranitvi Esad paše za končano. Pravijo tuđi, da ni dvoma, da je izrabil Esad paša fanatizem muzlimanov, da jih je na-ščuval proti krščanskemu knezu. — Nadalje pravijo holandski častniki, da se je hotel proglasiti sam za kneza, vsled česar so Holandci nasvetovali \ladarju, da naj postavi Esad pašo pred vojno sodišče, knez pa tega ni hotel storiti in je Esad pašo rajši poslal v prognanstvo. Esad paši so, ko so ga odpeljali v Italijo, ćelo prepo-vedali, govoriti o zadnjih dogodkih, vendar je povedal nekemu časnikar-ju sledeče: Z vstaškim gibanjem v Draču nisem v nobeni zvezi, zvesto sem služil svojemu narodu in svojemu vladarju. Jaz hočem veliko, moč-no in edino Albanijo ter bom za to prelil svojo kri. Služil sem knezu z zvestobo hlapca ter sem se vedno trudil. obvarovati ga pred nevarno-stmi. Padel sem kot žrtev intrig, pri katerih so imeli svoje roke vmes tuđi nekateri lažipatrijoti. Kneza so Koljufali in varali. Svoji domovini želim, da bi prebolela vse udarce in se ognila vsem nevarnostim, ki jih pripravljajo ljudje, ki hočejo v kal-nem ribariti. Več sedaj ne morem in ne smem povedati.
Iz Drača zopet porečajo, da je Esad paša že vse pripravil za svoj beg iz Drača. Naročil si je iz Avstrije avtomobil. ki je dospel dan, predno je izbruhnila vstaja. Ker carinska manipulacija še ni bila končana, je dal avtomobil od svojih pristašev skrivaj odstraniti iz skladišča, orož-ništvo pa je avtomobil zaplenilo.
O dogodkih v Draču piše »Tribuna« sledeče: Dokler ni spoznati pomena teh dogodkov. bi bilo bolje, da se o njih ne govori. Vsekakor je lahkomiselno misliti, da je krivda Esad paše nedvomna, kakor to store na Dunaju. Za tako mnenje manjka dokazov. Prav lahko je mogoče, da je Esad pasa nedolžna žrtev hudob-ne intrige. V Draču govore tuđi, da Avstrija s to intrigo sicer nima ničesar opraviti, ne tako pa nekateri avstrijski zaupniki in uradniki. Če pa bi se pokazalo, da si je lastil kak avstrijski uradnik, bodisi samovoljno, bodisi ker ni razumel naročil, posebne pravice, potem ni dvomiti, da se bo grof Berchtold takoj in prav ob-Čutno opozoril na to dejstvo.
Iz Drača brzojavljajo v Rim o sedanjem stanju: Tu vlada sedaj mir, zdi se pa. da je to mir pred vihar-jem. Diplomati v Draču so v velikih skrbeh zaradi prihodnjosti. Mir in red vzdržujejo mornariški oddelki. Palačo kneza je obkolil    močan oddelek
spiošno znano, da je imel zapeljivec, kakor je snm pripovedovai, pred gradnjo hiše skoro poldrugi tisoč kron prihrankov in ker po izpoved-bah njegovih ljudi v civilni pravdi v novo hišo ni utaknil niti vinarja svojega denarja, zahtevala je zapeljanka od zapeljivca, da naj napove pod ra-zodetno prisego vso svojo imovino. Zapeljivec se ti prisegi ni posebno upiral, temveč hladnokrvno prisegel, da ni imel in da nima nobenega imetja, niti prihrankov.
Ko se je po vaši zvedelo za vsebino te razodetne prisege zapeljivca Prepeluha, začelo je na vseh koncili vršeti in spoČetka tiho, pozneje pa tuđi javno govoriti o krivi prisegi. Ta govorica prišla je skoro tuđi do ušes Prepeluhovih in strah pred novim Zabjekom je vzbudii staremu Prepeluhu njegovo, precej kosmato vest tako, da se je po svojem zastop-niku hitro jel pogajati — »brez pre-judica« seveda, kakor pravijo y takih slučaj ih vedno izvedeni pravniku z zastopnikom Zidanove Ivanke, da bi se spravila ta sitna in kočljiva zadeva s sveta s kako poravnavo. In ker je bila stvar nujna, prišlo je skoro tuđi do zelo povoljne poravnave, glasom kat ere je pred civilnim sodni-kom tako zadolženi stari Prepeluh odštel za svojega sina zapeljivca lepo odškodnino ubogi zapeljanki.
In to je bilo zadnje dejanje v ti kmečki drami, katero smo popisali točno po suhoparnih sodnih spisih.
avstro - ogrskih vojakov v velikem loku. Knez od zadnjih dogodkov sem svoje palače še ni zapustiL Tuđi po-slopja tujih poslaništev so zastraže-na. Iz notranjosti dežele prihajajo poročila, ki slikajo položaj kot zelo resen. Mohamedanski Albanci so se povsod uprli. Prihodnje dni pričaku-jejo v Draču močna ojačenja medna-rodnih čet
Carigradski oficijozni »Tanin« pravi, da je bila albanska država silno nespametno in iracijonalno ustanovljena. K vsem napakam, ki so jih storili, prihaja glavna napaka, da so dale velesile deželi, ki je po svoji većini mohamedanska, krščanskega vladarja. Če hočejo velesile izvedeti pravi vzrok revolucije, morajo pre-iskati, kako se je življenje Esad paše po kapitulaciji Skadra obračalo.
Knez Viljem je zaprosil povelj-nike v Skadru stojećih mednarodnih čet, da naj pošljejo v Drač čim večji mednaroden oddelek vojaštva. Po-veljniki teh čet so se obrnili nato na svoje vlade. Knez je o tej svoji prošnji tuđi direktno obvestil vlade velesil in skoro gotovo je, da bodo velesile ugodile tej prošnji. Zatrjuje se, da bo dobil knez Viljem mednarod-no telesno stražo. Vse velesile, iz-vzemši Rusijo, bodo poslale v Drač manjše oddelke mornariškega vojaštva, ki bodo stalno ostali v službi kneza. Avstro - Ogrska in Italija pu-stita svoje vojne ladje za delj Časa pred Dračem. Na ladjah je moštvo pripravljeno, da se vsak hip izkrca.
V  Rimu se zatrjuje, da je bil tuđi albanski član mednarodne kontrolne komisije Mufid beg, eden izmed Esa-dovih najboljših prijateljev, aretiran. Ker pa ni bilo mogoče proti njemu konstruirati nobenega dokaza   krivde, so ga morali zopet izpustiti. Knez Viljem je nato Mufid bega odlikoval, da ga na ta način odškoduje za ne-upravičeno aretacijo.    Pri dogodkih zadnjih dni se je baje    knez Viljem vedno brzojavno obračal do   kralja Karla romunskega za svet. Tuđi od-stranitev Esad paše se je baje izvršila na nasvet romunskega kralja.
O napredovanju revolucije, ki je glasom teh poročil naperjena proti knezu Viljemu, deloma pa tuđi proti Esad paši in proti knezu, prihajajo sledeča poročila:
»Wiener Allgerneine Zeitung« poroča preko Rima iz Tirane, da so vstaši zasedli mesto. Ti vstaši so na-sprotniki kneza in Esad paše ter stoje pod poveljništvom Arif Hikmesa, bivšega mladoturškega zaupnika. Ko je Arit Hikmes zavzel Tirano, ie pro-klamiral novo vlado. Stranka Esad paše v Tirani je bila oslabljena, ker je bilo v prejšnjih bojih mnogo odličnih Članov rodbine Toptani, kateri pripada tuđi Esad paša, ubitih ali ranjenih. Med Sjakom in Tirano se vrše ljuti boji. Arif Hikmes je razvil tursko zastavo ter hujska mohame-dansko prebivalstvo. Abdi beg Toptani leži težko ranjen v Šjaku. V Suksiju, severno od Šjaka je prišlo tuđi do krvavih bojev. Iz Drača po-ročajo, da je odšlo v Šjak in Tirano 300 prostovoljcev s 4 strojnimi pu-škami in dvema topovoma pod poveljništvom nekega holandskega častnika.        _____
Bolgarsho sobranje.
V  bolgarskem sobranju je govoril Genadijev o zadnji bolgarski ne-sreči. Označil je vojaške in politične priprave za vojno proti Turčiji   kot
Rubežen.
(Konec.)
—  Molči, pravi glas od peči. S&j te poznam.
—  Jaz te ne poznam.   Jaz da bi se poznal s takimi   potepuhi?!    Ne, ne in še enkrat ne!    Poštenjak sem, cesarsko kraljevi človek!
Zdaj se zdi Zobu, da se Človek v sobi približuje omari, v kateri tiči on.
— Pst, zasika, stoj! Jaz imam... to   sem   ti že   rekel!   Imam ga ... imam v žepu   mačka . . . železnega! Še en korak in izprožim.
—  Prijatelj, se oglasi človek tik peči, prijatelj stari . . .
—   Kaj   se pa norčuješ?   Oho, umaknil si se!   No,   zdaj stopim na planof v roki samokres,    razdrobim vrata ... da se mi ne ganeš! Streljal bom sicer na desno in levo, na desno in levo . . .   devetkrat   za povrstjo! Poznal   sem tuđi že druge take ptice ... kakor si ti! No . •. pobesili so jih ... dobro!
Zob plane na dan in drži v izteg-njeni desnici ključ svojih veznih vrat. Gleda bliskovito na desno, na levo, po kotih, pod stole, pod mizo.
V kotu nekdo praska, šumi in se šara. Strašno je. Zdaj zagleda Zob naenkrat glavo. Hipoma ga izpreleti novo iznenađenje. Zine in glasno po-goltne slino in sapo.
116 Ster
SLOVENSKI NAROD*, «at 23. uja Itl4.
Stran 3«
nezadostne ter je grajal tuđi srbsko-bolgarsko in grško - bolgarsko mirovno pogodbo. Grajal ie tuđi slepo-to Gešova in njegovih prijateljev, ki da so slepo zaupali v lojalnost Srbov n Grkov v času, ko so ti skušali voj-•10 zavleči, da bi holgarska vojska Mla vezana v Trakiji, dočim bi se oni polastili Makedonije. Edino jamstvo proti »verolomnosti« zavezni-kov bi bil takojšnji sklep miru s Tur-čijo. Kabinet Gešov pa je to zamu-đil ter pripusti!, da se je položaj vedno bolj poslabšal. Vsled tega je bila katastrofa neizogibna.
Homepule.
V včerajšnji seji poslanske zbornice je ministrski predsednik As-ith naznanil, da bo izročil zbornici 1 *dov dodatno zakonsko predlogo k ;r\\emu zakonu, ni pa povedal, kdaj se bo to zgodilo ter je tuđi odklonil, go\\ >riti o sedanjem stanju vpraša-nja/ Opozicijo je to naznanilo silno razbiVnlo in Robert Cecil je predlagat. c\ se razpravljanje o tej zadevi odgodi Njegov predlog je bii z 286 glasovi proti 176 glasovom odklo-rjen. Kt* je govoril unionist Campbell, so Vahtevali opozicijonalci vedno bolj mzburjeni odgoditev, tako da se je morala seja odgoditi na vče-raišnji dan.   __________
Dogodili v Mehilii.
Iz Washingtona poročajo, da so mehikanski vstaši zasedli mesto Te-^ec, pri čemer so izgubili 400 mož. Sedaj korakajo konstitucijonalisti s 5000 možmi proti mestu Guadalaja-n. Iz Jaureza poročajo. da so zvezne čete zapustile Saltillo. Huerta sam je zapovedal, da se umaknejo vladne čete iz Saltilla proti jugu. Za njimi pritiskajo vstaši.
Predstraže vojske Zedinjenih đržav so zasedle vse strategične ročke med Veracruzom in mestom Mehiko ter so svoje pozicije utrdile. ^meriške čete bodo začele baje že e dni prodirati proti glavnemu nestu.
Štajersko.
Izvrševalni odbor narodne stranke ie imel v sredo dne 20. maja v Žalcu sejo, v kateri se je sklenilo sklicati na trojiško nedeljo dne 7. Ju-nija v 2alec shod strankinili zaupni-kov iz Savinske doline. Shod se bode ukvarjal v prvi vrsti z organizato-ričnimi vprašanji.
Iz Celja. Okrajno glavarstvo v Celju pošilja krainim šolskim svetom Naredbeni list« pod nemškim naslovom, ter pritisne, da je naslov se bol] razžaljiv, tuđi svoj samonemški uradni pečat poleg. Sodišča so si na Spodnjem Stajerskem vendar že nabavila dvojezične pečate, okrajna glavarstva pa se vedno ne čutijo te potrebe: političnim uradom je men-da se vedno neznan zakon o jezikov-ni ravnopravnosti. Krajni bolski sveti in občine, ki dobivate ta list. ganite se, vrnite ga, ali pa zahtevajte, da se vam nai pošilja pod slovenskim naslovom, ker bi ga drugače morali vračati. Zahtevajte tuđi, da mora biti uradni pečat, ki je pritisnjen po-!eg naslova, dvojezičen.
Zlet celjske sokolske župe y Brezice bo dne 14. junija 1914 ob pri-liki desetletnice brežiškega »Sokola«. Vsa v tej župi združena društva se pridno pripravljajo na veliki svoj praznik,    posebno pa brežiški    »So-
kol«, ki je prevzcl na svoja pleća vse priprave za veliko ljudsko sUvnost Povsod, kjer bivajo jugoslovanski Sokoli, je živo zanimanje za to narodno slavje. Obisk so zagotovili br. Hrvatje in Srbi, pričakujejo se tuđi večja odposlanstva sosednjih slovenskih žup, celjska sokolska župa pa je pozvala vse moštvo na krov, kajti praznovanje desetletnice brežiškega »Sokola« bo velika manifestacija so-kolskega dela in moči ter slovenske-ga napredka.
V Slivnici pri Celju se je ustanovila Kmečka hranilnica in posojilni-ca, za katero se je kazala v tej lepi napredni občini že davno potreba.
Odpor proti »Heimatschutzii«. Pred nekaj leti se je ustanovilo v Gradcu društvo »Heimatschutz«, ki ima v prvi vrsti nalogo varovati dra-gocene domaće stavbne spomenike in vplivati na javnost glede novih stavb, da bi se naj zgradile v slogu, ki je krajini primeren in v deželi obi-čajen. Društvo je nemško in se seveda ni čuditi, ako nima nobenega zmi-sla za potrebe in navade slovenske-ga dela dežele. V zadnjem času si je nadelo nalogo, da vpliva po svoje na slog šoiskih stavb. Ker je štajerski namestnik predsednik društva, gre to prav lahko. A zadovoljni pa nišo s tem »vplivanjem« krajni šolski sveti in davkoplačevalci. Da navedemo en primer: V Gaberju pri Celju bi se morala zidati že zdavnej potrebna ljudska Šola. »Hdmatschutz« je vtaknil svoj nos zraven in napravil za to solo nacrte, ki so bili sicer prav čedni in moderni, a slovenske-mu očesu nišo ugajali in so morda tuđi zahtevali nekaj več stroškov za stavbo. Občina ni bila z njimi zadovoljna, končno tuđi krajni šolski svet ne — in sedaj se vrše pagajanja glede novih načrtov. S stavbo se ne more pričeti, ker se vlada ozira na kaprice »Heimatschutzove«. Ljudje so že jezni in nevoljni ter dolžiio odkrito celjsko akrajno glavarstvo, da stavbo sole s »Heimatschutzovo« pomoč-jo v interesu nemškutarjev zavlaču-je. Take razmere so v rcsnici skandalozne in — pristno avstriiske.
Umazana politična sredstva. Pred dobrim tednom smo imeli priliko javno pribiti, kako je dr. Koro-Šcev »Slovenski Gospodar« grozil z bojkotom nekaterim narodnim trgovcem in obrtnikom v Mariboru in na Polzeli — samo za to, ker si dovolju-jejo irneti ti ljudje drugačno politično naziranie kot razni kaplani. Sedaj »SIov. Gospodar v istem žanru nađa-Ijuje in sicer £rozi ljutcrnerskemu cd-vetniku dr. Stanjku in tamošnjemu zdravniku dr. Hericu z bojkotom, ako ne uklonita tilnika pred — du-hovščino. (Avtor te^a Članka je, ka-kor je videti, tišti Vladimir Puse-njak. ki je umakrnl tožbo nroti pokoi-nemu kmetu Sagaju iz Ijutomerske okolice, dasi mu je ta zabrusil v obraz, da nenoštenjakom ne šega v roke. Op. ur.) »Gospodarjevitv< boj-kctnih groženj se seveda ne bode nikdo ustrašil, pribiti ja samo treba, kakih umazanih sredstev se poslužuje naša prečastita duhovščina v boju proti nam naprednjakom. Ćelo tako dalec gre v,S!ov. Gospodar«, da nanoveduje »utrdenie stališča enega izmed Ijutomerskih nemskih zd-avni-kov", ako dr. Heric ne poštarj kle-rikalec! Čas je, da bi zaceli organizirati naše stranke tuđi v Iju' >mer-skem okraju. To bo najboliši o ,:ovor na  infarniie  iarovske^a   časor >ja.
Iz Žalca. Trski občinski odbor se je obrnil s posebno vlogo n štajerski deželni šolski svet, v kareri se prosi hitrih sklepov glede novousta-novliene meščanske sole, da se bode
mogla ista to jesen otvoriti Povrh tega gre te dni posebno odposlao-stvo, obstoječe iz župana sirca, podžupana Robleka in deželnega poslan-ca dr. Kukovca, v tej zadevi v Gradec.
Sloveotera^ka podružaica c. kr. štajerske luaetUskt družbe priredi na binkoštno nedeljo ob pol 3. popoldne pri Ferd. Kacu v Smartnem poučno predavanje o umni svinjereji.
Iz St. Petra pod Sv. gorami. Na praznik se je vršilo v gostilni Raj-munda Gabrona gospodarsko zbo-rovanje, na katerem je govoril urednik Lešničar iz Celja. Po tem shodu se je vršil ustanovni občni zbor nove Kmečke hranilnice in posojilnice za Št. Peter pod Sv. gorami, Lastnič in Sedlarjevo, na katerem je dajal revizor Benjamin Kunej iz Celja v obilnem številu došiim kmetom temeljita pojasnila o namenu in delova-nju novega kmečkega denarnega zavoda.
Iz Ljutomera. (D r a g i n j a. — Tombola nemškutarske-ga gasilnega društva. — O ž i v i n oz d r a v n i k u Fridoli-nu. — Uradni sluga kot t o 1 m a č. — »S ii d m a r k« v Ljuto m e r u. — Kaj je z muro-poljsko kmetijsko solo?) Ljutomer leži sredi rodovitne in bogate pokrajine, a ga ni menda na Sp. Stajerskem trga s tako draginjo. Naši mesarji plačujejo kmetom živino po 40—50 vin., meso je pa dražje in slabše ko v Gradcu. — Veliki zeleni lepaki vabijo po trgu in okolici k tomboli gasilnega društva. Isto je seveda »strammdeutsch«, najodurnejši hei-lovci se zbirajo v njem. In vendar prodaiajo naši trgovci srećke za njegovo tombolo! Malo odločnejši bi pa že lahko bili, zlasti ker jim heilovci dado presneto malo zaslužiti. — Eden glavnih »macherjev« v Ijutomer-skem renegatskern taboru je živino-zdravnik Fridolin Schmidt. Kako je možakar zagrizen, kaže to, da ni zadovoljen niti s povsem miroljubnim in vljudrrlm poštarjem. Obenem se rritožujejo kmetje, da jim Schmidt na svojih uradnih potih ne da miru s politiko. Zunaj namreč nagovarja ob-činske predstojnike, naj uradujejo nemško! Seveda, radi takih lenuhov, ki si sicer služijo med Slovenci svoj kruh, nočejo pa se pravilno naučiti njihovega jezika! — Naša vlada posebno Iepo skrbi za Ijutomersko nem-škutariio. Ako ne bi tako dosledno nastavljala v naših uradih same Nem-cev, bi bilo Ijutomerskega Nemštva že davno konec! Pri glavarstvu ni ncbenega konceptnega uradnika, ki bi znnl slovensko, zato mora služiti za tolmača uradni sluga! Ali nišo tu pcmote in krivice vsled nesporazum-Ijenja prav lahko mogoče? Ljudstvo godrnja, ali žalibog da sedaj nimamo v okraju bolj energičnega narodnega vodstva, dasi imamo v Ljutomeru zmožne moči. — »Siidmark« je v Ljutomeru pridneje kot kdaj na delu. V minulih tednih so kupili nemšku-tarji z njeno pomočjo dve hisi s po-sestvi, staro pivovarno in Polakovo posestvo. Naša slovenska posojilnica pa je raje dala denar na razpolago pritepenim menihom v Veržeju. To je lep smisel za obrambo naše pose-sti! — Kaj pa je z našo kmetijsko solo? Pred dvema letoma bi že imela biti otvcrjena. a se zdaj ni o njej duha ne sluha. Naši »zastopniki« v de-želnem in državnem zboru so slabši kot snio jih imeli kdaj. Zadnji čas je, da se v tem oziru obrne na bolje.
Drobne novice. Iz Frama pri M «i r i b o r u poročajo, da troši tam-kaj nekdo po gozdu zastrupljeno meso, vsled česar je že 12 psov pogi-
niio. Orožništvo naj stori svojo dolž-nost. — V Judenburgu je bil iz-voljen za župana Rudolf Foest, to-varnar in deželni poslanec. — Umrla je v Konjicah hišna posest-nica Marija Bečko. — VRogaški Slatini se bode dostavljalo od 1. junija do 30. septembra poštne zavoje na dom. — Iz Mariboru. Zaradi škrlatice je bila javna telovadba nemških turnarjev, ki bi se imela to nedeljo vršiti, prepovedana. — Imenovan je pomožni uradnik v mariborski deželni bolnici Anton Haler za kanclista.
Roroško.
Iz koroskega vilajeta. Skrajno predrznost koroških zagrizencev na slovenskih tleh smo občudovali pri sokolskem izletu dne 21. maja v Bo-rovljah. Železniški poduradnik Kampfer pri večernem ylaku v Svet-no vas nikakor ni hotel razumeti slovensko na zahtevo: »Prosim vozni listek do Kranja,« je zarežal: »Was Krain, das ist ja das ganze Land« in zaloputnil je okence. — Vprašamo c. kr. železniško ravnateljstvo v Be-ljaku, če je njen glavni namen, nastavljati na slovenskih, oziroma dvojezičnih krajih ljudi, ki ne znaio, oziroma nočejo znati slovenskega jezika, drugod je namreč »navada« že-lezniških uslužbencev, da so potni-kom uslužni, pri nas na Slovenskem bi pa — kakor nekateri mislijo — moral vsak Slovenec, če se hoče za svoj drag denar kam peljati, najprvo napraviti izpit iz nemsčine. — Kaj se res temu ne da odpomoči?
Proti draginH- Na Koroškem se vedno bolj Širi gibanje proti oni ne-srcčni politiki, ki jo tirajo razni agrarci. S to politiko se od dne do dne draginja poostruje in veća beda, zlasti nižjih slojev. Proti temu se je uprla socijalna demokracija, ki oštro napada v zadnjih dneh agrarskega veleposestnika viteza pl. Hohenblu-ma, ki hoče 24. t. m., to je jutri govoriti v Spitalu ob Dravi na zborova-nju koroške kmečke zveze. — »Ar-beiterwille« piše o tem govoru, da je ta naravnost provokacija vsega koroskega prebivalstva, ker trpe vsled zvišanja davka in zaprtja meje ne samo delavci, ampak tuđi kmeti in uradnistvo vseh slojev. List poziva nato, da se mora proti takemu nesmiselnemu zvišavanju davka in s tem draginje, ki jo s svojim posto-panjem delajo ograrci, najstrožje na-stopiti, da se sčasoma doseže revizijo sedanjih agrarnih davčnih in trgovinskih postav. V ta namen skli-cuje socijalnodemokratična stranka po celem Koroškem protestne shode proti agrarni politiki in seveda tuđi v Spitalu ob Dravi, ob istem času, ko zboruje tamkaj tuđi vitez Ho-henblum.
Zelezniška nesreća. Pri predzadnji postaji pred Beljakom je sko-čil te dni raz tovorni vlak sprevod-nik Anton Pemberger tako nesreč-no, da je padel in prišel z levo roko pod voz, ki mu jo je zmečkal. Tuđi je zadobil več poškodb po telesu in ima najbrže tuđi hrbtenico poskodo-vano. Prepeljali so ga v deželno bol-nišnico. Poškodbe so smrtno nevar-ne in so mu zdravniki morali takoj odrezati levo roko.
Drobne novice. V Glini je utonilavčeraj 91etna Ana K o p e j n i k. Šle sta z enako staro Josipino Moser čez brv, ki so jo postavili vojaki in ki je obstojala iz dveh hlodovr. Pri tem je Ani Kopejnik spodrsnilo in je padla v Glino. Njena tovarisica je poklicala očeta, ki je otroka potegnil iz vode. Vsi rešilni poizkusi so bili zaman. — T e ž k a nezgoda pri delu. Pri Briicklu se je ponesrečil delavec v tamošnji tovarni za klorovo apno. Pri obeša-nju neke verige se je ta odtrgala in je padel delavec z vsem odrom nad 20 m globoko. Priletel je tako ne-srečno ob betonska tla, da se je po-škodoval na lobanji in si zlomil desno nogo. Poklicani zdravnik je ob-vezal nesrečneža za silo, nato pa so ga prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Št. Vidu ob Glini. — Težka nezgoda na železnici. Pri Grabštajnu sta delala na progi dva prozna de-lavca. Ko je prišel mimo osebni vlak, sta se umaknila, vendar pa ju je za-dela deska neke stopnice in ju vrgla ob bližnji zid. Oba sta bila težko po-Škodovana in so ju prepeljali v deželno bolnišnico.
—  A — se oglasi hripavo.   Ti si
—  za pet ran. Fič!!
— Vse kosti so . . . zaspale, sope Fič in leže bled in otrpel iz kota kakor Lazar iz groba.
—  Mravliinci mi delajo pod kožo kakor v mravljišču.
Zob se zopet oglasi in vmes čudno golta. Obraz in vrat mu žarita v svetli rdečici.
—  Ali si že dolgo . . . tukaj?
—  Malo pred teboj . . . o, o, moj hrbet!    Vrag in brezdno!    Če zaspe staremu človeku udje, to je strela!
—  E, veš,   bo kmalu . . . prešlo. Meni tuđi kdaj zaspi roka ali noga, pa se spet prebudi. Krč ... ta je se hujši. Mene in mojo   ženo večkrat . . . zagrabi.   Ponoči — pa plane   zdaj   ta, zdaj oni iz postelje ...
Zob naenkrat ne more naprej in pogoltne slino in sapo z žaiostnim in zamorklim glasom.
—  Vem; sope Fič bled in zasop-ljen. Imel sem sodnega predstojnika
—  vzel ga je vrag, hvala Bogu — ki je predsedoval poroti, pa vmes ska-kal s sedeža. Njegova dva prisedni-ka, zagovornik, državni pravdnik in porotniki so ž njim vred vedno vsta-jali, ker so mislili, da hoče napraviti prisego. Jaz, ječar, sem varoval po-tepuha, ki smo ga sodili, in ga buhal in treskal v rebra: Tak vstani, klada! Tak sedi, gumool
—  Jaz pa__golta Zob, sem pozna! duhovnika-------. Ko je spovedo-
val. je naenkrat planii v spovednici kvišku in kuta je skočila od njega ... na vse strani. A nesrečni grešnik naravnost skozi vra:a.
—  Kaj pa, oooh, ti kaj misliš, ali bo stanovitna. Zob. ali ne?
—  Kdo pa...?
—  I — jesen!
—  Bo...! Prave so... sape!
—  Zob, pa dim je    pravi,   dim. Vceraj večer sem gledal, kako se kadi iz dimnikov. No, kar vesel sem bil. i Kadilo se je naravnost tja proti   ne- I bu, kakor bi postavil sive stebre nad strehe. Kadar gre dim tako naravnost, takrat ne bo nikoli dežja.
—  Kaj ti misliš, prijatelj, da pra-tika nic ne ve?   E, ne, ve!   Seveda, natanko vsega ne... ugane, marsi-kaj pa že. Gledal sem oni dan, pa sem videl samo Iepo vreme vse tja do božica«
—  Tako je prav, bo vsaj   zima krajša. Prehlad imam. Kadar pritisne huda zima, pa me prime.   Kar po kosteh mi žvižga, kakor bi kdo   pi-skal nanje. VpraJal sem že zdravni-ke, pa nišo dali prave pomoči.
Zdaj so se zunaj naenkrat pojavili koraki in v vratih je pričel škr-tati ključ. Vstopila je Kamila, tiščala robec na usta in se smejala z očmi. Moža sta vzela vsak svoj klobuk po-
časi, oorezno. smehljaje. obstala drug pred drugim in Zob je pogledal svojega prijatelja v ostrem loku preko očal.
—  E, je rekel Fič in   zapretil  z dolgim kazalcem. Ie meni verjemi, da ni z zdravniki nič. Eno žensko sem poznal, no; tista je nekaj vedela.
—  Ali je bila... konjederka?
—  Uganil si.   Vsekal sem se bil nekcga dne v koleno. Rekla je tako: Trave vzemite izpod snega, pajčevi-ne iz podstrešja take, ki diši nekoliko po dimu, pa takega kurjega perja, ki ste že ležali na njem. To vse zmešaj-te, nekoliko namočite, denite na platneno krpo in privežite na rano.
Pri teh besedah sta odhajala drug za drugim skozi vrata. Fič je ri-nil polahko prijatelja z desnico in pripovedoval naprej.
Zdelo se mi je, kakor bi pihljal veter v koleno. Bog ji daj nebesko kraljestvo.
2e sta v veži. Stopita na prag, ozreta se po ulici navzdol in navzgor in jo kreneta nazaj v sredino mesta,
—  Dan se nagiblje,   meni   Zob. Kar naenkrat bo •.. po njem.
— Kratek je, kima Fič, pa Ie ča-kaj! Ce bova zdrava, učakava do novega leta še krajšega!
In prime za ovratnico in pljune* _^__        A.B.
Primorsko.
Umri ie v Sv. Luci]! veleposest-nik gosp. Ignacij K o v a č i č. Zasluž-nemu narodnjaku bodi zemljica Iahka!
V zadnfl seli goriškega občln-skega sveta skušali so razni občinski očetje kazati svojo ljubezen do Slo-vencev. Tako je vprašal »pristni« Italijan Rajko Gorjan župana, če mu Je znano, da boce pritt v Gorico dne
7. junija vse polno Sokolov z zasta-vami, ker se vrši ta dan veselica goriškega Sokola na vrtu na Gorišče-ku. Župan je na to obljubil, da bo sto-ril vse. da ne bo žaljen čut goriškega iii»lijanstva. Nato je vprašal neki Bo-nomi, kako je to, da so Slovenci smeli imeti shod v Trgovskem domu, medtem ko je bil shod Ital.janom piepovedan. Na to vprašanje je od-2-jvariai tuđi pristni Lah Ušai, a je o stvari povedai Ie bore malo. Bol] mu je bila pri srcu veselica Sokola in* je izjavu1, da on, U.šaj, ne bo letos vU zadrže/al la^ke mladine, msr-več, da bo pustil, da stori ta kar hoče proti »izzivajočim« Sokolom. Res lep je ta občinski svetnik Ušaj, ki sam s svojo izjavo takoreKOć ščuje Iaško mladino proti slovenskim Sokolom.
Cvetlična dneva v Gorici. Kakor smo že poročali, vršila sta se v soboto in nedeljo v Gorici cvetlična dneva, pri katerih so nabirali Slovenci in Italijani v svoje narodne na-mene. Pri tej prireditvi se je zlasti opažalo, da so dame, ki so soclelova-le pri laškem cvetličnem dnevu, nastupale zelo nedemokratično iu vendar je pisal »Eco«, da je bil laški cvetlični dan in njega uspeh »sija-jen«. Sedaj se je pa pri čistem do-bičku izkazala ta »sijajnost«. Lahi so nabrali z vsem naporom 1792 K 92 v, Slovenci pa, čeprav ni o »si-jajnosti« govora — Ie — 2160 K. Te številke so pač Iepo spričevalo za Slovence, njihovo požrtvovalnost .in navdušenje, a za Italijane slabo spričevalo njihove narodne navdu-šenosti!
Svetogorska slika matere božje in    goriški   nadškofijski   ordinarijat.
Kakor znano, je pred nedavnim časom razglasil starinar Gyra v Gorici, da ima na prodaj pristno sliko Matere božje s Sv. Gore pri Gorici. Za to sliko je zavladalo veliko zanimanje, zlasti za to, ker je Sv. Gora slovita božja pot in so ljudje mnogo dali na tamošnjo sliko Matere božje. Sedaj pa je podal nadškofijski ordinarijat v Gorici izjavo, da se nahaja na Sv. Gori še vedno pristna slika Matere božje. Mogoče je sicer, da je ta trditev nadškofijskega ordinarijata verodostojna za marsikatere-ga, a s tem še vedno trditev ni dokazana. Se vedno je naloga ordinarijata ali pa menihov na Sv. Gori, da vfože proti starinarju Gyri tožbo radi razširjenja neresničnih vesti ter. da s tako tožbo podpro svojo trditev.
Izjalovljena goljufija. Na policij-skem ravnateljstvu v Trstu se je zglasil te dni neki človek, ki je naznanil, da sta mu ponudila dva neznanca ponarejene bankovce po 20 kron v nakup. Hlinil se je baje, da jih bo kupil, obenem pa ćelo stvar: naznanil policiji. Dogovoril se je baje, da mu neznanca prodasta za 2000 K dobrega denarza za 10.000 K ponarejenih 20kronskih bankovcev. Neznanca sta ovaditelju povedala, da so bankovci izvrstno ponarejeni in da jih ne more nihče razločiti od pravih. Kupčija se je tuđi sklenila in ko je drugi dan prišel kupee ponarejenih bankovcev na domenjeni prostor, kjer naj bi mu neznanca prodala ponarejene bankovce, prijela je policija enega neznanca in mu od-vzela z žico prevezan omot. Ko so omot odprli, našli so zgoraj in spo-daj dva prava bankovca po 20 K, med obema pa je bil prazen bel papir, ki je bil na robu pobarvan, kakor pravi bankovci. Tako sta hotela sle-parja opehariti s 40 K kupca za 2000 kron. V blizini kraja, kjer je bil prvi slepar aretiran, stal je njegov tovariš, ki je hotel pobegniti, ko je videl, da je policija njegovega tovarisa prijela. —Zvita tička sta 451etni Peter; Norbedo, ki se je pred dalj časom iz-dajal za sodnega zemljemerca. Znan je tuđi iz afere, ko je s sodiščem imei opraviti radi tatvine keliha stolne cerkve v Kopru. Drugi pa je 371etni Ivan Stenovich, doma v Trstu. Oba sleparja sta se seznanila v koprski kaznilnice, kjer sta oba presedela že več let.
Drobne novice. Strela ja ubila na prođu ob Soči pod St. Andrežem 431etnega Josipa Batiča, ko je vozil gramoz. Bil je na mestu mrtev. Zapušča ženo in več mahli otrok. — Umri je 20. t. m. v Sv. Luciji ob Soči ugledni in priljubljeni veleposestnik Ignacij Kovačič v 75. letu svoje starosti. Pokojnik je bit svoj čas tuđi deželni poslanec. Ptn zadeti rodbini sožalje! — Napad. V Lokovcu je napadel do sedaj še neznan storilec učitelja Troho z nožem in mu prerezal obleko na roki in na prsih. Pri tem je učitelj na ome-njenih mestih dobil več ali manj nude poškodbe in je moral iskati zdravniške pomoči. — Življenje sijehotelvzetiv Trstu 191etnl zasebni uradnik Jakob Cozzi s tem, da je izpil steklenico bencina. Zdrav-nik rešilne postaje mu je izpral žekn dec in ga pustu nato y domaći c$ta>
Stran 4.
