226. številka.
Ljubljana, v sredo 2. oktobra 1901.
XXXIV. leto.
Uhaja vsak dan zvečer, isimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. - Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, - Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vposüjatve naročnine ae ne ozira. - Za oznanila plačuje se od fitiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h Ce M dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj ae izvole frankovaU. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Uprsvnlstvu; naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga St. 12.
»Slovenski Narod" telefon št. 34. — »Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Nova dekliška šola.
Včeraj se je v prisotnosti zastopnikov deželne vlade, deželnega in mestnega šolskega sveta ter občinskega sveta v Ljubljani otvorila nova, prelepa, zunanje in notranje moderno opremljena dekliška šola. Pri drugem bogatejšem in večjem narodu, ki more otvarjati svoje vseučilišče, svoje srednje šole, je otvoritev osemrazredne ljudske šole malenkosten dogodek, — pri Srovencih pa, ki nimajo ne le svojega vseučilišča, nego niti ene svoje, slovenske srednje šole, je otvoritev tako velikega in lepega zavoda, kakoršen je bil svečanostno otvorjen včeraj, važen naroden in kulturen dogodek. Mestna dekliška osemrazrednica ima zopet svojo streho ter je nastanjena v vzornem poslopju zopet sredi lepega trga šentjakobskega okraja, ki je ta zavod pač dolgo in težko pogrešal. Mestna občina se je obogatela za nov, krasen zavod, na katerega more gledati s ponosom, meščanstvo pa ne sme odrekati svojega priznanja občinskemu svetu, gosp. županu Hribarju in deželnemu zboru, ker se je po njihovi zaslugi izvršila ta šola toli vzorno, da se more ponašati ž njo Ljubljana kot z najmodernejšo ljudskošolsko stavbo na vsem Kranjskem. Naj bi bila ta lepa šola vzgajališče krepkega zaroda poštenih in narodnozavednih Slovenk!
K svojemu včerajšnjemu poročilu o otvoritvi nove šole nam je dostaviti Iše govor g. župana Ivana Hribarja, ki je govoril nekako takole:
Prevzvišeni gospod deželni predsednik! Častita in slavna gospoda! Zabavam in razvedrilu bilo je prvotno namenjeno  poslopje, ki je do leta 1896. stalo na tem prostoru. V teku časa je pač nastala sprememba v toliko, da se je rabilo tudi v javne in — odkar se je naselila vanj mestna dekliška šola — deloma v odgojevalne namene. Potres, ki je pro-vzročil marsikako izpremembo razmer v
našem mestu, napravil je še popoln prevrat tudi v tem oziru. Na mestu, kjer je prej stala deželna reduta, vzdiga se sedaj mestno šolsko poslopje, najlepša, najprimerneje razdeljena in najprikladneje urejena ljudskošolska stavba v deželi kranjski.
Odkar se je prva in dosedaj jedina slovenska mestna dekliška šola pri sv. Jakobu jela razširjati in — glede na to, da v Ljubljani nimamo meščanskih šol — z višjimi razredi popolnjevati, bilo je oči-vidno, da ne bode mogla dolgo ostati v najetih prostorih, temveč, da jej bode prej ali slej treba lastnega doma. V ta dom se sedaj seli iz nedostatnih in skrajno tesnih prostorov, v katerih je — daleč od svojega okoliša — morala prebiti pet dolzih let. Kako si oddahne učno osobje in kako prijetno iznenadene bodo učenke! Mesto tesnih prostorov, najdejo tu prostorne, svetle in zračne učne sobe in dvorane.
Občinski svet je pa, ko se je odločil za zgradbo novega šolskega poslopja, hotel tudi ustvariti nekaj ne samo vseskozi prikladnega in modernim zahtevam odgovarjajočega, temveč tudi nekaj tacega, kar bi že po zunanjem svojem licu bilo v okras mestu. Zato je, sprejemši konkurenčnim potom pridobljeni splošni stavbni načrt, poveril deželnemu inženerju Ivanu Sbri-zaju in našemu — v strokovnih krogih sedaj že slavnoznanemu — rojaku arhitektu Maksu Fabijaniju na Dunaju izdelavo podrobnih načrtov, prepustivši jima prosto roko za izpremembe, ki bi se jima pri splošnem načrtu potrebne zdele glede najprikladnejše uredbe notranjih prostorov in glede zunanjega lica poslopja. In reči se mora, da sta oba gospoda popolnoma opravičila zaupanje, katero je imel občinski zastop do nju.
Zunanje lice tega šolskega poslopja je v Ljubljani nekaj povsem novega, in sicer, kar se tiče sloga in okraskov. Sezidano v secesijonističnem slogu, krase njegovo pročelje in postranske fa-cade namenu, kateremu ima služiti, pri-
merni napisi iz Komenskega, Slomška in Stritarja. Poleg tega so na pročelji našla prostora imena zaslužnih slovenskih šolnikov in pedagogičnih pisateljev ter imena slavnoznanih odgojevalcev drugih narodov. Gotovo nekaj originalnega in primernega! Kdo bi si bil torej mislil, da se celo proti temu vzdigne od katere strani koli upor? In vendar se je to zgodilo. List, ki je s strupenim svojim tiskarskim črnilom skušal omadeževati še vsako— in tudi najkoristnejšo — napravo občinske uprave, zagnal se je tudi tu vanjo. Dasi v ta list pišejo ljudje, ki kaj radi in prav pogostoma naglašajo, naj se ne gleda, kako žive, temveč posluša, kako uče, vendar se je z vso strastjo zakadil v nesrečnega, od nemile usode tako kruto preganjanega pisatelja svetovnozna-nega »Emila«, dela torej, ki, če se pomisli, d a j e n a s t a 1 o v p r e t e k 1 e m stoletji, daleč prekaša vse, kar so ljudje njihove vrste o odgoji kedaj napisali in so sploh napisati v stanu. Občinski svet se seveda na take strupene in p o h u j š 1 j i v e napade ne bode oziral, on: guarda e passa.
Gospoda moja ! Nežna ženska mladina ljubljanska bode se v tem novem poslopji odgajala v duhu, ki ga označujejo na pročelji in na obeh postranskih fasadah napisni reki. Iz deklic, ki bodo obiskovale to šolo, imajo, ko zapuste zavod, postati koristne členice človeške družbe. Ves pouk bodi torej uravnan tako, da se bodo odgajale versko-nravno, da se jim bodejo v mehka in sprejemljiva srčeca zasajale milo duhteče cvetke domoljubja, zvestobe do prejasnega vladarja in njegovega slavnega rodu ter ljubezni, iskrene in goreče ljubezni do svojega rodu in jezika. Častito učiteljsko osobje smatraj tako od-gojo za sveto svojo dolžnost.
V tem šolskem poslopji je pa poskrbljeno še tudi za drug, izven prej označenega okvira stoječ del odgoje, ki se ga je doslej po naših ljudskih šolah preveč zanemarjalo. Tu mislim na higi-jeno, katere prvi pogoj je snažnost telesa. Ne plašeč se stroškov, je občinski svet, spoznavši to važnost, napraviti dal šolsko kopelj, v kateri se bodo učenke pod nadzorstvom svojih učiteljic skupno kopale v razdobji, ki ga določi c. kr. mestni šolski svet. Koliko vredno je, če se deklice, ki postanejo kdaj gospodinje, od zgodnje mladosti navadijo skrbeti za snažnost, ni mi treba še posebej naglašati.
