ZEMLJEVID UMETNOSTI IN OBRTI / VESLAČI USPEŠNI
MAKE LOVE NOT WAR
(Mef) Pogled na današnje Kriminalije in pismo v zvezi z nedavnim posredovanjem policistov v Simonovem zalivu dobesedno terja razmišljanje o nasilju v naši družbi in ožji okolici. Saj ne moremo reči, da smo posebej pretepaška občina, toda vseeno preveč problemov skušamo reševati s fizično silo in premalo s pogovorom.
Policisti pravijo, da je še posebej mlada generacija "brez zavor" in da je vse manj spoštovanja policijske uniforme in besede, mladi pravijo, da so policisti nasilni in da se jim ne da nič dopovedati. Resnic je v tem primeru kolikor jih hočemo, zagotovo pa drži, da smo vsi skupaj že pozabili pacifistična gibanja iz šestdesetih let, da mladi ne vedo kako je v revoluciji zmagal Ghandi in da je družina v veliki meri izgubila svojo vzgojno funkcijo.
Prav tukaj je namreč začetek in konec vseh problemov. Ko starši začenjamo veijeti, da nam mora otroke vzgajati šola in zanje skrbeti policija, potem je z nami in našo vzgojo nekaj narobe. Ko začnemo lastne vzgojne napake skrivati za ravnanje represivne oblasti se stvari navadno zakomplicirajop do te mere, da se pri vseh zabriše realna slika problema.
lC Banica Koper
H*
i.avgust 2000
Dejstvo je, da so dandanašnji policisti v glavnem vrstniki tistih, ki so največkrat njihove "žrtve", toda kakorkoli obrnemo predstavljajo represivno oblast, ki ravna po veljavnih zakonih. In morda je tudi tukaj eden od problemov, saj je v zakonodajo šele zdaj spet prišla določba, da imajo policisti tudi pravico opozarjanja in ne le kaznovanja. Zagotovo pa bo najbolj prav, če vsi skupaj opravimo nekaj pogovorov: starši z otroci, mladi s policisti, mladi med seboj, policisti z ustreznimi pedagogi, starši med seboj. In ni daleč dan, ko bodo na naših policijskih postajah tudi psihologi, ki bodo pomagali pri teh pogovorih.
Dokler jih ni pa moramo to storiti starši.
DHARMA ODPIHNILA TRAMONTANO
Petkov koncert na Mediteran festivalu je minil v znamenju izvrstne glasbe španske skupine Dharma in tramontane, ki je nekaj ur pred nastopom dobesedno izpraznila vse izolske plaže, polomila veje v drevoredih in razbila nekaj slabo privezanih čolnov ob gostinski šoli. Ob petih popoldne ni nihče pričakoval, da bomo doživeli tako lep večer, toda vse bolj natačne napovedi meteorologa na Hdrometeorološkem zavodu Slovenije so bile tudi tokrat zadetek v polno in večer smo že dočakali z rdečilom sončnega zahoda ter nenavadnimi zvoki katalonske tenore (pihalo narejeno iz žižole) ter veseljaškimi ritmi skupine, ki je bila morda najprijetnejše presenečenje festivala doslej. Zdaj se je vreme končno umirilo, v petek bo na Manziolijevem trgu veselica s Hainekenom in izvrstno skupino Cubismo, v soboto pa bomo prvič slišali kitajsko glasbo neverjetne mongolske pevke Ume. Ali sploh še kdo pogreša ognjemet?
ZAZIDALNI NAČRT SVETILNIK IN REFERENDUM
Predlog, da se zazidalni načrt svetilnik da naknadno na referendum občanom je bila dobro pripravljena prevara, ki jo potrjuje referendumsko vprašanje.
Sam načrt zazidave tega predela večina občanov sprejema, ne pa načrt v obsegu kot je bil predložen in sprejet. To je močno izstopalo tudi na sestanku s krajani. Če bi bili predlagalci referenduma pošteni, bi za že sprejet načrt dali možnost alternativ, kot so: Ali ste za takšen načrt kot je bil sprejet? ali pa: Ali sprejemate predlagani zazidalni načrt?.
S takšnimi vprašanji bi bila dana možnost Izolanom, da odločajo, kakšen zazidalni načrt si želijo. Tako pa so postavljeni pred dejstvo, da potrdijo tak načrt, kot je bil že sprejet na seji občinskega sveta.
Zato trdim, daje referendumsko vprašanje: "Ali ste za to, da se uveljavi odlok o ureditvenem načrtu "Pri svetilniku" v Izoli, ki ga je sprejel občinski svet Občine Izola, dne 13.7: 2000 ?", čista prevara občanov.
V. Frantar
O STAVBENIKOVI MENZI
Pred kratkim so me kolegi iz Izole opozorili na zapis v Mandraču s konca maja, ki pod naslovom "Niti en dan zastojev" poroča o lastniških spremembah v nekdanji Stavbenikovi menzi in o načrth novih lastnikov oziroma nosilcev dejavnosti. Zmotil me je del (sicer nepodpisanega) članka, da seje podjetje Stavbenik gostinstvo d.o.o. kopalo v izgubah in del, v katerem neznani avtor navaja, da je velika večina delavcev z novim lastnikom sklenila pogodbe za nedoločen čas, iz česar bi lahko sklepali, daje novi lastnik za zaposlene dobro poskrbel. Resnica je žal nekoliko drugačna.
Podjetje Stavbenik gostinstvo d.o.o. je bilo prodano zaradi poslovne odločitve lastnika, krovnega podjetja Stavbenik d.d. iz Kopra, ki je v večinski lasti ajdovskega Primorja. Domnevna izguba v poslovanju, ki jo omenjate v Mandraču, je šla izključno na rovaš poslovanja med Stavbenikovimi podjetji. Plače do februarja, ko je prišlo do zamenjave lastnika, nikoli niso zaostajale, pa tudi nihče ni bil odpuščen. Novi lastnik ni vrgel na cesto šest delavcev, vsaj štirje zaposleni v novem podjetju pa od februarja niso dobili plač, prav tako podjetje DRS, ki ga vodi direktor Alojz Pečan, od februarja naprej ne poravnava prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Očitno so veliki načrti, o katerih govori Pečan bolj pobožna želja, saj dejansko stanje pripoveduje povsem drugačno zgodbo.
F.G. (naslov v uredništvu)
OBVESTILO
Obveščamo vse najemnike poslovnih prostorov in stanovanj last Občine Izola ter poslovne partnerje, da se bo enota koncesijske dejavnosti preselila
iz Cankarjevega drevoreda 17 v Izoli na
Postojnsko 5 v Izoli
Na novem naslovu bomo od 31.07.2000. Prav tako je od tega dne spremenjena tudi telefonska številka, ki bo
640-39-53
in
640-B9-54
Hvala za razumevanje.
VSE BOLJ JASNA PODOBA DROGINE TOVARNE
Stavba nove Drogine tovarne, ki raste v izolski industrijski coni kaže vsak dan bolj jasne obrise. SCT-jevi gradbinci ter številni obrtniki in inštalaterji delajo od ranega jutra do poznega večera, tako da dela potekajo po terminskem planu.
Le pri gradnji upravne stavbe je zaradi prestavitve cevovoda prišlo do 3-tedenske zamude, ki pa jo nameravajo v kratkem nadoknaditi.
m :ÉW
lù1
V objektih, kjer bo tekla proizvodnja mesnega programa, kave in čajev že izdelujejo omete in polagajo elektro in strojne instalacije, na objektu
visokoregalnega skladišča pa je že v teku montaža kritine in fasade.
Hkrati poteka tudi izgradnja zunanje kanalizacije, hidrantnega omrežja, ter kabelske in vodovodne
mreže.
Kot je znano sodi gradnja Drogine tovarne v izolski industrijski coni med največje industijske naložbe v državi letos, saj bodo vanjo vložili 45 milijonov nemških mark. Rok za dokončanje gradnje po sistemu "na ključ" je 30.november 2000. in kot sedaj kaže bo SCT dela končal v roku. Matjaž Cačovič predsednik uprave Droge Portorož d.d. pričakuje, da bodo občutno zmanjšali proizvodne stroške, saj bo proizvodnja združena na enem mestu. "Površina proizvodnih prostorov je taka, kot jo imamo zdaj samo v Argu. Pričakujemo velike prihranke pri energetskih, transportnih in režijskih stroških in delovanje sinergičnih učinkov, ki bodo še povečali našo konkurenčnost,"je še povedal Čačovič. (K.B.)
V? b8&
REZERVACIJE IN
1031/594 486
__________
SEZONA NE BO VRHUNSKA PA TUDI SLABA NE !