•fcUUVAN*IU NAKUD*, dM 23. ■•!•  191«.
iiG. stev.
bi. Vzrok samomora Je bajc nesreč-na Ijubezen. — Prijet tat. Ko se je vrnil včeraj popolđne železniški uslužbenec Milan Bann v svoje stanovanje v rivi del Llovd v Trstu, za-sačil je nekega tatu, ki je ravno od-piral omaro, v kateri je bilo več obleke in tuđi neka) denarja. Ko }e tat zagleda! Banna, skočil je skozi okno in pobegnil, vendar pa ga Je Bann ujel in oddal stražniku. Je to 181etni dninar Fran Matovac; ki je -policiji dobro znan. Pri njem so našii več stvari, ki so Bannova lastnina.
III. Slov. isesokolski zlet v Ljubljani 1.1911.
Slovenska Sokolska Zveza izdala je Članstvu sledeči poziv;
Slovenskerau Sokolstvu!
Bratje in sestre!
Kličemo Vas na tretji vsesokol-ski zlet y beli naši Ljubljani ob dneh 15., 16. in 17. avgusta 1914.
Kličemo Vas na velike dni čina, premišljenega in natančnega, krep-kega in izdatnega Čina: pokaže naj uspehe sokolskega dela Vašega izza celih deset let, kar jih je preteklo od zadnjega našega vsesokolskega zleta; pokaže najf da nismo spali in rok držali križema, akotudi nismo mogli že prej, o delu krajšega časa, položiti skupni račun svojemu delo-dajalcu, narodu slovenskemu.
Vsesokolski zlet ne more biti de-lo samo predsedstva Slovenske Sokolske Zveze in zletnih odsekov. Vse sokolske župe in vsa sokolska društva morajo po vseh svojih močeh in z vsem svojim številom prispevati, da naš zlet doseže največji nam sploh možni uspeh. Vsesokolski zlet mora biti v en edin mogočen čin združeno delo vseh slovenskih Sokolov in vseh slovenskih Sokolić! Ne srne ga biti sokolskega brata in ne srne je biti sestre sokolske, ki ne bi pohitela za slavnostnih dni v naše slovensko in sokol, središče — pa se poprej tuđi najvestneie in najtemeljiteje pripravila za zlet.
V velikih javnih nastopih nam bo pokazati napredke in uspehe našega dela za povzdigo telesne in nravstvene moči slovenskega naroda. Zgled. velik in sijajen. navdušen in navdusuioč zgled mora biti nas nastop, da ž njim pritegnemo novih bratov in sestra v sokolski krog. da razpršimo vse, morda se obstoječe dvome o važnosti, velikost in neogib-ni potrebi našega dela, da zvišamo zaupanje naroda v nas, da razoroži-mo naše nasprotnike.
Zatorej ne eubite nobenega dne, da se do najvišje, vsakemu sploh možne mere izpopolnite za nastop ob slavnostnih dneh. Bodi na vadi-šču. bodi pri izprevodu, naj se na vsakem posamezniku kar najlepše izpričaia vrline, ki jih ima Sokolstvo vzgajati na telesu in na duhu. Zlasti pa pokažite vsi dovršeno disciplino in samozatajo povsodi, v vrstan, pa prav tako zunaj njih!
Neumorno skrb in trud posve-čajte pripravi za v s e vaje, posebno pa za proste v a j e: one so naj-važneiše merilo splošne sokolske iz-urjenosti in discipliniranosti, pa po-glavitna točka v sporedu iavne telo-vadbe. Zlasti po številu telovadcev in telovadk in po kakovosti izvedbe pri prostih vajah bo sodila naša javnost, bodo sodili slovanski naši brat-ie in sestre, ki se jih nadejamo v mo-gocnem številu ob našem zletu, splo-šno stanje slovenskega Sokolstva. Glejte, da bo njih in nas veselilo naše število, pa pravtako, da njih in nas tuđi izvedba zadovolji popol-noma.
Slavnostni izprevod pokaže pred se širjimi krogi število in kako-vost našo. Naj bi bilo število kar največje in kakovost kar najboli dovršena! Zategadelj zbirajte vse članstvo kar najmarljiveje k redovnim vajam! — Zbirajte vse. pridobite za javni nastop in pripravo k njemu tuđi one brate, ki, v najboljših fetih. morda mislijo, da so že odslužili narodno službo sokolsko. Tuđi višja starost ne more biti zadostno še krepkim povod, odte-govati se delu sokolskemu, niti jih ne ovira, vršiti ga. Udeležba starejših bratov poda izprevodu poseben po-seben pomen ob tem zletu, ki je ob-enem širja proslava pet-desetletnega obstoja slovenskega Sokolstva. Njih nastop nam pokaže, da tuđi starejše brate Še vedno navdušuje in pomlaja večno mlada misel sokolska!
Skrbite o pravem času za čedne •in brezhibne kroje, telovadne in zletne. Pravilnost in žalost oprave dvigneta zletov vnanji uČinek. Lep kroj pa — to bodi ponovno poudarje-no — naj odeva kar najbolj dovršeno telo, nositelja kar najbolj dovršenih telesnih, nravstvenih in duševnih vrlint da bo notranji, moralni uCinck zleta čim popoinejšil   ^_.,.—^.,___
Budite povsodi ianhnan|e sa i slet, tuđi zoni sokolskih kromov, ter pridobivajte zao] moralne in gmotne podpoir, da zlet uspe tuđi v ffospodarskem omu docela. Vestno in natančno izpolnujte ob pripravah in ob zietu samem vsa navodila zletnega vodstva, da olajšate voditev in omogočite točno izvrši-tev velikega našega dela!
Kvišku na podvojeno delo! Pomnite vedno, da je vsesokolski zlet veren odsev stanja sokolske stvari in sokolske organizacije. Dajte in glejte, da bo ta odsev svetel in jasen, izpodbuden in navduševalen za nas in naš narod, ki so mu posve-čene vse naše želje in moči!
Na svidenje ob zletu! Na zdar! V beU Ljubljani 24. aprila 1914. Predsedstvo S. S. Z.
Dnevne vesti.
+ Kako »Slovenec« svoje lopov stvo opra vi čuje. Klerikalci so pri
notranjski  volitvi  zmagali    samo  in edino vsled velikanskega lopov stva,
ki so ga uprizorili v zadnji uri pred volitvijo. Pripravljali so to lopovstvo že dlje časa z namigavanji, da občinsko gospodarstvo v Postoj ni ni v redu. To vse se je začelo. Čim je postalo znano, da je postojnski župan Lavrenčič kandidat za državni zbor. Kandidatura župana Lavrenci-Ča je vznemirila tuđi to častiv redno četvorico, ki divja v deželnem odboru in hitela je podpreti sumničenje župana Lavrenčiča. Samo satanska zlobnost more kaj takega storiti, kar je storil deželni odbor. Ravno pred volitvijo je poslal revizijsko komisijo v Postojno. Prej se ni nikoli zani-mal za občinsko gospodarstvo v Po-stojni, ravno sedaj, ko je bil župan Lavrenčič kandidat, ko je bilo treba napeti vse moči, da se njegova zma-ga onemogoči, pa se je ta deželno-zborska većina začela živo zanimati za občinsko gospodarstvo v Postoj-ni. V soboto pred volitvijo se je revi-zijska komisija zvecer vrnila v Ljub-ljano. Kaj bo poročala, nas ne zanima. Kdor hoče za vsako ceno najti kak pogrešek. ga lahko najde, a da vodi župan Lavrenčič občinsko gospodarstvo vestno, pošteno in r.a-tančno, je brez vsakega dvoma, To-da — saj klerikalcem ni bilo na tem, da bi se prepričali o postojnskem gospodarstvu, bilo jim je Ie na tem, da bi mogli v zadnji uri pred volitvijo zagnati vellkansko bombo med vo-lilce in jih odvrniti od Lavrenčiča. Cesar so Lampe, Šusteršič in Pegan zmožni. o tem pač ni treba govoriti. Vse njihovo javno delovanje priča, da se drže italijanskega načela > Os-sar tutto^. Vse ie, vse. pravr in dobro, samo da pelje do cilja. V ponedeljek Je »Slovenec« priobčil bombe proti Lavrenčiču, da je občinsko gospodarstvo v neredu, da je naprtal ob-čini 600.000 kron dolga in da. je deželni odbor že predlagal vladi, naj Lavrenčiča odstavi. Na dan volitve so po vseh voliščih s tem agitirali. Vse polno telegramov je prišlo na Notranjsko s to vestjo, kaplar; postojnski je s takim telegramom norel po ćeli Postojni in hujskal ljudi /oper župana. Ravnotako so počenjt du-hovniki v drugih kraiih. Od i: t do ust je šla vest, vsak je po sarem običaju nekaj dodal in konec e bil, da se je dalo toliko volilcev vjeti, da je zmagal Pogačnik. S tem, da ie ta Pogačnik sploh sprejel z goljufijo pridobljeni mandat, je najbolje poka-zal, kake kvalitete mož da je. Tako se je torej zgodila ta velikanska lo-povščtna. Zakon o volilni svobodi obsega jasne določbe o takih lopov-ščinah. Ker je »Slovenec« zavarovan z imuniteto poslanca Gostinčarja, mu državni pravdnik ne more do živega, pač pa je dolžnost državnega pravd-ništva, da se zanima za tište telegrame, ki so bili razposlani po Notranj-skem in da pusti odpošiljatelje in raznašalce zapreti. Zveza med de-želnoodborniško večino in med »Slovencem* pri tej lopovščini je seveda brezdvomna, »Slovenec« je oficijaJno glasilo deželnega odbora, postopa vedno po njegovih intenci-jah in stori Ie to, kar je dezelnemu odboru všeč. Cisto gotovo je imel torej informacije za svojo lopovščino proti Lavrenčiču od deželnega odbora, najbrže od Lampeta ali pa od Pegana. Toda zdaj je klerikalcem seveda na tem, da bi zatemnili stor-Jeno lopovstvo in »Slovenec«, čigar vrhovni nadzornik je škof, se je lotil tega poskusa v včerajšnji številki. Ce bi bil prizna! in obžaloval storje-no lopovstvo in dal tako krvavo in krivično razŽaljenemu Lavrenčiču zadoščenje, bi rekli, da je vsa] mora-lično popravil storjeno lopovstvo. A kaj ie ta list, ki pravi, da zagovarja kršćanska načela in moralo, včeraj napisal v opravičenle svojega lopov-stva? »Slovenec« pravi: iMi smo dotično vest dobili od strani, kateri smo bili popoinoma opravičeni za-u^ati In vcrjcti in smo jo kot valna
dejstvo priobčili, o kolega obstofu nismo niti najmanj dvomili. Ne našega lista, ne naše stranke, ki stoii na kršćanski kulturni podlagi in se takih sredstev v političnem bofu, kakor nam jih presoja »Slovenski Narod«, ne poslužuje, ne more zadeti noben očitek v tem oziru. Če bi dotična vest ne odgovarjala resnici, ne zadene ne lista ne stranke nobena krivda.« — Tako se upa »Slovenec« pisati. Kje je vzel to brezmejno nesramnost. Se oče laži v peklu se bo obesil, če bo čital, kaj si dovoljuje škofov list. — »Slovenec« je v najtesnejši zvezi z deželnim odborom, v treh minutah dobi lahko vsako telefonično pojasnilo — pa ima toliko predrznosti, da se upa s tako gorostasnostjo na dan. Za lopovstvo, storieno proti Lavrenčiču, sta odgovorna »Slovenec« in vsa klerikalna stranka, specijalno većina deželnega odbora in poskrbelo se bo, da se bo o tem lopovstvu govorilo še na pristojnem tr.estu. Največja predrznost pa je, da se upa »Slovenec« govoriti še o kršćanski morali in o krsčanski kulturni podlagi, na kateri stoji. Vsaka Številka »Slovenca« }e pljunek v obraz kršćanski morali, in če ie kaj na svetu sramote za duhovnike, ie to. da je njihovo glasilo list, ki žali dan na dan vse katoli-ske moralne zapovedi. Morala, ki jo zastopa »Slovenec« in tuđi njegova stranka in ki se najbolješe srcali y Lavrenčiču storjenem lopovstvu, ni-ma nič opraviti s kršćanstvom, ta morala je pravi zasmeh krščanstva in hi se je branili še cicani. Dosti ža-lostno in nečnstno je, da trpe slovenski duhovniki tako početje svoje stranke in svojega glasila in pri tem še ne spoznavajo stare resnice: Kdor seje veter, žanje vihar.
'-f Samo dr. Šusteršič se nšč ne
čudi. Mila usoda je obdarila dr. Šu-steršiča z izrednimi lastnostmi. Med temi je posebnega občudovania vred-na njegova dalekovidnost. Njemu ne priđe nič nepričakovano, njega nič ne preseneči. Svoje dni ie z običajno svojo ošabnostjo izrekel: »Postavil sem Zelena za kandidata na Notranj-skem, ravno da se vidi, da zmagamo ćelo z enim Zelenom-. In ko ie kan-didiral Drobnič, se je zopet rohvalil dr. ?usteršič, da je Notranjska tako popolnoma klerikalna, da je mogoče zmagati ćelo s tako ničlo, kakor ie Drobnič. Zdaj pa se je zopet izkazala dr. Šusteršičeva dalekovidnost. Zdaj pa dr. Šusteršič ni pričakoval velike većine, pričakoval je ćelo manjšo, kajti zdaj naenkrat so Notranjci, ki so jim klerikalci mnogoletno zvesto-bo plačevali z grdo nehvaležnostjo, postali nezanesljivi. Prej so bili tako zanesljivi, da so še Zelena in Drob-niča volili. zdaj pa so notranjska tla vroča. Prej so bili Notranjci trdna zaslomha, zdaj pa pravi dr. Šusteršič, da je med njimi preveč flotantnih elementov. Notranjsko je dr. Šusteršič primerjal Angleški, menda zaradi velikanskih fabrik, ki so na No-tranjskem in ki povsod provzročaio flotantne elemente. In tako se dr. Šusteršič prav nič ne čudi, da so klerikalci tako nazadovali na Notranj-skem, da vlada danes v celein kleri-kalncm taboru strah in trepet. Še vse<: mu je, da so se klerikalni glasovi tako skrčili, češ. da bo to za klerikalno stranko Ie bodrilo. Da, dr. Šusteršič se nič ne čudi, pač pa se čudi vsa javnost, kje je vzel pogum. da na tak način poskusa prikriti strašni poraz, ki so ga klerikalci doživeli. Dr. Šusteršiču garantiramo, da bo doži-vel še več taltih bodril in tuđi še iz-datnejših, zakaj pri vsaki volitvi se ne da vprizoriti tako lopovstvo, kakor se je to pot zgodilo.
-+- Ubogi dr. Pegan. Klerikalci so zaradi notranjske volitve strašno poparjeni in seveda iščejo zdaj žr-tev, na katero bi žvalili vso krivdo. Izbrali so si za žrtev dr. Pegana, ki mu je bilo izročeno vrhovno povelj-stvo pri volilnem boju. Ta general-ček bi bil tuđi hudo tepen, da mu ni stranka priskočila z velikansko lum-parijo na pomoč. Samo s to lumpari-jo jo je za silo še zvozil, a to seveda klerikalcem ne zadostuje. Zmaga je tako klavrna. da je klerikalcem skoro obupati. Zdaj vidi vsa slovenska domovina, na kako slabih nogah stoji stranka, v katere imenu je dr. Lampe sele pred nekaj dnevi drznil javno trditi, da je v njenem taboru devet desetink vseh Slovencev. Kakor čujemo, vlada zdaj v klerikalnem taboru velika jeza na dr. Pegana. Obkladajo ga z obdolžitvami, ki jih še omeniti ne maramo. Glavna ob-dolžitev pa je, da je samo švadro-ner, ki veliko zabavlja in skrbi, da se mnogo o njem sliSi in govori, po-zitivnega pa da nič ne stori. Očitajo mu, da se je moral iz ribniškega okraja umakniti, ker ni nič delal za stranko in dolže ga, da iim bo tuđi Notranjsko »zaftiral«. Najbolj hud Je menda mali Marat iz dež. odbora tn pravijo ćelo. da grozi dr. Peganu s političnim objavljenjem. Kaj morejo klerikalci res misliti, da jim Je Pegan >zaiuraU volitve«. To bi bilo pač
otroćje. Ljudstvo Je spoznalo stranko in se Je odvrniio od nje ne zaradi kake osebe, ampak zato, ker je uvidelo, da ta stranka ni vredna zaupanja.
+ »Gospod btron, — se vsak prlkfcMi — veHka zver ste zdaj . . .« V klerikalnih krogih se govori, da se je dr. šusteršič s svojimi patrijotični-mi govori v delegaciji merodajnim krogom tako prikupi!, da postane v kratkem — baron. Manj kakor ba-ron ne more postati vsled reda, ki mu ga je preskrbel nekdanji ministr-ski predsednik baron Beck. Če se ta upanja uresničijo, potem bodo morali klerikalci seveda preskrbeti za sere-nado in bakljado in za ta slučaj jim nujno priporočajo, naj zapojo dr. Šu-šteršiču lepo pesemeo iz igre »čev-Ijar - baron«: »Zdaj si baron bogat — Pa ne pozabi — Da si koval pod-plat — Pri nas doma.«
+ »Trst in češki egoizem.« In-ženir O. Para je priobčil v »Pfehle-du« nov članek »Adrija in češka politika«. Ker »Pfehleda« nimamo v ro-kah, zato tuđi ne moremo izreci svoje sodbe o tem Članku. »Narodni Li-sty« pravijo, da bo ta Članek inže-nirja Pare brezdvoma »pomiril tuđi Slovence, ki so iz prvega njegovega članka sklepali, da Čehom na poslo-vanjenju Trst nič več ni ležeče«.Gla-som referata »Narodnih Listov« piše inženir Para v svojem najnovejšem Članku med drugimi: »Slovanski Trst v političnem zmislu, to je priklo-pitev tega mesta k jugoslovanski državi — je geslo trijalizma. Čehi, mislim, v tem času ne bodo naklonjeni, podpirati to idejo. Politika naša bi prenehala biti politika, ako bi ne bila kolikor toliko tuđi sebična. Trijalizem bi nas oškodoval, zato smo proti njemu ... Program »združene Slovenije« je za nas lažje sprejemljiv, ker bi se pri njem dale odstraniti vse oštrine trijalizma ...« K tem izvajanjem inženirja Pare dodajejo »Narodni Li-sty« to-Ie: »Naš ideal državne organizacije habsburške monarhije ni niti sedanji dualizem, niti izmišljeni trijalizem, marveč federalizem. Trijalizem nima v ćeli državi ražen krščan-skih socijalcev nemških, hrvatskih in slovenskih prav nobenega prijatelja in njega ideja je mrtvo roieno de-te. Trijalizma ne bo in zato tuđi Trst ne bo nikdar pripojen k tretji jugoslovanski skupini habsburške monarhije. S tem odpade tuđi boja-zen, da bi Trst, izročen trijalistični Jugoslaviji, mogel biti zatvorjen ostalim avstrijskim narodom, terej tuđi nam Čehom. Slovanski Trst, pripojen na ta ali oni način idealni > Združeni Sloveniji«, pripušča tuđi inž. Para in v tem oziru se tuđi mi ž njim strinjamo, ker se »Združena Slovenija« ne izmakne iz okvira »av-strijske federacije«. Strinjamo se ž njim tuđi za to, ker Trst kot edim* emporij ćele zapadne Cislitvanske ne more preiti v privatno last ene ali druge izmed kronovin ali državnih skupin, marveč mara ostati v enaki meri last ćele države.« — Tako pi-šejo »Narodni Listv«. Čim dobimo v roke članek inž. Pare v »Prehledu«, označimo svoje mišljenje tako o njegovih izvajanjih, kakor tuđi o nazo-rih »Narodnih Listov«, ki tuđi nišo ravno Jasni.
+ Duhovnik o kranjskih razme-rah. V roke smo dobili pismo, ki ga je pisal znan kranjski duhovnik, ki je bil še nedavno tega steber klerikalne stranke. Mož piše med drugim: »Škofu in njegovi ošabni stranki z dr. Zlindro vred bo zapel mrtvaški zvon preje nego si oni mislijo. Le še tepci in analfabeti so njihov materijal, katerega imajo na ta ali drug način privezanega. Toda s tem ne bodo dolgo prevzetovali. Saj imamo nekaj skušnje in obzorja. Zato le krepko vztrajajmo in trpimo! Zora puca, bit' će dana. Kar sem ordanirijatu napo-vedoval, to se je že deloma zgodilo, namreč reakcijo v ljudstvu zoper klerikalce kranjske. Govorili so Notranjci ob ravno minolih volitvah. Kmet jim bo vzrastel čez glavo. Ta proces je naravna posledica, a ta proces je Škof Jeglič z divio silo po-speševal... Rečem lahko, da sem več prestal sredi med kranjskimi razmerami kot kamen na cesti. Vzeli so mi vse, zdravje, čast in svobodo. Vse so mi pobrali. Pobegnil sem, ker se mi studijo in gabijo razmere. Sedaj sem zadovoljen, da ne vidim več hinavščine in hudobiie, kakršne ni več nikjer na svetu. S svojim denar-jem, s svojimi žulji in močmi smo noč in dan neprestano zidali hleve za ko-ritarie* ki sedaj žro brez zaslug...« Tako piše duhovnik, ki ima globok vpogled v koruptne razmere, ki jih je klerikalna stranka ustvarila v naši deželi.
+ Zopet zlobeo napad na našo ClrU-Metodovo družbo! Kakor je vsem znano, priredile so ljubljanske Ciril-Metodove podružnice v Ljubljani lansko leto cvetlični dan dne 4. julija v korist družbe. Samo v Ljubljani se Je nabralo v ta namen okrog-lih 4000 K. Podružnice so sklenile, tako pri redit ev napraviti vsako leto na dan sv. Cirila in Metoda. Pa elej!
Kaj so si izmislili naši klerikalni prijatelji? Ravno na ta dan napravijo klerikalci Ietos cvetlični dan za svoje namene. Na ta način hočejo naši ubogi družbi, ki krvavo potrebuje denarja za slovensko šolstvo ob me-jah, odvzeti nekaj tisočakov. Ni za-dostl tem Ijudem, da sploh ničesar ne dado; škodovati družbi povsod, kjer morejo, to je njihov namen. Z ogorčenjem moramo protestirati proti tako zlobni nakani. — Cirilmetodar.
+ O izletu na jug, ki ga je priredila tukajšnja podružnica morna-riškega društva, se množe skrajno neugodne kritike. Nimamo vzroka, da bi načelno bili nasprotniki društva, cakisto pa tuđi nimamo povoda, da bi se za to društvo navduše-vali, za to lahko govorimo docela odkritosrčno in brez ovinkov, kadar je v interesu stvari, da se pove res-nica. In resnico hoćemo poveđati ne glede na to, ali bo ta resnica temu ali onemu ljuba ali ne. Resnica je, ki se ne da prikriti, da prevladujejo v mornariškem društvu nemške ten-dence. To se opazuje povsodi in tuđi v Ljubljani. Za to nečejo o mornariškem društvu ničesar slišati ne Čehi, ne Hrvati, čes, da je to društvo samo volk v ovčji obleki — nemško društvo, ki si je nadelo samo krinko pa-trijotizma v svrho, da bi laglje izva-jalo svoje germanizators'Ke cilje. V Ljubljani se ni gledalo tako skepiič-no na to društvo, za to tuđi ni bilo odpora proti njemu. Toda zdi se, da je z narodnega stališča vendarle kolikor toliko upravičena skepsa proti delovanju tega društva. Pretekli če-trtek je priredila ljubljanska podružnica mornariškega društva vo-jaški koncert na vrtu hotela »Tivo-li«. Lepaki o tem koncertu, ki še sedaj vise y tivolskem drevoredu, so bili nemški, na programu so bile iz-ključno samo nemške skladbe, na mizah so ležali oklici na društveni-ke izključno samo v nemškem jeziku in vrt je bil okrašen z najiazlič-nejšimi zastavami in zastavicaiiii, samo siovenske, obenem d^zehie zastave ni bilo nikjer opaziti. Da takš-no postopanje ni umestno pri dru-š.vu> ki bi naj bilo samo patriiotič-no, i;e pa pclMčno in stranKars<o, se razume pač samo ob sebi. Da bi proti takšnemu postopanju ostali Madnokrvni, bi to značilo višek narodnega samozatajevanja, ki bi meii-\j že na narodno brezbrižnost, da, na narodno izdajstvo. Zato smo smatrali za potrebno, da o stvari spregovo-rimo odkrito in brez ovinkov, ker se pač v dobi najbolj razvitega nacijo-nalizma tuđi od Slovencev ne more in ne srne zahtevati, da bi zatajevali svoja narodna čustva ćelo v — pa-trijotskih društvih. Kar se izleta na morje tiče, moramo tuđi izjavili, da ni bila priredba taka. da bi se mogli o nji pohvalno izražati. Tuđi tu je bilo opažati tendenco, ki jo moramo odločno odklanjati: da se predstavi izletnike ne kot Slovence, marveč kot provincijalce — Kranjce. Takisto neumestno je tuđi bilo, da so se izlei-niki v Opatiji ustavili v hotelu Lo-key, ki je v Opatiji to, kar je pri nas v Ljubljani na primer nemška kazl-na. Čisto upravičeno piše v tem oziru »R. Novi List«! »Prišli so k nam kot Avstrijci, da moralno podpro nemštvo Opatije, Pulja in Trsta. Vprašamo brate Slovence, kako bi bilo njim pri duši, da bi nas 200 prišlo v Ljubljano pod tujo firmo, pa bi posetili nemško kazino, ne da bi pozdravili narodnih slovenskih kor-poracij, ne da bi naši profesorji pose-*tili svojih slovenskih tovarišev, kamoli da bi se preje obrnili nanje.« ViŠek netaktnosti pa je bilo, da je neki odbornik mornariškega društva, tako poroča »R. Novi List«, imel v Opatiji — nemški govor. Če uvažujemo, da so bili izletniki od prvega do zadnjega sami Slovenci, je takšen nastop vreden vse obsodbe.. Pa b9di dovolj, na merodajnih čini-teljih pa je sedaj, da vpoštevajo te vseskozi    upravičene  rekriminacije.
4- S kakšnim denarjem zidaio klerikalne Društvene dome. Nekie na Gorenjskem je župnik, ki se noče prav posebno vmešavati v politiko. Ker pa škofu taki duhovniki ne uga-jajo posebno, ga je škof prav trdo prijel. Ukazal mu je, naj zida pred vsem Društveni dom. Ker pa župnik ni imel denarja, da bi spolnil to srčno željo škofovo, je vprašal škofa, kje naj vzame denar. In §kof mu je baje svetoval, naj vporabi za to cerkveni denar, ki ga bo pozneje že nadome-stil z denarjem, iztisnjenim iz ljudstva. Ne vemo, če je to res. Toda pri-povedoval je to župnik sam, ko se je vračal od burne konference pri škofu, pri kateri se je baje govorilo tuđi o neki kurateli . . .
+ Iz politične gozdarske službe. C. kr. poljedelsko ministrstvo je pre-stavilo okrožnega gozdarja Frana Terčka iz Škofje Loke v Ljubljano in okrožnega gozdarja Humberta di Centa na lasrno prošnjo iz Kamnika v Škofjo Loko,
116. ftev.
jKuovmmn narod*, «m n naja itu.
Stran 5.
¥ Iz Hndskošotek* *!«»•. C. kr.
okrajni šolski svet v Kranju je ime-novai na mesto radi bolezni na dopustu se nahajajoče učiteljice Marije Borovsky v Tržiču, sedanjo suplenti-njo Albino Đradaška v Kranju.
—  Knjiga   »Škof proti župaUnu še ni doživela druge izdaje, klerikalci pa so je} premenili   ime že štirikrat. Posnemajo najbrže stare 2ide, ki so preminjali imena osebam,   katere so bile    določene v   posebne   namene. Tuđi gnadljivi šfcof Jeglič, krščen na ime Anton, si je mislil, da si pridobi vse drug sijaj na zunaj, ako privza-me v svojo   asistenco    še   svetnika Bonaventuro.    Omenjeno   knjigo   so ozmerjali klerikalci najpreje,   da  je laž,   takoj na to,   da je izmišljotina, tretjič,   da so čenče,   četrtič,   da je štrena.     Skofov    »Slovenec«    hvali Boga, da v hudih in težkih urah vsaj jaz   kakšno   povem,   ker,   kam   bi prišli, Če bi mene ne imeli.   Ker sem gnadljivemu    škofu Bonaventuri    in njegovvim biričem  vsikdar pokoren sluga,   jim moram na vsa usta zopet kakšno povedati.   Naipreje  naj vza-mejo tnilostno na znanje, da o dr. Šu-steršičevem ministrskem sedežu jaz nisem pisal   nikdar in sem tuđi prepričan, da spada na ministrski fotelj le polnokaraktni zastopnik,   nikakor pa kaka 16% žlindra. Kar se tiče no-vega napisa »Štrena«, ki naj ga dobi knjiga > Škof proti   župniku«,   iziav-Iiam odkritosrčno,   da se strinjam s predlogom in priznavam, da je to res štrena, ki se ne da zlepa vravnati. Ni drugega sredstva, kakor na motovilo z njo, to naj se vrti,   da  priđe spod, kar ie sedaj zgorai . . .   Ker sem zaposlen po škofovem naročilu tuđi pri
Bodeči Neži«, ne morem tako hitro na dan z vso tvarino. s katero raz-polagam. Danes javl}am na kratko, đa iziđe knjiga »Škof proti župniku« najbrže v nemsketn, italiianskem. hr-vatskem in češkem jeziku. Iziđe pa še neka druga knjiga, ki je ne bo pisal g. P. Svetlio, za katero pa zbirajo tvarino mnogi duhovniki, ki so z tne-noj vred prepričani o neizmerni škodljivosti, ki jo provzroča med na-mi \ivajanje turskih navad . . . Vsaka slovenska hisa naj si nabavi poučno knjigo »Škof proti župniku«, ki se dobi v vsaki narodni knjigarni. — *Anton Berce, župnik Sorški.
—  Javno predavanje Akademije. V ponedeljek,    dne    25. t. m.    ob S. zvečer priredi Akademija javno predavanje v veliki    dvorani Mestnega doma. Predaval bo g. prof. dr. Fran Ilesič v spomin  prerano  umrlega in velezaslužnega    profesorja    beigraj-*kega vseučilišča   dr. Jovana Šker-li.a. — Naša častna naloga je,   da se v čim največjem    številu udeležimo tega predavanja, da počastimo raoža, ki si je pridobil veliko zaslug za kulturno zbližanje Jugoslovanov!
—    Voiaška    kolesarska   dirka. Danes    zjutra] se je pričela vojaška xolesarska dirka, katere so se udele-žili   zastopniki    skupne c. in kr. ar-made. c. in kr. mornarice in pa obeh ieželnih bramb.    Darila za to dirko <*o dali med drugimi Nj. Veličanstvo, nadvojvoda Leopold Salvator,   nadvojvoda    Friderik.    nadvojvoda Ev-^en, nadvojvoda Jožef,   nadvojvoda Karei   Franc Jožef,    vojni    minister eksc. pl. Krobatin,    eksc. gen. baron Albori,   ogrski honv. minister    eksc. baron Hazai.    dež. predsednik eksc. baron Schwarz, deželni odbor kranjski, mestna občina ljubljanska, c. in kr. vojno ministrstvo, kranjski avto-mobilni klub in drugi.   Na cilju, ki je MI pri vhodu v Spodnjo Šiško, se je zbralo mnogo občinstva. Opazili smo cež.      predsednika      eksc.     barona Schwarza, dvor. svetnika grofa Chorinskega,    župana ljubljan-skega    dr. Ivana Tavčarja s so-progo, dež. glavarja dr. Š u s t e r š i-č a. mnogo ljubljanskih   obč. odbor-nikov, divizijonarja eksc. fml. K r a -lička, generalmajorja S c o 11 i j a, mnogo izvenljubljanskih  višjih  čast-nikov in skoro   ves    častniški   zbor i'ubljanske garnizije. Pri dirki so bili Medeči resulttati: I. Častniška dirka za aktivne    častnike    vseh    čet (iz-vzemši c. in kr. kolesarskih   stotnij) i rmade,   obeh dež. bramb in vojne nornarice   (Medvode - Medno - Št. Vid - Sp. Šiška):    1.   Stotnik    Karei v h r i s t i a n ,    avtom. oddelek;    2. ; raporščak      Friderik     Eckardt-rranceseoni pl. Tiefenfeld, peh.
olk št. 27: 3. poročnik Josip H a a-; a, peh. polk št. 83; 4. poročnik Karei K 6 n i g , peh. polk št. 27; 5. poročnik Ivan W a g n e r , peh. polk št. 31. — II. Dirka moštva za moštvo vseh čet kakor žgoraj. Proga kakor pri L: 1. infanterist Rudolf Podgor-schegg, peh. polk št. 27; 2. mornar Ivan Petronio; 3. topničar Robert Fried, zrakoplovni oddelek; 4. četo-vodja Ernst Bose, c. kr. domobr. polk št. 9; 5. mornar Ladislav Fabiap. — III. Častniška dirka za častno darilo Nj. Veličanstva za častnike in pra-porščake c. in kr. kolesarskih stotnii. Start: 9*30 h na gor. cesti pri križu 352, iuzozahođoo od AUviit Ero-
*a: Kraal- Medvode. Medno- St Vid - Sp. Siska; 14 km. Vozili so na eraričnih kolesih v popoini adjusti-rungL 1. poročnik Erhard Rtus, kol. stotnija,   lovriti bataljoo it 20;
2.  stotnik Josip Jaklič, koL stot. lov. bataljon It 24; 3. poročnik Adalbert Tokćs,  koL stot., lov. batalj. It U;
4.  poročnik   Aleksander   Man, koL stot., lov. batalj. It. 29;   5. poročnik baron Sternegg, kol. stot lov. batalj. št. 24. — IV. Dirka moltva za častno darilo Nj. Veličanstva za moštvo c. in kr. kolesarskih stotnij. Start in cilj kakor pri III.   Vozili   so tudLna eraričnih    kolesih v popoini adjusti-rungi. 1. Fran Gregl, kol. stotnija, lov. bat. št. 20;   2. Valentin Lutten-berger, kol. stotnija, lov. bat. št. 20;
3.  Robert   Rammer,   kol.   stot., lov. bat. št. 20; 4. Engelbert Teubl, kol. stot., lov. bat. št. 11; 5. Adolf Kofler, kol. stotnija, lov. bat. št. 24. O ostalih resultatih    borno poročali prihodnjič. Jutri se vrši dirka za potovalno darilo   c.    in kr. vojnega   ministrstva. Start: Ob pol 8. pri ljubljanskih arti-lerijski    vojašnici.    —    Zmagovalca stotnik Christian    in inf. Pod-gorschegg   sta vozila na kolesih znamke    »Kinta«,   tukajšnje   tvrdke Karei Čamernik 6c Komp.
