E; Hipi Gospodarsko razstavišče v Ljubljani je odprto Štev. 23 Trbovlje, 11. junija 1955 Leto Vlil Isd«)* okrajni ..tbci socialistične. tveze delovnih Ifutfc • Trbovljah — Urejuje te odyovan«t uredniški cdLoi — Odgovorni urednik Stane Šuštar — Tiska Mariborska tiskarna v Ma-lboru - Nasiov uredništva in uprave.-•Zasavski tednik« Trbovlje l. uprava rudnika — Račun pn podružnici Narodne banke * Trbovljah 614-T-146 — Lut izba ja vsako soboto — Letna naročnina 400 din, polletna 200 din. ?etrtletna 100 din. mesečna 4Q din — Posamezna številka 10 din — Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek dopoldne ln jib ne vračamo Bogata razstava V soboto, 4. junija, so v Ljub- ga sveta LRS tov. Marijan Bre- šcu prikazana potrošnja lesa v k» garnituro stojk 6 kub. metrov liani odprli Gospodarsko raz- celj in drugi. naših premogovnikih, ki ga po- lesa. Ta rudnik pa bo v bližnji stavišče v prostorih na Titovi Ogled po razstavišču je na- trebujejp za oporje v jamah ve- prihodnosti kupil še 1000 želez-cesti. Odprtje tega razstavišča zorno prikazal, da v naši državi like količine. Z uvajanjem že- nih stojk in 2200 jeklenih strop-so združili s I. Mednarodno trošimo preveč lesa, prav tako leznih stojk in jeklenih stropni- nikov ter bo še z ostalimi pri-razstavo predelave in uporabe je na tej gospodarski prireditvi kov Pa bomo v naših rudnikih hranki v nporabi lesa prihrani lesa. Odprtju razstave je priso- poučno prikazano, kje in kako porabo lesa znatno zmanjšali, našemu narodnemu gospodar stvovalo veliko število gostov lahko z lesom varčujemo, ga Tako je na primer rudnik Tr- stvu letno okrog 17.900 kub. n med njimi predsednik Izvršne- torej racionalno uporabljamo, bovlje-Hrastntk že pričel postop- jamskega lesa. Prihranki nz ga sveta LRS, tov. Boris Kraig- kar je eden izmed glavnih d- no uvajati v svojih jamah že- jamskem lesu pa bodo v držav her, podpredsednik Ljudske ljev našega narodnega gospo- leme stojke bi jeklene strop- seveda še neprimerno večji, kei skupščine LRS, tov. Ferdo Ko- darstva. nike. Sedaj jih ima v svojih ja- bodo tudi drugi rudniki v Jugo- zak ter podpredsednik Izvršne- Prav zanimiva je na razstavi- mah že 1200 ter prihrani z vsa- saviji po zgledu trboveljskega Čebelni roj ... w rudnika začeli uvajati v svojih jamah uporabo železnega oporja namesto lesenega. Seveda pa to razstavišče prav tako nazorno prikazuje, kako lahko v številnih dragih primerih prihranimo veliko lesa našemu gospo-_______ _________ _________ _____________ darstvu. Zato naj, kdor le more delavnega sožitja polagoma svo- sov.. It D M lil vo svetu »... Ze sedaj lahko ugotovi- In sporazumevanje edina pot za mo, da dobivajo načela politike urejanje mednarodnih odno- in utegne, zanesljivo obišče to stvarno obliko in jih v sve- Že teh nekaj stavkov pozdrav-Odbor za reorganizacijo obla- odloči, naj se trojanska občina okrajnega iniciativnega odbora. "E? h? *” ***.<*"**> *ox™ Predsednika bur- s zazrsssr^ MžSAairss * Z 1. K S^vs sm r&ss&rsfsss aSMraJtift-s: csaS^Ser^ =sus-=il3K sslm e“to delitve nekaterih velikih občin Domžale, ker področje te ob- Dolenjskem. Predlog, da bi bila ^ junija* Tako je odbor tudi rešil vpraša- čine v nekaterih pogledih gra- občina Kostanjevica 9. občina nje teritorialne razdelitve okraja vitira delno na zagorsko, delno okraja Trbovlje, se spremeni Trbovlje in Krško. pa na domžalsko stran. To pa je tako, da se ta občina priključi Tako je bilo ob tej priložnosti le predlog. Dokončna rešitev o novomeški skupnosti komun. Ta-šeno sporno vprašanje občine tem bo prinešena pozneje. ko se bo komuna Kostanjevica- Trojane, kjer so se že dalj časa Prav tako so nadalje rešili Podbočje formirala iz sedanjih ogrevali za priključitev k Dom- vprašanje vasi Osredek v seda- občin Kostanjevica in Podbočje, in tesnejšemu da sta medsebojno posvetovanje sodelovanje med Jugoslavijo in Burmo. To sta državi, ki sta po- Občni zbor SZDL Videm~Kj*šK.o leg Indije v skupni izjavi že javno priznal; načela edino prave poti v mednarodnih odnosih ter se zanje zavzemata na vsakem koraku. Zato nt čudno, če so burmanskega vladnega predelam, akoravno so Domžale od nji občini Podsreda, M se je zav- razen vasi Vinski vrh in Vrhov- V sedn^a Popravile beograjske Trojan bolj oddaljene kot Za- zemala za priključitev vasi h ska vas, ki se priključita brezi- dvjra^. občnl ^bot Socialistične dobivanje vode le sedaj preus- množice s prisrčnostjo in na-gorje. Ko je odbor zaslišal vse komuni Kozjane pa k Breži- ški komuni, ter dela Pristave, ki j?1’, mer,en E C®'UOZe" P^bavo vdnšenjem kot malokaterega prizadete, je po daljši razpravi ca m, kot se je glasil predlog 1)0 šla h komuni Krško. O podrobnostih glede nadaljnjega formiranja okrajne skupnosti občin pa bomo poročali še v naslednjih številkah. rega se je udeležilo okrog 150 vsega potrebnega materiala M tujega gosta. Od jugoslovansko-članov. rabili še 6,500.000 dinarjev, v burmanskih pomenkov sl razen Obširno poročilo o ddlu or- tem znesku pa niso upoštevana tega obetajo novih, odločnih ganizacije in pregled gospodar- sredstva za izkope in montažo pobud in sklepov ne le za obe ske dejavnosti je podal pred- cevovodov. Prav tako je pri- državi, temveč tudi za ves ostali sedniik tov. Jože Jurešdč. pravi jen načrt za park in spo- svet. V Polšniku so praznovali pmaSS?^ le ou, .J, Na Polšniku nad Savo so če pomislimo, da ima 1002 v lanskem L porabljeno 4 milj. legacija, v kratkem pa nas bo praznovali v nedeljo, 5. t m., volilna upravičenca. Zato je nuj- 830.000 din in to: za nabavo vo- obiskal indijski ministrski pred- no strumeti za tem, da se število dovodnih cevi, za regulacijski sednik Nehru. Ce v to razme-članstva poveča. V preteklem načrt, za novo javno razsvet- roma kratko obdobje vštejemo letu je SZ organizirala 8 pre- ljavo, razširitev ceste, popravilo še tudj razgovore z najvišjimi davanj, ki so bila dobro priprav- vodnjakov in za tiskamo. Iz sovjetskimi predstavniki, ki so Ijma in tudi obiskana. okrajnih sredstev je bilo porab- končali prejšnji teden, potem Nadalje je tov. Jurešič govoril ljenih 247 milijonov din, in to lahko z zadovoljstvom ugotovi- 0b 50-letnici Lojzeta Colariča Naš delavski tovariš 13. junija Ietos poteče petde- ženega odpora proti okupatorju set let, odkar se je v družini ma- Od maja 1941 do vstopa v parti- lega kmeta v Dolu, občina Pod zane — aprila 1942 — ie kot . . . - . . , . . - - - -- - -------.-------- bočje, rodil znan; partizanski član terenskega odbora OF Pod- *x*nu vremenu izredno slovesno, se o gospodarski dejavnost; me- za razna podjetja, ceste, elek- mo, da je naša vlada naredila svoj prvi obč.nski praznik v spomin na borbe v osvobodilni vojni in v spomin na srečno vrnitev domačinov iz izseljenstva Letošnje praznovanje občinskega praznika je bilo kljub sla- borec In javni delavec, tovariš bočje aktivno delal na razširitvi Osvobodilne fronte na celotnem območju podboške občine Po vstopu v partizane je Lojze Colarič tudi tam opravljal odgovorne vojaške dolžnosti ter bil v neštetih borbah Gorjanskega bataljona, Cankarjeve brigade. XV divizije, kjer je bil komisar divizije, in drugod Vzgojen -duhu revolucionarne borbe KPJ, je tudi sam v letu 1942 postal član Komunistične partije in s tem nepomirljiv borec za osvc- Tako je nastopila na slavju tudi sta. Regulacijski načrt mesta trifikacijo, klavnico, stadion in velik korak naprej v splošnih rudarska godba na pihala iz Videm-Krško je v zaključni fa- stanovanjsko hišo. prizadevanjih za mir hi medna- Zagorja prišli so na proslavo na- zl, tehnična obdelava bo kon- ^ predsednikom je govoril še rodn« varnost. ba ldafjne’ nokoh?e16 med njim! Tudi^^odcvoeT^e "natT”” Podpredsednik SZDL Zasavske ^Jugoslovansko-sovjetska d*- tov Viktor^ Burkeljc sekretar ie občinski ljudski odbor zbral sko zvezo kar 50 Prisotni z za- katera pereča mednarodna vpra-okrajnega odE SZDL Sov' k slavnostni seji nato pa so slo- kimanjem sledili. IV lje tov Janez Jesenšek ter tov. vesno odkrili spominsko ploščo Nato je bil izvoljen 11 član- ^17®' ki J1™ Je medna- Lojze Lukač, ljudsk poslanec in padlim borcem in žrtvam druge ski upravni odbor, katerega rodni mir zares pn srcu. Skup-nredsednik občine Zagorje svetovne vojne Popoldne so na najvažnejša naloga bo, da pove- na Izjava ne govori samo o na- 2e zgodaj zjutraj s0 z budnico Polšniku uprizorili gledališko ča število članstva. Da bo pa to celih miroljubnega sožitja, tem-začeli na Polšn ku proslavljati igro »Vrnitev«, ki jo je napisal dosegel bo potrebno še mnogo vec tudi obsoja politiko sile ter nejšo družbeno Jugoslaviji. Po osvoboditvi je bil tovariš Colarič zopet med prvimi organizatorji za obnovo izseljenega predela v Spodnjem Posaviu. Je-ez naljoazi |iq al 9W>! »18I lnas predsednika Okrajnega ljudske ga odbora Krško ter je na tem odgovornem mestu vztrajal vsa LOJZE COLARIČ, prvoborec in leta najtežje dobe naše povojne nos !ec spomenice 1941, rezervni graditve Po večletnem uspešnem major JLA, podpredsednik OLO delu v okraju ,e bil nato nekaj Krško in republiški ljudski po Poverjenik za promet na slanec Oblastnem ljudskem odboru v . Petdeset let je sicer kratka do- Ljubijanl od tam pa ie spet pri ,ba. ki pa je v ž vi jen ju tovarl- še' na .°,LO, !Zoiei se le čo,- košnje Neutrudno hite naš 1 kmetje, kajti muhasto vreme kaj rado ponagaja oborožitev blokovske politike kot izredno škodljivo za svetovno varnost. Tu naj posebno poudarimo, da se je proti taki politiki izrekla SZ, država, ki je še do nedavna slovela kot ena od največjih pobornikov politike dveh blokov. Toda svet se menja, letom ostre »hladne vojne« so sledila leta mednarodnega popuščanja. Grozote bodoče atomske vojne so dvignile med širokimi množicami vsega sveta človečansko zavest. Ne sme se zgoditi, da bi države, ločene med seboj v ideološke bloke, v medsebojnem spopadu uničile civilizacijo in kulturo ter slednjič sploh življenje na zemlji! Ta zavest je prodrla tudi med odgovorne politike na Zahodu in Vzhodu. Zato lahko zadnje mesece ugotovimo, da se čedalje bolj kažejo težnje Po posvetovanjih za »zeleno mizo«, četudi nezaupanje še ni povsem izginilo v medržavnih odnosih. Odločitev sovjetskega vodstva, da sc v Beogradu z najvišjimi jugoslovanskimi predstavniki pomeni o ureditvi rednih diplomatskih, gospodarskih in kulturnih stikov, sodi v vrsto dejanj, ki očitno kažejo težnjo po popuščanju. Ameriški zunanji minister Dulles, ki se kljub jasnim dejanjem še ni spoprijaz-nil skupno z nekaterimi desničarskim krogi v ZDA s spremembo v sovjetskem zunanie- (Nadaljevanje na 8. strani) Spored prireditev ob občinskem prazniku v Hrastniku 18. junija ob 20. uri: opereta »Včasih se zgodil v Domu TVD »Partizana«; 19. junija ob 16. uri: na Dolu javni telovadni nastop članov »Partizana«; ob 20. uri: slavnostni taborni ogenj In razvitje redovne zastave v propagandnem taboru »Rodu temnega hrasta«; 33. Junija ob 16. uri: gimnazijci z Dola uprizore v Hrastnika igrico »Tonček«; 24. junija ob 20. uri: člani »Svobode H« uprizore igro »Operacija«; 25. junija ob 16. uri: produkcija gojencev Glasbene čele v Hrastniku; ob 20. uri: člani »Svobode« na Dolu uprizore Igro »Talci«; 26. junija ob 9. uri: otvoritev razstave gospodarske de- javnosti podjetij v Hrastniku; ob 10. uri: košarkarski turnir TVD »Partizana«; ob 13. uri: namiznotenišk. turnir »Kemi-čarja« v Hrastniku; ob 16 uri nogometni brsoturnir za prehodni pokal LOMO Hrastnik na igrišču »Bratstva«; ob 20. uri: člani »Svobode H« uprizore na Dolu igro »Operacija«; ob 20. uri: v Domu TVD »Partizana« telovadno tekmovanje; < 27. junija ob 16. uri: uprizoritev lutkovne igre 0 Sov ji grad«; ob 18. uri: uprizoritev lutkovne igre »Sovji grad«; ob 19. uri: koncert orkestra in pevskega zbora »Svobode I«t 28. junija ob 16. uri: plavalne tekme »Partizana«; ob 20. uri: koncert pevskih zborov »Svobode I«, »Svobode H« in »Svobode« z Dola; 29. junija ob 16. uri: odbojkarski turnir »Partizana« m »Bratstva« na igrišču ob Savi; ob 18. uri: glasbeno-recita-cijski večer gimnazije; ob 19 uri: spevoigra »V bratskem objemu«; 30. junija ob 16. uri: igrica »Princeska in pastirček«; 1. julija ob 20 uri: opereta »Včasih se zgodi«; 2. julija ob 14. uri: tekme kegljačev; ob 16. uri: plezanje članov AO v Bobnu. Iluminacija skal; ob 18. uri: slavnostni koncert godb JLA in »Svobode I«» 3. julija ob 6. uri: budnice hrastniškib godh na pihala; ob 8. uri: slavnostni množični sprevod ob 8.30: slavnostna seja LOMO Hrastnik; ob 12. uri: kajakaško prvenstvo na Savi; ob 16. url: javni telovadni nastop »Partizana«. Za trojni praznik zagorskih rudarjev bodo celotedenske Kvalitetne prireditve Čeprav je do trojnega praznika zagorskih rudarjev še skoraj več bet trt tedne, je pripravljalni odbor še pripravil bogat program prireditev, ki bode trajale ves teden. O teh prireditvah, ki bodo od 27. junija de 3. julija, Zagorjani že sedaj živahno razpravljajo In podružnic rudnika Zagorje ing. Stane Zabovnik. Pri zbore- Razen tega bodo v dneh pred v domu »Partizana«. Zvečer vanju bodo sodelovali pevski praznikom tudi prireditve na ob 8. uri b0 velik koncert zbori iz Zagorja, iz raznih slo- Lokah pri Kisovcu, redarskih godb. Razen zagor- venskih rudnikov, ter godbe na sfce rudarske godbe, sodeluje pihala iz Zagorja, Senovega, Laže godba iz Trbovelj in škega, Kočevja in Zabukovice. Hrastnika. Tudi ta prireditev Vsi rudniki bodo poslali tudi bo na letnem telovadišču TD več desetin rudarjev. »Partizana«. V torek, dne 28. junija bo ob 8. uri zvečer koncert pevskih zborov Svobod. V četrtek, dne 30. junija ob 14. uri nogometni turnir pionirskih nogometnih Med slavnostnim zborovanjem moštev, zvečer ob 8. uri pa Ve- nestrpno pričakujejo tistih dni. DNE 30. JUNIJA b0 zvečer ob bodo počastili spomin padlih seli večer zagorskih rudarjev In Poglejmo, kaj pripravljajo! DNE 27. JUNIJA bo otvoritev razstave 200-letnice obstoja rudnika v prostorih nižje gimnazije. Razstavo bo otvo- 8. uri na letnem telova- borcev-rudarjev; razvili prapor veseli večer svobodarjev iz Ki-dišču »Partizana« igra Brat- jjj razdelili odlikovanja ter na- sovca. ka Krefta: »Velika puntanja«. Igrajo igralci vseh treh zagorskih »Svobod«. ril glavni inženir rudnika DNE 1. JULIJA ob 15. ari na tov. Franc Malovrh, še isti dan bo zvečer ob 8. uri slav-n ost na akademija Ba letnem telovadišču TD »Partizana«. Sodelovali bodo: pevski zbori zagorskih »Svobod«, godba na pihala in recitatorske skupine. Slavnostni govor bo imel predsednik delavskega sveta rudnika Zagorje. DNE 38. JUNIJA bo ob 15. uri v dvorani TD »Partizan« namiznoteniški turnir. Zvečer ob 8. uri pa bo Veseli večer zagorskih rudarjev. Prireditev bo na letnem telovadišču »Partizana«. DNE 39. JUNIJA bo šahovski turnir šahistov grade. Popoldne bo ogled rudnika in letalski miting. Ob 16. uri bo razglasitev izida šahovskega in igrišču ŠD »Proletarca« velik nogometnega turnirja in tradi košarkarski turnir Zvečer ob cionalna rudarska zabava. 