Letošnja turistična sezona je obljubljala rekordni obisk, toda po izvrstnem maju in juniju seje zgodil razmeroma slab julij, kije sanje o rekordih razbil, ne pa tudi izničil. Vsaj za Izolo velja, da je obisk zelo dober in glede na avgustovske obete bo gotovo še boljši kot lanski. Do konca julija so namreč našteli kakšnih 5000 nočitev več kot v lanskem letu oziroma skoraj 140 tisoč domačih in tujih gostov. Večje število gostov so našteli v hotelskih podjetjih, le zasebniki so bili julija nezadovoljni, čeprav je res, da so podatki za začetek avgusta precej bolj vzpodbudni. Večina gostov prihaja še vedno iz Slovenije, četrtina pa je že tujcev, kar pomeni, da se njihovo število povečuje. Če ne bi prišlo do odpovedi skandinavskih gostov bi predstavljali skoraj tretino vseh gostov, kar je seveda lep napredek v primerjavi s prejšnjimi leti.
ŠTUDENTSKA RIBJA FANTAZIJA
Srednja gostinska in turistična šola v Izoli je pretekli teden gostila že peto skupino študentov, željnih odkrivanja skrivnosti morske kuhinje. Ribje dobrote, ki so jih pripravili pod taktirko Izolana, priznanega kuharskega mojstra in avtorja knjige "Ribje jedi", Bogomirja Strohsacka, niso bile le slastne, ampak tudi prava paša za	——T“
REFERENDUM BO 15. OKTOBRA
Občinski svet je pred tednom dni na izredni seji sprejel sklep o razpisu referenduma glede uresničevanja ureditvenega načrta za območje svetilnika. Glede na znane zaplete in razplete glede preverjanja ljudskega mnenja o ureditvenem načrtuje takšna rešitev še najbolj racionalna, saj je občinski svet sprejel sklep, da se referendum razpiše na dan državnozborskih volitev.
Nekaj dni kasneje pa je predsednik države Milan Kučan že razglasil, da bodo državnozborske volitve 15. oktobra tega leta. To pomeni, da bomo občani Izole v nedeljo 15. maja volili poslance v državni zbor in hkrati odgovarjali na referendumsko vprašanje o izvajanju ureditvenega načrta Svetilnik.
Referendumsko vprašanje je sicer razširjeno na celoten ureditveni načrt, glede na dosedanje razprave pa je bolj ali manj jasno, daje bistvena dilema glede gradnje podzemne garaže, saj na druge dele ureditvenega načrta ni bilo bistvenih pripomb. Pričakovati je, da bodo zagovorniki ureditvenega načrta poudarjali urejanje celotnega območja svetilnika, medtem ko bodo nasprotniki govorili predvsem o garaži. Po mnenju nekaterih poznavalcev odločitev o istočasnosti referenduma in volitev ne bo bistveno vplivala na izid referenduma. V vsakem primeru bodo na referendumu glasovali predvsem tisti, ki imajo odnos do tega vprašanja ali pa bodo tudi to vprašanje vzeli predvsem kot soočanje različnih političnih opcij. Poenostavljanje v stilu, da bo levica za gradnjo, desnica pa proti je v tem primeru zelo nevarno. Doslej je bilo namreč slišati tudi "leve", ki so jasno nasprotovali gradnji in "desne", ki gradnji sploh niso nasprotovali. To pa je po svoje tudi prav. Referendumsko vprašanje bi moralo biti vsebinsko in ne politično, čeprav je povsem jasno, da ga bodo skušale v predvolilnem boju izkoristiti prav vse politične opcije.
Škampova juha v kruhovi skodelici, trlja Monte Carlo, pečen brancin v foliji, dušena sipa z vinom in oslič po florentinsko, če naštejemo le nekatere izmed njih, so se vsak dan trodnevnega tečaja prepletle v pravo ribjo simfonijo. Seveda pa ob tem niso zanemarjali niti starih, domačih jedi, kot je ribji brodet s polento ali pa piranska ribja juha.
Prizadevna voditeljica Katja iz Študentske organizacije Univerze v Ljubljani je skupaj s sponzorjema, Drogo Portorož in Marivo marikulturo	Portorož,
študentom prijetno popestrila počitniški čas. Udeleženci tečaja pa so si obljubili, da se bodo z ribjimi izzivi v prihodnje spopadali brez arevelike treme. (K.S.)
V centru Izole nudimo v najem samostojen poslovni prostor v izmeri 126 m2 z večjim lastnim parkiriščem Objekt je primeren za različne trgovske, obrtniške, servisne ali storitvene dejavnosti. V neposredni bližini oddamo v najem tudi pisarniške prostore.
Dodatne informacije na Inka d.o.o., p.p. 124, Izola, tel. 600 520
DELMAR JE POSTAL d.o.o.
Na skupščini delniške družbe Delmar, ki je potekala v začetku julija, so delničarji sklenili, da se družba preoblikuje v družbo z omejeno odgovornostjo. Takšen sklep so sprejeli predvsem zato, ker bo poslovanje po preoblikovanju bistveno cenejše.
V lanskem letu je Delmar ustvaril za 3,3 milijone tolarjev dobička, za katerega so delničarji sklenili, da ostane nerazporejen. Dobiček je bil sicer za 121 odstotkov višji kot leto poprej, vendar še vedno manjši, kot so načrtovali, kar pripisujejo manjšemu izvozu sveže ribe zaradi slabšega ulova ter še vedno previsokim stroškom poslovanja.
Letošnje poslovno leto pa je v največji meri zaznamovala gradnja nove hladilnice v industrijski coni, ki bo veljala 520 milijonov tolarjev, preselitev pa načrtujejo že v septembru.

> GRATIS POVEČAVA <
ob razvijanju filma in izdelavi slik Vam PODARIMO BREZPLAČNO POVEČAVO enega od posnetkov v format 20x30 cm
Tel.: 066/ 647 - 050, Drevored tmaja 4a, Izola Tel.: 066/ 646 - 211, HTP San Simon, Morova 25

KONČNO IMAMO KARTICE
Projekt uvajanja kartic zdravstvenega zavarovanja kot novega, sodobnega elektronskega dokumenta, ki je po posameznih območjih Slovenije potekalo postopno od oktobra lani, se približuje koncu. Doslej je bilo izročenih 1,853,784 kartic; večina, kar 98,4 odstotkov, jih je prispela prave roke že ob prvem pošiljanju, kar je, po mnenju Zavoda, izjemno uspešno.
v ozadju je model DNK
figure Albrechta DUrerja
Številka izdajatelja
Štev. zdravstvenega zavarovanja ime in priimek zavarovanca rojstni datum zavarovanca
Kot zadnji v državi je v teh dneh kartico prejelo še okrog 60 tisoč zavarovanih oseb s prebivališčem na dvojezičnem območju v občinah Koper, Izola in Piran. Kartice se od ostalih razlikujejo le po tem, da so vsa besedila na njej izpisana v slovenskem in italijanskem jeziku, obenem pa so dvojezična tudi vsa gradiva, ki spremljajo kartico (navodila za rokovanje, opis podatkov, ki so vpisani nevidno v elektronski obliki).
V teh dneh je kartice prejelo tudi skoraj 13.000 prebivalcev izolske občine. Kot so nam povedali na izolski pošti so doslej izročili že okrog tri četrtine pošiljk, še okoli četrtina doslej prispelih kartic pa čaka, da pridejo zavarovanci ponje. Pri tem velja povedati, da lahko kartice za vso družino dvigne katerikoli družinski član, saj ni potrebno, da posameznik to stori osebno, kot je to npr. pri dohodninskih odločbah.
Sicer pa je rok za prevzem kartice 15 dni od dneva, ko zavarovanec prejme obvestilo o prispeli pošiljki. Neprevzete kartice se bodo po tem roku vrnile v depo v Ljubljano in bodo ponovno poslane po pošti le na izrecno zahtevo zavarovanca. Kot pravijo na ZZZS, pošiljanje kartic ne poteka po običajnem vrstnem redu (po abecedi, naseljih ipd.), ampak po zaporedju zavarovalniške številke. Zato se lahko zgodi, dajo člani družine ali prebivalci kakega kraja ne dobijo istočasno. Za vse podrobne informacije lahko zavarovanci pokličejo na posebno, brezplačno telefonsko številko 080-1066.
"Doslej smo sicer imeli zelo malo primerov, ko je bilo s kartico kaj narobe, ali pa, da je prišlo do kakšne napake," nam je povedala Nadja Flego, vodja izolske izpostave ZZZS," vendar bi ob morebitnih zapletih te vrste vsekakor priporočala, da se zavarovanec zglasi neposredno pri nas. Ker so se pojavila nekatera vprašanja o veljavnosti kartic naj povem, da kartice veljajo takoj, celo zaželjeno je, da se pričnejo takoj uporabljati. Le izjemoma je do 30.septembra še dovoljena uporaba zdravstvenih izkaznic, po tem datumu pa bodo imele le še arhivsko vrednost."