—  Gospodarsko in Izobraževalno društvo za dvorski  okraj   izreka najiskrenejšo zahvalo vsem,    ki    so mu v zadnjem   času darovali knjige za njegovo knjižnico, osobito pa ve-lecenjeni rodbini nadkontrolor Groš-ljevi    in    preblagorodnima gospema Mariji Tekavčičevi    in Albini Višni-karjevi.    Ker poset  knjižnice stalno napreduje, se priporočamo za daljno naklonjenost in podporo vseh somiš-ljenikov dvorskega okraja.   Darovane knjige    sprejemamo    v društveni knjižnici.   Pred    igriščem št 3„   ob knjižničnih poslovnih urah, t. j. vsako sredo in petek   od 6. do 8. zvečer in ob nedeljah in praznikih   od   10. do 12. dopoldne, a pridemo na željo tuđi ponje na dom.
—  Glavna posojHnica.   Likvida-cijskemu odboru   še   manjka   nekaj izjav upnikov Glavne glede 30^ pora vnave.   Ker se bo dne 1. julija t. I. pričelo z izplačevanjem dogovorjene kvote,  se oni upniki (vlagatelji),   ki doslej še nišo podpisali tozadevne izjave nujno   prosijo,    da to čimpreje store, in z zavlačevanjem   ne  otež-kujejo dela likvidacijskega odbora.
—  »Kreditna zadruga«.   Vnovič in zadnjič se pozivljajo   oni zadruž-niki Glavne posojilnice,   ki se doslej vzlic večkratni   urgenci  še nišo od-zvali k vplačilu    predpisanega    pri-srevka.   Najpozneje   do 1. junija t. i. se rnorajo zglasiti v društveni pisur-ni,    Če nočejo biti izpostavljeni vse tvti]e    življenje groznim posledicain neomejenega jamstva.
—  Otvoritvena   nogometna tek-ma*   ki se vrši jutri popoldne ob prv]
5.  na dirkališču pod Tivoli, obea biti prav zanimiva. Gostje, namreč će'$V'\ tehniki iz Brna   so prav močno mr-sivo, nasprotno je pa tuđi naša *M-rija« v zadnjem času prav dobro napredovala, kar nam zlasti spričujejo rezultati v Opatiji in Zagreba. Kdor ljubi šport, bo vsled tega jutri pršel gotovo na svoj  račun.   Pa "idi dru-gače bo jutršna    športna   prireditev zanimiva; po zanimanju za to tekmo v vseh krogih    našega   mec'a sodeč bo namreč tekma   kot taki, tuđi po-seben družaben dogodek.
—  Football-Match  češki tehniki (Brno) :   »Ilirija I.« Za jutr^-io nogometno   tekmo so  določene   sledeče vstopnine: Ložni sedeži po 3 K, numerirani sedeži po 2 K,   navadni se-dež po 1 K, stojišča po 60 v, dijaške in vojaške vstopnice po 40 v. Pred-prodaja vstopnic    je v Češarkovi in Dolenčevi trafiki. Ker je na razpola-go le omejeno število stolov,  je pri-poročati, da si občinstvo sedeže za-sigura že v predprodaji. Blagajne so odprte   ob  pol 4.   Dohod na igrišče samo pri vhodu ob Lattermannovem drevoredu. Tekma se vrši ob vsakem vremenu.
—  Obravnava proti gdč. Weberf ki je po Kamili Theimerjevi   vložila pri vojnem ministrstvu ovadbo proti dr. Ivanu Oražnu, stotniku Auerju in dr. Trillerju   ter jih zlobno obdolžila veleizdajniških    stremljenj,    se vrši pred  dunajskim  sodiščem.    Nadejati se je.   da bo obrekovalko zadelo zasluženo plačilo.
—  Lzprememba imena. Notranje ministrstvo   ni    prepovedalo   izpre-membe imena »Zveza avstrijskih ju-goslovanskih   učiteljskih društev« v »Zveza avstrijskega   jugoslovanske-ga učiteljstva« ter iz premembe pra-vil,  da je sedež društva vsakokratni sedež predsednika.
—  Deloiška   sUvMmIui dražba Union v Ljubljani.   Kakor posname-mo iz »Laibacher Zeitung«, je delni-ška stavbinska družba Union v Ljubljani sklenila    lani   znižati   delniško glavnico   od 662.000 K na 443.540 K. tako da bo znašala nominalna vred-nost vsake delnice namesto doseda-siib &k If  le ie 3& IL  Mocctoac
■tovore   morajo interesenti,   zlastt iiMikt priglasiti tekom treh mesecev.
—  Opni—  pomonkik atpira*-tav t ▼<*» mkormmrico. Leta 1914 se sprejme približno 70 pomorskih aspi-rantov (Seeaspiranten) k voini mornarici Za aspirante veljajo nastopni predpogoji:   starost  pod 20 let dne 15. septembra,   fizična   sposobnost, matura na realki ali gimnaziji, mornarska akademija,   vojaške vzgoje-valnice,     neomadeževano    vedenje. Prošnje, kolkovane z 1 K, je vsaj do 1. avgusta vložiti pri vojnem   ministrstvu, pomorski oddelek.   Priloge: rojstni list,   domovnica,    zdravniško izpričevalo vojaškega zdravnika, iz-pričevalo o cepljenih kozah,   šolsko izpričevalo,   nravnostno izpričevalo, očetova dovolitev, vstopnica politične oblasti, revers o povrnitvi oprem-nega prispevka,  dokazilo znanja tu-jih jezikov.  Več o tem pove mestni vojaški   urad  v Mestnem domu   in razglas, nabit na magistratu.
—    Vrsta    porotnih    obravnav. Dne 25. t. m. Janez Kržišnik, delavec v Kladjah,   zaradi hudodelstva ropa in tatvine; dne 26. t. m. Janez, Lud-vik in Franc Homar, delavec, oziro-ma bajtarja sina iz Podhruške,   radi ponarejanja    kovanega    denarja    in Podjed Gregor radi hudodelstva za-žiga; dne 27. t. m. Ludvik Sternard, želz. čuvaja sin v Boh. Bistrici zaradi spolnega posiljenja in Matija Vad-nal, raznašalec kruha v Dolenji vaši, radi  hudodelstva poskušenega umora in posilne nečistosti.
—  Razpis gradbe telovadišča za slov. vsesokolski zlet v Ljubljani. K v sredo objavljenem razpisu opozar-jamo,   da se dobe odtisi (kopije) na-črtov in proračunov proti odškodnini v Zvezni sobi v Narodnem domu.
Požar. Na skednju posestnika Frana Peterlina v Kosezah je izbruh-nil te dni požar, ki je uničil ta ske-denj in skedenj soseda, ki se piše tuđi Fran Peterlin. Prvi ima 5000 K škode in je bil zavarovan za 1800 K, drugi ima 6000 K škode in je bil zavarovan na 2400 K.
Rop. Ko se je vračal v ponedeljek ob 11. ponoči gostilničar Ivan Vilar iz Podgorice domov, ga je na cesti napadel neki mož iz tamošnje okolice ter mu vzel uro. Dozdevnega roparja je orožništvo aretiralo.
Strela ubila. Med nevihto dne 19. t. m. je zadela strela v gručo ljudi v občini Cerklje v krškem okraju. Strela je udarila v dežnik, pod kate-rim so stali na prostem polju posest-nik Josip Ferenč^K in posestnikovi hčerki Rozalija florženova in Marija Slovenčeva iz Škopice. Ferenčak in Slovenčeva sta bila na mestu mrtva, Horženova se je čez nekaj časa zopet zavedla.
Razglednice s proge belokranj-ske železnice je založil in izdal v No-vem mestu gosp. Josip Kos. Zlasti so lepe razglednice o železniskem mostu čez Kolpo, novomeški predor in železniški most čez Krupo. Dobivajo se pri g. Kosu v Novem mestu.
Avtomobilska nezgoda na državni    cesti    Novo mesto-Kostanjevica.
Skoro na istem mestu, kakor je deželni avtomobi! lani začetkom junija povzroČil iz pravde lončarja Vene proti deželnemu odboru znano nezgodo, se je v četrtek zvečer zopet pripetila nesreća, katere žrtve bi bilo lahko dvoje človeških živijenj. Mali avto, takozvani luksus-avto, se je tišti večer peljal iz Krškega proti No-vemu mestu, da tam sprejrne nočno pošto in se zjutraj vrne. K sreči je v avtomobilu sedel edini pasažir in to je bil gosp. Edmund Kastelic, trgo-vec v Kandiji, ki je obenem tuđi akci-jonar te avtomobilske družbe. Ko je avto pasiral takozvano Mrzlo dolino y stovškem gozdu v blizini 80 km in je nato zavil proti ostremu ovinku, je vodilni mehanizem naenkrat odrekel. Ceprav se je šofer na vso moč tru-dil stroj obrniti v smeri vijugaste ceste, je avto vzdržal svojo prejšnjo smer, v kateri je zdirjal s ceste na-ravnost doli po strmini cestnega nasipa. In zgodilo se je kakor v pravlji-cah o čudežih: avtomobil ni zadel ne ob kamen, ne ob gozdna drevesa, ampak šel je tako »previdno« mimo, kakor bi ga šofer sam ne bil mogel previdnejše nalašč zapeliati. Vstavil se je še Ie v gošči, kjer ni mogel na-prej. Gosp. Kastelic je pri tej, lahko smrtni vožnji, ohranil čisto hladno kri, sunek ga je le nekoliko pahnil na-prej proti sprednjim sedežem, pri če-mur se je nekoliko pobil na nogah. Sicer se mu pa nič ni zgodilo in ravno tako ne šoferju; pa tuđi avto sam je ostal skoro čisto nepokvarjen. Am-pak kako sa spraviti nazaj, to je bil v gozdni šamoti in pri strmini velik križ. Za par volov se avto še zmenil ni. Le s pomočjo pomnožene vprege, z vintami in kopanjem se je po več-urnem napomem delu že proti pol-noči posrećilo avto spraviti zopet na cesto. Potetn pa ie avto postal naenkrat »zdrav« in jo je v prvih jutra-njih orah srečao pripihal v Novo Mesto. Na tem mestu se je zgodilo že v*fi ueu&L todi « smrtai ui4o«L Ali I
državni cestni erar se mak) briga, da bi se y obrambo teh nesreč na oštrih ovinkih in ob strmih cestnih pobočjih kaj pametnega ukrenilo.
Shod za železnlco Brezice - Noto mesto v KostanievicL V ponedeljek se je vršil pod predsedsrtvom krškega župana dr. Hočevarja v Ko-stanjevici shod interesentov železni-ške proge Brezice - Novo mesto, ki sta ga sklicala v Severjevo gostilno poslanca Hladnik in Jare. Kakor pretečeni teden y Kandiji tako je tuđi v Kostanjevici bil glavni namen shoda ta, da se gospodje poslanci, ki so zamudili v drž. zboru se pravo-časno potegniti za to, da bi bila ta proga sprejeta v vladni nacrt lokalnih železnic, malo operejo pred ljudstvom s trditvijo, da vkljub izločitve te proge iz vladnega nacrta o lokalnih železnicah ni še vse zamujeno in da se ta železnica doseže tuđi lahko izven vlad. nacrta, posebno, če se bodo občine same potegovale za njo in če se bo našlo med interesenti do-sti pripravljenosti k financiranju te proge. Ta trditev je bila glavni del poročila posl. Jarca in njegovega odgovora na vprašanje posestnika Bučarja, kako, da se vlada ni prav nič ozirala pri izdelavi nacrta na to progo, dasiravno so občine z veliki-mi žrtvami prispevale blizu 30.000 kron za napravo glavnega projekta in za trasiranje te proge in dasi se je izvršila tuđi že revizija proge od strani posebne uradne komisije. Da so bili gospodje poslanci malo v za-dregi, kaže posebno, da je posl. Jare takoj uvodoma prosil, da se ne bi nič debatiralo o tem, se li naj shod izreče za že napravljeni nacrt ali naj se predlagajo izpremembe in naj se sploh opusti posvetovanje o tem, kod naj bi železnica tekla. Ta neumestna in neprimerna zahteva g. Jarca priča o slabi vesti gg. poslancev, ki so v državnem zboru čisto pozabili na to progo, zdaj pa, ko je že prepozno, sklicujejo železniške shode. Poslanec g. Jare je tuđi priporočal interesentom, da naj po možnosti prispevajo k financiranju železnice, posebno občine in dežela, ker baje država sama ne bo prevzela vseh gradbenih stroškov. Nato se je oglasil k bese-di zopet g. Bučar in pripomnil, da bi on za svojo osebo odsvetoval obči-nam in privatnikom, da bi se spusča-li k nakupu kakih delnic v ta namen, kajti pri dolenjski železnici so imeli privatni delničarji, kakor občine nadvse slabe izkušnje. Gosp- prof. Jare je na to izjavil, da je g. Bučar premalo informovan v tej zadevi, ker občine, kakor ste Ljubljana in Novo mesto pač nišo pri izgubi delnic prav nič oškodovane, ker z ozi-rom na koristi, ki jih je prinesla železnica tema krajema se pač ne more govoriti o kakem oškodovanju, če so občine izgubile par tisoč kron. Ljubljana in Novo mesto se naj zahvalita za to naklonjenost ljudskernu zastop-niku, ki zagovarja Krivičnost vlade in krivično oškodovanje domačega kapitala. — Poslanec g. Hladnik je govoril še o potrebi te železniške proge s stališča države in vojaških krogov, na kar se je sprejel predlog, da se o priliki porovanja železniškega ministra po krški dolini 26. t. m. po-klpnijo v Kostanjevici ministru deputacije vseh občin kostanjeviš»kega okraja ter občin Raka, Bučka, Skoc-jan itd., kakor tuđi drugi interesenti in mu izroče obširen pro memoria glede potrebe in važnosti že!. proge Brezice - Novo mesto. Shod je bil dobro obiskan od privatnih interesentov, kakor tuđi zastopnikov vseh sosednih občin; posebno mnogo pa je bilo duhovnikov.
Kopališče Toplice na Doleni-skem. Kopališka sezija se je pričela 1. majnika. Toplice so oživele in se prebudile iz zimskega spanja, in kakor je soditi iz mnogobrojnih prijav z Dunaja, Gradca, Trsta, Ljubljane itd., se bo letošnja sezija nad vse dosedanje ugodneje razvila. Vsako Ieto je večje zanimanje za naše Toplice tako od strani obiskovalcev, kakor tuđi od strani zdravnikov, in sicer ne samo iz avstrij. dežel, am-pak tuđi iz Ogrske, Nemčije, Italije i. dr. Kopališče je krasno na novo urejeno, v vseh prostorih je vzorna čistost, spk)h vse ugodnosti, ki jih more nuditi Ie moderno radioaktivno kopališče. Na novo je preurejena ljudska (Karlova) kopelj, kakoršnih druga kopališča nimajo. Knežja ko-pelj, tuđi na novo preurejena, je velik zračen bazen, ki enači bazenom naj-znamenitejših kopališč. Kras kopališča pa so separatne kopeli s pretaka-jočo se vodo, nadalje imenitne moč-virne kopeli ter bogate elektrotera-poetične naprave.Obiskovalciiz prej-šnjih let je sploh več ne poznajo. Kljub temu, da je kopališče toliko preurejeno in modernizirano, se cene od prejšnjega leta nišo nič zvišale ter le In ostane naše kopališče še vedno najceneje, kar prednjači od vseh drugih kopališč. Poleg drugih ugodnosti je še omeniti: lepa čitahuca, Kraifte prpmenad^ ia zmooivi izieti,
ter cena stanovanja, in od prejšnjih let ugodnejše in hitrejše železniške zveze. Okolica je polna lepih senč-natih gozdov, kjer najdejo gostje po-poln mir in oddih od velikotnestnega življenja in počitek po napornem delu. Duševno utrujeni, telesno bolni najdejo v našem lepem dolenjskem kotu prejšnjo čilo krepost in svoje zdravje. — Obenem pa priporočamo vsem, ki pojdejo v Toplice, naj obi-skujejo take lokale, kjer imajo kak napreden list.
Kmečka vojska na tcHovajske tolpe pod Gorjanci. Z Dolenjskega se nam poroča: Kakor je posneti iz poročil, ki prihajajo iz vseh vaši, le-žečih na pobočjih ali v blizini Gor-jancev, tu že ne gre več samo zal navadno tatinsko družbo, ki že ves mesec uganja svoj zločinski posel po vaseh, ampak razni dogodki kažejo, da imamo opraviti z dobro organizirano večjo tolovajsko družbo. Vlomi v vinske hrame in kleti ter v posa-mezne hiše sredi vaši, se ne vrše več natihoma, ampak banda postaja naravnost nasilna in poredna, Stra-žiio kmetje na eni strani vaši, Čujejo na nasprotni strani razbijanje po vra-tih in ko prihite tja, so rokovnjači navadno že odnesli, kar so hoteli, ogla-sijo se pa zopet na kakem drugem kraju. Največje poželjenje imajo po suhem svinjskem mesu, pijaci in de-narju, vzamejo seboj pa tuđi obleko, tobak ali sploh kar jim priđe v roke. So slučaji, ko so posameznim kmetom pobrali vso obleko ćele družine. Nobena še tako varno zaprta zidani-ca ni več varna pred njimi. Znani so tuđi že slučaji, da čakajo v gozdeh ali samotnih potih na ljudi, ki se vra-čajo iz dela s par kronami zaslužka v žepu. In to se godi že več ko mesec dni od prve do zadnje vaši, ki leže ob Gorjancih. V zadnjem času se en del tolpe potika v blizini Orehovi-ce, Stare vaši, Muharovcu in sploh v vaseh v šentjernejskem okraju. Drugi del pa gospodari okoli Gabrija in Zajčevega vrha. V četrtek ponoči so na Gabrjiski gori zažgali vinski hram posestnika Brulca iz Gabrja. Zgorelo je vse. kar je bilo gorljivega, vino so baje kmetje še pravočasno resili, ko so ogenj opazili. Ker se politične in druge varnostne oblasti nič ne brigajo, da bi se tej tolpi prišlo na sled, so se kmetje celih vaši sami organizirali v oborožene nočne straže. Pri tem jih zdatno podpirajo tuđi po-samezni orožniki, katerih je pa premalo, ker je rokovaiijaška tolpa se že preveč razširila in ker politična oblast predrejeno ji orožništvo ravno sedaj preveč izrablja za malen-kostne svoje posle. Orožnik, ki priđe zvečer vtrujen od takih patrulj, je zvečer namesto počitka, primoran se žrtvovati še za nevarno preganjanje rokovnjacev. Tu je večia pomoč ne-obhodno potrebna. V šentjernejskem okraju so se kmetje sami oborožili in dostikrat ponoči zasledujejo rokov-njače. Seveda brezuspešno. Jih pre-ženo iz ene vaši, pa že v drugi vaši pokradejo. Kmetje se obračajo do orožniških postaj za uspešnejso pomoč, če ne, so se domenili, da se vzdignejo sami, oboroženi tuđi s pu-škami in vilami, ter napravijo sploš-v.o takozv. »strajfengo« po vseh bližnjih gozdovih. — V koljkor se je doslej dalo dognati, obstoji rokov-njaška tolpa deloma iz ciganov, ne-katerih tatinskih domačinov, deloma tuđi iz delomržnjih elementov, ki še zdaj vsled konca zgradbe belokranj-ske železnice prebivajo tu.
Iz Mokronoga. Pri nas imajo šolski otroci sedaj prvo skrb za lov na mlade ptice pevke ali druge koristne Ietalke. Ni ga skoraj dečka, ki bi ne vedel za kako gnezdo. To pa je veli-kanska škoda in to tem bolj, ker te živalice večinoma poginejo po klet-kah vsled hrane in ravnanja. Tukajšnje šolsko vodstvo je to na mojo prošnjo strogo prepovedalo po vsih razredih. Hvalevredno bi bilo, da bi se to po vseh šolah izvršilo, kar bode gotovo vsakdo odobravah — Peter S t r e 1.
Raztnere pri kočevskem rudniku ali smrtna nesreća pri kočevskem rudniku. V ponedeljek dne 18. t. m. med 9. in 10. uro dopoldne je v strojnici poleg kovačnice kočevske-ga rudnika smrtno ponesrečil lSletni železostrugarski vajenec Janez Schmuck iz Mooswalda pri Kočevju. Schmucka je zgrabil transmisijski jermen, ko je bil sam v strojnici, ga vrgel na neki tram, pri čemur si je glavo razbil, desna roka pa je obti-čala med kolesom in jermenom, katero mu je docela zmečkalo, deloma pa od vročine, nastale vsled vrtenja, sežgalo. Ta nesreča se pripisuje rud-niškemu vodstvu, ker ni bilo napravilo v strojnici, ki je bolj temna, ni-kake luči, in pa, ker nišo bili jermeni m kolesa i. dr. prav nič zavarovani; da bi pa to moralo biti, je najlepši dokaz dejstvo, da je rudniško vodstvo takoj po nesreći odredilo, da se je še isti dan v dotično strojnico napeljala električna svetilka in da so se vsi jermeni, kolesa i. dr. na nevarnih me-§tib z dpstoai za;varjQ!yaJi. Z mbm
Stran 6.
„SLOVENSKI NAROD- dae 35. maja 1914.
116 štev.
Schmuckom, katerega je prvi našel strojni ključavničar Subačič, so hoteli, ko je bil z razbito glavo že čez eno uro mrtev, s tem čudež napraviti, da so ga mislili s pregibanjem telesa, kakor n. pr. na povelje: »od-ročiti, priročiti« vživeti. Pri tem delu sta se najbolj »odlikovala« poslovod-ja Mateika in oskrbnik Stockl, katera sta, kakor se govori, glavna krivca nesreće, ker ni bilo v strojnici luči, in pa ker nišo bili stroji že pred to ne-srečo zavarovani, kakor že omenje-no. Manjše nesreće se pa večkrat do-gajajo. Tako je n. pr. pred kakimi tremi meseci nekemu delavcu Kacu nekaj reber polomilo in eno roko te-žko poškodovalo, ko se je pri vozo-vih (t. zv. huntih) veriga odtrgala, ko so iz neke jame na prostem premog izvažali. Delavec Kač je bil sicer en mesec v deželni bolnici v Ljubljani, pa siromak je vendar za vse življenje pokvarjen in še sedaj za delo ne-sposoben. Ko bi se gospoda pri ko-Čevskem rudniku, na čelu ji oskrbnik Stockl, bolj brigala za svojo službo, kakor pa za nemškonacijonalno propagando (agitacija pri raznih volit-vah, samovoljno popisovanje glasov-nic rudarjev, osobito onih za občin-ske volitve v rudniski pisarni, agitacija proti zaprošeni slovenski ljudski soli, kaznovanie slovenskih rudarjev za vsako malenkost z denarnimi glo-bami, dočim smejo nemški, oziroma kočevski delavci ali rudarii nekazno-vani početi kar hočejo itd.), bi se gotovo ne dogajale, kar po vrsti take nesreće. Da bi rudniška gospoda krenila na prava in pravična pota, kar bi bilo v prvi vrsti v prid trbo-veljski premogokopni družbi, je po-polnoma izkljrčeno; zato pa bi bilo najboljše, da bi merodaini faktoru poslali nad to szospodo veliko metlo in to nadomestili z liudmi. ki bi se bolj brijali za službo kakor za druge stvari. Seveda se ne bode to zgodilo, ker, kakor nas izkušnja uči, je sktv-no ravnateljstvo na Dunaiu s počet-jem tukajšnie rudniške gospode do-cela zadovoljno; tako se n. pr. govori, da je stališče cskrbnika Stockla po pravdi z g. dr. Raihom. pri kateri }e, kakor znano. Stockl pogorel. trd-nejše. kakor je bilo kedaj poprej. Ra-dovedni smo le, ako je početje rud-niške gospode, v prvi vrsti početje Stocklovo, tuđi znano gospodom del-ničarjem, od katerih je baje većina Francozov in Slovanov in ako s ta-kim početjem soglasai^
Preprečena železniška nesreća. V nedeljo je prišel v Kunstlovo go-stilno v Radovljici neki poses'nik ter privezal svojega konja na neko dre-vo. Konj se je nekako ob 10. splašil ter jo vdrl proti čuvajnici št. 45. Čuvaj je šel gledat ter našel konja in razbiti voz na tiru. Bil je skrajni čas, da je voz spravil s tira, sicer bi se bil poštni vlak ponesrečil.
Pcskušen vlom. Že nekaj časa semnože vlomi v okolici Radovljice, iz česar se sklepa, da je na delu dobro organizirana banda vlomilcev. V noči na 3. t. m. so poskusili vlomilci svojo srečo tuđi v gostilni Kurstelj. Napravili so 10 K škode. V noči na 20. t. m. so poskusili vlomfti v prc-dajalno trgovca Buiovca. Izrezali so že sipo na nekem cknu, ko jih je pre-pcdil hlapec.
V Kranjski gori je vladal pred leti mir, živeli smo tiho in si pomagali drug drugemu, nismo poznali no-benega sovraštva. Poglejte danes to vas, kako se je spremenila. Tam kjer je bival mir, je danes polno sovraštva. Doživeli smo veliko gonio kle-rikalcev proti naprednemu g. J. Pe-čarju, bivšemu načelniku razpadle požarne brambe. On je kot načelnik deloval s požrtvovalnostjo za društvo. Bil je priljubljen med vsemi člani. To je ježilo klerikalne mogot-ce, ker je stal na čelu pož. brambe naprednjak in ker je dobil prejšnji klerikalni načelnik Jos. Lavtižar, ne-zaupnico. Kar na enkra: priđe povelje od okr, glavarstva, da se mora ocipovedati načelstvu g. Pecar. Clani nišo pripustili tega, ampak rekli so: če mora odstopiti g. Pecar, odstopi-mo tuđi mi. Ker se nišo uklonili povelju okr. glavarstva, je bilo društvo razpuščeno. Sedaj smo brez požarne brambe. če bo kje kaKšen ogenj, ga pa bodo gospod župnik »panali« ali si borno izposodili Johančine »šlav-he«. Gosp. župniku naj bo za danes samo to povedano, da naj pusti po-svetne stvari pri miru in naj se malo bolj briga za cerkev, drugače bo kmalu sam sebi v cerkvi pridigoval. Vam, vaščani, pa pravimo, ne poslušajte te ljudi, kateri Vam na vsemo-goče načine hočejo vtisniti sovra-štvo do svojega bližnjega. Obrnite se od vsakega taKega z gnjusom! Tako bo prišel zopet zaželjeni mir v naš kraj. — Več vaščanov.
Požar na Potov Vrhu. V petek popoldne je na Potov Vrhu izbruhnii požar, ki je dvema posestnikoma uniČil hiši in razna gospodarska po-slopja. Prizadeta sta posestnik Hro-vatič in Vovko. Nadaljni požar je fiT^gjiia   brusiuška fi&žarpa bramba.
Na lice me&ta ste prihiteli tuđi novo-meška in kandijska požarna bramba.
Dtunj. V četrtek, dne 21. maja ob pol 4. popoldne se ie vršil sijajen s». revoa nemškega skladatelju Toina->,a Košata do juž. kol, odkoder se je krsta prepeljala v Celovec. Pisec teh vrstic je bil z Košatom osebno znan. Košat ni bil nikak zagrizen nernškonacijonalni hajlovec, ter ćelo ni tajil svojega slovenskega pokole-nja — vsaj proti meni ne. — V obče-vanju je bil sploh prijaznega in Iju-beznivega vedenja. Po njegovih ži-Iah se je pretakala pristna slovenska kri, kajti njegovi starši, delavci v Vtcaovi tovarni za sukno v Vetri-nju so bili čistokrvni koroški Slovenci, nezmožni nemšKega jezika. Njegova mati, se do smrti ni r-riučila nemščine, oče se je pa tekom let v tovarni naučil nemščino za silo lomiti. V detinski dobi, v domaćem krogu, govoril je Košat le slovenski. Ko je Košat dovršil gimnazijske studije v Celovcu, je tuđi napravil izpit iz siovenščine (maturo). Po največ je Koša: uporabljal za svoje melodi-jozne nemške pesmi, koroške slovenske naroane pesmi in melodije, kar je seveda zatajil. Zanimivo bi bilo in služilo slovenskemu narodu v čast, ko bi se našel mož strokovnjak, ki bi znanstveno in objektivno dokazal, v koliki ogromni meri se je Košat po-služeval za svoje kot nemške v svet poslane pesmi, slovenskih narodnih motivov in melodij. — Po svoji orja-Ški postavi, po obrazu in kretanju je bil Košat pravi tip koroškega Slovenca. Moj dragi znanec iz časa svojega celovškega bivanja c. kr. vladni Svcr. Scheinigg, bi bil poklicm dokazati, v koliki meri se je Košat po-služeval slovenske narodne melodije za svoje nemške kompozicije. Naj bi ta apel ne ostal brezuspešen.
Lovske dražbe. Pri okr. glavar-stvu Ijubljanskem se bodo vršile sle-deče lovsKe dražbe: 2. junija t. 1. ob pol 12. lova občine Podgorica za pet-letno dobo; 4. junija ob pol 12. dopol-dne lova občine Crnuče za petletno dobo; 4. junija t. 1. ob 9. dopoldne lova občine Šmartno za petleino dobo; S. junija ob 9. dopoldne lova občine Zelimlje za petletno dobo; 8. junija t. 1. ob pol 12. popoldne lova občine Iška vas za petletno dobo; dne 2. junija t. I. ob 9. dopoidne lova občine Dobrunje za peiletno dobo; S. junija :. 1. ob pol 11 dopoldne lova občine Brezovica za petletno dobo. Lov krajevne občine Velike Poljane se bo dal 2. junija ob 2. popoldne v obč. pisarni v Ribnici potom javne dražbe v zakup za dobo desetih let.
Dovoljena prodaja. C. kr. dežel-na vlada je dovolila v smislu člena IX. zakona z dne 16. januarja 1895, št. 20 drž. zak. (v obsegu zakona z dne 18. juiija 1905. št. 125 drž. zak.) da se bode povodom cerkvene slav-nosti na Rakovniku dne 24. t. m. smele prodajati ob Dolenjski in Ra-kovniški cesti od 7. zjutraj do 12. opoldne in od 3. do 6. popoldne sla-ščice, sadje, sodavica in devonacijo-nalije in sicer edino le po za to široko upravičenih  ljubljanskih  obrtniKih.
Svet brez mož, krasna burka v trch delih. dosegla je včeraj v - ir»o »Ideal« najboljši uspeh. Lahko se tr-di, da je ena najlepših veselo>er, kar se jih je dosedaj videlo. — Zmi-miv je tuđi ples »Furlana^, ki ^ a je papež Pij X. priporočil nan:^sto »Tanga«. Ta spored traja do p ne-deijka.
Zdravstveno stanje občine ljubljanske od 10. do 16. maja t. 1. Novo-rofencev je bilo 21, mrtvorojenca 2, umrlo pa je 19 oseb in sicer 12 do-mačinov in 7 tujcev. Za jetiko so umrle tri osebe. Za tifuzom je zbole-la ena oseba, za egiptovsko očesno boleznijo dve osebi, za vratico ena oseba.
Prve jagode. Danes je prinesla na trg neka ženska liter prvih rdečih jagod in zahtevala za nje 1 K.
V sredo dne 27. t. m. popoldne ob pol 3. uri se vrši javno predavanje in praktično kuhanje na VVeckov aparat za konzerviranje in stelizira-nje v rnestnem zavodu »Mladika«. Vhod Subičeva ulica št. 9. K obilni udeležbi najvljudneje vabi tvrdka Schneider &. VerovŠek, trgovina z železom in kuhinjsko opravo, Ljubljana, Dunajska cesta 16.
Harodna obranite.
Družbi  sv. Cirila in Metoda    je
poslala njena podružnica v Starem trgu pri Ložu 20 K, katere je podarila tvrdka Krisper v Ljubljani po svojem potniku pri g. Benčinu v Starem trgu namesto venca na grob umrle ge. A. Šetinc. Posojilnica v Brežicah je poslala 4 K, delež g. R. Dolinška, c. kr. davkarja v Gradcu, ki ga je od-stopil družbi. Na mesto venca na grob pok. g. Antonu Dermoti je po-slal po g. dr. Lončarju g. dr. Jak. Magiera, c. kr. gimn. prof. v Krako-vu 10 K. Iz neke kazenske poravna-ve je poslal g. Gojmir Demšar, notar
v Ložu 20 K. G. Ant Oodec, učitelj v Limbušu je nakazal 10 K v spomin petstoletnice ustoličenja koroških vojvod. Dne 1. novembra 1913 je umri g. Anton Kompara iz Lahovca in zapustil družbi sv. Cirila in Metoda 100 K. Drago Ocepek, učenec IV. razreda na Dolu je poslal 5 K 08 v, katere je nabral s svojo součenko Marico Pintar ob izletu dolskih učencev v Ljubljano 18. t. m. Družba sv. Cirila in Metoda je prejela od blagajnika m. C. M. podružnice v Tr-bovljah g. Fr. Oseta iz nabiralnikov za mesec maj 77 K 03 v. Prvenstvo je dobil nabiralnik vrlega predsedni-ka g. Forte. Pri njem se zbirajo bi-Ijardisti in zbirajo »zrna do zrna«. Specijalist in podpredsednik je zelo požrtvovalen. Pridni so g. Greben-čeve, Volker, Pinterič, Ocepek in Goropevšek. Pohvalno moramo ome-niti narodno gostilno Počivavšek. Cirilmetodarji širom naše lepe slovenske domovine posnemajte navedene Trboveljčane. Prosimo tuđi ostale Trbovce, ki imajo nabiralnike v posnemanje.
Društveno naznenila.
Sokolska iun ;  Ljubljana I. ima
jutri 24. maja popoldanski pešizlet v Smarje pri Grosupljah. Društva Ijubljanskega okrožja odhajajo pol ure pred skupnim odhodom od svojih zbirališč (Sokol I. iz Tabora, Sokol II. izpred sole na Grabnu, Cojzova cesta, Moste od Malega Slona, Stepanja vas izpred telovadnice). — Skupni odhod izpred Mestnega Doma je točno ob 1. uri skozi šentpetersko predmestje, Turjaški trg, Sentjakobski trg na Dolenjski most. Sprevod skozi mesto sprejme sokolska konjenica Sokola II. Sent Vid in dolenjska okrožja se rav-nata po lastnih navodilih. — Ženski odseki se lahko udeležijo, toda korporativno. Po prihodu se vrši javna te-lovadba. Povratek z večernim vlakom iz Šmarja. — Izlet bo nudi! udeležen-cem lep užrtek v bujni pomladni naravi. Nastop Sokolstva bo v vzpodbudo sokolskim prijateljem v Šmarju, pri kmetih bo zrušil predsodke, ki so jim jih privzgojili neprijatelji Sokolstva. Udeležba naj bo velika in impozantna!
Llubljanski Sokol opozarja vse svoje brate in prijatelje Sokolstva na svoj pešizlet na Ig, ki se vrši jutri v nedeljo dne 24. t. m. Zbi-rališče pred Narodnim domom. Odhod točno ob pola 2. popoldan.
Napredno politično in gospodarsko društvo za šenipeterski in kolodvorski okraj priredi v nedeljo 28. junija vrtno veselico v prid prepo-trebne društvene knjižnice. Lokal in spored veselice se objavita pravo-časno. Narodna društva se naproša-jo, da se ozirajo na to prireditev.
Veselica na sejmišču. V nedeljo, dne 7. junija se vrši na sejmišču na spodnjih Poljanah veli'ka ljudska veselica. Predpriprave so v polnem teku.
