Z1Z. šte?ilira. V Ljubljani, i toni 17. septembra 1918. LL leto. .Slovenski Narod" velja po za Aratro-O grško: celo leto skupaj naprej« • K 50* pol leta četrt leta na mesec 25 -13 — 4-50 polti: za Nemčijo: celo leto naprej .... K 55 — za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej . ... K 60 — Vprašanjem glede iosaratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Bpravmžtvo (spodaj, dvorišče levo). KnaHora nlloa AL 5, telefon it 89. Izhaja vaak dao svotor lava In sera ti se računajo po porabljene n prostoru in sicer l mm visok, ter 54 mm strok prostor: enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte in *|hvale (enak prostor) 20 vin. Pri večjih inserdj vi po Oogovoru. Nori naraeiilri naj pošljejo naročamo vedao ^ po aakasattL "M Na samo pismene naročbe brei poslatre denarja se ne moremo nikakor ozirati. „Narodna tiskara««' telaton it ti. celo leto naprej pol leta , .Slovenski Narod« velja v LjiihlJopJ dostavljen na dom ali če se bodi poojt . . . . K 48-— I četrt leta .....24-— I na mesec = 1 Posamesna Številka 12. 4* 30 vinarjev. Dopisi naj se franklrajo. Rokopisi se ne vračajo. Oradatitvoi Knaflovi nlloa it 9 (v L nadstr. levo), telefon M. 34 Karolnl mi in na! šospoteki položaj. ^Poročilo prve seje Gospodarskega sveta.) Narodni svet je sklical v soboto dne 7. septembra 1918 prvo sejo Uo-spodarskega sveta, ki se jc vršila v glavni dvorani magistrata ljubljanskega. Predsednik NS., dr. Anton Korošec, je pozdravil navzoče, ki so se odzvali polnoštcvilno povabilu, t sal je v kratkih slikovitih besedah sedanji gospodarski položaj ter povdarjal, da živimo sedaj v velikih trenutkih. Ne le za politično življenje bodočih narodov, ampak tudi za gospodarsko blagostanje celega naroda je sedanji čas odločilen. Od nas je odvisno, ali bo vladalo pri nas blagostanje, ali pa nas tlačila revščina. Ker se zaveda slovenski narod te odgovornosti, si je izbral kot najvišjo nclitično instanco Narodni svet, da od-nes sklical Gospodarski svet, da odstrani kolikor mogče bremena, ki tlačijo naš narod ter da mu začrta gospodarska pota za bodočnost. * Vsi navzoči so sledili z vidnim zanimanjem referentu ter se udeležili debate. Glede obnov ne akcije za Gori š k o se je po stvarnem razmotrivanju sklenilo, da se ustanovi v Gorici pisarna, ki ima dajati slovenskemu ljudstvu vse vrste informacije, zlasti pa pripomoči, da se mu čim preje dovolijo posojila, ki jih je vlada določila za obnovo Goriške, da se takoj izplačajo zaostale odškodnine za vojne dajatve in da se nr.kažeio podpore, ki jih je določila vlada za vojne oškodovance. Tej pisarni imajo biti na razpolago tudi tehnične moči. Pisarna naj skrbi zlasti tudi za pouk eventualno s predavanji po raznih krajih, da se ljudstvo posluži v največji meri vseh javnih obnovnih pomožnih akc;i. Pokrajin1 i odsek se bo nadalje brigal za kmeti js ko kulturno obnovo, zlasti za preskrbo vanje s poljedelskim orodjem in drugimi potreb- 'i-nami. Posebno pozornost bo obračal na stavbeno obnovo. Treba gledati, da se združffcKV to svrho vsi možni obrtniki, zlasti pa obrtniki na Goriškem. Posredovale se bodo želje goriškega prebivalstva in njegove zahteve glede obnove pri centralnih in drugih uradih izven slovenske domovine. Ker le vse obnovno delo zavisno od oprostitve delavnih moči in a p'r o v i z a c i j e, se naproša vse činitelje, naj tema dvema vprašanjema posvetijo vso pozornost. Pozdravlja se mp-sel. da se osnuje slovenska aprovizacii-ska centrala. Pri tem naj se posebno gleda na aprovizaciio obrtnih podjetij, ki se bavijo z obnovo. Gospodarski odsek je nadalje temeljito razpravljal o aprovizačnih razmerah v naših deželah ter iskal sredstva, kako odpomoči bedi posebno na Primorskem. Po dolgi stvarni razpravi se je sklenilo, da se ima ustvariti organizacija, ki bo lajšala položaj gladu-fočim okrajem in slojem. Za sedaj se smatra, da so potrebni nujne pomoči sledeči krogi: slovensko prebivalstvo na Goriškem, v Trstu in Istri, nadalje dijaštvo in slovensko delavstvo v indnstrijalnih krajih. V to svrho se bodo nabirale denarne podpore in živež, in posredoval nakup živil po prednostnih pogojih. Skrbelo se bo posebno za gladujoče in predvsem za mladino. Da se more nakupiti nekaj živil pri nas in drugod za Primorsko in za slo-vensok delavstvo, se osnuje nakupna posredovalnica v primerni pravni obliki Ta organizacija naj prične takoj z delom. Za razdelitev nakupljenih živil se nasvetu je sledeče: 1. Na Goriškem naj se ustvari organizacija, ki nam zagotovi, da naše prebivalstvo ne bo oškodovano na korist drugih m ki ji bode ljubljanska organizacija dajala v razdelitev živila, ki jih nakupi ali kot milodare dobi. 2 Za Istro, posebno za severozapad-ne dežele se napravi organizacija za razdelitev živil, ki jih bo dobavljala ljubljanska organizacija. 3. Glede slovenskega delavstva naj se ustvari organizacija, ki bi prevzela razdelitev živil med slovenske delavce, Po razgovoru teh najnujnejših vprašanj* to ie obnove in aprovizacije, se je Gospodarski svet bavi! s splošnim svetovnim gospodarskim vprašanjem ter z avstrUskim, s posebnim ozirom na slovenske gospodarske razmere. Po dolgi stvarni debati se je prišlo do zaključka, da se bliža gospodarski položajf svojemu vrhuncu in da mu bode sledil preobrat. Da se obvaruje narodno premoženje pred pretečo škodo, je sklenil Gospodarski svet, naj voli Gospodarski odsek štiri pododseke, ki naj mu po zaslišanju raznih činiteljev stavijo konkretne predloge. Jugoslovanska kriza. Jugoslovansko vprašanje je postalo tako važen faktor svetovne politiker da obvladuje položaj kar v več državah. Videli smo, kako je v Italiji izbruhnila dosedaj še neporavnana kriza radi jugoslovanskega , *oblcma, vsak dan doživljamo znova, kako naše vprašanje razburja politiko monarhije in dela vodilnim državnikom neprestane skrbi, povzroča med njimi spore in na-sprotstva. iz najnovejše akcije Hussa-rek - \VekerIe. ki sta tako korajžna, da sta hotela kar na lastno pest in ne da bi smatrala za potrebno, vprašati ene, za katerih kožo gre, kaj menijo o stvari, rešiti jugoslovanski problem, se je razvila nova kriza, ki grozi pogoltniti — ali Wekerla ali Hussareka. Gre, ka- I kor znano, predvsem za madžarsko aneksijo Bosne in Hercegovine. Mni pravijo, da \YekerIe s svojimi načrti ni prodrl in da bo zato izvajal kon-sekvence. drugi poročajo, da je bil \Ve-kerlov program odobren in da bo vsled tega flussarek. ki se boji političnih posledic, odstopil. Zdi se. da stojimo neposredno pred važnimi *wJ^čitvam:. Wekerle je bil včeraj pri cesarju, na Dunaju se mudi generai Sarkotič. novi skupni finančni minister se pripravlja na pot v Rosno. Wekerle je včeraj več ur konferiral z ministrom a latere grofom Zichvm. protektorjem frankovskin načrtov in z zunanjim ministrom baronom Bu-rianom. Pokazalo se bo skoro, kaj se je na Dunaju skuhalo. Ne gre menda le za bosansko vnra sanje, temveč morda tudi za »rešitev« latentne hrvatske krize. Kaj imamo pričakovati, si hhko mislimo. Karkoli pa gospoda sklene, odločitev jugoslovanskega vprašanja to gotovo ne bo. U oBinsii veltanfovcev. Na Kranjskem se ie zgodilo nekaj nečuvenega. Vlada je odstavila brez vsake disciplinarne preiskave ravnatelja ljubljanske realke Cora, mu vzela del njegovih službenih prejemkov ter ie zavod izročila enemu izmed nemških profesorjev. Vse to se je zgodilo čez noč in brez vsakega zakonitega razloga — zgodilo se ie edino za to. ker je zurot-niški tribunal kazinotov sklenil odstraniti z enega največjih kraniskih državnih zavodov moža. ki ni hotel slepo služIti politiki Volksrata in je menil, da službena prisega pomeni več nego zapovedi kazinotske mafije. In da bodemo še bolj precizni, c. kr. vlada je pognala ravnatelja, kateremu ie pred kratkimi meseci kot možu svojega posebnega zaupanja izročila zanemarjeni zavod, ker ta mož ni hotel več trpeti svinjarij, ki jih je uganjala vsenemška klika na tem zavodu. C. kr. višja realka je po svojem namenu in po ogromni večini svojih gojencev si o v e n s k i zavod. Ko je za to po odhodu vladnega svetnika Junowicza bil imenovan za ravnatelja Nemec, je bila kršena (kakor že tisočkrat, odkar živimo, g. Hussarek. pod zaščito ČL 19 slavne ustave iz leta 1867.) najprimitivneiša pravičnost napram našemu narodu. Ravnatelj Cora je prevzel zavod v popolnoma dezolatnem stanju. Na realki so pašovali ljudje a la Binder. gospodie iz kranjske šparkase so bili tam nekaki vrhovni upravitelji, velika in mala vprašanja, upravna in pedagogična. so se reševala pri zeleni mizi v kazinu, program profesorskih konferenc pa se ie določeval v — Egerjevi advokatski pisarni Zavod ie trpel moralno in peda- gogično ter je v zadnjih letih zapravil skoraj ves svoj stari ugled. Vladni svetnik Junouiez je bil prestar in preslab, da bi se mogel upirati prevladajoči obla-! U vsenemske klike na ljubljanski realki. Pa se njega so neprestano napadali in ga odstavljali, ker se je tu in tam le uprl kazinotski komandi. Novi ravnatelj,-katerega so sprejeli volksratovci že zato z velikim nezaupanjem, ker ni bil imenovan z njihovim privoljenjem, je prevzel svoj urad — kakor se ie kmalu pokazalo in kakor inu moramo tudi mi kot njegovi narodni nasprotniki priznati — s pohvale vredno dobro voljo in je pokazal kmalu mnogo energije v delu za ozdravljenje razmer. Toda pri vsakem koraku, ki ga ie izvršil v prid zavodu, je zadel na kazinotske mahinacije in intrige. Hotel je zbolj--šari disciplino, in glej, dotaknil se je privilegirane pozi?Vie otrok raznih kazinot-skih staršev, nameraval je napraviti red med dijaštvom, pa se je pokazalo, da ščitijo volksratovci svoje paglavce, če treba s potvorjenimi uradnimi poročili. Tuko je naletel novi ravnatelj povsod! na ovire in odpor. In akoravno je bila dolžnost deželne šolske oblasti, da ga pri izčiščevanju Avgiievega hleva podpira — kaj se je zgodilo? Deželni šolski referent Kaltenegger, najhujši zatiralec slovenskega šolstva, se ni postavil na stran ravnatelja, temveč je roko v roki z gospodi Binderježi, Egerjem ter groiom Barbom pričel s tras cen boj proti novemu voditelju realke.