Spedlzlone In abbonamento postale — PoStnina plačana t gotovini
Leto XXII., št. 228
LJubljana, torek 6. oktobra 1942-XX
Cena cent. 80
Upravništvo: Telefon št.
ulica S.
Ljubljana. Puccinijeva 31-22, 31-23. 31-24 Insfratm oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon št. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr.
Italije in inozemstva ima Unione Pubblicitž Italiana S. A. MILANO
Izhaja Tiifc dan razen ponedeljke Naročnina znaša mesečno Lir 18.—, za inozemstvo pa Lir 22.80.
U red n i i tto: Ljubljana, Puccinijeva ulica štev. $, telefon
iter. 31-22. 81-23, 31-24._
Rokopisi se ne rratajo.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per te pnb-
bliciti di provenienza italiana ad estera: Unione Pubblicitk Italiana S. A. MILANO
Potopitev sovražne podmornice
Uspeh torpedovke „LibraM
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil
je objav'1 5. oktobra naslednje 861. vojno poročilo:
Včerajšnji dan je na vsej egiptskj fronti potekel mirno. Nad Malto so nemški lovci sestrelili v boju letalo tipa »Spitfire«
Torpedovka »Libra« pod poveljstvom korvetnega kapetana Carla de Tecia iz
Aprjcona je potopila sovražno podmornico.
Nemško odlikovanje
guvernerja črne gore
Rim, 5. okt. s. Hitler je odlikoval z velikim križem reda Nemškega orla z meči armijskega generala Aleksandra Pirzio Birolia., guvernerja Črne gore.
arov! borcem na vzhodu
Tajnik Stranke med ranjenci na ruski fronti
S fronte ob Donu, 5. okt. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani.) Tajnik Stranke Eksc. Vidussoni je ob spremstvu Eksc. Gariboldija in članov misije začel razdeljevati darove, ki so prispeli s posebnim vlakom iz Milana, tistim, ki so jih prvi zaslužili, ker so dali svoj krvni delež za zmago, to je ranjencem. V raznih središčih je tajnik Stranke obiskal mnogo bolnic. Tajnik in drugi zastopniki oblasti so bili sprejeti z velikim navdušenjem in s petjem himen Domovine in revolucije. Pomudili so se ob postelji vsakega ranjenca in mu izročili darove, zanimajoč se za njegove poškodbe in za njegovo udej-stvovanje v zadnjih borbah.
Pomembno in ganljivo je bilo srečanje župana in Zveznega tajnika iz Milana z milanskimi in lombardskimi ranjenci. Brez odmora so obiskovalci hodili od postelje do postelje in poslušali besede hvaležnosti in želj lwrcev, ko so izročali pozdrave svojim materam, sestram, ženam in otrokom.' Tudi tisti, ki so bili že v hudih borbah in so nosili na prsih znake, ki so pričali o njih hrabrosti na bojiščih in ki so bili ra-21 jeni so bili ganjeni. Niso bili žalostni in krhki ljudje, ki so sprejemali darove, temveč borci, ki jim je bilo hudo, da so morali iz bitke v bolnice in da se ne morejo takej vrniti k svo;'*T"i tovarišem v sprednje jarke.
Posebno pomembno je bilo srečanje z nekaterimi ranjenci, ki so prišli iz majhnih poljskih bolnic takoj za prvimi črtami, prav ko se je komisija pripravljala za obisk neke bolnice. Veselje ranjencev, ki so ganjeni ugotovili, da jih Domovina ni pozabila, je najlepše plačilo za njih svojce
in za vse tiste, ki so kakorkoli prispevali pri pripravljanju darov.
Obiski v bolnicah so trajali več ur, kajti obiskovalci so hoteli videti in poslušati vse bolnike.
Toda ne samo italijanski ranjenci, temveč tudi nemški in zavezniški tovrriši so dobili zavoje in tolažilne besede. Tako v Rusiji kakor v Afriki je sanitetna služba izvedena z upoštevanjem vseh človečanskih načel. Ne samo vojaki raznih narodnosti, s sovražnikovami vred, temveč tudi civilno prebivalstvo se ne obrača zaman na naše zdravnike.
Tajnik Stranke si je s posebnim zanimanjem ogledal kirurško armadno bolnico, v kateri je b:la urejena v najkrajšem času najpopolnejša in najmodernejša profilak-tična naprava. Tu se najodličnejši kliniki italijanskega zdravstva dnevno bore proti smrti, proti bolečini, da rešijo življenje in da zagotovijo borbi eno src<>. več. Domovina ve, da se njeni sinovi z največjo skrbjo negujejo in da znanost uporablja vsa možna sredstva, da se njih rane kar najbolj pozdravijo.
Zvečer, ko so se obiskovalci vrnil na svoj sedež, je bila v intimnem vojaškem ozračju svečanost, izročitve Madone, katero je prvi Fašio iz Milana poslal borcem italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji in katero jim je izročil milanski župan. Eksc. Gariboldi se je v imenu borcev zahvalil za dokaz velikodušnosti in za visoko moralno vrednost Milana, kjer se je nekoč pričel pohod, ki je danes povedel naše vojake in Črne srajce k zmagam nad smrtnim sovražnikom naše kulture.
Govor ministra za ljudsko kulturo Eksc. Pavolinija
Asssi, 4. okt. s. Svečanost sv. Frančiška, patrona Italije, se je pričela ob 9. uri s svečanostmi na grobu svetnika. Ob 10.20 je prispel na kolodvor vojvoda Genovski, katerega so sprejeli zastopniki oblasti, nakar je takoj odšel v baziliko, kjer je ma-čevai firenski nadžkof kardinal Dalla Co-sta. Vojvoda Genovski se je udeležil svečanega obreda v papeževi kapeli. Pontifi-kaJue maše so se udeležili številni zastopniki oblasti, med drugimi senator Salvi kot zastopnik senata, nacionalni svetnik Fani za zbornico Fašijev in korporacij, inšpektor Valzarini v zastopstvu tajnika Stranke, admiral Po za šefa glavnega stana mornarice, zastopniki šefov glavnega stana Vojske in Milice in mnogi drugi odlični zastopniki s številnimi višjimi oficirji, častno stražo so imeli oddelki Vojske, Mornarice, Letalstva in Milice. Pontifikalna maša je bila zelo svečana. Okrog glavnega oltarja so bili grbi Rima in Assisija, Udina in Genove. Med množico, ki je napolnila cerkev so bili tudi zastopniki vitezov in dam reda sv. groba.
AssLsi, 4. okt. s. Proslava sv. Frančiška se je nadaljevala ob 17. s svečano procesijo isz. občinske palače v baziliko. Udeležili so se sprevoda zastopniki senata in zbornice fašijev ter korporaeij, inšpektor Balzarini kot zastopnik Tajnika stranke, zastopniki šefov glavnega stana vojske, mornarice, letalstva in Milicet podguverner Rima, prefekt in zvezni tajnik Peru-gije, imejitelji zlatih kolajn, ki so se udeležili dopoldanskih svečanosti, predsednik Narodnega združenja bojevnikov, predsednik združenja prostovoljcev Italije, vsi pokrajinski župani in številne druge osebnosti. Na čelu sprevoda so nosili prapore Rima, Genove, Udina inc Assisija ob spremstvu straž ter prapor konfederacije umetnikov in profesionalistov. Med tem je v zgornji baziliki assiški škof daroval službo božjo ob asistenci kardinala Dalla Co-sta firenškega nadškofa. Na trgu pred cerkvijo so bili razvrščeni oddelki Kr. vojske, mornarice, letalstva in Milice ter GILa. Igrala je godba Kr. karabinjerjev. Ob 18. so prišli na oder Genovski vojvoda v spremstvu svojega adjutanta z ministrom Pavolinijem. Procesija iz zgornje bazilike je krenila na trg, kjer je kari in al podelil evhanstični blagoslov. Nato je asi-ški župan povzdignjeno nagovoril visokega princa. V gornji baziliki je bila nato zaključitev proslave Velikih Umbrijcev ob nazočnosti Genovskega vojvode, kardinala Dalla Coste in vseh zastopnikov oblasti. Inšpektor stranke Renato Balzarini je odredil pozdrav Kralju in Duceju, kapitelj bazilike pa je intoniral nabožno pesem, kateri so sledile še skladbe skladatelja Pascolija. Inšpektor Balzarini je vsem sporočil pozdrav Tajnika stranke, nacionalni svetnik Di Marzio pa je govoril o Velikih Umbrijcih, ki so se proslavili po volji Duceja.
Nato je govoril minister Pavolini, ki je zaključil proslavo Velikih Umbrijcev in p red oči! izredni njihov prispevek za veličino domovine in njeno kulturo ter njenega duhovnega edinstva. Prav zaradi tega so bili Veliki Umbrijci počaščeni v vojnem času. Ako sovražnik na vzhodu ne bo dokončno pregnan s svojih step, bi bili stara evropska kultura in vsa tradicija Italije obsojeni v uničenje. In če sovražnik na zapadu ne bi bil končno ukročen
v svoji prevzetnosti in če ne bi zagotovili naših pravic do življenja, ne bi bili nadaljevalci stare slave, temveč njeni bedni in povprečni čuvarji. Zato so najboljši in najpristnejši proslavljalci umbrijske slave in vse Italije borci, ki od Dona do Balkana in od Egipta d0 oceanov branijo in rešujejo našo tradicijo ter jamčijo našo bodočnost. Pred 20 leti je hil v Perugiji prei pohodom v Rim iz lan proglas, ki ga je Mussolini sestavil in podpisal kvadrumvi-rat in ki se je zaključil z isto besedo, ki je bila izrečena ob koncu nagovora na Beneškem trgu ob pričetku te vojne in ki je geslo naroda: Zmagali bomo! Zmaga za nas ni kako upanje ali vera temveč je prepričanje, ker je jekleno trdna, neupogljiva volja.
Govor ministra Pavolinija je večkrat prekinilo viharno odobravanje, ki se je za-k^učilo z dolgimi ovacijami Duceju. S tem so bile proslave Velikih Umbrijcev zaključene. Bile so krasna revija nacionalne kulture in genija in so danes, ko je Italija vsa usmerjena na dosego zmage, izredno pomembne in imajo posebno vrelnost ker kažejo, da domovina, čeprav se nahaja v trdi vojni, ki črpa njene najboljše energije, živo poveličuje svojo preteklo slavo, ki je vzpodbuda za njeno slavno bodočnost.
vojske
Sofija, 4. okt. s. Vojni minister general Mikov je zastopnikom listov izjavil: Bolgarska vojska je danes popolno in najmo-derneje opremljena. Stoji na straži ob državnih mejah, je pa tudi važen činitelj v balkanskem odseku evropske fronte čeprav aktivno ne sodeluje v vojni. Zaradi discipline in oborožitve naše' vojske, gleda bolgarski narod popolnoma mirno v bodočnost. Minister je zaključil, zatrjujoč, da so oborožene sile kakor prebivalstvo popolnoma prepričane o zmagi osi.