Za društveno 30 letnico pev-skega društva „Slavec" dela odbor obširne priprave in bode koncert, o katerem govorimo na drugem mestu, kakor tuđi velika ljudska slavnost, ki se vrši v nedeljo 31. maja na vrču Narodnega doma kar najlepše osnovana in opozarjamo tuđi zunanje ob-činstvo, ki dospe o binkoštnth prazni-kih v Ljubljano na te dve Slavčevi prired'tvi. Pri vrtni slavnosti sodeluje društveni pevski zbor, društveni pevski naraščaj, vojaški orkester, postavljeni bodo razni paviljoni ter se vrše razne ljudske igre in zabave, ob posebni godbi pa ples. Ves prostor pa bo lepo okrašen in primerno razsvetljen. Ako bi bilo vreme neugodno, se vrši vsa ljudska slavnost istega dne v vseh zgornjih prostorih Narodnega doma. Toraj ob vsakem vremenu na binko-štno nedeljo v Narodni  dom!
Jubileski koncert. Povodom 30 letnice pevskega društva „Slavec" se vrši na binkoštno soboto 30. maja ob 874. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma jubilejski koncert z zanimrvim in obširnim spore-dom, kateri obsega vokalne in orkestralne skladbe za ženski, tnoški in mešani zbor, čveterospev in orkester. O sporedu spregovorimo še prihodnjič, omenimo le, da obsega več pevskih točk s spremljevanjem orkestra. Pevski zbor „Slavca", ki tvori 80 pevk in pevcev, nastopi pri koncertu pod vodstvom svojega mlađega in nadarjenega pevovodja g. Antona Ravnika. Dasi so stroški za koncert veliki, vendar je vstopnina jako nizka in se bodo vstop-nice dobivale od ponedeljka nadalje v trafiki g. Češarkove v Selenburgovi ulici.
Zadruga slikariev sob in črk ter pteskarjev ima dne 26. maja ob 4. popoldne v restavraciji »pri Rimlja-nu« (Mrak) na Rimski cesti svoj občni zbor.
Sokol Moste pri Ljubljani opozarja br. članstvo, ki se udeleži Ju-trišnjega izleta v Smarjcda se zbira-mo ob 12. opoldne v tetovadalci in ne kakor pomotoma narnanjeno pred
kavarno »Mali slon«.   Odhod točno ob pol 1. Na zdar!
Sokol v Senožečah priredi na dan 21. junija svoj I. javni nastop z ustanovno slavnostjo na prostem. Ker se je jelo za to prvo prireditev že pripravljati in je za njo obilo zanimanja, upamo, da se bodo vsi udele-ženci brez izjeme izborno zabavali, na Kar se vse prijatelje Sokola, vrtnih veselic in plesa že sedaj opozarja.
Razgled po slovanshem
svetu.
—  »Slovani«, ki imajo posveto-vanje v pruskem konzulatu. Poljski listi javljajo, da se je nedavno   tega vršila v poslopju pruskega konzulata v Lvovu tajna konferenca, ki so se je udeležili predsednik parlamentar-nega  »ukrajinskega kluba« dr. Kon-stantin Levickij, grško-katoliški nad-škof v Lvovu grof Šeptickij, sakson-ski princ — duhovnik Maks in trije x ukrajinski« poslancL O čem so se ti »katoliški«    možie posvetovali v — pruskem konzulatu, ni seveda znano, domneva pa se, da so razpravljali o dveh vprašanjih: 1. Kako bi se dala pogiobiti nemško-ukrajinska zveza v boju proti Poljakom in 2. kako bi se dalo izposlovati,  da  bi  bil  nadškof Septickij imenovan za kardinala    in da bi se potem kot zastopnik »ukra-jinskega« naroda preselil v Rim, kjcr bi  bila njegova naloga,  delovati  na to, da bi izpodbil poljski vpliv v Vatikanu. — Poljski listi pišejo, da se bodo   »Ukrajincem«     njihovi     nacrti glede nadškofa Septickega skoraj gotovo posrećili. — V tem slučaju bo naslednik Septickega na nadškofov-skem stoličku ali njegov brat ali pa saksonski princ Maks.
—  Dunajski   zdravnik o bolgar-skem carju.     Soproga bivšega bol-garskega ministrskega    predsednika generala R. Petrova je nedavno tega iskala zdravniške pomoći pri znanem clunajskem    profesorju in zdravniku za živčne bolezni dr. Schirmu. Ko je gospa povedala, da je Bolgarka, sta se jela razgovarati o nesreći,   ki je lani zadeia      Bolgarijo. Profesor je rekel med drugim gospe: »Jaz sem, gospa, vnaprej  zri nesrećo Bolgar-ske, še pred prvo balkansko   vojno, ko sem bil poklican k vašemu kralju, «1a ga zdravniško preiščem.    Takrat sem rekel kralju;  Vaše veličanstvo, vi stG zelo bolni. Vaši živci so doce-la  razstrojeni.  Zato se  ali  odrečite prestolu ^li pa se čim najmanje me-šajte v državno politiko. Ako tega ne sionie, zapominte si dobro, boste izvršili ali lzrednc velika dela ali    pa največje budalosii.« — Kralj  Ferdinand ni poslušal nasvetov dunajske-ga profesoria in je res storil največjo budalost, ki jo je mogel zagrešiti — izval ie bratomorno vojno s Srbijo.
— Krvavi cvet s Kosovega polja. Belgrausko žensko društvo kneginje Ljubice bo letos na Vidov dan prodaja In    cvetKe    s    Kosovega  polja, cvetli^e, ki jih Turki imenujejo »Kn poček«, to je — »krvavi cvet«. Ta cvetka rase in cvete samo na Koso-vem polju in sieer samo na rrostoru, kjer se je baje bila /kameniti kosovska ijukd leta. \'6$'J. Narodna legenda pravi, da je ta i ve:ka vzniknila    iz krvi srbskih junakov, ki so padli na Kosovem. Ako se cvetlico utr^j, vonja baje po svezi krvi. Zbirka za te cvetke se porabi ra  božji hram    v ilračanici r.a Kccovem. ki ga je zgra-dila srbska kraljica Uubica.
—  Sokoli v Španijji in na Portu-calskcni. Dopisnik rusKega »Sokola« iavlja, da obstoji žc več let sokolsko društvo v Barceloni, v glavnem mestu Kata^onijc. i.Vianovil ga ;e zdravnik dr. Beneta Ba\ios,   ki se je za sokolsko idejo navdušii na predzadnjem 5GivoJskfm zletu v Pia^i.     Dr. Bavi >s je bil leta j9"«1. tuđi v Zagrebu ii3 hrvat >kem sokoir-if« m    zletu. Ni izkljureno, da se vAciiV tuđi le-tošnjega »jubljanskega ?if.ta. Ražen v Barcel ri obstoje 5-oko-ska    društva še v teh-le španskih mt:s*il.i: v Kadi-su, Malavi, frurnu. Gradatebarju    in Sevilji.  Člani  so Španci, Rusi, Čehi in   posamn?   .higcslovani.   Na   Portugalskom so tri sokolska diuštva:  v I.isaboni, Oportu in C^ri'tu   vendar pa se ne morejo uspesno razviti, ker jih vlada sumi, da sa — revolucijo-narne organizacije.
Razne stvori.
*  Eksplozija petrolejskega par-nika. Iz Pariza poročajo:   V Marseille je eksplodiral  petrolejski parnik Berte Mane. Natančnejših poročil še ni.
*   Rooarski   umor  v   v'aku.    Iz Rima poročajo:    V ekspresjiem vlaku Florena-Terni so našli na postaji Arezzo neko starejšo damo,   najbrže  Amerikanko,   umirajočo.   Bila  je   v   sence ustreljena. Izvršen je bil roparski umor. O storilcu nimajo sledu.
*    Roparski   naoad.    Iz Varšave poročajo:   Na avtomobilski vožnji v Lude v ruski Volhinji so roparji  na-padli  groU SUnislava Niac*ynskega
ter ga težko ranili. Predno so mogli banditje grofa oropati, je šofer pognal avtomobil. Stanje grofovo je nevarno.
*  Žrtev aviatike.   Iz Moskve poročajo:    Aviatik   Gaber - Wlynsky   je predvčerajšnjim    padel   iz   visine   20 metrov ter si zlomil obe nogi. Njegov mehanik, ki je bil ž njim kot pasažir, je obležal mrtev.  Aparat se je popol-noma razbil.
*   Projekt  velikanskega   vodovoda   za  Petrograd.   Iz   Petrograda poročajo:   Ministrski   svet   je  odobril nacrt, da se za mesto Petrograd zgradi vodovod,   ki   bo   dobival vodo iz La-dožskega jezera.    Vodovod bo  moral dajati vsak dan 51,400.000 veder vode in bo stal 47,600.000 rubljev.
*  Sleparije pri posojilnici v Sta-ntslavovu.    Iz Stanislavova   poročajo: Proti   ravnateljem in   nadzorstvenemu svetu   tukajšnje   posojilntce  so   uvedli kazensko postopanje. Bilanca izkazuje 1,200.000   primankljaja,   ki   so   ga na sleparski način   zakrivili ravnatelji Za-jaczek,  Hargeneimer  in Pregowski in pa blagajnik Twartawski
*  Poljski list v Sibiriji. V Novo-nikoiajevskem izhaja poljski list „Tyd-zien Polski".   Urejuje ga odvetnik dr. Bulyhlo. Zagovarjati hoče interese Po-ljakov, katerih tam prebiva mnogo. Ti Poljaki   so   potomci   upornikov    izza poljske revolucije 1. 1863, drugi so tja prišli  prostovoljno  kot  delavci,  urad-niki, obrtniki in poljedeld.
*  Sufragetke.   Iz Londona poročajo:   Pri zadnjih demonstracijah suf-ragetk so aretirali 72 žensk. Pri hisnih preiskavah so baje dobili   material,   \z katerega je razvidno,   da   so organizirale  veliko   razbijanje   oken. — Neka sufragetka je prišla v nedeljo v nacijo-nalno galerijo ter s palico razbila več slik.    Uničila  je več slik od Bellinija. Sufragetko so aretirali.
*  Zatvoritev Velikega Zvonarja. Z Dunaja poročajo: Turistovski krogi so zelo   vznemirjeni   zaradi  vesti,   da je   Willers   iz   Bohuma,   ki   je   kupil zemljišča   na  pobočju  Velikega  Zvo-narja, zaprl   pristop k Velikemu  Zvo-narju.   Pravniški  krogi zatrjujejo,   da je  to  s pravnega   stališca   pripustno. Zatvoritev Velikega Zvonarja je velika nesreća za vso ondotno pokrajino, ker bi tujski promet podolnoma prenehal.
*    Samomor   vdove   bančnega ravnatelja. Iz Berolina poročajo: Vdova 4 pred par tedni umrlega ravnatelja nacionalne   banke   za   Nemčijo,   Juiija Sterna,   gospa   Maldonia   Stern je izvršila   v   sredo    popoldne   samomor. Peljala se je s čolnom Havli na svoje posestvo Jeltow. Kakih sto metrov od Starega Je!towa  je prevrnila  čoln ter utontla. predno je prišla pomoč. Motiv so finančne težkoče, v katere je prišla vsled soprogove smrti.
*   Mestna   laj na.    Mestni  ubožni urad v Neussu na Nemškem je 1. maja uvedel   novost:    mestno    lajno.    Vse ostale  lajne so prepovedane in mesto se je  polastilo monopola za pocestno godbo.   Čisti dobiček je namenjen za potrebne   invalide.   Lajnar   mestnega godala ima  stalno plaćo,   nima torej osebnega interesa pri zaslužku. Darovi se dajejo v zaklenjene   blagajnice,   ki se vsak večer izpraznijo.   Lajnar hodi po mestu po določenem  nacrtu,   tako da priđe v vsako ulico enkrat na teden.
" Častne afere v Budimpešti. Iz Budimpešte poročajo: Pos. Dez. Polonvi je zahteval po poslancu Smrecsanviu in Fiumanesiju pojasnila od kneza Odeschalchija, kakor tuđi od kornega poveljnika Tersztyanskyja. Čuti se žaljenega zaradi tega, ker sta Tiszina sekundanta v častnem sodu zavzela stališče, da Tisza ni bil zavezan, zahtevati od njega zadoščenja za besede, s katerim je žalil Tiszo. Korni poveljnik Tersztyanszky je po-veril zastopstvo generalnoštabnemu polkovniku Daniju in majorju Landtu. Sekundata kneza Odeschalchija sta dva Člana aristokracije. Najbrže bo prišlo do dvoboja.
*  Izrežite in pošljite!   Ako nam pošljete to  notico,  dobite tri tigraste spalne   odeje   124 X 190 cm   vel. za reklamno ceno K 5'70  za  vse  tri   po povzetju.    Tvorniska   firma S. Schein, c. in kr. dvorni in komorni dobavitelj na Dunaju I., Bauernmarkt 10—14.
*  Divjo  gonjo  za  denarjem  in užitkom  spremlja vedno vsiljeno za-gatenje in njega posledice kakor mo-tenje prebave, nejasna glava, omotica, tesnoba prsi, duševna potrtost itd. Ako vpoštevamo število vseh onih, ki ćela leta hodijo s tem  zlom  okoli, je nerazumljivo,  zakaj  se ne poslužijo kli-nično   staro   preizkušenega,   pri   tem preprostega   domačega  zdravila:   prirodne „Franc Jožefove* grenčice. Profesor Heinecke, sloviti erlangenski vse-učiliščni profesor, piše, da se je Franc Jožefova voda izkazala za voljno, za-nesljivo učinkujočo za mnoge namene prav primerno odvajalno sredstvo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in trgo-vinah z mineralnimi vodami.
sumi ii smah!
b zttle tvk ». Cliili ii KMi.
lio. štev.
.SLOVENSKI NAROD', dne 23. maja 1914.
Stran 7.
Gospodarstvo.
—  Polom hranilnice v Karlovcu.
\z Budimpešte poročajo: Ceprav stanje karlovške hranilnice še ni po-polnoma znano, vendar je skoro go-tcvo, da deficit presega vsoto petih inilijonov kron. V interesu izvensod-nega aranžmaja so izjavili elani ravnateljstva hranilnice, da bodo dali iz svojega tri milijone kron na razpola-ganje. Tuđi hrvatska vlada namera-va dati večje brezobrestno posojilo. Pisarne so od sobote zaprte. — Iz Zagreba porocajo: Polom karlovške hranilnice je zavzel mnogo večji ob-seg, nego so prvotno mislili. Ko so se rokazale prve težkoče, je bila Prva hrvatska štedionica pripravljena, priskočili zavodu na pomoč. Ko pa je dala stanje zavoda natančnejše pre-iskati, se je pokazalo, da ne gre za phčilne težkoče, povzročene od normalnih in kupčijskih izgub, marveč Ja je zavod žrtev špekulacij ravnatelja Hermanna, ki je že več let vsem listematično prikrival pravo stanje navoda. Že zadnja bilanca je kar naj-ugođnejša in nihče ni slutil, da je hra-nilniea pred ruinom. Vsi so ravnatelju neomejeno zaupaii. Tuđi on je znal odstraniti vsak dvom. Izgube vlagateljev in iastnikov depojev ce-nijo na pet milijonov kron. Vsi depoj so izginili, ćelo oni iz jeklenih shramb (safeđepots), Vsled tega je mnogo premožnih rodbin skoro unicenih. Tud: mestna občina karlovšKa je pri-zadeia, ker je imela skoro en milijen v!og v hranilnici. Sanacija zavoda je skoro izključena. Le če bi elani upravnega sveta dali potrebni denar na razpolaganje. da se pokrije vsa škoda, bi bila sanacija mogoča. Ba-ron Ludovik Vraniczanv hoče baje dati dva milijona kron. kar pa se ue zadošča. Polom hranilnice bo vpro-pastil tuđi mnogo tvrdk v Karlovcu in po vsej Liki. Tuđi mnogo manjših zavodov v Liki bo oškodovanih. Ravnatelja Hermanna so zaradi sle-parije aretirali ter ga izrocili zagreb-škemu sodiŠČu. — Sodišče je revidiralo knjige hranilnice ter dognalo, da so knjige in bilanco že dvajset let po-nareiali. Aretirali so tuđi prckurista Dužmana.
—  Svarilo pred neko   razstavo. Tačas se iz Pariza vabi na udeležbo za neko tako imenovano mednarod-no razstavo za moderno umetnost in industrijo, ki se bo baje v Londonu vršila. Po informacijah z  zanesljive sirani se udeležitev ne more pripo-r ocat i.
—  Rusko-baLkanska banka. Ru-skoazijska banka projektira,    kakor peroča »Pol. Korr.«, ustanoviti    ru-sko-balkansko banko    s    filijalkami, trgovinskimi muzeji in razstavami v raznih turskih, grških, bolgarskih in srbskih mestih.
—  Zavod za pospeševanje obrti, češki oddelek v Brnu. je priredil za ias od 3. do 31. maja razstavo izdel-kov v zavodovih tečajih v zimski do-M leta 1913/14. Ta razstava podaja dober vpogled v gibanje čeških obrt-nikov na Moravskem in se prinoroča r je obisk. Razstavljeni so izdelki raz-ličnih obrti.
—  Polora dveji hranilnic v Budimpešti.      Iz Budimpešte porocajo: Vlagatelji prve in druge okrajne hranilnice v Budirnoešti, ki sta v velikih težkočah. so izjavili na zborovanju, da so zadovoljni s 50c/c svojih vlog, če prevzame likvidacijo   kak    večji cenarni zavod. Ti zneski bi bili v še-
ih mesecih plačljivi. Za ostalih 50 oćstotkov bodo Čakali rezultata likvidacije. Vloge pod 1000 kron naj se popolnoma izplačajo.
Telefonska in bpzojauna poročila.
Bolezen našega cesaria. Duna], 23. maja. Uradno se po-roča: Z ozirom na dejstvo, da je pri cesarju katar v bronhijah Je malen-Kosten, z ozirora na dobro splošno razpoioženje in apetit in na dejstvo, da cesarju včerajšnji sprehod na prođem ni prav nič škodoval, se od da-i.os naprej ne bodo več izdajaii ofici-iozni bulletini.
Delegacije.
Budimpešta, 23. maja. Kot prvi Je v plenarni seji avstrijske delegacije govori I delegat dr. Korošec proti izvajanjem delegata Waldnerja o ko-- JŠkih razmerah, zlasti o šolskem 1 prašanju in o jezikovnih razmerah Pri koroških sodisćih.
Bivši minlster Pacak.
Praga, 23. maku CeSki Ksti porocajo, da leži bivši češki minister krajan dr. Pacak v agoniji.
čtiko-namika  spravu«   pofajanja.
Solnograd, 23. maja. Predsednik
dr.  Svlvester  je  baje razposlal danes
povabila k pripravljalnim  razgovorom
glede češko-nemških spravnih poga-janj. Povabil bo baje 9 zaupnih mož iz čeških in nemških krogov. R »zgo-vorov dne 4. junija ob 3. popoldne se bo udeležil baje tuđi ministrski predsednik grof Stttrgkh.
Duna?, 23. maja. Dr. Svlvester je preklical že sklicani sestanek, na ka-terem naj bi se pričela češko-nemška spravna pogajanja. Storil je to, ker so nemški poslanci izjavili, da ne mo-rejo prej konferirati, dokler nemške stranke ne bodo sklenile, koga naj dr. Svlvester povabi k pogajanjenu
Husov spomenik. Praga, 23. maja. Češki opozici-jonalni listi napadajo ministra za javna dela Trnko. Mesto Hofice na Ceš-kem je bilo namreč sklenilo povodom Husovega jubileja dati državni stro-kovni soli zakeramiko Husov spomenik v naročilo. Katoliške stranke so nato začele gonjo in minister Trnka je prepovedal strokovni soli sprejeti to naročilo.
Dalmatinska vofilna reforma.
Zader, 23. maja. V včerajšnji konferenci dalmatinskih strank z vlado je prišlo glede volilne reforme v glavnih vprašanjih. zlasti pa glede zaokroženja volilnih okrajev dopol-nega sporazuma. Glede splošne kurije obstojajo se nekatere diference. Konference se nadaljujejo prihodnji teden.
Paratas za prof. Skerlićem.
Zader, 23. maja. Nacijonalistična omladina je priredila včerai paratas za umrlim proiesorjem Skerlićem. Službe božje se je udeležilo številno občinstvo in narodni poslanci. Vlada je prepovedala profesorjem in učiteljem ter srednješolcem udeležbo.
Atentat na Skerlecza. Budimpešta, 23. maja. Vesti, da so včeraj zaradi dozdevnega atentata dijaka Schaferja na bana Skerlecza aretirali več dijakov v Zagrebu, se dernentirajo.
Poveiinik ogrske te!e?ne straže.
Budimpešta, 23. maja. Cesar je imenoval za poveljnika ogrske teles-ne straže kot naslednika umrlega ba-rona Fevervarja grofa Lonyaya. Nesreća pri  artilerijskem strelianju.
Duna], 23. maj. Pri poskusnem streljanju artilerije v Novem Targu je v 3. artilerijskem polku eksplodi-ral neki top. En topničar je bil na mestu mrtev. trije so bili težko ranjeni, eden lahko ranjen: dva težko ranjena sta pozneje umrla. Italija proti Avstriii.
Rim, 23. maja. Italijanski listi nadaljujejo oštro kamDanjo proti Av-striji zaradi Albanije. Na čelu koraka oficijozna »Tribuna«, ki dolži Av-strijo. da je ona provzročiteljica afere z Esad pašo.
Avstrijsko-grška   carinska  in  trgovinska pogajania.
Atene, 23. maja. Predvčera snjim je avstrijsko-grška carinska in trgovinska komisija zopet resila n atera sporna vprašania. Sklenila je 2* žanje uvozne carine za grško suho i ozdje in fige ter za avstrijsko tkanino n les. Tuđi glede plovbe je prišlo d zbli-žanja. Morda bo pogodba v kratkem podpisana.
Italija fn Abesinija.
Pariz, 23. maja. Zadnja teden je odšla velika množina topov za Abe-sinijo v Džibuti.
Rusko črnomorsko brodovje.
Berolin, 13. maja. Iz Petrograda porocajo, da je mornariški minister predložil dumi tajno predlogo o novem kreditu 200 milijonov rubljev za rusko črnomorsko brodovje.
Stavka v špansk« trgovinski mornarici.
Madrid, 23. maja. Kakor porocajo Hsti, je stavka v španski trgovski mornarici končana. Posadke vseh pa-robrodih podjetjij stopijo danes zopet v delo. Le pri družbah v Bilbau traja stavka še vedno naprej.
Madrid, 23. maja. Oficielno se zatrjuje, da je stavka pri trgovinski mornarici končana. V Madridu se na-hajajoči zastopniki stavkujočih so poslali na stavkujoče delavce in pomor-ščake brzojavke, da naj z delom takoj zopet prično.
Irska.
Dufclln, 23. maja. Tu je zaplenOa
finančna   oblast   pošiljatev bajonetov, ki so bili namenjeni za prostovoljce v
Ulstru.
*     m     •
Dogodkl na Balkanu.
Albanija.
Neapolj, 23. maja. Esad paša je dospel 21. t. m. zvečer v Neapolj. Vesti, da hočejo Esad pašo prepeljati v Tripolitanijo, nišo resnične.
Milan, 23. maja. Ir Tarenta porocajo, da sta križarki „Tripolis" in »Iris" odpluli na albansko obal. Kri-žarka „San Giorgio* in oddelek tor-pedovk imajo povelje, da se pripravijo, da odplovejo v albanske vode.
Dunaj, 23. maja. Albanski mini-sterski predsednik Turkan paša, ki se je mudil dva dni na Dunaju, se je predvčerajšnjem zvečer odpeljal v Trst in od tam v Novi grad, odkoder se odpelje v Drač. V Berolin in Petrograd se Turkan paša sedaj ne bo peljal.
Belgrad, 23. maja. Dogodki v Draču so izzvali v srbskih krogih živo zanimanje. Srbski vladni krogi so pri-čakovali konflikt med knezom Vilje-mom in Esad pašo, zelo dvomljivo pa je, če bo rešitev te zadeve, kakor jo je našel knez, uspešna. Vsekakor je v splošnem interesu, da ostane albanska zadeva  lokalizirana.
London, 23. maja. Turkan paša je baje za časa svojega bivanja v Rimu urgiral razpust mednarodne kontrolne komisije, kar edino da more povzdig-niti ugled kneza.
Trst, 23. maja. Turkan paša se je s parnikom »Baron Gautsch« odpeljal v Drač.
Berolin, 23. maja. Vstaši so po-skusili včerai napasti Drač. Zasedli so ćelo okolico. Listi porocajo, da so se vstaši umaknili pred albanskimi orožniki in prostovoljci. Iz Malesije so dospele v Drač nove čete.
Rimt 23. maja. Italijanski listi porocajo, da je vladal včeraj v Draču mir. Vsa srednja Albanija se je pridružila vstatf. Orožništvo \a vse Čete, ki so ostale knezu zveste, so se morale umakniti proti Draču.
Solun, 23. maja. Listi pravijo, da so najnovejši dogodki uspen mladv;-mrŠkega komplota, ki h JČe odstraniti kneza ter spraviti na albanski prt;SLol Izzet pašo.
Duna}, 23. maja. Iz Drača porc-čajo, da so vstaši nad Kavajo v Mi-žini Drača razobesili tursko zastavo.
Milan, 23. maja. »Corriere della seraj« poroča iz Benetk, da je odplula torpedna flotila v albanske vode. Tuđi iz Genove so odpluli trije tor-pedni rušilci proti albanski obali.
Rim, 23. maja. Esad paša je imel včeraj 4 ure trajajočo konferenco s posebnim odposlancem zunanjega ministra di San Giuliana, legacijskim svetnikom Biancherijem. Ta je Esad paši zabičal, da naj ne daje časni-karjem intervivov.
Srbska skupsčina. Beigrad, 23. maja. Opozicijonal-ci so se odločili, da bodo nadaljevali tehnično obstrukcijo, da izzovejo pa-dec Pašićeve^a kabineta.Vladni krogi izjavljajo, da kabinet ne bo podal demisije, temvec bo prišlo prej do razpusta skupščine. Odločitev bo padia že prihodnji teden.
Bojkot srbskega blaga.
Sofija, 23. maja. Bolgarski industrijalci in trgovci so sklenili bojkot srbskega blaga ter bodo prekinili vse stike s srbsko industrijo in trgovino. Bolgarska.
Sofija, 23. maja. Japonska vo-jaška misija je včeraj zvečer dospela sem.
Bolgarski car.
Sofija, 23. maja. List »Preporec« poroča, da so vojaške oblasti ojačile telesno stražo carja Ferdinanda. Cei polk pehote z eno baterijo artilerije skrbi za carjevo varnost. List napada vlado, češ, če si kralj sicer ni več svest svojega življenja, naj zapusti Bolgarsko.
Epir.
Frankobrod, 23. maja. Zadnje dni je v Lamiji na Grškem dezertiral cei grški polk pehote s častniki vred k Epircem. Grška vlada je odposlaia torpedovke, da vlove dezerterje. Otok Saseno.
Atene, 23. maja. Zbornica je s 87 glasovi proti 26 glasovorn   odobrila odstop otoka Saseno Albaniji. Tobačni monopol na Grškem.
Atene, 23. maja. Vlada je sklenila prevzeti tobačni monopol v novih
pokrajinah, namesto da bi podaljšala za 5 let privilegij družbe tobačne režije. Družba bo prevzela organizacijo monopola.
Turčija.
Carigrad, 23. maja. Uradni list priobčuje imenovanje Angleža Clarka za predsednika inspekcijske ga oddelka justičnega ministrstva.
Romunska.
Petrograd, 23. maja. Dne 13. junija se šestaneta v Konstanci ruski car in romunski kralj Karei.
Darila.
V sredini Številk je pomotoma izostalo, da je Ciril-Metodovi dražbi poslal g. France Lukner, učitelj v Sv. Jurju ob Ščavnici 16 K, gdč. Tinca Jalen v RateČah na Gorenjskem pa 9 K, kar s tem popravljamo. Končna vsota v znesku 103 K je bila pravilno izkazana.
v LjubSjani«
Brat je !
V nedeljo dne 24. t. m. je župni pešizlet v Smarje-Sap. zbirališče ob 12. uri v Gosposki ulici pri br. Kra-pešu. Odhod točno ob pol 1  uri.
Pozivlja se priglašene brate, da so točno na mestu.
Nazdar         ODBOR.
Zahvala.
Štejem si v prijetno dolžnost, izraziti na tem mestu svojo najprisrčnejšo zahvalo slav-nemu »Slov. trgovskemu društvu Merkur" v v Ljubljani za lepi prebitek, kojega sem pre-jel v prid ubožnemu zakladu naše občine ob priliki koncerta dne 21. t. m. Posebno se zahvaljujem pevskemu zboru tega društva in njega g. pevovodji kakor tuđi domačemu sekstetu katera sta krasno in nad vse nepričako-vano izvršila svojo nalogo. Hvala tuđi vsem udeležnikom tega koncerta!
Zagorje  ob Savi,   dne 22.   maja 1914.
Tosno Koprive,
župan.
Današnji list cbssoa 20 stran?.
Izdajatel] in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar. drž. poslanec.
Lastnina ?n tisk »Narodne tiskarne«.
P?arođo7O zđravilo. Tako se srne imenovati bolesti u:cšujoče, mišice in živce krep-čujoče, kot maziio dobro znano „SfOiiovo iraneosko igasje in solM, katero se splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena ste-klenici K 2"—. Po poštnem povzetji razpo-šilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na Đnnajiz, Tuch-lanbsn 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati aCCLL-ov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom.      5 25
Nobena kapljica
ne koristi tako želodcu, kot pristni želodčni liker

Blizu In daleč ▼se ga posii*, Kdor ga imi, Ima zdrave dom At
Zahtevajte orstni „FLORIAN".
Zavračajte ponaredbe!
NasioT u uročila: .Florian". Ljubljana. Postavno varovano.
B9DIIIH strapazin tkrninB
tovarne B. SPIEGLER in SINOVI Hronov
so izdelane iz najfinejše Amerika-preje, ter v lepoti in trpežnosti ne-prekosljive. Imajo prednost, da osta-i nejo v perilu snežnobele ter so znat« no ceneje kot konkurenčni izdelki, Dobivajo se v poljubni širjavi in de-belosti za vsakovrstno životno ali posteljno perilo v manufakturni trgovini J. Ciufaa, Ljubljana, Pod Trančo. — Zahtevajte vzorce za pralne pre-izkušnje.
Listek, ki je donesel zlato! Tri
zavijalke Odolove tvornice so pred letom dni v Novo Zelandijo namenje-nemu zavitku »Odola« priložile listek s svojim naslovom. Dobita pa vA Thamesa na Novi Zelandiji od boga-tega farmerja vsaka kocko zlata, češ, to - le ^)ato. ki sem ga prihranil % vsakdanjim čišćenjem zob z Odolom-Hvala!
Borzna poročila.
ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani".
Uradni   kurzi  dun.  borze 23.   maja 1914
_.   .   ..       -           ...                Deairnl      Blagovn!
H&ložbeni  papirji.
49ro majeva renta   .....      81*70      81*90
4-20,0 srebrna renta   ....      85 40      85*60
4«'o avstr. kronska renta .   .      8215      8235
4°o ogr. kronska renta    .  .      80'45      80 65
4°.b kranjsko dež. cosojilo .      —"—      89*—
4^/0 k. o. češke dež. banke .      8675     87-75
Srećke«
Srečke iz 1. 1860 \s . ; V .    413*—    423 —
„ „ 1864......    675-—     -•—
tiske........    291-—    301-—
M      zemeljske   I. izdaje .    279-—    289'—
II-      ,.      .    239'-    249-
„      ogrske hipotečne .  .    225*25    23525
„      dun. komunalne   ,  .    469*—    479 —
„      avstr. kreditne .  .  .    478*—    488-—
„      lfubljanske.....     58'—     62'—
„ avstr. rdeč. križa . . 52*— 56*— „ ogr. „ „ . . 29*90 33 90 „      bazilika   ..,,..     24*90     2893
„      turske.......    217*25    220*25
Delnice.
Ljubljanske kreditne banke .    398*—    402-—
Avstr. kreditnega zavoda    ,    606*—    607*—
Dunajske bančne družbe    .    509—    510*—
Južne železnice......      96-10     97-10
Državne železnice.....    692 25    693 25
Alpine-Montan.......    806*50   807*50
CeSke s!adkorne družbe .  .    297-—    593*90
Živnostenske banke ....    267*25   268*25
Valute.
Cekini.....; 7 • ? .      11*39     11*43
Marke    ...... V . .  .    117*70    117-90
Franki..........      95*80      96*—
Lire    ...........      9525      95*45
RubljI.........  .    251*62    252-62
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 23. maja 1914. Termin.
Pšenica za maj 1914.   .   .    za 50 kg 14*1?
Pšenica za oktober 1914    .   za 50 kg 12-91
Rž za   okt. 1914   .   .   .    .   za 50 kg   9*92
Oves za oktober 1914    .   .   za 50 kg   8*3«
Koruza za mai 1914  .   „   .    za 60 kg   753
Koruza za ju lij 1914 .   .   .    za 50 kg   7 78
Meteoro!o$ično poročilo.
VISloa nađ morjeni 306*2               Srednji zračni tlak 73S ma
s °pa^ m/t?; Is Vetrovi   Nebo ;
~     vanja    t mm   £5____________________=
22. 2. pop. 743*2     211 p. m: jvzh pol.oblaČ. „   9. zv. 7441      15 9 , si. szah. brezoblaČ.
23    7. zj. I 744-0J   11*6 jsl. jjvzb.
Srednja   včerajšnja temperatura   17*°5» norm.   149°.   Padavina v 24  urah mm   0*4«
Zahvala.
Za vse izraženo srčno sočutje povodom nenadomestljive izgube naSega najljubšega blagega brata, strica in svaka, prečastitega gospoda
IVANA HRIBAR
kaplana v Šv. Jorin v SIot. flor.
izrekamo najiskrenejo zahvalo preČ. duhovSČini, slav. pevskemu zboru v Šv. Jurju in Mengšu za genljive žalostinke, cg. zdravnikoma iz St. Lenarta in Maribora za požrtvovalni trud za časa njegove mukopolne bolezni, vsem Marijinim družbam iz okolice. Mengša in Sv. Jurja, cenj. gg. učiteljem, Se Dosebej vele-častitemu g. župniku Sijancu in g. učitelju Železniku v Sv. Jurju, si. mengiški godbi in požarni brambi, cenj. društvu »Orel« v Mengšu za častno spremstvo, vsem darovalcem krasnih vencev ter vsem drugim ki so prihiteli od blizu in daleč po-častit pokojnika in nam lajSali bolest v teh težkih urah.
Sploh vsem: naj i skrene jSa hvala.
MENGEŠ, 23. maja 1914.
talnločl ostali.
Jfoči brez spanja.
Najslastnejše krepčilo, ki je čio-^cicu usojeno, je spanje. Kakor pre--rieni, ojačeni in dela veseli se zbu-- mo po zdravem spanju, in kako *rudni, nejevoljni in onemogji se ^vignemo po prečuti noči z ležišča. N'oči brez spanja imamo večkrat za-
radi valovanja krvi, nervoznosti, prenapora itd. ali pa vsled revmatič-nih, protinskih, neuralgičnih bolečin, glavobola in bolečin v vratu in v vseh teh slučajih je svetovati, da si s Fellerjevim rastlinskim esenčnim fluidom z zn. »Elsafluid« odstranimo vzrok pomanjkanja spanja. Iz lastne izkušnje ga lahko najtopleie priporočamo, ker pomirja, osvežujc,
jači živce, odstrani giavobol in migreno, nam daje mirno, enakomerno spanje in se je tuđi v mnogih drugih slučajih izkazal kot dragocenodoma-če zdravilo.