^Pravica je tyla preveč na strani ravnatelja in zato se gospoda ni upala javno nastopiti. Značilno je, da so ponujali ravnat. Cora celo nekako poravnavo. Cora naj bi se vdal kizinotom. se podvrgel stari komandi in bil bi prost vsake intrige, imel bi najboljšo kvalifikacijo — skratka: napočili bi zanj zlati časi. Štejemo mu v čast, da se tem vabam ni vdal. Morda bi se kazinoti ne bili še odločili k najskrajnejšemu sredstvu, da ni zagrešil ravnatelj Cora dveh zlečinov. Iz pedagogičnih vzrokov in ker je videl, kako trpijo slovenski dijaki pri poduku v tujem jeziku, ]z zastopal mnenje, da se mora zavod nekoliko bolj ozirati na materinščino ogromne večine svojih goiencev in napravil ie ko-nec vsenemški metodi, po kateri so Šul-verajnski učiteHi vpisovali brez privoljenja starišev slovenske fante v nemške oddelke. Sodu pa je izbilo dno, da si ie opal predlagati na mesto umrlega telovadnega učitelja Slovenca, zopet slovenskega kandidata proti nemški zahtevi, ki jo je z vso vnemo zastopala tudi deželna vlada, da mora biti mesto slovenskega kvalificiranega kandidata imenovan od Turnvereina prezentirani telovadec brez zakonito predpisanega izpita! Tako se je izvršil pod protektoratom in z marin vim sodelovanjem deželnega predsednika A 11 e m s a zadnji naskok. Gospod Kaltenegger, ki ie spoznal, da večina deželnega šolskega sveta nikakor ni voljna se udeležiti gonje proti ravnatelju Čora. temveč da narobe odobrava njegovo delovanje, se ie podal osebno na Dunaj in tam je s pomočjo po grofu Barbu že podučenih brezvestnih služabnikov nemškega Volksrata v ministrstvu dosegel, da se je vlada Vseuem-cem na ljubo zonet enkrat odločila kršiti pravico in zakon. Med tem, ko je »strogo zaupni« uradni akt bil še na potu, je nemška kazina že vedela za najnovejšo uradno tajnost in ie poraženemu sovražniku še sina justificirala. Kot manjšega zločinca so ga justif.cirali pred očetom: še predrlo je dobil Cora dekret o odstavitvi v roke. so že izključni njegovega otroka iz šulferajnske šole. češ da nimajo prostora! Ta pozornost označuje vse infer-nalno sovraštvo, ki preganja ravnatelja Cora, sovraštvo, ki se ne ustavi pred nobenih zakonom in ki ne pozna nobenih ozirov. Mi vidimo zopet enkrat, kako se zažene vsenemški gad pod zaščito in s sodelovanjem najvišje državne uprave proti vsakomur, ki mu noče biti slepo orodje. Zato smo rekli o aferi ravnatelja Cora nekaj več besed, ker je tako značilna za razmere, v katerih živimo. Končno pa še eao. Zdi se nam, da se je vsenemška justifikacija ravnatelja Cora izvršila brez vednosti n a -upnega ministra. Ne moremo si namreč misliti, da bi gospod Madevskl, zaveden Poljak, bil zaveznik ljubljanske kazine, da bi krfil pravico in zakon na povelje volksratovskih kolovodij. Zdi se nam. da ie bil minister ogoljufan in da so gpspdie Kaltenegger in consortes izvršili maščevanje »pod roko« in za nje- govim hrbtom. V tem oziru si bodemo kmalu na jasnem in ne bodemo odnehali, dokler ne bo najnovejša vsenemška zarota popolnoma razkrinkana. Odmevi mirovne note. Z mirovnim predlogom avstro-ogr-ske vlade je dosegla svoj višek mirovna ofenziva, ki sta jo uvedla s svojimi govori zunanji minister grof Burian in nemški podkancler Payer. Avstro-ogr-ska nota ne obsega nikakega mirovnega programa, ampak predlaga samo neobvezne, zaupne pogovore zastopnikov boiujočih se držav. S tem hoče preprečiti, da bi ententine vlade mirovni predlog pod pretvezo nesprejemljivosti avstro-ogrskih' pogojev že a priori odklonile. Ali se bo to posrečilo ali ne, še ne vemo. Morda bo rodila Burianova nota \ su} ta uspeh, da bodo zapadne države odgovorile. Odprto pa ostane vprašanje, če smatra ententa sedanji čas za primeren in ugoden, da nastopi odkrito in jasno s svojimi mirov, pogoji. Ti pogoji so se pod vplivom amer. demokracije bistveno spremenili. J^ntenta se je otresla imperialističnih tendenc in se postavila na stališče znanih \Vilsono-vih načel. Zato je škoda in bo zbližanje občutno oviralo, da ni priznal teh načel tudi grof Burian brez pridržka. Kajti ako zahteva ogrski grof obzira na »življen-ske interese države« in slavi baron Hussarek skoro istočasno famozni § 19. kot garancijo narodne enakopravnosti, mora vsak poznavatelj avstro-ogrskih razmer — in ententa jih oozna precej dobro — resno dvomiti o pošteni volji naših državnikov, dati nenemškim in ne-madžarskim narodnosfcm—v*aj»del onih pravic i:; svoboščin, ki jih zahtevajo Wilsonova načela za vse narode. In še drug moment podpira že itak globoko ukoreninjeno nezaupanje zapadnih demokracij v vlade centralnih držav in v odkritosrčnost mirovne ponudbe, Burinova nota ima na sebi vse znake absolutističnega režima. Izšla je iz tajne diplomatične kuhinje in brez sodelovanja prizadetih narodov, čeprav je podkancler Payer v svojem govoru izrecno povdaril, da bo treba sklepati mir od nareda do naroda in ne samo med diplomati. Pa kaj govorimo o velikih stvareh! Burian še one najprimitivnejše ne razume, ne ve, kaj je demokratizacija. Zato vabi nasprotnike na razgovor — doma pa maši zastopnikom narodov usta: vlada ne skliče ne parlamenta, ne delegacij! Le parlament bo lahko izrekel v imenu narodov svoje mnenje o najnovejši mirovni ofenzivi. To je posebno potrebno v času, ko cenzura onemogoča vsako stvarno svobc.ro besedo. Komentarji dunajskih listov. Dunaj. 16. septembra. >Neue Freie Presse« poroča iz baje verodostojnega vira. da % bila nemška vlada o Buriano-vi noti obveščena, predno je bila odposlana, in da io ie tudi ona odobrila. Ali Avstro - Ogrska je nastopila z noto vendar samostojno, ker so so skupne demarche dosedaj še vselej ponesrečile. Francozi, Angleži in Amerikanci sicer sovražijo tudi našo monarhijo, a tako vendar ne kakor Nemčijo. Tudi marsikateri drugi momenti govore za to, da bo naletel glas z Dunaja morda vendar na voljnejša ušesa, kakor bi mogel iz Berlina. — >Arbeiterzeifung« izvaja, da sicer nasprotuje tajni diplomaciji, a vseeno priznava. - da bi bilo morda umestno pripraviti tla za mirovni kongres z zaupnimi razgovori.- A dvomljivo ie. če bo do teh sploh prišlo. Ententine države sedaj niso ravno posebno naklonjene mirovnim pogajanjem, ker se boje, da bi slabo vplivala na bojno razpoloženje niihovih armad. Največjo oviro vsaki mirovni akciji pa tvori globoko vkoreninjeno nezaupanje ententinih narodov proti vladam centralnih držav. Če bi stavila mirovni predlog nemška vlada, ki bi bila demokratična in med ljudstvom priljubljena, ali če bi ga predlagala Avstrija, ki bi lahko pokazala, da je znala" dati svojim narodom njihove naravne pravice, potem bi si ga ententine vlade ne npale odkloniti. Tako pa je v zapadnih demokracijah nezaupanje proti obema vojaškima monarhijama še vedno večje, kakor želja po miru. — Pritiranih nad ne gojimo, a kdor ni še obupal rmd človeštvom, sme pričakovati, da bo zbudila nota tudi med nasDrotniki dobro voljo. Zdai velia: hladno kri in potrpežljivi bodimo. Ne čudimo se, če se v petem letu vojske nad gorami krivde in žrtev angel miru le boieče bliža. >Zeit« pravi, da Burianov korak ni presenetil, ker so ga pričakovali; napovedal ga. ie pri pojedini nemškim časnikarjem. Članek končava ootimi- srično: >Po štirih letih vojske z njenimi strašnimi žrtvami in trpljenjem no more noben človeško čuteči državnik odklanjati razgovora o miru.< Ogrski listi. Budimpešta. 16. septembra. Ogrski listi razpravljajo obširno o noti zunanjega ministra grofa Buriana, Pišejo o niej simpatično in z velikim priznanjem. Vendar pa si ne prikrivajo velikih težav, ki ovirajo uspeh tega koraka. Nemški jrjasovi. Berolin. 16. septembra. Listi nimajo posebnega upanja v uspeh avstro-ogrske mirovne note in izražalo bojazen, da bo povzročila samo še večie vojne napore pri ententi, ki bo smatrala korak centralnih držav za priznanje slabosti. >Vossische Zeitung« piše: >Na vsak način imamo pred se-boi dejanje, za katerega nosi odgovornost edino avstro - ogrska vlada. Pot, ki jo je ubrala tukaj Avstro - Ogrska, da bi prišla do miru, ni niti nov. niti originalna, pač pa zelo nevarna.« >Der Borsenkurier« pravi med drugimi: >Z velikim ,zadoščeniem bi slišali, ako bi nam dunajska vlada povedala, da so ii znana deistva, ki utemeljuje i o mirovni optimizem. Tudi vsebine onih predlogov ne poznamo, od katerih si obetajo avtorji mirovne note tako ugoden vpliv na nasprotnike in za katere pričakujejo pritrdila zaveznikov.« Berolin, 16. septembra. Uradna >Xordeutsche allg. Zeitung« piše o Burianovi mirovni noti: >Včeraj objavljena nota avstro - ogrske vlade na vlade vseh velesil je vzbudila v nemškem časopisju odmev, ki ie nov dokaz, da je. naš narod vedno pripravljen za časten mir. Povsod lahko vidimo, da je našel korak našega zaveznika v celi nemški javnosti popolno umevanje in da odgovarja v polni meri onemu duhu, s katerim smo vodili že od vsega početka skupen boj za bodočo blaginjo združenih držav narodov. Ako se pojavljajo v nekaterih krogih našega občinstva kljub temu dvomi o jspehu avstro-ogrskega koraka, temelji to na slabih izkušnjah, ki smo jih imeli mi in naši zavezniki do sedaj še vedno, kadar smo poskušali prikrajšati vojno, ki razme-sarja Evropo in doseči sporazumno poravnavo. Upravičenost teh dvomov ie torej jasna, vendar pa samoumevno ne spremeni dejstva, da ie Nemčija slej kot prej pripravljena se brez odlagamo udeležiti pogovorov, ako bi do teh vsled. nove vzpodbude Avstro - Ogrske res prišlo.c Socijalno demokratični >Vorwartsc naglasa v svojem razmotrivanju o avstrijski noti. da ie zelo* čudno, da je Avstrija sama storila ta važen korak. Samo domnevanja se dado izreči o vzrokih tega izoliranja in morda se zdi nemškim državnikom boli umestno, da nastopi zaveznica sama, ker je imela proti skupnemu nastoou nemška vlada tehtne taktične pomisleke. Na ta način pa se ustvari dvoino neugodni vtisk. kakor Nemčija ter kakor da bi prišlo je miru in io boli pripravljena za mir. kakor NeNmčija ter kakor da bi prišlo v diplomatični fronti centralnih držav do preloma. Pametno bi bilo, da bi se bila Nemčija udeležila rudi tega koraka, če je bila že Avstro - Ogrska sklenila storiti ta korak. Nemška vlada se ne bi smela izpostaviti sumu, kakor da hoče igrati s prikritimi deistvi. Tudi hi bila morala nemška vlada preprečiti domnevanje, da ie mirovna potreba Avstro - Ogrske spravila v nevarnost trdnost zveze. >Tagliche Rundschau« piše k avstro - ogrski mirovni noti: Avstro-ogrški vladi se je zdelo potrebno ravno v tem trenotku izdati novo povabilo en-tentnim državam za mirovna pogajanja v obliki oficiialne note. Kakor se zdi, niso mogli vsi neuspehi, katere so imeli taki koraki centralnih držav s strani entente, deloma tudi v razžaliivih oblikah, spametovati avstro - ogrskega kabineta. Nobenega dvoma ni, da ta diplomatični korak politični stvari štiri-zveze ne bo prav nič koristil. Naravnost nepojmljivo je, kateri motivi so bili za avstro - ogrsko vlado v tem tre* nutku merodajni, da ie sedaj uradno ponovila korak princa Siksta. Ne moremo in nočemo misliti, da ie vprašanje avstro - poljske rešitve igralo vlogo pri teh motivih. Nevtralne sodbe, Stockholra. 