Rumunska finančna politika
Bukarešta, 4. okt. s. Novi finančni minister Aleksander Neagou je očrtal. k0 je prevzel svoj resor, rumunsko finančno politiko, rekoč, d.a morajo vojne finance dobiti predvsem vsa ona sredstva, ki so potrebna za dosego zmage. Moramo imeti zaupanje, je zaključil Neagou, v našo valuto in v vrednost dela ter pripravljati gospodarski temelj za zagotovitev napredka našim mladim "generacijam v bodočnosti.
Bojazen v Londonu pred nemško invazijo
Stockholm, 5. okt. d. Tukajšnji listi poročajo, da je londonski župan sir John Laurie pozval londonsko prebivalstvo, naj se pridruži novo osnovani »londonski civilni gardi«, katere naloga je prevzeti kontrolo nad mestom za primer invazije. Dolžnost članov civilne garde bo v primeru vojne nevarnosti ostati na svojih mestih v Londonu ter po možnosti vzdrževati normalni tok življenja. V civilno gardo, katere poveljnik je sam župan, se sprejemajo tudi ženske.
Obnovit« nar^^In«* !
Hud sovjetski poraz na Kavkazu
Prodiranje v severnem delu Stalingrada se nadaljuje — Velike sovjetske izgube tudi na morju
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 5. okt. s. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo:
V	severozapadnem delu Kavkaza in južno od Tereka so vrgle nemške čete, podprte od letalskih oddelkov) sovražnika iz bunkerjev in pripravljenih postojank. Severovzhodno od Mozdoka je bila razbita večina nekega sovjetskega konjeniškega polka; zajetih je bilo več sto ujetnikov. V pristanišču Tuapse so bojna letala poškodovala 7.000 tonsko sovjetsko petrolejsko ladjo.
V	boju za Stalingrad so zavzeli pehotni in oklopni oddelki v tesnem sodelovanju z letalskimi silami za polete v bližini tudi včeraj v ogorčenih borbah med hišami nadaljnje dele severnega mestnega področja. Sovjetske čete so imele hude krvave izgube. Uničenih je bilo 9 tankov. Nočni bombni padadi so bili naperjeni na sovjetska letališča, topniške postojanke in železniške proge vzhodno od Volge.
Pri brezuspešnih napadih proti mostišču v Voronežu je izgubil sovražnik v zadnjih dveh dneh 21 tankov.
Lastni napadi jugovzhodno od Dmenske. ga jezera so tudi včeraj dobro napredovali. Kraji so bili zavzeti v naskoku in uničene obkoljene sovražnikove sile.
Na fronti med zgornjo Volgo In Lado-škim jezerom so lastni napadalni oddelki uničili večje število sovražnih bunkerjev in bojnih postojank. Tudi letalstvo je na-
S,
Izjalovljeni sovjetski
Berlin, 5. okt. d. O borbah na vzhodnem bojišču javljajo s pristojnega nemškega vojaškega mesta, da se v stalingraj. skem odseku razvijajo glavni boji še zmerom v severnem in južnem delu. V severnem delu Stalingrada so nemške čete po zlomitvi trdovratnega sovražnega odpora zasedle vrsto nadaljnjih ulic in se približale zadnjim mestnim okrajem ob Volgi. Severozapadno od Stalingrada so se nadaljevali sovražnikovi razbremenilni protinapadi, ki pa so se kakor vsi dosedanji zrušili v koncentričnem ognju nemškega orožja. Sovražnik je utrpel nadaljnje občutne izgube. Tudi v soboto je nemško letalstvo z neprestanimi napadalnimi akcijami podpiralo akcije nemških čet na terenu in je uspešno rušilo napadajoče sovražnikove oddelke, zbirališča sovražnikovih čet ter utrdbene postojanke v vojni črti. V napadih proti sovražnikovi oskrbi so nemška letala pod zaščito lovcev nadalje učinkovito bombardirala sovražnikove železniške proge in kolone motornih transportnih vozil. Od direktnih bombnih zadetkov je bilo uničenih nadaljnjih 18 sovražnikovih tovornih vlakov.
Pri Voronežu so bili prav tako razbiti nadaljnji sovražnikovi protinapadi na nemške postojanke. V teh borbah je izgubil sovražnik nad 1000 padlih, več sto ujetnikov, mnogo vojnih potrebščn, predvsem strojnic in drugega avtomatskega orožja.
Na južni fronti je sovražnik napravil več protinapadav na izgubljeni utrjeni postojanki Eljhotovo in Verhnoje Kurpskoje. Protinapadi, izvedeni z dokaj močnimi silami sovražnikove pehote in tankov, so se izjalovili in so imele sovjetske čete hude izgube. Na južnem delu je sovražnikovo letalstvo poizkušalo napasti neko nemško letališče. Proti skupinam sovražnikovih bombnikov, ki so dospele pod močno zaščito sovjetskega lovskega letalstva, so se dvignila v borbo nemška bojna in lovska letala, ki so sovražniku preprečila, da bi dosegla cilj, in ga prisilila, da je odvrgel bombe na odprtem terenu. V zasledovanju so nemška letala sestrelila 6 sovražnikovih letal. Na vsem južnem bojišču je bilo v soboto v celoti uničenih 16 sovjetskih letal.
Na severnem delu vzhodne fronte se nadaljujejo nemška očiščevalne operacije ob Ladoškem jezeru, kjer so bile obkoljene močne sovražnikove sile. Vsi sovjetski poizkusi, prebiti se skozi obkolitveni obroč, so se ponesrečili s hudimi izgubami sovražnika.
Nemška ofenziva
v polnem razvoju
Berlin, 5. okt. s. Vesti iz vojaškega, vira potrjujejo, da so nemške ofenzivne operacije v polnem razvoju na vsej fronti Kavkaza, kjer so nemške in zavezniške čete v hudih borbah ter potiskajo sovražnika z njegovih postojank v gorah in v ravnini. Zavzetje dveh mest na področju Tereka kaže, kako važne so sedanje operacije.
V odseku Rževa so imeli nemški napadi na več krajih uspehe in je sovražnik izgubil mnogo vojnih potrebščin in ljudi. Znatno je tudi število ujetnikov v primeri z nastopajočimi sovražnimi s'lami. Boljševikl so izgubili 800 padlih. Zajetih je bilo 17 tankov, 35 topov, 62 strojnic, 20 metalcev bomb In drugo lahko orožje.
Napad na Stalingrad se nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo. Kakor potrjujejo zadnje vesti, so Nemci s svojimi operacijami v severnem delu dosegli vse cilje. Sodeč po številu tankov, ki so jih boljše-viki izgubili te dni, so v južnem in severnem odseku trdnjave še močne oklopne sile. Kakor podčrtavajo v tukajšnjih pol-uradnih krogih, je očitno, da je sovjetsko poveljništvo vrglo v ogenj vse, s čemer razpolaga.	•
Po vestelv ki so dospele ponoči, so bile južno od Ladoškega jezera uničene nadaljnje močne sovjetske sile. Neki vojni dopisnik poroča zanimive podrobnosti o zmagoviti uničevalni bitki v žepu južno od Ladoškega jezera. Poveljnik nekega sovjetskega pehotnega polka, poroča nemški dopisnik, je zapisal v svoj vojni dnevnik naslednje: Kdor mora prestajati bombar-
daljevalo napade proti sovražnim bunkerjem in zbirališčem čet.
V	Finskem zalivu je bil poškodovan z bombami sovjetski čoln za odstranjevanje min.
V	borbi proti Sovjetski zvezi je nemška vojna mornarica v septembru s pomočjo svojih brzih čolnov potopila na črnem morju 24 ladij s skupno 42.000 br. reg. tonami, na Vzhodnem morju pa eno podmornico in en čoln za iskanje min. V istem času je potopilo letalstvo na črnem morju, na Volgi in na Ladoškem jezeru 11 trgovskih ladij, poškodovalo pa 26 ladij in plavajoči dok. Med plovnimi objekti sovjetske vojne mornarice je bila potopljena ena topničar-ka, en torpedni čoln, en čoln za čiščenje min in ena stražna ladja, poškodovana pa sta bila dva čolna za iskanje min, tri top-ničarke in 4 stražne ladje.
Pred nizozemsko obalo so se čolni za iskanje min v noči na 4. oktobra napletli v bitko z angleškimi brzimi čolni, ki so bili pregnani z učinkovitim topniškim ognjem.
V	bojih na fronti ob Donu |e padel dne S. oktobra junaške smrti poveljnik oklop-negra zbora in general oklopnih čet v. Lan-germann und Erlcncamp. ki je bil odlikovan s hrastovim listom k viteškemu križcu železnega križa. Ob njegovi strani je padel v borbi za svobodo Evrope *udi po veljnik madžarske divizije polkovnik Nagy.
napadi
diranje, kakršnega je pričelo nemško letalstvo proti ram v zadnjih dneh, mora zblazneti. Ves dan nemška letala nepreki njeno uničeujejo naše postojanke z bombami vseh kalibrov.
Toda sovjetski častnik, ki je pisal te vrstice, je preživel samo majhen del nemške akcije, ki se je šele začela razvijati na tistem odseku. Ko smo prišli do zaključne faze uničujoče bitke na jugu Ladoge, pravi vojni dopisnik, je bil boljševiški poveljnik že nekoliko dni v ujetništvu. Kakor nekoliko mesecev prej na fronti pri Volhovu, so Rusi tudi tu poskusili zlomiti nemški obroč okoli Petrograda. številke, objavljene v nemškem vojnem poročilu dne 3. oktobra, dajejo različno sliko velikanskega sovjetskega poraza. Bitka ob Ladoškem jezeru, čeprav se je vršila na zelo omejenem ozemlju, ima veliko važnost bodisi zaradi ciljev, ki so jih hoteli doseči nasprotniki, bodisi zaradi velike premoči, ki so jo Rusi imeli na tej točki. Samo kdor se je udeležil te bitke, pravi dopisnik, si lahko predstavlja hude boje, ki so jih prestale naše čete v tej vražji in zahrbtni akciji ter na močvirnem terenu, ki so ga Rusi izpre-menili v niz majhnih utrdb. Vozotajstvo se je vdiralo do pest v cestnem blatu, v kolikor se da o cestah sploh govoriti.