Izročajoč to šolsko poslopje svojemu namenu, štejem si v dolžnost omeniti tudi vseh onih, katerim se imamo zahvaliti, da je tako krasno in primerno sezidano. Pred vsem bodi tu imenovan stavbni svetnik Ivan Duffe, ki je — po krivici napaden od prej označenih piscev — kljubu svojemu obilemu uradnemu poslu v pisarni in na vseh koncih in krajih našega prerajajočega se mesta vestno in spretno vodil to stavbo. Njemu so kot posvetovalni odsek stali na strani gospodje občinski svetniki Jakob Dimnik, Ivan Tosti in Fran Žužek. Pod tako vrejenim stavbnim vodstvom in nadzorstvom gradila je poslopje pohvalno znana stavbna tvrdka Filip Supančič, prevzevša zidarska,in krov-ska dela. » »stala dela razdelil je občinski svet — zvest svojemu načelu, da je v tacih slučajih dajati zaslužka kar največjemu številu domačih obrtnikov — takole: klesarska dela Feliksu Tomanu in Alojziju Vodniku; tesarska dela Ivanu Zakot-niku; mizarska dela Karolu Binderju, Alojziju Petrinu in Karolu Krimmerju; ključarska dela tvrdki Breskvar in Irkič; kleparska dela Srečku Nolliju in Alojziju Lenčku; pleskarska dela Jos. Makovcu; steklarska dela Franu Kolmanu; pečarska dela tvrdki Vidic & Co. in Fr. Kalmusu; sobnoslikarska dela Ivanu Terdanu; dobavo železnine Arnoštu Hammerschmied u
Ženska v družini in v družbi.
Predavala gdč. Zofija Kvedrova v „Mestnem domu" dne 29. septembra t. 1. (Dalje.)
Spoznavanje življenja in človeka je prva naloga vzgoje, prvi pogoj prave na-obrazbe. In v naših rokah leži vse to. Naša dolžnost je, da se vzgajamo in po-polnujemo. Koliko jih je, ki se umetno zagrade, da kolikor manj poznajo ljudi, ki z napačnim idealizmom slepo sebe tako, da niti svoje duše, niti svojega značaja in temperamenta ne poznajo! In oso-bito ženi se še mnogokrat šteje v čast in zaslugo, da je kolikor mogoče naivna in otročja, pohlevna in skromna. Ne prava čednost, ampak nevednost, da ne rečem neumnost se časti. Žena se umetno potiska na stališče poslušnega automata. Ako pritisneš na ta gumb, dobiš bonbone, pri drugem prašek za zobe itd. Žena poskrbi opoldne za obed, zvečer zaigra po Želji moža valček ali zapoje kako »narodno pesema, to je pa večina tudi vse, več se [ne želi; samostojno mišljenje se smatra za nepokorščino, za trmoglavost.
Ne mislite, da hoče novo žensko gibanje  povzdigniti ženo nad moža, da
hoče moža omalovaževati, da zastopnice te struje moža prezirajo ali sovražijo. Ne, žena bo vedno spoštovala in cenila moža ali le onega, ki v resnici zasluži njeno spoštovanje. Saj bi bilo pa tudi smešno zahtevati od ženstva, da spoštuje moža le za to, ker je mož. In žena bo gotovo le tedaj v resnici srečna, kadar jo bo mož v plemenitosti, v razumu in presojevanju n ad kr il j e va 1. To je istina in to rada priznam in to bodo z menoj priznale vse ženske, ki se poznajo. Da bi pa vsled tega morala žena umetno držati se v duševni temi, da bi se njene zmožnosti in njen značaj ne smel razvijati, to nikakor ne sme biti. Nasprotno, mislim, da bi tudi moškim le koristilo, ako bi bile njih žene naobražene, duševno razvite, ako bi bile samostojni značaji, ker bi se vsled tega tudi moški sami trudili, da bi postali popolnejši, kakor so. In tudi vsak mož sam bo, mislim, raje imel, da ga ljubi žena, ki je enako izobražena, ki je tako pametna, zavedna in plemenita, kakor on, kakor da ima le ljubezen nevedne, omejene, četudi dobre žene. Priboriti si naklonjenost samostojne izobražene in duhovite žene, je gotovo težje in častnejše, kakor pridobiti simpatije kakega naivnega bitja. In kako krasno in vzvišeno je razmerje med možem in ženo, če stojita na isti duševni višini, če se v vsem razumeta, če žena ni samo slab odmev svo-
jega moža, ampak osebnost za se, ki se vsled svojega lastnega duševnega razvitka zlaga z možem in ne vsled nekake tradicionalne pokorščine!
V interesu mož samih je, da se žene naobrazujejo. Ne mislim tu samo one zunanje naobrazbe, znanja jezikov ali sploh specialne naobrazbe za kak poklic, nego mislim posebno na ono omiko duše in srca, na ono globoko razumevanje vsega, kar je človeško, ono finost in blagost mišljenja, čistost značaja, ki dela ženo tako lepo, mamljivo in dobro. In to si pridobi ženska le s skrbnim opazovanjem življenja in nekoliko tudi s čitanjem dobrih knjig V resnici izobražena žena ne bo upoštevala dosedanjih predsodkov svojega stanu; častihlepnost in domišljavost ji bodeta premalenkostni; fin, priprost, naraven takt bo karakteriziral vse njeno vedenje. Njen značaj bo čist in trden, kakor kristal, njena duša bogata in plemenita. Za vse bo imela pravo besedo, pravi svet; nizko mišljenje ne najde prostora v njenem srcu. Naobraženi, v resnici naobraženi ženi ne more biti nobeno delo prenizko, ako ga mora storiti. Navadno se misli, da žena ne bo več hotela opravljati hišnih in gospodinjskih poslov v družini, ako bo omikana in naobražena. Jaz pa mislim, da išče prava omikanost povsod red in čistoto, in v resnici naobražena žena se gotovo ne bo ženirala
vzeti metle v roke in počistiti stanovanja svoje družine; omikanka ne bo se sramovala zakrpati raztrgano obleko svojega moža in svojih otrok. Vedela bo, da mora tudi to biti in da jo le časti, ako gleda sama na red. Nečesa pa, mislim, izobražena žena ne bo storila. Ne bo so namreč docela zakopala samo v svoje gospodinjstvo, zakaj z dobro voljo se najde tudi v najobširnejšem gospodarstvu nekaj prostega časa, ki ga porabi za-se, v svojo izobrazbo in razvedrilo. Tako se ne bo nikdar ponižala, da bi bila samo prost stroj brez višjih idej, brez višjega zanimanja.
Taka žena bo gotovo izpolnjevala svoj poklic, kakor soproga in mati, ki bo lahko tovarišica in pomočnica svojega moža in voditeljica svojih otrok.
Njen delokrog pa bo tudi izven družine. Že po svoji družini bo delovala na družbo. Njeno mišljenje ne bo brez vpliva na njenega moža in njene otroke; tako bo že indirektno delovala na druge. Pa tudi direktno bo imela dovelj prilike koristiti človeštvu. Tu ni treba nobenega posebnega apostolstva, nego samo nekaj dobre volje. Tu prijazna beseda, tam energična zavrnitev, vse o pravem času in na pravem mestu.
Prej se je ženi dovoljevalo v javnosti nastopati le, kakor razdajateljici milodarov.  Danes, mislim, ima žena tudi
in pokojnemu Josipu Spreitzerju; vodovodno inštalacijo SreČku Nolliju in Mariji Eckerjevi; centralno kurjavo in inštalacijo kopelji tvrdki W. Brückner & Co. v Gradcu; kiparska dela tvrdki Suppan in Haushofer v Gradcu in končno električno inštalacijo tukajšni mestni elektrarni. Med mnogimi starimi in dobro znanimi tvrd-kami dobili so — kakor kažejo imena — dela in zaslužka pri tem šolskem poslopju tudi začetniki; v tem večjo radost mi je, da morem danes konštatovati, da so vsi bili prevzeti nalogi popolnoma kos.