16. septembra, (Tvor. tl) Avstro —osrrska nota vzbuja splošni interes ter se vse švedsko časopisje bavi ž njo. Listi stoje na stališču, da ententa to pot ne sme odkloniti odgovora in da se mora spustiti v mzgovore, če si noče navaliti krivde. Konservativni >Alton Bladet« izraža upanje, da bo avstro - ogrska mirovna inicijativa končala brezmiselno klanje. Sedaj se bo pokazalo, ali je vojni cilj entente sporazumni mir ali mir po popolnem uničenju centralnih držav. Vsak nevtralni narod mora želeti, da njegova vlada podpira mirovna stremljenja. Glavni Stran 2. .SLOVENSKI N^ROUV dne 17. septembra iyia. 212. štev. list liberalne stranke D agens Nvheter pravi, da more informativno razgovar-janje o miru odstraniti nesporazumi jeni a in da resnična nasprotstva niti niso nepremostljiva. Vsekakor pa izgledi za mir po izjava^ ententnih državah niso preveliki. Dunaj. 16. septembra. >Acht - Unr-blatt« poroča iz Berna o vtisu avstfo-ogrske note: V tukajšnjih političnih krogih poudarjajo, da more upati Buri-anov korak samo takrat na uspeh, če se nemudoma sestaneta parlamenta na Dunaju in v Berlinu in se parlamentarne stranke pridružijo mirovni ponudbi ter izjavijo, da se hočejo pogajati a parlamenti ententnih držav. Med mirov-nimi predpogoji entente stoii na prvem mestu zahteva po popolni demokratizaciji centralnih sil; zato polaga javnost v Franciji, Angliii in Arneriki glavno važnost na izjave parlamentov. Gotovo je. da so že tudi v zapadnih velesilah močna mirovna stremljenja, a okrepiti jih morejo centralne države edino na ta način, da se priznajo brez pridržka k Wilsonovim načelom in dokažejo resno voljo, odpreti vrata demokraciji in narodni svobodi. Prvi korak k temu pa je skorajšno sklicanje obeh državnih zborov. Francosko Časopisje o mirovni ofenzivi. >Agence Havas< razširja to-le poročilo: V trenutku, ko prihaja položaj y Nemčiji in Avstro - Ogrski težavnej-ši, pričenjajo centralne države z novo mirovno ofenzivo. One skušajo uvesti diplomatično vojno z namenom rešiti centralne države pred neizogibno katastrofo. Ne nastopa samo eden na bojišču. Bavarski kralj, finančniki, industrijalci, socijalisti, vsi naglasaio na enak način čistost svojih namenov in prepričanje, da voine ni mogoče odločiti na bojišču. Je to stari manever, ki pa bo ostal enako brezuspešen, kakor vsi dosedanji manevri. Eutenta se v te zanke ne bo vjela. — >JounaU piše: Narodi entente, ki so spregledali ta manever, so pripravljeni vzdržati to novo potezo z istim mirom in isto energijo, s katero so se postavili v bran Hinden-burgovemn napadu. >Petit Parisien« pravi: Predsednik Wilson je v svojih 14 pogojih ustvaril najboljšo podlago za razgovor. Ali mu hoče grof Burian slediti v tej smeri, drugega pota ni. — >Figaro<, >Journak in drugi listi pravijo, da bi po izkušnjah zadnjih dveh let vsenemški nazori takoj zopet dobili premoč, kakor hitro bi se vojaška pod-vzetja kolikor toliko začela nagibati na nemško stran. Bern. 16. septembra. >Tribune de Lausannec ne vidi v avstro - ogrski ponudbi uresničenja ententnih zahtev ter smatra to ponudbo za nezmožno uvesti mirovna pogajanja. >Eumanite< piše: V izjavah državnikov centr. držav jevideti gotovo naklonjenost za pošten mir. Zdi se, da je prišel čas za mirovna pogajanja, če bodo ostali socijalisti edini pri velikih debatah zbornice. > Journal de Gene ve < ie mnenja, da splošni razgovor ni nemogoč in brez izgledov, če bo imela nevtralna država, katera bo posredovala napram Avsint-Ogrski in njenim zaveznikom gotova pozitivna dopolnilna poia^nila, ker dunajska nota tudi v splošnih načelih ne podaja konkretnih predlogov. Avstrijska nota Vatikanu. Dunaj. 16. septembra. (Kor. urad.) Kakor že poročamo, je izročila avstro-ogrška vlada svojo mirovno noto tudi rimski stolici. Dopis zunanjega ministrstva, a katerim je bila nota izročena dunajskemu apostolskemu nunciju monsig. Valfre di Bonzo, se glasi: Borba, ki razmesaria Evropo že po štirih letih nezaslišanih naporov, neizmernih žrtev, vedno ni prinesla odločitve. Zato ie sklenila c. in kr. vlada, ki ie pokazala svojo spravljivost že v znani noti z dne 12. decembra 1916, da se zopet obrne do vseh boiujočih se držav in jih povabi k zaupnim in neobveznim razgovorom, ki naj napravijo pot za vse dele častnemu miru. Ob tet priliki se spominja c. in kr. vlada s srčno hvaležnostjo zvišonega apela njegove svetosti papeža, ki je pozval lansko leto vse nasprotnike, da se sporazumejo in žive zopet v bratski slogi. V trdnem prepričanju, da goji sv. oče tudi še danes iskreno željo, da bi bilo trpeče človeštvo čim prej zopet deležno blagodati svetovnega miru, upamo, da bo spremljal nas korak s simpatijami in ga podpiral s svojim na celem svetu priznanim moralnim vplivom. Zato prosim Vašo ekscelenco. da predložite priloženi tekst mirovne note Njegovi Svetosti. lfemSi umili pri Mnu. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 16. septembra. (Kor. urad.) Z a p ad n o bojišče. Vojni skupini kraljeviča Ruprehta in generalnega polkovnika Boh na. V nižini reke Lys in južno od Kanala La Basse so potekla naša podjetja uspešno. Med Havricourtom in Epechyem se je razvil zjutraj srdit artiljerijski boj, ki so mu sledili pri Hav. ricourtu in južno od njega sovražni delni napadi. Sovražnika smo zavrnili. Med dnevom se je bojevanje poleglo. Severovzhodno Vermanda ob Holnonskem gozdu In pri Essignv le grand infanterijski boji. — Vojna skupina nemškega cesar-jeviča. Srditi krajevni boji med Ailetto in Aisno. Po brezuspešnih jutranjih napadih je ponovil sovražnik zvečer svoje napade. V splošnem smo ga odbiti. Vendar pa se mn je posrečilo, da je za spoznanje razširil vrata v naših postojankah, ki si jih je osvojil v prejšniih dneh in da se je ustalil v južnem delu VVail-iya. Med Aisno in Veslo je ostala in lanterna brezdelna. Očistili smo francoska gnezda, ki so ostala izza bojev z dne 14. septembra. — Vojna skupina generalnega polkovnika Gallwitza. Od Cotes Lorraines do Moste ie artiljerijski boi proti večeru Začasno oživel. Pred na-'šfmi novimi postojankami so se razvili številni srditi rnianterijski spopadi, s katerih smo vplenili več vjetnikov; Zvečer je stal sovražnik približno v črti Fresnes - S t Hilaire - Ha um o nt - Rem-bercourt in ob gozdu Rappes. — Vojna skupina vojvode Albrehta. Odbili smo sovražne napade na totariaškl fronti. V povračilo za ponovno obstrelfe-vanje nemških mest so vrgle naše letalske skupine v pretekli noči na Pariz za 22.000 k s bomb. Včeraj smo sestrelili 24 sovražnih letal in 15 pri veznih balonov. — v. Ludendorff. NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berolin, 16. septembra. (Kor. ur.) Ponovni sovražni napadi med Ailetto in Aisno so se v splošnem izjalovili. — Z ostalih bojišč nikakih novic. Trg V e r m a n d leži ob veliki cesti Amiens - St. Ouentin, 10 km severo-zapadno od St Ouentina. — H o 1 n o n s tU gozd (Bois d* HolnonI stoji tik zapadno od vasi Holnon, ki lezi iužno - vzhodno od Vermanda ali 5 km zapadno od St. Ouentina. — Vas E s s i g n y le O r a n d leži ob ravni cesti Soissons - St. Uuentin, 7 km južno od St. Ouentina, prav toliko kilometrov, merjeno po najkrajši črti, proti seve-ro - vzhodu oddaljena od Crozaškega pre- j toka. — Sovražnik torej poizkuša, približati se Si. Ouentinu od zapada in od juga. Vsi trije navedeni kraji leže po par koli-metrov pred takozvano tiindenburgovo črto, ki poteka tik ob St. Ouentinu. — Mesto V a i 11 y leži tik severno od Aisne, ob železnici Soissons - Cormicv - Reims, 14 kilometrov zračne črte vzhodno od Sois-sonsa. — Poročilo pravi, da so Francozi nekoliko razširili svoj vdor izza pravkar preteklih dni. Potemtakem se je nasprotniku pri včeraj imenovanih vaseh Laiiaux, Allemant in Sancv, ki vse leže par kilometrov severo - zapadno od Vaillvja, posre-"čilo vdreti. Bržčas so Francozi tod prodrli globlje proti vzhodu, tako da sedaj poteka njihova fronta nekako ob črti AtlfZT - Vail-ly. — Trg Fresnes en W o e v r e leži na VVoevrsl i planoti, 4 km severno od vasi Combres ali IS km južno - vzhodno od Verduna, ob veliki cesti, ki drži od mesta Etain naravnost proti jugu v mesto Commercv ob gorenji Mozi. — Vas S t. H i 1 a i r e- leži ob veliki cesti Etain - Pont a Mousson, 5 km južno - vzhodno od Fres-nesa, tudi že na Voevrski planoti. — Vas H a u m o n t leži 2 km vzhodno od tc cesto, dobrih 7 km severo-zapadno od Thiau-courta. — Vas Rembercourt leži ob veliki cesti Thiaucourt - Mata, 4 km severo - vzhodno od Thiaucourta. — Vsi ti kraji leže na planoti VVoevre in sicer za povprečno 7 km vzhodno od krajev, ki smo jih včeraj navedli kot točke, ki najbrž leže ob sedanii sovražni frontni črti. Torej so Američani in Francozi tod proti severovzhodu orav znatno napredovali, ne da bi že bili dosegli črte, ob kateri so se Nemci ustavili. Trg Thiaucourt ie prešel v nasprotnikove roke. Od St. Mihiela je danes označena črta proti severo - vzhodu oddaljena največ 31 km (točka Rembercourt). — Rappske gozd (Bois de 1 a Rappes) stoji dobrih 6 km jugo - vzhodno od Thiaucourta ob potoku Trey in je del gozda des Vencheres. Curita, 16. septembra. -Havas* poroča o bitki na zapadu: Cim bolj se zavezniki približujejo Hindenburgovi črti, tem močnejši je nemški odpor. Nemška artiljerija nastopa z vso silo'. Nemci so najbrže končali svojo pregrupacijo ter se pripravljajo na obsežno defenzivo. Na novi fronti postavljajo nove goste žične ovire, kopljejo jarke ter zbirajo velikanske množine vojnega materijala. Mestoma je njih fronta gosto nasejana s težkimi topovi in s strojnimi puškami. Nemška artiljerija strelja zopet tako silno, kakor že tedne ne . Dunaj, 16. septembra. Na dosedanjih bojnih frontah zapadnega bojišča smemo smatrati gibanje nemške armade za končano in novo grupacijo za nadaljne velike boje izvršeno. Temu nasproti pa je boj na Cote Lorraines še v teku. Nemško armad-no vodstvo je iz bojev zadnjih dni dognalo, da so za nadaljevanje ameriško - francoske ofenzive na razpolago še močne čete. General Foch je na podlagi prvih porolil o ameriškem uspehu pri St. Mihielu poslal v ta odsek večje število divizij, ker je. pričakoval, da bo mogoče nadaljevati to oren-zivo. Pod temi okplnostmi :se je nemško armadno vodstvo v interesu celotnega po-\ ložaja odločilo za radikalno izpremembo fronte, da na ta način prepreči vse nadaljne sovražne namene, približati se Metru. Prostovoljno so nemške Čete zapustile del fronte pri Ornesu severo - vzhodno od Verduna. Tudi ob lorenski meji, južno od Metza, sovražnik najbrže ne bo mogel pridobiti tal. Francozi pa pripravljajo nov napad na alzaški fronti. 0 smeri glavnega sunka, ki ga namerava general Foch na drugi točki, ni še zanesljivih poročil. Brez dvoma bo morala nemška zapadna fronta v najkrajših dneh vzdržati še silno obremenitev. Ce vzdrži ta naval, potem je najbrže prišel čas za mirovne pogovore. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 15. septembra zvečer. Južno od Oise se je sovražnik zopet postavil v bran ter v protinapadih pritiskal na naše pozicije. Obdržali smo jih do zadnje. Tekom dneva smo se polastili visoke planote vzhodno od Vauxaillona. Južno od tam smo prekoračili tudi pristavo Meneican. Enako smo zavzeli višino severo - vzhod- 1 no od Sellesa. Število od včeraj zjutraj oh ! Aisni vjetih presega 3500 mož. ANGLEŠKO URADNO POROČILO. 