20. uri velika telovadna aka- Tako bo Zagorje proslavilo svoje velike praznike. Prav zato Zagorjani nestrpno pričakujejo začetka prireditev, saj vedo, da bodo prav vse prireditve kvali tetne. okraja V počastitev desetletnice naše svobode in na čast občinskega Srečno pot 0 m Trener Grkinič o treningu državne reprezentance waterpola na Vidmu Letos res ne moremo pr čaka-ti lepega vremena, da bi lahko pričeli s kopanjem. Kmalu bodo počitnice, m-, pa še redno v z:m skih oblačilih Videmski bazen ki so ga odprlj 15. maja že slu ži, kljub mrazu, svojemu namenu. To pa le zaradi tega, ker je voda pogret^ in ima 23 »top.nj C. Kot lani. tako je pr šla tudi letos na spomladanski Irenino državna reprezentanca vaterpola. Poleg 21 vaterpolistov je prišlo tudi 6 plavalcev 2e ob sedmih zjutraj se pojavijo na bazenu, kjer pričnejo z gimnastiko V dopoldanskih urah so » vodi. kjer plavajo tudi P® 2 500 metrov, nato imajo telrVčne va je. Po kosilu je obvezno počivanje. kar se jim tudi pri'eže. Od petih do sedmih zvečer iorejo na dva gola Okrog bazena se vsakokrat zbere polno gledalcev. Kadar so prosti vaterpolisti, vadijo plavalci Tako ima njihov trener Božo Grkinič polne roke dela. Z letošnjim treningom niso kdove kako zadovoljni, ker Uh v glavnem ovira slabo vreme za radi česar se voda v bazenu močno ohladi. So pa tudi v zaostanku; nekateri zarad: bo- lezni, drugi spet zaradi študija v glavnem pa zaradi nezadostnega treninga Najboljši bazen za spomladanski trening je videmski, akorav no ne ustreza v popolni meri. ker je 2 metra prekratek tn globina ni zadovoljiva »Vsekakor* pravi tov. Grkm"-č, «b! laže trenirali v Zagrebu Naši vaterpolisti so vajeni mestnega življe- nja in imeh b-. tam tud: več raz- ne, Holandce, Madžare in Egip-vedrila, česar na V-dmu nimajo, čane, vendar so Nizozemci od-Sicer je tovarištvo veliko Tud povedali Kolikor vemo, je tudi bazen v Zagrebu bi ustrezal le udeležba Italijanov še odprta, voda ne ker je premrzla.« Od naše reprezentance jib bo Za ostale športne panoge fa odšlo v Moskvo 11 Trenutno so mnogo aie. kei lahko vse leto v najboljši formi Kovačič, Cipci, vadijo tako košarkarji, nogome- Ježič in Radonič 25. in 26 ju- taši :n drug. Plavalci in veter polisti pa so vezani le na kopalno sezono, ker v Jugoslaviji še nimamo zimskih bazenov V Reki in Zagrebu sicer grad jo dva t->k^ bazena, vendar dela na njih počas. napredujejo. Vse to pa terja velike stroške saj stane zimski bazen okrog 300 milijonov din Kljub težkečamvtnsaprtkktn pa je naša reprezentanca dosegla lepe uspehe, zlasti zadnja tri leta. saj nj izgubila niti ene tekme Leta 1950 je dosegla prvo mesto na Dunaju. Dve let: pozneje je na ol mpiadi v Helsinkih sodelovalo 21 držav med ntim' tudi Jugoslavija Leta 1953 ao naši vaterpolist* dosegli prvo mesto v Nimjegenu Lansko leto pa so v Tomu zavzeli drugo mesto kjer je sodelovalo 16 držav, med katerimi so bili edino Jugoslovani, ki pozimi ne mo rejo trenirati Naši ljudje pa štejejo dosego drugega meda ži za neuspeh, ne pomislijo t*a da so ob možnostih, k: jih imajo, le ni ja se bostr v Bukarešti pome rili naša B in romunska A reprezentanca. V torek 7 t m je reprezentanca odšla ti Vidma in odpotovala v Moskvo Mj jim želimo mnogo uspehov tako v Rusiji kot v Romuniji demija telovadcev Trbovlje. DNE 2. JULIJA ob 14. urt nogometni turnir rudarskih nogometnih društev. Ob 20. uri pa gostujejo igralci SNG i" Ljubljane s Shakespearovo dramo »Romeo In Julijo«. Med igro bodo mladinci Zagorja prižigali kresove. - Največje in najlepše pa bodo praznika, ki ga Trboveljčani *la-prireditve na DAN 3. JULIJA, vijo kot spomin na junaško borko bodo zagorski rudarji prazno- bo proletariata s fašist čno Orju-vali kar troje praznikov: vsako- no, je tudi Trboveljsk; »Parti-letnl Dan rudarjev, 200-letnico “»• priredi' svoj javni telovad" sindikainih ebste*1 rudnika in 91-letnico ni nastop. obstoja rudarske godbe na pi- Čeravno so se temni oblaki hala. Zjutraj bo obšla rudarska nakopičili nad Trbovljami, so godba na pihala v Zagorje In ljudje trumoma pr hajalj na let-naznanila začetek velikega praz- no tetov=)d šče »Partizana«, da novanja. v.dijo revijo mladih telovadcev ■ Ob 7. uri zjutraj bo slavnostna Nad sedem sto cicibančkov, pio-seja delavskega sveta rudnika nirjev, pionirk, mladincev mla-rjavega premoga in vseh druž- dink. članov in članic je navdu* benih organizacij. Na to sejo so šilo gledalce s svojim brezhibnim povabili zastopnike vseh sloven- izvajanjem prostih vaj. iger in skih rudnikov premoga, pred- nastopom na orodju Domačemu stavnike rudnikov: Idrije. Meži- društvu so priskočil na pomoč ce. Črne in Lendave. Prišli bo- tudi sosedna telovadna društva, do tud| zastopniki rudarske fa- zlasti TVD »Partizan« iz Zagor-kultete in geološkega zavoda. i3- Iz tehničnih razlogov pa je Ob 8. uri bo sprevod Zagorja- izostala točka na orodju okraj-nov krenil iz Lok proti Zagor- ne zveze k smo jo pogrešali, ju, kateremu se bodo pridružiti prebivalci Topile in ostali Skupno bodo krenili proti letnemu telovadišču, kjer bo veliko slavnostno zborovanje rudarjev. Ob tej priiožnoiU bo rudarjem spregovoril direktor rudnika Uspel nastop Trboveljski „Partizan“ je razvil prapor kajti domače društvo ob času še nima zadost: mečne in kvalitetne vrste za orodno telovadbo. TVD »Partizan« je pred nastopom telovadnih vrst razvilo svo- , j x« * Qa j,aterj 1909 — jo društveno zastavo je označena letnica ObCinska konWenca mWme v Senovem Več mladine v naše vrste Pred dnevi je bila v Seno- to bo ena izmed glavnih bodo-vero občinska mladinska kon- tih nalog, da mladinsk* orga-ferenca, ki eo se je udel »žili nlzacija vključi čim več mla-številni mladinci in mladinke dine v svoje vrste in v ostale iz Senovega Koprivnice, Brc- organizacije in društva. Pred-stanice, Reštanja in Bovškega sednik je v svojem poročilu Poleg predstavnikov množičnih pohvalil mladince in mladinke, in političnih organizacij se je ki že zavzemajo važna mesta v mladinskega posvetovanja udeležil kot gost tudi tiari okrajnega odbora LM Krško tov. Šetinc, ki je v svojem pozdrav- mnogo dosegli saj vvaterpola ne nem nagovoru orisal najvaž smemo ocenjevati tako kot osta-lih športnih vej. ki jih letni čas ne ovira v delu. Sedaj se vneto pripravljajo na srečanie z Rusi od 12. do 17 junija v Moskvi Rusi eo ooleg Jugoslovanov povabiti še Italija* nejše naloge mladinske organizacije na sedanji stopnji socialistične graditve. raznih sekcijah telesnovzgoj-nega in kultumoprosvetnega društva, nadalje tudi v strelski in gasilski organizaciji. Delo v teh društvih io organizacijah bo treba še bolj poživiti in vanj vključiti več delavske in kmečke mladine, prav tako timvečji meri sodeluje in pomaga pri izvedbi vseh začrtanih proslav in prireditev v kraju. Mladinska organizacija v Senovem želi, da bi bilo to leto prekretnica v delu mladine, ki naj bo v bodoče plodnejšo v cilju socialistične vzgoje delavske in kmečke mladine. K. 1955. Morda bo marsikdo. zla?ti od mlajših, ugibal kje so našli letn-co 1909, sa< deluje TVD »Partizan« pod tem imenom komaj tri leta oz.roma kot teles-novzgojno društvo od leta 1945 dalje 2e leta 1908 so nekateri na* prednj io zavedni Trboveljčani pričeli pripravljati teren za ustanovitev telovadnega društva, kajti zavedal: so se, da 'e treba z narodno zavestjo in ponosom začeti pr: mladini Kljub raznim težavam so vendar v letu 1909 uspeli dobiti dovoljenje tedanje avstrijske oblasti za ustanovitev naprednega telovadnega društva. Takoj so sklicali ustanovni občni zbor, ki je bil v gostilni Poči vavšek. Vse dotlej dok'er ni bila skončana telovadnica v do* daljšku Foriejeve hiše na Vodah, je društvo pač bolj životarilo, vendar kljub temu dosegalo uspehe. Pravi razmah telovadnega delovanja se je prčel po 1 svetovni vojni, ko so bila ooleg dotedanjega »Sokola« ustanovljena še ostala telovadna društva. Stevilnj orodni telovadci — Trboveljčani so častno zastopal: našo ožjo domovino tudi na olimoiadah in mednarodnih tekmah. Sprčo velikega zanimanja naših oblastnih forumov za telovadno vzgojno delo smo danes prepričani da se bodo naše vrste orodnih telovadcev še bolj uveljavile tudi na mednarodnih srečanj :h, saj so že sedaj pokazali vidne uspehe Vsekakor pa, če gledamo lokalni razvoj telesnovzgojnega dela v »Partizanu*, se z občasn.m stanjem ne smemo zadovoljiti, kajti kljub skoraj pet sto telovadcem na javnem nastopu, le-ti še vedno predstavljajo majhno število zajete mladine glede na njeno skupno število. S G. . ' i Razpis Poročilo o delu mladinske pa jo tudi uvajati v delo orga- Tako e pravilno in koristno Potrkal eem na vrata zboro- stival v Sevnici, kjer bodo tek-vainicc PGD Trbovlje-meeto. me z brenta čarni, prostimi in re-Takoj se je oglasil pionir v ga- dovnimi vajam:. OpazoVaJ sem si Iškem kroju ter tne vljudno proste vaje. Bile so nu *** l/V6VJi w *.,*„.«•***- vprašal kaj želim. Odgovoril všeč, zlasti simtx>litiic. eko organizacijo niso slabi. Za- eem mu, da me je vaditelj po- Pionirjev je 17. ^ve psonirkl vabil, nai prisostvujem teordtič- pa se vadita za bolničarke. Tn-in praktičnemu pouku je, ki še niso imeli gasilskega organizacije v Senovem je podal predsednik tov. Guček Ta je v svojem poročilu analiziral celotno dosedanje delo mladine Jugoslavije ter še posebej delo mladine v aenovdkem okolišu. V svojem referatu je zlasti podčrtal, da je število mladine, ki stoji izven svoje organizacije, v Senovem presenetljivo veliko, akoravno se mladina v glavnem sestavlja iz delavskih vrst in pogoji dela za mladln- nov delavskega samoupravljanja, kmetijskih zadrug, v odbore raznih organizacij in v delo ljudske oblasti. Ena izmed temeljnih nalog bližnje bodočnosti bo razširitev in učvrstitev mladinske organizacije. Semkaj spada pritegnitev čimvečjega števila mladincev in mladink v vrste LMS. Letošnje leto, ko bodo tudi v Senovem slovesno počastili desetletnico osvoboditve, bo naloga eenovške mladine, da v nemu Kdo je odgovoren ee teko slan e? K članku, ki je izšel v prejšnji številki v »Zasavskem tedniku« pod zgornjim nadevom, bi dala nekaj pripomb: Tov. J. K. ni o vsem natanko Informiran. V.ved Konjšici nista ostali samo dve družini po okupatorjevi selitvi, ampak Je bilo doma v sami vasi še pet družin, ker so Nemci v tem pre- ma. »Oni drugi« ni postavil niti enega kamna pri svoji hiši med vojno. Gospodinja se je trudila, pošiljala zavoje izseljencem in dvakrat tudi obiskala. Zato naj ee avtor omenjenega članka zaveda, da vsaka neresnica zaboli, posebno Se, če je toliko nasprotnih dokazov. Da je hiša in gospodar-delu pustili doma vse železničar, sivo »onega drugega« v vasi v je in rudarje. Popolnoma odkla- najboljšem stanju, sc Ima zahva-njam tudi sumnjo, da si je v Mii samo svojim rokam, prid- in Uprava Industrijsko-kovinarske šole Strojne tovarne v Trbovljah, Šuštarjeva kolonija št. 25 (Volbenk), razpisuje vpis v L letnik za šolsko leto 1955-56 za posamezne poklice: strojni ključavničar, strugar in skoblar. Pogoji za sprejem: trije razredi gimnazije ali sedem razredov osnovne šole z opravljenim sprejemnim Izpitom. Kandidati morajo vložiti prošnjo, kolkovano s takso 30 din, na upravo šole zaključno do 31. avgusta 1955. Prtiože naj zadnje šolsko spričevalo, izpisek iz rojstne matične knjige in potrdilo o premoženjskem stanju. Kandidati za navedene poklice morajo biti duševno in telesno zdravi, stari najmanj štirinajst in največ sedemnajst let, ter morajo imeti veselje do navedenega poklica, Sprejemni izpiti se bodo opravljali iz slovenščine in strokovnega računstva in bodo dne 2. do 3. septembra od 8. do 12. ure na upravi šole. Po sprejemnem izpitu bodo kandidati zdravniško pregledani. Pouk se prične prve dni v septembru. Učenci, ki bodo sprejeti, bodo obveščeni o tem pri sprejemnih izpitih. Učna doba traja tri leta. Pouk Je teoretičen v šoli in praktičen v šolski delavnici pod vodstvom strokovnih učiteljev. V času šolanja prejemajo učenci mesečne denarne nagrade Po uredbi. Poleg tega dobivajo učenci vsako četrtletje, to Je pri vsaki redovalni konferenci, posebne denarne nagrade za učne uspehe. Ravno tako dobe učenci vsako leto po eno delovno obleko. Otroci padlih borcev ln žrtev fašističnega terorja imajo <•“ danih pogojih pri sprejemu prednost. . dede na to, da šola nima Doma učencev (internata), Prl* dejo v poštev samo kandidati iz bližnje okolice oziroma tisti, ki imajo svojo oskrbo. ,, Vsa ostala pojasnila sc dobe na upravi šole osebno pismeno. Uprava šole Senovčani pripravljajo Teden kulture z gospodarsko razstavo Da dostojno počaste 10-letnico osvoboditve, nameravajo v Se- Mlodi eo tile gasilci p‘onirit gasilskega društua Trbovlje-mestol članku omenjeni »še nekdo drug«, noeti ln sposobnosti. Kljub to- ki Je ostal doma, ustvaril naj- mu, da mož ni popolnoma zdrav, novem prirediti poseben Teden boljšo hišo tn gospodarstvo v neutrudno dela noč in dan, vo- kulture z gospodarsko razstavo, vasi med vojno. Iz članka, ki je ri les, dela na polju in obnav- Predvideno bo ta prireditev v napisan, bi ei vsak tako rezla- Ija hišo. Mislim, da so to lastno- času 0(1 14- do 2I' nvRusta pionirjev — gasilcev. — Dteci- kroja, so ga dobila dne 28. maja gal, čeprav ni povedano narav- etl, ki jih je treba pohvaliti in plina je bila res vzorna. Pazljii- za gasilsko nedeljo, kjer eo bili nosi. Ako bi se bil avtor orne- ki bi Jih moral imdtl vsak go- voet pri razlagi o orodju, o mo- uvrščeni med rudne pionirje, njenega članka natanko Infor- spodar. torkah. o avtomobilu bi osta- Najmlajši, Vladko po Imenu, ml mi ral, b) izvedel, da je bil »oni Za sedaj samo toliko, lem gasilskem orodju me je iz- je dejal, da če je njegov očka drugi« edini v vasi vseskozi Kar se pa tiče vesti o Lebnu, nenadila. Na vprašanje, kaj se gasilec, da hoče biti tudi on! navdušen tn aktiven sodelavec v nimam kaj pripomniti vadijo, mi je mal pionirček od- Strumno je korakal v četi z vso NOV, več kot leto dni pa parti- Dolenc Zlata govoril, da hočejo biti za tek- resnostjo. *an na Docnjskem, kjer so bili ... . . , 1 nresuirucam, jvi uuuu vi mo med prvimi! Vaditelj ml Je Želim vzgojiteljem, da vzgoji- boji najhujšl Izvedel bi nada- Ali Sl pOSIal narOCninO Za obogatili kulturni spored, v naslednjem obrazložil, da se jo te mal* ln res zavedne gasil- lje, da Je navedeni dal pnrtiza- - Posebna privlačnost Tedna pripravljajo za nastop ob ob- ce in dobre državljane, ki bodo nom tri glave vprežne živine, /2C3MCU? flH'K kulture bo gospodarska raz Priprave, ki so deloma že v teku," bodo zajel* sodelovanje »Svobode« v Senovem, ki v to namen že pripravlja poseben kulturni program. Tudi TVD »Partizan« namerava sodelovati s svojimi sekcijami, udeležbo eo nadalje obljubili sosedni Brestaničani, ki bodo verjetno tinskem prazniku v Trbovljah in pa za Pionirski gasilski fe- v pomoč skupnosti medtem ko se ic žena z otroki Franc Guček in n^vprežno živino trudila do- joti! Mdr stava, ki je začrtana v prostorih senovške gimnazije. Ta raz- stava naj bi prikazala vso g?"* spodarsko, kulturnoprosvetne m ostalo dejavnost kraja po n$r, osvoboditvi. Na njej bodo z* stopana lokalna gospodars* podjetja, predvsem rudnik » novo, tcrmoe.ektrarna v Bresta niči, kmetijske zadruge * obrtniki, razstavljali pa svoje izdelke tudi vajenci šolska mladina. . c- S to razstavo upajo najviO“ je prikazati uspehe desetic povojne socialistične graditve Senovem, uspehe industrij = v delavcev ter kmečkih Uyd kraju ter s to prireditvijo leg ostalih proštov in sloiv.*sTn0 sti dostpjno počastiti ju'"1 ^ leto naše svobode. To J? o %p fari n c 10 let rasli planinstva v Trbovljah te'y II * ^ ll^Jr H (1/ H (Nadaljevanje) odprti če leta 1946. Ob pomoči je bilo potrebno oskrbeti prave- tir Ko so potihnila povelja umi- ljudske oblasti in razumevanju ga planinskega Izživljanja. V ta Ce hočeš, prijatelj, zajeti lepoto naših polšenskih vasi, tedaj prid; in stopi v Renkah z vlaka. Pa se nikar ne ustraši, če te bo pot nekaj časa vodila v breg. Prijazna vas Renke ter mir in lepota gorskih grebenov, ki se strmo vzpenjajo nad zeleno Savo ter se ponujajo tvojim očem, in pa žgolenje drobnih krilatcev ti bodo vzeli vso utrujenost. Se kakšne dobre četrt ure in pot skozi gozd boš imel za seboj. Tepe — hm! — čudno ime kraja. Nekoč nam je pravil naš dobri učitelj, da se Tepe zato imenujejo tako, ker so se v davnih časih naši predniki v te kraje pritepli! No — pa niso Teplani prav nič pritepencem podobni, pač pa žive tukaj trdni in ponosni kmetje, ki jih ne spravijo s tira ne zime ne hudi časi. In letos nam je prvega maja zasvetila električna luči Z ozalj šanimi konji in na okrašenem odbora tov. Mirku Juvanu ter našemu požrtvovalnemu monterju Tonetu, pa seveda tudi pomočnikoma Francetu in Viliju, ki so vej neutrudno delali od zore do mraka in še pozno v noč. V Tepah se kajpak ponašamo tudi s vodovodom, tako spodnja ras kot zgornja, in teplanska dekleta »e nosijo več na glavi vode. Ah, Tepe, ti moja lepa rodna vas, kolike lepote hraniš v sebi! Pred nekaj teti so bili naši domovi prazni, ml pa smo tedaj s težkim srcem tavali in bloditi po svetu... Sedaj so naši domovi spet obnovljeni m Upa sredi vasi v Gornjih Tepah vsa ponosna zeleni! Tudi druge vasi, kot Polšnik, Mamolj, Prevek m Sušje se ponašajo s svojo prelepo gorsko lego Tukaj prepevajo znano pesem »Lepšega nikjer ni kraja...