Gosta pregrada gozdov, katerih je to področje zelo bogato, ovira ne samo razgleda, marveč tudi onemogoča uperabo težkega topništva in oklopnih voz. V tem odseku so Rusi proti koncu avgusta šli v napad z znatnimi silami, nemško letalsko orožje pa je kmalu prisililo sovražno prodiranje k zastoju ter je vzelo scvražniku velik del njegovega zagona in mu povzročilo hude izgube. Pehotne čete so postopno odrezale nekatere točke, kjer se je bilo Rusom posrečilo prodreti v nemške postojanke.
Tako so se morali branilci boriti proti pritisku Rusov na dve strani. Nekoliko dni podnebne prilike res niso bile ugodne za podjetja velikega obsega, kasneje pa je nemška pehota prešla v napad in se ji je posrečilo obkoliti glavnino neprijateljskih čet.
Nemško topništvo in letalstvo je takrat začelo svoje uničevalno delo in je istočasno onemogočilo vsak poizkus svražnika, da bi prodrl skozi obroč. Zadnje dni so bili Rusi, videč, da se ne morejo osvoboditi iz nemških klešč, oskrbovani z municijo in zdravniškim materialom z letali, toda bilo je že prepozno. Njihove Izgube ljudi in materiala so bile tako strašne, da nikakršna pomoč ne bi bila več mogla izpreme-niti njihove usode. Nad 8000 ton bomb je bilo vrženih na to točko, kjer je nastal pravcati pekel. Največji del sovjetskih čet, zaključuje nemški dopsnik, je izgubil življenje pri tem bombardiranju, toda preostali, ki so sedaj na potu v ujetniška taborišča, imajo še sedaj pred očmi strahotne slike med bombardiranjem.
Boji na finskem odseku
Helsinki, 5. okt. s. Poročilo o operacijah javlja: Na fronti Karelijske ožine in Au-nusa so bili odbiti sovjetski napadi. Finsko topništvo je zadelo in uničilo 13 sovražnih utrdbic. Na fronti v Vzhodni Ka-reliji medsebojno topovsko streljanje in živahno udejstvovanje patrul v južnem odseku. V odseku Uhtue je neka finska patrulja prodrla v sovjetske prednje postojanke in tam uničila 15 utrdbic in dve zaklonišči za čete. Odredi finskih bombnikov so napadli južni odsek murmanske železnice, zadeli so važne naprave ter povzročili veliko razdejanje.
Pesimistična ameriška sodba o položaju
Lizbona, 5. okt. d. Po poročilih iz Ne\v Torka in Washingtona prinašajo ameriške poročevalske agencije iz Moskve še nadalje skrajno pesimistična poročila o vojaškem položaju Sovjetske zveze. Poročila, ki jih ponatiskuje večina ameriških listov, zatrjujejo soglasno, da je položaj Stalingrada slej ko prej skrajno kritičen. Nemški napadi na to najvažnejše sovjetsko mesto ob Volgi se nadaljujejo a svežimi
rezervami. Nemške sile prodirajo zmerom dalje v krajevno zelo prostrano področje stalingrajskega mesta in osvajajo en mestni okraj za drugim. Dasi je sovjetski odpor kakor pripominjajo ameriške agencije, v zavesti, kako težka izguba bo padec Stalingrada, skrajno trdovraten, izgublja vendar sovjevtska obramba postojanko za postojanko in se umika zmerom dalje proti Volgi. Nemcem je uspelo zabiti vrsto nadaljnjih klinov v sovjetske obrambne črte. Obramba Staligrada se mora omejevati na prostor, ki se od dneva do dneva bolj oži in na katerem so sovjetske sile obkoljene od vseh strani, razen na ozkem pasu ob Volgi, ki pa predstavlja zelo težavno oskrbovalno zvezo za prihod ojačenj in novih vojnih potrebščin, ker je Volga dejansko v vsej dolžini Stalingrada pod ognjem nemškega topništva in v dosegi nemških letalskih sil. Nešteto baterij nemškega težkega topništva, postavljenih na zapadnem bregu Volge, severno in južno od Stalingrada, obstreljuje sovjetske ladje, ki skušajo prepluti reko. Edino možnost izhoda vidi sovjetsko poveljništvo v Timošenkovi razbremenilni ofenzivi, severozapadno od Stalingrada, kjer meče Timošenko z nepopisnimi žrtvami v borbo zmerom nove sile v nadi, da mu bo morda uspelo razbremeniti stalingrajsko garnizi-jo. Doslej pa Timošenkoova ofenziva na severozapadu ni izpolnila pričakovanj sovjetskega vrhovnega vojnega poveljni-štva ker so Nemci pravočasno dovolj oja-čili svoje postojanke med Volgo in Donom, na katere je usmerjen glavni pritisk Timošenkovih sil.
Stalinovi očitki zaveznikom
Rim, 5. okt. s. Sovjetski radio objavlja naslednjo vest: Moskovski dopisnik »Associated Pressa« je poslal Stalinu pismo, v katerem ga prosi ustnega ali pismenega odgovora na tri vprašanja, ki posebno zanimajo ameriško javnost.
Stalin je odgovoril z naslednjim pismom: »Gospod Cassily. dopisnik »Associated Pressa! Ker sem zelo zaposlen in Vam ne morem dovoliti razgovora, odgovarjam s tem kratkim pismom na vprašanja, ki ste mi jih zastavili.
1.	Kako mesto zavzema v sovjetskem javnem mnenju vprašanje druge fronte?
Odgovor: Zelo važne mesto, lahko se reče, mesto prvega reda.
2.	Kakšen je uspeh pomoči zaveznikov Sovjetski zvezi ln kako bi bilo mogoče zvišati in zboljšati to pomoč?
Odgovor: V primeri s pomočjo, ki jo daje Sovjetska zveza zaveznikom s tem, da je privlekla nase pretežni del nemških oboroženih sil, je pomoč zaveznikov Sovjetski zvezi malo učinkovita. Kar se tiče zboljšanja in zvišanja te pomoči, je potrebna samo ena stvar in sicer, da zavezniki takoj in v polni meri izpolnijo svoje obveznosti.
3.	Kakšna je odporna sposobnost Sovjetske zveze?
Odgovor: Mislim, da odporna sila Sovjetske zveze ni manjša, marveč morda celo višja od sile Nemčije ali katere koli druge sovražne države. — Stalin.
šapošnikov sovjetski
vojni komisar
Stockholm, 5. okt. d. Današnji švedski listi objavljajo kot posebno senzacijo imenovanje šapošnikova za sovjetskega vojnega komisarja. Švedski Hsfci predvsem poudarjajo, da je Šapcašnikov edini preživeli cairistični general štabni oficir, ki še ima vlogo v današnji Sovjetski zvezi. Listi izražajo domnevo, da pomeni imenovanje šapošnikova za vojnega komisarja poveča-nje vpliva rdeče vojske na komunistično stranko. Posamezni listi opozarjajo na dejstvo, da je šapošnikov obenem vstopil tudi v osrednji odbor komunistične stranke. Kar se tiče novega Stalinovega položaja v vojaškem ustroju Sovjetske zveze naglasa jo današnji švedski listi, da si o tem ni mogoče uetvamiti jasne sodbe, splošno pa prevladuje mnenje, da bo Stalin v bodočih vojaških odločitvah zavzemal dokaj bolj rezervirano stališče kakor doslej.
Gospodarsko izkoriščanje vzhodnih pokrajin
Madrid, 5. okt d. Zunanje-politični komentar madridskega lista »ABZ« objavlja uvodnik, v katerem se bavi z gospodarskim pomenom pokrajin evropskega vzhoda, Id so jih v dosedanjih operacijah proti Sovjetski zvezi zasedle nemške sile. Pisec pravi, sklicujoč se na zadnja Hitlerjeva izvajanja o položaju na vzhodu, da je vsa Evropa z zadovoljstvom sprejela na znanje Hitlerjevo izjavo, da Nemčija že izkorišča z vsemi razpoložljivimi sredstvi bogate vire zasedenih vzhodnih pokrajin, kar bo v korist vsej Evropi. V sorazmerno kratkem času se bo splošni gospodarski položaj evropske celine opomogel ob podpori, ki mu jo bo nudil vzhod. Tedaj bo prišla Evropa v ugoden položaj, ko bo lahko v nedogleden čas kljubovala nasprotnikov! pomorski blokadi. Seveda bo vojna zaradi tega trajala dalje časa, kakor bi morda sicer, toda pomanjkanje živil in za vojno industrijo potrebnih surovin bo spadalo v r,"r°pi v pojme preteklosti. Kar se tiče položaja, v katerega bo s tem zašla Sovjetska zveza, pripominja španski komentar, da bo pač prisiljena nadaljevati svoje siromašno življenje s sredstvi vzhodno od Volge. Evropa pa se bo s sredstvi, ki se že danes v posesti sil osi in drugih zavezniških dežel, zlila v nepremagljiv granitni blok, ki bo lahko upešno kljuboval neev. ropskim in Evropi sovražnim silam.
»JUTUO« št. 228
3
Torek, 6. X. 1942-XX
Kaznovan! teroristi -
Drug za drugim padajo krivci In povzročitelji komuni-/	stičnih grozodejstev
Poročali smo že, kako so patrulje Vojske in vaških straž blizu Grosuplja presenetile in razpršile oddelek kakih 60 partizanov, pod vodstvom znanega partizanskega poveljnika Lada Potokarja. Patrulje so zatem zasledovale razpršene partizane in med drugimi zajele tudi Potokarja, ki je imel na vesti dolgo vrsto umorov in drugih zločinov, povzročenih po komunističnih teroristih. Lada Potokarja je doletela kazen, ki jo je s svojimi grozodejstvi sam poklical nad sebe: bil je ustreljen ob pokopališču v Višnji gori.
V	bližini Stične je doletela usoda tudi Potokarjevega druga v zločinstvu, partizanskega komandanta Nandeta Kralja. Ljudem je bil znan kot eden najbolj nasilnih teroristov in mu prav tako kakor Potokarju prištevajo odgovornost za umore cele vrste nedolžnih Slovencev. Doma je bil s Koroške Bele pri Jesenicah in je že tam veljal za zagrizenega komunista. Zadnji čas je poveljeval partizanskemu oddelku v okolici Št. Vida na Dolenjskem. Konec septembra je prišel s svojim oddelkom v neko manjšo vas, kjer je že poprej večkrat bil in so ga ljudje že dobro poznali, ker jih je vedno strahoval. Zato je bila ob njegovem pojavu takoj alarmirana vaška straža. Med njo in partizani se je razvil spopad, v katerem je bil Kralj ustreljen. Njegov brat, ki je bil z njim, je bil prijet. Skušal je pobegniti, a je bil na begu tudi ustreljen.
Dne 17. septembra je prišlo do spopada me-d partizanskim oddelkom in vaško stražo tudi v Hinjah. Kmetje so- tam na partizane še posebno ogorčeni, ker so si ti prav iz Hinj izbrali razmeroma zelo veliko število žrtev. V boju je padel na komunistični 6trani tudi njihov poveljnik, znan pod privzetim imenom »Štefan«. Tudi on je imel na vesti uničenje mnogih nedolžnih življenj.