15. septembra zvečer. Severo - zapadno od St. Ouentina so naše čete včeraj zopet napredovale. Enako so napredovale preteklo noč južno in severno od gozda Holnon. Krajevne sovražne napade smo zavrnili. V odseku pri La Basseeju je bila sovražna artiljerija čez noč delavna. V odseku pri Rosselu, Marquionu in Given-chvu je sovražnik silno napadal,- pri čemur ga je posebno močno podpirala artiljerija. V odseku severo - zapadno od Armentie-resa je deloval sovražnik s plinovimi granatami. AMERIŠKO URADNO POROČILO. 15. septembra zvečer. Živahno artiljerijsko in letalsko delovanje v pokrajini pri St. Mihielu. Rano zjutraj je izvršil sovražnik pri St. Hilairu protinapade, mi pa smo ga zavrnili ter je sovražnik pustil mnogo vjetih v naših rokah. Na levem bregu Mosle smo preložili svoje črte za eno do dve angleški milji (3200 m) naprej. Ob preložitvi naših črt tja do onstran Gaul-nya smo vplenili nadaljnega vojnega materijala, ki ga je sovražnik pri svojem hitrem umikaniu zapustil. Celotno število topov, ki smo jih tu vplenili, je naraslo na več kakor 200. y Letalski napadi na nemško ozemlje. London, 16. septembra. Samostojni letalski oddelki so izvTšIli danes dva' na-* daljna letalska napada na Metz ter napade na Courceles, Saarbrucken to aa tri letališča. V Metzu, Kaiserslauternu in Saar-brucknu ter na nekem letališču so provzro-čili naSi letalci požare. Šest letal pogrešamo. Danes so naši letalci z dobrim uspehom napadli tudi Daimlerleve tovarne v Stuttgartu. Letala so se polnoštevflno vrnila. V zadnjih 24. urah so naia letala vrgla nad 27 ton bomb. Aaaeriško posojilo svobode. New York, 14. septembra. Primerjanje podpisov za tretje ameriško posojilo svobode ie Izkazalo, da je podpisalo 7,160.305 inozemcev, od katerih mnogi nimajo nobene obveznosti napram Zediaienim državam, za 741,437.000 dolarjev tretjega posojila svobode, kar da 17 odstotkov vseh podpi-, sov. Zastopanih je pri tem 38 narodov. Nemci so podpisali 87,295.000, Madžari S.246.900 in Italijani 55,247.350 dolarjev. Z italijanske fronte. NASE URADNO POROČILO. Dunaj. 16. septembra (Kor. ur.) Pri morju in na gori Cimone smo odbili sovražne patrulje. Na planjavi Sedmerih oh Mu so se izjalovili italijanski sunki. V dolini Breme ie potisnil sovrainik črto naših poljskih strai za spoznunje nazaj. — Na albanskem obrežju so Italijani zaman poskušali, da bi nam zopet iztrgali ozemlje, ki smo ga osvojili v zadnjih dneh. — Šef ^en. staba, 1 TALIJANSKO URADNO POROČILO. 15. septembra, V dolini Brenti so napadle inianterija in jurišajoče čete včeraj zjutraj po kratki in učinkoviti artiljerijski pripravi in s podporo letal sovražno zaporo južno Coste, premagale terenske težkoče In odpor posadke ter so se po-fastile vsega sovražnega okopnega sistema v globold dolini in stranskih utrjenih višin. 340 v jetnikov, med temi 12 oiicij-iev, nekaj strojnih pušk in bogatega vojnega materijala je prišlo v naše roke. Na ostalih frontah močno artiljerijsko delovanje med Vallar-so in Asticosko dolino, na visoki planoti asiaški in vzdolž Piave. V okrožju Lagal pri Posini je napadel močan sovražni oddelek, podpiran po številnih baterijah, eno naših izpostavljenih točk. Bil je zavrnjen in je pustil za seboj mrtve, nekaj orožia in materijah. Včeraj srr L^nbardirall naši aparati za bombardiranje in izvidno delovanje, kakor tudi zračne ladje armade in mornarice sovražna letališča v okolišu gorenje Adige in vojaške naprave delavnic v Pulju z več nego 6000 kg bomb. Pet sovražnih aparatov je bilo v zračnem boju sestreljenih. (Kakor se poroča s pristojne strani, ni bilo v Pulju nikakc škode ali izgub.) 16. septembra. Danes zjutraj so izvršili naši infanterijski oddelki v pokrajini severno in severo - zapadno Grappe, močno podpirani po ljutem artilerijskem csnju, s polnim uspehom drzne napade na sovražne črte, popravili na posameznih mestih že zasedene pozicije in vplenili številne strojne puške. Doslej smo'našteli 321 vjetnikov, med njimi 5 oficirjev. Na ostali fronti artiljerijske akcije in delovanje patrulj. Naše vodljive zračne ladje armade in mornarice so bombardirale z učinkovitim uspehom vojaške cilje v sovražnem zaledja. Vrgle so vsega skupaj 15.000 kg homb. En sovražni letalec je bil v zračnejn boju sestreljeu. 3Š34Sifi, Moskva, 16. septembra. Glasom poročila 1. septembra, so se «rvjetske čete na več točkah južnega odseka in na severni fronti v smeri iz Ar^angelska vsled močnega pritiska umaknile. Iz Samare poročajo, da se je veliko število Čehov branilo oditi na fronto. Petrograd, 16. septembra. (Kor. urad.) »Pravda« poroča, da se je na fronti ori Arhangelsku vršila bitka med četami bolj-ševikov in angleško - francosko - ameriškim oddelkom, v kateri so najprej zmagovali boljševiki. Na pomoč dospeli angleški oddcle'- pa je vrgel ruske čete nazaj ter so se Rusi v paniki umaknili. Tokijo. 15. seotembra. V najkrajšem času je pričakovati tudi s strani japonske vlade, da bo priznala- Čeho - Slovake kot bojuiočo se strank*. JAPONSKO URADNO POROČILO. Tokffo, 11. septembra. Sovražne čete, ki so bile ob Usuriju in ob Bajkalskem jezeru poražene, so se umaknile v Blagove-ščensk. kjer pripravljajo novo obrambno Črto. Habarovsk je zavzela japonska konjenica skupaj z rnskimi četami Kalinkova. Plen oblega 17 lokomotiv, 191 železniških Vozov. 17 rečnih tonničark. 120 topov raznega kalibra ter mnogo drugega vojnega materijala. Vjetih le bilp 150 mož. Brazilifo. Washmgton, 12. septembra. V Wa-sftington ie dospela vest. da je Braziliia pretrgala diplomatične stike z Avstro-Ogr-sko ter izjavila, d?, obstoja med obema državama vojno stanje. Polltiltie vsiti. = Sestanek zaupnikov krajevnih organizacij mariborskega okrožja JDS. se je vršil v nedeljo 15. t. m. v Mariboru. Sestanku .e presedoval načelnik mariborske kraj. org. JDS. dr. Fran P o-s i n a, od načelstva JDS. sta bila navzoča nadreviden: K c j ž a r in glavni urednik dr. K r a m e r. Glavni predmet posvetovania je bih od Narodnega sveta nameravana ustanovitev posebnega obmejnega odseka. Ćlan Narodnoga sveta L. Petovar je referiral o organizaciji in delokrogu Narodnega sveta, član Narod, sveta poslanec dr. KuRovec je poročal o poJoSJalu na naši severni I meji. Sledila je obširna debata, v katero Sd posegli zaupniki skoraj vseh zastopanih krajevnih organizacij. Zaupniki so živahno pozdravljali nameravano ustanovitev pokraj i nskecra odseka NS. xter se izrekli za to, da naj se osnuje za Štajersko jednotni obmejni odsek s sedežem v Mariboru. Ustanovitev naj še Cim najbolj pospeši. Krajevne organizacije JDS. bodo z vnemo sodelovale z organizacijami ostalih narodnih strank, v dosego važnih ciljev, ki bodo postavljeni obmejnemu odseku NS. O teh nalogah se je podrobno razpravljalo. Po dovršeni debati o NS. so zaupniki raz-pravUali o notranjih organizacijskih vprašanjih. Po referatu člana načelstva JDS. drja Kramerja in zanimivi debati so se zaupniki izrekli za ustanovitev posebnega mariborskega okrajnega odbora JDS., katerega naloga bi bila predvsem pospeševati organizacijo somišljenikov JDS., ki naj postane trdna podlaga za sodelovanje naprednega elementa pri vsenarodnih nalogah. — Zvečer se je vršil v Narodnem domu družaben sestanek, na katerem se je odlikoval pevski zbor Dramatičnega društva s prekrasnim petjem. == Afera Lončar. Istočasno, ko so Nemci odstavili ljubljanskega realčnega ravnatelja, so odvzeli zaćasno vodstvo idrijske realke profesorju dr. Lončar-j u. V fofmalnem oziru se temu koraku ne da mno^o ugovarjati, ker Sme menda v takih zadevali šolska oblast odločati po prostem prevdarku. V stvarnem in moralnem oziru pa je Lončun-jva aicra vreden pendant h Corajev;. Profesor dr. Lončar je bil odstavljen pod pretvezo, da ne spoštuje predpisov glede notranjega službenega jezika. V dobi, ko se nahaia narodnostno vprašanje monarhije na kritičnem vrhuncu, preganjajo oblasti moža, ki si je kot voditelj slovenskega zavoda upal pisati c. kr. uradu v slovenskem ozemlju slovenske dopise! Povrh moža, ki ni bil nikdar politik, temveč izključno in vedno le pedagog in učenjak! Tudi profesor Lončar je v ostalem žrtev maščevanja in denuncijacij. Najostudnejša ie pač ona idrijskega rudniškega ravnatelja dvornega svetnika Billeka, ki je drja Lončarja očrnil kot povzročitelja idrijskega štrajka, akoravno ve dobro, da živi profesor Lončar izključno le svojemu poklicu in svojim knjigam in da se nikdar ni vmešaval v vsakdanje politične in socijalne boje. Sploh je poglavje o drju Lončarju eno najsramotnejših za našo šolsko upravo. Idrijski profesor je eden najznamenitejših naših učenjakov, mož, s katerim bi se lahko ponašal vsak narod, in kateremu omogočiti razvoj vseh duševnih zmožnosti, ustvariti delokrog za znanstveno delovanje, bi vsaka pametna in res kulturna naučna uprava smatrala za svojo dolžnost. V Avstriji je ravno narobe, kadar gre za našega človeka. 2e cela desetletja puščajo drja Lončarja samevati v Idriji in ga izolirajo v oddaljenem rudniku, da bi ga duševno ubili. S tem, da so mu sedaj odvzeli pro-vizoricno vodstvo idrijske realke, so ga hoteli menda diskvalificirati za slučaj, da bi le prišel v poštev za eno ali drugo boliše mesto. Ali je ni poti, da bi rešili svoje najboljše kulturne delavce uničujočega objema zagrizene vsenem-ške birokracije? == Jugoslovanska socialistična organizacija na Koroškem. Včeraj popoldne se je vršila v Celovcu v hotelu Tra-besinger deželna socijalistična konferenca za Koroško. Osnovala se ie deželna organizacija jugoslovanske socijalne demokratske stranke za Koroško. Na zborovanju sta med drugim govorila gg. A. Kristan in P e t e i a n. = Persekucije Čeških listov. Vlada je ustavila v Plznji izhajajoče glasilo češke katoliške stranke »Ćesky Zapad<. List je veliko pisal o Jugoslovanih. se Cehi izgnani z Reke. vNovine« poročajo: Reška policija je sporočila nekaterim češkim rodbinom, ki stanujejo na Reki, da se morajo v osmih dneh izseliti iz mesta. Praviio, da bo ta usoda zadela vse Čehe na Reki. = Razdelitev češke deželne upravne komisije. »Bohemia« poroča, da se bo češka deželna upravna komisija že v najkrajšem času razdelila v dva narodnostna oddelka z enakim številom članov. Sedaj ima komisija pet čeških in tri nemške člane. Vsak odielek bo dobil sekcij skesa voditelja in finančnega referenta, ker tudi v finančnih zadevah ne bo skupnosti. Skupni predsednik bo najbrže dosedanji predsednik grof SchSnbom. Dne 1. oktobra se bosta tudi ustanovili prvi dve okrožni glavarstvi v Litomeficah in Pragi. V tem trenutku obstojajo še nekatere težkoče, zlasti kar se tiče imenovanja uradnikov in pa prostorov. =r= Poslanec Zabradnik o slovanskih vprašanjih. Urednik lita >Ui Nemzedek«, znani madžarski publicist Gesztesi, pri-občuje razgovor s čeŠk. poslancem Za-hradmkom. O Hussarekovih reformnih načrtih je izjavil Zahradnik med drugim: »Cehi Dunaju ne zaupamo več, prevečkrat smo bili že ogoljufani. Prišel bo čas, ko nas bodo prosili za spravo, ali mi se z Dunajem ne pogajamo več; prepozno je že. Pred ceiim svetom smo obiavili svoj program, cel narod ie prisegel nanj, niti za las ne moremo odstopiti od njega.