To izhaja najbolje iz izvidov zdravnikov, od katerih med drugimi piše gospod dr. M. David, mestni zdravnik v Sienomi pri Jaroslavu, da   najtopleje   priporoca   Fellerjev
fluid z zn. »Elsa fluid«. Gospod dr. Neugebauer na Dunaju VIII., Lau-dongasse 42, piše, da je 331etnemu na podpnenju odvodnic trpečemu možu priporočil Fellerjev fluid z zn. »Elsafluid« in da je ta pacientu dobro služil.
Svojim bralcem lahko samo pri-poročamo, da imajo to poživljajoče sredstvo vedno v zalogu kar je prav
lahko, ker stane 12 steklenic samo 5 kron franko.
Obenem naročimo lahko tudj preizkušene, milo odvajalne, kri či-* stilne rabarbarske kroglice z zn. »Elsa kroglice«, 6 škatlic za 4 krone franko in sicer oboje samo pri lekar-narju E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 238 (Hrvaško).
Stran 8.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 23. maja  1914.
116 štev.
JCajvccja zaloga

za vsabmhu mSki  oMafila  izvrstM kvalitete p« brezkonkurenčnih cenah
priporoča
manufakturna trgovina
J. GROBELNIK, Ljubljana
Mestni trg štev. 22, nasproti lekarne.
Modni salon
_ Stuchly~jKaschke
^^^^F    Priporoća   ceni.   damam    tu    in    na    c>žeN   TS eh Vrst    ^__^^
naifiBefie in naimodoraej&e
damske in otroške slamnike kakor tndi fportne čepiće
po znano niskih cenah«
Zalni klobuki vedno v zalogi.
Popravila se točno Izvrštijejo.          208          Ctne brez konkurence I
IST Berite!        Berite! "W
Predno   kupite   nagrobni   spomenik,   si   oglejte   mojo
—■=.    veliko zaiogo-----^^==
najmoScrnejših spon&cnikov.
Prevzamejo se vsa v kamncsesko obrt spadajoča dela po najnižjih cenab.
Ker se radi opustitve razproda vsa zalcga spo-menikov, se prodajo pod lastno ceno.
Priporočarn se cenjecemu ob:sku
1929                                               s spoŠtovatrem
I. Camernik-Brezovšek.
3  9đ%rWđh1^ 9
Kateri kosilni stroj je najboljši?
Brez dvoma nova Hica „ZMAJ",
ker je najtrpežnejši in dosedaj najlažje tekoči stroj.
KBobl   m^   edlnole   ppli
Schneider & Verovšek
trgovina z železnino in zaloga poljedelskih strojev
Dunajska cesta 16 : LJUBLJANA : Dunajska cesta 16.
Istotam se dobe tuđi amerikanske kosilnice Me Cormick in Deering ter obračitniki za mrvo in konjske grablje. — Velika zaloga rezervnih delov,
Poskusete „Zmaj", predno kupite kak stroj!
M inogralja
z   večletno    prakso   teli    VStopItt    T BOtarsfef)    pisaniO.    —  Naslov   pod
(Stenografinja 2907' na upravništvo
»Sloveuskega Naroda«.        ]%7 *   *    *   "~ ■ ■■»■■»                                          ip                                                   i
I Franc Furlan *
Baslutaik Faadnatove »do«                   ^
| ključavnlčarstvo |
i                     ln                     I
I zaloga štediinikev I
|                 ssnabsfa:            172 §
§ rfmbrožev trg štev. 9.1
Blii bi perilo.
Kakor na solneu belieno — izgleda perilo po po'urnem kuhanju s primesio
'^^^H       ^^^        SSm         hEB        ^HC        -±^       J       ^fl^^^^^H #x  ^QH         ^^H
1J^hH       ^^H^tf^F^M       ,^*^^m*^^^&i      ^KM^iB^^.     ^^T^^5      ^^9      851?
Per?il  ne  vsebuje — kljub svojemu hitremu   učinku   —    nikakih   perilu Škodljivih snovi. Zajamčeno neškodljivo pralno sredstvo.
Gotillefe Voith
DUNAJ  III. 1.
Haprodaj   po  vseh   trgovinah.
in«in93P7n
KblESA PCI2N«H0 NAj:
•5flNii|š« sedart/ost? x 4
IJUBLjANfl W«RljE TeVe    • n ^tfC UJESJfl šr.« HPVr5WiT   i ; »« 5 PROTI K tJ 11 r E | ft- Z A »■- 'T
TEVAJT^ PRVI 510V.CENIK
Pol ^T ^T nM ^r ^? |
vseh dežela izposluje inženir                                       33  i
iOS« CSJEM-«-B3B**A.*jftS,  oblastveno avtor. in zapriseženi patentni odvetnik  ! na Dunaju VI., Marlahilferstrasse 4t. 37.                          !
Slavnemu   obČiastvu   vljudno   naznanjam,   da   bodem   letos   o priliki  251etnice  Oftstoja SVOJe tvrđb© prodajal
kakor ure, verižice, obeske, prstane, = uftane L t d.               =
po  znatno  znižanlh  cenah.
Cdina zaloga najboijših ur z lastno znsmko „3Upa.
Lastna delavnica z električnim obratom za popravila in nova dela.
LUD. ČERME
juve!ir in trgovec
LJUBLJANA,   Wolfova   ulica  štev.  3.
Priporoća ?e
specialna
trgovina za gospode in dečke
J. KETTE
Ljubljana Franca Jbzefa cesta št. 3.      f
^l                          ^fT   pouaga tadOTtto  kot nod«-
^&                  ^^^T      Mtai „vnltevtloo  mrdtsa".
^fctafig^^        ^" pri!ten samo v steklenlcflb.
—™-*-                        Napredaj, kjer so obešeni plakati.
116 štev.
•SLOVfLNbKi NAKOO*. dne 2d. maja iyi4.
Stran 9.
Poljedelstvo v Hvstriji. u.         ■*
Ljudsko šolstvo ni v Avstriji nj tišti stopnji kakor na Nemškem ii zato kmetsko ljudstvo v naših šoial ne pridobi toliko splošne omike, ka kor na NemšKem. Toda namen tel člankov ni, razpravljati o tem, kak< bi se naše ljudsko šolstvo pomnožih in preuredilo, nego le konstatiramo da se glede splošne omike kmečkeg; stanu ne morejo primerjati z Nemči jo, dasi je čisto gotovo, da imajo zo pet Čehi tišti kmetski stan, ki mi gre v Avstriii prvenstvo in ki praA nič ne zastaja za kmetskim stanom > Nemčiji.
Tuđi za strokovno izobrazbo s< v Avstriji daleč ne stori toliko, kako] na Nemškem. Cveto pač zopet le če Ške in nemške kmetijske sole. Pr nas na Kranjskem se klerikalcem ne kaj svita, da je treba kaj storiti z« strokovno izobrazbo kmečkega Ijud stva. Poleg kmetijske sole na Grmt so preskrbeli za vsakovrstne' tečaj« in nastavili vsakovrstne strokovnja ke. Toda vidne^a uspeha to nima. N( samo ker ti strokovnjaki sami nič ru znajo — cesarski svetnik Pire, rav ratelj kmetijske družbe je v tem ozi ru zadnjic v »Kmetovalcu« zapisal ja ko bridKe resnice — ampak tuđi zato ker je ljudsivo indolentno in premak omikano, da bi se s pridom in vese Ijem posluževalo teh tečajev. Dela s( nekaj, žrtvuje se ćelo mnogo, a na predek je zelo počasen in nič ne vpiiva na splošno gospodarsko stanje v deželi, kajri dela se površno ir dostikrat slabo, žrtvuje se lahkomi-selno in brez pravega cilja in ljudstvc ima premalo splošne omike.
Naša država sploh nima določ-nega in jasnega agrarnega programa Ko so merodaini krogi prišli pred ne-kaj leti zaradi nenadorna nastale silne draginje živil v veliko zadrego. ]t poliedelsko ministrstvo presenetik javnost z resnično velikopoteznirr agrarnim programom. Toda ta program ni preživei tistega dne, na kate-n je bil obelodanjen, danes ne govor nihče veČ o njem. nihče nima ne časa, ne volje, ne moči in ne čuta odgovornosti, da bi se lotil uresničenja tega velikanskega nacrta in tako gre siaro šušmarstvo svojo pot naprej.
Pri nas ni smisla ne za smotrenc res agrarno politiko, ne za trgovinsko politiko, ki bi se ozirala na kmetske interese. Poznamo samo velepo-sestnike, najbolj še ogrske.
Profesor Philippovich na Duna-iu je neda\Tio tega na nekerh sestan-ku med drugim oštro ožigosal, da je zakon o agrarnih operacijah ostai prav zaprav na papirju. Zlaganje raz-tresenih parcel ima velikanski produkcijsko politični pomen, toda oblastnije nimajo eneržije in ztnož-nosti. da bi premagali kmetsKo ome-jenost in trmo. V tem oziru je profesor Philippovich posebno oštro obso-ja! deželne odbore in jim očital zani-kernost, ker je v naši državi komaj 10% raztresenih parcel komasiranih. Ob enem je prof. Philippovich tuđi oštro usekal po navadi, da se najlep-še planine spreminjajo v Iovišča in s tem uničuje živinoreja.
Najžalostnejše in najsramotnel-se poglavje avstrijske agrarne politike pa so podpore za pospeševanje kmetijstva. S temi podporami so bili že milijem! in rnilijoni po vsem brez-piodno razmetani. Ni še dolgo tega, kar so imeli predsedniki deželnih kulturnih svetov in kmetijskih družb av-strijskih zborovanje. na katerem so oštro obsodili način podeljevanja podpor.
Že način, kako postopa vlada pri poćeijevanju   podpor   je popolnoma
nezdrav. To se namreč ne vrši v okviru kakega programa, ampak na-vadno le pod pritiskom posameznih strank, ki delajo z vlado kupčije na ta način, da vladi prodajo svoje glasove v parlamentu m si puste to plaćati s podporami. Nič boljše ni z dr-žavnimi prispevki iz melijoracijske-ga zaklada, iz katerega se subvenci-joniraio uravnave voda, zgradbe vo-dovodov, osuševanja, zazidave hudo-urniKov itd. Te podpore se razdelju-jejo ne po koristi in potrebi dotičnih naprav, ampak vedno le po političnih in narodnih czirih, največkrat po tem, kako vlada rabi kako stranko. Raz-delitev podpor pri škodah po ujmah je pa že naravnost skandalozna.
Tucii kranjska dežela razdeljuje velike vsote denarja za »podpore«, seveda ima to samo korupcijske n:i-mene: kupiti volilca za klerikalna stranku. Kmetijstvu ni s tem nič pv)-magano.
Prej oruenjeno zborovanje pr^d-sednikov kulturnih svetov in kmetijskih družb je pri svoji graji sedanje^a subvenc jskega sistema .tuđi poudar-jala, da ima naše poljedelsko mini-strstvo pač v inozemstvu nastavjje-ne strokevnjake, da pa nima ljudi, Wi bi kontrolirali uspehe dovoljenih Dod-por. Ravno pri podpiranju živinoreje se je pokazalo, kako brezvestno je vse to podpiranje brez kontrole. Nič nenavadnega ni, da so kmetje, ki so dobili dragocenega bika, tega kar na kratko izpitali in mesarju prodali. Se-veda, dobra kontrola bi bila sedanje-mu regimu zelo neprijetna, ker bi hitro pokazala, da so podeljene podpore navadno uspeh politične kupčije in bi tuđi pokazale, da v avstrijskem kmetijstvu sploh še ni predpogojev za plodonosno subvencijsko politiko. Prvi namen vsake podpore mora biti pač pomnožitev produkcije, ne pa zvišanje rentabilitete posameznega posestva. Zdaj pa služijo podpore le zato, da si posamezni posestniK po-maga. Kako se kmetijska produkcija pospešuje, to kaže agrarnopolitična akcija, ki }o je začel angleški parlament z znamenito postavo Deve-Iopment aet« s katero je dovolil 50 milijonov funtov šterlingov, to je 1200 milijonov kron za obširno, veli-kopotezno akcijo, ki bo kmetijstvo čisto gotovo znamenito  povzdignila.
Po bolesni
pčnavadi nastopi čas, ko se olcrevajoče čuti onemo^lega in se ob najmanjšem nap>oru utrudi. To stao je zahteva pri otrokih kakor pn odraslih posebne pozornosti. Poleg primerne prehranitve prav dobro služi vedao okrevajočemu lahko prebavna
Scottova emulzija iz ribjega o!ja
in mu prav posebno pomaga do dobre slasti. V Scottovi emulziji obsezeno najfinejŠe ribje olje je kakor noben drugi pomorek pripravno, odstraniti občutek onemoglosti, telo okrepiti in ^^    zbuditi   veselo   samozavest
Scottova emulzija iz ribjega olja je poleti ravno tako učinkovita kakor v hladne šem let-nem času.
Cena  originalni steklen-tr    :•   K    CO v.
Dobiva *e po   vseh   lekarnah     Proti  vpo-
šiljatri 50 v    v pis?nenih rnamk  -.  dobite od
tvrdk*  SCOTT & BOWNE,       z o. z. na
Dunajo    VII.    »»tlicevaje    se   na   naš   list
tnicratno   vpo^Ujater   poizku:r  "    od   kake ..■—     -          -ekarne.
jBaška^
Sioransko kopaliiće.
|i Prospekte   pošilja  Ante Tador, lastnik  i
hotela   »Velebit«.   Sobe  naj  se   izvolijo ij
naročiti pravočasno.          1826 |j
Vttktmmr te ano, da r«]r«|ji nett ni moči dovol] varovati onečišćenja in da se z okuženjem prav lahko razvijo v prav hude rane. Priporočati je torej, da ćelo majhne ranitve pokrijete s pravimi sredstvj in jih varujete vnetljivih komplika-cij. V to pa je priporočati v prvi vrsti zanesljivo antiseptično delujoče sredstvo. Tako pa je praško domaće mazilo iz Iekarne B. Fragner, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi, ker se pod njega hladečimi, bolečine lajša-jočimi učinki rana kaj  hitro  zaceli.
I A
Hm                     1980
prodajalko
mešane trgovine ftelt ¥Stopili gospodična, ki je v takem poslu že službovala — Ponudbe ped MneŠaB9/ 1980c< na uprava. »Slor. Naroda«.
Tr§OVSka tvrdila z mešanim blagom na deželi,   s 3C0.000  K   letnega   prometa išče
kompanjona
z 20000 K kapitala v svrho pomno-žitve prometa, kateri bi se podvoji!. Eventualno bi se odstopilo čez pet let pogojao ćelo trgovino.                      1975
Ponudbe   pod:   „Jug   5000»'   na
upravn.   »Slov. Naroda«   do    1. junija.

sosplošno priljubljeni ker so nedosežni v ieku in trpežnosti.
pjlagovolite si jih ogledati ah zahte*   d vajte ceni/c.            Mft
■                                           *
Karei Camernik & Ko.
specijalna trgovina 5 folesi, au-I tamo bili, materji in posam. deli j   Jrfehanična dslavnica in graraja
Ljubljana
Dunajska  cesta 5/. B —12.
Pri   nakupu   različnega   oblačilnega   blaga   se blagovolite obrniti na tvrdko                                 523
A. & E. Skaberne
Mestni irg 10.
Na debelo in drobno.                  Obstoji od leta 1883.                    Izredno nizke cene!
SANATORIJ ELISABETIIIUH
zdravilišče za notranje, kirurgične in ženske boleznL Bolniška oskrba sester križark. — Pi*osta izbii*a zdravnikov. — Cene zmerne. — Moderno opravljena Rontgenova soba. — Udobno urejeno kopališ&e z vsemi zdravilnimi pripomočki.   V sanatorij se sprejemajo tuđi porodniSki slučaji.
Pollacika cesta 16.                   1059                   Telefon it 141.
Moderna ročna dela in materijal
Veznine — primerna darila za neveste. — Fredtiskarija.
Vezenje na roko In stroj. Plisiranje.
: Zaloga telovadnih oblek. :
M. DRENIK
Ljubljana, Kongresni trg 7.
priporeča svojo
velika zaloga oblek
konfekcijska trgovina
Franca Jožefa cesta 3.
Solidna   postrežba.  —   Najnižje   cene.
Visoko, moderno podalo, lepoto licij, udobnost dalo samo Waraeria Rnst Proof
(originalno amerik. izdelek).
Se pere kakor vsako drugo perilo, ne da bi se odstranile vicge. $jSf~ Za vsak kes se jamči. *"^m
Edina zaloga v Liniiljanls
Josipina Podkrajšek,
Ljnblfana! Čevljarska ulica 2.
Priporoča   modeiMie     blUZe,   spodnja
krila, damsko in moško perilo. Oiroško higi-enično perilo TETRA, šivalne potrebščine, kakor tuđi vse druge modne predmete najb. kakovosti.
Poštna naročita se izvršujejo točno !
Zanesljivo blago!      Nlzke cene!
Razne zaneslffoo Idcče nre, krane verliice, .    obeske,   nhanef   ovratne   Terlilce   la   vsa 111    '    dmga primarna darila u   ===5
BIRM0
kupiš najceneje in najbolje
mri         ^uaal
Preiernoon ulicu i
F ČUDEH
Stran 10.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 23 maji 1914.
116 štev.
Tržatka firma sa kolonijalna blago liče Ofiar«lčna              2010
zastopnike
*a Ljubljano in Kranjsko. Ccnj. ponudbe pod „Trst 2010" na upravništvo  .Slov. Naroda".
KOHTORISC■
zmožen slovenskega, hrvaškega in nem-Škega jezika, stenograf ije in strojepisja, Ište mesta proti skromnemu  plačilu.
Naslov pove upr. »Slov. Naroda«.
Đadl   preseiitve  se   ceno proda kratek dobro obranjen   2047
na Radeckega  cesii  št.   2 I,
£arni $tr©j
6 konjskih sil, se  dobro  obranjen, se
proda.                                               2055
Zglasiti se je pr? Avgast Prekuhg
Vel. iolnarske nlice 29, Ljubljana.
Proda se popolnoma dobro ohranjena
z  mešanim  blagom.         2019 Kje, pove upravništvo „Slov. Naroda".
Prevajalec
za slovenske tehnične :sraze t proračun ih se išče za lakoj.               2056
Nemsko - slovenskega tehničnega izrazoslovia 7možni naj st oglasijo pod „Tehnika 2c56" na upr. »Slov. Nar.«
Proda se                    2032
inati aparat
(AtelieTkamera) 26—31 cm s priveskem za kabinet in vizit in vsemi drugimi zraven spadajočimi deli. Natančneiše se izve tri fotografičnem at^iieriti J. Miilleria nasl. Fr. Grabistz, Ljublj^rEa, fffikiošlčeva cesta štev. 6.
Dobro obranjena oradniška
uniforma
se ceno proda.    2012
Ponudbe na upravništvo „Slovenskega Naroda*    pod   šifro   yyĐober   kup".
Kovaski psuiK i
kateri   samostojno   dela,   dobi   trajno službo. Istotam se tuđi sprejme
kovaškega   uccnca.
MIHA WE!SS
kovaški mojster, Konjušna ulica  št. 13.
Pozor ipti!
Radi opustitve trgovine se prodajo sodi od 35 1 56—65—125—400. Teht-nica decimalka,   voziček   galant.  blago
čevlji;   Registrima blagajna malo
rabljena, registrira kron 99—99 vin. s čekovnim kontrolnim pašom. Naslov pove upravništvo .Slovenskega Naroda*.
hniiiiiili uspeh!
Na|več]i narastek prodaje.
najbolj  iskani in priljubljeni znamki voznih koles sta nedvomno:
(OTOtnO   kolo)   najboljše   kolo   monarhije
ZKZ O X-i    O
=>KOSMOSc
dobro, ceno ljudsko kolo.
Katalogi gratis  in   franko  od   zastopnikov j Ivan Ju * sla, Mnbllmmm.
^Ivstr. orožnotvoraška Jružba, Steyr,
Ljubljana: Jas !■ ■*■* Kostanjevica■ Alofsll SsftMfc, Kočevje: Fram Tidrtafci, Novo- { mesto; Fraa Em** Blcd; lm «■«■    l
Samostpjen         *w>
zidarski polir
se  tprelm« pri stavtal   tvMM
Ivan Ogrin v Ljubljani
Ali ste  o±enjeni?
^ Potem zahtevajte Bove jvzorce 3 za 1 K, 6 za. 1 K80h, 12zaK, 342 Ilustrovan   cenovnik iv Izdravniškimi    nasveto gratis in tranko(zaprto) 30 bV    -   L   Sta«or fcl«l«nićaa    mtai. taktmra,   Dual F I Wiesftngerstr. 8 r.
Koles a Janns
____                              ____              (3 let. jamstvo)
, so glede na kakovost in nizko ceno 1 nedosežna! Šivala! stroji, prttlkline, ; pnevmatike   itd.   po   priložnostnih   cenah.
Prekrasan katalocr gratis   in franko.
MA KS   SKUTETZKV
Dunaj   l>|   Stubenring   St« 6«
Prodajalka
i                                     in                            2045
i
se takoj sprejmeta v modni trgovini
1RETTE. \:0m FraHCd Jožefa cesta 3.
se spre]iae|d pri sovi stavci na Glavaem trgn št. 23 ali pa v stav^ni pšsarni Mar-žjs Te?ezije cesta štev. 10.   2043
se rabi večja količina. Cene franko kolodvor Reka naj sepošljejona naslov: Bratje Tavčar, parna žaga, Celovec.
2042
flwtf| n ipirajp
rmuLU fllEJlUlUilp
različsega   blaga (G:schaftswa^n)
pnpraven za trgovca \ šake stroke, kakor tuđi za kakega sodavičara ali za  pivo v steklenicah, 80 proda*
Naloži se lahko 1000 do 1500 kg in je motor s 4 cilindri in 24 HP v dobrem stanju in še z novo pnevm.a-tiko. V slučaju prevažanja oseb je tuđi s sedeži urejen in sicer za  12 oseb.
Naslov pove upravništvo »Slov. Nareda«.                                             2046
2eniina ponudba.
Boljši uslužbenec 25 let star, z naj' holjšimi priporočili ter dokazi neomade-ževanega značaja, tako da je vsak dvom izključcn, se želi seznaniti s poštenim in skrbnim dekletom. Aa nje posel se ne gleda, temveč edino na neomadeževan in miren značaj ter da bi imela veselja do obrta nje zmožnostim primernega, Izaierega bi zraven izvrševala, da je s tem preskrb-Ijena za vse slučaje. Dehletu ni treba imeti prav nićesar ražen postenosti in sJcrbnosti ter veselja do samo'stojne obrti.
Ponudbe s popisom preteJclosii ter s sliko je nasloviti: M. S. M. 1914, poštno leže Ljubljano. — Tajnost zajamčena.
Trgovci I 8 L lonijem s« tUt ¥ Bajem vetla
trgovska liši
blizu fame cerkve in večjega kopaHiča na Sp. Štajerskem. Trgovina z meša-nim blagom se je pričela v tcj hiši že leta 1888 in se je doseglo v njej nad \ 100.000 K letnega prometa. Hiša se event. tuđi proda. Pri naknpu je treba samo 7000 K- — Ponudbe na uprav. „Slov. Nar. pod ,Ugttfaa prilatmtrt/ailf, |
JCisa na prodaj.
Iz proste roke m priia prostorna pritlična biša 1 već sobarni in vrtom za zelenjavo in nekaj sadnega drevja Nekoliko odstranjena od glavne ceste, solnčna lefa, posebno pripravna za vpokojenca ali obrtnika. — VeČ se poizve pri lastniku fraa *mUm 1 it mšm »a« L|«M|aa«.                          2033
Večja gostilna
x vinom, pivom in žganjem, mesarijo in malo trgovino, travmki, vrti in pre-važevanjem, 99 da ▼ nalOfli ali aa račun« tuđi vsako posebej.
Naslov pove upravništvo *Slov. Naroda«.                                             2051
Gospodična
želi mesta v kaki restavraciji kct bla-gajničarka ¥ točilnici.                       2050
Naslov   pod    „BlagajBliarka/
2050" na upravn. »Sior. Naroda«.
lojigovodja
obenem koreapOOde&t, vešč sloven-šiine in rem^čine v govoru   in  pisavi,
se sorejme nri tvrdki Janko Po« povič, Ljubljana 1 BIeiweisova cesta*                                        2049
ItaliianŠčine zmožni imaio prednost \ lača po dogovoru. Vstop s 1. julijem 1914.
Ljudevit Borovnik
puškar   w   Borovlfah   (Fer-lach) na Koroškem.
se nriporoča v izdelovanje vsakomtaib pna«k za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tuđi pra-"**■!• stare samokresnice, sprejema vsako-vrstaa popravila, ter jih točno in dobro lzvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valmci in od mene preizkuSene. — ISuatro-
41             vani  oonlkl  zaaton].
Proda se
enonoilsfropiia W\i
x gostlino fn pekarljo z vsam
pohlžHom. liepo zldsa hlev in
velika drvarnica In tadl velik
vrt za zelenjavo.
Proda se zaradi gospod^neve   bolezni.
Već pove Jakob Horo&ec, Pod-ietrtek   št. 28, Spod, Štajersko.
fotc-
gra|ske i      aparate
kakor  tuđi vse v to str oko        Qf spadajoČe   potrebščine   ima   v   zalomi
fotomanufaktura  in   drogerija
9fAdrijac<
oblastveno koncesijonirana prodaja strnpov ¥ IijnUjanl, Selenbnrgova ulica 5.
Temnica na razpolago. Zunanja naročita z obratno pošte. — Zahtevajte cenike.
1660 Pt?a demate tavana
omar za led
Simona Praprotnika
ttjiklJMi,3eakini!ia§t.7.
Prcvzemajo se vsa ▼ stavboo in pohištveno : miiaratvo apađajo£a : dela, katera ae toćao in po najniijih  cenah
f=sx isTTSajejo. =====
^■^—
K.   LIMHART
urar
rjtAIjaa, Jtirije Tereiije cesta 7.
Zaloga vseh vrst žepnih ar, zlasti
w0mega-f nikljaste in srebrne, dalje
are na nihalo, stenske ure in bndilke.
Specialiat za   popravila.
3600 hektolitrov zajamčeno pristnih
prirodnih vin
velefinih belih in svetlordečih K 44—, rizling    K   60*—,   50%   pristne   all^
vevke in tropinovca K 140* — za
100 litrov proda             2013
J. KRAVAGNA
Ptuj, Štajersko.
Vozni red c. kr. državnih železnic.
Vcljaven od 1. maja 1914. Ljubljana - Trbiž.
j ** i      [      I * i      I      I      I                                                                  lili       l     l '    I *"
6oo| 65i    909 ii3o 155 340    6^0 1001   o.   Ljubljana gL k. . . .   p. 735 952 uie     433 820|ll3i 753 fO3|   654     912   113.3   158 343     6^  ICm    p.\ _ .   . t.          .  ,   .           /o.   732  949   H13      430 g!7  n58 I7SS
607i  658   913 U38 201 348    6^;iO^   o / MUDijana drž. k. . .|     731 g^  U1O     425 8!S  n57 74I
617;  7#    921  1H9 j2n! 3S9    m\\Q^     m Vižmarje.......a    724 941   lioa     418 8^|ll5o 7SS
627   718    912  1159 222' 412    6g  !°H     I   Medvode.......        716 933  1055     408 7S8  nT? 7^5
640   732    943 1215 234|430    7^10"        Skofja Loka.....        704 922  1045     354 775  nSSjuS
6^   7«   959 1232 245 450    7^ !i(>2         Kranj.........        652 jyO8  1033     338 7SS  10S0 ^
701   754 1004 1237   .    455    7" 10^         Sv. Jo5t o. p.....        642 901   1026     328 fn  io33   f
713   8o7 1018 12SO   .    509    7g!iiTT         Podnari-Kropa. • . .        632 852J1017     318 7R  10^5   m
719   813 1024 1256   #    514    -fm iiib         Otoće o. p.   ..'...        626 843ilOH     310 7®  10^3   m
730   825 1036   109   .    525    8^ 11^         Rndovijica......        6171838  1002     300 ^  ioT3  m
736   834 1043    116   .    5321 ft55 n^         L,-ce.........        6i2j834    958     25* 6^3  l()53   .
746   844)1053    125   .    542    8^11^         Žirovnica o. p.....        6<>* I826    950     245 6^    9^S   m
754;   S52Jiioo    134   .    551     8?5 11^      *' Javornik.......R    558'820    944     23» 6^5    9^   .
759;  857  1105     139    .     556    82jl2^   p.> Tm#m11>(.                          /o.  5^1815    938     232 634     9*3   .
8i7| 927    #       2«   .    620! 92^!   .      o./Jesemce.......\p.   .    805    •        143 6^    9f55
822   932    m        211    .     6^   95T;   .            Hrušica o. p......     8<»    .         137 55?    §58   #
8&   943    .       222   .    6&:  9*3!   „        M Dovje.........JL     .     752    .        127 548    g&   m
849j 957    #       qv,   m    655   &&    .        T Gozd Martuljek. . . T    .    ;740    .         115 536    gM   .
857 1004    m       244   .    6" 10^    .             Kranjska gora .... I      .    |735    .         109 531    8^   .
90R 1020    .       955   .    7?o ioT5?    .        Y Rateče-Bela peč . . . R     .     725    .       1257 521    8^   .
913 1025    #       259   .    7^|io5?5    .            Bela peč o. p......     719    .       1251515    8^   .
922J1O35     .        308    .     72'102     .      P-   Trbiž.........o.   .     707     .       1237 503    8^    .
* Od 1. maja samo ob oedeljah in prarnikih
** Od 31. maja ob nedeljah in praznikih; od 1. julija Ljubljana gl. kol. —Jesemce vsak dan; od 15. julija do incL 15. septembra na progi Radeče-Bela peč—Trbiž vsak dan.
Celovec - Jesenice - Trst.
.      653| 750 1147   3*is|       420:1115!         *                o.   Celovec.......p.               956J  1*17;       405         742 1017 looaf   *
,     714  819 1217  337         455|ll4oj        #                       - svetna ves.....a                   927ii25s!       337         7TT   ,      9^1 .
831 1229   .       5°8ill£   •        ▼ Bistrica v Rožu    . . A       914   .       3^3   6^   .       9^   .
.      739   855 1256  400!  5331122    .       p.) p   .rn?,M                 /o.     856;  .       304   6£   938; 9J2   .
.       751:  ga5   143| 4091  551|12^j   532   0j **odrosCica     ......p       837jH30   235   ^ST   9^   $1 1227
.      8^: 921   2°°   425; 62^! lS 5^  p.) Tocor,-^              •      /o.     820ll14   2«! 6^   9^   3|Sjl22 812   935   226   430   e"i  I*«! 5^   OJ Jesemce.......<^p      755|nio   158   5S   9ZB   833il2o5
.      .      942   236   .      75T! lS    ."        Dobrava.......            748«  .      152   541    .       8^   .""
.      .     946! 240   .72'-.              Podhom-Vintgar   . .            742   .     146    53.5    .        8*[   .
.      825  951   248  443I 7™i 201    604    M Bled   ......... A        7^ IO56   141    529    S54    8^ II51
958   2^   .      'M 2%   .        T Bob. Bela......T      729J  .      130   519    ."   8^   .""
.     1005   302   .       72?!  2T4    .            Soteska    .......I        722    .       123   507    .      801    .
.    1012  309   .      75?; 2%   .       T Notnenj.......A       714   .      115   459    .      7S?   .
.     847|lO2O! 3i8| 505  7^ 2^'  623        Boh. Bistrica  ....           707 io34   ios   449   8^   7^1129
.    ilO32i 330J   .    I 755   2^!   .            Podbrdo.......           65«!  .    1256   436    .       73?   .
.    ' 95911152   449; 616| 9*2  42  73-3   p.) _    .                             fo.     512! 9001118   253   6^   55S'10O4
5£ 1006:1207   505   6T>   9lj  M  738   o./U0nCa.....* "IP-     .       856J1101;  239   6g|;   544|1(^
7S4i 125J 200  700  7£llS 62i 901   P-  Trst drž. k......o.     •   | 7»! 905J1248   *$\ m\ 8^
Z zvezdico označeni vlaki so brzovlaki.
Kranj - Tržic.
710   ! 1236        452         7-£         o.    Kranj    ............   p.           638   I    94&   i    311         7^
725      1251        507        7^         i   Naklo............   A          627        y37        300        6^
739        105        521        8°^         T   Duplje...........   T          615        925        247        6^|
749                pe               531                gTS                  X      Krize o. p..........      ft                    605                9i4               2^7               6^
757          1    124                       539                       8^                         P-         Tržič.............         6.                             5^                      905                      22S                      6^
Ljubljana gl. k. — Novo mesto-Bubnjarci.
805 j   1252  I    636       9^1        .         0.   Ljubljana gl. k.   . .  p.        856       235       923 :   1055
8H ;     101       6^       9^       .               Ljubljana d. k. . . .              848       227       9E!     1047
823        no        ."       9^4                   ■ Laverca o. p.....A         83«       215       9?g        .           9
832       117      700      93T      #          Iškofljica.......i        832      209      8g     1032       .
843      pa      ."      9^      #              Šmarje-Sap.....m        8^1      158      8g      .          .
850         13.5        715        9^        .          p.\^     e   nUm                         (O.         813        150        8™      1015        #
900       145       7^       <&       .         S.fG«*^*......|p.        757       138       8^     1005       .
9^        152        ."      100^        .           u Bošianj o. p. -. . t . ji          749        131        8g        .           9
914        157        .         l0i3       #           1 Žaljina o. p.....T         742        ps       sn        .           #
923        206        739      10TC        .            I Višnja gora.....               732        116        8^        947        #
936        217        7^      ia^»        •             I Zatičina.......               721        105        75TS        936        m
943       2?4        ."      1037        .              Št Vid  pri Z. O. p.               712      1256        73»        .            #
948        029        ,         10T?        .              Radohova vas ....  I           708      1252        73I        .            #
9-m       239        .         10^5       .               Sv. Lovrenc o. p. . .  I          657      12«       7E        .           m
1005        246       «17     10^        .              Velika Loka.....I           652      1234        7T5       909
1016       257       8^     11^        .              Trebnje   .......              642      1224        7^5       859
1022      303      ."lift      ♦              Ponikve o. p.....I         631 i  1213      649
103.3       314                  ll?S                 Y Mirna peč......D          621 |   1202       6$
1048       329       857    nj?       .        P-lNovo mesto.....f°-       ^ i   U«       62J      824
1100         33-5        90^         .           422      O.)        Od dne otvoritve.       \p.         .          1133         t>O.->         814       1034
lios      340      9T?      #         4™          Kandija o. p.....            #        11»      60T      810     log
1118      352      9?S      .         4™          Virčna vas......            .        1117      5^5      759     log
1134       405       9??       #          4*          Uršna sela-Toplice .             .        I]02       534       7«     lOg
1143        418       9&        .           4^        M Rož. Dol.-Pribišje . . a           .         1053       524        736        900
1202       429      io85                   4^1 Semič    ........T          •         103S       509        722       9£
1222       450     icF-       #          5™           Černomelj......I          .         1018       449       703       9K
1237  I   502     io5*       .          5^       f Gradac na Kr.   . . . ft         .         looo       431       646       9g
1247   j    510      10*3        .           5™            Dobra viče o. p. . . .               .           950       421        636       8£
106  I    522      10^        .           5^            Metlika    .......               .           940       409       626        8g
lio      52?     lioT       m          s^          Rosalnice o. p.  . . .             .          929      354      616       8g
114       530 I llg       .          522 I   P-  Kubnjarci......0.        #          9^       3^0       612       8^
Novo mesto-Straža-TopIice-
724      1055       345  Im o. Novo mesto.............P-^fl   809     114°       ^55
742      1113       403  I ▼ p. Straža-Toplice............o.   m |   751      1122       537
Ljubljana-Kamnik.