Dograjeno, v notranjem urejeno in danes posvečeno šolsko poslopje izročilo se bode jutri svojemu namenu. Ljubljanska mestna občina ostane pač njega lastnica; razpolagati pa bode ž njim imelo pod nadzorstvom šolskih oblastij šolsko vodstvo, katero vsled tega prevzema tudi odgovornost, da se bodo njega prostori rabili le v določene vzgojevalne namene. V znamenje teh pravic in te odgovornosti izročam zato v imenu mestne občine ljubljanske gospici voditeljici ključe tega šolskega poslopja.
Zaključil pa je g. župan včerajšnjo šolsko slavij e takole:
Prevzvišeni gospod! častita in slavna gospoda!
Vse naše ljudsko šolstvo se je tako sijajno razvilo in na tako visoko stopinjo, na kateri ga danes občudovati zamoremo, povzdignilo v poslednjih desetlejih, tedaj v dobi, odkar je vladarsko žezlo v rokah našega premodrega cesarja, pospeševa-telja vsega lepega, blagega in koristnega. Danes, ko se je storil velik korak naprej v razvoju ljudskega šolstva v beli Ljubljani, ne moremo in ne smemo torej te lepe pomembne in povznašajoče slavnosti zaključiti prikladneje, ko da vsi iz glo-bočin svojih src zakličemo Njegovemu Veličanstvu cesarju Francu Jožefu I. slava, slava, slava!
V Ljubljani, 2. oktobra. Državni zbor
se snide iznova 17. t. m., t. j. prav ob obletnici tiste dne, ko so bile jezikovne na-redbe razveljavljene. Na kongresu čeških zaupnih mož je izjavil posl. K r a m ä f, da se Čehi še niso odločili, ali začno proti Körberjevi vladi opozicijo ali obstrukcijo. Vlada se udaja Vsenemcem in prezira nevarnost, katero povzročajo nemški ra-dinalci državi. Ali češki narod ima interes, da se ohrani Avstrija. Körber je čisto v rokah Wolfovcev, zato se pri nagodbi z Ogrsko ni oziralo nič na Čehe ter se je jezikovno vprašanje odrinilo. Čehi bodo delali v bodočem zasedanju drž. zbora najhujšo opozicijo. Dp. Engel pred svojimi volilci. V Benešovu je nastopil češki posl. dr. Engel pred svoje volilce ter govoril o položaju na Češk em in v državi. Zagotavljal je, da bode neizprosno vztrajal pri
tukaj plemenitejšo nalogo. Pomaga naj, ako more, tudi; daje naj, ako more, ali njen dar naj ne bo nikdar miloščina, pmpak dar ljubezni, dar sestre, prijateljice. Nič prevzetnega naj ne bo v njej! In tudi njeni darovi naj bodo drugačni, kakor so bili nekdaj. Ako ji je mogoče, pomore naj trajno z nasvetom, s priporočilom. Mnogokrat je zaupljiva, skromna in blaga beseda krasnejši in koristnejši dar, nego svota denarja. Ona naj ne daje samo obrestij svojega premoženja revnim in potrebnim, nego tudi sadove svoje duše, svojega znanja, svojega srca naj daje! Za vse naj ima polne roke, vsak naj si lahko vzame iz njenega bogastva. Mogoče, da se bo kdo posmehoval najiskrenejšim, najlepšim čutom njene duše, ali kaj zato, prišli bodo drugi in pobrali bodo njene dobre besede, kakor dragocene bisere in jih hranili za vedno. Hotela bi, da bi bile vse žene idealistke ali pametne ideali stke, ki bi ostro sodile sebe in vendar mislile o vseh ljudeh najboljše. Ne da bi polepšale njihove napake in slabosti, ampak išče naj v vsakem ono, kar je dobro. Hotela bi, da bi ne bile skope s tem, kar znajo, da bi ne bile skope z onim blagim, lepim in dobrim, kar je v njih. Hotela bi, da bi bile srčne in pogumne, da bi se ne bale neuspehov, posmeha, preziranje. Kdor misli vedno na to, da bi se ne blamiral, nikdar ničesar ne stori in ne doseže. (Dalje prih.)
principih poštenega svobodomiselstva in prave ljubezni do svobode brez vsake zahrbtnosti in brez ozira na trenotne uspehe. Podlaga češke politike je mnogo etičnejša in moraličnejša kakor politika Nemcev, proti katerim pa sta sloga in edinstvo potrebna. Kot protiutež nemškim napadom je potrebno, da se združijo vse češke narodne moči zlasti glede gospodarskih vprašanj. Najprej si morajo pridobiti Čehi politično moč, taktika je važna šele v drugi vrsti. Interesi češkega naroda so skladni z interesi države. V državi pa odločata dve moči: vladar in vlada. Cesar je med bivanjem v Pragi opetovano priporočal obema narodnostima mir in strpljivost. Vprašanje je sedaj, koliko se bodo nemške stranke za te opomine brigale. Vlada je nestanovitna in zasluži največje nezaupanje. Dr. Engel priznava sposobnost, pridnost in eneržijo dr. Koerberja, toda vpraša se, kakšno pot si izvoli. Razni sumi so opravičeni. Ali bodi prihodnost kakoršna-koli, dolžnost Čehov je, da se zanašajo le na-se in na svojo moč. Zato pa jim treba predvsem omike in gospodarskega blagostanja. Omikan in premožen narod je močan. Evropa se zanima za Čehe, in prevdarja se, kako bi se evropske razmere izpremenile, če bi se po želji Nemcev Češka priključila drugi državi. Zatorej se zanimajo sedaj za češko vprašanje tudi v zunanjih ministrstvih. Vsak pošten Čeh naj se zaveda važnosti svojega naroda ter vztrajaj pri principu, da je stvar vsega naroda važnejša kot interesi posameznih strank.
Vojna v Južni Afriki. Iz Londona poročajo sedaj, da med Kitchenerjem in vojnim ministrom ni nobenega razpora, nego se le še ni moglo najti sporazumljenje radi Kitchenerjevega predloga, da je poslej postopati proti Burom z vso največjo strogostjo. Kitche-ner hoče izgnati vse Bure, jim prodati vse farme, nastaviti angleške kaznjence in žide ter sistematično zatirati bursko pleme. Ako dovoli angleška vlada Kitche-nerju, da sme postopati po svoje, bode baje — tako poročajo iz Kapstadta — v 4 tednih vojne konec. Že več mesecev deluje Kitchener na to, da izumre burski zarod. V taboriščih burskih ujetnikov jih umre vsak mesec 25%. Celo angleški listi obsojajo najnovejšo zverinsko taktiko Kitchenerja. Drugi evropski listi pa sklepajo iz teh poslednjih sredstev Kitche-nerjevih, da se Angleži bore pravzaprav že na življenje in smrt. Vojna se je preložila sedaj docela v Kaplandijo, kjer je osem burskih čet, ki naraščajo kakor plazovi ter se hočejo zbrati okoli Kapstadta. Holandci prestopajo na stran Burov tru-moma. Vršilo se je minoli teden več bojev, v katerih so bili večinoma Buri zmagoviti. Sedaj se lotevajo Buri že angleških trdnjavic! Tudi fort »Itala« so naskočili Buri. Branil ga je major Chapman, a Buri so zmairali. Angleži so izgubili 1 častnika in 11 mož, 5 častnikov, major Chapman in 38 mož je bilo ranjenih, G3 mož ujetih in 153 konj in mul ranjenih. Buri se drže neverjetno dobro, in Kitche-nerjeva slava je že prav na robu, da izgine v večno temo. Sam kralj angleški je odredil novo nabiranje vojakov in prostovoljcev, kajti zadnja poročila z bojišča so obupna.