« Ko je omenjal ljubljanske konference, je vzkliknil Zahradnik: »Geslo Gdansko-Trst za nas ni prazna fraza! Slovani rabimo Trst in morje, želimo pa še prav posebno oni košček zemlje — naš koridor! — iužno od Požuna, ki bo vezal Cehoslpvake z Jugoslovani.« — = Obtoženi mornarji v Kotom. Hrvatski listi poročajo, da znaša Število zaradi februarske vstaje v kotorski luki obtoženih mornarjev okrog 400. Med njimi je 38 Cehov, nekaj Italijanov, Nemcev in Madžarov, vsi ostali pa so Jugoslovani po velik večini Hrvati. Sorodniki obtožencev in dalmatinski politični voditelji so storili vse potrebne kore ke. da ne ostane noben obtoženec pri razpravi brez zagovornika, == Nemško - židovska modrost. V dunajski »Information« se veseli neki »jugoslovanski« dopisnik iz Sarajeva, da se nskih slovanskih slavnosti ni udeležil iz Bosne noben Srb In noben Mohamedanec. Edini dr. Sunarič, Hrvat, je bil navzoč, on pa ne zastopa niti kake stranke, niti kake druge organizacije. Z;-kaj se Srbi slavnosti niso udeležili, si razlaga »informirani« dopisnik takole: Srbi so predvsem opurtunisti. Večina izmed njih stoji ob strani metropolita Lctice in zagovarja aneksijo Bosne in Mercegovine od strani Ogrske. Ljubljanske slavnosti so pri nas vnovič poka-Lak?. da teži večina prebivalstva v Budimpešto. — In na podlagi takih informacij rešujejo na Dunaju in v Budimpešti jugoslovansko vprašanje! sat Vrnitev poslanca dr. Smodlake v Split Spli^ki poslanec dr. Smodlaka se je vrnil pretekli teden po štiriletni odsotnosti zopet v svoje domače mesto Split. Takoj v prvih dneh vojne 1914 je bil z mnogimi drugimi dalmatinskimi veljaki Vred aretiran. Preživel je cel martirij najpreie kot jetnik v šibeniških in mariborskih ječah, potem kot vojak-prostak s »p. v.« v Budejevicah. Ko je postal svoboden, se je nastanil bolan v Zagrebu, od koder se je vrnil še le sedaj v Split. Splitčani so ga zelo slovesno spreieli. = Grof Tisza fn jugoslovansko vprašanje. Grof Tisza potuje kot huzar-ski polkovnik po Hrvatskem in dasirav-no se zatrjuje, da potuje v vojaških zadevah, je popolnoma jasno, da velja njegovo potovanje čisto Dolitićpim namenom. Imel je. kakor smo poročali, nedavno dolg razgovor s hrvatskim banom Mihalovičem in na to s sekcijskim šefom dr. Kriškovičem, pozneje pa s tajnim svetnikom grofom Kulmerjem. Pred par dnevi je bil Tisza sprejet tudi od cesarja v daljši avdijenci. Zagrebški politični krogi pripisujejo obisku grofa Ti-sze veliko važnost ter pravijo, da je njegov obisk v zvezi z rešitvijo jugoslovanskega problema. — haliia soglaša z Jugoslovanskim gibanjem. Iz Londona. 16. septembra: Italijanska vlada je sporočila ententnim državam, da soglaša z gibanjem jugoslovanskih narodov za dosego svobodne države in napravi močno jugoslovan-legijo v Italiji kot pričetek jugoslovanske armade. = Čehostovak! in Amerika. Ženeva, 16. septembra. Priznanje Ceho-slovakov s straii Zedinjenih držav se ' smatra v ameriških krogllj kot velepo: memben* dogodek, ki bo imel mnogo bolj dalekosežne posledice kakor priznanje s strani katerekoli druge entent-ne države. Ne gre samo za priznanje teženj češko-slovaškega naroda, marveč za priznanje čeho-slovaškega narodnega sveta kot bojujoče se oblasti. Masa-ryk se priznava kot zastopnik te oblasti pri vladi v \Vashingtonu. Štefanik pa odide v Vladivostok kot zastopnik čchoslovaškega narodnega sveta za Rusijo. V vvishingtonskih vladnih krogih se zatrjuje, da bo ameriška vlada čeho-slovaški narodni svet tudi finančno podprla. = Brest litovski mir ovira za mir. Rotterdam, 12. septembra. »Daily Chronicle« se bavi z vestmi, da naj vstopita poslanca Erzberger in Scheide-mann v nemško vlado, in z vestjo, da naj grof Hertling odloži nemško državno kanclerstvo ter da naj stopi tia njegovo mesto dr. Solf. List vpraša na to: Kako moreta dr. Solf in grof Czernin spraviti brest-litovski in bukareški mir v sklad s svojimi izjavami. Dokler sta ti dve mirovni pogodbi v veljavi, mir ni mogoč. »Daily Chronicle« piše: Da se imenuje ime dr. Solfa kot naslednika grofa Hertlinga, je značilno zaradi njegovega nedavnega nastopa proti Vsenemeem. Državniki ententnih držav pa se morejo pogajati samo s takim nemškim državnim kanclerjem, ki bo brez vsakega pridržka sprejel vse predložene mirovne pogoje. Z Goriškega. 15. septembra. Naknadna begunska pol pora po 500 K. Nekateri so že dobili nakazilo za naknadno begunsko podporo po 500 K pri okrajnem firlavaretvu v Gorici, nekateri pravimo, ali mnogo iih je,*ki če zaman čakajo te podpora. Sredi aprila t. 1. je bil potekel čas za vlaganje prošenj za to naknadno podporo, sedai smo sredi septembra na vsa stvar z reševanjem teh prošenl stoji tako, da utegne trajati še iako dolgo, predno bodo rešene vse te prošnje. Nekateri dobe podporo komaj prihodnje leto, ak^ poide reševanje prošenj po dosedanjei načinu dalie. Da sta gospoda komis in podrejeni mu uradnik nevoljna ra vednega ponraševania radi te podpor* to prav radi verjamemo, ali kdo bo zr meril begunskemu trpinu, če stopi n glavarstvo, ko pride v drugih zadava! 212. štev. , SLU VEN 5 Ki NAKOD*, ane 17. sepiembra 1918. Stran v Gorico, pa poprasa. kako vendar je z ono podporo, ko ni od nikjer nobene rešitve. Glavarstvo pa bi lahko tudi nabilo kos papirja na zid, kjer bi bilo zapisano, da se sme p op rase vat i v begunskih zadevah samo na dva določena dneva v tednu, pa bi ne hodili ljudje >nadlegovaU glavarstva vsak dan in ne bilo bi treba razlagati vedno in vedno, da se sme priti samo v ponede liek in četrtek. Glavarstvo pa rudi lahko naznani, da nai ne hodijo ljudje po-prasevat. kdaj bodo dobili podporo, ker jo dobe, kadar pride dotična prošnja na vrsto, ako se ne reši neugodno, hodili nad bi samo, ako je potreba kakega po jasnila ali dopolnila. Tisti čas se lahko reši nekaj prošenj. Res pa ni. da bi se reševale prošnje lepo po vrsti, ampak res je, da je dobil podporo že marsikdo, ker ie bil siten, drugi pa še ne, ker ni bil zadosti nadležen itd. Dobili so io rudi že uradniki. S kratka: mi želimo, da se ta stvar pospeši in begunske prošnje nujno rešijo. Vemo in vpošte-vamo, da iu-adništvo trpi in dela, vemo in vpoštevamo pa tudi, da begunci trpe in nujno potrebujejo naknadne podpore. Zato pa apeliramo na tržaško namestništvo, nai stori vse potrebno, da se begunske Drošnie pri okrajnem glavarstvu v Gorici rešijo kar najhitreje mogoče. Če govoriš po laško, na dobi? tisočak- V urad za obnovo v Gorici ie stopil mož. ki ie imel lepo hišo v mestu pa so jo razbile srranate, nodovi. stropi in druge tako dobre reci na so služile vojni svrhi. Žalost mu sti =;ne srce. kadar pogleda svojo razvalino. lJri obnovi ie urad, ki izplačuje na podlagi rešenega akta tisočake kot nekako prvo odškodnino ali pomoč za vzpostavitev poslopij. V ta urad torej ie stopil gospod in poprašal, kako ie in kaj z njegovo zadevo. Poprasal ie seveda po slovensko. Odgovora nobenega, kakor da slovenski glas ne more prodreti do ušes gospodičen uradnic. Vpraša še enkrat. Odgovora nič. Vstopi laska gospa. Buon giorno, signori-ne! . . . Buon giorno. signora, deside-ra . . . Razvnel se ie laški pogovor, laška gospodična je prevrgla par aktov in kmalu je dosegla laska gospa, kar io hotela, in izplačala iei ie gospodična :isočak . . . Strmel ie in gledal. Kai storiti? Ako se bom kregal, ne dobim nič. In vrezal io ie po laško: Prego, signorina . . . Prijazen odgovor. Hitro >o bile predrte vse ovire in zavojevana ušesa laške gospodične. Par aktov ie prevrgla pa mu vročila tisočak. Grazie. signorina . . . prego, signore! Nisem storil prav. ker nisem vstrajal ori slovenski zahtevi, je rekel prizadeti poškodovanec, ali nudila se mi ie prilika, dognati, kako se ravna s slovenskimi strankami pri obnovi. Zahtevamo, da se taki slučaii nikdar več ne dogajajo, marveč da se s slovensko stranko uradu je slovensko. Dobordobci. Poročali smo že, kako oni Doberdobci. ki so se vrnili, ne morejo nazaj na Doberdob, ker se jim noče prav nič vstreči, kar prosijo, župana v Tržiču in v Ronkih pa iih gonita proč iz svojih občin. V Ronkih imajo Doberdobci svoje lastno polje in tudi stanovanja so si dobili, ali iz aprovizacije so izključeni. Dr. Rebula v Tržiču in cavaliere Bl&žič v Ronkih pravita, da jih ne sprejmeta na noben način v aprovizacijo. glavarstvo pravi, da dokler ne dobi izkaznic s strani občin, ne more nič storiti glede aproviza-cije za nje. oziroma pravi včasih, da jih občine morajo spreietL da bo ono tozadevno posredovalo. Značimo ie to, da tako neprijazno postopata z Doberdobci gospoda župana v Tržiču in Ronkih, v Starancanu je na za župana kmet in ta je prijazen in dober z Doberdobci. Imelo se ie vrniti 31 družin iz dober-dobske občine. Ali vsled brezbrižnosti politične oblasti in neprijaznega nastopanja s strani omenjenih dveh furlanskih županov se ne moreio vrniti. Ljudje žele domov, da bi delali in vspostavi-li. kar se da vspostaviti, ali povsodi zadevajo na nečuvene zapreke. Iz taborišč jih pode. domov pa ne morejo. To je nezaslišano. Kai res ne more priti v obnovno akcijo naše prestavne vlade nobena pametna vodilna misel? Mariborsko pismo. (Od našega poročevalca.) V Maribora, 15. septembra. Tuleči derviši. Vsak normalno razvit človek se naveliča, en in isto stvar tuliti neprestano v svet, le veleumni gospodje krog »Marburger Zeitung« za to nimajo nobenega umevanja. So kot tuleči derviši. Sicer bi si premislili neprestano se vtikati v zadeve ljubljanskega knezo-škofa. Kaj ie ono pastirsko pismo?! Vendar se cerkveni knez ne bo tako izpozabil, da bi se na ljubo peščici nemških in ponem-čurjenih skofljanov obrnil proti stotisočem slovenskih. Neslano pa že postaje večno prerekanje z ententnim denarjem. Gospodje krog *Marburger Zeitung« mislijo, če oni nbivajo skoro neštete tisoče za svojo agitacijo proti pošteftemu miru, da vsakdo potem mora dobivati denar »preko črnožol-tih kolov«. Naš boj za jugoslovansko svobodno domovino je boj za dosego čistega ideala in naša Jugoslavijo bo morala vstati in se razvijati brezmadežna. Zato bomo vzeli v roke gnojne vile in odstranili smrdečo smetje in gnoj. Takrat bodo naši tuleči derviši nakladali parizarje in odrinili ž njimi v ono blaženo deželo, v katero jih od nekdaj vleče srce. Med nami za nje ne bo prostora. * Očka Ornig berači. Z velikim hrupom je vrgel ptujski Ornig v svet novico, da bo postavil v Ptuju sirotišnico za vojne sirote. Kmalu se je pokazalo, da bi po Omigovem načrtu sestavljena sirotišnica ne bila drugega kot prav vražje napeljana ponemčevaluica. Ornig namreč hoče tudi par tucatov dunajskih otrok. Ti otroci bi seveda bili trdi Nemci. Pomešalo bi se jih med slovenske otroke ptujskega okraja in le - te slovenske sirote bi se v kratkem priučile nemški, z leti pozabile slovenski in tako pomnoževale Število žalostnih renegatov. Graditev sirotišnice pa ie silno draga stvar in velja debel denar. Ornig je zopet zatrobil v svet: »Denar pa dajte VI, nemški bratci!