740    1150    312    715   I 1100     o. Ljubljana drž. k.......p.     6-*2 | noo    241     615   | i()30
752   1202    324    727   s im        Ježića o. p..........          630 j 104S    229    603   S io]«
755   1205   327   7T)   t\\T    m Crnuče o.p..........A    6271 1044   225   5S3   g.io2
816   1236    34«    7"   m 11^    T Trzin............           6os   1025    206    540    -   95
824   1236   356    757   S ng         Domžale..........I     5^   1016    158   532   -   9£
S33   1246   406   8J5  f 1151    if Jaršc-Mengeš........I     32   IO05    148   519  5   <M
838    1251     411     m    S llg        Homec o. p.........           5£ 1   958     142    512   i   9®
851       104   424   ^?  - 122   P- Kamnik..........o.    ^ |   9*6   130   500  -   9^
Grosuplje - Kočevje.
906    i    155         log       o.   Grosuplje............   p.         750           12Š    [gis
919                   2&                    1OJ2             Prcdolje o. p.........• •                                  736                        114                   8™
928                         218                          lOg           Čušperk............                                            729                                107                          7H
941                          231                           log       H   Dobrcpoljc...........         A        7™                          1255                          7^
958        2«        10«        T   Velike Lašče..........              705        1243        7B
10«       301        U«        I   Ortnek.............    I         648        1227        yR
1038        317        lij      T Ribnica.............   A        6»        1209        6^5
1040       329       ll£             Lipovec o. p...........             6*7        l\ss       6«
1055        344         ng             Stara cerkev...........              602         1140        &!?
1108       351        ll»      p.  Kočevje.............   o.       5g        1133   |   ^R
Trebnje-St. Jani.
10»       3»   I    834       o.   Trebnje........•••••p.l    6»   I    121*       6«
10»       3«        8»       g  Mirna.......... ....  A       6U       11M       ŠL
10«       m        9*       T   St Rupert-Rak. o. p........T       ff«       1147       eS
10B        3"         9TC         I    Mokronog-Bistr..........I         5£         1141         588
11»       3»        9II       T  Pijavice o. p...........A       ^2       1132       ^
U1*       4»        9g       p.   St Janž............o.        S*        1121        5«
Nočai čas od 6 ure  zvečcc do«5 vat 59 miant zjutraj je označen s podčrtiaitni minut-
SafesS»i.-'S»S^iaa
116 §ter.
.SLOVENSKI NAROD", dne 23. maja 1914.
Stran 11.
iBSNiški noi in.
Novi jeseniški župnik g. Janez Prijatelj je 14. t. m. prevzel tuka]* šnjo župnijo. V nedeljo dopoldne ob 10. uri pri službi božji je bil pa slav-nostno instaliran.
Na večer ob 8. uri se je vršil slavnostni sprejem raznih korporacij v delavskem domu na Savi. Vse je imelo vstop k tej slavnosti, edino g. župan Cebulj je bil izključen od naših pristnoklerikalnih obč. odborni-kov. Ko je prišel zvečer župan Če-bulj na zbirališče, so ga taKoj odstranili, kakor garjevo ovco, češ, da ne spada več na ta prostor in naj se kar hitro zgubi, ker sicer bi bilo mo-goče, da doživi še večjo blamažo. Očka Čebulj so morali hote ali ne-hote njim nekdaj tako priljubljen ka-toliški dom zapustiti. Ja, ja, gospod župan, tako svet v dvajsetem stolet-ju plačuje onim, ki svoje prijatelje spravijo pod streho, da končno sami ostanejo na dežju.
Znani jeseniški kurji tat Istvan Huber rodom Madžar, je zopet pod ključem v Kranjski gori. Ko je pre-$:al osemmesečno kazen, radi pre-obilo snedenega kurjega mesa, je bil od tukajšnje tovarne odpuščen. Na to je dobii delo v tovarni v Beli peči. Ker je pa tat in vlomilec iz navade misiil si je »naj živi vsak pošteno nek jaz« in pokradel v Beli peči raznim strankam blaga v vrednosti 150 do 200 K. Većino pokradenih stvari je poslal svoji boljši zakonski polovici v Kranj. Sedaj se bode skoro gotovo mož pokoril v Gradiški.
Prijetno družbo mu pa dela v eni in isti čelici mož Huberjeve kvalitete po imenu Primož Kajžnik, doma s Koroškega, ki je tuđi zelo ne-varen ptiček. Svoj čas je bil tuđi tov. delavec. a sedaj je radi goljufije ob-sojen na 14 dni strogega zapora. V tako prijemi družbi mu bode seveda čas hitro potekel.
Ustrelii se ie 17. t. m. po Gorenj-skem splošno znani mesar, gostilni-čar in posestnik Lovro Pristave po domače Pernuš« na Javorniku radi slabih gmotnih razmer. Mož je bil svoj Čas zelo podjeten in je imel tuđi pred leti gostilno v Kranjski gori pri »Pošti«. Zadel se je revež tako ne-srečno, da je svojo dušo izdahnil po groznih mukah še le drugi dan.
Koncem majnika je odpovedala tukaišnja tovarna več delavcem delo. okoli 60 jih je zopet v teku 14 dni odpuščenih: nekaterim se je pa akordna plača reducirala. Pač ža-losini čaši!
Vsied teh razmer je prišlo nekaj savskih trgovcev, gostilničarjev in posestniKov na kam, tako tvrdka Kovač. Arh i. dr. Posestva so se na ;avni dražbi prodala pod polovico cenjene vrednosti.
Nekateri   hudobni    ljudje   trdijo
ćelo. Ja v raznih konzumnih društvih
na Savi poka in to vsled tega, ker se
e mnogo   zadolženih   članov poslo-
viio za vedno.
Na veselici Ciril-Metodove podružnice za Savo, Javornik in Kor. Belo, ki je pretečeno nedeljo vsled slabega vremena še kaj dobro uspe-vala, je sodeloval razven pevskega društva »Sava« tuđi naraščaj telo-vadnega društva Sokol iz Jesenic. To pa seveda nikakor ni ugajalo našemu gosposkemu kaplanu Kogeju. Slišali smo, da je drugi dan v soli pri veronauku vse dotične dečke, ki so se udeležili telovadbe v Žirovnici do dobrega naklestii. Ta naduti kaplan-ček misli namreč, da živimo še v dobi šolskih razmer. kakor za časa po-dučevanja č. oo. franč&kanov z dol-gimi lesitovkami, in da srne tuđi on ! še danes kolikor se mu poljubi,    se- !
veđa tuđi brez mbn vzrofca, zM« Jati po stavak maUk otrok. Mi si tako surovo nezaslišano postopanje kato-liškega kateheta in namestnika Kri-stovega odločno prepovemo in za-htevamo, da se naši otroci ne trpin-čijo v enakih slučajih. Iz sv. pisma nam je znano, da je Kristus vabil ne* dolžne otročičke k sebi, jih učil in blagoslavljal, nikoli pa proti njim na-stopal kakor kaplan Kogej, ki zame-nja podiik In božji blagoslov z le-skovko. Za danes mu svetujemo naj se pazi, da se ne bodo ponavljali slučaji kakor pred leti, ko so morali iskati Slovenci zavetja pri nrote-stantih. Seveda bo potem »Slove-nec« vpil, da se nemški protestanti-zem propagira od jeseniških in savskih Slovencev.
Gledališko društvo na Jesenicah vprizori v nedeljo, 24. t. m. ob 8. zvečer v dvorani pri »Jelenu« na Savi narodno igro »Divji lovec« (spisal F. S. Finžgar) kot benefico v prid igralskemu osobju. Kdor vpošteva trud in delo igralcev, bo to predstavo gotovo posetil.
Ako iščete dober in zanesljiv nakupni \{f za porabnostne in daril-ne predmete vseh vrst, zahtevajte takoj po dopisnici bogato ilustrovani ■ glavni katalog s 4000 slikami c. in kr. dvorne firme Jan Konrad, razpoši- . ljalnica v Mostu Št. 446 (češko), ki se vsakomur posije gratis in franko. Obsega največjo izbero vseh vrst ur, zlatnine, srebrnine, glasbil, jekle-nega in usnjatega blaga, kadilnih po-trebščin, manufakturnega blaga, gospodinjskih predmetov, optičnega, toaletnega blaga, igrač, orožja itd. po najnižjih tvorniških cenah in je najtopleje priporočati dobivanje blaga od imenovane firme, odlikovane s c. kr. avstrijskim državnim orlom ter zlatimi in srebmimi razstavnimi kolajnami.
Naša prihodnjost je v — naših ustih.
Najnovejši znanstveni preizkusi so razkrili presenetljivo dejstvo, da ima mnogo tajinstve-nih bolezni in trptjeni izvor v naših lastnih ustih. Tega bi pred malo leti pač ne bil nihče slutil, vendar pa je sedaj brez dvoma gotovo, in znanstvena razlaga za to je tako preprosta, da jo zapopade lahko vsak lajik. Stvar je taka:
Vsak tllovek pri dihanju ali s hrano spre-;ema premnogo hakterij v usta, deloma nepo-mernbne, deloma škodljive vrste. Med temi škodljivim! so tuđi take, ki zobe razdevajo in take ki povzročajo bolezr.L   Ako   je   ustna du-
plina nečista, se sleznica vname, se zobje obdajo z nečisto plastjo ali z ostanki jedi v otlinah aJi špranjah med zobmi, se vseljene bakterije pomnože od stotin na milijone. Ako tnrej ustne dupline ne očistimo vsak dan s kak< antisep-tično ustno vodo (Odol), se kmalu pokaže jo zle posledice. Množice bakterij se pr dihanju vsesajo v pluča ali po ranah vnetih z ->eh itd. dospo v krvni obtok, razentega pa pr ^»resnav-ljanju neprestano proizvajaio strupe snovi, ki deloma preidejo v žeiodec, delor i v kri. Tako nastanejo potem: slabosti, gla\ 10I, pomanjkanje teka, motenja prebave, x)lelosti vratnih žlez in pljuč, da, ćelo očesne .n ušesne bolezni in zastrupljenje krvi se je že opazilo. Koliko neki leta okoli nevrastenikov, ki se za ta smešni vzrok (sniešen, ker se ga vsak z lahkoto ogne) naj zahvalijo za svoje zoprno trpljenje.
Ne da se torej dosti nujno svetovati, da se navadimo na pridno negovanje zob z Odolom. Kdor Odol dosledno rabi vsak dan, po današnjih zna nos tih kar najbolje ne guje zobe in usta.
Njiški fMfnš Inflfi Jbdogoj" v Ljubljani.
Smhtvo zo wrten]e
— prakttto«
1. MAGOTkocke
p* 5 *
u '/4 Utrt
Im« MAMI |a»ei sa »krkao ts-Amlovnmfr la t*TTWtam kakovo*.
Vizitnice
v elegantni obliki priporoča
Narodna tiskama.
Otvoritveno naznanilo.
t Slavnemu  občinstvu  vljudno  naznanjam, da  otvorim
' trsovino s čevlii.
Svctovno priznaiu najboljša znamka JCOJtffORC.
Solidno la Bajcesojio blago.
Slavnemu občinstvu se priporočam za obilen obisk
zaloga čevljev Kom/ort
2044               Josip Sima.                    |
R SUTTNER
Mestni trg 25
Ljubljana 4.
: Nizke cene, solidna  In  dobra  postreiba. Lastna protokolirana tovarna nr v SvlcL
TovarniSka znamka „IK0". Glavno zastopstvo tovarne nr  „ZENITE11.
Jtikeln. raoške ure od   K  V10   naprej
Srebrne   „     „   „     „  7-80      „
Hkar. zL „     „    „     „ 40*—      „
Damske ure          „     „  7*90      „
Hkar. zl. flamske ure „     »20*—     „
Srebrne verižice    „     „  1*80      „
Ukar. zlate verižice „     „ 20*—     n
Ceniki zastonj in poitnine prosto.
Za imami!
priporoča
veliko zalioo iklek
tvrdka
jričar & JlCejac
tjnbljaia, p/eseraova alica 9.
Nizke ceaol
Totaa ptrtrtttal
Ceniki zastonj in franko
KASLJAJOCIM
otrokom in odraslim
zapisujejo zdravniki z najboljštm uspehonr
HNHOHEL SCILLAE
pomoček, ki razkraja in odločuje slez, lajša in pomirjuje dušljivi kašelj, od-pravlja težkoče dušljivosti in zmanjšuje njih število. — Na stotine zdravnikov je že oddalo mnenja o presenet^ivo točnem učinek Thf«MMMl Itillat pri oslovskem kašlju in drugih vrstah duitjivega kaSlja. wmm Pr«shi Tpreiajtc srajcfa liravita. 1 steklenica t-MJL Po pošti franko ako se poSlje naprej t"#O B> 3 steklenice ako dejur naprej 7.— M* 10 steklenlc ako denar naprej za M B» lztfek^raaje ta gl«VM Mkjft
B. Fragnsrja   lekarna
c kr. dvorni dobavitdji
Pazile   m   k«t  Izdtflu.
iiietovaka   im  «•
st?eat TiiMfct,
▼ Ltamnf ▼ iiihMili.
dflmsko in otroiko taonfekclio
zelo solidne tvrdke
NI. Kristofič-Bučar
Ljubljana, Stari trg  itev. 9. — Lastna  hiia.
BLUZE dsSSs: KRILA
llrijit illekiKii iHej^n iMeite
■V-PošNJa na bMroludrMMtolo.-ii
Stran 12.
Zlate na obroka I
^i^f^V od 4 K vsakema in povod. JOfSVV Kđor hoče eeno kupiti zlato ve-[|^J| r i žico in  srebrno uro naj piše
BI       ^3       Ay    74UBOWi     B^U|w|   ^ajaMBai^a«™
^•j^™ao^    MOP^j Svvb
Za masaže, oprat hi tts. ::  MMnie, mileni   ::
se priporoča
zdravniško preizkafoi kopelšček
v hotela pri  Slonu ▼ LJuMJaoi,
soba št 82, telefon št. 50.    1929
Trgovina
v   Ljubljani   na   prometnem   prostoru se proda.               1912
Pismene ponudbe pod šifro ,,E. ©tt, na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
Stiilli
86 Spr6]ni6 tako!   v trgovino z me-
šanim blagom na deieli pod ugodoimi
pogoji.                                                  2023
Kje, pove upravn. »Slov. Naroda«.
lijenega MM
proti začetnemu mesečnemu prispevku 300 K in primerni proviziji spr6|m6 Glavno zastopstvo srečkovnega od-delka Češke industrijalne banke v Pragi, Ljubljana. — Posije naj se najprvo pismena ponudba.        1932
proda se vila
v Kamniku, z več orali zemljišČa, obstojeČa iz 3 stanovanj s kuhinjo, kopališčem, lepim parkom in vsemi diugimi udobnostmi za fetoviščarje. Krasna lega. Eventualno se vsa stanovanja oddajo.
Več se poizve ▼ trgovini A. Sinkovic nasL Sosa & Co.                                  1543
I    PEGE    !
trjave   liše,   krhka   koža,   brazgotine,  ogrce  se   radikalno   in trajno   odstranijo    s   kremo Syren.    V 5  dneh  zajamčeno r.ob. nečistosti kože več. Lonček ^r-***-         samo 3 krone, 3 lončki 7 kron. ""^          Milo Syren zraven   1   kremo,
pnder Syren I1 2 krone. Fazpošiljanje diskretne. Kes>esy, Ksficc (Kastiua)!. Pctffirt 12 357. Ggrsks.
Dobro idoča      193°
gostilna
se takoj odda.
Kje, pove upravništvo „Slov. Naroda".
ledeno omara
(Eiskasten) in t Vftstl ktopl se zaradi preselit*« prodajo jako ceao Ceojena vpraSanja  na   Mftf a TMoll
V najem se odda dobro vpeljaaa
gostilna
na  deželi blizu postaje južne železnice. Naslov   pove   upravn.   »Slov. Naroda«.
Sam o 5 kron
££%      stane moja prUtna švicarska
^g*T       MBMmtOirka   patentirana ura.
^^n^   na  sidro, atsteama Boaaok pf
đ^^'^m  ^   4060.   z   masivnim   sidrom,
raST^CE«  naranko   regulirana    s   triletno
^ž&foyjy   pismeno garancijo. Št. 4062. Ista
^%ft^*^    s   sekundnim kazalcem   K 550.
Brez rizika. Zime na dovoljeoa ali pa đenar nazaj. ■                Pošitja proti rovzetju                 ■
prva tvornica nr
M KMUĐ. 1 b. torti drtariltlj. Ristfl, 431 (Češke).
GlaTni ktttlog s tt   400 slikanu ai uhievo grat:s in franke
dobro vleŽan
polnomasten po K1-60 polmasten      ,, ,, 1-40
ftavrnam   v   :ztml«»ffi.
Jtfldarska in sirarska zadruga
v Logatcu.         2015
lepl lokali
za prodajalne          2035
M oddajo za avgust, ozir. tako].
Več se   izve v pisarni
F. Supaotit, lleifeism cesta St. 18,1. nad., Ljulillana.
Brlvnicn na Rebl
vrlo elegantna, dobro uvedena, s prodajo parfumerij in las, v najprometnejli
ulici  ob   morju,   se   proda   takef
zaradi bolezni in preobloženosti z dru-gimi svojimi posli. — S?mo resne ponudbe prosim poslati do 1. fulifa, kupee pa lahko tuđi osebno poskuša en mesec obrt. Vrlo ugodno za SIo-venca-brivca, ker je par tlsoč 81ovencev na Reki in preko 25.0C0 Hrvatov, a nobenega Sloverca-brivca. Obrniti se je na Jari a MUknlina, brivca, Via Porto br. 2, Eeka (Fiune).
Posebno ploščata remontoarna
doublo-zlata kavalirska ura ~^=
7 kron.
Po pristni zlati uri presenetljivo ponarejena. Prekrasen, na roke graviran Odskočni po* krovec z lepimi risbami. Vtisnjen kov mast kazainik z arabskimi številkami in sekvninlm kaialCOm. Natančno regulirano in zajamčeno točno idoče pristno švicarsko kolesje. Ort-glnalni garandfsU list za 3 leta. Cena 7 kron ^porto 70). Carine prosto po povzetju od tvornice ur Jakob Rdnig, Dnnai III 362 L6weagatse 37 A.                               1715
Hiša št. 42
z gosp. posloplem, kegllličem, vrtom, njlvaml In travnlkl v Zagorid ob cesti pri Bleda (nekda) Josip Aimanovo posestvo) se takoj proda ali v nalom da pod ngodalml pogo|L
Natančnelša polzvedfea v plural g. dr. Ivana Tavčarja, odvetnika v LJublJanL                            2053
I      Za vkahavanle sad|a tat povrtaln       I"
ftvrdke   d». mm*. Bai^i   ta «H* Ph« K« THk      nj
Ccoiki se   dobijo   na  zobtevo  poitninc  prosto  pri   glavni   zalogi sa    ID
■     jugosloTaoskc ilcždc   =*=——-«—    H
Lovro Peto var, Ivanjkovci, Štajersko. I
^—i——^l awuMwwwi^a^B i^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^a^ai
SANATORIUMJETiONA/i
LULKLUAJSIA Ko^1E^eKEQA ulica 4 tj
5EF-ZDM^<C FWriARuDR.FRDERGANC \l
Garantirano naravna dalmatinska
ih 11 irviiiiH
po jako povoljaih ceuk raiposilja
CIRILZANETA
paaastaik Ti«oojradoT     i948 Spljit (Dalm.).     Ceniki zaston] in franko.
v   Zivinke in m\n tebtnice   \
fl                     (BiHIekenvvaaen)                    f~|
P: tsđelvio nafeonelo in ns|soUdne|e $ I                 = domaća tvrdiia                » f|
i          IVANREBEK         j
P etavbeno ta nmetno kl)n6avnl£«r«tvo, CmH\: \ J I               Cnlk breiplaćno ia franko na razpoiago.             1^
M\\u DonDdba!
Gospod   s stalno   plačo,   čez   2600 K
letno — sedaj v Ljubljani — želi
spoznan ja   z   blagosrčno   go-
spico    v   svrho    zakona.
Tajnost   zajamčena.
Pisma pod ^Sreča", poštno Iežeče glavna poita Ljubljana-  2020
Trg. sDiriidnik
mamdaktiiriie, modne adi kon-lekcifsks stroke se sprejme pod ngodniroi pogoji r vcćjl trgovini v mesiu na Stajer-ikem. — Ozlra se samo na zmotno ia inteligentao moć s prima referencaial.
Ponudbe   pod   „Pr&hodttOSt"   na
upravn   »Slov.  Naroda«                     2028
G. Flux
mm- Gosposka ulica 43 -mm
I nadstropje, levo.            2026
Dradne develfena, te 20 let okato« feča najstarolia l|nbl]anska
pesredo¥a!nica stanovan) io slože)
v   udobnost   cenj.   občinstva   zopet  v
srodl&ču   mefttt. s     PrlpoTooa ia aaaiaića ia bol|i#     a
slfli istaječe vsale vrste
kakor
prijatno trgovako ia gostfllaišfco osobje
IsMra rasU«aia slvieb, slaati sataaaka
Yoataa ta koUkor motao hitra postrtiba
sagotovifeaa.
Pn vnanjih vprišanjili se prosi znamka za tA^ovor.
V Ameriko in Kanado
CUNARD LIME.
Radan ladljski prawwt
iz Trsta v lw Vork
ftMU UL mre«« «•»§ nH ftiajt fm* ftot
li ta* v TiHa 4t ■#>■•§ to*> araa« ta ttea^
vaajc iff.                      26
Hajrcj Odluci LJUBI, Sl#«l*tn H. 25
■   V Bajera se odda takoj
1 kMnfiuika asTt f B^tn
W                         Več pove                   1922
||Makso Roje w Kamniku.
HKfl no proUfli 1
Pfoda se v Mostah pritlična MSa z 2 stano-vanji, pripravna za vsakogar. Kupna cena znaša K 6*00 — vkniiZeno ostane lahko K 1500. Več se izve na Sv. Petra c st 3.0
Hiša na proda}.
V Solfca&n pri Gorici na ^lavnem trgu in najlepši legi je na prodaj hiša z velikim številom sob in gospodarskih prostorov pokoj-nega Antona Mozetiča z renomirano gostilno s prostornim vrtom in vinogradom zraven.
Kdor želi to priložnost porabiti v svojo srečo naj se bla^ovoli oglasiti pri posestniku Ivanu Obiokari« v Solkaan.             1413
3 sobe, kuhinja se odda za poletno sezono v lepem kraju na Koroškem po tako nizki ceni, da se bo vsak ču-dil kdor se oglasi. Kje pove uprav. »Siovenskega Naroda«.         1959
Ulullul  III  UiuIliiU
iz boljše hiše                 1999
se sprefmefa takof pri
ANTONU BUTA&A, trgovina s špe cerifo in telvznlno9 Novo z&esto.
Proda se lepo vpeljana
ffliluvifsinbs) nrsri
dUUUlIlUlJliU tllll 1
z vso opravo. Sedaj pn'de najboljša *se-zija in 86 proda zaradi preoblcže-nja prav ugodno. Ako se vse plača, je nekoliko ceneje sicer je pa plačati polovico, za drugo se počaka. — Več pove upravništvo ,S^°Tens^aSa Naroda*.
Molila modna trpi
Konfekcija in fina trgovina po meri, čez sto let obstoječa, v mestu s 30000 prebivala, veliko prima odjemalti, precejšnjim prometom, ki se ob neko-likšni gibčnosti lahko podvoji se zaradi umakfienja v privatno življenje takoj proda s hišo ali brez nje. — Pogoj: odkup v gotovini zaloge blaga v vrednosti okoli K 40.000. Reflektanti, ki razpo-lagajo s potrebno glavnico, naj nadalj-na vprašanja naslove pod „Glšnzende ExistenzM Maribor, Štajersko, glav. pošta.
Deoar takoj kolantoo
iz lastnega za trgovce, obrtnike, tvorničarje itd , za višje uradnike, častnike in privatne uradnike, strogo diskretno.  Majhna vračila.
Kornere, pisama Saađor Wiener (protfirma) Potnn (Pressborg.)          1873
TSHbH"
za Žene in deklice kateregakoli stanu in sicer s stalnim, garantiranim hišnim delom, mesečni zaslužek najmanj K 80-— Popolno-ma nova stvar. Vprašanja s priloženim 60 v. v znamffah na Jnslitut Ha-ser, Đona} VI, Magdalenenstrase 8.         1900
H          ,                      •        •    *
s prakso ter 2 lepo in   hitro pisavo, prosi
službe y kakoršnikoli p sami. Nastop lahko
takoj ali pa   pozneje.   Naslov pove upravni-
5tvo »Slovenskega Naroda«.       1926
dobro   izučen,   priden,    pošten,    fšče
službe.
Naslov: Hali]ano Kegro, Cerk-nica št. 234.                             1797
s primerno naebrazbo sprej2S16 takc|
A. Sušnik     ^<*
trgovina špecerijo in železnine. Ljubljana, SaloSka cesta št.   21.
SO IŠče za takojšnji vstop, zmožen samcsiojnega knjigovodstva v nem-šcini ia sestave bilance.                    1990
Ponudbe   na   upravn iŠtvo    »Slov.
Naroda« pod „Bilanca 1990".
Ifft                   1   •          g          1     •!
Špecerijske stroke, kateri bi bil tuđi od časa do časa za   potovanje   upora-
ben, se sprejme-                        1997
Ponudbe pod „Sotrudnill 1987"
na upravništvo »Slor. Naroda«.
Nalceneiši nakup
otrošklh vozickov
pri tvrdki
J. Pogacnik
fjubljana, Jvtarijc Jcrczijc cesta 13—13.
Zaloga pohiŠtva in tapetniškega blaga.


IAvstrceresitna družba 2arDunajxix.Eisenbahnstras5eHg6i.if u- m-
9—23 HP Štiricilindmik, štirisedežen, popolnoma pripravljen za potovanje, skoro
nov, proda Jabo ceno                          ,         2009
Ham Sate, Gradec Zentral-Garage. flegipe li-I
I |V Važno je za vsabogar ^^f I
I ki misli kupiti šivalai  stroj, da se najprej obrne  name. Kot strokovnjak I
■                               lahko priporočam le naj boljše, in to je                     2039 1
sivaini stroj jntzner in Vesta
I  ki je opremljen z naj no vcj šimi aparat^  a ne stane nič več; ima kroglični I
I  tek (KugelUger), krpa in maši perilo in nogavice, na željo Šiva naprej in ■
I  nazaj, ne da   bi bil zaradi   tega   draijL   Opreme so   krasne, cena   nizka. I
I  TmM Ibuum mal#9O Malh KOLU.   Obenem se zahvaljujem cenjenim I
■  datnam in si. obiinstvu za naklonjenost v moji prejšnji hiši, ter se enako I I  priporoeam najvljudneje tuđi st hodočnost ter beležim z odi. spoštovanjem I
I JOSIP PETELINC JS" iml.#f5 ^f"1 ,aW I
■  VVMT   M^mmm^mmmum^^ Orltn«r ia Testa la sal. kot«s I
I    LJUBLJANA, Kpttevni^ka ulica 4*. 7.   J
5^gp?!Pp!i
116 štev.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 28. mija 1914.
Stran 13.
ir   Mnogo doitarj« pfilu»«»IJo holooarjlll  ^ff
---------               E •»•— ■■■■— ■ U*-, Za rtktamo rtipoMJo* 1» NrtU
kolcs .Torpedo* s prostim tekom elegantne ofcUfae § prelo ppeena* tlko in 3 letnira jamstvom. Ista faotesa z fcorffco paevflMttko 8 ••*—• Svezi plašči a K 4 —, 5 —. 6 —. «acne cevi K MO, 3--. 3-30. Popravila, emajliranje, ponlkljinje in vse tettivtaie po tvoieJHdti cenah. Ob sklicevanju na .Slovenski Narod* &fa popusta at noft —    nizke katalogne  cene.                              =s
f. Veissberg, tvornička zaloga, Sinaj U, ttitert fcanstr. 23$.
Cenovniki gratis.      IV Kupčija na obroke izključena. "VS      Slovenska korespondenca.
Franc Kos £!£
Specialna mehanična pletilna industrija in trgovina za po-vr5ne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, ro-kavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni  materijal za
stroje  itd.   na  drobno  in na debelo.
Pletilni stroj patent »VViedermann« je edina in najuglednejSa prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno Ker delam brez agentov,   »o cen« voliko  ttl^je.
I&čemo spretnega zastopnlka
za   tamkajšnji   okraj  proti  proviziji  ali na  gotov  račun  za
razpecavanje
EVINRUDE motorjev za čolne
2 SP                            lu*>                         3-5 HP
K  5**^'—         z baterijskim vžigalom            B f§0"—
K  CSO-—        z magnetnim vžigalom          K 1020"—
Na vsak čoln se lahko pritrdi v 2 minutah.
Cez 3O.OOO komadov w obratu!
Pižite §e danes z natančnimi navedbami o svoji klasifikaciji za to odnosno razpečavanje.
Tvornica strni« Eigar Kab a Cd. đr. z o. z. BinaJ ni. SdMttnfeldg. 46.
Pozor!                      Pozor!
Vile, stanovaniske ie. Me parcele i
v mesta kot v okolici se pod Jako ugodnim! pogojt prodajo.
Posredovalnica za nakup in prodajo:           3936      |
Valentin Accetto, Trnovski pristan št. 14.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da bodem
od sobote, dne 23. mafa dalje prodafal na stojnici na trgu ob Mahrovem zidu
okusno
bivolovo meso
Cene: meso   I. vrste kg po 1*20 K,    Za pečenko kg po 1 K 60 vinarjev. w       n      II.    „      „    »   1*— K.    Klale se bodo samo  pitane živali. Za obilni poset se priporoča
Josip Koprlvec,
2029                                                                                                        mesar.
Sit« uivflior
gumijevi podpetniki.
RrfnsžDi pc elastičnosti, iaiotnostl trdnosti.
Glavna zalogai
Anton Krisper, Ljubljana.
Dobro blago se samo hvali I                122
G-. 3T1- TijLireusefc:
vglaševalec glasovirjev in trgovec glasbil Ljubljana, Poljanska cesta 13.
Zaloga prvovrstalh gUsovirjev, p i inim titnnonijeT, gosli, gttar, Uafearic, citer, harraonik itd. Najboljše stmnc „Weicholđ- in drage ter vse potrebićiie glasbil. — Jamćim pismeno 10 let. — Zavod   za ■flilertoje   ter popratila  ^asofirje? la fMft
glisbencgi orodja.
Najcenejša posojevalnioa.
VglaSujem »Glasbeni Matici«, »MUdiki« in dragim slovenskm zavodom. Svarim pred samouki in ntlz-kazanimi baje-strokovnjaW, ki instrumente tamo po-kvarijo. Edini nimstdjii strokonjak   n fgtoie?«Me ter
poprtviU vseh   flatbeaih   laftln*
mcntoT je nt Krtijtksa kOBcaalOBlrama tfrtfM
f. 6. Jarisek.
A. KUMST
ZMwika alio« Mm. 4.
Velika zaloga obu val
Ttakrtaa Baroaia m  izrršajej« !•€■• ta •• aizki ce«L Vse »ere te shraajajejo !■
naiMjfJa. * Fri raaujlk ■aredHfe aaj K ItactTtli vierce a«ttad.       40
^ umetniške/ r
I   ^   I
■ pokrajinske !
H        se    dobe veduo        H H        v veliki izbiri v        H
I ..narodni kiiir I
I prdernova ulica 7. ■
Josip Stupica
jermenar In sedlar
v Ljubljani,   Slomskova  ulica št. 6.
Priporočam   svojo   bogato   zalogo   najrazličnejšib
koniskih oprav
==   krasno  opremlj eae------
kočije, druge vozove in najrazličoejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tuđi vse dmge v sedlarsko otet spadajoče potr«b-ii ićine, že obranrijene vozove in ci —^—^—    konjske   oprave.    —^—
JOL Roji
modni oteli je
: za gospode :
Ljubljana,
Franca Jožefa cesta 3.
Ifalcovejšl londonski kroj.
pristno angieško blago. Elegantna izdelava. Točno in solidno.
:TOHl:
JAOCII
LJUBLJANA,
2iimka Hita tt. 5. PredtlBkmrila
■■•Jn«v«jiih   vioretv
za f ezmobleke
glnbluxo.a|
Vila Ježića-Opatija.
NajmodernejŠa zgradba, v ceatrumu, 3 minute od pomola, ob državni cesti, poleg zdraviliškega parka. Postaja električne železnice. električna razsret* ljava,  moderno urejeno sobo z balkonom iz razgledom na  morje.   Vodovod *
gorsko To^do.   — Zmerne cene.
laeza Anersperga   m      ■•                    II   1       #  I
radioaktivno         101111 TO    113     111110111(1/0111
termalno kopališče   luplilu   lili   UUIIjUJjIiIjIII*
Dolenjskih  železnic  postaja Straža-Toplice. Gorki  vrelec Z&> C, Cez 30.000 hektolitrov radioakt. termalne  vode  vsak  dan, veliki   basini, posebne   kopeli, mabOVBv  kopali,
elektroterapija, masaža, konfortno opremljene sobe, izborna restavracija.
Zdravi se: revmattzem,  protln,   nenralgife  (Ischlas),   neurastenila,   histerija,
leaske bolezni Itd. Prospekte razpošilja topliško ravnateljstvo.
Sezija od 1. maia do 1. oktobra.                            1480
1672
toi želedu
]o posebnost ielođčnega Ukerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborao vpliva proti siabostim v ielodcu ter radi tega v nebeni družini   ne   bi    smel   manjkati.
Zdravnikželodca
Izboljšajte promet v svoji gostllnl
z   najboljšim  in   najcenejšim   plzenskega   tipa
češkim budejeviškim delniškim pivom.
Zahtevajte ga v gostilnah ljubljanskih, v grand hotelu  Balkan, Trst, hotelu Lacroma, Gradež, palači   prve hrvatske štedione   Zagreb, Napredak, Sarajevo, Beranek,  Banjaluka i. t. d.
Informacije podaj a Ćeska  delai&ka   plTovarna  t  Čeških  Bndelevicab, Rosa Rohrman, LSnblfEna, Bogumil Pouka, Trst.                      2505

IBersofi
Bcraon^eH^ ¥ficnVU
C. kr. avstrijske   ^ državne ieleznlce. Izvleček   iz   voznega   reda
—                 Veliaven od 1. maja 1914.                             =
Postaja; Lfublfana glavni kolodvor. Odhod.
6-00 zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Tr-žič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, St. Vid ob (Slini, Dunaj.
6a51 zjutraj- Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Trbiž, Trst, Gorico itd. (Od 31. maja ob nedeljah in praznikih od 1. julija Ljubljana gl. kolodvor. — Jesenice vsak dan; od 15. julija do inkl. 15. septembra Rndeče-Betn peč Trbiž VFak dan.
8-05 dopoldne Osebni vtak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St lan?. Rudolfovo, Stražo-Toplicc, Črnomelj, Metlika, Bub-njarce (od Novega mesta naprej od dne ot-voritve )
9*09 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, (nomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec, Linč, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.]
11*30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Frzmzenfeste,  Solnograd,  Celovec, Dunaj.
12-52 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž. Rudolfovo, Stražo - Toplice, Črnomelj, Metliko, Bubnjare e* (Od Novega mesta naprej od dne otvoritve.)