V	Št. Petru pri Novem mestu so ujeli enega izmed tamkajšnjih partizanskih in komunističnih voditeljev Vinka Kosa, ki je bil prej trgovec v Novem mestu. Pri Velikih Laščah pa je bil prijet slušatelj filozofije Emil Jager, ki se je udejstvoval
Viaciki komisar za Ljubljansko pok raj m o je smatrajoč za potrebno, da se Olajša gradnja stanovanj za manj imovite družine pokrajine in na osnovi sklepov občine Ljubljana, Hranilnice Ljubljanske pokrajine v Ljubljani, Poštne hranilnice, Pokojninskega zavoda za nameščence in Zavoda za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine, s katerima so bili odobreni glavnični vložki v zavod, ki naj bi se ustanovili, odredil:
01. 1. Ustanavlja se Fašistični avtonomni zavod za ljudske stanovanjske hiše Ljubljanske pokrajine. Zavodu je namen preskrbovati stanovanja manj imovitim družinam v vseh občinah pokrajine, kjer bi se pokazala potreba. V ta namen ustanavlja Zavod lahko odseke za ljudske stanovanjske hiše in odseke za gradnjo malih in cenenih stanovanj, z ločeno upravo lin proračunom.
ČL L Zavod sme pridobivati stavbišča in Stanovanjske hiše in jih zidati, kakor tudi opravljati vse posle za dosego njegovih namenov.
Čl. 3. Začetna glavnica Zavoda, ki se lahko kasneje zviša, sestoji iz vložkov naslednjih ustanov:
Visoki komisariat (gotovinski vložek) 1,000.000 liir, občina Ljubljana (vložek v naravi — stavbišča) 461.700 liir, Hranilnica Ljubljanske pokrajine (gotovinski vložek) 200.000 lir, Poštna hranilnica (gotovinski vložek) 200.000 Er, Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani (gotovinski Vložek) 200.000 lir, Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine (gotovinski vložek) 200.000 lir, skupaj 2,261.700 liir.
Čl 4. Zavod vodi upravni svet, sestavljen iz: enega predsednika in dveh svetnikov, kii jih imenuje Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino; enega svetnika, ki ga imenuje tajnik Zveze bojevniških fašijev v Ljubljani; enega svetnika, ki ga imenuje ljubljanski župan; dveh svetnikov, ki ju imenujejo sporazumno ostale ustanove, prispevajoče h glavnici.
ČL 5. Upravno nadzorstvo opravlja odbor treh preglednikov in dveh njihovih namestnikov, ki jih imenuje Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino.
Čl. 6- Ustanove in osebe, ki prispevajo h glavnici Zavoda, si ne morejo pridržati druge pravice nego do prejemanja obresti, ne več ko po 50/o,- iti do povračila plačanih zneskov odnosno protivrednosti za vložke v naravi.
ČL 7. Z odlokom lahko Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino vključi v Zavod tudi občinske uprave za ljudske stanovanjske hiše kakor tudi posebne uprave, poslujoče pri podpornih in dobrodelnih zdiružbah in pri združbah za vzajemno pomoč.
Čl. 8. V novozgrajenih hišah Zavoda smejo stanovanja imeti poleg priteklin največ po tri stanovanjske prostore; vsako mora imeti neposreden dohod s sitopnišča aHi s ceste, imeti mora svoje stranišče in svojo notranjo vodovodno pipo.
Čl. 9. Pri novih oddajah stanovanj mora dajati Zavod prednost manj imovitim in ob enakih drugih pogojih številnejšim družinam, v razmerju s številom stanovanjskih prostorov.
Čl. 10. Nadrobnejši predpisi za poslovanje Zavoda se izdajo s pravili, ki jih sklene upravni odbor in predloži v odobritev Visokemu komisarju za Ljubljansko pokrajino.
Č1.11. Občine so dolžne, kolikor je to potrebno za gradnjo hiš Zavoda, ob svojih stroških napraviti greznice, položiti cestne vode za pitno vodo in za razsvetljavo kakor tudi ceste urediti in jih opremiti z razsvetljavo. Občine se tudi pooblaščajo, da smejo postaviti v svoje proračune prispevke za Zavod in mu za gradnjo ljudskih stanovanjskih hiš odstopiti lastna ali razlaščena zemljišča brezplačno ali po lastni ceni. Tudi se pooblaščajo, da v mejah kakor jih dovoljujejo veljajoči zakoni, raz-laščajo radi odstopa Zavodu stavbišča drugih oseb.
Čl. 12. Z odlokom Visokega komisarja za ljubljansko pokrajino se morejo y E^d
zlasti v komunistični propagandi po Dolenjskem, kjer je nastopal na predavanjih in prirejal propagandne gledališke predstave.	<—'
V ^Bizoviku pri Ljubljani so varnostni organTpresenetili In I zajeli tamošn jo vodilno komunistično celico. Prijeti so bili: dva brata Mojškerca, Horvat, Janežič in Loboda. Bili so takoj justificirani. Eden od Mojškercev je vzdrževal tesne zveze z Ladom Potokarjem in njegovim oddelkom. «
Tako drug za drugim padajo krivci komunističnih grozodejstev. Kakor vsi komunistični voditelji so tudi poveljniki in pod-poveljniki partizanskih oddelkov skušali pred ljudstvom skrbno prikrivati ne le svoje prave namene, temveč tudi svoja prava imena. Vsi so si zato privzeli napačna imena in le najožji krog njih najbolj zanesljivih somišljenikov je smel vedeti, kdo so prav za prav. Če se je kak običajen partizan, ali celo kak neprostovoljen, hotel zanimati za to, kdo so njegovi komandanti, katerih povelja mora izvajati, je s tem riskiral svojo glavo. Brez sledu je izginil marsikateri, ki se mu je posrečilo izvedeti, kdo in kaj je njegov politični komisar ali njegov »komandir«. Komunistični komandanti in podkoman-danti pa že od vsega začetka niso verovali v trajnost svoje »vlade« in so se hoteli s tem, da so se čim manj kazali med ljudmi in si nadejali napačna imena, že v naprej zavarovati za čas obračuna.
Vendar jim to ni pomagalo. Čim bolj je naraščalo število komunističnih zločinov, in čim več vesti je prihajalo o izvršenih grozodejstvih, tem bolj so se ljudje zanimali za krivce in tem bolj so si ohranjali v spominu njih pojave in obraze. Danes je razkrinkana že večina izkoreninjencev, ki so si okrvavili roke s poboji, kakršnih slovenska kronika poprej ni poznala. Ko je bila mera zvrhana, se je obup, ki je tlačil podeželsko ljudstvo, razrasel v srdit odpor, ki pometa komunistične teroriste drugega za drugim, dokler ne bodo iztrebljeni vsi in bodo prebivalci naših vasi spet lahko mirno delali in mirno spali.
Zavoda razlastiti ali začasno zavzeti stavbišča. nedovršene hiše, kamnolomi in ap-nenice, ki so potrebni za gradnjo ljudskih stanovanjskih hiš ali malih in cenenih stanovanj Zavoda. V odloku, s katerim se odreja razlastitev ali začasni zavzem, se izdajo izvršilna navodila in se določi pripadajoča odškodnina.
Čl. 13. Vsa opravila glede ustanovitve Zavoda, odobritve njegovih pravil in morebitnih sprememb in kasnejših sprememb glavnice so oproščena taks vsakršne vrste, bodisi državnih ali pokrajinskih. Zavod je nadalje oproščen plačevanja davka na dohodek od podjetij in na rente kakor tudi plačevanja vseh taks po zakonu o taksah z dne 27. junija 1921 s poznejšimi spremembami in po zakonu o sodnih taksah z dne 30. maja 1930 s poznejšimi spremembami kakor tudi vseh posebnih dopolnilnih in dodatnih taks kakršne koli narave in vrste v prid kakršne koli ustanove. Vendar oprostitev ne velja za menične takse (tar. post. 31 zakona o taksah).
Čl. 14. Oproščeni vsakršnih davkov, taks 1 ter dopolnilnih in dodatnih taks so-' a) prenosi lastninske pravice na nepremičninah /n premičninah, ki jih kakor koli pridobi Fašistični avtonomni zavod za ljudske stanovanjske hiše kakor tudi zadevne pravne listine; b) vsa pravna opravila, listine, potrdila in pobotnice, prošnje, predlogi, zemljiškoknjižni vpisi za posojila, ki jih najame Fašistični zavod za ljudske stanovanjske hiše in za posojila, ki jih izda ta zavod radi gradnje ljudskih stanovanjskih hiš. Prenos lastninske pravice od Fašističnega zavoda za ljudske stanovanjske hiše na prvega naslednika je zavezan plačilu četrtine rednih državnih in samoupravnih taks.
Čl. 15. Zavod je oproščen plačevanja občinskih gradbenih taks in so hiše, ki jih zgradi Zavod, oproščene za dobo 25 let davka na dohodek od zgradb kakor tudi gostaščine.
Čl. 16. Zavod sme sklepati v upravno-javni obliki pogodbe o gradnji, posojilne in najemne pogodbe ter določiti posebnega svojega uradnika za njih sestavljanje in hrambo. Če si vzame Zavod na pomoč notarje, gre notarju le ena četrtina sicer pripadajočih nagrad, pristojbin ali odškodnin.
Čl. 17. Sodna opravila za Zavod, da bi dosegel spolnitve oziroma ukinitev najemnega razmerja glede zamudnih najemnikov ter njih sledečo prisilno izselitev, so tako v spornem kakor v izvršilnem postopku oproščena taks vsakršne vrste, kamor spada tudi kolkovina.	*
Čl. 18. Narodni zavod za hiše državnih uradnikov (Istituto nazionale per le čase degli impiegati dello Stato) se pooblašča, da sme delovati tudi v Ljubljanski pokrajini, pri čemer je deležen vseh olajšav po prvem odstavku člena 11. in po členu 12. i. si. te naredbe.
ČL 19. Ta naredba. ki razveljavlja vse druge, njej nasprotujoče ali z njo nezdružljive določbe, stoji v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, 14. septembra 1942-XX.
Visoki komisar Emilio Grazioli
Hudo neurje v Turčiji
Carigrad, 5. okt. s. Zaradi hude nevihte se je podrl neki most na železniški progi Ankara—Carigrad. Vlak, ki je odšel iz Ankare se je moral zaradi tega ustaviti sredi proge. V vlaku je potoval znani profesor Sauerbruch^ ki je nedavno operiral ministra za zunanje zadeve Menemenzogla in se je sedaj vračal preko Carigrada v Berlin.
