80 ZGODOVINA ZA VSE predvsem pa po pridobitvi visoke izobrazbe in s tem opustitvi poslovnega življenja. Za Benetke pa takšna razlaga ni povsem zadovoljiva. Beneška elita je bila na- mreč že sama po sebi ozko zaprta plemiška skupina in tudi na beneških kopenskih posestih je bilo na razpola- go dovolj zemlje. Lahko pa seje zgodilo, da sta bili eliti praktično pri- siljeni sprejeti rentniški odnos, če sta hoteli preživeti. Čas ekonomskega vzpona namreč vzpodbuja podjetniš- tvo, čas propadanja pa rentništvo in katera koli elita, ki noče biti zamenjana, se mora pokoriti temu splošnemu trendu. In prav 17. stoletje je bilo za vso Evropo, razen Nizozemske, čas ekonomske krize, zaradi katere je tr- govina upadala in so trgovci opuščali trgovanje, po drugi strani paje trgovina upadala prav zato, ker sojo trgovci opuščali. Nasprotno paje začela trgovina v Amsterda- mu upadati šele z drugo polovico 17. stoletja in zato je šele takrat prišlo do večjega investiranja v obveznice, s čimer so se podjetniki spreminjali v rentnike. Kljub te- mu, da so nekatere amsterdamske patricijske družine že zgodaj prehajale v rentništvo, pa je elita kot celota po- stala rentniško usmerjena precej pozno. Vzrok temu je, daje povsod drugje po Evropi v 17. stoletju število pre- bivalstva nazadovalo, demografskemu upadanju pa se je zaradi velikega pritoka emigrantov Amsterdam uspe- šno izognil. Med priseljenci pa ne najdemo le množice ubogih par, temveč tudi ljudi s precejšnjim premože- njem, znanjem in ambicijami, ki so zamenjali aristo- kratizirano staro elito. Vendar je okoli leta 1680 val emi- grantov presahnil, s čimer je tudi amsterdamskemu pod- jetništvu odbila zadnja ura. S 18. stoletjem oziroma nekako po letu 1720 pa so vse te spremembe, ki jim avtor posveča pozornost v tej zelo zanimivi in odlično napisani knjigi, zamrznile. S tem seveda še nismo dočakali konca zgodovine, tem- več le nadvse primeren konec te knjige. Andrej Pančur MOZAIK PODOB Slovenska kronika XX. stoletja 1900-1941, več av- torjev, Nova revija, Ljubljana 1995,457 strani. 30. maj 1917: "Na seji zbora 30. maja je predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec prebral narodni pro- gram, t.i. Majniško deklaracijo, v kateri je bilo zapisa- no, da poslanci Jugoslovanskega kluba zahtevajo, naj se vse ozemlje, na katerem prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, zedini na temelju narodnega načela in hrvaške- ga državnega prava pod žezlom habsburške dinastije v samostojno državno telo, ..." Pa pomaknimo kamero skoraj natanko štirinajst let nazaj in izostrimo sliko. 24. maj 1903, Ljubljana: "Množica, ki je že zjutraj v Lat- termanovem drevoredu obesila slamnatega bana Heder- varyja, je po odhodu hrvaških gostov od kolodvora kre- nila proti mestu in pred Kazino demonstrativno zapela Hej, Slovani. Koje bilo petje končano, seje začelo kri- čanje, letelo je kamenje, počila pa naj bi tudi dva strela, ki da sta priletela skoz okno Kazine." Ali naprej. 27. december 1936: "Po nedeljski maši v Podgori pri Gori- ci je skupina fašistov obkolila pevovodjo in organista Lojzeta Bratuža in ga prisilila, da popije mešanico stroj- nega olja in bencina." Na Slovenskem še nimamo sintetične zgodovine Slo- vencev 20. stoletja, vendar imamo po zaslugi Nove re- vije pred seboj Slovensko kroniko XX. stoletja. Kroni- ka obsega obdobje od 1900 do 1941 inje delo dvajse- tih avtorjev pretežno mlajše in srednje generacije. Kro- nološko urejen pregled je razdeljen na štiri obsežna po- glavja: Vstop v novo stoletje (1900-1914), "Leta stra- hote" (1914-1918), Iz Avstrije v Jugoslavijo (1918- 1929) in Temno nebo diktature (1929-1941). Stokovni urednik celotnega dela je dr. Marjan Drnovšek, uvod v Kroniko paje napisal dr. Peter Vodopivec. Naštejemo naj vsaj še urednike posameznih poglavij, ki so prispe- vali tudi uvode k "svojim" poglavjem: dr. Janez Cvirn, Petra Svoljšak, dr. Jurij Perovšek in mag. Egon Peli- kan. Delo je opremljeno z zanimivim in več kot ilustra- tivnim slikovnim gradivom. Kot smo izvedeli na pred- stavitvi, so bile nekatere fotografije objavljene prvič. Kmalu pa bomo lahko prelistavali tudi nadaljevanje