* Bolj za parado ie odrinil kot prvi 10.000 kron, kar je za peka, veleposestnika, župana in milijonarja Orniga pravcata beračija. Beračili bodo gotovo tudi med Slovenci, ki pa spremljajo vsako Ornlgovo početje z utemeljenim ne- zaupanjem. Da spada v ptujski okraj tak zavod, radi priznamo. Toda v slučaju zgraditve zahtevamo, da pride v upravo primerno število zavednih slovenskih mož, ki bodo čuvali našo deco. Če je tako Or-nigu prav, naj se oglasi. Naše dijaštvo se zopet vrača po prehitro poteklih počitniških mesecih. Dela je bilo sicer gotovo dosti, za to pa je manjkalo — pomanjkanje. Polna lica in zdrava, često temnorjava barva, pričajo o dobrem življenju. Naj nam bodo dobrodošli! Križ s stanovanji za dijake Je menda letos dosegel svoj vrhunec, kajti za denar nI mogoče dobiti niti pristreška. Vse gre le za živila. Veliko tatvino blaga, iinega perila, sukanca itd. sta nameravala izvesU na Teznem dva 171erna lamina. Imela sta že nakupičen kup v vrednosu 40.000 kron, pa so ju še pravočasno zalotili. Dnevne vesti. — Četrtič ie bil odlikovan in sicer topot z veliko srebrno hrabrostno svetinjo Andrej Močnik, župan iz Grahovega na Goriškem, sedaj narednik pri 122. p. polku. — Imenovanje v politični službi na Kranjskem. Okrajni komisarji Rajko S \ e t e k , Gvidon K o č e v a r von Kondenheim, Fran Podboj, Jo-ain F r i e d 1, Vinko B o r š t n e r in Henrik S t e s k a so imenovani za de-zelnovladne tajnike na Ivranjskem. Iz knezoskot'iisk© ordinarija t--ke pisarne. Dosedanji pisarniški ravnatelj Viktor Steska ie sel v pok« radi bolehnosti, na njegovo mesto ie imenovan dosedanji ordinarijata k i nik Josip Dosta 1 in za ordinariiat-skega tajnika Jakob S t r e k e 1 i, kaplan v Kostanjevici. — Ljudskosoiska vest. Za provizo-rično učiteljico v Ribnici ie imenovana suplentinja Josipina 0>terman. — Opozarjamo na ustanovni občni zbor društva Narodna galerija*', ki bo [ jutri, v sredo, zvečer ob sedmih v dvorani občinskega sveta na mestnem magistratu v Ljubljani. Ker gre za usta-i^uovitev vseslovenskega kulturnega zavoda, ki poineniai v umetnosti to, kar v vedi vseučilišče ali akademija znanosti, je želeti naimnogobrojnejse udo-* ležbe. Dostop k zborovanju ima vsak-\ do. Vsakdo se lahko rudi še na zborovanju prijavi za člana. — Anton Woli f. Dne 15. t. m. zjutraj ob K 7. je umrl v bolnici v Kandiji pri Novem mestu poročnik v rezervi Anton "VVolf. stud. forest.. sin poštnega nadkontrolorja g. Wolfa. Bil je na službenem potovanju iz Srbijo k svojemu kadru. Spotoma je zbolel za pljučnico ter mu tudi takojšnja zdravniška pomoč v Kandiji ni mogla rešiti mladega življenja. Bil je 21 mesecev na tirolski fronti ter prestal najhujše boje na asi-aški planoti. Tudi v silno krvavih bojih na Sv. Gabrijelu pri Gorici se ie odlikoval. Bil je v svoiih krogih zelo priljubljen mladenič in vrl značaj. Njegovo truplo prepeljejo iz Kandiie v Ljubljano, kjer so vrši pogreb jutri v sredo ob 4. uri nonoldue. — Umri ie 11. t. m. v Siveriću v Dalmaciji g. Avgust Endlicher. vpokoieni ravnatelj dalmatinskega vje-resijskega zavoda. Pokoini si je stekel za Dalmacijo na gospodarskem polju mnogo zaslug. — Aprovizaciia železničarjev. V soboto, dne 21. t. m. ob 7. uri zvečer, vrši se v dvorani >Mestnega domač v Ljubljani, laven shod konzumeniov državne in južne železnice na Kranjskem s sledečim dnevnim redom: 1. 'Aprovi-zacijske razmere železničarjev* na Kranjskem. 2. Raznotnosti. K mnogoštevilni udeležbi vabijo sklicatelji. — Uradne ure zbiralnice starih oblek pri tukajšnjem magistratu so od četrtka, 19. septembra dalje vsak dan od S\ do 5. ure popoldne. Slovensko planinsko društvo poroča, da ie Kamniško kočo na Kamniškem sedlu včeraj 16. t. m. zaprlo. Vstop v kočo je mogoč le v spremstvu oskrbnice ter se je tozadevno oglasiti pri oskrbnici v turistovski koči ob izviru Kamniške Bistrice, katera ostane tudi po zimi oskrbovana. Enako bode hotel Zlatorog ob Bohinjskem jezeru ostal po zimi odprt in oskrbovan. V prid Krekove koče ria Ratitovcu je priredilaSelška podružnica slov. planinskega društva v .Selcih nad Skofjo Loko v nedeljo, dne 15. t. m. svojo prvo ljudsko veselico, katere se je udeležil tudi kot gost med drugimi odličnimi Kranjčani in Ločani g. načelnik J. K., dr. A. Korošec ki ie bil pri svoiem prihodu prisrčno pozdravHen. — Ob 4. uri popoldne se ie vršila v društvenem domu A. Funtkova >Tekma«, drama v 3 dejanjih. Da ie igra tako dobro uspela, gre zahvala vsem domačim igralcem, posebno g. akademiku A. G. Kosu, ki le kai mojstrsko dovršil svojo glavno vlogo. Zelo ljubka io bila gdč. M. Tavčarjeva v vlogi Stane, pa tudi g. med. V|. Demšar jo je prav dobro pogodil. V svojih kratkih vlogah sta enako pokazala svojo izvpžbanost gdč. A. Me gusarje ra in g. F. HabjaiL Po igri ie bila prosta zabava na, vrtu -pri TavčariiK. Razni nagovori in napitnice na g. dr. A. Korošca so pričale o iskrenem zaupanju našega naroda do voditelja naše državnozborske delegacije in prvo-boritelja za Jugoslavijo. S toplimi besedami, polnimi zaupanja na boljše čase se ie g. načelnik za \ so izkazano mu prisrčnost iskreno zahvalil. Za požrtvovalno sodelovanje pri prireditvi se je zahvaliti predvsem ge.. predsednici L. Demšarjevi, soprogi državnega in dež. poslanca F. Demšarja-, kakor tudi vsem odbornicam in ostalim sodelo-valkam posebno gdč. Kopačevi in Pe-četovi. — Le izvanreuen večerni hlad, ki je sledil krasnemu jesenskemu popoldnevu, je orisilil zbrano množico, da je iela misliti počasi na odhod. Iz angleškega vietništva _se je oglasil Anton Sifrer, doma iz Žabnice pri škofu Loki. 241etni fant, ki ie služil pri domačem kranjskem pesoolku pri oddelku strojnih pušk. V angleško vjetništvo ie priš3l 16. junija t. L Pismo ie pisal 10. juliia in ie dospelo očetu v roko to dni. Piše po nemško samo, da je zdrav in prosi večie svote denarja. SlfKOV naslov ie: fcifrer Fran. Lager 663, Bmekdown Nedr. Farnborngh. Pisemski papir je fin, se lepo vpregne in spravi v navadno pisamsko obliko, i Zadnja stran ni zalepljena, marveč je gornji del vtaknien v odprtino spodnjega. Na pivi strani Je napisano: Priso-uers of Wai*. No Siamp Reauired, na zadnji je prilepljen raal listek Opened Bv Censor P. W. 449. —. Nadalie se je oglasil iz angleškega vjetniš. še neki drugi naš vojak istega polka, doma iz Hoste pri Škofii Loki. Gledališko društvo na Jesenieah ie sklenilo otvoriti zopet redno sezijo v kolikor bodo razmere dopuščale. K eiovanin so se priglasile skoro vse prejšnje moči. pristopilo pa je tudi dokaj novih, tako, da ie upati na uspešno delo. Predstave se bodo vršile, kakor prej v dvorani pri :>Jelenu* na Savi in sicer navadno ob sobotah zvečer in nedeljah popoldne. Vsled dosti ugodne zveze se bodo mogli udeleževati večernih predstav posestniki iz Dovjega, Mojstrane, Kranjske gore, Dobra \ a, Bleda in Bohinja. Popoldanske predstave pa bodo vreiene tako, da jih bodo lahko posečali Korošri. Za v^ako posamezno igro bo društvo razpošiljalo gledališke liste, iz katerih bodo razvidne podrobnosti. Otvoritvena predstava za bodočo sezijo se vrši v soboto, dne 21. t. m. ob pol osmih zvečer. Uprizori »e izvirna noviteta, >Na Poljani«, ro-mamični igrokaz v treh dejanjih, spisal J. Srniear. V nedeljo, dne 22 t. m. ob treh popoldne se ta igra ponovi. Otrokom ie vstop radi tega, ker motijo predstavo, prepovedan. Tamburaško in dramatično društvo Sovič v Postojni priredi v nedeljo 22. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani za ljudsko šolo otvoritveno vprizoritev s sle-im sporedom: Vstajenje*, živa slika v 3 delili ter burki >Raztresenca< in lino uro doktor<.. Več se bo razvi Jelo iz letakov. Ameriško letalo zbilo nad Reko. Iz vojnega ministrstva, mornariška sekcija, 16. septembra: Dne 15. t. m. opoldne ie poskusili* neko ameriško letalo za boje na kopnem izvidno delovanje nad Dapravami na Reki. Zadeto od mornariške odbija Ine baterije v veliki višini je padlo goreue na tla. Ostanki letala so spravljeni. Kino Ideal . Spored za danes, torek 17. septembra. 1. Cvetlični vrt v Buintenzorju na oloku^ Java. Krasen prirodni posnetek. 2. Kot stari so peli ... je izborna veseloigra v 3 dejanjih. 3. Marta Johannis ie legenda o osebi s svetlečim se čelom, fantastični dogodek v 4. dejanjih, priredil Viljem Adler. V glavnih vlogah Olga Engel in g. Markov. Ta spored mladini ni dostopen in so predvaja do četrtka, 19. t. m. Predstave od t. popoldne naprej, zadnja predstava ločno ob na vrtu (ob ugodnem vremenu) s spremljeva-njem prve vrste gledališkega orkestra. — Kino >Ideal~. V nedeljo popoldan je bila od Ljubljane proti zidanemu mostu v poštnem vlakull. razreda pozabljena modra površna jopica. Pošten najditelj nai jo odda proti dobri nagradi v Ljubljani v garderobi glavnega kolodvora. Zgubil se je zlat ročni obroč na ljubljanskem trgu danes dopoldne. Pošteni najditelj naj ga odda proti nagradi v upravništvu Slovenskega Na-roda<. Položnice. Danes prilagamo za cenjene poštne naročnike našega lista, katerim je že potekla ali pa poteče v kratkem naročnina, položnice, v svrho pravočasne obnovitve naročnine, da jim pošiljanje ne preneha. Zamudnikom se bo list ustavil v sredo, dne 25. septembra t. 1. Na tozadevne reklamacije me moremo odgovarjati posameznikom. Aproviisacija. f Preskrba s krompirjem. Kakor se nam poroča, namerava c. kr. urad za ljudsko prehrano v najkrajšem času politična deželna oblastva pooblastiti, da dovolijo pod gotovimi pogoji lastno preskrbo konsumentov s krompirjem do gotove najvišje mere, ki se bo pozneje določila. Ker se bo na ta način državnim potom zagotovila skorajšnja in zadostna preskrba konsumentov s krompirjem, odpadejo s tem deloma deaga tihotapska potovanja, deloma sc bo pa tudi na ta način zabranilo, da konsumentje ne kupujejo v tihotapski kupčiji nezrelega krompirja, ki se lahko in hitro pokvari. t Meso na zelene izkaznice B št. 1 do 1600. Stranke z zelenimi izkaznicami B št. 1 do 1600 prejmejo goveje meso v sredo, dne 18. septembra popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta - le red: od 2. do V«3. št. 1—200, od 1/*3. do 3. št. 201—400, od 3. do Vi 4. št. 401—600. od 1A4. do 4. št. 601—800. od 4. do V»5. št. SOI—1000, od Vi5. do 5. št, 1001—1200, od 5. do Vi6. št. 1201 do 1400, od *46. do 6. št. 1401—1600. — Stranka dobi za vsako osebo 10 dkg mesa, kilogram stane 2 K 80 vin. t Inozemsko meso. Mestna aprovizaciia bo oddajala inozemsko meso v sredo, dne 18. septembru dopoldne v cerkvi sv. Jožefa, in sicer od u*7. do rs9. za privatne stranke, od 9. ure dalje pa za gostilničarje. f Oddaja mesa. Jntrf. v sredo, dne 18. septembra bodo oddaiali mesarji za vso Ljubljano po 10 dkg mes^ na osebo. t Oddaja češpeP. Mestna aprovizaciia ljubljanska bo oddajala češpljc jutri, v sredo, dne 18. septembra popoldne od 2. do 5. v deški šoli rta Ledini (Komenskcsra ulica). Stranke dobe poljubno množino češpelj. Kilogram stane 2 K 40 vin. • 4- Marmelada na zelene Izkaznice A. Stranke, ki imajo zelene izkaznice A. prejmejo marmelado v sredo dne IS. t. m. dopoldne pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8 do 9. št. 1 do 160. od 9. do 10. 