Občinski svet ljubljanski.
V Ljubljani, 1. oktobra.
Občinski svet ljubljanski imel je sinoči redno sejo, katere se je udeležilo 20 občinskih svetnikov. Predsedoval je župan Ivan Hribar.
Početkom seje poročal je mestni komisar Semen o zgradbi včeraj otvorjene dekliške ljudske šole pri sv. Jakobu ter končno predlagal, naj se podeli privolilo do stanovanja in uporabe za vse prostore nove šole. Dne 28. septembra vršil se je komisijonalni ogled na licu mesta in se je pri tem ogledu konštatovalo, da se je stavba izvršila po odobrenih načrtih in uradnih predpisih, da je zidovje zadostno osušeno, in da novo šolsko poslopje ustreza vsem modernim higijeničnim zahtevam, tako da ni pomisleka, da se poslopje izroči svojemu namenu. Občinski svet je predlog referentov brez ugovora sprejel.
Obč. svetnik Pros ene poročal je o predlogu, da se opuste sv. Cirila in Me-
toda ulice. Stavbeni odsek je že v seji dne 9. julija poročal o prošnji Antona Dečmana, trgovca in posestnika v Ljubljani, s katero želi doseči sklep občinskega sveta, da bi se opustile projektovane ulice sv. Cirila in Metoda na parceli štev. 186 kat. obč. Poljansko predmestje. Stavbeni odsek je iz stvarnih razlogov predlagal odklonitev omenjene prošnje, a na predlog obč. svet. dr. Kušarja se je prošnja odstopila pravnemu odseku v poročanje. Tudi ta odsek je prišel do zaključka, da se prošnji g. Dečmana s pravnega stališča ne more ugoditi. Po nasvetu poročevalca bila je prošnja g. Dečmana odklonjena.
Obč. svet. dr. Stare je poročal o magistratovem predlogu v zadevi regulacije Cegnarjevih, Zalokarjevih in Bohoričevih ulic v Vodmatu. Občinski svet sprejel je predlog stavbenega odseka, naj mestna občina pred hišami in vrtovi, ležečimi ob omenjenih ulicah, na svoje stroške napravi hodnike, poldrugi meter visoke vrtne ograje iz žičnih mrež s potrebnimi uhod-nimi vrati ter prenaredi stopnjice, kjer bi to bilo potrebno — ako lastniki dotičnih hiš in vrtov za regulacijo ulic potrebni svet mestni občini brezplačno v last pre-puste. Hodniki se napravijo iz porfirnih plošč, in sicer v Cegnarjevih ulicah po 2 m, v Zalokarjevih ulicah po 150 m, v Bohoričevih ulicah pa po 180 m širokih. Potrebni kredit v znesku 7000 K se postavi v proračun za leto 1902.
Podžupan dr. vitez Blei weis je poročal o izdatkih za zdravila mestnim ubožcem leta 1900. Stroški za zdravila znašali so preteklo leto 2272 kron. Brezdvomno povišali se bodo ti izdatki tekom prihodnjih let vsled novega domovinskega zakona prav izdatno. Treba bode že zaradi tega strožje postopati pri oddaji nakaznic za brezplačna zdravila. Občinski svet je z ozirom na to sklenil, naj se v prihodnje nakazila za brezplačna zdravila izdajajo le takim osebam, ki niso zmožne si kaj prislužiti, nadalje onim, ki uživajo miloščino ter rodbinam takih dninarjev in delavcev, katerih dnevni zaslužek ne presega dveh kron. Ob jednem se je magistratu naročilo, naj izreče zahvalo in priznanje ljubljanskim zdravnikom, ki so brezplačno zdravili mestne uboge.
Obč. svet. Prosenc je poročal o otvoritvi obrtne pripravljalnice na tretji mestni deški ljudski šoli. V to obrtno pri-pravljalnico je všolati vse obrtne vajence, ki stanujejo v frančiškanski župniji, tedaj tudi tiste obrtne vajence, ki delajo v Ljubljani, a stanujejo na Viču, na Glincah in v Šiški. Primerna subvencija za to šolo se postavi v proračun za prihodnje leto.
Nadalje je občinski svet dovolil surovinskemu društvu črevljarske zadruge v Ljubljani 300 kron podpore. Računi o dotacijah raznih mestnih šol so se odobrili, prošnja posestnika Josipa Lokarja za odpis pristojbine za večjo porabo vode pa je bila odklonjena.
V tajni seji rešile so se razne personalne zadeve.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 2. oktobra.
— Osebne vesti. Pomožna učiteljica na tukajšnji umeteljno obrtni strokovni šoli, gdč. Marija Veh ar je bila imenovana za učiteljico na tej šoli. — Okr. živinozdravnik g. Ivan Raj er v Litiji je začasno prideljen v eksternem službovanji pri kužnih boleznih pri c. kr. okr. glavarstvu v Kočevju. — V graški občni bolnici imenovan je z današnjim dnem g. dr. Ernest Dereani sekundarnim zdravnikom. — Provizoričnim učiteljem na trirazredni ljudski šoli v Št. Rupertu pri Mokronogu je bil imenovan absolvirani učiteljski kandidat gospod Anton Sila.
— Ljubljanski knezoškof je odklonil blagoslovljenje novega mostu, ki se dne 4. oktobra izroči javnemu prometu, ter je kršen na ime cesarja Frana Josipa. Na to je naš magistrat, ako smo prav poučeni, naprosil šenpeterskega župnika, da on blagoslovljenje prevzame, in ta se baje ni branil, kakor se je branil gospod Anton Bonaventura, ki je, kakor znano, še pred kratkim osebno poročil neznatnega odvetniškega koncipijenta s hčerko še bolj neznatnega Vencajza. Za nas ta »afera« nima nikacega pomena; ali,
kot pametni ljudje se vprašamo, je li res potrebno, da se pri nas vse blagoslovlja? Če se je nekdaj kaka cunja privezala na palico — imeli so javen blagoslov, in pri nas v Ljubljani bomo skoraj imeli — javen blagoslov pri vsaki krtini, katero na-rijejo krti po tivolskih travnikih! Čemu dajati kleriziji pomen, kojega nima, ali bi ga vsaj imeti ne smela/ Če je knezoškof blagoslovljenje mosta arogantno odklonil, potem je slavni naš mestni svet, da ima nekaj manj rahitičnih kosti v svojem telesu, kot jih de facto ima, moral dati ošabnemu prelatu odgovor, kakor ga je zaslužil. To se pravi, slovesno je imel skleniti, da se most sploh ne blagoslovi. Prepričani smo, da bi se vsled tega sklepa ne bila podrla niti svet niti most!