Slo- venske kronike za obdobje po letu 1941 ter delo, ki bo poseglo v devetnajsto stoletje. Dvajseto stoletje je stoletje silovitih premikov, pre- lomnih dogodkov, pomembnih procesov in sprememb, ki se jim svet in z njimi Slovenci niso mogli izogniti. Prav za Slovence pa se zdi, da so v dvajsetem stoletju skorajda dirjali skozi zgodovino. Medtem ko so bili prej dolga stoletja "varno" spravljeni v eni sami državi, so v 20. stoletju zamenjali tri, preživeli dve svetovni vojni ter ob koncu stoletja ustanovili svojo državo. Na sko- rajda vseh področjih so skoncentrirano prehodili pot, ki se je pripravljala stoletja. Ko listamo Slovensko kroniko XX. stoletja se dozde- va, da imamo v rokah kamero s katero potujemo od leta 1900 naprej. Za trenutek izostrimo sliko in se ustavi- mo. Politično pomembni, prelomni dogodki in procesi, velike teme (volilna reforma leta 1907, koroški plebis- cit, sporazum Cvetković-Maček), so nanizani skupaj z gospodarskimi, finančnimi (gospodarstvo v prvi svetov- ni vojn, ustanavljanje bank in zadrug, konvertibilnost dinarja), kulturnimi (ustanovitev Univerze v Ljubljani, premiera Črnih Mask Marija Kogoja) in nič manj po- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 81 membnimi športnimi dogodki. Kronika odslikava po- dobe trenutkov, dogodkov z navidezno večjim ali manj- šim pomenom. Alije res tako pomembno, daje bil av- gusta 1930 v Ljubljani vseslovanski gasilski kongres ali daje bilo leta 1938 na Slovenskem 40 nogometnih igrišč. Paje. Vse to je vplivalo na dejanja, razmišljanja, odločitve, odnose in čustva malih in velikih ljudi. Ali je uradnik, na primer celjski, koje leta 1906 izvedel, da se bo lahko pokojninsko zavaroval, vzel v roke svinčnik in papir ter si natančno izračunal svoj prispevek? Kaj je mislil Ljubljančan, koje 15. maja 1911 stal na Dunaj- ski cesti inje mimo njega zdrvel avtomobil princa Cro- ya ter ga zavil v prašen oblak? Kako je obiskovalec gle- dališča v Mariboru 13. maja 1931 sprejel krstno upri- zoritev Grumove Goge? Kako je prek milijon rimoka- toličanov Dravske banovine gledalo na pravoslavni cerk- vi, ki sta bili leta 1936 zgrajeni v Ljubljani in v Celju? Ali so bralci med vrsticami novega Bartolovega roma- na Alamut, kije izšel leta 1938, začutili prihod drugega kroga let strahote? Kronika se ni omejila le na dogodke in procese na Slovenskem, ampak je posegla tudi med slovenske iz- seljence v Evropi in po svetu ter na odnos Slovencev v domovini do izseljencev ali do velikega sveta. Naniza- la je poseganja Slovencev v svet in njegove procese (pr- va olimpijska kolajna v sabljanju leta 1912, prvi polet prek 100 metrov v Planici tik pred drugo svetovno voj- no) ter odmeve na dogodke v bližnjem svetu ter pove- zave z njim (odnos do vojne na Balkanu 1912-13 ali odmevi na papeško okrožnico Divini Redemptoris leta 1937). Resne teme in škandalozni dogodki, vsakdanji prob- lemi, včasih začinjene ali umazane podrobnosti. Zgo- dovina od zgoraj in zgodovina od spodaj. Obe pa pre- hajata ena v drugo. Avtorji so zapisali obilico znanih in neznanih podatkov, svojih opažanj in ocen, bralec pa mora uporabiti domišljijo in jih poskušati povezati, si postavljati vprašanja ali si le ustvariti sliko. Prav zani- mivo bi bilo vedeti ali so se Slovenci v desetletju pred začetkom druge svetovne vojne raje zagledali v prelepi obraz gdč. Albince Jazbečeve - miss Kranja, se povz- peli nad Ljubljano v nebotičnik in spili skodelico kave ali prebrali prvi del razprave Nacionalno vprašanje kot znanstveno vprašanje nekega Toneta Brodarja v prvi številki revije Književnost. Odlika Slovenske kronike XX. stoletja je tudi, da de- luje kot celota, čeprav so kronološko urejena gesla plod dela več avtorjev, ki ima vsak svoj slog pisanja in svoj pogled na posamezne dogodke in procese. Avtorji so nam izdelali živobarven mozaik iz različnih področij življenja Slovencev. Kronika je knjiga, ki je ne vzame- mo v roke ter preberemo od začetka do konca, ampak nam postavlja veliko vprašanj in tem za razmišljanje o zgodovini. V njej so druga ob drugi nanizane podobe malih in velikih ljudi naše preteklosti. Katarina Kobilica VSE ZA ZGODOVINO