« In dobri ljudje žive po teh naših krajih. , .......... (Nadaljevanje) Ko so potihnila povelja umikajoče se armade okupatorja in ni bilo več slišati pokanja pušk In reglanja strojnic, so se vračajoč} bord-planinci ozirali nazaj v planine, na katere so jih vezali premnogi spomini na težke dni okupacije. Planine so dajale tisočim skromno zavetje, jih branile pred vremenskimi neprilikami in ščitile pred sovražnikom. Vsak jim je dolžan zahvale, zato s} želi v znamenje hvaležnosti vračati nazaj v naravo pod okrilje krošenj visokih dreves med pisano cvetje, med žvrgole-nje krilatcev in plašni beg četveronožcev. v sončne višave lepote in zdravju nasproti. Spet je bil poklican planinski rod, da napravi planine privlačne, pripravljene dati obiskovalcem streho, nočišče, jedačo m pijačo, mu oskrbet; zanesljivo in varno pot do vrhov. Naloge so bile velike, vendar pa se jih nismo ustrašili. Iz pogorišč so rastli lepi domovi, med njimi tudi koča na Mrzlici, ki Je bila ena med prvimi, ki so bile zgrajene po osvoboditvi ter so jo odprti že leta 1946. Ob pomoči ljudske oblasti in razumevanju delovnih kolektivov je dobil ta dom tudi notranjo upravo ter je tako nudil udobno zavetišče obiskovalcem ob vsakem času. Ni pa seveda manjkalo dobrot za želodec, pijače in jedače ter se je število obiskovalcev večalo iz leta v leto. VeUka zahvala pa gre tudi članstvu, ki je z udar niškim delom veliko pripomoglo, da so bile želje vseh tako kmalu uresničene. Vrste članstva so se nenehoma večale, v letu 1950 celo za dvanajstkrat od leta 1945. Ta rast pa je zahtevala novih oblik društvenega življenja. V letu 1947 so se člani hrastniške doline in njene okolice domenil-da se osamosvoje, tako da smo imeli leta 1948 v revirjih že tri planinska društva, to je v Zagorju, Hrastniku in Trbovljah Leta 1950 pa je iz trboveljskega planinskega društva zrastlo še novo planinsko društvo, in sicer društvo »Kum«. Število članstva je to leto porastlo na rekordno število. Blizu dva tisoč planincev na$ je že bilo. Temu članstvu pa 0 gradnji zagorskega delavskega doma Bo letos pod streho? Teplanski fantje in možje vleče jo žico v našo oas Tepe Toda prijatelj, počasi hodi ali Pa malo postoj, če se ti ne mudi preveč. Takrat boš videl, kako te pozdravlja na desni strani strmi Zamboh, na levi pa skalnati Ostrež. Po njegovem pobočju »o raztresene kmetije, vmes pa je tudi mnogo vinogradov. Ko prispeš na glavno cesto, ki drži na Polšnik, se ustav} vrh ovinka. Na Puš- se usedi na kraj, kjer tj drevje ne bo zastiralo pogleda na Tepe — in pred seboj boš imel podobo, ki ti jo pero težko opiše. Skrbno obdelane njive ter zasajeni vrtovi pričajo, da tod žive ljudje, ki svojo zemljo ljubijo Bela cesta se vije čez ta polja in ob tej cesti opaziš lepoto tega kraja, prijazno graščino Kliviše, nad njo vas 2am-boh ter tu in tam posejane samotne kmetije. Od Kliviš dalje se vije cesta čez Gornje in Spodnje Tepe proti Savi. vozu, kot da b} vozili svate, so pripeljali tiste dni pred 1. majem naši fantje električno žico v Tepe, Joj, to vam je bilo veselja! Složno kot ena družina so vaščani opravljali tedaj potrebna dela, pa peli ln vriskali kot ob trgatvi. Ves trud je bil poplačan, ko je posvetila elektrika Se Višenkarjeva mamka, ki je zaradi bolne noge že dalj časa priklenjena na posteljo, je takrat ltar po fantovsko zavriskala! No — v nedeljo pa ga je bilo treba zvrniti kozarček na ta račun. Zato je bila v nedeljo, 1. maja na Klivišah ljudska zabava. Takega veselja kliviška graščina še ni videla, čeprav je že dolgo na svetu. Da smo dobil} električno luč do 1 maja, se moramo zahvaliti direktorju elektrarne, tov. Bervarju, tajniku elektrifikacijskega Vzdolž nove betonske ceste od mestne občine v Zagorja, pe do letnega vrta gostišča »Križišče« so že lani delavci gradbenega podjetja »Beton« postavili visoko leseno ograjo Za ograjo gradijo, kot je znano, nov delavski dom — hram zagorskih de-lavsko-prosvetnih društev »Svoboda«. Se pred pičlimi meseci ni bilo o zidovih novega delavskega doma še nobenega sledu. Takrat so zaključeval} zemeljska dela in betoniranje temeljev. In danes? Izza ograje so že vidni prvi zidovi bodočega doma. Zlobna napoved nekaterih zagorskih »nergačev« je zvodenela Le-ti so namreč menili, da letos ne bodo nadaljevali z gradnjo. Dom gradijo! Če vstop; radovednež na gradbišče, bo videl lep napredek. Glavna zemeljska dela so opravljena. Še več! Zidarji že precej časa zidajo. Veličasten je pogled na obrisih se prostori bodočega doma. V ozad ju prostran oder, na drugi strani plesna dvorana, glavna dvorana za prireditve m drugo. Res! Glavna dvorana bo nekoliko manjša, kot je bilo prvotno zamišljeno. In prav je tako, kajti kakšna velika galeja bi bila res neprimerna za Zagorje. Veliko bolj privlačna bo nekoliko manjša dvorana, v kateri se bodo počutili obiskovalci mnogo prijetneje. Toda, povrnimo se k naslovu: »Bo letos pod streho?« Napovedi vodje gradbišča so razveseljive. Bo, če bo dovolj sredstev, se pravi, če bodo skozi vse leto na razpolago res velika sredstva, potrebna za gradnjo. Kajpak, če jih ne bo, potem tudi dom ne bo pod streho. In letos vemo, da je z denarjem trda. Vsepovsod moramo varčevati, mnoge lepe načrte smo morali preložiti za naslednja leta Toda znano je, da se odgovorni ljudje v Zagorju vztrajno trudijo žago loviti sredstva, kajti zavedajo se. da jih bo naslednja leta še teže dobiti in, da bo potem, ko bo dom pod streho, potrebno še globoko poseči v blagajno. Vedo pa tudi, kako nestrpno pričakujeta »Svobodi« novih prostorov, kajti milo rečeno; v sedanjih prostorih, kjer se gnetejo prosvetarji telovadci in še drugi, res ni mogoče več smotrno in kvalitetno delo Prav zato želimo, da bi pod zgoraj napisani naslov nis postavili vprašaja, marveč, da bi lahko napisali: »letos bo pod streho.« To pa menda želijo vsi od prvega do zadnjega prebivalca v Zagorju. In »nergači« menda tudi -n- Zagorski vaenci razstavijo Mladinsko organizacijo so ustanovili Mladinci in mladinke gradbe-I*?Sa podjetja »Sava« v Vidmu-KrSkem so pred dnevi ustano-v*i* v okviru svojega podjetja ladinsko organizacijo. Prvega ^Stanka se je udeležilo okrog . mladincev in mladink, ki 'majo voljo in veselje do sode-f®vanja v svoji organizaciji in 21 ,se zavedajo pomena besed našega maršala Tita, ki je de-]al’ da je mladina naše najdraž-je, nage upanje in naš ponos! Predsednik občinske LMS tov. ‘is: nc ob začetku spregovori nekaj besed o pomenu rrula-rnske organizacije, o njeni vlo-s* v soc. družbenem sistemu, v j rf' kulturni in prosvetni de-gV71°«U itd. Mladina je tista, si prisvaja vse napredne ter Kradi temelje novi so-austični družbi na osnovi aukov Karla Manca in velike-ga Lenina. triado organizacijo je nato ^f-dravil direktor podjetja tov. Koren. Obljubil ji je vse-•'-cansko pomoč podjetja in tuni Svol° osebno pomoč, vendar v riS morajo mladinci izkazati delu v organizaciji. Obljubil r_dadaljc mladini potrebne ki bodo služili tudi motkalni podružnici. Ustano-s, bodo knjižnico, klub šahi-Tr’v’ namiznoteniško, nogomet-m odbojkarsko sekcijo. 80 sl 8V°JC srede s« Jr} devetčlanski odbor ter da bo vsak član p- na prihodnji sestanek ko mladinca ali mladin- vsj v da bodo v organizaciji ek-.-. Podjetju zaposleni mla-v*- “rav tako so prevzeli na- se obveznost, da se bodo vsi vključili v TVD »Partizan« v Krškem in tudi v sindikalno organizacijo. Mladinci so se končno pogovorili o raznih vpraša-zadali naioge, ki jih Cer. nekaj dni bodo tudi vajenci obrtnih delavnic zaključili letošnje šolsko leto. Mnogi izmed njih bodo za vedno zapustili učilnice, kajti njihova učna doba je končana. Postali bodo kvalificirani delavci, ki jih v naših obrtnih delavnicah tako gradbišče. V grobih ze}0 primanjkuje Kajpak stoji že vidijo nekateri njimi če velika naloga, opraviti strokovni izpit, na katerem bodo pokazali česa so se naučili v treh letih šolanja in uka v delavnicah. Zagorski vajenci so sedaj ob zaključku šolskega leta pripravili majhno razstavo, na kateri prikazujejo sadove svojega dela v šoli in delavnici. Minulo nedeljo so to svojo razstavo odprli Pri otvoritvi so bik navzoči predstavniki oblasti, množičnih organizacij, šol in nekateri obrtniki. Vajenci vseh treh letnikov razstavljajo vrsto svojih izdelkov. Ob zaključku tečaia PLZv Izlakah naša podjetja za izpopolnitev tehničnega znanja enot PLZ. Med udeleženci tečaja so bili tovariši mestnih ter industrijskih enot Protiletalske zaščite. Živo zanimanje mladih in starih za splošno in posebno izobrazbo, zlasti pa še, če pridobljeno znanje služi obrambi naše domovine, moramo vsi pozdravljati. Prav tako se veselimo tehničnega znanja, ki so si ga pridobili vsi udeleženci na tem tečaju, ki bo gotovo v korist naši domovini in naši ljudski skupnosti. M H. Največ je raznega kovinskega orodja od kladiv do svedrov in podobno. Posebno okusno so izdelani razni pohištveni predmeti in pa oblačila Številne risbe ponazarjajo pohištvene dele in oblačila Zanimivo razstavo si je ogledalo precejšnje število ljudi in zadovoljno ugotavljalo, da so vajenci letos pokazali, da postaja njihov strokovni uk vedno boljši. Res! Vajenci so s svojimi Izdelki dokazali, da bodo postali dobri mojstri svojih strojev in da bodo dostojno nasledili • svoje mojstre. je bilo potrebno oskrbeti pravega planinskega Izživljanja. V ta namen sta obe društvi v Trbovljah prirejal} skupinske izlete širom po domovini, poskrbeli za več planinskih filmov, ni manjkalo tudi planinskih predavanj, ki so jih spremljale skioptične slike ob lepi poljudni razlagi priznanih planinskih veteranov. Tudi o planinski flori je dobilo članstvo ob raznih priložnostih potreben pouk. V desetletnem obdobju so društva razstavila velikansko število slik iz planinskega življenja v dveh društvenih razstavnih omaricah, obe društvi sta prika^ zali nadalje samostojno razstavo prekrasnih planinskih slik, poleg tega so trgovska podjetja v svojih izložbah razstavila številne rekvizite in ostale potrebščine, k: nam jih trgovska kakor tudi obrtna in uslužnostna podjetja nudijo za življenje v planinah. N: pa seveda manjkalo planinske literature, ki vrši še posebno vlogo za spoznavanje prirod-nih lepot naše domovine Vse to pa je le malenkostno prot} doživetjem vseh tistih, kt so se udeležili tega ali onega izleta na Julijce, Karavanke, Kamniške planine in še na druge vrhove in planine Posebna doživetja pa so imeli člani alpinističnega odseka, ki od leta 1949 prirejajo razne vzpone na naše vrhove. Mirno lahko trdimo, da je članstvo naš!h planinskih društev s svojim delovanjem tud} v zadnjem desetletnem obdobju svobodne graditve Jugoslavije častno afirmiralo svoj obstoj, kar dokazujejo mnogi uspehi, ki jih bomo morali ob dolgoletni planinski tradicij} še pomnožiti. Že začeta dela pa zagotavljajo, da uspehi ne bodo izostali. Težko je planincu v njegov! skromnosti opisati vse doživete lepote v planinah m na ta način zainteresirat1 tud} vse ostale, da se pridružijo tisočim, ki se vzpenjajo na vrhove soncu in lepoti ter novim doživetjem nasproti Vem da v svoji želji ne bom povsem uspel — pa vendar. Tudi v malenkostnih uspehih se skromen človek zadovolji, zlasti če pomisli, da želi naši mladini le z drobtinico prikazati vse tisto, kar je doživel v planinah in gorah s svojimi tovariši in somišljeniki. Čimbolj spoznavam svojo domovino. tembolj jo ljubim. Ponosen sem, da sem sin tako lepe in ponosne domovine s tolikimi naravn;mi lepotami. Obljubo v naslovu bom izpolnil z opisom nepozabne ture na Krn. Če mi bo čas dopuščal, vas bom v mislih povedel pozneie še na druge vrhove naše domovine. (Nadaljevanje sledi) 0 delovanju »Svobode" v Radečah Zelo so pridni Pred dnevi je bil na Izlakah tečaj PLZ za vodilno osebje Protiletalske zaščite okraja Trbovlje. Namen tečaja je bil, da se njegovi obiskovalci spoznajo z delom PLZ na sodobni višini tehnike in da tečajniki prenesejo svoje znanje na vse, ki eo vključeni v delo Protileta ske zaščite. — Tečaj je organiziral okrajni odbor PLZ s tov. Jožetom Tavčarjem na čelu. Prav gotovo se bodo v primera potrebe bogato izplačala sredstva, ki eo jih v ta namen vložili okrajni ljudski odbor, ljudski odbori naših mestnih občin in Že nekajkrat smo pisali o delovanju »Svobode« v Radečah. Težko je reči, kateri odsek oziroma skupina je boljša od druge. Menda pa bo kar držalo mnenje dobrih poznavalcev radeške »Svobode«, da so najaktivnejši igrale) dramskega odseka. S tem pa ni rečeno, da so ostali odseki slabši. Tudi drugi odseki pridno delajo zlasti godbeni, pevski in drugi. Toda ker je dramski odsek najštevilnejši, dosega tudi najlepše in največje uspehe. In spet se je potrdilo staro ljudsko izročilo, da je skrivnost uspehov v množičnosti. To pa velja tudi za radeški dramski odsek Če pogledamo na delovanje radeške »Svobode« v minulih njih in si ------------------ bodo izpolnili M. Z. iiiuiiiitiiMiuiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiininiiiiiiiiaiRiiiiniiBiinifinniiiniiiiiiiitiiititiHiHiiimniiifiiniiniiiiiiiiitiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiintiHiflmiiiiiiiiiiiiiitimiimiiiiniimiiiitiiintummiiimii! miMitimi Nekateri so ostali v tu- najbolje vedo, kaj vse se dogaja mmiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Franc Šetinc. Pozdravljena, domovina! V Segedinu smo spet stali. Res, naveličal: smo se te zoprne polževe dirke. Češko, Moravsko, Slovaško ln Madžarsko smo prevozili po dolgem In počez — in Se ni konca tej dolgočasni vožnji! Več kot dva meseca uživati suho hrano in še te so nam dali bore malo. Sreča, da premoreta Cer ška in Madžarska toliko zgodnjega sadja/ na vsaki postaji, kjei smo dalj časa stal, smo poskakali na tla In »e lačni vrgli na marelična drevesa. Tudi v vasi smo šil fn zamenjavali blago za kruh. »Se malo, pa bomo na meji!* je zaklical nekdo In vsi so planili k vratom žlo'nsklb vagonov. Vsi so se smehljali BHl so srečni, kajti po dolgem času se /e uresničilo njih upanje, v katerega niso niti trenutek podvomili. •Veš, Ivan, zdi se ml, da je zrak čistejši 'n polje lepše. Vse bliže smo meji... Ati se tl ne zdi, da je taka.* •Da, da. domovino je vsa drugačna « »Me/a/ Huraaa .../« Klici sreč- nih ljudi »o prišli iz svobodnih prs, ki so prvič po štirih letih Izseljenstva globoko zajele čisti zrak. To je bila največja sreča... •Pozdravljena/* je zaklicala Tončka. »Ali sl videla znanko?« jo je Ivan začudeno pogledal, »1, ali ne veš, moja znanka je domovina...« •Ali je resi Ljudje, ah je res, da smo o domovinil* Jože se je prijemal za srajco. •Tako sem srečen, da bi vse strgal s »tbe!« »Tra-la-la ...« Oče se je sklonil k sinčku: •Franček, al) tudi ti poješl* Sin je sramežljivo dvignil oči, »Oče, tako sem vesel...« Oče ga je privil k sebi: •Le veseli se, stnkol Doma »mo — na svoji zemlji.. .