Skupaj s kartico pa je vsakdo prejel tudi izpis podatkov, ki so zapisani na njegovi kartici. Nekatere je zbodel v oči podatek pod l.točko, da nimajo polnega zdravstvenega zavarovanja, kar pa pomeni zgolj to, da morajo zavarovanci imeti sklenjeno še prostovoljno zavarovanje, če se želijo izogniti doplačilom zdravstvenih storitev. Velik del zavarovancev pa ima takšno zavarovanje že sklenjeno. Podatki o prostovoljnem zavarovanju so zapisani tudi na kartici, pri čemer imajo zavarovanci Vzajemne zdravstvene zavarovalnice ta podatek že vpisan, zavarovanci Adriatica pa morajo stopiti do samopostrežnega terminala, kjer bodo na kartico vpisali tudi ta podatek. Na omenjenih terminalih - v Izoli sta zaenkrat dva: na pošti in v bolnišnici -bodo zavarovanci lahko ažurirali kartice. Za otroke, dijake, študente in upokojence je veljavnost kartice po ažuriranju leto dni, za vse ostale pa tri mesece. Na ZZZS pravijo, da so dosedanje izkušnje poslovanja s kartico večinoma izjemno pozitivne. Nekaj začetnih težav je sicer bilo na Postojnskem in Bistriškem, ki pa so bile posledica uvedbe novih, zahtevnejših računalniških programov v zdravstvenih domovih, ne pa same kartice. Večina težav je že odpravljena.
'K uspešnemu poteku uvajanja kartice, ki je sam po sebi zahteven in mednarodno odmeven projekt, so z dodatnim delom, izobraževanjem in angažiranjem precej pripomogli tudi zdravstveni delavci Pričakovanja in zagotovila, da jih bo kartica razbremenila obsežnega administrativnega dela in jim omogočila več dela z bolniki, se večinoma uresničujejo, Temeljito zaključno oceno uvedbe kartice bo Zavod ob pomoči uglednih domačih in tujih strokovnjakov podal v začetku oktobra na mednarodni konferenci Kartični sistem na južnoprimorskem območju poleg novih ali prilagojenih računalniških programov podpira še sodobna tehnologija prek 400 bralno-zapisovalnih naprav, od tega 52 prenosnih, in 19 samopostrežnih terminalov za potrjevanje kartic in nudenje informacij o zdravstvenem zavarovanju in zdravniški službi," je ob uvedbi kartice tudi na dvojezičnem območju ocenil Jože Kržič, direktor Območne enote ZZZS Koper.
V bodoče bodo kartice poleg osnovnih podatkov o zdravstvenem zavarovanju vsebovale tudi medicinske podatke o alergijah, krvni skupini in podobnem, za kar pa bo treba najti še ustrezne pravne in organizacijske rešitve. Pri tistih, ki so se izrekli za darovalca organov in tkiv ter z izjavo dovolili, da je ta podatek shranjen v bazah podatkov pri Zavodu, je tudi ta osebni podatek shranjen v čip kartice.
Zamenjava starih zdravstvenih izkaznic s karticami najbrž ne bo veliko vplivala na to, kako se bomo poslej posluževali zdravstvenih storitev. Morda bo potrebnega le nekaj časa, da se bodo na novost navadili tudi tisti, ki se jim zapis na papirju zdi še vedno bolj verodostojen, kot zapis na koščku plastike. (KB.)
To poletje je Zavod za zdravstveno zavarovanje uvedel novo in sodobno elektronsko storitev, in sicer naročanje konvencijskih potrdil za uveljavljanje pravic do nujnega zdravljenja med začasnim bivanjem v tujini prek Interneta na naslovu: http://www.zzzs.si.
Brezplačna tovrstna storitev bo marsikomu prihranila mukotrpno čakanje v vrstah, ki se jim ob konicah tik pred dopusti ni dalo izogniti.
MLADI IZOLANIV MEKINJAH
Da se da prijetno združiti s koristnim so nam dokazali izolski veroučenci, ki bodo oktobra prejeli zakrament sv. Birme. Minuli teden so se skupaj z nekaterimi mladinci udeležili skupnega bivanja (duhovnih vaj) v uršulinskem samostanu v Mekinjah. Ker se mladi med štirimi stenami čutimo otesnjene smo si zadali pot pod noge ter prehodili okolico Kamnika in bližnje hribe.
Res, napor združuje in po nekaj dnevih smo bili že kar cela družinica. Ostalo nam pa je dovolj energije, da smo se zvečer lahko od srca nasmejali igricam ter potegavščinam, ki so nam krajšale skupne večere. Gostoljubnost sester uršulink nam je dajala občutek domačnosti, ki smo jo tako daleč od doma še kako potrebovali in tudi mi smo poskrbeli, da jim nismo bili v napoto pri vsakodnevnih opravilih. V molitvi in zabavi, ki sta bili skoraj vedno v enem dihu, smo spoznavali veličino vere.
Teden je potekel, ostalo je pa prijateljstvo ter lepi spomini, globoko v srcih pa se je vgnezdilo seme, ki bo počakalo, da vzklije v vsej svoji veličini. Da pa ne bo ostalo prepričanje, da je molitev zgolj klečanje na kamnitem podu pa prilagamo fotografijo...
Besedilo in fotografija G.V. (Gregor Vučko)
m o«
•mm
•...v.
a
N
ti
ii <
«2 >
o o n ' ■ n«
Q.Q-Q-N '
T3 flj © a
° CD < 5" Z O
O
Q.
O
>
7
TJ
>
“am
00 N«
*r
Q) CD
1.5'
|3-
_.© C. S 3 O 0 0 " 5= O 7
O a- m
< 3; TJ
03 S- ^ O i _
?< 5*
£i>
0) o _. 0 3
C
2
aS'
3
(/>
PC
fi)
O
fi)
O < TJ «p* a3m v J
T3 3 N
3- cd J2. o
° S £ >
O O ^ —
~ ^ g- m
~*J < -a 22 i- CO “ tl
CD CO O- -*> Q.C^.> 0) -1 0) |—
®gs?g
oo o >
si.
^ °-
O ?
□ j-o_ 0
0 0
3 3
OnC
O. O- 3
-O ro.0
3-	~
< - (/> 8 *>=r
OL^r* 0 0 O 3 -i cr • co 3. 3T _
0 3 o. o<
0 3 0 ° < T3 3 O O — P 7T 0 3
C0
0
7T
0
3
31
>	H
>	^
C- (fi
g _
co< [J
m ES
* 3!
3
fi)
*
35'
fi)
3
fi)
■H
3- < 3 Sì-
o 0 co
- Ca 7T
0 P.Q-0
C/)	'0—1
-J- — 0
0-0 ^ N 0 ^ n? CO
—t Q) OJ r-K
-1 “:3!.0 ^ < 0 < O 3 3 03
"D 0 0 n — 0
p
05 < 0
0—0 3 ~ N
č? 0
0 O.
TJ
m
X
>
TJ
7
TJ
>
N
0
7T
O
co.
o
CO £ CO
~01 m
<
0
3
0
5" N 00
0 < 0
0
t—¥
0
Š
C
N
0<
0
<
fi)
0
fi)
<_> w <
3-0 0
O < 0 < 0 c 0 ^3
CL < 3 0 O O
O o1 co o cl'_
O- 0 O
m
> o
d >
<	r-
og; -o
<	c_ fi)
^ t
00 T
t
—i 0
a.
0
<
0
.3.
0
3
0
CL
0
0
<
3
o'
0
C0
ST
3
0
7?
"0
o
TJ
CZ
C/)<
-H
<
O
o
o
o
š S
> o
21* T3 0 <
n-g-3 = . 0 co<
7T C — 3
9-S
-,
<
0
o. O 0 (O
O S
3 _ O o. co
<
O
o"
<
3
0
o.
0
0
<
3
0
g-p<<0
»-&53B
o ° O g-g « O0<
M
O
Ò
O
CQ
0
C0.
af
33.
0
3^—1 0 0 0 w o< CO
cr 0 =± 0 -: 3' CQ CT0
O03
cr
0
1	♦
CD Q_ 3-	D	C 3>		' 5f“' 0 >
0 ^00	S^3 m c §. TJ	(/> 3	0	3 Z cr“ ^
op	C0 qj JI	■»	^ 0 0 (/)
0 0	C 0' >	(D	0 iz m
	k	03^^ a< 0 3 c	T fi) %■■■	3	0	< 0	^	m <	°	TJ 0	co	■
OJ 3' b 0 .P Q- 00 b 0	ss> 0 a. 0 3	(D < fi) C ■■■	g	=0 N	3	> -1	0	r 0	-,	m a	5.	tj 3'	®	c_
o. 0	co m	0 At	“	cr > 3	0 -n
0
D
5
0
D
0'
N
m
7;
S
=: 0 O
C *-<
C0 O 3
3. C0 “
0 0 §
.3 0.3
0 o S
■o o 3 —» CT O Q) C/)
5«?