Kadar kupuješ, preglej »Jutrove« oglase!
99Prima linea"
Izšla je 3. številka glasila Ljubljanske fašistične zveze z naslednjo vsebino: Uvodnik obravnava najnovejše Ducejevo sporočilo iz govora legionarjem bataljonov »M« o neugasljivem sovraštvu do neprijatelja in objavlja v celoti znamenite besede Ustanovitelja Italijanskega Imperija. List ol>-javlja nadalje kratek zgodovinski pregled o ustanovitvi Rusije in je pisec o tem predmetu nanizal celo vrsto novih dognanj. Poleg krajših člankov, posvečenih Dežnim dnevnim dogodkom in potrebam, je nedvomno vreden pozornosti članek »O plemenskem ponosu«, s katerim je povezana ugotovitev o silni premoči židovskega kapitala v bivši Jugoslaviji. Nič manj zanimiv ni članek o junaštvu na 3. strani, v katerem je pisec zelo posrečeno razčlenil ta plemeniti pojav. Četrta stran je posvečena obletnici ustanovitve bataljonov »M«, peta pa življenju Stranke v naši pokrajini, šesta stran je odmerjena športu ln raznim objavam.
Glede na svojo naredbo z dne 2. maja 1942-XX o ustanovitvi Združenja poštno-telegrafsko-telefonskih uslužbencev Ljubljanske pokrajine je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odobril pravila tega združenja po ugotovitvi, da so sestavljena in sklenjena skladno s predpisi čL 3 ustanovitvene naredbe.
Pravila določajo, da je združenju namen združevati, ločeno po ustreznih skupinah osebje, uslužbeno pri poštno-telegrafsko-telefonski upravi pokrajine, in sicer razvrščeno osebje kakor tudi pogodbeno in pomožno. Združenje je edini predstavnik tega osebja nasproti vsakomur. Združenje uporablja po veljavnih zakonih r.jemu dovoljena sredstva s tem, da posreduje po potrebi pri oblastvih in zbira iz članarine in drugih dohodkov potrebne sklade za dajanje podpor in druge pomoči.
Deli se na štiri članske skupine: 1. uradniki; Z. nižji uslužbenci; 3. pogodbeni poštarji in selske pismonoše; 4. upokojenci. Vsak uslužbenec uradov, podrejenih ravnateljstvu pošte, telegrafa in telefona v Ljubljani, in vsak upokojenec, ki je služboval v takem uradu in biva v Ljubljanski pokrajini, lahko postane član tega združenja. O sprejemu na podlagi prošnje odloči predsednik po zaslišanju sosveta. Za člana se takoj štejejo člani Udruženja ptt uradnikov, sekcija Ljubljana, Udruženja ptt zvaničnikov in služiteljev, sekcija Ljubljana in Društva pogodbenih poštarjev (te tri združbe so spojene v novem združenju z naredbo Visokega komisarja z dne 2. maja 1942-XX).
Vsak član mora plačati vsako leto v mesečnih obrokih članarino, ki jo za vse leto določi skupščina. Članstvo preneha tistim članom, ki se premestijo na službovanje izven pokrajine: in nehajo pripadati poštno-telegrafsko-teiefonski upravi; ki si po upokojitvi izberejo bivališče zunaj pokrajine; ki se izkažejo s svojim vedenjem ali iz drugega vzroka nevredne pripadati združenju; ki vložijo pismeno prijavo za izstop; ki tri meseee zaporedoma kljub pismenemu pozivu ne plačajo članarine. V primeru, da se član izkaže nevrednega ali ne plača članarine odredi prestanek članstva predsednik.
člani imajo pravico do pomoči združenja, nadalje pravico opozarjati po svojem skupinskem vodji na potrebe svoje kategorije, udeleževati se kulturnih, pomožnih in drugih akcij, ki jih začne združenje in zahtevati podporo združenja v vprašanjih delovnega razmerja. Dolžni so plačevati članarino, udeleževati se zborovanj in kar največ delovanja združenja in ravnati se po disciplini ter z vedenjem orez graje
Najvišje cene
za kavarniške obrate
Smatrajoč za potrebno, da se določijo najvišje cene za kavarniške obrate v Ljubljani je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino izdal naredbo, ki je objavljena v »Službenem listu« 3. oktobra in je stopila v veljavo 4. oktobra. Za kavarniške obrate v Ljubljani so določene naslednje cene (prva cena velja za obrate I. kategorije, druga za obrate II. kategorije, tretja pa za obrate JU. kategorije):
Ekspresna kava 180 — 1.70 — 1.30 1L re; črna kava, kapucin 2 — 1.80 — 1.40; bela kava ali mleko, l«dena kava (maza-gran), mrzla mlečna kava 2.50 — 2 — 1.60; čokolada ali kakao 4 — 3 — 2.50; ruski čaj 3.50 — 2.50 — 2; čaj s citrono 3.75 — 2.75 — 2.35; ruski čaj v kozarcu 2^50 — 1.80 — 1.25; čaj v kozarcu s citrono 2.75 — 2 — 1.75; punč ali grog 5
—	4 — 3 50; vroča limonada 2.30 — 1.50
—	1.25; limonov sok 2.50 — 1.80 — 1.30; oranžev sok 3 — 2.20 — 1.70; malinovec, limonada, oranžada 2.20 — 1.80 — 1.25; oranžada S. Pellegrino, steklenica V« htra 4 — 4 — 3.50; mineralna voda S. Pellegrino 2 dl 1.30 — 1 — 0-70; steklenica piva 4 60— — 4.60 — 4.60; kozarec Vermuta, orignalna znamka 3.50 — 3 — 2.50; Ver-mut znamke Karpano 3.75 — 3.25 — 3; Vermut z grenčico ali V6rmut kina 3.70
—	3.20 — 2.70; žganje 1/50 3.50 — 3 — 2.50; vinjak ali domači likerji 4.50 — 3.50
—	3; Amerikano temen ali svetel, Selekt, Bitter, Campari, Fernet Branca, Ramaz-zotti 4 — 3.75 — 3.25; Rabarbaro S. Pellegrino 4.50 — 4.25 — 4; marmelada 3 — 2.50 — 2; porcija sladoleda 5 — 4 — 3 lire.
Za vina veljajo najvišje cene, določene za gostinske obrate z naredbo z dne 6. maja 1942-XX št. 83. Pri pijačah s sodo se računa pribitek 0.30 lire. Ob času morebitnega koncerta se sme pobirati povišek eene 0.70 lire za prvo naročilo. K predpisanim cenam se sme pobirati za postrežbo prfbitek 15%.
Lastniki obratov morajo imeti ta cenik izvešen, da ga občinstvo lahko vidi. Kršitelji določb te naredbe se kaznujejo po na-redbi z dne 26. ianuarja 1942-XX z zaporom do 2 mesecev ali v denarju do 5000 lir. Lahko se tudi izreče začasni ali predlaga trajni odvzem obrtne pravice. S to naredbo se razveljavljajo vse njej nasprotujoče ali z njo nezdružljive določbe.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino
in
Poveljnik XI. Armadnega Zbora
objavljata: z ozirom na razglas 24. aprila t. 1.:
Dne 26. septembra je v Ljubljani ustrelil neki komunist agenta javne varnosti Slovenca Josipa Habjana.
Z ozirom na razglas z dne 24. aprila je bilo ugotovljeno, da je potekel rok, predviden za aretacijo krivcev navedenega zločina. Zaradi tega je bila odrejena ustre-litev štirih oseb, ki so zagotovo krive terorističnega in komunističnega delovanja.
Eksekucija je bila izvršena c*ne 29. septembra ob 9.30.
vzdrževati sloves združenjr Zoper člane lahko predsednik izreče rpomin ali ukor ali začasno odstranitev ali izključitev iz združenja.
Predsednika, ki zastopa združenje m vodi seje sosveta in skupščine, 'menuje Visoki komisar. Sme se udeleževati sestankov posameznih skupin, katerim predseduje, kadar se jih udeleži. Podpredsednika in skupinske vodje imenuje predsednik po predhodni odobritvi Visokega komisarja.
Sosvet sestoji iz štirih skupinskih vodij in še petega člana, ki posluje kot tajnik in ga imenuje predsednik. Sosvet skliče predsednik vsaj enkrat na mesec in obravnava vsa vprašanja, ki se tičejo združenja, predlaga proračune, potrjuje zaključne račune in predlaga skupščini višino letne članarine.
Člani vseh skupin tvorijo skupščino, ki jo mora sklicati predsednik enkrat na leto, da čuje njegovo poročilo, pretrese in odobri proračun, imenuje nadzorstveni odbor in odobri letni znesek članarine. Zborovanje je sklepčno, če je navzoča vsaj polovica vpisanih članov, pol ure kasneje ob drugem sklicu pa pri vsakem številu udeležencev. Sklepa se z absolutno večino glasov, glasuje se z vstajanjem in sedenjeiv. Za spremembo pravil je potrebno dvetret-jinsko število navzočih.
Nadzorstveni odbor je sestavljen iz štirih članov, katerih poslovna doba traja eno leto. Predsednika odbora imenuje skupščina. Odbor nadzira finančno poslovanje in poroča predsedniku o pregledih Na skupščini poda poročilo o splošnem delovanju ter o gospodarskem in finančnem stanu.
Skupinski vodje podpirajo predsednika pri vseh poslih, tičočih se njih skupine, odgovorni so predsedniku za delovanje skupine in za disciplino ter predlagajo zoper člane morebitne kazenske odredbe. Posle redne uprave vrši tajnik, za upravne posle pa imenuje predsednik blagajnika, ki ostane na svojem mestu leto dni in pomaga tajniku pri finančnem poslovanju ter upravljanju imovine.
Pri najvažnejših -uradih lahko predsednik postavi zaupnike, kot posrednike med člani urada in združenjem preko skupinskih vodij ali preko tajnika v zadevah, ki se tičejo osebja različnih kategorij. Predsednik lahko pozove blagajnika ali zaupnike k sejam sosveta. Najmanj vsake tri mesece se mora sklicati sestanek članov posamezne skupine, ki mu predseduje skupinski vodja ali pa predsednik, če to smatra za umestno. Vsaka sprememba pravil se mora predložiti Visokemu komisarju v odobritev.
Sovjetska oskrba
z mineralnim oljem
Spričo razvoja vojnih dogodkov na vzhodnem bojišču je sedaj oskrba Sovjetske Rusije z mineralnim oljem že hudo ogrožena. Od severnokavkaških področij je področje Majkopa že dalje časa zasedeno. Področje okrog Groznega je :esno ogroženo, tako da ostane na kavkaškem ozemlju le še področje Bakuja, ki je, kakor znano, najizdatnejše. S prodorom nemških in zavezniških čet do Volge pa je sedaj prekinjena življenjsko važna zveza med področjem Bakuja in sovjetskimi industrijskimi področji, ki leže vzhodno cd Volge, kajti prevoz nafte in rafiniranega mineralnega olja iz Bakuja v področje notranje Rusije se je vi šil pretežno z ladjami po Volgi. Ta promet pa sedaj ni več mogoč. Zato stopa vedno bolj v ospredje vprašanje, v kakšni meri bo Sovjetska Rusija lahko krila najnujnejšo potrebo iz preostalih področij v notranji Rusiji.