— Nune v Škofji Loki — tako se nam piše — so pri zadnji deželno-zborski volitvi na tako nesramen način agitirale, da je skrajni čas, da tem klošterskim babnicam nekoliko na prste potrkamo. Sanitetne razmere v tem samostanskem gnezdu so od nekdaj najslabše, kriče naravnost proti nebu. Ali naše oblastnije, ki na deželi preganjajo vsakega strojarčka zaradi vsake kožice, ki se stroji, ne vidijo ničesar. Čas je, da se oči odpro, in da prav resna komisija preišče znano smetišče Loških nun. Pri zadnji deželnozborski volitvi so pa stare device na Loški graščini naravnost besnele. Pisale so obrtnikom, pisale mesarjem, ključarjem, in sploh vsakemu, ki ima s kloštrom kaj opraviti, ter mu grozile, da mu ne bodo dale ničesar zaslužiti, če ne bode volil slaboglasnega Koblarja. Z jedno besedo, te klošterske plesnivke so naravnost znorele, in prava sramota je za Škofjeloško mesto, da se upogiblje pred takim babjim jarmom Nunski samostan v Škofji Loki se torej narodnonapredni stranki prav toplo priporoča, da ga nikdar in pri nobeni priliki s spomina ne pusti. Ravno tako priporočamo očete kapucine, ki so tudi prav pridno za Koblarja agitirali. S svojim liberalnim somišljenikom v Škofjeloškem okraju priporočamo tudi te »fehtarje«. Sedaj bodo lazili s prazno vrečico okroir ter hoteli imeti »kolekture«. Prijatelji, zapodite jih, saj druzega ne zaslužijo! Sploh ne umemo, kako pride ravno uboga Škoija Loka v ta položaj, da mora rediti kar dva gnidava kloštra v svoji sredi! Ali se temu ne da na kak način odpo-moči ?
— Iz Stare Oslice se nam piše:
Naš župnik, dobro znani »Vse vkup« se v Slovencu pere, čisto po nepotrebnem. Tak mož, kakor je on, bi najbolje storil, če molči; še vesel naj bode, če ga drugi pri miru puste. Vse skupaj je ta mož kopica različnih lastnosti, o katerih ne bo-demo govorili. Znan pa je kot močan mož! S to svojo močjo se gospod župnik vedno baha, in pri vsaki priliki išče nasprotnika, s kojim bi se »metal«. Na ko-rajžo klicati je njegova druga natora. Živi sploh prav po fantovsko, o čemer pa ne bomo pisali, če mož nas izzival ne bode. Njegova zadnja afera, s katero skuša našo občino ogrditi, češ, z revolverjem bom moral k maši hoditi, pa potrebuje nekaj pojasnila. Naš fantovski župnik je omenjeni večer začul pred svojim župniščem nekaj razsajajočih fantov. Mi smo sicer do korenine klerikalna občina, in pri zadnji deželnozborski volitvi smo imeli en sam liberalen glas, no, pa naši fantje časih vendar tudi razgrajajo in sicer če treba, — pred farovžem. In tako se je tudi tisti večer godilo, in naš »Vse vkup«, ki je pri volitvi pridno agitiral, si je prej kot ne mislil, danes bodem vsaj dobil jednega, s kojim se bom »metal«. In planil je pred župnišče, in s psovkami je napadel klerikalne svoje fante. Ti pa so po dobri svoji klerikalni vzgoji takoj potegnili nože, ter zapodili zabavljajočega gospoda župnika v farovž nazaj. Je sicer čudno, ali v klerikalni občini mora župnik, ki sam rad fantuje, na vse pripravljen biti! Gospod »Vseskup«, spravite torej revolver ter živite mirno, in pred vsem v zavesti, da imate tako faro, kakor ste sijo izgo-j i 1 i. če pa bodete, gospod župnik, zopet splezali na kako lojtro — v »Slovencu«, se kmalo zopet vidimo! Torej adijo!
— Omikan kaplan. Iz Ruš pri Mariboru nam pišejo: Tukajšnji, v vseh krogih jako   priljubljeni   kaplan BračiČ
prestavljen je iz Ruš v Ponikvo. Iz Ponikve pa pride k nam v Ruše občeznani kaplan Pintarič, o katerem je še le pred par dnevi »Slov. Narod« poročal, da je spoštljivega TOletnega starčka I. Vrečka napadel, ker mu je ta v oči povedal, da se ne spominja, da bi bili imeli kdaj na Ponikvi tako malo olikanega in surovega kaplana, kakor je Pintarič. No, in s tem omikancem osrečil je sedaj mariborski knezoškof nas Rušane! Pintariču pa že naprej povemo, da ne bomo na noben način trpeli, da bi tudi pri nas obračal klerikalne kozolce, in če bo hotel pri nas nadaljevati svoje omikanosti, potem se ga pač kmalu otresemo. Pohorski.
— Slovensko gledališče. Sinoči se je ob prav dobro obiskanem gledališču ponavljala krasna opera »Židinja«. Vsekako se mora trditi, da morajo biti na razpolago dobre pevske moči, ako se hoče doseči umetniški uspeh pri tako težkih partijah, kakoršne se nahajajo iz "večine v tem veličastnem delu. Že to kaže, da je novo in staro osobje naše opere dobro in da izvršuje častno svojo nalogo. Najboljši in največji umetnik v vsakem oziru je gotovo g. Olzsewski, ki je tudi sinoči krasno vspel in dosegel zlasti v solospevu konec četrtega dejanja največje priznanje. Mož bi bil dika tudi največjega odra. Poleg njega sta se zopet odlikovali gdč. Nedbalova in gdč. Noemi. V nastopu je bila prva vsekakor sigurneja, nego pri prvi predstavi in tudi njen kostum je bil boljši. Gdč. Nedbal ni še navajena našega meglenega podnebja, zato je bil sinoči njen glas nekoliko ohri-pel, vendar pa je pela vzorno korektno ter dosegla lep uspeh. Gdč. Noemi je bila to pot prav dobra. Tudi druge moči so se potrudile bolj, nego zadnjič. Gospod Krampera je nastopil sigurneje in nas s tem osvedočil, da mu je na tem, da se kaj nauči ter nas v prihodnji zadovolji popolnoma. Navado pa, da se vspne na prste, ko poje najvišji glas, mora opustiti. Zbor je bil dober kakor prvič in orkester pod krepkim vodstvom g. kapelnika To-maša tudi ni zaostajal. Vprizoritev je bila lepa in so se nedostatki v kostumih popravili. Plesne točke so prav ugajale. Gotovo je opera »Židinja« med najlepšimi in najzanimivejšimi točkami repertoirja slovenske opere. —s—.
— Šolske vesti. Ker so mej šolskimi otroci v Litiji razširjene ošpice, je tamošnja šola začasno zaprta. — Na ljudski šoli v Višnji gori se je pričel zopet šolski pouk, ker v poslednjem času ni bilo novih slučajev škarlatice.
— Požar. Dne 29. m. m. je začelo goreti v vasi Podbukovje občina Krka, in to ravno med sv. mašo, ko je bila velika večina vaščanov v cerkvi. Če ni bilo gasilcev, kateri so bili takoj na gorišču, bi bila pogorela vsa vas, katera šteje 39 številk, in to radi vetra, ki je precej močno pihal, in ker so vsa poslopja s slamo krita in v veliki tesnobi. Velikanskemu naporu gasilcev in občinstva se je zahvaliti, da se je ogenj omejil na dva kozolca, dasi sta se bili vneli že dve hiši, kateri so gasilci takoj pogasili. Vaščani, kateri so doslej nezaupno gledali gasilce in gasilno orodje, se sedaj z vso hvaležnostjo in priznanjem izražajo o tem res prepo-trebnem društvu. Ogenj je zanetil 51etni otrok, misleč si peči koruzne storže.