10 161 do 320. od in. do JI. ša. 321 do konca. — Stranka dobi za vsako osebo poi kilograma marmelade, kilogram stane 2 K. -4- Marmclsda za T. uraeVško skupino. Stranke z izkaznicami I. uradniške skimine preimcio marmelado v sredo one 18. t. m. popoldne pri Mtihleisnu na Dunajski cesti Določen je tale red: od pol 2. dp pol 3. št. 1 do 170, od pol 3rdo pol 4. št. 171 do 340, od pol 4. do pol 5. št. 341 do konca- Stranka dobi za vsako osebo pol kilograma marmelade, kilogram stane 3 K. -f Marmelada za II. uradniško skupino. Stranke, ki imajo izkaznice It uradniške skupine, prejmejo marmelado v sredo dne 18. t m. popoldne od po! 5. do pol 6. ure pri Muhleisnu na Du-najskr cesti. Stranka dobi za vsako osebo pol kilograma, kilogram stane 3 K. -f- Marmelada za III. uradniško skupino. Stranke III. uradniške skupine dobe marmelado v četrtek dne 19. t. m. od 8. do pol 10. ure dopoldne pri Miihl-eisnu na Dunajski cesti. Stranke III. uradniške skupine, ki pri zadnji razdelitvi niso dobile urehov ali suhih sliv, dobe v nadomestilo za vsako osebo še posebej po 1 kg marmelade. -f Marmelada za IV. uradniško skupino. Stranke, ki imajo izkaznice IV. uradniške skupine, prejmejo marmelado v četrtek dne 19. t. m. od pol 10. do 11. ure dopoldne pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Stranka dobi za vsako osebo pol kilograma marmelade, kilogram stane 4 krone. — Stranke IV. skupine, ki pri razdelitvi niso dobile orehov ali suhih sliv. dobe v nadomestilo za vsako osebo še r/osebej po 1 kg marmelade. Prosveta. — »Hrvatska Njiva«. Primili smo 36. broj revijalnog tjednika »Hrvatska Njiva« s ovim sadržajem: Dr. Marin Bego: Wil-son. — Juraj Demetrovič: Agrarna reforma u Hrvatsko) 8. Nacionalizacija zemljišta). — Dr. Lujo Thaller: Naša srednja škola i seksualni uzgoj. — Katolik - svetovnjak: Ženidba katoličkih svećenika. — Smotra. — Listak. — Godišnja pretplata »Hrv. Njive« iznosi 36 K, pojedini broj 1 krunu. Narudžbe ćalju ,->e na upravu lista u Zagrebu, Nikolićeva ulica 8. — »Ženski Svijet« Septembrska številka te ugledne mesečne revije jugoslovanskega ženstva je ravnokar izšla in ima sledečo vsebino: Nikias: Realni rad žene. — Božo Lovrič: Izraz. — Josip Pasarič: Znamenita Jugoslavenka. — Maksim Dvorski: Naš Bok. — Ivan Cankar: Zaključana čeli ja. — Ljubica Miloševič: Portret. — Scipio Sighele: Žena i ljubav. — Dora Pfa-nova: Nuit blanche. — Zorka Sime Lazića: O pravoj -milosrdnoj dobroti . — Bogumil Toni: Uz vrbe plačne. — Ojurica Mflmovič: Povratak. — Olga Kernic - Peleš: Iza oluje. — Vera Tkalec: Materinska dužnost I djetinje pravo. — Stjepan Roca: Cobanica Mara. — Aleksa Santić: Jedna suza. — Prosvjeta. — Socijalna pitanja. — Naša pisma. — Lisnica uredništva, — Naroča se v Zagrebu pri gospe Zofki Kveder - Demetrovič, Pantovčak 1-b. • — »Savremenlk«. Izašao je broj 9. sa ovim sadržajem: Dr. Artur Schneider: Lo-dovico Bcccadelli. Prof. Ladislav Polić: Nikola pL Tomašić. Dragutin Mu Domjanić: Laste. — Sima Pandurović: Savremenik. — Radovan Petrovič - Nevesinj«ki: Zarobljenička serenada. — Radovan Petrovič Nevestnjski: Hvmenova Žrtva. — Miroslav Feldman: Pred smrt. — Tomislav Prpić Traženja. — Radovan Petrovič - Nevesirr}-ski: Pred tronom smrti. — Milo Mistra Taina. — Isidora SeVulić - Sremnfckat Marica. — Feuilleton: Živko Sokačić: Misi! o Cankaru. — St. L: Neera. — Dip.: Germa-nentnm, Slaventum. OrlenrvolkeT nnd die Balknnereieniss©. — Demetrova nagrada. — Dr. D. P.: Odjeci glavne skupštine. — J. B-č: Polemika. — Afera DHK - flrelja-nović. *I.rdove Novi-ny* poročajo iz Prage dne 14. septembra: Priče velike surovosti so bili potnfki na postaji v Vršoviclb. Tam se je vojak poslavljal od svojega brnta in sestre. Poveljnik rmi ie ukazat,' naj vstopi. Ker se je nekoliko obotavlial pri slovesu $ svojci, se jc poveljnik zadri nanj in ga težko ranil. Vojaka so prenesli v bolnišnico, kjer je kmalu nato umrl. * Vojni milijonarji na letoviščih. Nekdo ooisuje življenje vojnih mililonariev v letoviščih. V nekem češkem letovišču Je neki odrski borzni magnat dobil v igri 1.200.000 kron. Pri odhodu je priredil sou-ne>. ki je stal 94.000 kron. Nek! drugi le poslal svoja mlada sina na letovišče. Obnašal" sta sc tam kakor vehka dobičkarja in izpila v enem mesecu za 17.000 K Šampanjca. Nek! novoporocenl dobičkar je kar trosil denar Iz svojega žepa, ftjakerju Je vrgel za malo vožnjo 700 kron, ciganom za igrani komad 800 K, sobarici je dal napitnine 1000 K . . . Uživajo življenje s polno moro, drugI ljudje pa mro lakote aH padajo za domovino. Gospodarstvo. — Prepoved ročnih mlinov. naredbe trgovskega in poljedelske*:* ministrstva ter urada za ljudsko prehrano od 13. t. m. se je uredila v i> o r a-ba ročnih mlinov. Kot ročne mline se smatra vse mline, ki melieio ali drobijo žito in sočivie. bodisi na ročno ali z gonilno močio, ako 90 ne dela to • obrtoma. Z naredbo urada za ljudsko prehra%o z dne 17. junija 1918. so as smeli kmetovalci z oblastvenim dovoljenjem posluževati ročnih mlinov. V bodoče dovoljuje vporaba istih le za pripravljanje krmil, mlete? i i t a ali sočivja za človeško rabo je pa. strogo zabranjena. Izjeme dovoljuje le deželna rx>ntična oblast s pooblastilom urada za ljudsko prehrano. S tem je tudi ustavljeno prosto knpeevanie s ročnimi mlini. Nabaviti si ga je mogoče le z dobavnim listom okrajne politične oblasti. Izdelovalci in trgovci morajo voditi knjige o zalogi in oddaji ročnib mlinov ter vsako pošiljatev kriti z do-vbavnim listom. — Uvoz perila in obleke ia Švice. Prod kratkim si je zagotovila Avstro-Ogrska gotovo množino tekstilnega blaga posebno volne, ki se bo dobavljala do konea L 1918. in svileno blago do konca marca 1919. Izvoz tega blaga dovoljuje švicarska vlada le onim domačim f ah ri kantom in konusi jonariem. ki Ein- und Verkauisver^eini-gung osterreichischer Z^mentlander, reg. G. m. b. ii. na Dunaju, ki ae ji je priznala pravica, da je edina upravičena za uvoz. torej sa nakup in nadaljnjo prodajo inozemskega cementa. Zategadelj se mora vsakdo, ki namerava kupiti inozemski cement, bodisi nem&ki. ruski aH ruskoooriski, obrniti na zadrugo, ako se neon izpostaviti nevarnosti, da bi bil smatran ca verižnega trgovca. Samo po sebi se ume, da se more prodaja izvršiti samo na trgovce, ki so trgovali že pred votrro. Navedena zadruga je za preskrbitw vsa.katere količine cementa po nizkih cenah na razpolago. — Pomanjkanje premoga se občuti hudo posebno v sladkor ni industriji. Ta industrija ima seoonaki' značaj. Od, meseca oktobra dahe kate 3 do 5 mesecev delajo tovarne z vso paro, potem pa zopet čakajo prihodnja žetev. Radi tega sezonskega značaja bt rabile sladkorne tovarne sedaj na jeseni velike množine premoga. Ministrstvo za javna dela je izjavilo, da ne bo moglo dati sladkornim tovarnam dovoli premoga na razpolago. Na to ie izjavilo predsedstvo siadkorne eentrate na Dunaju, da odloži mandata, ako bi morale ustaviti sladkorne tovarne obrat. Da ae položaj razjasni, ie sklicala centrala na Dunaju občni zbor. — Četveroaveza bo imela v prvi polovici oktobra gospodarsko konferenco v Botlii. Razgovarjaloi se bo o udeležbi Bolgarije na solnogra-i skih pogajanub ter o vprašanjih gleda Ornega morja in Donave. — Ukrajina bo morala vrniti vsa avstrijske in ogrske vagone, katere je Uplenila Rusija tekom vojske. Iz Odese poročajo, da ie dobila tamošnja železni-« ska uprava ukaz. da mora takoj napo-titi te vagone proti avstrijski meji.. Za« vagone, ki so se fzgubili ah" pa pokvarili, se mora dati nadomestilo. Na ta način se hoče odpomoči kalamiteti, ki vlada pri nas vsled pomanjkanja va-> gonov. — Poštni promet med Avstrijo in zasedenim ozemljem Romunske. V poštnem prometu med Avstrijo in zasedenim ozemljem Romunske se dopusoajo tudi knpčijske tiskovine do 500 gramov, težo in blagovni vzorci do 350 gramov teže po pristojbinah svetovnega nošt-nega društva. Umrli so v Ljubljani: Dne °. septembra: Joško CeŠnJk, sfti trgovskega potnika, pol leta, Sv. Martina — cesta 18. Dne 10. septembra: Marija Žagar, po-uey. zasebnica, 20 let, Žabjak 4. Dne 11. septembra: Stanko Korenčan, sin krojaškega pomc^nlka, 2 leti in. pot, Hrenova ulica 17. — Neža Flere, hfnlka. S3 let Radeckega cesta 9. , Dne 12. septembra: Jera Svete, mestna uboga, 77 let, Karlovška cesta 7. V deželni bolnišnici: Dne 7. septembra: Marija Klemenčič*, zasebnica, 76 let. Dne 9. septembra: Julij Wolf, biv$( natakar, 75 let. De 10. septembra: Marija Žagar, pon-sestnica, 59 let. Izdajate!! In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina !■ tisk »Narodne tlskamec jVa privatnem učilisču Legat v Mariboru se prično dne 1. oktobra 1918 novi tečaji za stenografijo, strojno pisanje, pravopisic, računstvo, v zvezi s temeljnimi načeli enostrokega knjigovodstva, lepopisfa. nemškega in slovenskega jezika. Prospekti zastonj. Privatno učili-Sče Legat v Maribora, Viktria*±o<8»sc Stran 4. „SLOVENSKI NAROD*4 dne 17. septembra 1918. 2 i 2. štev. MEBLIMNA SOBA SO takoj vzame v nate m. Cenjene ponudbe s ceno pod šifro „me Slovana soba 4919«' na npr. »Slov. Nar.« KLAVIR se proda. — Vpraša se: Poljanski nasip 10, U. nadstropje. — 4917 Zamenja se za živila nova rjava moška obleka in dobro ohranjena moška športna obleka. Kje, pove upravnistvo »Slov. Nar.« — 4920 se priporoča za v hišo.— Naslov pove upravnistvo »Sloven. Naroda«.— 4911 ie moćan, lepo prenovljen lovski voz (brek) s tapeciranimi sedeži in naslanjali ter streho in zagrinjali iz močnega platna^ Prostoren za 10 oseb. Josip Zelene, Vrhnika. 4884 KNJIGOVODJA in KORE SPONDENT starejša samostojna moč, zmožen obih deželnih jezikov in italijanščine, lice primežnega mesta. — Ponudbe pod: samostojna moć 4914 na upr. Si. N Vf C Prazne vre vsake vrste in suhe gobe kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje, po najvišjih dnevnih cenah trg. firma I. Kušlari, Kranj, Gorenj. Kupim dobro ohranjeno zofo ali otomano plačam deloma y živilih. Ponudbe na upr. »Slov. Nar.« pod „Zola 4921*'. 200.