Strokovnjaki so mnenja, da področja v notranji Rusiji niso dovolj izdatna za kritje najnujneše potrebe. Po zadnji objavljeni statistiki iz leta 1938 je znašala proizvodnja nafte v kavkaškem ozemlju skupaj 29.1 milijona ton (od tega je odpadlo na Baku 24 milijonov ton, na Grozni 2.8 in na Majkop 2.3 milijona ton). Vsa ostala področja vzhodno od Volge (podiočje Emba ob Kaspiškem morju vzhodno od izliva reke Urala, področje v uralskem pogorju, v centralni Rusiji in v srednji in vzhodni Aziji) so dala v omenjenem letu le okrog 3 milijone ton nafte. Sovjetski geologi so sicer postavili trditev, da so ležišča nafte v notranji Rusiji vsaj tako velika kakor na Kavkazu, četudi bi to držalo, pa je treba upoštevati, da ta področja še niso Izkoriščena in da so potrebne ogromne Investicije za povečanje proizvodnje, ki se dajo izvršiti le v teku let. Po sovjetskih podatkih iz leta 1940 je predstavljala proizvodnja nafte v tem letu na ozemlju tako zva-nega »drugega Bakuja« med Volgo ln Uralom le 6A%, na področju Embe pa 2.5% celotne sovjetske proizvodnje. Po švedskih cenitvah je proizvodnja v notranji Rusiji v letu 1940 dosegla okrog 4 milijone ton. Pa tudi če je morda uspelo to proizvodnjo povečati na 5 ali 6 milijonov ton, je v vsakem pogledu nezadostna za potrebe oboroževalne proizvodnje tn za potrebe vojake. Težkoča je tudi v tem, da so ležišča
nafte v področju med Volgo in Uralom prostorno zelo raztresena. Med Kujbiševlm ob srednji Volgi in Magnitogorskom (čelja-binskim) onstran Urala leže tri področja. Nekaj sto kilometrov severno od tega je četrto področje ob spodnjem toku reke Ka-me, nadaljnjih 500 km v sesernovzhodni smeri pa leži ob gornjem toku reke Kame peto področje pri Molotovu (Permu). Zaradi raztresenosti proizvodnje in velikih oddaljenosti ni mogoče zgraditi cevovode iz teh področij do potrošnih središč. Le področje Emba ob Kaspiškem morju je bilo leta 1936 povezano s 700 km dolgim cevovodom na eni strani do Kaspiškega morja, na drugi strani pa do severno ležečega industrijskega mesta Orska.
četudi bi Sovjetski Rusiji uspelo dvigniti proizvodnjo preko sedanjega skromnega okvira, je treba pridobljeno nafto še rafinirati. V ta namen pa ni na razpolago dovolj primernih rafinerij. V notranji Rusiji je namreč malo naprav za rafiniranje in obstojajo večje rafinerije le v Jaroslav-lju (severnovzhodno od Moskve), pri Gor-kiju (zapadno od Moskve) in pri Saratovu (severno od Stalingrada). Leta 1939 so pričeli nedaleč od Kujbiševa pri Sizranu graditi novo rafinerijo, leta 1940 pa pri Molotovu ob Kumi, ni pa verjetno, da bi bili ti dve rafineriji dograjeni. Tretja rafins« rija je bila projektirana južno od Ufe, nI pa znano, če so jo sploh pričeli graditi.
Gotovo imajo v notranji Rusiji še precejšnje rezerve rafiniranega olja. toda tudi te rezerve bodo kmalu potresene. Predelava avtomobilov in traktorjev na pogen z generatorskim plinom pa more prinesti le prehodno olajšanje. Iz vsega *ega se di sklepati, da bo prej ali slej postala oskrba Sovjetske Rusije z mineralnim oljem kritična,
Obnava
francoskega kmetijstva
Po vesteh iz Pariza je imela Francija letos dobro žitno letino, vsekakor boljšo kakor lani. Tudi pridelek krmilnega žita je bil dober. Več desetletij se francoska javnost ni mnogo zanimala, kakšna je letina na deželi. Francoski kmet je imel vedno skrbi, kako bo vnovčil pridelek pod pritiskom nizkih cen na svetovnem trgu in pod pritiskom cenenega uvoza iz kolonij. Danes pa so razmere docela drugačne. Prodrlo je spoznanje, da mora francoski kmet dob.ti zopet primerno mesto v francoskem gospodarstvu. Predvsem se je utrdilo prepričanje. da je treba zaostalo kmetijstvo zopet dvigniti. Francija ima znatne možnosti za kmetijsko proizvodnjo, ki še daleč niso izkoriščene. Velike površine zemlje so v zadnjih desetletjih ostale neizkoriščene in dežela je postala redko naseljena. Nezadostna skrb za kmeta je imela za posledico, da je kmet ostal tudi v svojih proizvajalnih metodah daleč za drugimi naprednimi narodi in nihče mu ni dal iniciative, da bi se posvetil novim produkcijskim panogam. Tudi uporaba umetnih gnojil je bila mnogo manjša nego v drugih državah.
Tako je dosegel povprečni pridelek pšenice v Franciji v letih 1935 do 1938 le 15.6 metrskega stota nasproti 23.3 metrskega stota v Nemčiji. Ustrezajoča številka za rž je znašala 11.5 netrskega stota naspr^i 17.4, za krompir pa 110.5 naszroti 170.6. Čeprav so dani vsi potrebni pogoji, se v Franciji tudi ni primerno razvila živinoreja. Medtem ko redi Nemčija na 100 ha orne zemlje 72 glav goveje živine in 84 svinj, je v Franciji na isti površini le 46 glav goveje živine in 21 svinj.
V zadnjem letu je prišlo v tem pogledu do preobrata. Francija je spoznala svojo zaostalost na področju kmetijske proizvodnje in vlada je izdala na vseh področjih potrebne ukrepe, da se proizvodnja poveča. Predvsem gre stremljenje za tem, da se tudi v francoskem kmetijstvu uvedejo metode intezivnega gospodarstva. Oblastva prirejajo potujoče razstave, ki Imajo namen prikazati kmetu, kakšne možnosti se mu odpirajo pri uporabi sodobnega načina kmetovanju. Izdani so bili ukrepi za večjo uporabo gnojil, za povečanje živinoreje, za pridelovanje kr-nil itd. V letošnjem letu so ti ukrepi šele v majhnem obsegu pokazali sadove, zato pa je pričakovati, da bo prihodnje leto prineslo že vidno zboljšanje.
Gospodarske vesti
= Izkoriščanje energije vetra. Pri izkoriščanju različnih izvorov energije je bilo doslej zelo zanemarjeno izkoriščanje energije vetra. V zadnjih letih pa so v raznih državah temu vprašanju posvetili večjo pozornost. Po podatkih, ki jih je objavil nemški državni svetnik dr. Schieber, je imela Nemčija v letu 1938 v obratu samo še 3500 mlinov na veter nasproti 22.000 v letu 1913. Namesto primitvnih naprav starih mlinov na veter pa stopajo sedaj v ospredje sodobne tehnične naprave za izkoriščanje vetra, ki so zvezane z napravami za pridobivanje električnega toka. V prvem primeru žene naprava dinamo in se pridobljeni »lektrični tok takoj uporablja. Ker pa tak tok ni konstanten, obstoja v tem primeru le možnost uporabe za kurjavo, za gretje vode, za razne sušilnice ali pa za pogon hladilnih naprav, če pa je naprava zvezana z akumulatorji, potem je možen trajni odvzem električnega toka Naprava je v tem primeru seveda dražja. Izkoriščanje energija vetra se je v zadnjih letih razširilo v Zedinjenih državah, zlasti na oddaljenih farmah, ki nimajo električnega toka. Povod je dala potreba polnjenja akumulatorjev za radijske sprejemne aparate. Zato je ameriška industrija radijskih sprejemnikov spravila na trg majhne naprave na pogon z vetrom, ki so imele prvotno izključno namen, omogočiti polnjenje akumulatorjev za radijske sprejemne aparate. Kmalu pa so začeli izdelovati večje take naprave, ki omogočajo tudi izkoriščanje za razsvetljavo, za vodne črpalke in za pogon majhnih motorjev. Te naprave so se tako dobro obnesle, da jih je neka ameriška tvrdka v prvem letu prodala 50.000. Eno leto pozneje pa je dosegla proizvodnja teh naprav že 500.000. Pričakovati je, da bo po končani vojni izkoriščanje energije vetra tudi v Evropi zavzelo nagel razmah
= Obnova tvomic kmetijskih strojnic v Ukrajini. Nemški listi poročajo, da je bilo v Ukrajini zapadno od Dnjepra obnovljeno obratovanje v 28 tvornicah za kmetijske stroje. Zaradi enotnega vodstva teh tvornic, ki so raztresene po vsem zapadnem delu Ukrajine, so bile te tvor-nice združene v eno samo podjetje »Laid-masehinen Industrie Ukraine«.
Obnovite naročnino!
Fašistični avtonomni zavod
m ljudske stanovanjske hiše
o$po«flapsf¥#
Pravila Združenja poštno-telegrafsko-telefonskih uslužbencev
Klopotci poj o na Dolenjskem
Novo mesto, oktobra.
Dolenjska vina že dolgo slove kot ena naših najboljših in najpitnejših vin in splošno znan je rek, da kjer se jedo kranjske klobase, se pije tudi dolenjski cviček. Vedno večji sloves, ki si ga je pridobil pri nas dolenjski cviček, je pripomogel do do-kajšnjega dviga cen dolenjskih vin in s tem v zvezi tudi do velkega razvoja vsega dolenjskega vinogradništva. Dolenjski kmetovalec ni videl več v svojem vinskem pridelku le majhen priboljšek za svojo lastno mizo, ampak redni vir dohodkov, k; mu je nudil veliko oporo v vsem nj.go-vero gospodarstvu.