— Poročilu odbora ,,Dijaške kuhinje" v Kranju za šolsko leto 1900 1901 povzamemo nastopno : S pričet-kom šolskega leta 1900/1901 se je otvoril na tukajšnjem gimnaziju osmi razred, s tem se je pa tudi povikšalo število pod-pirancev. Hrano je dobivalo v »Dijaški kuhinji« tekom šolskega leta 1900/1901 113 učencev; koncem leta jih je ostalo še 75. Vsem se je izdalo 20.109 kosil in 18.329 večerij, proti 18.725 kosilom in 15.861 večerjam lanskega leta; skupaj 38.438 obedov (lani: 34.586). Po svojem domovju je bilo podpiranih 30 iz škofjeloškega, 25 iz kamniškega. 24 iz radovljiškega, 11 iz kranjskega, 4 iz brdskega, po 3 iz idrijskega, kranjskogorskega in tržiškega, po 1 iz krškega, litijskega in vrhniškega sodnega okraja : nadalie še 4 iz Štajerskega in 3 iz Primorskega. Izkaz o prejemkih   in izdatkih,   a)   Prejemki:
1. ) redni prispevki podpornikov K 1288 20
2. ) odplačila dijakov K 1191, 3.) izredni doneski in darovi: a) v/gotovini na blagajno K 382937, b) v poštno hranilnico
poslanih z obrestmi do 31. decembra 1900 K 309-97, c) v naturalijah K 12 50, 4.) ob-resti obligacije Šim. Robičeve ustanove od 1. marca 1900 do 1. marca 1901 K 236. Skupaj K 6867 04. b) Izdatki: 1.) redni za hrano K 622128, 2.) izredni za upravo K 10088, 3.) odpisi v poštni hranilnici na manipulacijski pristojbini in za 200 položnic K 614. Skupaj K 6328 30. c)Preb,K 538 74. Odbor izreka v svojem in podpirane mladine imenu najsrčnejšo zahvalo vsem p. n. dobrotnikom; posebno pa naj sprejmo izraz globoke hvaležnosti: Visoki deželni zbor kranjski, slavni mestni zastop kranjski, slavna Kranjska hranilnica v Ljubljani, slavna okrajna posojilnica v Kamniku in slavni občinski zastopi: Jesenice, Kamnik, Kovor, Lesce, Preddvor, Radomlje, Smlednik, Šenčur, Škofjaloka, Špitalič, Voglje in Zminec, ter slavna hranilnica in posojilnica v Mengšu.
— Redek lov. Svojo vest v številki 224. moramo popraviti takole: Do-tičnega orla v Begunjah nad Cerknico ni ustrelil tapetnik Puc, ampak lovec Fran Debevec, po domače »Kranjčev France«, in ga podaril tapetniku.
— Nemški vojaki v Celju.. V četrtek zvečer je bil prostor, pred celjskim Kolodvorom nabasano poln celjske tuleče druhali, ki je čakala na nemške vojake, vračajoče se domov. Hripavo haj-lanje je naznanilo prihod vojaštva, ki pa je kmalu utihnilo, ker vojaki niso imeli smisla za takšno patriotično manifestacijo, še manj pa voljo odgovarjati otroškim kričačem. Navzoči socialni demokrati pa so delali ironične opazke: »Die Chineser sind schon da!«
— Slovenski denar za nemške namene. Leta 1902 bodo imeli v Gradcu veliko pevsko slavnost. Sedaj je razpisana nagrada za gradnjo velike pevske dvorane. Za to ultranemško slavnost je dovolila »dežela« 16.000 kron. A ker je dežela po dobri tretjini slovenska, bodo morali plačati Slovenci tretjino, to je 6000 kron. Za uravnavo Pesnice pa ni denarja!
— Jezuitje v Gorici. Čudna vest se širi, da se mislijo namreč nekje v bližini Gorice naseliti jezuitje. Baje so že v dogovoru radi poslopja, katero bi jim služilo za konvikt. To je nekaka nedodelana grajščina.
— Poštno in brzojavno ravnateljstvo za Trst, Primorsko in Kranjsko javlja: Podaljšanje poslovne dobe poletnega poštnega in brzojavnega urada »Morsko kopališče Sisti-jana«. Poslovna doba poletnega poštnega in brzojavnega urada »Morsko kopališče Sistjana« se je do nove odredbe podaljšala.
— Povratek avstro-ogrske kitajske eskadre. Navdušeno vspre-jelo je puljsko prebivalstvo mej grome-njem topov naše pomorščake, ki so se vrnili na vojnih ladijah »Cesarica Elizabeta«, »Z en ta« in »Leopard« iz daljne Kitajske, kjer so si ob strani vojakov drugih evropskih velevlastij pridobili na daljnih tujih tleh slavo. Na krovu vojne ladije »Pelikan« je bil dine, katerega so se udeležili višji krogi vojne mornarice. Na krovu ladije »Cesarica Elizabeta« je poveljnik mornarice, admiral baron Spaun, pozdravil poveljnika eskadre, grofa Montecuccolija in častnike ter čestital odlikovancem.
— Glas iz občinstva. Pišejo nam: Čitajoč Vaš list, najdem dostikrat, da v njem omenjate, kako so nekatero ulice našega mesta slabo razsvetljene. Zato si dovoljujem, prositi Vas, da opozorite do-tične faktorje na »Vegovo ulico«, katera ni razsvetljena nobeno noč in sploh tudi zvečer ne. Od Vaše tiskarne in pa do gostilne vulgo »pri Šikcu« ni videti lučice. Torej: Več luči!
— Plašljivi konji. Danes dopo-ludne je na Karlovski cesti konj Helene Železnikarjeve, posestnice na Igu, pred električnim vozom, vsled strahu padel na kolena. Dasi je bilo v bližini mnogo otrok, se vendar ni nobena nesreča pripetila. — V sv. Florijana ulicah pa je konj hlapcu Matije Primcu pred električnim vozom ušel in dirjal v Rožne ulice, kjer ■ta mu prišli dve majhni deklici nasproti. Jedna deklica se je izognila konju, čez drugo pa je konj skočil. Deklici se ni ničesar pripetilo, samo ustrašila se je.
— Opeharjen tat. Na Rimski cesti št. 17 je danes ponoči ubil tat šipo
na oknu trafike in vzel iz okna 7 škatelj, misleč, da so napolnjene s cigaretami in smodkami. Tat se je opeharil, kajti škatlje so bile prazne. V jezi je tat škatlje raz-metal po cesti.
— Krompir kradli sta na ljubljanskem polju dve delavki. Ko je prišel policaj, sta hoteli uiti, pa ju je ujel.
— Pogon je bil danes zjutraj po ljubljanski okolici in po mestu. Policija je prijela pet postopačev.
— Božjast je vrgla včeraj zvečer v Wolfovih ulicah hišnega posestnika A. G. Prepeljali so ga na dom.
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 22. do 28. septembra 1901. Število novorojencev 16 (= 23-76 °/00), umrlih 33 (=49<>/00), mej njimi jih je umrlo za škarlatico 1, za jetiko 7, za vnetjem sopil-nih organov 1, vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 23. Mej njimi je bilo tujcev 8 (=242 %)> iz zavodov 15 (=45 4%). Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za ošpicami 1, za škarlatico 2, za tifuzom 1, za vratico 1 oseba.
* Proti cenzuri. Cenzura ima v vseh naprednih državah hude sovražnike, ■aj je cenzura ostanek reakcije in izpol-nuje le prav poredkoma svoj pravi namen. Kratkovidni cenzorji, ki ne trpe svobodomiselnosti in odkritosrčnosti, obrežejo tudi marsikaj lepega in neobhodnega. Na Francoskem je proračunski odsek črtal cenzorjem dosedanjo plačo. Težko da bi se našlo sedaj še kaj navdušenih in vestnih cenzorjev, saj so morali doslej cenzorji citati marsikaj, kar jih ni prav nič zanimalo. Ako se obnese na Francoskem najnovejše sredstvo zoper pre-silno cenzuro, jo upeljejo morda še pri nas na Avstrijskem. Zlasti gledališki cenzuri ne bi škodilo, če bi jo nekoliko omejili.
