Ivan Albreht:
Pesem.
k~^tuica drobna na vejici
pravi in pofe mi: »Dober dan, dober dan!
Ali si videl, kako je ze vrt
s cvetjem posut in pretkan?«
Ptičica drobna na ve']ici
praviš in poješ mi: »Dober dan, dober dan!«
Ali moj bratec na postelji
žalosten revček leži in bolan.
Ptičica z veje sletela \e, odgostolela prav pod nebo. Da bi ze skoro vrnila se, revežu bratcu hudo je, hudo ...
Ptieka spet sede na vejico in mi takole zagostoli: »Nič ne žaluj, med angeli jutri tvoj bratec se prebudi. . .«
133