Dolenjski vinogradi pred stoletjem
Dolenjsko vinogradništvo je starejše kot se splošno misli, že pred več ko 100 leti je takratni tajnik kmetijske družbe za kranjsko g. Franc Ks. Hlubek v svojem podrobnem opisu narodno - gospodarskih razmer na Kranjskem podrobno in kritično opisal tedanje stanje vinstva na Dolenjskem. Po njegovih podatkih razberemo, da tedaj ni posvečal dolenjski vinogradnik svojim trtam prav nič več pozornosti, kot sadnemu drevju. Rast grozda je dopustil šele tri do pet čevljev nad tlom in ga sploh ni negoval, kakor zahtevajo to naše podnebne razmere, zaradi česar je grozdje le redko dozorelo. V primerjavi s štajerskim vinstvom, poudarja Hlubek, neguje štajerski sosed iste trtre vrste kot pritlikavce ter mu dajejo prav dobro kapljico. Dolenjec pa nasprotno ne more pridelati niti jesiha, ki bi šel v denar Tudi izbira trtnih vrst je bila kaj malo napredna. V ospredju je stala vedno le količina pridelka, ne pa njegova kakovost. Tako so še v glavnem sadili na Dolenjskem le li-pino, volovino, želodino, šopotino !n pod-pivec. Le redki pa so že tedaj gojili rebulo. primorščino, belino, tičino, pinjelo in zeleniko.
Zategadelj so štajerska pa tudi bizelj-ska vina daleko prekašala tedanja dolenjska vina, ki se nikakor niso mogla uveljaviti na našem T-inskem trgu in So morali dolenjski vinogradniki po večini sami spiti ves svoj pridelek, kar je moralo neizprosno dovetf.i do popolnega obubožanja dolenjskih vinogradnikov. Po dolenjskih zidanicah sta zavladala tedaj največje pomanjkanje in glad in mnogokrat so le ♦epke in drobničke bile edina hrana številnim vinogradniškim družinam. Zaradi tega ni čudno, da so jeli Dolenjci krčiti svoje vinograde in kjer koli je bilo le možno, jih posejati z drugimi kulturami. Tako je padla z vinogradi zasajena površina Dolenjske od tedanjih 8566 ha na 6874 ha in šele v zadnjih letih se je z večjim razvojem Vinarstva dvignila ta površina ponovno na 7500 ha.
Delo za obnovo vinogradov
Daleko največji in najvažnejši vinogradniški okraj na Dolenjskem, v katerem je 5181.80 ha površine posejane z vinogradi, je novomeški, Poleg novomeškega okraja je vinarstvo še zelo razvito v črnomelj-skem srezu, dočim so bile vinorodne občine krškega okraja lansko leto v glavnem priključene novomeškemu. Zaradi tega se je zadnja leta jela posvečati izredna paž-nja tem predelom, v katerih je vinarstvo dajalo kmetom največje in skoraj edine dohodke. Oblasti in posamezne vinogradniške organizacije so jela izvajati širokopo-tezen načrt za obnovo dolenjskih Vinogradov. Pažnja se je predvsem polagala na trsni izbor. Na banovinskih zavodih se je povečala produkcija cepljenk, v Vinomeru-pri Drašičih pa se je ustanovila večja tr«nica, ki naj daje dolenjskim vinogradnikom pri obnovi vinogradov ceneno m prvovrstno selekcionirano trsje. Obenem je bivša banovina izdala trsni izbor in prirejala tečaje o vinarstvu in kletarstvu. V glavnem pa si je prizadevala usmeriti do-leijsko Vinarstvo na proizvajanje boljših in mani kislih vin ter odpraviti čim bolj samorodnice iz dolenjskih vinogradov
Vsa ta prizadevanja so tudi uspela in tako so postajala dolenjska vina vedno
bolj cenjena m uvaževana. šla so tudi vedno bolj v promet in s tem je postalo Vinogradništvo ena najvažnejših kmetijskih panog v novomeškem okraju, kar ie izredne važnosti, posebno zategadelj, ker so s trtami posejane danes le take lege, ki so sposobne le za vinarstvo in so tako rekoč neuporabljive za druge kulture.
Dobra kapljica kakor že leta ne
Letos je bilo vreme izredno naklonjeno dolenjskim vinogradnikom in od leta 1917. ni imelo Dolenjsko za vinograde tako ugodnega poletja in jeseni kakor letos. Skoraj dva cela meseca je vladalo neprekinjeno lepo sončno vreme in dež je prišel o pravem času, da je dal jagodam potrebni sok in pravočasno tudi prenehal. Zategadelj letošnja letina kvalitativno in kvantitativno prekaša vinski pridelek za dolga leta nazaj. Najjasneje pa se vidi velika razlika v primerjavi z lanskim letom. Letos se je pričela prva trgatev portugalke že ob Malem šmarnu, lansko leto pa se še 26. oktobra ni pričelo s trgatvijo v znanih vinogradih inž. Rataja, Grmske šole in Bajnofa ter je tega dne sneg pobelil
grozdje. Letos je bilo ▼ splošnem grozdje na Mali šmaren bolj zrelo, nego lani 15. oktobra. In temu primerno je tudi odstotek sladkorja toliko večji. Po dosedanjih cenitvah bo imelo grozdje letos od 18 do 22% sladkorja, rizling in Silvanec pa celo 25 do 27%. Tudi kvantitativno se računa letos na dokaj večji pridelek, ki bo znašal predvidoma okoli 150 tisoč hI, kar daje povprečno 27 hI na ha, dočim je dal lauj povprečno 16 hI na ha.
Prav zanimiv je vpogled v vinograde novomeškega okraja Od 5081.80 ha vinogradov je danes le še 87 ha posajenih s samorodnicami, dočim je 3525 ha vinogradov že posajenih z na ameriški podlagi cepljenimi trtami. Tipični vinogradi aa-morodnic so v novomeškem okraju Podlju-ben in Lise pri Toplicah, Nova gora pri Dvoru, šmaur pri Dobmičah, Medvejek pri Vel. Loki, Golobinjek pri Mirni peči i"3 Križka gora pri Zagradcu. V teh vinogradih prevladuje poleg šmarnice ena naših najstarejših samorodnic Izabela, nekoliko Pa je tudi otela. Najboljši vinogradi v okraju pa so Trška gora, Grčevje, Mal-kovci, Bojnik in vinogradi med Veliko Loko in Trebnjem, v katerih prevladuje ški-lina. V vseh teh vinogradih tvori podlago belim virom kraljevina ter silvanec, rizling, belina, tramina, burgundec in velk-lina, črnim in rdečim vinom pa kavščina ter žametna črnina, portugalka, frankinja in žlahtnina.
Trgatev je v polnem teku
Po Dolenjskem je sedaj trgatev v polnem teku. Ljudje se trudijo s spravilom sladkega grozdja, ki bo dal izborno vinsko letino. Za vinom je že sedaj zelo veiiko povpraševanje in bo tako dolenjski vinogradnik lahko tudi hitro in dobro vnovčil svoj letošnji pridelek Končno mu bo enkrat poplačan njegov težki in naporai celoletni trud in njegova velika ljubezen do njegovih goric.
Tanki prof! gorovju
V beograjskem nemškem dnevniku je pred dnevi vojni poročevalec Siegfried Pistorius napisal daljšo reportažo o težkočah, ki se morajo z njimi boriti pod Kavkazom nemški oklopni oddelki. Iz poročila povzemamo:
Neizmerni prostor med Donom in Ku-banom, med Labo in Belajo ter ravna pokrajina med Rostovom in Majkopom sta bila najuspešnejše bojišče za naše tanke. V resnici skriva v sebi velika razprostranjenost nevarnost, da se sile porazgube, kakor se porazgubi ogromna moč reke v posameznih njenih rokavih, toda vse obvladujoča sila naših oklopnih divizij si je hi<"ro osvojila ta prostor. Včasih smo vozili v kolonah, potem zopet v klinu ali pa v skupir.ah val za valom. Kakor potujoča čreda smo me valili čez deželo, kakor razburkano morje smo preplavili vse, kar se nam je postavilo po robu. Osvojili smo Ro-stov, obvladan je bil Majkop, premostili smo široke deroče reke — zdaj pa stojimo pred ogromno trdnjavo vzhodnega Kavkaza.
Prišli smo do postavljenega cilja, do gorovja, ki loči Evropo od Azije, ki meji na nebo in zemljo in se razteza s svojimi neprehodnimi skalnatimi stenami kakor kitajski zid. Nepregledna ravnina, ki jo je obdajalo samo sinje nebo, je bila za nas igrača. Vse drugačne so gore. Toda kljub temu jih osvajamo 2e enkrat smo vozili po dolinah med prepade in osvajali prelaze in kraške gore: obvladali smo naravno trdnjavo Balkana.
Spet smo pred trdnjavo iz same skale, iz ledu in snega, ki nas hoče zadržati na našem zmagoslavnem pohodu. Visoko se dvigajo vrhovi, razčlenjeni in razkosani na tisoče grebenov. Plašč večnaga ledu pokriva nepristopne velikane, ki jih je zemlja postavila kot čuvarje med njenima dvema deloma. Nizko v dolino segajo bela sne-žisča, prekrivajoča temen kamen. Kadar sonce obseva hrbet Kavkaza, se njegovi vrhovi blešče v slepeči' belini, medtem ko se v nižini razprostirajo širni pašniki in polja.
še enkrat so sovjeti zbrali ob vznožju gora svoje razbite in potolčene čete, še enkrat je maršal Timošenko. poskusil vsi, da bi naše divizije končno zadržal na Te-reku. Rusi so skušali obdržati to, kar je bilo že dolgo izgubljeno. Na bližnjih višinah vzhodnega Kavkaza stoje že •nemški tanki s svojimi grenadirji, se bori zavezniška pehota ter protiletalsko in protitankovsko orožje, medtem ko se Rusi umikajo v svoje kamenite utrdbe. Osem dni je tra-
jala tankovska bitka na Tereku, osem dni smo se borili pod Kazbekom, nad katerim se kakor nad Materhornom stalno zbirajo sr.ežni oblaki in meglice. Osem dni smo se trdo Dorili. osem dni so naše tan-kovske divizije zmagovito napadale, da stojimo zdaj ob vznožju visokih sten, ki povzročajo omedlevico.
Bojišče med sončnicami in posekano koruzo, med brežuljki in dolinicami, ki je dajalo videz lepe preproge, je za nami. Bilo je ena izmed mnogih bežnih slik sedanje vojne. Na njem je ostalo na stotine požga-nih in razdejanih boljševiških tankov. Vsa-povsod se vidijo oveže zakopane jame, kjer so na£li nešteti svoje poslednje domovanje. Kamor se človek ozre, vidi razbito orožje, topove, tovorne avtomobile in drugo vojno gradivo ameriškega izvora. Rusi S3 niso dali kar tako ugnati. Ko se je pričel napad naših tankovsk;h oddelkov ir so se začele valiti naše oklopne divizije proti Kavkazu, je nastal pred nami ognjen zid. Iz tisoče v topov so bruhali Rusi proti nam jeklo in železo. Granate in bombe so padale vse naokrog nas. »Rate« so v nizkih poletih napadali in streljali iz svoj*ih topov in strojnic. Zdelo se je, da se ja pod nami odprl pekel in da s? je razklala zemlja. Kakor tarče na strelišču so bile naše jeklene utrdbe — tanki. Nezaščiteni in ne-maskirani smo si morali utirati pod do gorovja. Tako se je vrstil dan za dnevom. Noben ni minil brez trdega boja in brez obojestranskih napadov. Vsaka gora je bila utrdba, vsak hribček utrjen položaj, vsaka vas velik bunker, vsa pobočja pa posejana s protitankovskimi topovi. Z nekaj besedami: trdnjava iz zemlje in kamenja, zid iz jekla in železa.