' Potopil se s konjem in vozom. Dne 18. m. m. je prišel v Dol. Du-bravi kmet Urban Gjuras k svojemu rojaku mlinarju, da mu posodi konja in voz, da si pripelje domov one male pridelke, katerih mu še ni odnesla narasla voda. Dobil je konja in voz, a nesreča je hotela, da se je na cesti, ki vodi tik Drave, udrlo pod vozom kos zemlje in kmet je padel s konjem in vozom vred v vodo. Naslednjega dne so našli konja in voz, a tretji dan mrtvega Gjurasa, kateri je ostavil mlado udovo in malega otročička.
' Radi moskitov se je morala trgatev v vinogradih ob reki Rhone pri Beaucaire in v okolici Camargue ustaviti. Trgači so bili tako opikani, da so dobili mrzlico, zato noče nihče več trgati grozdja, ki sedaj gnije na trtah.
Csolgoss, morilec Mac Kinleya, se smrti, ki ga čaka, grozno boji. V ječi kriči, joka in trepeta kakor bi bil božjasten. Poleg Csolgossa bodo usmrčeni električnim potom še štirji zločinci.
* Strašne nevihte v Cleve-landu. Skoraj neprestani nalivi pretečeni teden so napravili ogromno škodo v Cleve-landu. Naraščajoča voda je spodjedla hiše, odnesla mostove in spremenila javne nasade in drevorede v jezera. Na več krajih je morala policija s čolni voziti od hiše do hiše in rešiti ljudi, ki so zbežali v zgornja nadstropja in na strehe. Pokopališče je popolnoma razdejano, voda odnesla je toliko zemlje, da so se videle rakve, katere je voda semtertja premetavala, dve rakvi je voda celo odnesla. Izmed ljudij ni nihče ponesrečil, pač pa je precej živine utonilo, ker ni preostajalo časa rešiti jih. Iz Wade-parka in Boule-varda je bilo nastalo jezero, v katerem so plavali mostovi, drevesa in druge utvari. Policaji so se vozili v čolnih od hiše do hiše in rešili že skoraj obupane prebivalce iz njih. Voda je stala šest čevljev visoko nad cesto
Književnost.
— ,,Ljubljanski Zvon". Vsebina oktoberskega zvezka: 1.-{-Aleksandro v:
Verzi. (Pesem). 2. Josip Kostanj evec: Vid Dobrin. (Povest). 3. E. K.: Tendenčnost v Ibsenovih spisih. 4. S i gm a: Antimah. (Romanca). 5. Marica Bartol: Iz oblasti teme. (Povest). 6. V. S. F ed o rov: Po klopeh se po parku oziram . . . (Pesem). 7. Dr. Fr. Vidic: Vodnik in Kopitar. 8. Pfe-mysl Haje k: Voditelji kitajskega duševnega življenja.   9. C. G.: Vihra vije . . .
(Pesem). 10. V. Bežek: S potovanja v Jeno. 11. Vida: Pesem. 12. Zofka K veder: Moja prijateljica. (Črtica). 13. Književne novosti. Dr.J.Tominšek: Medved Anton dr., Knezoškof lavantinski A. M. Slomšek. 14. Glasba. Dr. Vlad. Foerster: Novi akordi. — R. Vrabl: Janko Žirovnik, »Narodne pesmi«. 15. Med revijami. Fr. Svetič: »Nouvelle Revue«. 16. Naše obnebje. Astronomski koledar za mesec oktober. 17. Splošni pregled. Anton Dvorak. — Alojzij Jirasek. — Dr. Fr. Ile-šič: K hronologiji slovenskih prevodov iz ruščine. — R. Perušek: Knez Semberijski.
Telefonska in brzojavna poročila.
Trst 2. oktobra. Lloydov parnik „Cesarica Marija Terezija" je od 26. septembra v karanteni v Aleksandriji, ker je obolelo 13 oseb, med njimi nekaj Dunajčanov, baje na kugi.
Dunaj 2. oktobra. Danes se je vpričo ministrov Rezka, Pietaka in Calla otvorila avstrijska vrtnarska razstava.
Praga 2. oktobra. Grof Alfred Palffy je izjavil, da ne kandidira več v češki deželni zbor.
Budjejovice 2. oktobra. Danes je bil tu obešen infanterist ßeho*, ki je ustrelil svojega korporala. Ko se mu je prečitala potrjena obsodba, je padel na kolena in jokaje prosil milosti K ve-šalom so ga morali nesti. Umrl je v treh minutah.
Budimpešta 2 oktobra. Do 1. ure popoludne so sporočane same liberalne zmage. Ministrski predsednik Szell je med izvoljenci. Na deželi se je primerilo mnogo hudih izgredov V bihar-skem komitatu se silovito agituje proti kandidatu Gayaryju in se trosijo naj-neumnejši laži.
Pariz 2. oktobra. Švicarska vlada je razkrila zaroto anarhistov, ki hočejo umoriti italijanskega kralja. Več anarhistov je bilo te dni izgnanih.
Haag 2. oktobra. Permanentni biro mirovnega razsodišča je predlog burskega poslaništva za posredovanje radi nekompetentnosti odklonil.
Bruselj 2. oktobra Angleži so bili v bitki za Fort Itala docela poraženi. Izgubili so 25o mrtvih in ranjenih, 180 jih je bilo ujetih ter so izgubili 2 topa. Botha ima sedaj baje nad 25 000 mož pod seboj.
London 2. oktobra. Iz Melmotha poročajo, da so zajeli Buri blizu forta Prospect mnogo angleških vozov z živili. Buri so vozove in živila večinoma sežgali, živino pa odgnali.
London 2. oktobra. „Times" poroča: Pri naskoku forta Itala je vdrl oddelek Burov v deželG Zulov in od-vedel živino. Botha je obljubil, da živino vrne, ako se zaveže poglavar Zulov, da meje ne bo več branil proti Burom, glavar pa je to odklonil Botha je umaknil vse svoje čete od meje ter bo baje prisiljen docela umakniti se, ali pa vdreti docela v deželo Zulov.
Narodno gospodarstvo.
— Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. V mesecu septembru 1.1. je bilo pri »Ljubljanski kreditni banki« vloženih na hranilne knjižice in na tekoči račun 679.864 K 13 h, dvignjenih pa 456.514 K 81 h. Stanje vlog koncem septembra t. 1. 2,670.511 K 72 h.
— Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu septembru 1901 je 156 strank vložilo 61.211 K 56 h, 141 strank vzdignilo 54.309 K 02 h, 41 strankam se je izplačalo posojil 43.880 K, denarni promet 204.456 K 23 h.
Darila.
Upravnlitvu natega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda, člani kegljačke zaveze »Edinost" v Ljubljani o priliki izleta v Grosuplje darovali 25 K. — Gosp. Andrej Svetlin iz Komende 10 K radi dobrega izida v pravdi z Žlindro. — Skupaj 35 K. — Živeli!
Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega „Moll-ovega Seidlitz-praaka", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse tež-koče prebavljenja. Originalna Skatljica 2 K. Po postnem povzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom.        1 (2—14)
(2190—3)
GRICAR & MEJAC
Ljubljana, Prešernove ulice 9
naznanjava najuljudneje svojim p. n. odjemalcem, da imava
za prihodnjo zimsko sezono v konfekciji za dame najnovejše modele
v veliki izberi v zalogi in prosiva, da naju v prav mnogem številu počaste, zagotavljajo najcenejo in najsolidnejo postrežbo.