* Iz sosedovega vagona je prihajala pesem S solzami o očeh smo se spomniti enalnštirldesete-ga leta, ko smo prav o takšnih vagonih peli pesem: •Domovina, mili kraj ..« Takrat smo zapuščali domovi no. Rekli smo: »Morda za ved- no jini Ko b: tl vedeli, da smo spet na svoji zemljiI V vagonih vlada nepopisno veselje. Ljudje se hočejo prevpili, tako so veseli, kajti » vagone je vel nov zrak... V ljudeh se je dogajalo nekaj’ velikega. Nehote so se spominjali preteklosti, tistih težkih časov, ko so živet hlapčevsko življenje. Alt je vse to resnical Niso to morda sanje, ki se bodo zjutraj razblinile v nič In obdajalo jih bo spet gorje, žalost, smrt... Kolikokrat se ati je sanjalo v taborišču, da se petjem domov, in še v sanjah sem sl zastavljal vprašanje: •Ali morda ne sa- njami* O, domovina, ti si kakor motil Nisem te poznal, dokler me niso hgnli v tujino. Sele takrat sem začutil, da se je nekaj odtrgalo od mene, in to rano. ki se je tisti hip zarezala v moji notranjosti, sem nosil štiri letal Sedaj se je zacelila Tako lahko spet diham, tako svobodnoI _ Nisem zmožen op‘sati čustev tiste trenutke V človeku se je vse lomilo od sreče, o srcu In v duši! V tebi je ose pelo — pela /e tvoja notranjost In pel rl glasno. —_ Tega ne morem opisat’ Tisti ki so se iz tujine vračali domov, vse se v človeku takrat. Subotica! — Najprej smo stali na tovorni postaji. Poskakali smo na tla In navdušeni gledali proti mestu. Na vagonih smo popravljali zelenje. K partizanoma, ki sta stala nedaleč stran, so se približali naši ljudje. •Zdravo, tovariša!* so jn pozdravili. Prvo srečanje s partizani. Razvil se je prisrčen razgovor, ki pa ga je kmalu pretrgalo piskanje lokomotive. Nas izseljence so nastanil! v zapuščeni tovarni Legli smo na slamo, ki je je bilo dovolj. Žene so nosile hrano Po dveh mesecih smo dobili prvič toplo, okusno In mastno hrano Zvečer nas je prišel obiskat orkester In zaigral nam le nekaj lepih pesmi Se se spominjam tiste vojvodinske: •Mlada Vojoodjanka je bombe bacala ..« Obstopili smo godbenike in veselo prisluhnil: lepi godbi ter petju. • HajrT, nek’ Se vije, hajIJUU 11 P*1 bun v uu UVljdM na vrsto polje — zadnja dela, ruše in sestave trav. Res je, da razmere. Za kolikor utegne, pa opravi tudi ima kmet ob deževnih letih Z zgodnjo košnjo pridelamo ljeno meso pomokamo in peče- čev. — Potrebujemo 17 dkg prt in razvaljamo za 2 mm de na svojih. travnikih. Gnojenja obilo skrbi, kako bo spravil ee- krmo, ki pomeni za živalska mo na vroči masti, tako da z ""............. " torej svetujemo prebavila manjšo obtežbo, obeh strani lepo zarumeni Je največ Krmljenje s tako krmo je ugod- Za ocvrte ali pohane zrezke ovsenih kosmičev, 1 jajce, no, saj žival požre pri isti meji pa pripravljeno meso povaljamo pecilni prašek — Izpelji Osnovno je, da obvarujemo v obtežbe prehrambnih organov najprvo v moki, nato v raztepe- margarino vmešamo, pridenemo potreseno obliko za potico ali senu čim več prebavljivih belja- bistveno več hranilnih snovi nem jajcu in drobtinah ter sladkor in celo jajce nato pri- pa kar v navaden pekač Pu- kovin fnajdragocenejše snovi, ki Krma, dobljena z rano košnjo, ocvremo na vroči masti Včasih denemo še moko je v listih in steblih rastlin) Be- je torej kvalitetna, zdrava in pa napravimo malo bolj gosto smo presejali travniki skoraj ne poznajo, iz- no. Kdaj mu vzemši v novejšem času umetna kositi? Takrat, ko gnojila. Trdimo lahko, da je trav v cvetenju, okrog 40 do 50 odst. travnikov negnojenih in nepobrananih. Iz tega sledi, da so pri nas travniki zanemarjeni in da ne moremo pričakovati tistega pri- (Nadaljevanje) Poljubčki iz ovsenih kosmi- jano, ga položimo na pomokan de- margarine. 7 žlic mleka 17 dkg belo, nato pa pomažemo pri-sladkorja, 30 dkg moke, 12 dkg pravljenim nadevom. Testo zvijemo tesno skupaj in položimo v pomazano in z drobtinicami med katero stimo, da vzhaja, nato pomaže- _________ _ _ zamešali pe- mo testo z raztepenim jajcem lm untdsovaii rjsiesa Dn- itekovtae namreč močno naza- ugodno "vpliva ter zboljčuje kon- testo kot za om ete in pomočimo cilni prašek, zatem priliiemo in pečemo v srednje vroči pe- rielka ki hi i=mJT w dujejo od pravočasne do pozne didjo in zdravstveno stanje ži- pripravljene zrezke v to testo mleko in pridamo ovsene ko- čici eno uro Na pol ohlajeno • laiiKo, ce di in 5»» n c n f _ - rt rt o/ ...u rv»—s.. i_aj_i _ _ v a . n n močiti \7cn cirnnai 7flmMiTnA v potico zvrnemo iz pekača in jo potresemo s sladkorjem — mu posvečali več skrbi. košnje, in sicer od 9.6% na 7,9% vali Produktivnost pa, če jo ter ocvremo na masti Dlesenelost rastlin pa na ta ra- sedaj računamo na vozno ali Cvremo tudi ribe, piščance. Ce je že tako, je potrebno, da čun poraste od 23% do 32,8% mlečno živino, je mnogo večja, izjemoma tudi svinjsko vsaj košnjo opravimo. pravo- Najbolje nam bo za to razlago Dobra krma daje tudi dobro in mehko goveje meso. časno. To je najvažnejše delo, poslužila naslednja tabela hranilne snovi v % Košnja normalna košnja zgodnja košnja pozna košnja izprano seme otava smiče Vse skupaj zamesimo v gosto testo, ki naj počiva tri _ rfteso ure Nato oblikujemo z roko Najboljša je potica drugi dan kroglice, ki jih položimo na po- in se tudi lepše reže čista belja» kovina surovo vlakno škrob prebavljive beljakovine 9,6 26,7 35,6 64 9,6 23,0 42.5 82 7,9 32,8 22,8 57 7,0 31,7 27,9 56 1U 23,7 36,9 65 mleko! Kako pripravimo domače vi- mazan pekač (pazimo, da niso 0rehov nadev M potico — cvItmVriak^jjeVbSn^ EšCHrvBfoleE SeSSJ2T2SS-:3 “*£*&*£ mlad muhasta in hladna ter smo , ....... . . , . računali s slabim travniškim *leve ah s‘cer’ da !ma P± kofnem frahu pridelkom. Potrebno je, da z ]ač° pn rokl Za domaCe vino Žlikrofi. Nadev I: 2 dkg 8 dkg margarine. 2 jajci, limonino lupino cimet ir, 1 žlico ruma. — Mleko zavremo s dežja, zato je potrebno, da letošnji zmlete orehe. Nato pridenemo margarino, rumenjake m dišave Iz beljakov napravim sneg Beljakovine zgodnje košnje so me, ki se ob sušenju, naklada- travniški pridelek da- kor in kvas. Najbolje je. da Pre^avljive do 82%, pozne pa le nju in razkladanju izgubi, aH ™°i JLČ? _ ^9ti" 2^ pripravimo večjo količino vina pa pada na travnik. do 57%. Za našo živinorejo torej velikanska izguba! Z dozorevanjem trave se ustvarja tudi seme in pade zaradi tega tudi škrobna vrednost kakor razvidimo iz tabele, od 42,5 na 22,8%. Prav tako izgu- Priporočamo košnjo preden so trave v polnem cve- gK=5E fpSj iBKBfE v 1 xt_,i ■- ',™ ke. po potrebi 3 žlice juhe, tem nadevom namažemo raz- si lahko nakupi žice, suši seno naenkrat in vzamemo v ta na- H; 1 kg krompirja. 5 dkg ma- nreredek^zamešamo 'med3na- m, tako i_ni ------------ —------* sti. 1 žlico čebule, zelen peter- ^ potreb Je dr^L šilj, sol, poper majaron česen, tinice. na tako imenovani švedski na- men vinskj sod Naiprvo nusti prej, cm. to je na žicah. mo, da vino vre 8—10 dni na Dobra krma bo najugodneje srednje toplem prostoru nato 2 jajci. — Izpeljava: testo na- tenju Ni pr odn, kmeti e so s koš- vplivala na razvoj našo živino- ga pretočimo v stek'eni ce ali v pravimo malo mehkejše kot za j e pr.celi. travniška bilanca reje, posredno pa tudi na naše drugo posodo kjer naj počasi le pričela cveteti, kar je naj- poljedelstvo Nadev za rozinovo potico. — boljše znamenje za čas košnje. bimo za prehrano živine Se se- Toda travniška Minica ne cvute Martin Cimerman, OLO Krško vre zopet 10 dni, zatem ga po- no, pustimo, da nekaj časa ponovno pretočimo in pustimo, da čiva Potem ga razvaljamo ne- na hladnem še naproi zori nai- koliko debeleje kot za rezance. Ko je dobro pregnete- 10 dkg margarine, 2 rumenjaka, 15 dkg sladkorja limonina lupina. 30 dkg rozin. 2 žlici ru-rezan- ma. — Margarino, rumenjake Kaj je z galico? ce. Na testo položimo kupčke nadeva, okrog pomažemo z be- ta sladkor mešamo, nato pridenemo limono in 3 tem poma- ljakom in stisnemo testo sku- žemo razvaljano testo zatem ........................ pa potresemo testo z rozinami, Antiperonosporna služba že nekaj dni vsakodnevno obvešča vinogradnike cele Sloven.je o možnostih izbruhov peronospore in daje navodila, do kdaj nai v določenem vinogradniškem oko-lišu vinogradniki prvič poškrope svoje vinograde Takšna služba je uvedena tudi v drug.h drža vah tudi za druge nevarne glivične bolezni :n kmetovalci so tam že vajen: zasledovati vsakodnevna poročila po radiu in dnevnikih. Toda letos marsikje prmanj-kuje galice ki ie tovarne rarad pomanjkanja bakra, ki je osnov na sestav: na modre galice, niso mogle izdelat v zadostni količini. Pomanjkanje bakra pa je v zvezi j pomanjkanjem elektr čne energhe v rudniku Boru Pišejo pa, da bo galice kma’u dovolj. Ker pa vreme s svojo naraščajočo toploto in primemo vlago pospešuje Izbruh peronospore. se ustavljamo pred problemom: bo li galica v pravem času na razpolago? Tiste KZ, ki so galico pravočasno naročile so jo dobile, če ne vso zahtevane kol.čino. pa vsaj nekaj Tu se bo še dale nekako potrpeti Teže Pa je ori tistih zadrugah orloma vinogradnikih. kjer gal.ee sploh n majo. Kaj torej lahko napravimo? — Sezimo po BAKRENEM APNU, ki je po sestavi podoben, seveda tud. po učinku — modr‘ galic in apnu skupaj Uporaba bakre nega apna je celo enostavnejša in ni n:kake boiazni. da bi škropivo napravili prekislo ali Preveč bazično Če hočemo napraviti enoodstotno bordoško brozgo al galico, kakor rečejo kmetovalci tedaj vzamemo 1 kg bakrenega apna, ki je v oblik- prahu, ga raztopimo v nekaj vode, nato pa prilijemo to količino 100 1 vode. Za eno in polodstotno bordoško brozgo vzamemo 1,5 kg bakrene ga apna itd Pripominjamo. da so v drug:h deželah vinogradnik m pa sadjarji precej navajeni uporabljati bakreno apno Mi pa lastnih izkušenj v vinogradih še nimamo V pr*meru pomanjka n j* galice je bakreno apno najboljša rešitev Da bo uspeh škropljenja še zanesijiveiš . ne škropite tja v dan. pet šest- ali celo sedemkrat — to brez posebnega uspeha Ne mečimo de- narja proč s tem, da škropimo površno, po zgornjih straneh li stov, da se lepo vidi Peronospo-fa se naseli na spodnjih straneh listov, zato moramo škropiti predvsem po spodnjih straneh listov Mi s škropljenjem preprečujemo okužbe in lahko rečemo, nadaljnje okužbe Ker so ->kuž be na spodnjih 'traneh listov je razumljivo, da moramo škropiti tam. ki er peron ospora vstopa Ponavadi prepogosto škropimo :n tudi prepovršno — to zelo podraž- pridelek vina. Zato ponavljamo nasvet: poslušajte poro čila antiperonosporne službe In prehranite, kar se prihranit, dal M. P. bolje v srednje hladni kleti To vino je nai boljše oziroma dobro ko ie staro 3—5 mesecev Obložene rezine (sendviči) — paj. Odrežemo s koleščkom za r_ . ...«. Štruco rženega kruha narež-mo testo ali s kozarcem Tako pri- ki smo jih izbrali, oprau, po-na 1% cm debele rezine tih na- pravljene žlikrofe zakuhamo v sušili s čisto krpo in jih malo mažemo s sardelnim mas’om ali vrelo slano vodo. kjer tiaj vro pokapljali z rumom — Danko liptavskim sirom in v lepi obliki po velikosti 5—10 minut Zli- Pa napravimo potice, ki jih ob’ožimo z različno narezanim krofe, zlasti tiste z mesnim na-mesom, kakor: šunko, 'ez:kom. devom. zakuhamo pogosto v pečenko, sardinami trdo kuha- kostno ali govejo juho Ce pa nim jejcem in okras-mo s kisli- delamo večjo obliko, jih upora-mi kumaricami liptavskim si- bimo kot glavno ali samos to j-rom, ati jaot rosimo z naribanim no jed V tem primeru damo trdim sirom Lahko uporablja- poleg krompirjevo ta zeleno pomažemo nekoliko z orehovim nadevom ta potresemo z rozinami Namesto rozin lahko vzamemo tudi drobno zrezane fige. Goveji zvitki. — Pol kg govedine od stegna, 2 kisli kumarici, 10 dkg prekajenega svinj- mo tudi različen sir. klobase solato. — Krompirjeve žlikrofe skega mesa, 5 dkg masti, 1 žti- sir, — 5 dkg margarine % kg pa priložimo kot prilogo k me- pastete. salame itd. — Liptavski snim jedem skute, 1 žlico drobno zrezane Testo za potice, — Pol kg čebu’e. žlico sladke paprike, moke, 2 dkg kvasa. 3 žlice mle- malo soli, zelen peteršili Mor- ka, pol žlice sladkorja. 2 žlici vendar pazimo, da bodo zrezki moke 2 del mleka, 2 rumenja- razmeroma veliki ta tanki Nato jih potolčemo, osolimo ta na sredo vsakega položimo eno rezino kisle kumarice ta rezino co čebule. 2 korenja 2 žlici jušne zelenjave 1 peteršiljevo korenino. 2 žlici moke. — Meso zrežemo na tanke zrezke, gerino vmešamo pridamo pretlačen suh šir (skuto), sol slad- ka, 5 dkg sladkorja, malo soli. V Koivšic’ bodo odnr’i Dom nro^e’0 ko papriko čebulni sok (drobno limonino lupino 5 dkg marga-zrezano čebulo zvijamo v čisto rine — Moko presejemo naj-krpico ta stisnemo! Po ->kusu bolje že prejšnji dan in posta- prekajenega svinjskega mesa. pridemo tadi malo žličko drobno vimo v kuhinjo, da se ogreje Ce nimamo prekajenega mesa, (moke ne smemo nikdar greti lahko damo tudi četrtino trdo na štedilniku ali na pretoplem kuhanega teJca^NatO-zvvjemo prostoru, ker nam potem testo zrezane kumine. Mladinska organizacija v Konj-šici se vneto pripravlja na otvoritev svojega Prosvetnega doma Uče se neka, petm; in priprav ljaje igro »Tr: sestre« Na zadnjem sestanku so se mladinci dogovorili, da bodo Dom odpri v nedeljo 19 junija Po dolgem času bo rešeno torej tudi to vprašanje V soboto zvečer bodo po bližnjih hr:bih prižgat kresove Drugi dan bodo mladinci ob 9 uri dopoldne otvordi dom Tudi cesta: odbor okraja Tr bovl je bo mladincem v Konjšid priskočil na pomoč ter popravil m razširil tamkajšnje kolovozm-poti. 2e sedaj razmišljajo v kra iu o lepi beli cest:, ki bo držala skoz j vas in bo čez čas povezana s cesto, ki jo bodo kmalu začeli graditi iz Pasjeka proti Za gorju. Samega doma ne bomo opisovali, vendar je treba Izreči zahvalo OLO Trbovlje, ki je daroval potreben material za tlakovanje dvorane Tudi park pri Domu je ie urejen, kjer že cvetijo razne cvetlice Bazen, v katerem bodo plavale ribice, je tudi že skončan. Potrebuje le še vodovodne cevi, ki pa so nam že obljubljene. Tu- di rad osparat ie vsi .estrpno pr.