O0) j= CL^r. 2
clč; O'
00 —
s » 3
d. 7T
o 0 ® o.
N 0
“0-1
0	< “
=T 3
On
1	N
0-“
3S5-
•2-3 ?
0 ?r 1 0
> *
■S
</> 7T => fi)
?£
* o' fi)
>
N«
m
TJ
°- = > S-‘ —J
P *—I 0
°“N<< 5
S*5'gi
■ TJ 9
- O-a «2
•., co 3; o -H
CO AJ —, —.
OO) 2^ ^
§-i^i3
5 m «
cn ~	^3.
on' CD O CL _. 0 => 5F o o
CL<
—»• co
>■0 o ?T o 0
3- 3
OJ. 7T
0' 05 • CL 0 0 <
3
O
<
o<
p<^
?
<
0
co
o.
0
3
<
o<
0
co
c
7T
O
co
oT
N
0
T3
3-
O
ca
S >
3! TJ q< c_
S >
a. ^
® S “ O 3 -H 5 O ® X
N'
CL
0
0
<
0
ca
—1
0
01
3
O
<
0 — a.
0 o 0 <
I.S
0
-mŠ
s č:
3 > m
m > 5 t-TJ ^>0 ” C- TJ > ° 'j ' (7) "O
|mo o<
■a
0
a.
0
co 52 - > 0 > —i
čo Fsl<
= m>
<
m
7:
N'
a.
0
7T
O
<
Pittonijeva ulica	p; svečarstvo
MANJA VADLA IN ŠTEFAN MARFLAK	izdelava okrasnih svei
PARK KLIČE NA POMOČ PRAVICE IN KRIVICE
Trg padlih je še ena od tradicionalnih zelenih oaz sredi starega mestnega jedra. Pravzaprav niti ni toliko stara, saj so park uredili predvsem po drugi svetovni vojni, ko so tam postavili tudi spomenik padlim Izolanom v partizanskih vrstah, tistim, ki so jih fašisti mučili in ubili ter tistim, ki so umrli v koncentracijskih taboriščih.
Park so dolga leta urejali in zanj skrbeli najprej mladinci, potem borci in končno poseben odbor pri občinski organizaciji Zveze borcev, zadnje čase pa je skrb prevzela Komunala, ki sicer vzorno ureja travnate in peščene površine, vendar park daje iz leta v leto slabši videz. Travnate površine so se spremenile v nogometna igrišča in trave počasi ni več, tudi žive meje, kije ločevala travnate dele od peščenih poti, je vse manj. Izginja meter za meter in danes je je komaj še polovica od tiste, kije bila nekoč okras tega trga. Tudi peščene poti, ki prečkajo park so vse manj urejene, saj so poligon za kolesarje in motoriste, ki s svojimi mojstrovinami potiskajo pesek na travo, tako da se meja med potjo in zelenico počasi briše. Se poseben problem so drevesa, ki so nemočna pred različnimi vandali, saj je cela vrsta vej zlomljenih in odžaganih, marsikatera tudi zato, ker se po drevesih pač igrajo otroci.
Kot je povedal Elio Sfiligoj, ki živi v bližini parka in se spominja tudi časov, ko so ga začeli urejati, je današnje stanje te zelene oaze prav klavrno. Še posebej slabe volje je takrat, ko se nepridipravi lotijo oskrunitve spomenika, ki je gotovo eden najpomembnejših v izolski občini. Po njegovem mnenju bi morali čiprej asfaltirati ali pretlakovati poti skozi park, tako da pesek ne bi več odmetavali na zelenice, s Komunalo pa se dogovarjajo, da bi ponovno zasadili živo mejo. Anica Božič, ki vodi gostilno Doro je pripravljena sodelovati pri obnovi dela žive meje, tako kot sodeluje pri zdravljenju kostanjev v neposredni soseščini parka, in tudi proračunska sredstva bi se našla za ta namen. Vsak kos zelenja v starem mest je namreč zlata vreden in pogled na tise, ki se počasi sušijo, na živo mejo, ki jo odrivajo	parkirani
avtomobili in na zelenice, ki so brez trave, zagotovo ni lep. (DM)
BREZPLAČNA KREATIVNOST
Posvetovalnica A-HELP izvaja preventivno svetovanje na področju zdravstvenega in socialnega varstva za mlade in odrasle in od leta 1990 dalje organizira kreativne delavnice za mladostnike, osnovnošolce in srednješolce v času letnih in zimskih počitnic. Letos julija so oganizirali kreativne delavnice v občini Izola, v prostorih srednješolskega gostinskega centra Izola. Prostore jim je odstopila ravnateljica ga. Mara Kobal, ki je z naklonjenostjo sprejela delo z mladimi
(Mef) Kapitalizem je precej bolj resna in odgovorna stvar kot smo si vsi skupaj predstavljali. Namesto lepšega življenja, višjega standarda, svobode misli in dejanj smo se znašli v negotovem svetu, kjer marsikdo ne ve, če bo jutri še imel delo, kjer je televizor moč kupiti za par tisočakov, kilogram paprike pa je vreden bogastvo, kjer je svoboda misli neizmerna, svoboda dejanj pa zelo omejena.
Področje sociale je še posebej občutljivo in primeri zanemarjanja nekaterih temeljnih delavskih pravic si kar sledijo. Sindikati sicer skušajo pomagati kjer se pomagati da, vendar je stopnja sindikalne zaščite delavskih pravic še vedno razmeroma nizka. O tem pripovedujeta dve dekleti, ki sta preživeli takšno neprijetno izkušnjo sodobnega slovenskega kapitalizma.
ZAPOSLITEV NA ZAVODU?
Dekle je končalo srednjo šolo administrativne smeri in je vpisana na študij prava. V začetku leta se je zaposlila na podjetju, ki posluje v Luki Koper, po nekaj mesecih sojo odpustili, čeprav za to ni bilo nobenega razloga. Tožila jih je zaradi nepravilnega postopka in s tožbo bo izterjala plačo za čas, ko je tam delala a ni bila za to plačana. Potem se je zaposlila pri podjetnici v Kopru, podpisala pogodbo o skrajšanem delovnem času za poletne mesece in za polni delovni čas do sredine prihodnjega leta. Potem je prejela prvo plačo,-seveda manjšo kot jo je pričakovala in ob preverjanju ugotovila, da je dobila le nakazilo Zavoda za zaposlovanje. Podjetnica je namreč zavodu poslala pogodbo za zaposlitev v obdobju dveh let, čeprav je sama podpisala le za eno leto. Tudi izplačilne liste ni dobila, ker menda to ni v navadi. Trenutno je končala bolniško in skuša z delodajalcem dogovoriti resnične pogoje svoje zaposlitve
PLACA ENO, KUVERTA DRUGO
Dekle ima poklicno šolo in je bila zaposlena pri delodajalcu v Kopru. Dogovorili sta se o preizkusnem obdobju in o plačilu. Preizkušanje je bilo na mestu, plačilo pa manj, saj je v roke prejela mesečni obračun na katerem je bil višji znesek od tistega, ki ga je dejansko prejela "na roke". Ko je zaradi tega protestirala ji je delodajalec pojasnil, da bi dejansko zaslužila manj in da so k njeni plači prispevale druge sodelavke. Zdaj je spet na Zavodu za zaposlovanje in se pripravlja na nadaljevanje študija.
Da ne bo pomote, v obeh primerih gre za plačila okrog 30 tisočakov, kar gotovo ne more biti niti socialni minimum. Po drugi strani je res, da ima marsikateri podjetnik težave s poslovanjem in s tem v zvezi s plačevanjem delavcev. Gre torej za kompleksen problem, ki ga bo moč reševati le z ustrezno zakonodajo. Prenašanje bremena zgolj na sindikalni spopad delodajalcev in delavcev zagotovo ne bo rešilo takšnih in podobnih problemov.
PRENOVA HIDROTERAPIJE
(E-mail) Konec maja so v Krka-Zdravilišču Strunjan, d.o.o, zaključili zadnjo fazo prenovitvenih del zdraviliške ponudbe, prenovo hidroterapije. Zadnja investicija je znašala preko 84 milijonov tolarjev, vključevala pa je zamenjavo kadi za podvodne masaže in biserne kopeli ter nove prostore za blatne obloge (solinski fango), parafin, tennopak obloge in štiricelične kopeli.
Sicer pa so s prenovo zdraviliških objektov so pričeli novembra 1998 in jo končali aprila lani, vključevala pa je prenovo sob, restavracije, recepcije ter zdravstvenega dela skupaj z ambulantami in fizioterapevtskim delom. Dograjeno je bilo tretje nadstropje hotela z dvaindvajsetimi (22) novimi sobami, prenovljene so bile tudi vile (bungalovi). Vrednost tega dela investicije je znašala okoli 1,4 milijarde tolarjev. Konec letošnjega maja pa so zaključili prenovo hidroterapije. Zdravilišče je s to naložbo zaokrožilo talaso-terapevtsko ponudbo. Talasoterapija (thalasso v grščini pomeni moije) je danes pomemben del ponudbe sodobnega obmorskega zdravilišča, ki predstavlja uporabo morja v zdravstvene namene.