Ilustrovani ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Meteorologiöno poročilo.
VUlaa mM morjma jjjj m. Br.dsji kuhI Muk *»»•• m
M o
Čas opazovanja
Stanje barometra ▼ mm.
1$
o, p-
II cm
Vetrovi
Nebo
9. zvečer
7. zj n t raj £2. popol.
7413    14 1 al. »vzhod sk. oblač
739 6 737 2
10*4 brezvetr. 20 4 j  al. jug
megla del. oblač.
Srednja včerajšnja temperatura 145°, normale: 128»._
Dunajska borza
dne 2. oktobra 1900.
Skupni državni dolg v notah . . . Skupni državni dolg v srebra .  . .
Avstrijska zlata renta......
Avstrijska kronska renta 4'/0   .  . . ,
Ogrska zlata renta 4.......
Ogrska kronska renta 4' Avstro-ogrske bančne delnice   .   .  . .
Kreditne delnice . .......
London vista.........
Nemški državni bankovci za 100 mark
20 mark...........,
20 frankov..........' ,
Italijanski bankovci.......;
C. kr. cekini . .
98'40 9825 118 75 95-5U 118 45 92 40 1630 — 616 50 239 02'/, 117*20 2344 19 — 9180 1131
Tatvina.
V soboto, dne 29. septembra, se je neki tat priklatil okoli 11. ure po noči v hišo g. C. na Karlovski cesti štev. 16 in ukradel pol škafa medu, ki je bil okoli 3 dm. visok. Škaf je bil še čisto nov s pokrovom vred, pri katerem sta bili ušesi pretrgani. Med je bil najboljše vrste za pitanje čebel in vreden okoli 5 gld.
Če kdo izve tatu, naj ga naznani proti dobri nagradi upravništvu »Slov. Naroda«. (2143)
Proda se <*™>
več meterskih stotov lepih
namiznih jabolk.
Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.«. ]\ekolilto
spretnih ključarjev
in (2138-1)
strugarjev za železo
sprejme se v tovarniško delavnico na deželi blizu Ljubljane.
Ponudbe z označenjem plače in s prepisi spričeval pod naslovom „Na deželo" na upravništvo »Slov. Nar.«.
Mašinist
izvežban, isce službe k parni žagi ali v kako tovarno.
Ponudbe pod ,,mašinist" na upravništvo »Slov. Naroda«. (2140—1)
Lovski voz
dobro ohranjen in par oslov z opravo
vred proda takoj po nizki ceni
Louis Praschnikar-jevo oskrbništvo v Mekinjah pri Kamniku. 2141-1
(cimpermani)
se sprejmö proti dobremu plačilu pri (2128-3)
Josipu Lehner-ju
tesarskemu mojstru v Ljubljani.
Edmund Kavčič
T LJubljani, Prešernove ulice, nasproti pošte
priporoča
kavo Santo« dobrega ukusa po gld. 1'— kilo nrellfherrv aromatično-
krepkega okusa.....„   1*40 „
,,     Plraldy najfinejega okusa   _   160 „ PoStne poslatve po 5 kil franko. Vsakovrstno ftpeeerljsli* blaajo v najboljši kakovosti. (12-187) Glavna zaloga J. Klauer-jevega „Trlglava".
hi* Cognac
Angel Verdeau & Go.
(2034—3)
Ces. kr. avstrijski j& državni železnica.
Cognac.
Mila, obležana znamka * Jp »f. v 1,, V* in 1U ori-ginal-b Jteljkah, najbolj priporočljiva, nudi jo
deželna lekarna pri Mariji Pomagaj
Milan Leustek v Ljubljani.
ii
se sicer nikjer ne dobi gotova obleka, toda zelo po ceni v
••Angleškem skladišču oblek
v Ljubljani
vogal sv. Petra in Resljeve ceste št. 3.
P. n. občinstvo se opozarja, naj si ogleda velikansko zalogo gcosposliJli in deških, oblek, prcvlct-iiikov. športnih in zimskih gukcnj, Jesenskih in zimskih sukenj. Jesenskih in zimskih have-lokov jako fino izgotovljenih, dalje so v zalogi dasiiMke obleke: •lope. Double-ovratnikl, paletotl. dežni plašči, kostumi, kožušno blago (kolirji in mufi) in bluze le po najnovejšem kroju in vse po čuda nizkih tovarniških cenah. Pri tem ogledu ni nihče zavezan kaj kupiti.
Blago na izbero se po želji povsod odpošilja brez poštnega povzetja. Naročila po meri izgotavljajo se na Dunaju točno, fino in jako ceno.
Spoštovanjem
(2119-3)
Oroslav Bernatovič.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1901. leta.
Odhod Iz Ljubljana j al. kol. Proga čea Trbiž Ob 12. ari 24 m po noči osobni vlak v Trbiž. Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljabno, čez Selzthal v Aussee, Solnogmd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. nr 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljabno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, cez Amstetten na Danaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljabno, Selzthal, Danaj. — Ob 3. ari 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, B ranzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zell ob jezera, Inomost, Bregenc, Curih, Qenevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen. Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, (direktni voz 1 in II. razreda), Lipsko, Danaj vi» Amstetten. — Ob 10. uri zvečer osobni vlak v Trbiž. Beljak, Franaensfeste, Inomost, Monakovo. Trst-Monakovo direktni vozovi I in II. razreda ) — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. ari 17 m zjutraj, ob 1. ari 5 m popoludne, ob 6. ar j 55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga ii Trbiža. Ob 3. ari 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Monakovega, Inomosta, Francens-festa, Solnograda, Linea, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozopi I. in II razreda). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. ari 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba. Marijinih varov, Plzna, Prage, (direktni vozovi I. in II. razreza), Budejevic, Solnograda, Linea, Steyra. Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja. Ljubna, Selzthala, Beljaka. Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 61 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga ls Novega mosta ln Kooevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 44 m zjutraj, ob 2. ari 32 m popoludne in ob 8. uri 35 m zvečer. — Odhod lz LJubljana dri. kol. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. ari 2» ra zjutraj, ob 2. ari 5 m popoludne, ob 6. ari 50 m zvečer, ok 10 ari 25 m le ob nedeljah in praznikih v oktobra poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo \ oktobra. — Prihod v LJubljano drž. kol. lz Kamnika Mešati vlaki: Ob 6. ari 49 m zjutraj, ob 11. ari 6 m dopoludne, ob 6. ari 10 m ivečer in ob 9 ari 55 '-i zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih n> samo v oktobru. (1393)
Spre322Q.e se
vrl trgovski pomočnik
(prva moč), kateri ima nastopiti kot prvi proda jalec v neki trgovini s Špecerijskim blagom \ mestu.
Dotičhik mora biti najmanj 24 let star, vojaščine prost ter imeti najboljša spričevala. Zahteva se popolna zmožnost obeh deželnih jezikov
Tstopi lahko tudi takoj.
Prijazne ponudbe je poslati pod naslovom A. N. poštni predal i«. 57. (2142—1)
©i©j©
©i®
Blago za damske obleke
od najcenejše do najfinejše kvalitete v veliki izberi.
Dalje: Zagrinjala, preproge, namizne garniture, platneno blago, svila za bluze, blago za gospode, barhanti, oksfordi, dežniki in solnčniki, kravate, bluze, srajce, belo blago in šlingerije
©
©
©
©
©
©i®
c
pod normalno ceno ima
(2113—4)
3(onrad Schumi, £j ubij an a
Prešernove ulice št. 1.
btajatolj In oAgOTorni vodnik: Joaip Nolli.
Laitmiaa ia tisk »Naroda« tiskano«.
12