čakujemo, ki nam ga je tov Levec ob jubil, da ga bo ob prv' priložnosti prinesel To bo veselje na naši vasi! Dobili bomo tudi zvočnike, tako da bodo .ah ko vsi vaščani poslušali novice, kajti do sedaj je bil naš kraj ta ko rekoč popolnoma odrezan od sveta. Na otvoritev našega Doma vabimo vse iz bližnje :n daljnie okolice Vabimo tud vsa planinska društva, saj je pr. na. prav lepa stezica, ki drži čez Dolan čevo reber skupaj ta zašpilimo z zobotreb-ne shaja dobro) Posebej zdro- £,em ali pa povežemo z vrvico, bimo v lončku kvas ta pridene- Tako pripravi ene zvitke potno vse snovi, ki smo jih zgoraj valjamo v moki In pope ^emo navedli v oklepaju Med tem časom, ko postairimo kvas na na vroči masti nato pa zložimo v pripravljeno zelenjavno oma- rob štedilnika da vzhaja, me- k®- k^er..Pa^, vJ!e P?1 .UT,C-šamo v skledi rumenjake, slad- Preden jih zložimo na krožnik, kor. sol ta lupino limone Prilijemo še mleko ta vse skupaj jim poberemo vrvico ali zobotrebce. — Za omako prepraži- stresemo v meko ter zamesimo rn° JR* masti drobno zrezano srednje gosto testo ki ga dobro pognetemo, nato pa pokapljamo počasi raztopljeno mar- čebulo, naribamo korenje in jušno zelenjavo Ce slednjega nim f mo, pa različno zelenjavo, garino in stepamo s kuhalnico kot n. pr. koreninico peteršilja, tako dolgo, da se testo loči od P°r. ’n košček zelene. Ko je ze-kuhalnice In sklede Ce Imamo lenjava mehka, potresemo z več testa ta napravimo več po- moko, pridenemo malo para-tic. potem razdelimo testo, dižnikove mezge ali dva sveža preden ga damo vzhajati, na paradižniku, malo majarona 111 hlebčke, tako da vsak hlebček timiana ter po okusu oso’imo. (Nadaljevanje sledi) Dobrodošli vsi gostil M- L zase vzhaja Ko je testo vzha- Prof. Janko Orožen. Celje: (Nadaljevanje) O trboveljskih kmečkih naseljih, ki so bila Na Camrovem so že v srednjem veku gospodarili Zupani, sredi XVIII. sto etia so 'im slediti Camri. Za Camrl sta prišla dva Groš ja ki jima je sledil Blaž Draksler Camrova kmetija je z gozdovi merila okrog 100 oralov Ko se je Janez to-žaril z Bregarjem svojim svakom, Je to ponosno poudarjal Camrov rod se je v dvlini močno razrasel, saj ga najdemo na štirih velikih kmetijah: na Cam-rovi na Dobrni na Parašuhovi in Roševi v Trbovljah in na Kramarjev! v Gabrskem Na Kmetovi kmetiji je leta 1842 gospodaril neki Pav e, v prvi polovici XVIII stoletja so pa že bili na njej Kmeti Na Pete-linškovem so v prvi polovici XIX. stoletje Petelinškom slediti Zupani, a poslednji gospodar, Simon Kmet, je prišel s Kmetovega. V zadnjem Času sta bili na obrobju Dobrne tudi dve kočar!ji, Kurnikova se 1e odcepila od Camrovega ir. Rajn-glova od Petelinčkove Prva je bila na vzhodni in druga na južni strani naselja — Pod goro. Dobmski obde ovaini svet je na Jugovzhodni strani segal do gozda, Imenovanega Stroko Id je pokrival pobočje Retenjskega slemena. Spodnji rob gozda je bil še dobmski. V do inskem kotu med Retenjskim slemenom ta Bukovo goro je segal obdelovalni svet daleč proti jugu ta še po pobočju navzgor Na zgornjem delu pobočja in na vrhu so bili dobmski gozdovi ta pašniki. ki so se kakor klin zajedati med retenjske ta lakonške Zaradi meje Je nastal leta 1755 med Dobmčani ta Retenj čani hud spor, v katerega Je mora a poseči novoceljska gospoščina posestna naslednica celjskega špttala Dobmski parniki so bili do konca kot gmajna skupna last vseh vaščanov Njive in travniki, pomešani s pašniki, so segali tud) v do inskt kot proti Ploskemu Na severozahodni strani zaselka je Izviral dobmski potočtč, ki le tekel izprva po pašnlčkl Babji dolini ta skozi gozdni pas Onstran tega pasu so bili zopet travniki, a ob potoku sredi njih je bil Camrov domači mlin. Zaselek Limbarje Je nastal severozahodno od Dobrne na planoti pod Poklonom Kraj ima svoje ime po Ljubomirju, starešini zadruge ki ga je ustanovila. To dokazuje Otakariev urbar, v katerem je napisano: ta Lufoomeriah — v Ljubomirja!) Tedaj je štelo Limbarje tri kmetije, dve navadni in eno župansko. Izza početka XVIII. sto- letja so bile v zaselku štiri kmetije: Domikova, Gagljeva, Kirnova in Cajhnova Retenjald zvon Je baje klical: Kirn, Ga-gelj, Dornik Cajhenl Kako so iz treh kmetij nastale štiri, ni prav jasno tudi ni razvidno, katera izmed njih je bila prvotno županska. Na Domikovem so Dorniki gospodarili nepretrgoma izza srednjega veaa. na Gagljevem ao prvotnemu rodu Gag jev v začetku XIX stoletja sledili Kralji, Kirni segajo še tudi v srednji vek. proti koncu je pa kmetijo prevzel Janez Štravs, na Cajhnovem so izza početka novega veka nepretrgoma gospodarili Cajhni Limbarske njive ta travniki so ee širiti na obeh straneh zaselka Največje njive. Imenovane Dolge njive, so bile v smeri proti Dobrni Gozd je limbarski svet obdajal na vseh straneh Nad Cajhnom so iz pobočja Pok.ona štrlele Iz gozda skale, ki so jih imenovati Tur-mi Na severovzhodni strani so gozd prekinjali pašniki, nekdanja gmajna Kakor lakonškl ta dobmski so bili tudi limbarski vinogradi razmetani Zaselek Vode je pa bil dolinski. Nastal je tam, kjer se terciarni svet približa Trbovelj-ščid in se dolinsko dno nekoliko zoži. Otakarjev urbar navaja za Vode dve kmetiji, eno navadno in eno župansko. Pozneje je število kmetij kolebalo med tremi in petimi Leta 1825 so bile v zaselku tri kmetije: Petellnkar-Jeva, Kraljeva, Martinakova. Na Petelinkarjevem je leta 1542 gospodari’ Blaže, v XVIII stoletju so priš i na kmetijo Kolenci, a v začetku XIX stoletja Peteltakarji — Fortet.i Na Kraljevem je leta 1542 gospodaril Lenart, v XVIII stoletju so bili na kmetiji Kralji v začetku XIV stoletja jo je 'mel Jakob Novak, ki so mu sledili Meketi Na Martinakovem je leta 1542 gospodaril Jurij še v Istem stoletju so bili ne kmetiji Marttnaki. ki so jim v začetku XIX stoletja sledili Polaki Se v prv) polovici XIX stoletja se je poveča o število vodenskih kmetij, od Peteltn-kacjevega se je odcepilo Brinovčevo z domačiji«-' nad sedanjimi strojnimi tovarnami, a z odcepitvijo od Martmakovega se je znova osamosvojilo Cigler-Sve-povo Vodenske njive so bile večinoma ob Trboveljščtci blizu domačij, le deloma so segale v gričevnato pobočje Ob Limbarskem potočku so bili trafiki in pašniki To je bi a stara voden ska gmajna ki je bila v začetku XIX stoletja že razdeljena. Samo ime je Se spominjalo nanjo, neki del se je imenoval »Konjska gmajna* Travniki so bili tudi na drugi strani Trboveljščicc na bregu med cesto ta Veliko pečjo Preko Velike peči so segali voden skl gozdovi na drugo stran do potoka in do gospoščinske meje Pod Ve iko pečjo je bila nad sedanjo vodeneko šolo majhna vinska gorica, ki je obsegala pot vinogradnih parcel Onstran travniške parcele ste bila nad poznejšo »graščino« Se dva vi- nograda Martlnak j« imel kar štiri vinograde Petelinkar dva, a Kralj enega Kmetije v Lakond na Dobrni, Limbarju in Vodah so bile lepe viri hva ijo njihovo rodovitnost župnik in pisatelj Jožef Hašnik govori v župnijski kroniki zlasti o lepi pšenici in plemenitem sadju Ob prihodu rudnika so imeli kmetje mešane občutke Mikal jih je denai ki so ga dobivali za manjvredne parce c prav jim je prišel tudi zas užek. ki so ga dajale vožnje Toda kmalu so se začele kazati senčne strani Odstopati so morali boljšo zemljo končno eo prišle na vrsto tudi cele kmetije Kurnikova In Očkunova v Lakond ter Svepova in Kraljeva na Vodah so se vda-e že pred nastopom Trboveljske premogokopne družbe Svepova domačija se je spremenila v rudniško restavracijo. V sedemdesetih letih Je padla vsa Lakonca Dobrna in Limbarje sta tedaj podlegla samo deloma, dve limbarski kmetiji sta padli leta 1883, medtem ko se je Dobrna de orno držala do konca stoletje. Pod goro razmeščena Jcrnačeva (Lamperje-va) kmetija, ki jo je dobil rudnik šele leta 1905. se je v resnici štela k Retju Na Vodah sta se ‘v spremenjeni obliki Pe-telinkar-Fortetovo In Martinčkovo ohranili do naj novejšega časa. Kmetje, ki so izgubili svojo posest, so deloma ostati v domačem kraju, posvetili so se v glavnem drugim gospodarskim pos.om, njihovi sinovi so često prestopali k rudniku Nekateri kmetje so si kupili druge kmetije ta in oni ee je pa tudi izgubil v širnem svetu Značilna je usoda Jožeta Račka poslednjega kmeta v Lakoncl Dolgo se je upiral, kakor bi bil slutil, da se mu z izgubo rodne kmetije zamajajo tla pod nogami Kupil si je novo kmetijo v Šibeniku, kakor se je nekoč imenovalo raztreseno naselje okjpS cerkve v Dragi: Knavsovo. Slo mu je slabo Začel je voziti premog za ojstrski rudnik Leta 1878 je prodal kmeti o, si kup11 več parov konj in opremo, najel nekaj h apcev in šel v S.a-vonski Brod da bi vozil blag0 preko Save v Bosno in nazal-Velika povodenj mu je vzela ves zaslužek. Konje in oprimo je za neznatno ceno proda), hlapce odpustil in se kot siromak vrnil domov. Vdinja se J® za hlapca. V razočaranju 1 obupu je pisal nekoliko cesarju Francu Jožefu. V njm obtožuje lastnika ojstrskeg rudnika Sarga ta njegovega rav^ natelja Ihnota, ravnatelja trboveljskega rudnika Pongi'a^ Eicheiterja ta celo trbove jsk ' ga župana Logarja in celjakeg odvetnika dr. Serneca Dvor*1" pisarna je izročila pisma nari višjemu sodišču, ki jih je elaio trboveljski občinski u-pra vi. Nesrečnega moža so P'*s*Tj' v miru, toda niso mu pomagaj Umrl Je v bedi Usoda, ki zas užila, da bi Jo kdo lepoi‘<£' no obdelal. Saj Raček ni bil mo posameznik bil je ,, kmeta, ki se mora umikati n osti dogajanja (Dalje j)iihfdojicl 91 i&PRlil Mil lil AKMIZaklinček šolskei!a |e,a Čt4 4*6ik» 1 1 JbL jgLfJH#«** uk ®Jt*e K 81 Kakor vsako leto ob tem času nje, v zgodnjih jutranjih urah Devetega junija je mlekarna na Izlakah praznovala 56 ietmco svojega obstoja. Takrat, ko so ustanavljali mlekarno, so vzporedno z njo začeli ustanavljati zadružništvo, kajt; takrat se je pr čela pri naših prednikih vzbujati misel o potrebi zadružn.štva. Torej začetek je bil tukaj Leta 1899 so se našli uvidevni možje, ki so ustanovil, mlekarsko za drugo, ki je bila menda sploh prva organizacija v tej dolini. Takoj drugo leto ji je sledila hran lnica in posojilnica — v nekaj 'etih pa cela vrsta gospodarskih in polit.čnih organizacij Na nekaj pa hočem opozorit: prav posebno, in sicer na velikanske težkoče, k: so jih morali ustanavljati oziroma takratni vo ditelji m’ekarne premagovati, to Pn vse do začetka prve svetovne vojne. Tako so bili zaradi izrednih težav mlekarni že šteti dnevi- Le vztrajnosti tedanjih za-družn kov — voditeljev se je zahvaliti, da mlekarna kljub temu ni propadla. Človek, ki gleda danes današnjo bujno gospodarsko življenje v tem kraju, se vpraša, ali bi te organizac je obstajale in delovale, če b: mlekarska zadruga pred Petdesetimi leti propadla ter za Pustila za seboj dolgove? Ali ni so tisti možje, ki so rešili to zadrugo, rešili tudi nadaljnji razvoj vseh organizacij v tej prijazni dol. niči? Če vse dobro premislimo, Spoznamo, da je sleherna organizacija oziroma društvo — za nas zlasti sleherna zadruga ozi voma mlekarna — tud: taka, ki trenutno ne more pokazati ne vem kakšnih uspehov, vendarle dragocena ustanova, ki se bo še razvijala in čez nekaj let pokli cala v življenje tretje in četrto društvo Nasprotno pa bi se zgodilo, če bi jo pustili propasti, kar bi imelo verjetno nezaželene Posledice za cela desetletja. Ustanovitev mlekarske zadruge G'avno uslugo za ustanovitev mlekarske zadruge na Izlakah ima tov. LUKA HABAT iz Za gorja, absolvent kmetijske in mlekarske šole. Pomagal ca mu ie tudi tedanji tajnik c kr. Kmetijske družbe, tov Avgust Pirc. Ta dva sta priredila več propa-gandn h sestankov, na katerih $ta našemu kmečkemu prebivalstvu dokazovala, oziroma prikazovala, kakšne korist: bodo imeti član: od mlekarne. Na shodu, ki je bil 9. junija 1899 leta pr' tov. Rož ni na Prhovcu, se le tudi ustanovila mlekarska zadruga Pod menom Mlekarna Zagorje ~7 Izlake Takratni prvi odborniki so bili: tov Andrej Zupan pocestnik v Kolovratu, tov. Anton Werbole trgovec na Izlakah in tov Luka Hahat "» Za gorja. Torej vas Prhovec je r°istni kraj naše izlaške mlekarno. kakor ie tudi h'Sa sedanje ga lastnika Antona Rozine Vmešamo =e torej, kai je ne Potilo ustanov:telje. s katerim' Sm° se ravnokar 'eznanili. da su ustanovi! mlekarsko zadrugo, j*®” ie. da je takrat sta’o mlekarstvo že na pragu «voje velike °he Po vsej Sloveniji so takrat Uctanav’is1 mlekarne poleg teh IV,,’e že delovalo precej »!rar-jk ti družb v Bohinju. k1 niso bi 6 Teostn‘rane Vendar co trle azmere tud: v zagorski do'ini praznuje 56-letnico drugačne kot drugod Zagorje je namreč bilo že takrat močan gospodarski č:nitelj ki je zaposloval veliko število rudarjev ter ostalih delavcev kar je omogočalo, da je bližnja okolica svojt pridelke in tud. mleko v Zagor ju razmeroma ugodno vnovče-vala Da se je ustanovila na Izlakah mlekarska zadruga, zasluži vse priznanje tov Luka Ha-bat Njemu se ie pač šlo da no kaže oziroma pre zkus-, znanje, ki si ga ie prdobti na kmetijski šoli. Po pripovedovanju še žive čih članov je tov VVerbole kot soustanovitelj rekel: »Pret so kmetje jemal' v moji trgovini tako rekoč na upanje, češ. jeseni bom plačal ko bom preda fižol. Kakor hitro pa je začela poslovati mlekarna, ni na upanje nihče več zahteval, ker ie tudi kmet dobival če se tako jzra- sedež v Zagorju. Misliti so začeli, da bi jo preselili v bolj kmečki predel, namreč na Izlake, in res se je to zgodilo 21 oktobra 1901. Tov Jesenšek (po domače Učakar na Izlakah) je dal v ta namen hišico ob potoku, ki stoji še danes Dal je mlekarni na razpolago tud: kleti Prav tako so tamkaj uredili sirarno. Kadar so bile večje količine. 60 sir vskladiščili tudi pri najbližjemu sosedu tov. Groblarju Istočasno je prevzel vse knjigovodske ter blagajniške posle takratni nadučitel na Izlakah, tov. Fortuna! Lužar Ta je zadrugo vodil do leta 1918, ko se je preselil v Ljubljano Zidanje mlekarne Razume se, da v takih zasilnih prostorih ki sj jih ie mlekarna zim, mesečno plačo kot rudat, delavec ali uradnik.« Prvo leto je mlekarna zbirala mleko pr; Rozini in ga s konjsko vprego odvažala v Zagorje. Prva leta je mlekarna pošiljala mleko po železnici celo v Trst in to v lesenih vrčih, kj so še danes spravljeni na podstrešju mlekarne. Prvo leto se ie v mlekarsko zadrugo včlanilo 52 kmetov, ki so skupno plačal-. 710 deležev po 1 goldinar kajti prvotno je moral imet: vsak član to liko deležev, kolikor je imel krav Da je mlekarna že prvo le to dobila toliko članov, je do kaz, da so se včlanili kmetle res z veseljem ker so od nje pričakovali bogate sadove. Mlekarna je imela v prvem letu velikan ske Izdatke Nakupiti sl ie mo rala Inventar, od katerega 'e še danes neka! v prometu Za inventar je izdala t375 goldinarjev Da »i ie pridobila nekai sredstev za začetek poslovanja, je priredila tud« tombolo k" tj je vrgla 2609 goldinarjev čistega dobička vendar je btl navzlic temu računski zaključek negativen, ker Izkazule 842.44 gld čiste izgube Tud' tega se takratn' vodlte’ij oziroma ustanovitelji n!so ustrašili tn niso vrgli nuške v koruzo Naslednje leto ,so po večali odkupn' teren mleka kajti k Rozini se orinašall mleko celo iz Kolovrata, Strme nitve Gemšenika Trnian ter tz bliž-niih vast okoli Izlak Mlekarni le ‘meta še vedno preskrbela, ko je prenesla vse obratovanje iz Zagorja na Izlake, m mogla posebno dobro obratovati. To se lepo vidi iz vseh ohranjenih spisov ta knjig. Neutrudno je bilo prizadevanje odbora, da pride podjetje čim-prej do lastne ta primerne stavbe — mlekarne Prvič se ta zgradba (sedanja mlekarna) omenja v dopisu, k: je bil poslan Zadružni zvezi že leta 1905. Tam ie med drugim rečeno- »Priporočamo se za veliko podporo za novo stavbo.