Za organizacijo delavnic je pokrbel g. Boris Prodan, mentor delavnice, g.Vasja Pegan pa s svojim programom motivira otroke, da so ustvarjlalni. Izdelali so veliko ličnih izdelkov in se marsičesa naučili. Napisali, ilustrirali in celo izdelali so vsak svojo slikanico v slovenskem in italijanskem jeziku z naslovom "Čist dom za Chiaro",iz lesa so izrezljali modelček piratske ladje, iz vrvic spletli obesek za ključe, iz voska izdelali svečo, naredili risanko, ilustrirali pravljice, se igrali pantomimo in preživeli veliko lepih uric v prijateljski družbi. Doslej seje za aktivno preživljanje šolskih počitnic odločilo 20 otrok, kar pomeni, do so za otroke tovrstne aktivnosti pomembne in jih je potrebno organizirati tudi v prihodnje. Delavnice so za vključene otroke brezplačne za kar se zahvaljujejo SGTŠ za brezplačno uporabo prostorov, kjer delavnica poteka in Radiu Morje, ki je omogočil brezplačno objavo o delovanju in možnosti vključitve zainteresiranih otrok v kreativno delavnico. Valkarton iz Logatca, enota Koper, pa je priskrbel karton za otroške izdelke. Podobne delavnice je svetovalnica A - Help organizirala letos tudi v občinah Brežice in Šentjernej, v Kopru pa bo delavnica organizirana v avgustu.
Strokovni sodelavec: Boris Prodan
ADRIA
»KLIMATSKE NAPRAVE!
TOSHIBA
AtRCONOITIONER
ŽE OD 219.000,00 SIT
V CENO STA ŽE VKLJUČENA MONTAŽA IN DDV
MOŽNOST PLAČILA NA 10 OBROKOV
NAJPOMEMBNEJŠE značilnosti
kompaktna zasnova
velik izkoristek energije
avtomatska menjava funkcij
24-urna preklopna ura (on/off)
mikroprocesorsko krmiljenje
daljinsko krmiljenje z LCD prikazovalnikom
avtomatsko krmiljenje lamel
avto. zapiranje lamel ob koncu obratovanja
mikro filter, aktivno oglje in pralni filter
samodejni ponovni vklop
garancija - 2 LETI
POKLIČITE. PRIŠLI BOMO NA BREZPLAČEN OGLED
066/600-660
VESLANJE
Za slovenske in tudi izolske veslače sezone velikih tekmovanj še ni konec. Prejšnji teden so nekateri veslali na svetovnem prvenstvu mlajših članov, trenutno pa v Zagrebu poteka mladinsko svetovno prvenstvo.
ČETVEREC ODLIČEN PETI NA SP
Tudi s svetovnega prvenstva mlajših članov (do 23 let) so slovenski veslači prinesli dve bronasti medalji, dvojni četverec izolskega Arga (Zoran Jovičič, Igor Žolgar, Tilen Gustinčič in Boštjan Božič) pa je osvojil zelo dobro 5. mesto, kar je po uspehih Erika Tula najboljša uvrstitev izolskih veslačev v zadnjih letih. Po besedah strokovnega vodstva bi lahko dosegli še več, vendar so v finalu veslali na nehvaležni prvi progi in dobili največ vetra s strani, tako a so bili v primerjavi s tekmeci precej hendikepirani. Skifist Danijel Hrvat (prav tako Argo Izola) je v hui konkurenci za las zgrešil B finale na katerega je potihem upal in v C finalu osvojil drugo mesto.
ČETVEREC IN SKIF NA MSP
Na mladinskem svetovnem prvenstvu v Zagrebu nastopata dva primorska čolna in v obeh so tudi Izolani. Med skifisti bo barve Slovenije zatopal Erik Krajcar (Argo Izola), precej upov trenerjev Krulčiča in Kocjančiča pa je usmerjeno k dvojnemu četvercu v katerem ob Pirančanih Ganzi in Rodeli nastopata tudi člana VK Izola, Toni Barač in Bine Pišlar. Glede možnosti obeh posadk so napovedi zelo tvegane, saj vsi po vrsti prvič nastopajo na takšnem tekmovanju, zagotovo pa so posobni tudi prijetnih presenečenj, čeprav je res, da je posebej četverec še zelo mlada posadka. O rezultatih bomo poročali v nalednji številki.
JADRANJE ŽROGAR NA GARDI
Na Gardskem jezeru se za svoj nastop na olimpiadi pripravlja edini izolski olimpijec Vasilij Žbogar. Pred tem je treniral v Splitu skupaj s hrvaškim reprezentantom Arapovim in dvema italijanskima trenerjema, zdaj pa se jim je na Gardi priključil še italijanski olimpijec Negri.
KAPUČINO


18” lOUA vvOklo CHAUPIONSHIP LA COttUriA**-—*L JULV 2QdO
Po besedah očeta in trenerja Slavka Žbogarja je Vasilij dobro pripravljen na olimpijske boje v Sydeyu in zagotovo ne bo razočaral.
OPTIMISTI RAZOČARALI
S svetovnega prvenstva mladih jadralcev v razredu optimist nismo dobili posebej razveseljivih vesti. Morda še posebej zato, ker je naslov svetovnega prvaka osvojil hrvaški jadralec Sime Fantela in je bron osvojil jadralec osednje Pietas Julie Jaro Furlani, ki ga trenira Izolan Maurizio Benčič, je 86. mesto Tine Mrak (Burja) gotovo manj od pričakovanega. Še vedno pa je bila Tina najboljša med štirimi slovenskimi reprezentanti, ki so v ekipni vožnji zasedli 21. mesto med 46 državami. Tudi ekipno so bili najboljši Hrvati.
EUROPE POVPREČNO
Na mladinskem evropskem prvenstvu jadralcebv v razredu Evropa, ki se je v ponedeljek začelo v Napoliju nastopajo kar štirje jadralci izolskih klubov in sicer: Anja Dorošenko, Taja Abram, Al Markočič (vsi Olimpie) in Gregor Macarol (Burja). Po dveh dneh regat v razmeroma dobrem vetru so uvrsščeni v prvo polovico tekmovalcev, vendar brez vidnejših posamičnih uvrstitev. O končnih rezultatih bomo poročali v naslednjem Mandraču, povejmo pa, da v konkurenci fantov nastopa nekaj čez 100, v konkurenci deklet pa 90 tekmovalcev iz 18-tih držav.— ---------------
ROKOMET
DEKLETA SO ZAČELA
Izolske rokometašice so začele priprave na novo prvenstveno sezono. Pod vodstvom novega trenerja so začele priprave igralke prve ekipe, na prvih treningih pa se jih je zbralo več kot 20, kar kaže na to, da so njihove ambicije v letošnjem prvenstvu razmeroma visoke. Čeprav so se nekatere ekipe okrepile (sosedje iz Pirana še posebej) pa izolske mlade prvoligašice verjamejo, da bodo letos že krojile najmanj sredino lestvice, čez leto ali dve pa bodo zrele tudi za vrh.
AVTOMOBILIZEM
JERER SPET HITER
Mednarodna gorsko hitrostna dirka v Ilirski Bistrici je bila zagotovo	avtomobilistični
dogodek tega tedna, žal pa je tudi tokrat postregla z nesrečo, ko je v soboto Koprčan Peršič zletel s proge in povozil mladega gledalca. V nedeljo takšnih nesreč ni bilo, najhitrejši je bil Avstrijec Leitgeb, kije postavil tudi rekord proge, med rally vozniki pa je bil Andrej Jereb spet hitrejši od Peljhana in v tekmovanju za slovenski pokal osvojil skupno tretje mesto. Dobro se je odrezal tudi Boris Bržan, ki je bil v dvolitrskem razredu četrti Tom Nemarnik pa šesti. Naslednja dirka za rally prvenstvo Slovenije bo v Italiji.
10 LET RIBAR0V
Izolsko društvo navijačev RIBARI praznuje letos 10 -letnico delovanja. Počastili jo bodo tako kot se spodobi, s testo, ki se bo zgodila v PETEK, 4. avgusta ob 20.00 uri POD BE1VEDERIEM.
Za hrano in drugo bodo poskrbeli RIBARI skupaj s sponzorji, za kulturo bodo skrbeli FOlPI ala RIBARI. Po polnoči se obeta tudi presenečenje v stilu Slovenija gre naprej.
KULTURNO POROČILO S FRONTE
Pol poletja je mimo in zdaj je že čas za prve ocene nekaterih kulturnih prireditev, ki smo jih gostili v juliju mesecu.