1-55 popoldne. Osebni vlak na Skoffo Loko, Kranj, Radovljico, Jesenice. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih).
3-40 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec.
•"22 *«•£•■'• Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Linč   Dunaj.
NJ zvečor. Osebni vlak, na Grosuplje, Trebnje, St. Janž, Rudolfovo, Crnomelj, Metliko, Bubnjarce, (Od Novega mesta naprej od dne otvoritve.)
9-jM xveeoi% Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje Novo mesto Crnomelj, Metliko, Bubnjarce, (Od Novega mesta naprej od dne otvoritve.)
10*22. po nocL Osebn! vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Ino* most, Solnograd, Monakovo, Une, Prago^ Draždane, Berlin.
Prihod.
7*35 xjutraj. Osebni vlak Iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Linča, (Londona) Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta, Beljaka), Tržiča, Kranjju
8*56 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, St. Jan*a, Trebnjega, Kočevja, Grosupliega,
9-52 dopoldna. Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linča, Celovca, Monakovega,; Solnograda. InomostaT Beljaka.
10-55 dopoldne. Osebni vlak iz Straže-To lic, Novega mesta, Grosapljega in (od otvoritve) Bubnjarcev,   Metlike,  Črnornlja
11-16 dopoldne. Osebnf vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca, Beljaka Tržiča, Kranja.
2-35 popoldne. Osebni fz Straže-Toplic, Rudolfovega, St- Janža, Trebnjega, Ko-Čevja, Grosupljega, in (od dne otvoritve naDrej.) Bubnjarcev. Metlike, Crnomlja.
4-33 popoldne. Osebni vlak oa Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Unca. Celovcat Solnograda, Franzenfeste Beljaka, Trflča, Kranja.
7-53 zvečer* Osebni vlak Iz Jesenic. Radovljice, Kranja, Skofje Loke. (Zabavnf vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih).
8-20 zvoeor. Osebni vlak iz Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Unca/ Ćelavca Beljaka, Tržiča, Kranja.
9-23 po nočl.  Osebni vlak ix Straže-To-pllc, Rudolfovega,   St Janza, Trebnjega kočevja,   Grosupljega.   in   (od  otvoritve naprej) Bubnjarcev, Metlike, Crnomlja.
11-31. po nočl. Osebni .vlak iz Trsta, Go« nce,Trbiža,Je$enic, Celovca, Beljaka, Kranj«
Poitaiftt MOllana dri. holoAror.
Odhod na Kamnik: 7-40, 11*90. 3-12, 7-15, (11-oo ob nedeljah in praznikih).
Prtkod iz Kamnika: S-429 11-OO, S*Mg 6-JS, (tO-3£ ob nedeljah in praznikih).
CJncirtii— ialfmrora¥Mtel|rtf tTHite.
Stran 14.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 23. maja 1914.
116 štev.
^■^^■l^ HH^ in vse napake potti, ogTce, rdcCo • ! * r" _j I__^r*_T^_i hrapavo kožo, nusno rdcčico, ćelo i ""^     ■"•^•™ ^^^   ^^^       gube odstrani   e-tta» te nn
'dr. A. Rixa pasta Por ipadour
v malo dneh. Oblastveno preiskano in spoznano  za zajamčeno neškod-,-     j        ljivo. Najtopleje priporočeno od mnogih profesorjev   in *dravnikov.   Ako
ne učinkuje   denar nazav  Poizkusna   škatlja K 1.—, velika škatlja K  3*—. Z*a. dr. A. Piw, Uborat Dual IX-Berggas*e 17 E. Za  ^e v Ljubljani: Ukarm* „Uatl |alemM,
drog. A. Kane, drog. „AdriU".                                  1801
MopremOČljlVOSt   betonske in beleja ipn aalta.                         3    9
0ftIlŠ61l)8    vlaicih zldov In prostorotr.                                                 I
Proti   vremena    Odporne  »tene, kantor Uje dei i ; fasad« x bcllam    I
pvnnfn ncvrroć! samo                                                                 H
flHHpVWWMPHinVipHHPMVMI|         Neutrpijiv za        ■
HE^U A8   SjW*   iM  ^ JB  M  fe|Bfl       Tsako novo stavbo.     I
^^^^Jteii^BBiHlKffSKi^^^^ViMHHkfl^HBlEHHBIHB  ■     Zahtevajte   nro»peki G  ud         I
kemićne tvornica Traiskirchcn pri Dunaju,   /.ieblein A Co.         I
Prodajna pisara« to zaloga F.  P. Vidio & Co. v 1      'ijanl.                                     ■
V^HHIi^HH^HIJHHBnmRH   /^m^mKH^m^HHaM

Psi etiketo!
Prosim, oglejte si predležeče oblike nog in ne bodete prišli težko do prepričunja, da oblika češlja ne srce biti poliubna, temveč obliki noge popolnoma prilagođena. Ćloveške noge nišo vse enako oblikovane, vsaka noga ima svoje posebnosti in te posebnosti upoštevati je dolž-nost vsakega izkušen. veščaka. 61          Poskusitepri.
Prati   ^TAninPrili   specialistu   za   ortopedićna    in    anatomična nali  OiaiUliClJU  obuvala,  Ljubljana,   Šelenburgova ulica št. 4.
I pozor izletniki!               pozor izletniku!
HOTEL SELLEVDE v 0 rfe veni ci
lik morfa, g teraso In krasnim razgledom, 18 seb, Izborna penzija s hrano se priporoča izletnicom za obisk.       !
Z odličnim seoštovanjem                                                                         I
I 1699                                                              Fran Merslavič, hoteiir.     I
Štirioglate strojne žične pletenine
surove ali na ognju pocinkane, vseh debelosti in širokesti pentelj
posebno pripravne za ogr^evanie BOZĆOV, traVIlikOV, VCtOV,    n VOHćre, okentks  ntfC*O  trr
mreže za pesek in gramoz, <iv;e materijal ara o<j-a!eira-}5e» rari^nih .irreio^ jeklena bodeča žica za oletove, večkrat sukana, iesteroo^l^ta, v oqnja_ pooinkana strojna a^^nitr, -»^tenina za varstvo proti zafbem, pasjake, fazanerije, voiiere, Iawn-tennl3a. F^abifzevn stane, monirske etavbe, žicaste in oqra|e iz kovar«na železa, stogniške ograje. okenske mreže, ocirale za grobe,  probnice,  pročelja
ifl   balkone   i^r vsa zi.dc.-nc  fabrikat«  iioLav]jaJ j  po  najniijih cenah  po  prisnano  naj?>o!jši   kakovosti
Hutter & Schrantz d. d., Dunaj VI., VVindmuhlg. 26/42
tvornica siiarskerja in klobnčevinastega blaga.
Vzorci in vsa pojasnila gratis in franko. Dobiva se pri vseh večjih trgovinah z Železnino.
IlefiU zaloga oblek
za gospode in dečke ■   lm ^3 Wm %0 Ljubljana.
I Bogata zaloga blaga za
naroclla po mert.
Priznano najfinejša  izvršitcv.
Najnižje cenel
Ceniki na razpolago.
J^^fJI^^     vseh vrst za urade,
VmL^^^   druitva, trgovce itd.
I IgR   f  4atoo Čerae,
aaV. ^^a^^^^aaa     aaT
^^^^             ^^r     graver i« izdelovatelj
^^■aa»»^»^^         kavCnkovih    štampilij
LJsMlana, ttdeBtargova iUm U
Ceniki franko.                   Ceniki franko.
Blaž Jesenko!
Ljubljana, Stari trg 11
fi                        priporoća                        I
klGDUkg. siamniko i
cilindre, čepiće itd.
-           najnovsjše fasone           ■   '
po najnižji ceni.        I
liustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto   J
Popravila in preobleke ::   točno in ceno.   ::
Popravila in preobleke ::   (očno in ceno.   ::
Najcenejše
in solnčnike
domaćega   izdeika  priporoča
tvornica dežnikov in  solnčnikov
Jos. Viđnsar
Ljubljana
Pred Skofijo 19 — Prešernova ulica 4.
Teodor ftorn
(poprel Eenrik Sorn)
poKnvalsc streh Hi Wm, vpeliatec strelcvodav, fer instalater vodovođov
Wm PgIIs&sKo tosta St. 8.
Priporoča se si. občinstvu  za izvrše-vanie vsakršnfh kleparskih del ter pokrivanje z angleSkim,  franeoskim   in tuzemskim škriliem z
2sfeesf-cf;ni2ntnlni !kriijeni fEfcmit) patent FTafschek
z izb-jćno in ploščn.ito   opeko,   lesno-cementno in stresno opeko.
Vsa stavbinska  in  galanterijska  kie-rarska dela v priznano solidni izvršitvi.
filSna in kchinjs!t3 oprava. Posoljena posoda.
Poprave   točno  in  ceno.
Proračuni brezplačno in post. prosto.
F y aii.paikđf
Lioliliaoa, Seleo&uraova ulica si. fi
i priporoča syojo bogato ztlogo raznovrstnih
1 pušk in samokresov
ImkiiPfltr^injietiifelKiicdrtUJo?)
urtilfli heiTn uiiižiib mk.
Popravila pušk, samokresov ia biciklov
točno in solidno, i CenoToik zMtonj m poitntne  prosto.
KranilKtfl tnnlirO ^m^ zdrauijoprotin.rBu-lll fljllilJUB lOPlUBsagH5 matizem, ischias.
IC. kr. priv. tovarna za cement |
i           TriK>Teljtko promogokopne dražbe v Trbovl]ali
I priporoča svoj priznano izvrsten Poriland-cement v vedno enakomerni, vse od I avstnjskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in I  podorne trdote daleć aadkriljajoći dobroti kakor tuđi svoje priznano izvretno apno.
I                    Priporočila in  izpričevala              4355
I   raznih    uradov    in   na j si ovitej ših    tvrdk    so     na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, I., Maximilianstrasse 9.
Naznanllo.                            I
Dovoljujem si   slav. obč'n-tvu   lenkor tuđi   gospodom stavbnikom   I naganjati, da imam    veliko zalogo  doma                                    1221   I
ss     izgotcvSjenih štedilnikov.     ss I
Delo je prav solidno   izgotovljeno. Priporočam se tuđi za vsa   druga v   i
niojo stroko spadajoČa dela kakor vrtne, stopniščne, balkonske   ograje,   I
rastiinjake  itd. ter vsa popravila, katera se točno in  ceno   izvrsujejo.   I
Cene   zmerne-                                                                    Cene   zmerne.  I
RUDOLF GEVER, ključarski mojster         I
Cesta   na   Rud. železnico štev. 10. Ljubljana. I
Stectiiruhjs, -peči-*,    \
^^^rr-^Aff^^^r^^^^^^^^M znam/vat.
*Do baoru. nastavi se u&atzemu. nožnom, jo^^                           i
Stediilrdkau inpeci*^o.z.Wels
V sklsdišču blaga GLJL V A-LJLCc    V V   vIOal/ LInbliana, Šelenburgova ni. 1, nasproti „Kazine"^
•«        1  komad rjuha, 2 m dolga, brez šiva......   •   ,  K 1*^9     mg
O        1  komad namizni prt s 6 servijeti......,•.•.„  1*96     ^B
>O        1  komad mizni prt iz damasta (bel) .....•'«•.   „   1*96     ^B
^       3 komadi brisače, izvrstne.........."••...»   1*96
O       6 komadov platnenih prtov za steklenino......•   „  1*95      VI
Si      1  komad klotasto spednje krilo s svilenim leskom.   .   .   „  1*96     £J
jg       6 parov ženskih (dolgih) ali moških (kratkih) nogavic  .   m  1*96      m
12 komadov moških in ženskih in moških žepnih robcev   „  1*96      S
J**n      1  komad moška srajca (bela ali barvasta)......9  1*96      w
O       1  komad spodnje hlače iz kepra, franeoskega fazona    .   ,  1*96      ^
C       2 komada moške spodnje hlače, kratke iz zefirja   .   .   .   „  1*96      (£
1  komad ženska srajca s trakom obrobljena ali vezena.   „  1*96      Jg
C8       1  komad ženska srajca iz sifona.........*   •   »  1*99      <£
B        1  komad ženske hlače iz sifona z volanom .   1   ....    „   1'96      "
gy       1  komad ženski reformni predpasnik iz kretona ....    n   1*96      i^|
CO       2 komada moderčkov (sifon), lepo nakinčanih.....„   1*96      »S
-»       1 komad predpasnik iz klota, olepšan v vsakršnih fazonah   n  196      ©
+£      1 komad povojna blazinica s trakovi in vezeninami .   .   „  1*96      S
*U?      1  komad svilena šerpa ali ruta...........   ,  1*96
j^       2 komada platnene blazine s franžami za divan.   .   •   %   n  1'96     ^5
■gj       1 komad svilen robec (ruta) prima..........„  1*70      S>
^       1 komad moska nočna srajca, prav velika   ..♦♦..„  1*96      O
1 komad predpasnik iz listra, prav velik.......„ 2*90      J^
SST      1 komad šal...............*»..„ 2*50      g
2       1  komad bluza za izhod...........»*•   »  1*96      f*
^§     12 komadov brisalk za prah........!   ;  .  ;   ,   ,  1*96         .
^       2 komada dekliska predpasnika iz kretona   ....„•   „  1*96     ^d
tm       1  komad posteljna preproga............n  1*96     1B
Pošilja se tudi po paštnem povzetju9 1939   ako blago ne ugaja, se denar vrne.
Krasna   unteiniška   reprodukcija  v  več  barvah
ZMHEIITE GROHARJEVE SL1KK
PRIM02ATRDBARJA
=    USTANOVITELJA   SLOVENSKE   KNJIŽEVNOSTI    =
Visoka 6« cm In itroka 55 cm )e naj-Icprtt okra« Tsaho slovenske hiže. Ta reprodrnkclja je aploh naflepia In naj-dovr»ene|sa kar |ih imamo  SlovencL
Gena  s poito  kron 3a20
HAfiODHA KHJK3ARHA l^ZZ^
116 5tev.
»SLOVENSKI JMAKUP*, One 2a. maja 1914.
Stran 15.       ,

Enotne cenes
K P   K P   K 2P Danes otvoritev
podružnices
Illlnll9lt9   rF9llf9  lH7fll9 rfffT9 1 |HDI|oDo, Ndlllo JUZbld lESla I.
Prva dva otvoritvena dneva, t j. 23. in 25. maja t. 1. dobi vsak kupee kot premijo
za uvedbo 10 °/0 popusta od stalnih cen.
T nalike srećke! 6 žrebanj vsako leto. — Glavni dobitki v zlatih frankih: 400.000, 400 000, 400.000, 200 000, 200 000, 200 000. gUJT"    Tsalce srećka mora zadati,    "^g POZO?!!         Pržhodnje žrebanje:         1« JUnlJSL Mesečni obrok 6 kron. 1959            Pojasnila daje in naročila sprejema:
Glavne zastopstro srečkovnega ođdelka Češke ^^^^^             industrijalne banke v Pragi, LJablfana.
^maem^™       Naslov za pisma:   Srečfcovno  aa«top«tvo  LjHbljana 1.
S&R1O 5 đul! z brzoparaiki franeoske drmbe.
Najhitrejša in najkrajša vožnja iz Half!*®   ¥   NCW   YOrk odhod iz Ljubljane vsaki torek. Vožnja iz Hil'VT© V  KSHRuO ođliođ vsak mesec enkrat in iz
Bordeaux v iož. flseriko.
Veljavne vozne liste (Sifkarte) in  brezplačna  pojasnila  izdaja edlno
Ed. Šmarda
konces. potoralaa pisama
I vLluii'Ur.Minnaiska ceslal8
g Veljavne vozne liste za pot-
enike ix  Amtrlkt  nazaj   v domovino po najaiiji ceoi.
Za polovično cono prodam skoro
nov stroj za rezanje
manufakturnih vzorcov, najnovej-
šega   sistema   z 2   gladkima   nožema, oripraven tud'   za   knjigoveže.   Frano
Sotivan mL, Selentargova nliea L
Že od   I. 1S68  sljajno  prelzkušeno
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
trrdke 0. HELL ft GOMP.
ki ga priporočsjo odlični fdravniki, skoro v vseh evropskih rirtavah z odličnim   nspebom   uporablja   proti
vsake vrste  izpuičajem
tlas     proti kroničnim in luskina»tim   lišajem in paraaitsmiSm
irpu^^rieTn, lusktnam   t<r\   glari in * hradi,   ima   v aebi 49
OAstofkOT   l»Wiega   koirnM  in   se razlikuje  bistveno od
vca drugih  kotrano^ ih mtl, ki *e n»hai»j# »  trgovini.
PH    trdovratnih kožnih   bolesnih   rabite   jako   uspeino
Berberi evo    Irotranovo - žveplcno    milo.
Kot Uatf« ktiriMfi mtHrn   xm lenake in otroke:
Bergerjevo j^liceriDovo-kotranovo milo.
Dalja bras kotrana jako alovito:
Bergerjevo horaksovo   milo
n micer proti fruem,   iigMMliB,   Mft  aBOBOtfm  fei
C«aUi komadu vuk« vrst« z navodilo«
o uporabi 70 vtaiaiiov. Novo: Berfiorjevo tokode kotraivovo   milo
je iivmnega učinka pri kolnih |boleznih lu   i
skinam na etavi   ;n v bradi  kakor tildi ko' \
sredstvo za rast las    Steklenica lKsO vin |
Zahtevajte po le' arn!*h in iade%*nih trgovinah |
izklju6no  B*rg«r|«v«   kotranova   milr»   in
pa«ite na poleg »toječo var^tveno in-'-i'-"
m na pol<*e=toječi tirmin potpis        V^^^^* ^#>^    ^P
8. I«U * f. na vsaki etiketi.       *£&rj?rfr^L _ „ ^
Odlikovan  % častno  diplomo na ^f      —*-*-*-©^^p^^^bb>
Dim si u    1 -*8^   la % «lat*   a^*>j- _             '".J^"^^^^
tfaaj« a« iw<w ni nastavi ▼ r«rtam tato MOt*                   <
Tvornica:                              !
L Bell t Crap, Opni ia Onaj L, Mmtslferstr. II13. ;
V Ljobljati te dobiv« t leUmah:                \
Mnaaa Lmurtka d#dl«, Pk. Kr. Jo«tn Ćltmar, J. Mayrf •. FtccoU, Ukald pL Tmkocsv ia f vseb drugih lekaraah pi Krujskeai
TokajžDja podružnica neke prvovrstne in najbolfe nveljavljene   inozemske   zavarovalno   dražbe  za
življenje sprejme
ki  morata   biti  reprezentativna  in v stroko   dobro  vpeljana.      Plača  stalna  in visoka. — Ponudbe je pošiljati na poštni predal 23.                1969
h iitne pnike.
Velika   prodaja   oblek
za gospode, dečke,   dame   In dekllce, primerna MaTBUUUka darila po  globoko   zal-
iaaili ceaab.
Priporoča ^se
Englesko skladište oblek
O. Bernatović
Mestnl trg <t 5-6.
Tolofon 132.
Stanje denamib vlog na knj. in tek. račun 3I.dec. 1913:
s:       K 236,633.922-—.        si
w               • ^aW
prlv«
Stanje denan. vlog na hran. knjižice 30. aprila 1914:
38         K 89,882.810--.         n
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C Mayer
Centrala na Dtuaja. - Ustaiovljeu 1SM. - 29 »ttnžric.    W UH H Pttl CBUt (l ffi jBkmztt &amTl                     ktiBki kapital i« reservc 69,000.000 km.
Preskrbovanje vsch bankovnih transakcij, n. pr.: fTevzcmanje mmmum flt| nm hranflne kniižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodncvnim vedno ugodnim obre-štovanjem - DerS «e lahko dviga vsak dan brez odpovedL - Kupavati)« ta prodaianje vrmšmm** paphrleT strogo v okviru uradnih kurznih poročiK - Shralijcvanjc in upravljanje fdepoti) vrednostnih rapirjev in posojiia nanjc                                                                                   _                             ^^
Ustmana In pismena a>oj«»wH« In naisw«fJ • w*efc w •maMaia) mmnmm m^mmm§mmm m^mmmmmt
Naikatantneji« izvrSevanjc ■rtTCTi1' naroćil na vseh tuzemskth in inozemskih mestih.-- ^PJf-ievanie kaponov ia irlrebanjc vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut ip tUjih novcev. - Najemodaj« ¥amili predalov samoshrambe (safes) it ognjevarnosjiranjcvanje vrednostnih pa-pirjev, l»stln, dragotin Ud. pod lastni zaktepom stranke. - BrezplaCna revizijaJzžrcbanih vrednostoih papirjev. - Promcse za vsa zrebanja. ImpiaclU im aakailla v AaierUo Ia li Aavmrtk«.                1660
i^>^^B- ^                    »           ^^—»^.«^1^^      >&^k^B»      ■ M^^MA^^m^             Va^lavfta^Bi   aa^a¥av    ^M
IBMH  ^v^vVSaK^BaVar  a^a^W^aia^*^*'^^*^*»*                      ^^^^^   ^a*jaaB>^^w^aap •                                             _           ^^^^^"^*                                                  ^ ^
t                                                                                                                                                          *                    ______
Stran 16.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 23. maja 1914.
116 štev.
H.jb.iiiieetti.^p.f.ir.  ceno   posteljno   porjo!
1 kg. sivega, rfobrega, paljene** 2 K: botjleffa 9*40 K; prima polbeleei 2*80 K; beleg* 4 K; beleg* t>ahaate*a S*fo K; kg veiefinep* inefnobelegi, paljenoga, 6*40 K, 8 K; kfif puha, sivega 6K17K, belega, finega 10 K; najfmeiii prsni puh U K. Nar«čil a o4 5 k* aaaref traaka.
- ijotooDene mutioTi^tš^ sr£L,~
nankfaga, pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, i dvema tglavnicama, 80 cm dl*, 60 cm šu\ pol njen a s novim, sivim, prav atanovitnim puhaatim perjem 16 K; napol puh 20 K; pnh 24 K; posamezne pernice 10 K, 11 K, 14 K, 16 K, iglavnice S K, 3-50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglav-nica, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica ix moČnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12 K 80,14 K 80. Raipošilja se po poratju, od 12 K naprcj franko. Lahko se franko zamenja ta neugajaioČe se vrne denar. -Natanćni cenovniki pratiš in franko.      S Benisch, Dešenlca ftt. 767, C«škp.
Svetovnoznana najboljsa
Pnch
▼ona  kolosa  m v  dobe   samo    pri
|lGN.  VOK
/ tovaraiška   zaloga šiv. strojov in kolos
Ljubljana. Sodna ulica štev. 7
(zraven   aodnije).
^^^k                        ^ta^k                       "t^*^                        ^«dBk                        ^^dHh.                       -*^^k                        —   —                          -««^to.
Pofniki v Sevgrno in Južno Imeriko
se vozijo seđa] le po domaći avstrijski progi
Avstre-AmenkaDa
Trst — New Tork, Baenos Alres, Bio de Janerio, Santos itd.
i   najnovejšimi   brioparniki   z   drema   vijakoma, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na
■         -------                                -      katerih je za vstkega potniki preskrbljeno, da
.,               đobf đoTolj domače tirane z vjnom,  svcž kruh, posteljo, kopelj itd.     ■
OBIH pitifmeT: r sctem mm isti mi t Jtiia mm mm u nm
fsinja iz Trsta f Kanade: (Pcrtlaai Quebecu Mtmtreai) tsaid lessc e'krai.
Vsakorrstna pojasnila daje radevolje breiplacno in prodaja tozic liste glavni zastopnik za 40                                      Kranjsko, Štajersko in Koroško
SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26.
Opreme moškega penta.
Opreme mokkeifa perila.
Specialna trgovina
za najboijše penlo za gospode po men
^nton $arc
lastnica Jadviga Sare
Ljubljana     Se/enburgova ulica 5     Ljubljana
Veđno novosti v barvastem zefiru,
balistu in panama blagu, žepnih rut,
nogaviCj kravat, ovratnikov in manšeU
St-
Opreme mosketfa perila.
■oiM in tona*«, U so pri
>»lo«itHi  mmbnm omml
(Utok svež in zastaran) brezuspešno po-skuiali vse mogoče, naj tako) zahtevajo brezplačnega pojasnila o popolnoma ne-škodljivem, povsod libko izvršljivem zdravljenju v zaprti kuverti, brez vsakega natiska. Ozdravljenje v okoli 10 dneh. Cena jako zmerna. Ob neuspešnosti znesek nazaj.             4564
Dr. aied. I. SeeaMM, SMiacrfelđ 83.
(Boi. rraaklavt-Otfor.) Potrebna zdravila posije ob naročitvi du-najska ali budimpeštanska razpošiljalnica,
v izogib vsem carinskim neprilikam.
Šlager
Šivalni stroji so neprekos-ljivi v trajnosti in vse-stiansko uporabo.
Singer
šivalne   stroje
dobite    samo
v   naših   pro-
dajalnah z
„S11  izve-
skom.
SINGER Ko.
deln. družba  6ivalnih   strojov.
Ljubljana, Sv. Petra cesta it. 4. Kranj, Glavni tng  4tew. 119. Novo  mesto, Glavni trg   &tev. 45. Kočevje,  Glavni trg  žtcv.  79.
Pristao brnsko blago, j
Sporaladanska in poletna se/i ja 1914. Kupon m  3 10 dolg    } kupon 7kron
za pfljolno nioJko oiliki lUSJEiSk";
(suknja, hlače, telovnik) i kupon {7 kri,n "       stane tamo      ::     1 kupon 20 kron
Kupon za crno salonsko obleko 20 K dalje blaco za površnike, turistovski loden, svilnate kamgarne, b!ago za damske obleke itd. razpošilja po tvorniških cenah kot solidna in poštena vrlo znana:
Zaloga  tvornice  za sukno
Siegel-Imhof v Srnu (Broun).
Vxorci gratis in franko.
Od tega, da  direktno naročajo blago  I
pri firmi   Siegel-Imhof na  tvorniškem   I
kraju, imajo privatni  odjematci  veliko   I
prednost. Največja izbira.   Stalne naj-   I
nižje cene. — Tuđi najmanjša naročila   I
se   izvrše   najpozomeje  in   natančno   I
po vzorcu.                    615   I
___Za pokrivanje!
in varstvena obveza različnih ranitev, da se z onečišćenjem  ne morejo razviti v hude in   težko  celiive rane, je najboijše mećilno  vlačno mazilo
Uf dSKO UUmdLK fllaZIiU
imenovano, ki varuje rane in ohranja snažnost,   bolečine   in   vnetje blaži  in kot  antiseptično  delujoče  in  hladeče mazilo zaceljenje in zaraščanje ugodno   pospešuje.    —    Škntl:;ca  7u vin Pristno  samo s po     4ts*ŠXtfi*^ii±&^jrr?T leg stoiečo varstve-   ^^^^J^SPi^^ no znamko.  En po-      ^^v^^^P^ izkus zadostuje. Ne         ^eS^ar
dajte   si   vsiliti na-            w^r
•           domestil. Glavna zaloga
BFR/TfHFB  c-  kr*   dvorni   dobivitelj   1c-. I llHlinLH, kama pri Črnem orla. Praga, Mala strana,  ogel Nerodove ulice št. 203.
Zaloga v Tseh lekarnah Avsto-Ogrsk«.
Po pofiti ako se polije naprej 3 K lfl vin.
dobite  4 Skatlje, ako 7  K 10  škatelj  trako.
V T^Mihliani  v  lekarttah                   ^^^^
dr. G. Picooll.   R. Sušnik.     ^^
Fran Sax, elektrotehnik
L-jubljana, Rimska cesta št. 19
•bl««tv- konc. In4t*lat«r *m električne naprave, luči, prenos allaf dalje hl&nih atvonll, telefonov Itd. Strelovodne naprave! Poprava v atroko spadajočih del. V zalogi blago prve vrste, proračuni na razpolago. Opremljen sem z najboljžiml In najno-vej&lmi preskuževalnimi aparati. — Cene in delo solidno! ■BaTammmmTaTamTa«mssmaSamm«mmmmmmmmmm«mmiam«aaaaaaaa«aaaiaaaivaaanaaa^
Prodaja vina.
Zadruga hrvatskih vinogradnikov v Zagrebu ima v svojih kleteh 4000 hekto Čistega, zajamčeno naravnega belega ia rdečega vina, novega in starega nudi po kakovosti hektoliter za ceno od 35 do 100 kron, stavljeno na kolodvor Zagreb. Prodaja se od 100 litov naprej- Na vagone mnogo
ceneje. Vsa nadaljna navodila daje
ravnatelj, zafr h'nr. ispiiv ? ImA. Wmm & i
■v^
Brez konkurence!
F. L. Popper čevlji
za gospode in gospe so nogam najbolj prlležni, lični in najboijše kakovosti.    Naprodaj   samo   pri
JULIJI STOR, Ljubljana
^              Prešernova ulica št. 5.
A      Goysserski čevlji  za turiste, higijenICni ^   čevlji za otroke in Lawn-tennis-čevIjL
%^     K 12*50—16*50.
Glavni zastop
delniške zavarovalne družbe
FRflNCO HONGROISE
ISZ „Hationale" io juoajsle zavaiie Uf
yvFranCO Eongroise11, katera vzdržuje že 33 let zavarovanje v alpskih deželah, proti škodi po toči, in je tuđi letos prevzela to zavarovanje po stalno doloČenih premijah in pod najugodnejšimi pogoji, sprejema vsa-kovrstno zavarovanje na ćloveŠko življenje, rente in dote, zoper Škodo po ognju, tatinslcem vlomu, nezgodam na transportu, poškodovanju ste-klovine. — „Nationale"   in   „Dunajska^   pa proti  nezgodam   in za
dolžnosti  iz jamstev.                                      1947
: Ti zavarofElnita ie p!a{ala da konei leta 191? t [doti knm 198.421.000*74 za škode. :
Zavarovanja po nalmodernejših načinih. Premije najceneje.
Glavni zasfOD za Kranjsko Lfobllana, Marije Terezile testa stev. 16
zastopnik Fr. Petrid.
^mmmm^mi^^*^^^^^                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                          - -     -     -                   -    -    -                     - - ^■■^■^- -            r
^^^^■^^^^ft  ^^H|^^^H        ,/^S*S^S^^     ^^^^^K^^m   ^^^^^^^| ^^^^^H^^^^^K      ^^IR^B^^                               ^^^^^^^^^^K    ^^^^H^^^^^   ^^^^^^^^^^b    ^^^^^^^^^^^^ft    ^^^^^H      H^K    ^^^^^^^^^^^ft    ^^^^^1      ^^^^^^^^^^    ^^^^^^1^^^                                ^1^1   ^^^^Ib   ■^■^■^■f ■■^■^■V      ^^^^l^^^^l^     ^^^^H   ^^^^^R      ^l^^^^^^^    ^E^Mv^^^^^^     ^^^^^BSB      ^^^^1  ^^^^^H    ^tf^H^^^I^
i^bm^I š&_ ^m^^^^^^^^r^^^^^h ^^^^B              ^^^^^i ^^k^h^^^^h ^^^^^h ^B ^B ^^■hb TIH ^^T^™^^^^^1              ^H^^H^^l^^i B^^^B H^^i ^^^S^B ii^^^B ^^E^^ ^B,^^r ™^^B^
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3.
liTsiiTrećia.  sloT7-e33.s3s=su Ia.ra.a3.ilza.ioa,I
Denarnega prometa koncem leta 1913......K 700,000.000*—
Vlog........•*...«.....    „    43,500.000-—
Rezervnega zaklada.............„     1,330.000*—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
417.
brez odbitka.   Hranilnilnica je  pnpUarno  vama in
stoji pod kotrolo o. kr. đmiutmm vlad«.
Hranilnica posoja na zemljišča in poslopja proti 5'/«'/» obrestim in najmanj *U*/t amortizacije.   Za varčevanje ima vpeljane lične
domaće hranilnike.
TloVUev.
.SLOVENSKI NAROD-, dne 23. maja 1914.
—^—__^—.
Stran 17.
Za kratek čas.
Učitei} je postal po srečnem slučaju lastnik izvrstnega dalnogleda in je neke^a večera povabil dečke, naj pridejo gledat zvezde.
Med sledaijem prikolovrati faj-mošter Jaka in se radovedno vstavi.
—  Kaj pa fantom kažete? vpra* sa učitelja.
—  V»-T>trc. gospjcl župnik.
—  Ha. zavpije fajmošter    Jaka, sram vas bodi — ali ste Kristi]an — da otrokom nage babe kažete.
—   Ti, I ojzka, moški so pa rts neznosni.
—  Da, rt* j€ ! Komaj si   z   enim začela, pa bi že rada drugega imela.
•      *      *
—   M;>ja    žena    pride    pozneje, ziaj se se pripiavlja za pogreb svoje tete.
•= Kako — pripravlja?
—  Na, u.i, najela je nekega igral-ca, da ji našminka bled obraz in ob-jokanc oči,..
Prva služkinia: Slišala sem, da ima vaš gospod nekako ne-vras:enijo.
Druga služkinja: Beži no, jrespa bi mu se oči izpraskala, če bi se za drugo czri.
*      *     * Sodnik: Vi ste tej gospodični
obljubili zakon;   izrečno  ste ji pisali
—  tu je pismo — da jo vzamete koj po Katarini...
Obtoženec: Da, da — koj Ko bo moja žena Katarina pokopana.
—  Ti, to je pa čudno, ta naš Jo-ško dobi pri    kvartanju    vedno    in vedno. pri kegljanju pa nikoli.
—  To je povsem naravno: Keg-Iji se ne dajo mešati, kakor 'Kvarte.
Natakarica: Ali želite mor-da se kak sir?
Gost: Veste kaj, dajte mi raje poljub.
Natakarica: Obžalujem, po-ljubov danes ni na jedilnem listu.
•   •   •
Mož: Tako sem danes vesel — kar vsakega cloveka bi objei.
Žena.: O, pozem pa ostaneš danes lepo doma!
M a t i:  Pepček, zdaj  boš molil. Pepček:  Oh. mama, zdaj ne, raje kadar pridejo ata iz gostilne. Mati: Ne, ti boš molil večerno
molitev ne jutranje.
*              ♦
Gospa: MariČKa. davi sem vi-dela, da vas je poljubil pekovski fant, ko je prinesel kruh. Od danes naprej bom jaz sama od njega prevzemala Kruh.
Služkinja:    Meni tuđi   prav
—  samo to jim povem, da ima on rad okrogle ženske, ne suhih!
•Simplicissimus« je priobčil po-dobo, predstavljajočo bavarskega kralja, ko sprejme deputacijo ucite-l;ev, ki se pritožuje, da se učiteljem slabo godi.
Očetovsko reče kralj deputaciji: Če se vam res tako slabo godi, zakaj pa ne greste beračit. Saj prečastiti gospedje kapucinarji tuđi beračijo.
I^Sanaforjn
SI             in  modno blago ta ge-
llnMH   spode in gospe dob# ia-ll||l|n   s^>niki najbolje iz prvo* UII lili         vrstne izvozne hiše Humpolec, Češko. Velika izbira. Vzorci na zahtevo franko.
________N»l«lio damo napravili motke  «Wflke tuka].
Zakaj bi ne skrbeli za olajšanje,
kakor hitro nas začne mučiti kašelj, zaslezenje ali dušljivi kašelj, ako imamo za to slastno, zanesljivo in presenetljivo točno uČinkujoče sredstvo: Thvmomel Scillae iz lekarne Fragner v Pragi. Dobiva se skoro po vseh lekarnah steklenica po 2 K 20 v, vendar pa strogo pazite na ime iz-delka.                                         La.