« Tedanji odbor je kupil stavbl-šče, na katerem stoji danes mlekarna, od tov Jurija Brvarja (Drolca) sredi Izlak. Vodstvo zadruge je bilo že tedaj ošibano zaradi grad tve prevelike mlekarne za tako majhno količino mleka, kot je bila takrat Vendar so bile te kritike tiste čase preostre. To nam pripovedujejo še danes živeči ljudje, da stavba od početka ni bila namenjena samo za m'ekarno V zgradbi je bil dalj časa en razred osnovne šole. nadalje pošta Po vojni, leta 1923. je pričela poslovati Kmetijska nabavno-pro-dajna zadruga k' je dobila poslovne prostore v mlekarni Zgradba je bila za silo končana in izročena svojemu namenu meeeca novembra leta 1909. Popolnoma skončsna pa je bila leta 1910. Istočasno z začetkom nove mlekarne je nastopil službo tudi novi mlekar, tov Martin Langus, absolvent Mlekarske šole na Vrhniki. Tovariš Langus je vodil mlekarno v največje zadovoljstvo dc leta 1913. Takrat pa je mlekarno prevzel njegov brat Franc, ki je ostal pri mlekarni do leta 1934 nato pa jo je prevzel absolvent Mlekarske šole v Škofji Loki domačin in še sedanji mlekar tov Štefan Hribar. Težave po prvi vojni Iz navedenega vidimo, kako vztrajno in naporno je bilo delo naših prednikov, ker kljub težavam, krizam in nevšečnostim niso obupali Stali so trdno, neomajno ter se niso ustrašili nobenih zaprek Po prv, vojni so člani mislili da bo mlekarna ne kako bolje zadihala in zaživela — toda bila je prevara Šele tedaj so se začeli za mlekarno odločilni dnevi. Bilo je pomanjkanje derarja. mleko niso mouli toliko prodati, kot so ga nakupili, morali so ga zato predelovati v sir. ki ga pa podjetje ni moglo na trgu vnovčiti zaradi česar se je večja množina sira pokvarila, kar je mlekarni napravilo veliko škodo Da bi dobila mlekarna zato kakšno podporo, ali kakor danes rečemo subvencijo, to je Mio takratnim oblastem nedopovedljivo, ker niso imel; interesa, da bi kaj žrtvoval- za razcvet in razvoj mlekarne. Tako se je morala mlekarna prebijati z raznimi težavami skozi vso okupacijo, ki je podjetju zasekala globoke rane. Mlekarno so med okupacijo tako rekoč čisto razdejali. Odpeljali so precei težko pridobljeni inventar in stroje, ki lih danes silno pogrešamo pri sedanji kapaciteti meka Mlekarna si je namreč že pred vojno kupila pasterizer, posnemalnik na motorni pogon, sirne kotle ta še druge stroje, in sedaj bo morala kupit: nove. če hoče da se bo uvrstila med naše sodobne mlekarne v državi. Delo bomo nadaljevali Ko smo že teko prehodili celotno razdobje 56 let, sd ogledali ustanovitev in celotni potek razvoja izlaške mlekarne. «e za hip še ustavimo in se še enkrat s hvaležnostjo spomnimo vseh, ki so se zanjo trudili in se žrtvovali, zlastj tiste čase. ko je prevladovale nrsel da podjetje nima pogojev za obstanek In da bo moralo propasti Zlasti nam hvaležnost narekuje, da poimensko navedemo tov Fortunata Lužarja, dolgoletnega nadučitelja na Izlakah, ki je vodil zadrugo oziroma mlekarno najdalje in skozi najtežje čase in je končno le dož:vel, da je podjetje prišlo na trdna tla. Naj mu bo vsaj delno plačilo za njegov trud, zavest, da je seme, ki ga je sejal, rodilo bogate sadove, da podjetje še danes živj in se na dalje razvija Naj še enkrat poudarim, da je ravno mlekarska zadruga na Izlakah bila tista k' ie odprla pot tudi drugim gospodarskim in političnim organizacijam na Izlakah, ki so zajele vse napredne ljudi na področju tega kraja. Naša hvaležnost pa velja » enaki meri tudi vsem drugim, k: jih ne moremo posebej imenovati. ki pa so po svojih močeh delali za prospeh zadruge. Naš sklep je, da hočemo ni"hovo de- Kakor vsako leto ob tem času tako se tudi letos pripravljajo naši dijaki na zaključek šolskega leta. Dijaki na nižji gimnaziji v Krškem . se zelo veselijo konca šolskega leta '-n svojih počitnic, vendar z veliko vztrajnostjo ta skrbjo prebirajo učne knjige in zvezke od ranega jutra do pozne noči da bi se čimbolj pripravili za končni zaključni šolski red, da bi bile potem počitnice tem bolj prijetne. Prav tako je zaskrbljenih nekaj naših dijakov izven domačega kraja, k: se šolajo na višji gimnaziji v Brežicah, na učiteljiščih v Celju, Ljubljani in Mariboru, ki bi čim prej radi postal; prosvetni delavci ter vzgojitelji naše mladine. Da bi dosegli svoj smoter in svoj poklic, vztrajajo čestokrat pod težavni mi pogojil ob napornem učenju pozabijo in se odrekajo redni hrami, si kratijo počitek ta spa nje, v zgodnjih jutranjih urah in pozno v noč izrabljajo čas za učenje, za ponavljanje učne sno-v; iz celega leta. da bi se čim bolj pripravi!; za konec šolskega leta za uspešen izpit, da b: jim bile počitnice bolj brezskrbne in prijetne brez popravnih izpitov. Mnogo teh mladih ljudi hrepeni, da bi se med počitnicami vključili v kakšno delo in si kaj prislužili za prihodnje šolsko leto, zlasti vsi tisti ki nimajo štipendij, so pa socialno šibki. Priporočljivo b bilo. da bi naša podjetja in ustanove v okraju imele v evidenci te mlade ljudi in jim po možnosti nudili pri* merno počitniško zaposlitev, d« bi tak dijak ali pa dijakinja po možnosti nekai zaslužila za svoje šolske potrebščine m si s tem pomagali sebi, s pridobljenim znanjem pa naši skupnosti M. P. Glasbena šola v Trbovljah je proslavila 10-LETNIC0 OSVOBODITVE Prejšnji teden se nam je predstavila trboveljska Glasbena šola s celovečernim koncertom, na katerem so sodelovali profesorji šole, njeni bivši in sedanji učenci. Glasbena šola v Trbovljah je razmeroma še mlada. Pred vojno je še ni bilo, dasi slove Trbovlje po svoji glasbeni tradiciji. Mi_d vojno je skušal okupator pritegniti vanjo slovensko mladino in se ni strašil stroškov zanjo. Nakupoval je vsakovrstna glasbila, kar je omogočilo reden obstoj šole takoj po osvoboditvi. Že leta 1945 se je zavzela za ustanovitev šole ljudska oblast, ki se je zavedala njenega pomena — tovariši Skalin, Giutiat-ti, Skrinar, Odlazek in drugi pa so izvedli praktične priprave, po katerih je pričela šola z rednim delom. Sola slavi letos z 10. obletnico naše osvoboditve tudi svoj rlrvcp-^lr-v+pjn nHctn* Tr :o šlo skozi njene učilnice veliko število gojencev, od katerih j b je mnogo nadaljevalo s šolanjem na višjih glasbenih zavodih, danes pa so že pomembni glasbeniki. Id izpolnjujejo glasbene institucije širom po naši domovini. Današnja glasbena šola v Trbovljah se zavzema za to, da bi ji Mio priznano ime srednje glasbene šole, kar povsem zasluži in ga bo tudi gotovo dosegla. Na §oli poučujejo poleg vio- lo nadaljevati in iti še dalje po začrtani poti Vidimo torej da možnosti de la in napredka kljub 56-letnemu razvoju še n;so izčrpane Nasprotno — še dolg delovni dan ie pred nami. Naj nam bo 56 obletnica mlekarne nov glasen klic k nadaljnjemu delu in k uresničevanju še neštetih nalog, dg bomo lahko čez nekai let rekli, da nismo legli k počitku, ampak še bolj zavihali rokave, delati in se borili za lepše dni slovenskega zadružništva, kar bo v ponos še poznim rodovom I Arh line in klavirja tudi druge instrumente, ima pa šola tudi svoj orkester in svoj pevski zbor. Skoda je le, da ni na šoli tudi poučevanje v solo petju, dasd M bilo dovolj učencev, kj bi se želel. posvetiti tej glasbeni veji Torkov koncert je nudil pregled o šolskem delu. S številnimi točkami, ki so vsebovale solistične izvedbe, kvartete, zborovske in orkestralne skladbe, je bil prikazan napredek od prejšnjih let. Vse točke so Mie dobro izvedene, le orkestru je bilo opaziti, da je sestavljen še iz mlajših močli, ki še ne morejo prikazati tega, kar se da doseči šele s trdnim študijem. Vsa prireditev je bila v rokah direktorja Glasbene šole, tov. Ladislava Marina, fci mu je ob podpori svojih sodelavcev uspelo prirediti koncert, prvi te vrste v Trbovljah, saj smo doslej redno obiskoval: le vsakoletne šolske produkcije. Še en pevski zbor v Zagorju Pet pevskih zborov je že v Zagorju. Sicer niso kdo ve kaj številni, toda s svojim delom mnogo doprinašajo h kulturni dejavnosti našega revirja. Nedavno, približno pred nekaj tedni, pa so ustanovili še en pevski zbor na Lokah pri Kisovcu. »Svoboda« Loke-Kiso-vec že ima ptevski zbor pod imenom »Loški glas«, ki je dokaj znan v Zagorju, še bolj pa v bližnji kmečki okolici. Se lani je zbor bolj životaril, kajti v zboru je bilo premalo mladine. Letos pa kaže. da je upravni odbor spoznal, da brez številčnega zbora ne bo zmogel v celoti izpolniti nalog lanskega občnega zbora. V zbor so vstopili vsi starejši pevci, ki so že pred leti peli pa kasneje iz raznih razlogov opustili petje. Pristopila pa je tudi mladina. V nedavno ustanovljenem pevskem zboru je približno dvajset deklet in žena. Želja, da bi imele tudi žene svoj pevski zbor, se jim je izpolnila. Zbor pridno vadi in bo kmalu nastopil in pokazal sadove nekaj tedenskega žilavega učenja. T°ne Zagorc 37 LET V DEŽELI NILA ‘slega dne sem videla nekaj, Z/en nC k°m mog/o nikdar v živ-l ,u Pozabiti, sedla sem no ,*« steber, na kakršne pr ve-nad1'1 taclle ln nisem se mogla lepoti narave, ko zahaja ohnfc°U *° 8onc* Ko sem bilo še še h em m sli,a ~ in t0 misl1 oiqu anef mars,*do — da vidi v jtl J®1 no nebu najlepše barve, hQri'' L* sp,oh mogoče videti v *naln L *f* oečer sem še,e spo' (un, k°> /e lepo in to tudi ob-Zori,° v 'voll mladi duši Na ob-horg i* ,fsketalo zdaj oranž-rumoCe',pa spe' modrozeleno in oloVeTZato Vsak večer sije oena , u obraz v pramenih no-Vcy ep,Ie9° n lepšega sonca, $en, P’iona od teh prvih vtisov Trsfu 9 ur?^a,a domov Poprej v ljudi 16 tizTo vse polno zanimivih le pr i°leljev, tu pa se m- /ha , °’ dQ sfm popolnoma ra-tihej . H °rez vsakogar ki bi me ker , ’n me spoštoval zalo. n (,/ i tiidf jaz (Jovek Nikogar tvojo 'h l l1 mu '°h*o zaupala z*>oi ° • "I sem jo začutila o 0,(>/her, rn Jokalo sem se kot '"opla otTnk Nisem In nisem 'Mie ,„Tal1 Spel ■» "bet so mi zn°v0 n,Za sem svoje načrte kmalu spremenila Gospodar »Silber bara♦ kjer smo se nastanili, se je ta- krat odpravljal nazaj v Nemčijo. Postavil mi je zelo ugodno ponudbo tn res sem vzela v najem ta hotel. Bilo mi je vseeno, kje se ustavim, ali v Hartumu ali pa ob Albertovem jezeru. N kjer nisem imela nikogar, ki bi me vezalo nanj. Učitelj Stati, ki bi rad nadaljeval pot vsaj do Dufileja, se je po enomesečnem b van/u v Hartumu vrnij nazaj v Kairo, jaz in zakonca Shavak pa smo ostali v tem začaranem mestu Tu je bilo tudi nekaj slovenskih šolskih sester 'n misijonarjev Leta 1925 se je tu rodil Ant Shavakovi sin Aldo, ki mu je bilo usojeno prež veti v tem od vsega sveta zapuščenem mestu trinajst let. V »Silber Bar« so prihajali vedno novi turisti In lovci, sam bogataši iz vseh delov sveta. Dobro in srečno smo živeli. Tudi nekaj denarja °mo prihranili. Ko se je začela vojna v Abe-sini ji, se je pribl žalo Hartumu toliko zveri, da smo se resno pripravljali na to, da b zaprli hotel in ve vrnili v Kairo A aaš strah se je kmalu polegel Vedno več vojakov je prihajalo v mesto. Največ je bilo Angležev tn takrat je b:l naš bar res »srebrni bar♦ Restavracija je bila odprta vsak večer do dveh čez polnoč Tu je človek lahke "*"/ naf-lepše francoske nnrt f ameriške in ttolllnnske pesmi B lo le mnogo veselje in nočutdo sem se 'rečno Na vse skrb1 sem pozab lo in če gre človeku malo bolje si zaželi samo še o o kaj — domovine/ IKonec prihodnjič) Dr. Mirko Bric: Problem otroka v trziscu bi potrebovali Prosvetni dom Govoriti o otroku, o problemu bomo poskusili danes malo bolj premaga in napravi neškodljive- otroka, je v resnici ena izmed osvetliti dva problema pri otro- ga. rte trvm Vi io tvwo « 4» ________________XI__1 najaktualnejših tem, ki jo imamo vsak dan pred seboj, ki pa se je lotevamo z neko negotovostjo, pravzaprav z neko bojaznijo, ker si nismo povsem gotovi dokončnega uspeha našega prizadevanja Ce bi stala pred nami dogra cih, to je problem otroške tuberkuloze in pa problem morale otroka. Otrok je zbolel. Vsa hiša je v skrbeh, vse je žalostno in živžav, ki je prej kakor pomlad Kaj se pa zgodi, če je odpor nost organizma slaba? Tedaj postane bacil gospodar našega telesa. Z veliko naglico se širi, množi in preplavi cel organizem, in katastrofa je tukaj, kajti takemu telesu ni več pomoči. Tukaj igra odločilno vlogo pri- jena stavba s končanim orne- *vVSw rojena odpornost. Imamo pa še tom. z urejenim1 notranjimi prostori, z električno in vodno napeljavo, nam ne bi bilo težko določiti, kje bo delovna soba, kje kuhinja, kje jedilnica, kje shramba in kje spalnica. Ce pa oiroku- * pljučno tuberkulozo. Ko je zdravnik otroka natanko pregledal, ga je oče poklical ____________ _________________v sobo in ga vprašal: »Tovariš ^ ve imamo pred seboj otroka, ki se doktor, kako je vendar mogoče, več ’ a!i ^ če okužba nt prepo-pred nami vsak dan spreminja, da -IC zbolel ravno moj otrok?« gosta se v telesu napravijo pro-ko se v njegovi notranjosti vsak T" ia” -------------------- *— šen način pa pride ta druga v naše telo? Vsak človek se prei ali slej okuži z bacilom tuberkuloze, in če teh bacilov ni pre- Med sončnimi vinorodnimi griči leži sredi mehke dolenjske po krajine majhna, a pomembna vas Tržišče Za časa okupacije sedež uporne slovenske misli, je bila vas po fašističnem sovražniku požgana, ljudstvo odpeljano v internacijo ali pa postreljeno — v kolikor se ni samo rešilo v partizanske čete. Zgodovinsko pomembno vlogo, ki jo je ta mala občina odigrala v narodnoosvobodilni vojni, je po osvoboditvi zemlje zamenjal-s pisanim kulturnim delom, ki bi bil v ponos tudi mnogo večji skupnosti te organizacije delujejo pridno organizacijskih sposobnosti pri-in vztrajno ter dosegajo kljub rediteljev vedno vidnejše poka- pomanjkanju potrebnih prostorov kar dobre uspehe. Da bi mogli to delo še bolj povezati in utrditi, bi bil v kraju nujno potreben Prosvetni dom s prostori, v katerih naj bj imele svoj sedež vse družbene organizacije. Tudi začrtani tečaji, kakor na primer zadružno-gospo-darski, tečaj za nudenje prve pomoči ter podmladek vseh orne- delu, vendar bi morala priskoči-njenih organizacij bi našlj v tem ti na pomoč tudi bodoča komu- 11 dosedanjo majhno, a občino denarno pod" zali na bolečo rano — pomanjkanje Prosvetnega doma s primerno veliko dvorano, ki je prvi pogoj za razvoj in uspeh kulturnega dela. Razume se. da b: vsak občan tega kraja po svojih močeh s prostovoljnim delom in z darili v denarju in materialnim; sredstvi sodeloval pri tem pomembnem dan porajajo nova vprašanja, In jaz bom namesto tega zdravnika odgovoril ne tistrupi, ki so mogočna armada Majhna obmejna občina bodo-_______ _ če sevniške komune ima razvito fi-WK-3K „« ««™- »«udTmu odet«, ^ nove in pravilne odgovore, ie yam vsem skupaj, kajti tudi vi Vi gasilske organizacije, Rdeči križ, Strelska družina. Zveza borcev. Ljudska mladina — vse nove in pravilne odgovore, je v tem primeru s pravilno ureditvijo njegove zunanjosti in pa s pametno ureditvijo njegove notranjosti veliko težav, kajti otrok ni dokončno zgrajena hiša, ki zanjo potrebuješ samo ključ, da vstopiš vanjo — ampak je mlado, občutljivo drevesce, ki zahteva največ ljubezni, ki zahteva najbolj skrbne in ljubeče roke, da pravilno raste, da je pravilno duševno in vam vsem skupaj, kajti tudi vi , -, . ' ,, , : <*»■* m »h uu- a...rdoSi"f„.o<,frosi 3 fNadaljevanje sledil) istim vpra- stojite prav pred šanjem. Otrok se okuži z bacilom tuberkuloze po kapljicah, ki jih izkašl juje tuberkulozni bolnik. Okužba s prahom ali z umazanijo je zelo redka Izvor bolezni je v hiši sami, če je pač kdo v hiš: bolan, ali pa v bližnji okolici. V mnogih primerih pa izvo- na, ki bi napredno prla. Živahno kulturno življenje tržiške občine, ki ima na svojem področju širom po Sloveniji zna-pomočjo okrairTrebnie^Kr- "i partizanski kraj Malkovec . ško. Želni izobrazbe so si pribo- Miubljeno izletno točko, bi z rili 4 razred« nižje gimnazije zgraditvijo Prosvetnega doma kot centra vsega mladega na-Občinski prazniki (21 aprila) prednega življa pridobilo za svoj zadnjih treh let so poleg vseh nadaljnji polet in razvoj čvrsto Domu zatočišče in bazo za nadaljnje uspešno delo Agilni občani, čeprav težko prizadeti v časih okupacije, so do sedaj zgradili novo šolsko poslopje in občinsko stavbo s Po Invalidskem tednu v Zagorju Obiskovalcev je bilo malo... „ . _ __ _ . _ Od 29. maja do 4. junija je te ljudi se pevci, igralci, glas- Prav bi bilo, da bi naši de- telesno hranjen, da se tega naj- ra okužbe ni mogoče ugotoviti, bil v Zagorju Invalidski teden beniki in mnogi drugi pozno v lovni ljudje o tem nekoliko 1 fXncAO ■-> H rmrOCAO nn m n Mjj Č n.frrvlz t>-«X „1, ' .. J11._ _ it. T tv tt 1_• m 1_It - XT — — X ..O JI!. !•• ->!!!!«%• n rl ili i om — <->-*•! _ lepšega drevesca ne prime nalezljiva bolezen, ki iz njegovih zelenih, brstečih, k soncu obr- Naš otrok pač nekje vdihne tiste okužene kapljice — in njegov organizem že ni več zdrav, njenih vej in listov napravi Dovolj je, da otrok vdihne vase ZWI okraja Trbovlje. Na vse noč vadijo in pilijo; za delovne, razmislUi. Ce že prirejamo pri-prireditve so se naši invalidi dragocen čas. ki bi ga sicer reditve tudi med tednom, kar pa tudi druga društva, zlasti lahko uporabili za kakšno dru- govori o pisani in bogati tvor-«Svobode« in pionirske organi- go delo. Nastopajočim_ se je nosti naših kulturnih in drugih osnovo. Investicije od trboveljskega okraja in pa komune Sevnice b' se dobro izplačale. Prosvetni dom pa b: postal šola novih na-orednih kulturnih delavcev, ki bi kot pionirji širili m dvigali kulturno raven našega delovnega človeka. O Trboveljski nionirji so bili na Mrzlici Pred osnovno šolo v Zg. Trbovljah je bilo na rojstni da-n opustošerio, nerodovitno steblo samo enkrat okuženi material in zacije, pridno pripravljali. Vsi upravičeno zdelo, da Zagorjani društev, potem jih tudi obiskuj- t o br(?Z rodilni h sokov. hrP7. IYymP. 