Splošna ocena je, da je Izola letos eno najbolj živahnih slovenskih mest, saj je bilo možnosti za obisk kulturnih ali vsaj zabavnih prireditev na pretek. Dogajalo se je celo, da so nekatere potekale istočasno in seje bilo treba odločati za tisto, ki je bila komu pač bolj pisana na kožo. Svoje je prispevala postavitev odra na Manziolijevem trgu, ki je postal osrednje izolsko prizorišče, kjer se izmenjujejo najrazličnejše prireditve, od festivalov do koncertov klasične glasbe, plesnih in gledaliških predstav. Pa pojdimo po vrsti.
Primorski poletni festival je letos bolj kot oplazil Izolo. Čutili smo ga takorekoč do obisti, saj smo doživelo izvrstno predstavo Filoktet v tunelu pri Jagodju, razprodano monodramo Devetsto na katamaranu Prince of Venice, burko o doktorju Petelinu na Manziolijevem trgu in štiri ulične gledališke predstave, ki so še posebej navdušile najmlajše gledalce. Če k temu dodamo še eksperimentalno gledališko predstavo Projekt 3. ki jo je v koprodukciji pripravil Center za kulturo šport in prireditve, potem je na dlani, da smo bili julija gledališko dobro preskrbljeni.
Ljubitelji resnejših zvokov so lahko uživali ob treh nastopih v sklopu projekta Imago Sloveniae. Big Band RTV Slovenije je bil tradicionalno dober a prav tako tradicionalno rutinski, budimpeštanski Rajko so navdušili z virtuoznimi violinisti in brhkimi plesalkami, kubanski kitarist Aldo Rodrigues pa je zbral presenetljivo veliko poslušalcev in pripravil res lep glasbeni večer.
Mediteran festival je letos po oceni slovenskih glasbenih kritikov morda najbolje zastavljen od vseh slovenskih festivalov te vrste. Prvi nastopi na pomolu so bili zvočno nekoliko okrnjeni, dežje potisnil v kulturni dom izvrstno istrsko zasedbo Marušič, Morosin & band. zato pa so sladokusce navdušili beloruski Kriwi in katalonski Dharma. Za jezziste so poskrbeli Bahur, za ljubitelje orkestrske glasbe pa Big banda iz Izole in Nove Gorice. Seveda ne gre spregledati dobro obiskanega nastopa plesalcev poletne plesne šole. Najboljše pa šele prihaja, saj bo Mediteran festival pravzaprav edino kulturno podjetje, ki bo odprto tudi v avgustu.
Omeniti velja še Melodije morja in sonca, ki so letos svoj otroško najstniški del preselile v Izolo in pokazalo se je, da je prizorišče na Manziolijevem trgu nadvse primerno za takšno prireditev. Seveda ne gre pozabiti aktivnih galerij v starem delu mesta, ki so pripravile celo vrsto otvoritev in umetniških dogodkov ter nekaterih ad hoc prireditev na Sončnem nabrežju.
Skratka, če ste po vsem tem še pripravljeni reči, da se v Izoli nič ne dogaja, potem očitno živimo v različnih mestih. (DM)
ŠTIRJE ZBORI V TREH DNEH
Izola bo v slabih treh dneh gostila nastope štirih zanimivih in povsem različnih pevskih zborov.
V Besenghijevi palači bodo v	četrtek, 3.
avgusta ob 20.00 uri nastopili	gostje z
Japonske	CHIBA
INTERNATIONAL SINGERS z zelo zanimiv programom v katerem so tudi dela Georga Gershwina,	POP
uspešnice iz šestdesetih let
Ob njih bo nastopil tudi izolski Moški komorni zbor, kije pred kratkim navdušil na prireditvi ob dnevu samostojnosti.
V nedeljo, 6. avgusta, prav tako ob 20.00 uri bodo na Manzilijevem trgu nastopili pevci mednarodnega evangelističnega pevskega zbora CONTINENTAL SINGERS. Vstop je prost.
V sredo 9. avgusta ob 21.
uri pa bodo v okviru koncertov Imago Sloveniae v cerkvi sv. Mavra nastopili slavni Dečki iz St. Petersburga. Obeta se torej bogat teden zborovskega petja.
CALE RIJ A INSÙ
razstavlja
LA
akademski slikar
VIKTOR SNOJ
VALERIJA ALCA
VEN DOLE
PERORISBE
3.AVCU5T OB 20.00
LETNI K>iN@ «ARRlGONi
danes, četrtek, 3. avgusta
ZVESTOBA DO GROBA
no
fe8Uva\
V " H
m L. *
petek 4.8.2000
CUBISMO HE1NEKEN TOUR
(Hrvaška)
Zagrebške skupine Cubismo ni treba posebej predstavljati, v štirih letih delovanja so se namreč uveljavili kot vrhunska afro - kubanska glasbena skupina, ki preigrava Latino jazz in salso tako dobro, da jih poznajo in cenijo tudi
___________________________ na Kubi. Glasba Cubismo je splet
instrumentalnih solističnih vložkov, ki slonijo na trdnem ritmu za katerega skrbi številna in močna ritem sekcija. Poleg standardov afro kubanske glasbe izvajajo Cubismo tudi svoje pesmi, največ uspehov pa so bili vendarie deležni ob preigravanju in nadgrajevanju tujih uspešnic. Da gre za vrhunsko skupino so takoj po izidu prve plošče spoznali tudi pri Heinekenu, ki je skupino vzel pod svoje okrilje in od takrat jo vsako leto popelje tudi na zanimivo poletno turnejo po jadranski obali. Letos so se odločili tudi za obisk Slovenije in sicer bodo dragi gostje prav Mediteran festivala. Obeta se kubanska fešta v znamenju zelene Heineken barve z veliko nagradnimi igrami in peno, ki bo ostajala na brkih__
sobota 5.8.2000
URNA

Mala pevka z velikim glasom prihaja iz Mongolije, vendar je svoje prve glasbene korake naredila na Kitajskem, natančneje v Shangaju, kjer je obiskovala glasbeni konzervatorij. Pred tem je v Ordosu, v srednji Mongoliji, ki je del kitajske države, preživela otroštvo med peščenimi griči, obiskovala osnovno in srednjo šolo ter šele ob odhodu v Shangai prvič sedla na vlak in se naučila prvih kitajskih besed. Ob študiju kitajske tradicionalne glasbe se je začela zavedati tudi lastnih glasbenih korenin in se posvetila mongolskemu glasbenemu izročilu. Izjemnega pomena za njeno glasbeno pot je bilo srečanje z nemškim citrašem Robertom Zollitschem s katerim odtlej živi v glasbenem in osebnem partnerstvu. Prav nenavadna kombinacija citer in izjemnega glasu je Urno in Roberta popeljala na vse največje festivale ljudske in etno glasbe po vsem svetu, njuno delo je izšlo na petih CD ploščah, skupina se je dopolnjevala s kitajskimi in nemškimi glasbeniki, mongolskimi in kitajskimi ljudskimi inštrumenti, vseskozi pa je zaščitni znak ostal izjemen glas Urne Chahartugchi, pevke za katero mnogi pravijo, da ima največji razpon glasu med vsemi znanimi pevkami "svetovne gi
A
petek 11.8.2000
SAFILLE'
Safille' so lanskoletno odkritje glasbene scene Napolija, mesta s katerim je Mediteran festival zadnja leta tako tesno povezan. Njihova glasba je včasih klasična world music, potem se nenadoma sprevrže v Trip - Hop in končno zazveni v etno dub. ki je skupinam z južnega konca Italije tako blizu. Safille' so spoštovanja vredni nasledniki Almamegrete in skupine 24 Grana, ki smo jo na Mediteran festivalu občudovali leta 1999, Značilen zvok Safille' ustvarja predvsem kristalno čist in nežen vokal Grazie Raimo, nečakinje mojstra Cioffija, avtorja znane napolitanske himne "Na sera e Maggio” in znanega protestnega pevca v napolitanskem narečju. Safille' niso studijski bend.