- K NAGRADE dobl| kdor preskrbi stanovanje i dvema sobama ln kuhinjo ali eno veliko sobo, kuhinjo in drugimi priti-klinami za takoj ali 1. oktobra« — Pismene ponudbe na uorav. »Sloven. Naroda« pod: „stanovanje 4812". Tri dimska bila srednje velikosti K 120.—, 130.—, 165.— so ns prodal. — Marije Terezije cesta št. 13, II. nad., vrsta 107. 4922 V najgloblji Žalosti naznanjamo, da je naš iskrenorjnb-rteni nepozabni sin, brat in nečak, gospod ANTON WOLF, stud. ioresl ter e. m ar. poročnik v r., večkrat odlikovan med službenim potovanjem iz Srbije h kadru nenadoma zbolel in v rezervni bolnici v Kandiji v nedeljo 15. t m. preminil. Truplo nepozabnega pokojnika se prepelje v Ljubljano, in se vrši pogreb jutri v sredo, 18. septembra, ob 4. uri popoldne z južnega kolodvora k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 16. septembra 1918. 4933 Žafirjoči rodbini: Anton Wolf, c. kr. poštni nadkontrolor in DoUnar. ▼ LJubljani, dne 16. septembra 1918. P. n. V svojem in v imenu drugih sorodnikov naznanjam tužno vest, da je moj dragi brat, gospod Avgust Endlicher zeta- vere s. zavoda kraljevine Dalmacije ravnatelj v pokoja dne Hit e v Siveriću v Dalmaciji preminul in bil na tamošnjem pokopališču pokopan. Rajnika priporočam vsem prijateljem v bteg spomin. 4946 Z vetespoštovanjera 5ng. P. Endlicher. gospodična zmožna slovenskega in nemškega je-lika, stenografije in strojepisja kot — tajale« k grofinji na Dunaj. Ponudbe pod Sekretarki Wien 4810, na upr »Slovenskega Naroda«. Išče se uradnica — Pogoj: znanje slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika. — Plača po dogovoru Ponudbe sprejema tvrdka Val en lin Urbanćtft, L|nbllans, Frisosvo na-breije st. 1. 4908 lite se stanovanje s hrano za gospodično iz bolje hiše, ki obiskuje trgovsko šolo in sicer za 1. oktober. Priskrbi tudi živila. Ponudbe na: predel 17 v LJubhini. 4850 Delavce in delavke sprejme takoj v službo strojilna tovarna gamsa a Co v Ljubljani, Metel kosa ulica 4. Zglaševanje od 4—S popoldne / 220 I Stenotlpistlnjn:: za veliko mlinska podjetje na Hrvatskem, popolnoma vešča hrvatskemu ali slovenskemu ter nemškemu jeziku peifektna stenografistinis, se Išče sa lakoj. — Ponude je postati na upravo »Slovenskega Naroda« pod šifro „mlin 4909". Kolesarji, pozor!! Kdor se hoče dobro m trajno voziti, naj si nabavi prve ovstr. patentirane obroče za kolesa. Prekašajo dosedaj vse nove iznajdbe, popravila so izključena ter si vsakdo pri tem prihrani mnogo denarja in časa. Dobijo se obroči na Marije Terezije cesti štev. 0« — Kolesa se imajo pripeljati seboj. — Generalno zastopstvo za Kranjsko: 4534 Ernest Aliančic, Ljubljana. Samo s bakrom ovito: DINAMI sa vte napetosti in moli. Kompletne električne razsvet-Ijevalne naprave, 4805 njtfiki in stranki stik. regulatorji (Anlasser de Nebenschlussregulatoren) točno bi najceneje. Ponudbe brezplačno. Bruno Smutny, Gradec, ffieiaMlnae 56. ■ ■ i MILO „FANIA M ie izvrstno „milo" za umivanje, ki Vara nadomesti vsako drago itoatetno milo«. Najnovejša iznajdba kemijske znanosti prof. dr. DarmstSdterja in dr. Perte, se izvrstnopeni, lepo dBitaiN ca ne smelo manjkati pri nobeni hiši. — Vojakom neutrpljivol Izvrsten predmet za trgovce in gospodinje — Usoantea šksttia s 36 kom, okusno opremi* ona K 30—, 3 skalile K 82-90, 5 K 130.— Milo sa pranje narezan v ko- sih po 1W kg, kg stane 7.- K Iranko na vse pošte v zabojih po 5 kg in lb kg Oepo blago) za trgovce dobja, prometna stvar. - vsTs poštnino vred po povzetju. - Izpod ene škatlje se ne pošilja. — Vzorci se ne dajo. 4915 jEmad Wertbeimer9 Zagreb« Maroka iHka 16. (Dvoriščna zgraovs). sms $85* Kupim sffero dobro vpeifaao trgovsko hišo s nekaj posestvom na Kranjskem ali Spod. Štajerskem. Ponudbe na uprav. »Slov. Naroda« pod dobro vpeljana trgovina 4992". Spreten sitar in pletilec ograjnih mrež ter spreten lični pletilec (Drahtvveber) za ročne stole se takoj sprejme v trajno delo Dopisi pod: „Slebmacker L 394" an Klenreteha Annoneen-Espedltion v Gradcu. 4905 navadno ter zarezano (Biberschwanz in Strangfalz) ter zidno opeko lastnega izdelka ima v zalogi ter jo dobava Tvrdka J. ĆATEH v CELJU. dor mi proda sns W \M I celotni -Jires**, nDom W ln Svet", III. zvezek SS Gregorčiča, VI. letnik Bi m ^ »-Dunsjskega Zvona" HM ^ ^in i. zvezek Stritar|ap ais ^^Harejnne dobro nagrado v živilih. Cenj. ponudbe na upr. „S1. Nar/' pod st. 1830/4320. SUHE GOBE nemešane, jedilne, same jurčke, Iztočen med, vosek, brinje vo olie, rasna domača znašla, k um no Itd. kupi vsako množino po najvišjih cenah SF M. Rsnti Kranj. Prodaja: vino, tganje i. t. 4. ~W& 2 postelji kompletni z malo mizico in nočno omarico se želi kupiti oziroma zamenjati za mast in doplačo. Ponudbe je poslati na ..poste restanie 100", Jesenice, Sorsnjeko. 4864 kao u te MARTIN FUEISCHMANN, Gradec, Annenstrasse 49. 4421 Pri starosti:: oslabelostiin želodčnih težavah in prebolelosti je star vinski konjak pravi pozivlje valeč Razpošiljajo se že 4 pollitrske steklenice fran-ko z zabojem vred ss B 88.— "90 beli in rdeči burgun-dec od 56 litrov naprej liter E 6 8". — Benedikt Herii, graaeak na graščini 0 lic pri Konilcak, Štajerske Vino Večraznašalcev aliraznašalk« za „Slovenski Narod*9 se sprejme takoi. Vpraša se v Narodi Tiskarni. I DAMSKA-H MESEČNA PREVEZA zdravniško priporočena Varuje pred obšča-Injem, dobro vsesava, pije, komodna in praktična, varčuje perilo, se dobro pere ter ostane vedno mehki. Kompletna garnitura B 8*s lis 80--, na leta trpežna B 28 — 38, najfinejša pa B 44*— ln B 80— Porto 95 vinarjev. V varstvo žensk izmivalni aparat €§•—, 48-—B. Po-Siljatev diskretna. — Higjjen. blaga trgovina Si« Fetokj atuaaf, VL 18. 1199 Sprejme se več QM mizarskih ponoln&ov, prosta hrana in stanovanje, plača po dogovoiu. Istotam se sprejmeta tudi 2 mUarska vajenca, ne pod 14 let stara. Naslov pove upravnistvo „Slov. Naroda" pod „r. J. 33 4874". POZOR! jO Tvrdka 0. Darko« LJubljana, Mestni trg št. 13. naznanja svojim cenjenim odjemalcem od tukaj in drugod, da bo trgovina zopet odprta od 15. septembra naprej. 70J30 kvafliaL iffliss Malt«) zemljišča in sicer 50.000 oralne zemlje in 20.0C0 travnika je na prodaj v bližini Gorice na Primorskem. Pismene ponudbe na upravnistvo »Slovenskega Naroda" pod šifro: „J. Č. 4856". Krema za britje najboljše kakovosti, porabila brez vode, porcelanski lonček E 7"50. MIIO za BRITJE pristno, najboljše vrste, komad S 3.— 1 kg B 34.—. Preti vpošiljatvi zneska naprej dobavlja M. Jftnker, ek-soortno podjetje v Zagrebu štev. 15, Petrin'sks 3 in. Hrvatska. — 4798 Izpuščaje kraste, srbečico, grinta in drage kožne bolezni odpravi hitro in sigurno Paratol, domače mašilo. Ne umaže, je brez vonja, zato uporabno tudi čez dan. Veliki lonček K 5.—, dvoinati K 9.—. Dalje Paratol tresni prašek za varstvo občutljive kože škatljka K 3.—. Oboie se dobi prot, vposiatvi zneska od Parato2-Wsrke Apottaeker Ulmer, v Budimpešti VII-24. R6ssa ntca 21. ■V Sprejme so W čevljarski pomočnik pri Matlfa Tome, Kolodvorska ul it. 18 na dsorliea v Ljublfani. — Hrana preskrbljena. 4851 Vagon zdravih kr satovih transportnih malo rabljenih 4867 SODOV se proda. Cenjene ponudbe na naslov Pakla, L'ubijana, Bnaflova u\. 5 m i8i3 od 300-600 It. — Naslov pove uprav »Slovenskega Naroda«. 4881 Ha proda} 2.000 metrov siektrične žice ln motorni magnet ca avtomobil 4đ KP. Ptsmene ponudbe na upravn. „SIov. Nar/* pod šifro: ^ Ć. 4857". Karamele, bonbone v dozah, mente, Eond&nt-kocke, mentol, slad (male) itd. priporoča na debelo 4834 C. Darbo* Ljubljana Mestni trg 13. Tesarje m mizarje proti dobremu plačilu (za hrano in stanovanje skrbiteno) sprejme AlfTON STZINER, Ljubljana, Jeranoira _ulica št. 11- 175 Išče se iivilla za na dom s hrano. Plača po dogovoru. Naslov pove upr. JBL N.M 4866 ■e takoj sprejme proti dobri plači. Kje, pove uprav. »Slov. Naroda«. 4796 Proda sa popolnoma novo POHIŠTVO za mebiirano sobo z dvema posteljama ter vsemi drugimi prltiklfnaml. Naslov pove uprav. „Slov. Nar.M 4852 Me u Mt svilo v štrenah kupi v vsaki množini Welngsrten, Dunaj, VIL, Bst-serstr. 90. 4474 Tajniški uradnik, politično naobražen, s primerno govorniško zmožnostjo, sposoben za vodstvo pisarne in organizacijsko delo — se Uče. —' Podrobnosti glede dela in plače po dogovoru — Ponudbe na upravnistvo »Slo-I venskega Naroda« pod Šifro: f9Ta{nlk 4782". i Prostovoljna dražba pOHteija/'a ko v, sla m nič. modrocev, odej, »glavnic, kocev, stolov, miz, omar, klavirjev, biljarda, oprav za kopalne sobe, Šolskih miz, klopi, tabel, zbirk blaga, telovadnega orodja itd, itd* bo 20. in 21, septembra ev. tudi 23. septembra in naslednje dni od 9.—12. in od 2.— S, v hiši na Cesarja Jožefa tratt stev. 10, 4918 ainiillllllflllllllifilllllUlIltllllilllUIHfllllllHIU I Išče se uradni I sluga I tudi vpoBOionec, ki bi I imel čas v popoldanskih 1 urah za Inkaso denarja. I — Kje, pove upravnistvo I »Slovenskega Naroda". ■TIlUMIM.JMIHHm'lllllltiJillHIJ'llllinilfJi'il! JI III. I MlilltlI£!l!tlllIlilIlt1lltlllllUCIIlllllllllJIIIHIIlllJllllI1! 11111111 III 11 nilUH I Ifllll 11II ti Ittll I11JII1 llltll K= \ Hrvatsko industrijsko podjetje — i I išče izurjenega, popolnoma samostojnega, hrvatskega ali slo- i j venskega jezika perfektno zmožnega I s*e- višjega knjigovodjo ~*a | ; Ker je to mesto dobro plačano in osiguran zadostni dohodek, i [ se sprejmejo samo taki ponudniki, ki se ne bavijo niti z za- i j kotno trgovino niti s postranskimi opravili. Pismene ponudbe i • na anončno ekspedicito J. Blockner v Zagrebu, poštni = predal 1-78 II. Hrvatsko. 4797 = i;."!l:.MtH!i!! illl t Stl 111 < ti; 1111J f f 111 ■ 111 i 11II Iffllf 111II tttl 11 It t ■! f I • 1411111111 f I ffl Iffl fl I IIIIHTiril II11M 1 Prodajam Por liano n CEMENT (nemški) ako vpošljete vreče. Nadalje tračnice za uporabo kot 4749 TRAVERZE Zahtevajte ponudbe!' Vinko Vabič, Žalec. Priskrbite si že sedaj svojo potrebščino žveplenega prahu ker bo zaradi neprestanih transportnih težkoč nemogoče pravočasno dobaviti žvep-leni prah. UiiHimn ■ 990 cisti rnaie- leni »rak in 89 70 0 sivi tveplsal prsk od 100 kg naprej vsako množino 490J Vatsrlaadlscae BascSels-u. VArkshrs-Akt. Osa. Budaka ¥.B nkiaeils ntca — Naslov za brzojavke: Umetno gnojenje največji dobiček! Nujno je, da naročite takoj 14 kajnit za jesensko gnojenje. Dobava umetnih gnojil je zelo težavna. Jamstvo za kvaliteto! Kulantna postrežba ! Zahtevajte takoj ponudbo! 4518 VtltkO VaMČ, veletržec, ZaleC, lužnostaiersko. Anton Bukovic uradnik c. kr. kmetijske družbe Mila Bukovic rojena Omejc, poročena. Ljubljana, 16. septembra 1918. Fj Živo apno in apno za gnojenje, 6414 ima naprodaj tvrdka lidno in strelno opeko bukovo oglje ~3PB Valentin Urbaniii, trgovina s industrijskimi potrebščinami In proizvodi na deb-!o. Oddajajo so samo coJi vagoni. LJubljana. Froncevo nanreljo itev. 1. J3 ^284