70 io Knl ozon InL- o • Iž« r,.! L ..inl!___1 J» nm/lnA n rvlr/vl i b-A om mlrvtrovi i i Dim TA aV O • mn IčoiTi ni^> nt t o Im Knl nen rro r' J O brez redilnih sokov, brez potne- že je bolezen tukaj. Ko pride na za njegovo okolico, kateri bacil tuberkuloze v pljuča, se na jemlje s svojo mračno senco tistem mestu kamor je bacil pri-edinole sonce, ki je njegovim šel, napravi ognjišče in istočasno sosedom tako zelo potrebno. Za tudi žleze, ki so v okolici, ote-tako drevo je pravočasna seč- če jo, so hoteli pokazati, da pridno nekoliko omalovažujejo neka sodelujejo ob vsakem prazniku tere prireditve. Ta misel ni bodisi tega ali onega društva povsem neupravičena. Jasno pa n ja najbolj pravilna, kolikor ne zapade prej ali slej prirodni selekciji, ki je včasih pravičnejša od človeških postav in zakonov. Ne mislim tukaj samo na telesno bolezen, ampak tudi na duševno bolezen otroka, ki po svojih jaosledicah, kvarnih za sredino, Id v njej živi, prav nične zaostaja za prvo. Zato je namen mojih pričujočih vrstic da vsaj delno razčistim nekatere katerem primeru mi potem pri rentgenskem pregledu ugotovimo povečane bezgavke. te ali one organizacije. Res! Vsi nastopajoči so pokazali, da veliko zmorejo in da se z Ljubeznijo uče pesmi, iger je, da se vsi nastopajoči trudijo vedno, pa najsi pojo, igrajo in nastopajo v okviru kultur- mo, kajti nič ni tako bolečega za nastopajoče kot prazen avditorij. Zelo v lepem številu pa so Zagorjani obiskali igro »Mladost pred sodiščem«, saj je bila in drugih stvaritev. Razumljivo zacije. nega tedna, te ali one organi- dvorana premajhna. Zakaj ni vedno tako? Te bezgavke zaustavijo prodira- je, da so vsi pričakovali, da bo- nje tuberkuloznega bacila. Seveda pa ni vzrok oteklim bezgavkam vedno samo bacil tuberkuloze, ampak so to lahko tu (M druge bolezni. Kaj pa sedaj? Organizem se brani pred bacili s svojo pri-rodno odpornostjo, ki je pri tej bolezni najvažnejša. Najslabšo razLls.t:m nematere odpornost proti tuberkulozi ima-otrok tičoče se vazne pojme, ki ;0 suhi o(roslali po pošti. — Vsem rešiteljem uganke za poslano pošto prisrčna hvala! — Uredništvo. Nagradna besedna uganka za pionirje 1 2 3 4 = poročeno dekle 3 2 14 = žensko ime 1 4 3 2 = moško ime (po domače) 4 3 2 = žensko ime (mnaž.) 3 4 = predlog 1 2 = pritrdi lnico Vstavite namesto številk primerne črke in dobite zgoraj naznačene besede. Rešitve te uganke nem prinesite ali pa pošljite po pošti do nedelje, 19. junija -opoldne Dva izžrebana rešitelja uganke bosta dobila od uredništva našega lista lepo knjigo v spomin — Rešitev uganke bomo prinesi, v naslednji številki našega' tednika. (osip Brinar PIONIRSKI KOTIČEK Nadaljevanje) mmmcA in vse to je zakrivila Zvitorepka. To seme tolovajsko me je pripravilo v tako nesrečo, samo ta zaplotna soboti ca je 18. Veliki zbor na kraljevem dvoru Pomlad se je prismehljala nad brez strahu so stopicale poleg poljem in logom, dobrava je svojih največjih sovražnikov: zazclenela in travniki so sl na- kuna, dihur in podlasica so slož- kriva moje reve in nadloge, To deli praznični nakit pisanih no korakali poleg krta in miške, vedo tudi vsi moji znanci, kar cvetlic. Iz drevesnih vršičkov in grmovja so se oglašali krilati pevci in njih zveneči glasovi so se razlegali povsod naokoli. Nebeški blesk je vla- in še celo gosak Vrtokljun si je upal na pot z vso družino, a spremljala sta ga Repačlca in vrabec Prosogoj. Samo ene izmed živali ni bilo. dal križem po svetu in trosil po ene samcate: lisice Zvitorepke, zemlji zadovoljnost in veselje. Preklicana tatica se ni Kralj Miro ljub je poslal zaj- stopit) pred kraljevo obličje, ca Plahuna p« širnem svojem kajti njena vest ji je očitala kraljestvu oznanjat vnovič mnogokaj, kaj se ni zlagalo • splošni mir in vabit vse podiož- strogo postavo splošnega miru. nlke, velike in male, grofe in Zvita buča se je skrbno tzogl-barone, berače in postopače, da bala jasnega dneva In jasne se zber0 vsi določenega dne na besede. Izostala je torej ona _____________________ ______ kraljevem dvoru. In skokonogi edina od velikega zbora na k ra- maščevanju. Strela jasna s kra- jih je tu naokoli!« In volk je zmagoslavno zamahnil preko glav obdajajočih ga zapriseženih somišljenikov ter pokazal še posebej na Miška, visokega kraljevega bratrana. Nato pa je upala nadaljeval: »Pa naj bi že bilo, ako bi trpel samo jaz. a ničvredna pote penka je oskrunila tudi moj dom, oklofutala mj je sinčka Redkobrada ter izpraskala oči najmlajšemu Neteku! Srce se ml bridke tuge krči in kliče po Plabun je vestno opravil kra- Ijevskem dvoru, kjer so se Ijevo naročilo ter zbobnal iz zbrali njeni neprijatelji in tož-najsamotnejših kotičkov živali "tki. na dan, oznanjujoč povsod visoko povelje. In odpravili so se na pot imenitni gospodi: maček Krn ja v In jazbec Dremuh, volk Lakotnik Uevega prestola naj udari ničvredno Zvitorepko!« K0 je Lakotnik utihnil, je prl-pristopll slaboten psiček. Breče l*o imenu. Priklonil se je globoko, pomahljal z reperm ter Volk Lakotnik je stopil pred kralja ter mu jel razlagati svojo pritožbo. Vzravnal se je visoko sredi svojih sinov, obdan spregovoril: z zvestimi pristaši, sorodniki in »Poslušajte. milostni kralj. In pes Vaška, oba risa L uka v ec zaščitniki, ter je spregovoril s tudi mojo pritožbo! Nikdar se ln Lukavka, tolsti Sčettnec, bo- tresočim, a razvnetim glasom. m| ni še godilo posebno dobro, ber Mehkodlak in vidra Ribo- »Preslavni, častiti, vlsokoro- Pa mislil sem vendar zmeraj Jela, šoja Stražlmlra, krokar Jeni gospod moj in kralj! Vaše da nihče ne ve, kaj ga se čaka Crnuh, pa vrani Kavra in Kro- plemenito srce. vašega vellčan- hujšega, posebno pozimi, ko kača, škorec Cebljač In še ve- stva pravica bodi moji nesreči mraz neusmiljeno pritiska. Do-liko, veliko drugih. Od Juga je in krivici sodnica! Usmilite se bil sem mastno klobasico ter jo priletela celo štorklja Dolgo- mene, sonce vseh kraljev, usmi-petka s svojim bratrancem žer- Ute se mene in mojih nepre-javom in s svojo polsestro čap- skrbljenlh otročičev, ki nimajo •Jo- Od vseh strani so prihajali, več zdravega rednika, da bi jim iz gozda in grmovja, s polja in skrbel za vsakdan.fl kruh. Svoj __ _______ ___________ travnika, lz skalovja tn robi- košati rep sem Izgubil na ledu, sedlčenje o klobasici, se je ukre-dovja. Tudi najmanjše In naj- a ob vodnjaku so ml kmetje sal m»čku Kmjavu ogenj v slabotnejše živalce so krenile razrahljal) in zbroblli kosil, da očeh. Švignil je pokonci in v» na kraljevski dvor in povsem ne bom nikdar več prav zdrav, hlinili (Dalje sledi) skril v leskov grm, češ. to boš imel za največjo silo. Pa je lisica Izvohala klobasico ter ml jo ukradla!« Ko je zaslišal Rrečetovo be- ta. ga prikaza! mladini kot vzornika, in spodbujal mladino, da ga v vsakem pogledu posnema, ter želel Maršalu še mnogo zdravih in plodnih let. V imenu občine in SZDL Podbočje je navzoče pozdravil tov. Pisanki, nato pa so zapeli pesem »Pozdrav Titu« Po tem pozdravu je odkorakal dolg sprevod v Prosvetno dvorano KZ, kjer je sledil kulturni program festivala, Najprej so zapeli Pionirsko himno, nato pa je sledila zborna recitacija za rojstni dan maršala Tita. Na odru je skupina iz Podloga predvajala »Gorenjska kola«, Cerklje zborno pesem o Titu, Podbočje simbolično vajo »Venček na glavi se..Bušeča vas lutkovno predstavo »Komedija o starem papirju« — Kostanjevica pa je nastopila dvakrat z več pesmimi. Ves spored je potekel v veliko zanimanje in zadovoljstvo vseh v nabito polni dvorani. Po končanem kulturnem programu je odšla vsa skupina spet nazaj pred šolo, kjer je sledil delno dopoldne, delno popoldne fizkul-turni nastop na novem igrišču pred šolo. Telovadci so Izvajali proste vaje z zastavicam.) in brez njih, nadalje je bila tamkaj tekma »Med dvema ognjema« med Kostanjevico ia Cerkljami. Zma- ko nemške policije, ki se je vgnezdila v cerkvi. Ob spomin-; ski plošči pri Vrharjevi kmetiji smo se spomnili prvih h lastniških partizanov, ki so po krivdi domačih izdajalcev zgoreli dne 6. januarja 1942. leta v Vrhar-jevem hlevu. Med prijetnim kramljanjem smo prispeli na Mrzlico. Tu ao nas z veselim vriščem pozdravili pionirji 4. b in 5. razreda, ki so kot »predhodnica« že v zgodnjih jutranjih urah odšli ne pot. Ob »partizanskem kotlu* eo se sukale pionirke-kuharice in pobirale iz njega kuhane »konce«. Ida in Darina sta namreč tabornici, zato sta spretni pri tem delu. Pionir Nesti Pa je delil žemlje: do ga kolona veselih pionirjev stoji ob kotlu in čaka malice. — Kmalu je bile to delo opravljeno in vsi srr*° se razkropili po ravnini; tu so igrali nogomet, tam igro »Men dvema ognjema«, ob robu gozda so streljali z zračno puško, pl®* nirke so rajale, pionirji pa 90 vlekli »most«. Koliko veselja-sproščene radosti in zdrave#3 otroškega smeha! V popoldanskih urah smo se vračali. Na grebenu, ki di* pnoti Kalu, smo posedli, "u nam je tov. Grčar spet prip°? vedoval o bojih, ki so jih b®1?1 VDV brigade doživeli na pob®c' II ju Mrzlice. Vsi smo napeto m rt Pnrthnririn in Porlrlia SluŠali. Pokazal IMU je VCČ *® ^ v1Jn^j p3 tografij, letakov in časnikovJf 90 ! t Tk „ddz časiov NOV. Te dogodke m®** najzanimiveje pripovedovati P®“ tisti, ki jih je sam dožiV‘Ja‘j Zato bi tovariša Grčarja P®*1),-šali še in še. Ker oa se ie so® 29. maja so bile v Podbočju še nadaljnje tcjtiBe ♦ Ihhki atletiki. — Pionirji it pi«Hlrkc so bil! pogoščen) z mattMvcem — V zvezi s pionirskim festivalom so pričeli 7. intenzivnejšim delom. Ker je Podbočje za ta prede! resnično center, želimo da bodo ti festivali — kakor doslej — še vnaprej. Vreme je bilo prekrasno, kakor nalašč v naši mladini. šali še in še. Ker pa se je -že precej nagnilo proti zah®® ’ smo se morali vrniti v doU® ' Tako so pionirji odreda »*« šan Lunder« preživeli lep . ,‘ij v naravi in jih želijo preži1*' . ,— še več. Tovarišu Grčarju Pa pozdrav njegov trud prisrčna hvala • Proslavili smo Titov ro>strf dan V cvetju maja »mo pred naio šolo 25. p. m. pričakali pion rje iz sosednje šole Velike Doline ter skupno pr redili z z-,HiMnrano cesto, U 8rth6n iJa 't?,ve *e neko zan toudniu« Nekaj oblakov hodilo ^ 86 je * blazno n: aosCKliP“ nebu' da bi čil q Svolo glavnino. !and-Sm,tlh h,Se št. 274 na Uaje Uar° je počasi in o ti Pokrižati vo*»- Moral toku „ *}'prijetne naloge !>rljetnl,ftnc' da «ot°v 8oVo bodfd-° kakor zi Nit.r?* ^čo. ?uto, ni dvomil. «J ***tte, n-Ka je v njem v; V S|) |,ravičen In nep t'užabnike™nicl kamor i >8e«h JC uro' to obrni, „° z«oden. Cole , < 'na služabnika. ie °dgov^.ej *8odnji. g« °r‘l mož, »toda e čil bom gospodični Cathcart, da ste tu.« Gllbert je prikimal. Stopil je k oknu z rokami na hrbtu ter opazoval mokro cesto. Tako je stal kakšnih pet minut; zatopil se je v misli in povesil glavo na prsi. Odpiranje vrat ga je zdramilo Obrnil se je da bi pozdravil dekle ki je vstopilo. Edith Cathcart je bila med najlepšimi londonskimi ženami, čeprav se označba »žena« glasi preveč dostojanstveno za to vitko deklico ki je komaj odrasla šoli V njenih sivih očeh z nenavadno milim Izrazom je počival, kakor se je zdelo, neki stalen, tajen strah — bojazen In hkrati neka tih. prošnja. Takšna je bila narava tega dekleta. Te oči so bile zmeraj na preži in tudi če so koga v svoji privlačnosti pritegnile, so znale prenavdušene častilce zadržati v spodobni razdalji. Konec nosu Je bil malce privihan. Izrazita usta so se skladala s plašnimi očmi. Skoraj temnočml lasje so se Ji vsipali preko čela. Nosila Je preprosto večerno obleko iz morskozelenega atlasa, komaj nekaj draguljev in ostalega nakita. Z naglimi koraki Ji Je stopil naproti in jo prijel za obe roki. Hrepeneče so iskale njegove oči njenega pogleda. »Dražestna si nocoj, Edith,« ji Je dejal s komaj slišnim glasom. Nežno si je osvobodila roke in se vedro ter hkrati pomirljivo nasmehnila »Si se dobro imel na dirkah?« ga je vprašala. »Bilo je izredno -animtvo,« ji je odvrnil »Pravzaprav je čudno, da se jih prej nisem nikoli udeležU.« »Slabšega dne od današnjega si ne bi mogel izbrati. Te Je spotoma zajela nevihta? Tu je bilo strašno!« Govorila je hitro s nekoliko povzdignjenim glasom na koncu vsakega stavka. Človek bi dobil vtis. da se hoče s svojim ženinom dobro razumeti, da pa Ima pred njim neki strah. Kot otrok je skrbno pazila na to, da bi svojo nalogo dobro opravila Od časa do časa — tako se je zdelo — se Je polastil občutek olajšanja kakor nekoga, ki Je spet premagal oviro. Gllbert se je dobro zavedal napetosti. Id je prihajala do izraza v njunih odnosih. Neštetokrat na dan si je dejal, da Jc neverjetno, da bi sploh mogla obstajati taka prisiljeno* Toda zmeraj je našel opravičilo za njeno nezaupanje in skrivni strah, ki se Je kot senca prikradel v njene sive oči In spet izginil. Bila je mlada, mnogo mlajša kot njena leta. Ta lepi popek se še ni odprl. In zaroka sama jima je nalagala čezmerne formalnosti. Z njo se je spoznal na plesu, kakor je to navada. Mat ga je povabila, plesal je z njo in hodil na Mete. Veslala sta na reki in z materjo jo je v avtu popeljal v Ascot. Vse se je razvijalo povsem normalno in vsakdanje. Nekaj pa je pri vsem manjkalo. Gllbert si je bil o tem povsem na jasnem. Krivdo za to je vali; nase, čeprav je bil sam v nasprotju s to hladno, konvencionalno zaroko skoraj malo romantika. Njene proseče oči mu niso dovolile, da bi se ji — kakor tudi ne drugim možem — približal. Čutil je, da sta sl odmaknjena, ko Jo je zasnubil vnanje sicer z Izbranimi besedami kj pa so pogrešale vsake globlje čustvenosti. V odgovor mu Je tiho zamrmrala: »Da.« mu ponudila hladno lice v poljub in se nato vedla kot ujeta ptica, ki Išče prostosti, potem ko se mu je izmuznila iz rok in smuknila iz konvencionalnega toplega rastlinjaka s strašnimi palmami in malovrednimi tanagrejsklml figurami. Gllbert je bil kot zaljubljenec podoben dečku: bil Je zasanjan ui zanesen. To slabost le delil a drugimi zrelimi možmi, kajti tudi v možeh dejanja so povsem nepričakovano, skriti vrelci romantike. Tako Je bii zado- voljen s tihim sanjarjenjem o sladki vdanosti dekletu. Ljubil je samo in izključno njo. Bila je zanj božanska opojna cvetka. Prijel jo je spet za roko in z bolestjo, ob kateri se Je skoraj začel malce zabavati, je opazil, da mu jo je spet poskušala odtegniti. Tu je vstopila v sobo gospa Cathcart Bila je velika, še vedno lepa gospa, čeprav Je bila zaradi starosti že malo okorna Neusmiljena leta s svojimi posledicami so jo prisilila da je začela v pomoč svojim telesnim čarom uporabljati umetna sredstva. Njena usta so bila ozka, ravna in stroga. Brada je bila preostra, da bi mogla biti lepa. Smehljala se je ko Je prišumela ■kosi vrata in ponudila mlademu možu orokavičeno roko »Zgodaj ste prišli. Gllbert,« je rekla. »Da.« je odgovoril v zadregi. Tu se mu je nudila priložnost, ki jo je iskal, toda nekaj ga je oviralo, da je ni izkoristil. Ko so se odprla vrata, je spustil dekletovo roko. Nehote je stopila korak nazaj, prekrižala roke na hrbtu in ga opazovala z napeto resnobo. »Rad bi govoril z vami,« je dejal. »Z menoj?« ga je nagajivo vprašala gospa Cathcart. »Ne, gotovo ne z menoj!« Njeno smehljanje je veljalo deklici In mlademu možu. Iz nekega vzroka, ki si o njem tre- nutno ni bil na jasnem, se je Gllbert počutil neugodno. »Da, imel sem namen govoriti z vami,« je rekel. »To v teh posebnih dneh vendar ni nič nenavadnega.