Kalijo se na številnih koncertih med katerimi velja omeniti uspešen nastop na lanskem Arezzo Wave, tik pred nastopom v Izoli pa bodo zastopali Napoli na Evropskem prazniku glasbe v Franciji.
petek 12.8.2000
INNA
ZHELANAYA
(Rusija)
Potem ko je obiskovala različne glasbene šole v Moskvi je Inna začela svojo glasbeno kariero kot pevka v rock skupini Alliance, ki je bila vrsto let vodilna ruska rock in pop skupina. Leta 1994 je ustanovila svojo skupino, posnela prvo CD ploščo, zares pa se je premaknilo takrat, ko so pesem Tolko s toboi (Samo ti) uvrstili na One world kompilacijo, ob bok Petru Gabrielu, Voussou N'Douru, Bob Marleyu in Gipsy Kings. Sledila so uspešna gostovanja po ZDA in končno nastop na Olimpijskih igrah v Atlanti, kjer je predstavljala Rusijo na osrednji glasbeni prireditvi ob Ol. Skupine Farianders ni mogoče predstavljati brez Sergeya Starostina, ki ga dobro pozna glasbena Evropa predvsem kot člana slavnega Moscow Art Trio. Izvrsten saksofonist in pevec je tudi kot radijski in tv urednik veliko prispeval k spoznavanju ruske glasbe in glasbenikov, sodelovanje z Inno pa je prineslo izvrstno CD ploščo Farianders. Na njej je veliko vsega: klezmerja, nežnih ruskih vokalov, jazzovsko navihanih instrumentalnih vložkov in predvsem veliko sodobnega pristopa k obravnavanju bogate glasbene dediščine, tako velike države kot je Rusija.
DRUGA ZGODBA O PRETEPU
Posredovanje policistov v Simonovem zalivu je kar dobro razgibalo zainteresirano izolsko javnost, v medijih je bilo moč slišati in prebrati dve verziji istrega dogodka, končni razplet pa je bolj ali manj znan. Policisti so preverili ravnanje svojih delavcev in ugotovili, da so ravnali v skladu s pooblastili, sicer pa bodo za udeležence napisali pet kazenskih prijav zaradi preprečevanja posredovanja uradne osebe in eno zaradi poškodovanja tuje stvari. Informacij o ukrepih "druge strani" še nimamo. Prejeli smo tudi daljše pismo udeleženke dogodka v Simonovem zalivu, vendar žal nepodpisano, zato pa objavljamo pismo starejšega občana, ki je v zvezi z dogodkom napisal naslednje:
SO POLICISTI RAVNALI PRAV?
Vse kar bom zdaj zapisal je napisano po pripovedi pretepenih in je le delček tistega, kar seje v Simonovem zalivu zgodilo in o čemer je poročala TV in časopisi.
Policija je na osnovi zaslišanj seveda naredila svojo strategijo obrambe in obljubila ustanovitev komisije za ugotovitev eventuelnih	prekoračitev
pristojnost policistov. Mladi udeleženci pa so bili zaslišani v šoku in nezbrani, pa tudi zaslišani ne bi smeli biti (posebej mladoletniki) brez prisotnosti staršev ali advokata. Tako se je zgodilo, da so jim dali v podpis izjavo šele ko je bila zadeva končana, to je potem, ko so prekršili vse njihove civilizacijske pravice. Eden od pretepenih mi je dan po dogodku povedal: "Če bi policaj mene poslušal bi se vse končalo na miren način. Toda namesto da bi poslušali so me začeli pretepati, me vklenili in brizgali s plinom, čeprav se policajev nisem niti s prstom dotaknil. Policaja sem le prosil naj ne pretepa moje mladoletne sestre nad katero je bil posebej kriut policaj specialec in kot da to še ni bilo dovolj so nas vklenjen vrgli v avto in nas s slabo vožnjo razmetavali po marici in v tistem (še enkrat) skozi odprtino za zrak pošpricali s plinom. Na postaji milice se je kalvarija nadaljevala, dokler niso prišli moji starši. Posebej krut je bil tukaj policaj pretepač, specialec in dama - policajka. V prisotnosti mojega očeta je policaj - pretepač svojemu nadrejenemu izjavil, da sem bil miren in da nisem nič kriv v odnosu do policajev, jaz pa sem mu v jezi pred vsemi odgovoril: Pizda, zakaj pa si me pretepal?"
Govoril sem tudi z drugimi udeleženci v tem dogodku in vsi so trdili, da se je vse skupaj zgodilo zato, ker policist ni postopal po predpisih in je napadel osumljenca.
1.	Do osumljenega bi moral pristopiti z lastnim legitimiranjem, saj je bilo pozno ponoči in nato to zahtevati tudi od osumljene osebe.
2.	Povedati bi moral osumljenemu česa je osumljen, da ga aretira in naj mu mimo sledi do avtomobila, sicer bo uporabil silo.
3.	Aretiranemu bi moral povedati, da ima pravico molčati, ter da lahko odgovarja ob prisotnosti staršev ali advokata.
4.	Postopek z mladoletniki pa je za policiste še strožji, a so ga hote kršili. Na zaključku pa še par besed o izgubljeni pištoli. Po pripovedi prizadetih mladih udeležencev dogodka je policaj zaradi svoje vneme, ko se je spravljal na mlade, svoje orožje izgubil in ko seje tega zavedel je začel vpiti drugemu policistu naj strelja. Ker ta ni vedel na kaj naj bi streljal, saj je bil ves zmeden, tudi ni streljal in še sreča, daje bilo tako, sicer bi danes imeli v obravnavi čisto drugačen dogodek.
Ko danes razmišljam o tem sem presenečen nad ugotovitvijo, kdo vse ima lahko pri nas oblast in orožje v rokah, ter službuje v naši policiji.
(Naslov v uredništvu)
KRI IVI INALI! E
Tokrat pa se ni kaj hecati, saj očitno med nami živi preveč osebkov, l^jih srbijo pesti in se ne znajo zadržati takrat, ko nekdo razmišlja drugače kot oni. Zato moramo biti pri pisanju o dogodkih prejšnjega tedna zelo previdni, saj se prav lahko zgodi, da kateri od takšnih prenapetežev pride v uredništvo in še nam primaže kakšno zaušnico. Njim in ostalim v informacijo zato ponavljamo: V uredništv u si ničesar ne izmišljamo. Vsi dogodki so iz policijskega zapisnika, naši so le jiaslovi. Pa tudi braniti se bomo znali.
VSE POBRAL IN ZBEŽAL
Izvenzakonski partnerje postal še bolj izvenzakonski kot doslej. Svoji izolski partnerki je namreč ukradel denar, zlatnino in osebni avtomobil ter se odpravil v tujino k svoji zakoniti ženi. Ljubezen pa taka.
TUJEC JE IZGINIL
Občanka je sporočila, da se je pri njej za nekaj dni nastanil tuj državljan, najverjetneje turist. Po nekaj dneh bivanja je nenadoma izginil in ga že nekaj dni ni na spregled. Če ga niso ugrabili je zelo veijetno, da je zbežal, saj stanovanja ni plačal.
ZMEDEN BOLJ KOT PO NAVADI
Dečki so legitimirali avstrijskega državljana, ki se je dokaj čudno vedel. S pomočjo avstrijske policije so odkrili njegovo identiteto in tudi to, da gre za osebo s psihičnimi motnjami. Ker je šlo za bolnika, ki so ga avstrijci že več dni pogrešali, so ga dečki odpeljali do Karavank, tam pa so ga prevzeli avstrijski policaji.
TOUR DE STRUNJAN
Občan je sporočil na policijsko postajo, da je v Dobravi našel okrvavljenega neznanega moškega, kije ležal v travi. Ob srečanju z občanom je hotel sesti na kolo in se odpeljati a mu občan tega zaradi njegove varnosti ni dovolil. Pa se neznanec ni vdal in seje peš odpravil proti Strunjanu.
INFRAVIKENDASI
Vikendaši imajo radi naravo, manj radi pa imajo svoje sosede. Tako je bilo tudi v primeru vikendašev, ki gradijo infrastrukturo in so se zaradi tega dobro sprli. Dečki so jih napotili na inšpekcijske službe in na zasebno tožbo, če se že ne morejo dogovoriti drugače.
PRIVEZ ZA KLOFUTO
V	pristanišču sta se sprla dva izolska občana zaradi privezanega čolna. Pravzaprav je bilo čolnov več kot privezov in to je bilo dovolj za nekaj zaušnic, ki so letele na obe strani. Dečki so oba napotili k sodniku za prekrške.
PRETEP NA STADIONU
Tako hudo pa le ni bilo, saj se je vse zgodilo v lokalu pod stadionom. Navsezgodaj ali navsepozno zjutraj sta se sprla dva nočna obiskovalca nešportne prireditve in pele so pesti. Dečki so oba napotili k sodniku za prekrške
PINKO NI BIL PRETEPAČ
Zato pa sta bila borbeno razpoložena Izolana, ki sta se sprla v Tomažičevi ulici, vzrok pa so bile medsebojne žalitve. Da bi zadeva bolj držala je padlo nekaj udarcev in tudi brce so bile zraven, vse pa se bo končalo na znanem naslovu na Kristanovem trgu.
VEČ KOT GOLE PESTI
V	ponedeljek zgodaj zjutraj sta se sprla občana Izole in med pretepom, ki je sledil sta uporabila tudi nekaj pripomočkov. Seveda so bile poškodbe bolj konkretne kot običajno, zato bodo dečki še razmislili ali naj jih prijavijo sodniku za prekrške ali sodišču.