Bergerjeva med. in hig. mila   iz
tvornice Q. Meli će Komp., Opava in Dunaj, I. Helferstorferstrasse 11—13 uživajo svretovni sloves. Namesto tr-dega Bergerjevega kotranovega mila se rabi enako koncentrirano Berger-jevo tekoče kotranovo milo proti luskinam na glavi in v bradi in kot pomoček za rast \a% Cena steklenici 1 K 50 v. Samo pristno s podpisom firme G. Hell & Komp. Po vseh le-karnah in drogerijah.  (Glej  inserat.)
jfajboljša osvežilna pijaca
iii§
~~~         alkalična kislina
ĆiMost okusa Sumeta ogljlkova kialiaa lahko prebavne, vea organizem peživljajoče.
Zzloee t LjaHjan: iHati Rasftier. Pttfr Usni! ■ L Ssabea
Proti            9
zobobolD in snjiloiii zob
izborno delcfe dobro mana antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
kl utrdi dletno in odstranfuie
neprifetno sapo iz uat 1 steklenica z navođllom 1 krono.
Beželna lekama Milana Leusteka
▼ Lfabliani, Seslfeva cesta stev. 1
polef Franc Jože!o?ega jnbilejnc^a mostu.
V teJ lekarni do'iivafo zdravila tuđi člani boiniškiti b!agajn jnž.železnice. c.kr.tobačne tovarae  in okr. bol. blagajne v Ljabljani.
Melnsfne-nstea in zobna TOda.
Sunja,   Hrvaško,   22.   februarja   1908.
Blasj. crospod lekarnar! Prosim vljudno. pošljite rr, zopet tn" steklenice Vaše Izborno rt lujoče antlseptićae melnsine-nstne obne ▼Cde, katera je neprekosljivo < dstvo zoper zobobol, utrja dlesno i od-stranja neprijetno sapo iz t; t. Za ohranjenje zob in osveženje ust > bom vsakomur kar najbolje priporociL
Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. pošre meštar
&t4*dU<y
tUjbolje za zob*
PREMIER
eilaa avotevsA
znamka.
Krasni  katalog zaslon.
Zastopnika:
A. CERAR, Domžale, Mat. ROZMAN,  Stožioe.
POZORI
POZOR!
MUi salon
Viktor Balt
Šelen&orgova ol 6, zraven glavne pefte.
Sopki,  venci   s trakovi   in.napisi  se
izdelujejo »o nalnlftilk conab. Delo
okusno vezano. Velika zaloga krasnih
suhih vencev.
Priporoča se z odličnim spoštovanjem
Viktor Baft
Naslov za brzojavi: Viktor Bajt, cvetlični saloi, Ljabljtu.
Nogavice in druge pleteiiine, dalje perilo, ovratnike in v to ftroko spadajoče blago dobite najceneje v specijalni trgovini
A. & E. Skaberne
Mestni trg IO.                           **
Krasne spomladanske novosti
dobro blago in po že prlznano nafnižjih cenah dobite
v Modni    BAf An    C#Am1t   Mnbllua trgovini     »CHS*      fiHVaTli   Stari trg 18
Specijalna trgovina naj mode rnejših bluz, jutra njih oblek, Ia kakovosti mo^ko, žensko in o trosko pei*ilo9 naj m odem ej Ši amOŠU Uobuklf Repice in  Slamniki.  Čepiće za dame, deklice in
otroke, razni  nakiti, vse potrebščine za šivilje itd.
gospod brez klobuka
mora  posebno  paziti  na to,   da   se  lasje  vsak   dan
temeljito^očistijo prahu  in negujejo. Prav imate, pri-
jetno je, izprehajati se brez klobuka, ali ne zamudite,
kožo na glavi redno čistiti in krepiti z masažo z
dr. Dralleja brezovo vodo za lase
Lasje Vam bodo krhki in lomljivi v solnčnem sijaju in vetrovnem viharju. Raba pristne dr. Dralleja brezove vode Vam napravi lase voljne, bleščece in vonjave, to daje lepo izgledanje in ni se Vam treba bati, se brez pokritega klobuka komu približan". Za-htevajte pa izrecno pristno dr. Dralleja brezovo vodo. Dobiva se po vseh za devnih trgovinah po K 250 in 5.—. Dralle — Hamburg in Podmokli na L.
Ivan Bizovičar
mnetnl in tregovski vrtnar
Ljubljana, Kolezijska ulica št. 16
priporoča slavnemu občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tuđi okusno • :       izdelane   vence,   šopke in  trakove.       ::
Dalje ima na razpolago ::   za izposojevanje    ::
ob mrtvaikili odrih drevesne cvetlice, kakor tuđi najfi-■elie dekoraclfsko ovotlleo za dvorane n    in balkone.    ::
Imam tuđi vsakovrstne sadike do najžlahtnej-Ših cvetlic in zelenjadi. Sprejemam tuđi naro-čila za na deželo. Vsa naročila se izvrŠujejo :: točno in solidno. :: Brzojavke: I. BizovlČar, «  vrtnar, Ljubljana«   ::
m&sl Dirm3UGC
priporoča svojo veliko za-logo deskih oblek po brez-konkurcnoiih nizkih cenah
B. Gotzl
Ljubljana
Jffestni trg 19.
Botri!
Radi ogromne zaUge prodajam od danes naprej, po neprekosljivo nizkih tovarnlškin ceath najboljše
švicarske \xx*c>9 kakor m* m drugo   zlatnino   m  jst^otiri^ii^o^
Nikelnaste moSke ure od E S'Si  naprej — Srebrne   moŠke  nre od E !•§§ naprej— 14 kar. zlat. moŠke ure od E 3t*S0 naprej — 14 kar. zlat dam.
ure od E 19"— naprej. — Srebrne damske ure od E 7"Tt aaprej. — Srebrne veri&ce od E I"t9 naprej.                                       ■'
l^Tlz^e ceaael                         SollćLxia> lxi đ.o"bre. po»txež"b«Ll                         isTiizlsie cene!
Botrice!
Ceniki zastonj!
Zahtevajfe cenikei
[Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
I «.   Pelnižfca glasić. «,0004100 liroM.   m               152              StHtaPJ«Va   UilO«   Št«V. 12.                                i^wl *.»** »hr^l. 1,—**> h—^
Pošlovalniea L c. kr. avstryske državne razredne loterije.
Podružnice w Spljetti, Celovcu. Trstu, Sarajevu,jGoricI in C«lju.
! Sprefema vloge aa ka|ttlce ia aa teka« ra*aa ^1! "1    Kapali ia a>aaa|a af«w la miaaitat papfti« ::  ter pa obrotta|e o* Im Haga w *«*■  s Wt I* !• « « KJm**** W AietMat kana.  as  5
Stran 18.
*SLUVĆNbKi IMAKUD11, ant 23. maja 1914.
116 stev.
a^BHS            BI                               ^F                                            .___.                        H               a||    aai^fe   AalaViB^BaVAaP flaVafe^KaVA &b    ^B^aVaVaB^Va^ta
ZajamCen   llSpOn   diki tahas o izvntnem uOaku.
Bt*j*ie9    lepe   £»*•«* i
dobite ob rabi med. >m     Jt    IKv«  Vrn**m **  ttret  oblastveno prei&kano, gar. neškodljivo za
i or. 71. Kixa Krene za prsi VSako starost, uumihv «■»#*. Rabi
'   se zunanje.   Poizkusna pusica K 3, velika puSica, zadostna za  uspeh  K 8--
Razpošiljanje strogo diskretno.                                 1684
Kos.   dr.   A.   UZf   laboratorij  Donat   H-i  BerjfaM«   17 1.
Zalog« v  Lf»Mi«uli  Ukaru   pri   „Xl«t«m   frlammP,   «ia|«|M   Saa*  te  »Ata****.
[Svetovno znani! Originalni motorji „Otto"
*81   za bencin,   bencol,   petrolin,   surovo olje,  sesalni  plin,   svetilni   plin   itd.
Motorji za surovo ollo „sistem i     Diesel". Bencinove lokomobile.
I             Najmodernejša konstrukcija.
»_   Največja tvornost!    Najvarčnejši obrat!
»~    DosSej prodanih čez 121.O00 mo-T       torjev z 193OO.OOO konjak, »ilami. Specialni   prospekt    541   gratis«
Langen & Wolf, Dnnajj S., LasenSmrgerstr. 53. si.
II    ¥7 /\ TiT T      DnC7MII/     tt£itelJ Olasliene Matice  in edini
jALruNZ BKtZINlK jsssr'jsr^^^
Ljubljana, Kongresni trg 15.
CMasproti nunske  cerkve.)
Največja   in   najsposobnejša   tvrdka   in   izposoievalnica
klavirjev in harmonije?
i na iueu  Avstriie. — Velikanska   zaloga  vsega i        glasbecega orođja, strnn in mnzikalj.
Edini zalOŽnik dvornih  in komornih tvornic   Bosetl-: dorfer,   Holzl & Heitzmann,   FSrster.  Ehrbar,  Gebruder Stingl, Rud. Stelzhammer, Czapka,  Lauberprer & filoss,
rlofmann in Hofberg (amerk. harmonijo.
Obrok!  od K 15*— naprej. NajbogatejSa izbira v vseh
modernih slogih in Iesnih  barvah   Oglejtc  si klavirje z
angleško  ponavijajočo  mehaniko.   lOIetna postavno
obvezna garancija.  ffajemnina najnižja.   Zameoa  naj-
ugodnejša. Uglasevsnf3 ter popravila strokovno in ceno.
Ker imam zgoraj navedene   prve fabrikate izklfučno !e
faz za Kranjsko v zalogi,   svarim   pred nakupom falzl-
likatov in navideznesa  „po! e Ina" pri  kričačih,  ki se
drznejo   govoriti o „dobrem   blagu",   dasi   nimajo n\ iednega rcmerpbneEia. fabrikata v zalomi.
Radi oddaje stavbnih in rokodelskih del ter dobav
a)  za zgradbo novega župnišča v Kočevski Planini v znesku   . 30.000 K
b)  za popravo gospodarskega poslopja v znesku.....14-00   „
c)  za popravo strehe župne cerkve v znesku .....    .    .    1.350  „
Skupno v znesku    .    .    . 32.750 K Se bode vršila pri podpisanem stavbnem odboru pismena ponudbena obravnava
dne 9. junija 1914. ob 10. uri dopoldne
Tozadevne pismene vsa ali tuđi posamezna dela zapopadajoče ponudbe Z napovedjo popusta ali doplacila v odstotkih na enotne cene proračuna, se morajo zapečatene doposlati stavbnemu odboru v Kočevski Planini z napisom „Ponudba za zgradbo novega župnišča v Kočevski Planini."
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik tozadevne nacrte, proračun ter gradbene pogoje po vsej vsebini in da se j m brezpogojno ukloni.
Ponudbi je dodati kot vadij 5% ponudenega zneska v gotovini, av-Strijskih vrednostnih papirjih ali v vlogah na hranilnične knjižice.                       \
Ponudbe, ki bi pozneje došle, se ne bodo upoštevale.
Z delom se mora takoj po oddaji pričeti, tako   da   bode   župnišče   đo ] konca oktobra 1914 pod  streho  spravljeno in koncem julija  1915  popolno-ia dokončano.   Poprave  gospodarskega  poslopja  ter cerkvene strehe  se  mor^o dovršiti najpozneje do konca avgusta 1914.
Nacrti, proračun s popisom del ter osnutek stavbne pogodbe s pogoji vTed se zamorejo vsak dan vpogledati pri podpisanem stavbnemu odboru.
Stavbni odbor v Kočevski Planini pri Črnomlju
dne 15. maja 1914.                                           1984
Ljubljana  Fl\ ŠCVČikMmi^
puškar
priporoča svojo TelikO Sftl^f« raznovrstnih                    217
pnšk In samokresom
lastnega izdelkaf kakor tuđi btlgifskitai sulsUli in toiklk itim
■rOlZkBiOaill pttftkf   za katere   jamčim za dober   strel.   Posebno   pripo-roćam   latlkt   tTOCevko   in paške Bf«k  s Kruppovimi   cevmi za brez-
dimni  smodnik. — Priporoćam todi
veliko zalogo vseh lovskih potrebšdn
H^P   po najniljih oanah.   ^|
Cenovnikl nm xaht«vanj« sastonj In po*twlffi« pr^st*.
Perje
sa postelje in puh
priporoča po Mjnižjili ceaah
EMIL   KRAJEC
preje F. Hiti
Pred  Skofijo  itev. 20.
Zunanjt naročita se točno izvrSujejo.
Baivečja zaloga navadnib tt najflneUiti
otroških vozičkov
in navadne do na^Hnei**
zime.
1 M. Pakle
v UaUlanL
Innaiii urotnikom si Mi'il I Mvittiem.
parno barvarstvo
ter kemično čišćenje in
snaženje oblek. Apretura sukna.
JOS. REICH
Poljani um - Ozka ulica št. 4.
Sprejemališće Selenbnrgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene
ii Ljiitliii, Denalsfca teslo 21
Velika zaloga
sfeklenine, porcela-
na, svetilk, zrcal,
ilp, kozar cev, vrčkov
1. t. d.
gostilniska in kavarnar-ska namizna posoda
po napnižjih   cenah.
Zdrave. Uie sinke
72     hoćete imeti?
Potem jim dajte uživati izboljšano, aromatično rlbfe olje iz lekarne pri zlatem orlu- Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje iz katere^a je popolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 1*80.
Zoper kašelj, zasllze-nost in   prehlafea]e
je v tem času za otroke najboljše pre-izkušen in mnogostransko priporoCen UfoUtf Bok. — 1 steklenica 1 kroita
Zaloga vseh tu- in inozemskih speci ali te t ner   preizkušenih   do-
mačih zdraviL Izborna toaletna sredstva „Aia".
inu m pine pedantni
OMaUl« m tail sflmUa sa Uam» vuk fc»MikihfcU—K
iMpcillja «c Ikrat m tea m nt ttrmi.
Ch^^nL^B^^n^^n^^nL^ln^^HCnT^h^^hT^ih^^hi^^h^^h^^^B^^B^^n^^n^^n^^A^^n^^n^^n^IC
Phami. Hafj.
Olnko nnh&ko
Iikama pri zlatan orlu
M«M|—, faMw trg tt t.
S. Varaždinske toplice (»rvaško)
2eteznMka, poStna, telefonska in brzojavna postaja. — Ilov sdravIlUkl hotel % elefc IrMao nnaWfli«vo. ttarosnmaa ratloaktivu iveplena kopel 58° G priporočljiva zć
fffl^nii nimfl Ifhiin itd" ***** »^»vlllaca za bolezni v vratu, krhlju, prsih llDullB iKilllU Ulllju jetrih' 2eIođcu in v ^revesih. — Električna masaža, blatne ^^.^^...1^,.^.   oglj. kisline in solnčne kopeli,zdravljenje z vroč. zrakom
(Mprto ćelo l«to.                                                     Moderni komfort«
Novi hoteli. Krasna okolica. VojaŠka godba. Prospekti zasloni od zdravill&kega ravnateljstva. — ZdraviliŠki zdravnik dr. I. Lochert.                        141ć
I    I 1^ ^5fc k^m F^ I mđt ^^k
^Jl d\JISii\l3
kateri je absolvtnt boljše,   vsaj  dvoletne   trgovske   sole ter je izvežban v amerlftkem km'i^ovodstvu, sprefme
Miška pniia sKwgsl.štii.sUšteiO2aUiv!al[iL
Trgovinsko izučeni imajo prednost-   Plača po  dogovoru. — Ponudbe s
spričevali,  eventuelno z referencami na  enega  navedenih   zavodov.  —
Vstop takoj, ali vsaj do 1. julija 1914.
Obisk se teli.
Pesek,kremen, oiipadki kamna itd.
se dajo s cementom  mešani porabiti  z   dr. Gasparyja
stroii in oblik&ini
za zidne kamene, stresno  opeko, otle Čoke, plošče, stop-nice, cevi, betonske podboje, stropne kamene itd.
Tvornica sirojev za drobilne   stroje   in   mešalne   stroje
dr. Qaspary I CoM ]Vtarkransta5t, prncija
Razkazilnl pro«torl % ca. 50 stroj i « obratu.                 i
I Pojasnilna brošura št. 24 zastonj.
rlajkrajša io mm pot 9 AniiflkO
z modernim! velikimi brzoparniki iz
Liibljane tez Antwemen v ltew-¥ark
Red Star Line deča zvezda
Na naših   pamikih  Tinlaiid,   Kroonland Vaderlaad, Zeeland, Lapland In Samlaad,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba irt spalnice po novem urejene kajite za 2, 4in 6 oseb, za \nsakega potnika cminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni.
Odhod iz £jnbljanc vsak torek popoldne.
Naši parniki vozijo tuđi na mesec po večkrai ćez  Kanado v  Severno  Ameriko in  je  ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi Vork.
Pojasnila daje vladno potrjen   zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani,
Kolodvorska ulica ^., stev* 35,
od južnega kolodvora na desno poleg predilaice.

družba za življensko in rentno zavarovanjc na Bnnajn
leietalii zastop za v Gradca, Hirrniasse U. 18. in glani im n Rmisli Leopsld Grflnfeld in Fran Anmann v Ljubljani prenemajo
i    vMh vrst ilTllenska in rentna zvarovauja.    i
| Svetovne police družbe so v smislu liberalnih zavarovalnih pogo-  | jcv že po kratkem obstanku neizpodbitne in nepropadne z avto-matičnim podajSanjem in ob skromni dodatni premiji obrnejo tuđi
fojii riziko in invalidnostno sozavarovanjc,
katero zadnje zavarovenje za slučaj invalidnosti poleg ustavitve plačevanja premije tuđi še garantira za ves Čas trajanja zavaro-vanja prejemanje rsnto v visokosti 10 odstotkov zavarovane glavnice. — Od 1. januar ja L 1911. na novo uvedeni dividendni nacrt C. zagotavlja zavaravaneu družbe izdatno
udele^bo dot>i^lz:t^.
ki se v polki sami v najvcCjcm đelu garantira, — Pojasnila đajo neobvezno in brezplačno g*«t«ralnl sastop v Gradcu far ■lama zaatopstva « Ljabljanl, L«opoM Grllnfald In Fpm šimmmnnt v C«lttvo« In liaribopa ter vsl g«M sporije Inspektorjl In agenti«
Štuje UTaroftnJ Ktnec 1913 čez 600 milijono* kron                 i
i                   Aktif   ....  Koaec 1913 tci 200 miiijonov kron                   I
1                    bptoOl    .   •   .  Kmnc 19» Cei 400 ■ilijoBOT km                     \
•■rito, U imalo iTtio t tollilk krofO« io Tablfo ta proTsoMiutosaatopitvo.
i 16 štev.
.SLOVENSKI NAKPD', dne 23. maja 1914.
Stran 19.
Trgovina z orožjera in ckr. zaloga snodalka Uckaer ft MmgL Orate; SptrfHK I.
priporoča   po  tvornJških   cenah   kot
najboljše branilno orodje avtom. žepne plltole, točno    zastreljene   sistemov „Browning-.   Stevr*.    .Mausef    tn   j UB                                          ,Bayard" samokresi najbogatejSe  iz-   I
bire že od K 550 naprej, floberti in                                                 ~
karabinaiice, dvocevne   lovske puške od 36  K naprej. Patrone,  patronske itročnlce ttd. itd Cenovnik gratis in franko.                    55                    Cenovnik gratla in franka
Katinka Wi3maycr pri „Solncn" za vodo
priporoča veliko zalogo nagrobnih vencev iz suhih cvetlic in trakove z napisom, dalje vezanje cvetlic po naroCilih. — Priporoča tuđi belo perilo za dame, otroke in gospode in veliko zalogo trpežnih in elegantnih čevljev.
Točna postreiba.                     1012                      Niske eene.

110 podružnic — 200 zalog.
1792
Podružnica:
LJUBLJANA, Selenburgova ulica 7.
Pošiljanje    po   pošti   na   vse
kraje cesarstva od 5 kg naprej
= franko.               =
Vzorce   od   žgane   in   surove ::    kave zastonj in franko.    ::
——   2OO zalog,
Uvoflj kave,
i Ivan Jax & sin
I v Ljubljani, Dunajska cesta 15
I
I        priporcča svojo bogato zalogo          v
i ueznib W^$. Mi streji
I                                  ^          %                 ^          za rodbino in obrt.
Brezprtni kani za vszenje v iffil.
Pisalni  stroji „ADLER",
plctilat stroji
vseh   velikosti.
Iz konkurznega sklada g. Franc Erjavca, strojarja v Cerknici pTi Eakeku se proda
aloga   usnfa,   meka\   Mine   Ia  strojarske oprave, konj, dva strofa Itd.
v cenilni vrednosii 6178 K 52 h ofertnim cotom v celoti en bloc.
Poncdbe je izročiti do ine!. 28« maja t» L konkurznemu upravitelju g. Hubertu ZavrŠnik, c. kr. notarju v Cerkni:i.
Vsak ponudnik mora položiti   iO% inventurne vrednosti kot kaveno.
Došle ponudbe se odpro 30. maja t. L; vsak ponudnik je vezan r svojo ponudbo do incl. 5. juni]a t 1.
Sprejeti najvišji ponudek je založiti pri konkurznemu upravitelju v gotovini do 8. junija t 1. in potem takoj prevzeti celotno zalogo.
Pridržuje se pravica event. vse ponudbe odkloniti ter blago na "robno razprodati.
Za popolnost zalome ter inventurom ga zapisnika in za kakovost blaga ne prevzema konkurzno upraviteljstvo nobene odgovornosti
Inventurni zapisnik je na vpogled pri kookurznem upravitelju vse dni izvzemši praznike in neielje med uradnimi urami, isti izkazuje na zahtevo zalogo in podaja vsa potrebaa pojasnila.
Hubert Zavrinifc,
2003                                                         c- kr. notar kot konkurzni upravitelj
HAMBURG-AMERIKA LINIE.
Glavno zasiopstvos
FR.   SEUlilG,   LJUBLJANA
Kolodvorska ulica St. 28.
442 parnlkoT. „Vaterland"
58.000 tonf
„Imperator"
52.000 ton.
Nalnovejša in največja pamlka na, svera.
Predno kupite vozne hstke. pišite po brezplačna pojasnila ter podabe teh parnikov, kajti nudijo vam z našo vožnjo danes najprijetnejSe In najsigurnejSt potovanje v medkrovju osobito pa ¥ novom ■tMaitam nmftm •taotfoMa * *» ♦ *■ • posteljami s popolno oproaiO. V obedmcah pri pogrnjenih mizah se donaSa hrana po strežajih. Gena meščanskemu razredu 20—30 K višja.
Za vtinjo Vh, Mlveč 7 dal 4am w ****** JMMtf.
Anton Pieta
krolač      M
Ljubljana, Sv. Petra c. 16
priporoča svojo
veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopio in plašćev za gospe, nepre-mo&ljivih havelokov itdo itd.
Obleke po mari se po najnovejših  vzor-cih in nafnižjih cenah izvršujejo.
Vsak dan svež
sladoled
ia                                       !
ledena kava
se dobi                |
1Z AL AZNjFk I
Stari trg št. 21. J
1*r
w Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbanćeve manof. trgovine priporoča
slamnike
imi razno miti nerilo, Hra?ate. ovratniRe itd. itd.
Blago imam solidno,  cene zinerae. Postrcžera toCno.
L H1KUSCH
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko tzber
doznikov In solnčnlkov.
Popravila se isvršujejo toCno in soUdao.
a lim Ali In, Iti i SkU 5
BRATA
ErtoHa.lakiraiji.Mia
Proda jalnicai
Miklošičeva   ulica  št. 6. nasproti hotela „Union".
Iliji
EBERL
in potma ilcsbria:.
41
Delavnicas
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
I Pisarna  za   urejevanje   splošnih   gospodarskih   zadev*
|J. ROZMAN,  KRANJ.
I. denarni promet:
Tzposlovanje posojil v vseh oblikah. — Prevzem kapitalij in njih pupilarnovarno nalaganje. — Ranžiranje insolvenc. — Eskont menic. — Nakup in prodaja ::     državnih vrednostnih papirjev.      r:
IL Inform&ciiske xadeve:
Izdaja trgovskih in obrtnih informacij ter naslovov dobaviteljev in odjemalcev za ------—     vse blagovne stroke.     ---------
m. Ixtorfevan|e terlatev:
Lzterjevanje trgovskih in obrtnih terjatev. Inkaso menic.
IV.  Promet z ncfpremleninaml fn
pođjatlit
Posredovanje pri nakupu, prodaji in za-menjavi nepremičniir, industrijskih, tr-::       govskih  in obrtnih podjetij.       ::
V.  Tehnlčno-komercflelne zadeve:
Nakup in  prodaja  industrijskih, obrtni^
in poljedelskih strojev vseh sistemov. —
Oprema celih delavnic. -— Instalacije. —
Nacrti in proračuni.
VL Strokovnl nasveif v vseh na* vedenlh zadevah.
Strogo stvarno poslovanje.  — Prospekti na razpola go.
Žagfli polno jarmenik in stroj i za obdelevanje lesa Tseb Trst zlasti patentni
brzodelni jarmenik, jarmeniki cepilniki, (samice), benećan-.'.   /.   skt jarmenik   .*.   .'.
enoHstni in dvolistni.
Vs! stroji za mizarje,
kolarfe, strugario, so-darfe. lesarje itđ. itd.
Vsi strofi
za izdelovanje pohištva
iz  vpognjenega lesa. Strofi sa luplienfe lesa. i
Stroji xa lesno volno.
TURBINE
za vse vodne razmere
z največjo izrabljivostjo.
Precizijski regulatorji.
------Patent prijavljen.------
MODSRlfE       320
TRANSMISIJE.
Prevzem.  kompL tvor-
niskih oprav sa vso
::   lesno industrijo.   :s
NajfinejŠe reference mnogo-vrstnih obratov tu in v inozemstvu- Sedaj se Izdeluje tnrbinska   naprava za L   I. kranjsko elektr. cen-Ik tralo: 2 turbini po 1600 ■^----- konjskih ali. -----
Tvornica strojev 6. To^NIES, Lfablfana P.
Kalniile cane.   "^l
Ustanovlima 1847.
Ljubljana, Kongresni trg št. 12.    232
sa spalne Ia fediLse   sobe, salone  fln gosposka
sobe.   Preproge,   zastorjji,  modrocl na ¥xm9l
žinmati modroci, otrošld vozičkl Ud.
Ustanovljena 1847.
Najsolf^nejše blago.
Brizgalnice
tevi, lelovadRG orodle in avtomobile
kupujte samo pri
R. A. SmeRol, Zn jrch
katera tvrdka se zdaj glasi:                         2093
Sredlitea prodaja ofnfegasnlh brisgalnle In potrebiiln televada. orodja ta avtonoliUov d. s. o. |. Praga-SmiolieT B. A. taiekaL           T. L StralUek.           ¥. K. SsuUteL
Opozarjamo
da ▼ adajem Caso imzpoSiljajo različoe nemške tvrdke po svojem za-stopniksT Zagrebe na gasiloadruštva ■—jfco eenttn in poaujajo svoje blago* — Ne podpirajte jih, ker imate svojo slovansko tvrdko.
Stran 20
.SLOVENSKI NAROD«, dne 23. maja 1914.
116 štev.
Luserjev obliž za turiste
lahtorafto pri Mkapa wšmm Izricao Luerf ev oblli za tnriste
po B !•••, najboljSi in nmjianesljivejši  pomoček proti  kurjim  očesom in žuljem. Dobiva se po vseh lekarnah.
Glavna zaloga lekarna A.  Schwenk, Dunaj-Meidling.  Premnoge  ponaredbe, ki  nikdar  ne  dosežejo Luserjeve
originalne znamke, dokazujejo izborno kakovost tas#)rf«vt)gA oblica za turiste.   Pozor pred ponaredbami !
Pisarne
2a notarje, trgovce, zavarov. družbe ltcL v sredini najbolj prometnem delu mesta Ljubljane sa tako] Oddaf*.
Ponudbe na pofttni  predal 7S.
1786 Stalni                 1773
bralevni agenti
zmožni nemščtne sa sprejmefo ali pa na-stavijo s stalno plačo za prcdaianje duvo-volienih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbs rod PlMERKUR", Brno, Neugasie Hr. 2O.
Slovenski zavod.
Sanatorij Jimi dom"
pošta Gornja Kungota pri Mariboru za notranje in iivčne bolezni.
Ćelo leto odprto, zmerne cene. Govori se slovensko.   Pojasnila daje  dr. Fr* Čeh.
Enonadstropn.a, irdno zidana
lb. i š si
s poslopjem v drori^ču in vrtom za zelen javo se proda pcd zelo ugod-nimi pogo;i z ali brez zemljiŠČa in gozda. Hiša stoji na ugodnem prostoru g]avnega trga v mestu ŠoŠtanj ter je j\ ipravna za vsako obrt ali večjo trg vino.
Več  pove   Posojilnica  v  So-Stanju.                                           1754
|^s CarI Kronsteinerja
H         proti vremenom odporne apnene
nHa9adne barve
^M                   obastveno   varovane
■     V 50 različicali cd 24 h kilogram uprei.
M     2e    ćesetletia    najbolje   preizkušene,
B     prekaiajo   vse   ponaredbe.   Ećini
■H     primerni     r:eska!ni     mater:;al    za   2e Kfl               pobapvana  proćela.
I Eiiiajlne fasađGelak blrsvajo.da:
|H     jo se umivati, krijejo z eno potezo, brez
H     grundiranja,   emajlne   trde,   porabne
^M     samo  pomešane z mrzlo   vodo.  Raz-
^H     kuževalne.nestrupene,porozne. Idealno
^H     barvanje   za.   notranje   prostore, še ne
^M     podbarvane fasade, lesene sravbe, ka-
^m     kor   kolnice,    paviljone,   plotove  itd.
^H     Dobivajo se v vseh   niansah, stroškov
^M     za   štirjaški   meter 5   vinarjev.  Knjige
^m     z vzorci in prospekti zastonj in pošt-^B                          nine prosto.
■     [ari HeiM. Đonaj II!., Rsopt^tr. 120
Glavna zaloga za Ljubljano: Brata Ebcrl-
SHNHTORIJ
z vsemi fizik -dietetičnimi sredstvi zlasti za ^lirAii^ želod&ne in ti^ne btUin«, lenske bo-lezni  in   bolefiina  in  slabeaa  pretnav-
Hopoliiie
Topolšica
--------------------ijnnjn. --------------------                                                     „Biser Spodnje Štajerske".
SlIAfiiAII#A#A ■      Ogljikovokisle toplice (30°). — LaIUMM*V» sir«Tlfeil|«. — Obširne zračne kopeli. — Zdravljenje z odebelenjemin shuj -•^]m^%*mmmwm+^*^ m       ganjem.  Zračne kolibe. — Opravilna terapija. — Pavšalne cene.                                          Šefzdravnik:  dr.  Vlctor Hecht
---------------------------------              -----------                            —                     ___________^____________________________________________A________
Cigaretni papir in sfročnice JTIOMAli"
se hvalita sama in ne potrebujeta reklame.
>preiema zavarovanja človeškeea življenja |>o najraznovrstnejših kombina-cijah   pod   tako   ugodnimi   pogoji,   ko nobena druga zavarovalnica.
Slasti je ugodno zavaravanje na doživetje in smrt z manjSajočimi se 12                     vrlačili.
„SLAVIJA"
•■- • .*• vzaiemno zivarovalna banka v Prag i. -•- - .*•
Rezervni fonđl K t0,7S0-726*18   —  Isplaćane  OfUkoAaino in kapitalife H 129,965.304-25
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slevansko-narodno upravo.
——^—-^—^——•       Ws«   pojasnila    dajei       -—^---————
mm- OencraiDo m\w\n v UuLlsaoi ^n^^i: v fiosposkl alid M 12. ~»a
Zavaruje Doslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa  najboljši sloves, koder posluje.
Pozor! Sprejema tuđi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugod-nimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!
Zatoga pohistva in tapetmškega blaga. j/[izarstvo.
IPovolna spa/na seta, orehov  ali  hrastov  les
Jl 350'—.
j-amči se   sa  solidno   delo. Cene konkurenčne*
J. Pogačmk*  JLjubljana,  Marije Jere^i/e cesia i/. t3—18.
•ajT^fet ^■K^bV   V^'^bV^bV   #^aF-%                 ----         —    Delnlika družba                           =
Danai 1913: llata kolajna. Komo-tov 1913: zlata kolajna s posebnim nriv^aa'em in srebrno drž. darilo.
I nknmnnili z naslleno ib preogreto paro.
Originalna konstrukcija Wolf 10 -800 k. s. 3249
Najizdatnejša poraba sile za vsc obrti.
' V celem izdelanih nad 1 milijon k. s. *
Posojila.
Brez porokov!          Brez porokovl
Brez poprejšnjih stroškov
častnikom, uradnikom, učiteljem, poduradnikom
in penzionistom na mesečne obroke z obrestmi
K 616  za vsakih  1000 K.
Posojila.
vsakemu proti porokom. Priskrbljevanje polic tuđi brez zdravniške preiskave do 70. leta. Brezplačna pojasnila daje bančna in zavaroval-niška pisama krakovskega vzaiemnega zavarovalnaga društva v Građen, Eans Sachsgassz 12,' 3. nadstr. — Vprašanja v nemškem jeziku.                1796
III I nenoh  ki   g3 P°trJuJe I QL
4U !. lISPEil, na tisoče priznanj \jk^g0
>>*                                                                                                                                                            I
aW        V         V *^
^ tintturi!
lekamifla Piaolija v LiDhllani
krepi želodec,   pospešuje   prebavo   in je odvajalna.   1   stekleničica  velja   20  vin.
0^^T\ Naročila spre- G.  Piccoliia, jmk J jema   lekarna   Ljablfzna.
Trgovina s špecerijs^im blagom.
J(a grobno in sa debelo.
A. ŠARABON, Ljubljana.
Trgovina z raoko in deželnimi prldelkl.
J<a drobno in na debelo.
O-la.TTZ2.ct   zaloga   r"U-đ.zaijn.s3s:e   Trod.e.
Apenta.
Fran Jožefova.
Friedrćchschalska«
Herkules.
Hunyadi Janoševa.
POIIna.
Rakozyje«a palma.
Saratica.
Sternev.
Zaječiika fSeidschitzef
Bilinska slatina.
Bonifacijev vrelec«
Contrejcćville.
Emika Krinckta«
Fachin&ka. Francovovarski  Matalijin
vrelec.
Gie*shOb«lska slatina. Gleichenberskl vrelci. Gubsrska sr«brenica. Hallska jod««a tsia.
Karlovarskl vrelci. Krondorffskl Stef. wrel. L^vlco, (močna in lažja.) MaHjInovarskl vrelec. PreblavŠka slatina* Radinskl zdravllnl vrelec RaaJInskl Glzellit vra>l«o.
Roga&ka slatina. Donat! - vrelec. Sty ri a-vrelec. Roncegnoi Salvator. Seltor (kraljevski). Vita - vrelee.
Vichy.
Wildunski Helenln vrelec. Darkavska jodova sol. Karlovovarska     vrelčeva
7         sol v  kristalih ali v prašku. Mattonljeva  močvlrska s«4.
Velika prataraa za kavo In mlin  za dliave
x električnim obratom.
Zaloga špirita In vsakovrstnlb iganlk pijač.
Kmetska nosojilnlca ljubljanske oholite v Ljubljani
obrestnje hranilne vlogc po čistih Rezervni zakla) na) X S00.000.
/13/ 0/ 4 /4 /0
brez odbitka rentnega žavka. Ustanovljena leta 1881.