« Spet se je smehljal. Svareče mu ie zagrozila s prstom, »Nikakor se ne smete brigati za kakršne koli priprave. Prosim vas, da to prepustite meni. Videli boste, da ne boste imeli vzroka za pritožbe.« »Ah, ne gre za to,« je naglo odgovoril. »Gre za nekaj... za nekaj...« Obotavljal se je Hotel ji je predočiti resnost zadeve, ki ga je težila. In prav ko je hotel začeti z razgovorom, se je nejasno zavedel težavnosti svojega položaja. Kako bi mogel tej gospe, ki je bila do njega vedno izredno ljubezniva, omeniti, da jo je obdolži nagibov. ki ne bi bili v čast ne njenemu srcu ne njenemu razumu! Kako bi mogel načeti vprašanje svoje revščine pred gospo, ki mu ni samo enkrat marveč stokrat poudarila, da jo pri tem, kar sama razume za idealno poroko iz ljubezni, motijo samo njegova sijajna prihodnost in njegove bleščeče premoženjske razmere! »Skoraj bi si želela, da bi bili revni,« je večkrat rekla. »Mnenja sem. da je bogastvo strašna nevarnost za mlada človeka, kakor ste vi in Edith.« (Dalje prihodnjič) FimjLTURA IN ŠPORT Izpod Orlice PO SVE.TU! (Nadaljevanje s 1. strani) političnem kursu. je vendarle VSPESEN TELOVADNI NASTOP ZAGORSKEGA »PARTIZANA« prapor so razvili V počastitev 10. obletnice pred dnevi dejal, da sta »Du- osvoboditve je TVD »Partizan« naj in Beograd zares dobri znamenji za konferenco .štirih’«. V avstrijskem glavnem mestu so zunanji ministri ZDA, Velike Britanije, Francije in SZ podpisali avstrijsko mirovno pogodbo. beograjski sporazum pa je odprl novo, miroljubno pot sodelovanja med našo državo in SZ ter tudi ostalimi vzhodnoevropskimi deželami. Dva. za mir v Evropi tako pomembna dogodka sta odstranila dosedanjo negotovost. Od resnejšega kamna spotike preostane le še nemško vprašanje. In tudi temu ;dsne.fša obzorja od ko so se SZ na eni in tri zahodne velesile na drugi strani načelno odločile za konferenco štirih ministrskih predsednikov. Zahod je pred dnevi predložil, naj bi bil sestanek od 18. do 21. julija v Ženevi. Kaže, da se bodo dokončno pomenili na izrednem, svečanem zasedanju Generalne skupščine v San Frančišku ob deseti obletnici ustanovitve organizacije Združenih narodov. v Zagorju priredil v nedeljo, 5. t m.., javni telovadni nastop in je ob tej priložnosti razvil novo društveno zastavo Zastavi je botroval nestor slovenskih telovadcev tov dr Viktor Murnik, nad celotno prireditvijo pa je prevzel pokroviteljstvo rudnik Zagorje Na letnem telovadišču zagorskega »Partizana« se je kljub slabemu vremenu zbralo okrog 400 ljudi, nastopivših telovadcev pa je bilo preko dve sto. — Po odigrani »Internacionali« je predsednik zagorskega »Partizana« tov inž Jože Kužnik so odprta orjsaj zgodovino telovadne or-onega dne. ganizacije v Zagorju v 10-letni povojni dobi za njim pa je v imenu rudnika njegov direktor tov mg. Stane Zabovnik razvil društveno zastavo in jo izročil telovadcem Med drugim je ing Zabovnik dejal: »Pod tem praporom naj se zbira vsa zagorska mladina!« V izvedbi posameznih telovadnih točk je gledalcem najbolj ugajal nastop pionirjev in pionirk Prav tako pa so želi seveda navdušeni aplavz telo- vadci na orodju z državnimi reprezentanti tov. Marinom Urbancem, Senico in drugimi. — Celoten nastop je pokazal, da si je zagorski »Partizan« svoje delo pravilno začrtaj V NEDELJO ZADNJE KOLO NA TUJIH IGRIŠČIH ZA REVIRSKE KLUBE V Velenju: Rudar (Tr.) : Rudar (V). V Kidričevem: Proletarec : Aluminij. V Štorah: Bratstvo : Kovi- nar (S). Slovensko prvenstvo v nogometu Izkupiček na celi črti Rudar (Tr.) : Aluminij 3:0 (1:0) V predzadnji prvenstveni tekmi slovenske vzhodne lige je trboveljski »Rudar« sicer premagal moštvo »Aluminija« iz Kidričevega s 3:0, vendar rezultat ne ustreza dejanskemu razmerju moči obeh moštev Po igri bi moral biti rezultat najmanj dvojen. Nepotrebno preigravanje v kazenskem prostoru z namenom, da bi posamezni igralci pripeljali žogo v gol, se je vedno ponesrečilo " ' “ Uspel okrajni nastop v Sevnici Zdrav duh v zdra em telesa! V soboto zvečer so prirediti v Domu »Partizana« v Sevnici v počastitev 50-letnice obstoja telovadnega društva slavnostno akademijo. Obenem so razviti tudi društveno zastavo. Dvorana je bila nabito polna in gledalci so nastopajoče nagradili z burnim ploskanjem. V nedeljo je sledil sprevod, M je odkorakal Izpred šole do Glavnega trga, nato pa preko Šmarja Ra športno igrišče »Ju- Razois Industrijsko rudarska šola v Trbovljah sprejme v šolskem letu 1955-56 določeno število učencev, ki se žele Izučiti za kvalificirane delavce rudarske stroke-kopače. Vpis traja od 10 junija do 10. septembra 1955. Vpišejo se lahko državljani FLRJ, ki so izpolnili naslednje pogoje: 1. da so duševno zdravi in telesno dobro razviti; 2. da bodo v letu 1955 dopolnili 15. leto starosti; 3. da so zadostili splošni šolski obveznost. Kandidati morajo pri vpisu predložiti: čarno domačemu igralcu Opre sniku, da v prihodnje opušča podobne »kombinacije«, ki so za oko sicer zanimive, nimajo pa končnega efekta. — Ce si pazljivo zasledoval tekmo si opazil, da so Igralci »Rudarja« podcenjevali nasprotnika, kar naj v bodoče opuste. Gostje so hoteli premoč domačinov nadomestiti s surovo igro, kar pa je sodnik Glavič iz Maribora preprečil z energičnimi odločitvami in je tudi dva igralca »Alu-gotanina«. Tam je vse navzoče m|nija« in »Rudarja« postavil pozdravil predsednik Okrajne na hladno, zveze »Partizan« okraja Krško Čeravno so domačini zmagali, tov. Vinko Salmič ter obrazlo- občinstvo z njihovo igro ni bilo žil vsem zbranim pomen telo- preve6 zadovoljno. — Vse tri vadbe. Za njim je telovadce po- goie za »Rudarja« je dosegel zdravil še tov. Verstovšek, za- Butkovec. stopnik republiške zveze »Partizan« Slovenije. Za pozdravnimi govori so telovadci izvedli svoj program, kjer so nastopili vsi oddelki. Poleg prostih vaj so pokazali tudi nekaj orodne telovadbe, kjer je bil najboljši tov. Franc Požeg. Okrajnega nastopa v Sevnici v počastitev 50-letnice društva in v počastitev 10-letnice osvoboditve So se udeležila vsa društva v okraju razen Senovčanov in Boštanjčahov Skupno Je bilo preko 400 telovadr-čih In veliko število gledalcev Bilo pa bi Jih nedvomno še dosti več, če bi bilo lepše vreme. „Svpboda" Trbovlje ŽSD Celje V n.deljskem nogometnem srečanju celjske podzveze med »Svobodo« in moštvom ZSD »Celje« so zmagalj gostje. Po poteku igre sta bili obe Bratstvo (Hr.) : Drava (Ptuj) 3:1 (1:0) Tudi »Bratstvo« iz Hrastnika je v nedeljo odločilo srečanje z zadnjim na lestvici v svojo korist. Domačini se niso preveč trudili, imeli so rahlo terensko premoč, ki so jo izrazili v treh golih — gostje pa so dosegli Častni gol. V splošnem je bila tekma z »Dravo« ena izmed najslabših, kar smo jih videli v Hrastniku v letošnjem pr-Priporo- venstvu. Gole za »Bratstvo« so dali Ocepek 2 in Mlinar 1. za goste pa srednji napadalci. Sah v Trbovljah OKRAJNO MOŠTVENO PRVENSTVO VAJENSKE MLADINE Pred u-.-vi je imela v Trbovljah vajenska mladina okrajno moštveno prvenstvo v šahu. ki so se ga udeležile vse vajenske in industrijske šole okraja in sicer Vajenski šoli Iz Trbovelj in Zagorja. Industrijsko-rudarska šola iz Trbove j ter Indu-strijsko-kovinarska šola Strojne tovarne v Trbovljah: Moštveni prvak okraja je postala Industrijsko-kovinarska šola v Trbovljah, ki bo zasto- 1. lastnoročno pisano prošnjo, moštvi enaki, vendar so gostje kolkovano s 30 din. V prošnji naj kandidat navede natančen naslov: 2. zadnje šolsko spričevalo. 3. izpisek Iz rojstne matične knjige; 4. potrdilo o premoženjskem stanju in davčni osnovi; 5. potrdilo o stalnem bivanju Pouk je teoretičen in praktičen ter traja tri leta Učenci prejemajo mesečne nagrade od 2000 do 4500 din. Sola nudi učencem brezplačno vse šolske potrebščine za teoretičen pouk in vsako leto 1 delovno obleko, 1 par delovnih čevljev, potrebno perilo in druge zaščitne artikle Učenci so socialno zavarovani Pri šoli je internat, v katerem imajo učenci potrebno oskrbo (prenočišče, hrano — 8 obrokov dnevno, ki ima 5000 kalorij pranje, likanje in krpanje perila In obleke ter potrebno strokovno pomoč pri učenju) Kdor želi stanovati v internatu, naj to navede v prošnji V elektro-odsek sprejme ravnateljstvo šole omejeno število učencev, ki morajo poleg zgoraj navedenih pogojev imeti z uspehom dovršene 4 gimnazije Kandidati se lahko osebno ali pa pošljejo po pošti. Ravnateljstvo šole razrede vpišejo prošnjo znali izkoristiti zrele priložnosti z realizacijo gola. Domače moštvo »Svobode« je igralo na polju zadovoljivo, ko pa so se igralci znašli pred golom nasprotnika, kjer so imeli več priložnosti za zasego zadetka, situacije niso znali izkoristiti. Več požrtvovalnosti in borbenosti na prvenstvenih tekmah — in uspJh ne bo izostal! OSTALI NOGOMET Partizan (Brežice) : Dobrna (Trbovlje) 6:3 (5:0) V Brežicah je v nedeljo v tekmovanju zasavske nogometne lige domači »Partizan« premagal goste »Dobrno, iz Trbovelj z dokaj visokim rezultatom. — Po stanju prvega polčasa se je zdelo da bodo gostje doživeli katastrofo vendar so v drugem polčasu krepko pritisnili In dosegli tri gole medtem ko so domačini dali še enega Končni rezultat 6:3 v škodo Dobrne je vseeno malo previsok Zmaga domačinov pa je vsekakor zaslužena. Rudar H (Trbovlje) : Branik H 3:1 Šport v zagorju Svoboda (Kisovec) : Usnjar (Šoštanj) 6:4 (3:6) SINDIKALNO MOŠTVENO PRVENSTVO TRBOVELJ V ŠAHU V prostorih sindikalne podružnice trboveljske elektrarne so pred dnevi odigrali sindikalno prvenstvo Trbovelj v šahu za leto 1955 Zal pa so se prvenstva udeležile samo tri šahovske ekipe, in sicer šahistj iz rudnika, iz Strojne tovarne in ElJktrame V prvem dvoboju je rudnik prepričevalno premagal ekipo iz Strojne tovarne z rezultatom 5:1 V drugi tekmi pa so šahisti iz elektrarne pripravili presenečenje. Tj so igrali 7. ekipo rudnika neodločeno 3:3. Dobr0 so se izkazali prvj trije igralci elektrarne (Jazbec st., Taušič in Jazbec ml.). — V zadnjem srečanju sta pomerili svb-je moči ekipi STT In elektrarne. Zmagala je elektrarna z rezultatom 4.5 :2 5 Končni uspeh prvenstva: 1. rudnik 8, 2 elektrarna 6.5 In 3. Strojna tovarna 3.5 točke. Kritično zdravstveno stanje otrok. — Po pobočju Orlice z naj višjim vrhom 698 m so raztresene vasi. Med njimi je vas Pečice, kjer je šola, trgovina in cerkev. Pečice so oddaljene od Brežic šestnajst kilometrov, ki so za te kraje gospodarski in kulturni center Zaradi oddaljenosti ter naselj od večjih krajev in zaradi slabih prometnih zvez so doslej vse preveč pozabljali na ta del krškega okraja. Tu še svetijo s petrolejkami, nimajo gnojiščnih jam in se gnojnica steka po vasi, sadno drevje je slabo negovano in nenačrtno sejano, vinogradi so že stari in izčrpani. Potrebni so ponovnega rigolanja. Poleg tega je kritično zdravstveno stanje otrok, kar je ugotovil okrajni zdravnik dr Jože Caks, ki je 27. p. m. kot prvi po osvoboditvi pregledal šolsko mladino. Ugotovitve zdravnika so neugodne Otroci So slabo hranjeni, imajo nepravilno držo — v desetih primerih pa je zdravnik ugotovil, da bodo otroci postali z leti popolnoma grbasti. Vprašanje nastaja, kje se bodo dobila denarna sredstva za zdravljenje teh grbastih otrok, kajti njihovi starši so ze- lo siromašni in bodo, ako ne bo pomoči od drugod, prisiljeni prepustiti otroke nemili usodi. Starši, otroci in uprava šola se okrajnemu zdravniku zahvaljujejo za zdravniški pregled z željo, da jih še obišče Koncert slepih umetnikov iz Škofje Loke v Trbovljah Prejšnji četrtek so nastopili v Domu »Svobode« v Zg Trbovljah slepi pevci in godbeniki z Doma slepih v Škof); Lok: Nabito polna dvorana občinstva le dala priznanje tem ljuder« k =o zaradi nemile usode najbolj potrebni topline in sočustva Ob bogatem programu slepih umetnikov je vladala v dvorani tišina, kakor ie pr; ostalih koncertih nj opazit: Vsi poslušalci so se vživeli z vsem zanimanjem v program leb drag.h gostov Ob te. priložnost: so izročili nastopajočim s epim umetnikom lepa darila v priznanje za njihov trud in uspeh ter v spomin na gostovanje v revirjih — Koncertu so prisostvoval poleg številnega občinstva vsi najvidnejši predctavnik' političn h in oblastnih forumov v Trbovljah Proletarec : Kovinar (Store) 3:1 (1:1) Kakor na ostalih igriščih, tako je bilo igrišče »Proletarca« v Zagorju izredno težavno za igro. V borbi domačinov proti gostom iz Štor, bi bili slednji kmalu pripravili presenečenje, saj so domačini postavili končni rezultat šele v zadnjih minutah. — Sodnik Brunček je zelo slabo sodil in oškodoval »Proletarca« za najmanj tri gole, ki so jih dali napadalci »Proletarca«, vendar sodnik teh ni priznal. Za Zagorjane sta dosegla Ogrin 2 in Rupnik 1 gol, za goste pa desna zveza. Razpis X1?1* v Enoletno gospodinjsko šolo v Hrastniku v šolskem letu 1955-56 Mladinke v starosti od 15 do 18. leta, ki želijo obiskovati Enoletno gospodinjsko šolo In so uspešno končale 8-letno šolsko obveznost, lahko vložijo prošnjo za sprejem v šolo za leto 1955-56. Vpisovanje bo v prostorih gospodinjske šole štev, 122 od 11. do 19 junija t. 1„ od 9. do 14 ure Prosilka naj vloži lastnoročno spisano prošnjo In navede tudi socialni položaj staršev In kratek življenjepis. K prošnji naj priloži sledeče priloge: 1. Izpisek Iz rojstne matične knjige; 2. zadnje šolsko spričevalo; 3. zdravniško spričevalo; 4. pismeno obveznost staršev, da bodo v redu plačevali predvideno mesečndo oskrbo valnino 1600 din. Začetek pouka bo po potrebi objavljen v Zasavskem tedniku v JesenL Uprava gospcdlnjske šole ____ Hrastnik V povratnem srečanju šahi-stov »Svobode« in »Dobrne« v Domu »Svobode* v Zg Trbovljah je zmagala z visokim rezultatom »Svoboda«. Igrali so ne 13 deskah Sahistl »Svobode« so dobili 9 partij, dve so remizirali, tri pa izgubili Končni rezultat Je bil 9:4. L. S. KOŠARKA »Proletarec« se bo pritožil — Glede prvenstvene tekme »Proletarca« s »Kovinarjem« iz Štor. ki sc je v zapisniku v rubriki »Rezultat u toku Igre« končala z zmago »Kovinarja« 30:29 in v rubriki »Koševi« 31:30 za »Proletarca«, se bo tehnično vodstvo zadnjega društva pritožilo zaradi Izredno pristranskega sojenja sodnika Kavčiča tz Ljubljane — Za »Proletarca« so bilt uspešni: Lipovšek 20. Strojan 3, Dolanc 3. Drnovšek 2, Anžur 2 in Herman 1. Najboljši Je bil Herman od »Proletarca«. Proletarec : Kovinar (Store) 36:36 (19:16) Branik (Maribor) : Hunar (Trbovlje) 165:16 (69:6) Zenska ekipa košarkaric »Rudarja« se Je ponovno vključila v tekmovanje: v njej so večinoma mlade nove. moči ki še nikoli prej niso Igrale košarke Vendar le rezultat proti »Braniku« v nedello v Mariboru vseeno malo previsok. pala vajensko šahovsko mladino 10. junija na republiškem moštvenem in individualnem prvenstvu. Od Zveze prijateljev mladine okraja Trbovlje je moštveni prvak preje: zračno puško. Drugo mesto je zasedlo moštvo Industrijsko-rudarske šole v Trbovljah, tretje mesto pa Industrijsko-rudarska šola v Zagorju, ki sta dobili za nagrado lepe šahovnice Četrto in peto mesto sta zavzeli na tem prvenstvu skupno* Vajenski šoli v Trbovljah in Zagorju. nlfi Kino »Svoboda-Center« v Trbovljah bo predvajal cd sobote do ponedeljka angleški film »Preganjan do smrti« Naslednji teden je na sporedu ameriški pustolovski film »Človek Divjega zapada«. Kino »Svoboda-Trbovlje II« bo Imel na sporedu od sobote do ponedeljka angleški film »Mladi ljubimci«. Prednaznanilo: Ostali filmi, ki jih bomo predvajali v gornjih dveh kinematografih še v tem mesecu so: Kino »Svoboda-Center«: Marok antski film »Othello«. itallj film »Beg v Francijo«, jugoslov. film »Ešalon dr M«, francoski film »Brata Bouquinquant« Kino »Svoboda-Trbovlje II«: Amerik, film »Zenske prihajajo«, avstr film »Luč ljubezni«. KINO »TRIGLAV« ZAGORJE: predvaja od sobote, 11., do ponedeljka. 13. jun., ob 18 in 26 uri ameriški film »Ljubezen na bojišču«. Od srede, 15..