DVE KRATKI FIZIČNI
Tudi v lokalu na Belvederju so se stepli. Storilec gre k sodniku za prekrške, več od tega pa za to vest ni niti potrebno niti zanimivo.
Prišlo je do spora med zakoncema v ločitvenem postopku. Spor seje končal s fizičnim kontaktom, kar niti ne bi bilo slabo, če bi šlo za kontakt iz ljubezni. Tako pa bo o zadevi odločal sodnik za prekrške.
NEKAJ SRAKARSKIH
Na kopališču pri svetilniku je neznanec ukradel nahrbtnik z oblačili, dokumenti in kompletom iger. Že pred tem je neznanec nekemu drugemu kopalcu ukradel verižico in denarnico.
Na parkirišču na Belvederju je neznanec vdrl v osebni avto in ukradel ročno uro in denarnico.
Vdrli so tudi v dva osebna avtomobila parkirana pred diskoteko Gavioli. Iz prvega so ukradli črno - modro jakno, brivnik, fotoaparat in dokumente, iz drugega pa avtoradio Blaupunkt s CD-jem, telefonski aparat in sončna očala.
V	WC-ju iste diskoteke pa je neznanec ukradel denarnico enemu od tam plešočih oziroma drugodelujočih.
MULCI SO VEDNO HITREJŠI
Nihče točno ne ve, kako se je končala "divja" dirka s skuterji po ulicah starega mesta, znano je le, daje bil spredaj mladoletnik s prijateljem na skuterju, ki je očitno bil dobro predelan, za njima pa policist s skuterjem, kije bil serijske izdelave. Pripodili so se po Ljubljanski ulici, mulca spredaj, policist zadaj, spravili v paniko mimoidoče in druge tam prisotne ter izginili v eno od stranskih ulic. Ljudski glas je bil s tem v zvezi zelo preprost. Če bi policisti namesto avtomobilov in skuterjev upiorabljali noge bi veliko več naredili. Tako pa se dogaja, da navadni občani opazujemo divjake s skuterji, ki drvijo 60 in več kilometrov na uro po Sončnem nabrežju v soboto zvečer, ko je promet takorekoč zaprt, zanesljivo pa omejen na 5 kilometrov na uro, policisti pa se le tu in tam pripeljejo mimo z avtomobilom in skuterjem ter seveda ne vidijo nič.
Nasvet bi bil lahko zelo preprost: Glede na to, da Izola ni New York ali San Francisco, kjer policisti pač morajo uporabljati avtomobile je mogoče Izolo prehoditi v desetih minutah. S svojo peš prisotnostjo bi bili mladi in pri močeh policisti zagotovo uspešnejši.

Vse delavnice in krožke organizira Društvo Prijateljev Mladine Izola - Mladinska Pisarna. Otroci bodo pod varstvom naših članov, ki bodo tudi vodili delavnice. Pripravljeni programi so zelo pestri in zabavni Pripravili smo več ponudb za več okusov. Celotna ponudba zajema 10 delavnic in aktivnosti Prepričani smo, da boste tudi Vi našli pravo za Vašega otroka. Otrok se lahko vključi v vsako delavnico ali pa si izbere celotno ponudbo. Za informacije inprijave nas lahko pokličeste na tel. št.: 60-10-20 ali nas obiščete na naš naslov: Ob starem zidovju 15a, v času uradnih ur.
Vodja mladinske pisarne DPM-ja Izola Aljoša Vodopivec l.r.
PONUDBA 1
"CREATIVE"
Posebna ponudba ki jo vodi akademska slikarka je zelo primerna za bolj ustvaijalne in kreativne otroke.
V ponudbo je zajeto:
a) OBLIKOVANJE GLINE
1.8.2000; od 9:00 do 11:15 ure Cena: 2.500 sitotrok
b) SLIKANJE NA STEKLO
2.8.2000; od 9:00 do 11:15 ure Cena: 3.500 sitotrok
Opomba:
Cena vključuje vse potrebne materiale, pečenje glinastih izdelkov; lastne izdelke otroci odnesejo domov.
Prijave sprejemamo dva dni pred pričetkom posamezne delavnice.
PONUDBA 2
"SPORT"
Delavnice zajete v tej ponudbi nudijo zelo razgiban in dinamičen program. Priporočamo jih otrokom, ki si želijo zdrave in razgibane počitnice,
a)	PLESNA DELAVNICA
7.8.2000-	11.8.2000; od 10:00 do 11:30 ure Cena: 400sit otroka
b)	IGRE IN ZABAVA
3.8.2000	- 4.8.2000 ; od 10:00 do 11:30 ure Cena: 200sit/otroka
c)	SPREHODI V NARAVO
2.8.2000	ureod 9:00 do 11:00 Cena: 80 sit/otrok
č) KOPANJE
1.8.2000.4.8.2000	• 5.8.2000; od 9:00 do 12:30 ure Cena: 320sit/otroka
d)	NOGOMET
7.8.2000-	9.8.2000; od 9:00 do 12:30 ure Cena: 300 sitotroka
e)	PLAVALNI TEČAJ
14.8.2000-	19.8.2000 od 18:00 do 20: ure V bazenu doma slepih
Cena: 2000 SIT/otroka lOumi tečaj vodi: BIZJAK IZTOK
PONUDBA 3
"SPECIAL"
Primerna za vse otroke in vse starosti. Delavnice so pripravljene s posebnim namenom, da bi se otroci zabavali in se spoznavali med seboj.
a)	PEVSKA DELAVNNICA
12.8.2000-	13.8.2000 od 9:00 do 12:00 ure Cena: 200sit/oroka
b)	PRIJATELJI IN DRUŽBA
10.8.2000-	11.8.2000 od 9:00 do 12:00 ure Cena:200 sitotrok
MALI OGLASI
-	Prodam CITROEN VISO, staro 12 let. Cena po dogovoru. Informacije Tel.: 041 687- 182
-	Prodam SEDEŽNO GARNITURO - cena 30.000 Sit. Tel.: 645-142 (od 18.00 do 19.00 ure)
-	ODDAM MLADO MUCO, staro 3 mesece, dobrim ljudem. Tel.: 644 663
-	PRODAM FIAT TIPO, 1.4 i.e. super, letnik 94, registriran do maja leta 2001. Telefon 041 / 607 - 860.
-MERCEDES 220 D letnik 1968 ( old timer ) v odličnem stanju (neregistriran) vozen, prodam, tel.: 641 7641
-	GOLF Diesel, letnik 1989, ohranjen z vleèno kljuko in novimi gumami PRODAM. Tel.: 642 - 05 - 82 ali 041 504 - 465
M/UVRMC
je tednik izolanov
Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, tel. 066/600-010, fax. 066/600-015 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar,
T. Ferluga, M. Motoh / Tehnični urednik: Davorin Marc Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 120 SIT.
Založnik /elektronski prelom : G RA F FI T LINE d. o. o., Izola; tel. 066/ 600-010
e-mail: M ANDRA C @ S-NET.NET
ŽR: 51430 - 603 - 32431 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI
Novi Seat Leon.
Moč, ki ne pozna konkurence.
Ima vse. kar odlikuje odličnega prvaka. Takoj vas bosta vznemirila njegova športnost in dinamičnost. S svojo močjo bo z lahkoto opravil s tekmeci.
•
180 konjskih moči. 6-stopenjski menjalnik pri izvedbah s turbo motorjem in štirikolesni pogon bodo navdušili vse, ki si želijo do konca izkoristiti moč Leonovega motorja.
Pustite se mu očarati. Naj vas zapelje z bogato paleto osnovne ter dodatne opreme. In ostane vaš za vedno.
Edini pravi
zmagovalec.
Samo pri vašem trgovcu.
(jgj/EREBst
Polje 9b, 6310 Izola, tel.: 216 80 11
NASLEDNJI MANDRAČ IZIDE V .ČETRTEK 17. AVGUSTA
ROČNA in VODNA MASAŽA FINSKA in TURŠKA SAVNA MEGA SOLARIJ
Izola, Zelena ulica 17 (Obrtna cona)
Tel.: 644 033, 643 106 ODPRTO VSAK DAN OD 11.00 do 21.00
ob ponedeljkih zaprto
Četrtek
sončno max 30 min.19
Petek	Sobota	Nedelja
K*	O	O
sončno	sončno	sončno
max 32	max. 31	max. 30
min. 20	min. 21	min. 22
UMiMili* i iiw ii1 Hilli ii—min mr
%
tVAV'
MAVRIČNI SLAPt \/	SCICARNI GALEB
( Drevored l.Maja)
OTROCII
V SOBOTO 5.8. MED 12.00 in ij.00 URO BREZPLAČNA POKUŠINA NOVIH SLADOLEDOVl PRIDITE. TAKO VELIK SLADOLEDA ZA 0 TOLARJEV ŠE NISTE
VMT	/jVIDELIi
7 l!-*


'S.
0 n@a
0000
rr
P