Osem dni smo se tako borili, osem dni je vihrala bitka in se je čul odmev topovskega grmenja. Bili so to dnevi velikih od-loč tev, borba s skoraj nevidnim sovražnikom.
Nad nami se razprostira modro nebo in nas ogrevajo topli jesenski sončni žarki, še se oglašajo topovi in orožje vseh vrst, toda nemški vojak in motor sta z nadčloveškimi napori dos.»gla postavljeni smoter. Hude so ovire, ki jih predstavlja za zavezniško vojsko Kavkaz, na srečo pa nje-ri vojaki ne poznajo besede: nemogoče. Fantje in možje so spet enkrat dokazali, da znajo izvrševati povelja, ki se od njih zahtevajo.
Ali ste že odposlali naročilnico za DK?
Vroči dnevi na vzhodu
Nemški vojni poročevalec dr. Her-bert Souzek je poslal dunajskemu
dnevniku naslednje poročilo o letalskih bojih nad stepo pri Stalingra-du:
še se srebrno blesti megec nad stepo, ko že prihrumi nekdo v naš zaspani šotor: popravite se na start! Tako gre to dan za dnem. Ura še ni tri in na vzhodu se šele rahlo dani, ko hitimo premraženi izpod odej in smo nekaj minut na poti k letališču, kjer so motorji naših strojev že v pogonu. Mrmraje hiti Ivan, vrli radio-telegrafist poleg mene. Zanj se prične dan šele z zajtrkom. Tih '.n slabo razpoložen nama sledi Hans, kajti obilno spa: e je ena izmed njegovih življenjskih modrosti. Cim se bodo zabliskale prve puške, morajo biti letalska krdela nad sovražnikom — pa naj smo pritrgani za uro spanja In četudi želodec zaman mrmra in gode.
Tam spredaj skušajo Sovjeti obupano pretrgati tanki, toda odporni trak. ki so ga razpotegnili nemški cklopniki v drznem prodoru med Don in Volgo. Ob jasnem dnevu, ko je na nebu polno nemških strojev, ni govora, da bi Sovjetom kaj takega
uspelo. Toda v zaščitnem plašču noči skačejo iz jam in zakopov venomer zagrizeno v verigo nemških vozil, postojank in oklopnikov. v verigo, ki se drzno razpleta med obema rekama. In potem se tu in tam zgodi, da hude sovražne pošasti pritisnejo tako daleč, da le še nemški oklopniki držijo zvezo. Dovoz, ta neprekinjeni trak, ki se vleče po stepi do koder zre oko, potem zastane za nekaj ur. A kaj je to? Cim nemški rušilci spet plovejo po zraku, kadar njihove bombe spet treskajo kakor nevihta ob sodnem dnevu, kadar oklopniki in protiletalski strelci spet vidijo svoje sovražnike pred svojimi cevmi, tedaj se znajdejo orjaki v plamenih drug za drugim in izginjajo kakor da jih je orjaška roka pometla s stepe. In dovoz je spet v teku in odporni trak je postal še nckol'ko ožji. Naj le napadajo noč za nočjo v do-
mnevi, da bodo prodrli, bliža se dan, ko bodo tudi tu izkrvaveli. Toda za naše sijajne borce v prahu stepe in tam gori ▼ soparnem trepetajočem zraku pa tam zadaj v življenjski žili dovoza so to prvi dnevi popolnega žrtvovanja.
Spet sta tu: Ivan kakor za šalo imenujemo radiotelegrafista, in Hans. Medtem ko se Hans brž še vrže na svojo odejo, da bi še nekajkrat zadihal v spanju, si Ivan odreže nekaj kruha, namaže medne konzerve in tako započne dan na svoj dragoceni način. Toda kaj misliš veseli radiotelegra-fist? Komaj si pogoltnil prvi grižljaj, ko-i je Hans še malce zadremal, že morata hiteti s tovariši svojega krdela k strojem in že sta nekaj minut pozneje v zraku; kamor sta se dvignila iz oblaka prahu. In tako potem ostanejo, dokler nam sonce sije, v naši smrtonosni obrti, štirikrat, petkrat in še večkrat je treba dirjati s stroji, obloženimi z bombami, tja proti sovražniku. Naj se ohladi leča v letalski kuhinji! Marsikdaj je treba kar stoje počakati ob stroju, da jih napolnijo z gorivom in n^. novo otovorijo. Letalci slutijo, da gre tu za važne odločitve.
Zvečer seveda, ko je izpel poslednji motor svojo bobnečo pesem, cepnejo letalci na svoje spalne vreče kakor mrtve muhe. In uro ali dve pozneje jim sledijo njihovi vrli pomočniki, strežniki, čuvaji bomb. tehniki in orožarji. Koliko storijo v tihi požrtvovalnosti, ki je ne oznanja slava ponosnih zmag. Dan za dnem je treba nato-voriti neštete oombe, natočiti na tisoče litrov goriva, čistiti motorje; kolikšna množina najskrbnejšega dela v žareči brez-senčnosti stepnega sonca! To so vroči dnevi, borbe tako vroče, da komaj kdo opazi, kako zrak kar vre. Tu in tam je stepa v ognju. Struge potokov so se skrčile in so suhe v neusmiljenosti vzhodnega kontinentalnega poletja. Toda tu pomagajo graditi nemški vojaki zgradbo velike države, če bo zgrajena z znojem in krvjo, bo zato neminovno držala.
Rdeči križ poroča
V tajništvu Poizvedovalnega urada za vojne ujetnike Puharjeva 2-1 naj dvignejo pošto iz Srbije:
Arčon Milka, Arh Josip, Borišek Minka, Bartl Hinko, Braz Milka. Brkljačič Igor, Bedfich Stross. Benulič Ana, Babnik Ivo, Cerne Ludvik. Cafuta Agneza. Cok Nada, Drčar Marija, Dolžan Janko. Dolžan Franci, Dimic Franc, Debevc Ivan. Gorišek Franja, Hrovatin Klementina. Indof Fa-ini, Juvanec Ivanka, Jančar Anka, Koritz-ky Marica, Kramarič Magda, Kožar Anica, Kačič Vera. Kane Alojzij, Kitek Mila roj. Senčar, Kranjc Josipina. Kumer Fani, Kraigher dr. Alojzij, Kraigher Olga, Kraigher Josip, Kac Erika, Kadunc Francka, Klement Jakob. Kosmač Jože, Kolenc Draga, Klun Ludvik, Klasinc Lizika, Košnik Jožica. Levstik Vladimir, Muzlovič Frančiška, Mojzer dr. Anton, Moderndorfer Mara, Memedovič Mina, Magolič Ludvik, Mehak Marij«, Mihelič Josip, Miravič Mi-loje, Mišič Milan, Novak Ivan, Nendl Matilda. Okršlar Ignac. Pleško Marija, Petro-vec Ida, Peternel prof. Ciril, Pokojninski zavod za nameščence. Polič Zoran, Pečnik Agnes, Polič Zoran. Pezdir Edvard, prof. Raič Slavko, Ravnikar Franc, Rotar Gabrijela, Remec Anica, Raišp Tonček, Ro-gar Krista, Suva Ivanka. Slabka Draga, Skala dr. Leo, Sluga Franc, Stefanovič Mia, Srebotnjak Ivan. Sujdovič Ljubica, Šapla dr. Anton. Smolej Justi. Skuta Ev-gen, Slapar Marta, Tuječ Božena, Tavčar Olga, Turk Ema, Trampuž Franc, Turn-šek Friderik. Tavželj Jože. Tavčar Štefka, Ortnik Janez, Vidic Danica, Verbič Olga, Vrhunec Marija, Vajda Josipina, Vole Ivan. Zorko Ana. Pajec Albin.
Avtonomna sekcija Italijanskega Rdečega križa. Poizvedovalni urad za vojne ujetnike, opozarja vse odpošiljatelje paketov vojnim ujetnikom in civilnim voi nim internirancem, da se sprejemajo pošiljke izključno le Po abecednem redu, objavljenem predčasno v časopisju (Razglas navodil je izvešen tudi v uradu). Izven objavljenega razporeda se sprejemajo paketi le od onih pošiljateljev izven Liub-ljane. ki se izkažejo s propustnico. Poizvedovalni urad za vojne ujetnike opozarja vse, da se točno drže vseh navodil, s čimer ne bodo le olajšali poslovanja uradu, ampak tudi sebi in ostalim pošiljateljem ter s tem prihranili neprijetnosti.
V glavni pisarni IRK, Gospcsvetska cesta 2-II se naj javijo naslednje osebe ali njih svojci: Gradišar Janko, Poljanski nasip 40, Hvale Maksimilijan, Večna pot št. I
29, Stražišar Anton, železn čuvaj, žel. direkcija. Novak Milan. Jurčkova Pot 108, Lenarčič Pavla, žena Lenarčiča Eda.
Jože Kastelic 75 letnik
Novo mesto, oktobra že preko 300 let obstoja Kovačev dom, kjer se iz dneva v dan čuje živahno nabijanje kladiv ob veliko kovaško nakovalo v kovačnici Jožeta Kastelica, vulgo Kovača, v bližnji žabji vasi. Ugledni, obče spoštovani mož se je rodil pred 75 leti na dornu svojega očeta, kjer so živeli in delaU že trije uodovi. Brhkega fanta je oče že iz tradicije namenil, da ostane na domu in se izuči kovaške obrti. Na veliki, stari domačiji, kjer se poleg kovaške in kolar-ske obrti izvršuje nad 300 let tudi gostil-ničarska obrt, se je Jože kot kovač — posvetil ves1 svojemu prijaznemu dom*. Zaradi svojih izrednih sposobnosti, podjetnosti in prikupnega značaja si je mož kaj kmalu pridobil sloves odličnega in spoštovanega obrtnika, kakor tudi dobrega družabnika. Njegov iskren obraz ne pozna ne hlimbe ne jeze. Nasproti vsakomur je prijazen, odkrit in ustrežljiv. Značilno je dejstvo, da če se pojavijo v gospodarstvu pri tem ali onem posestniku kake zamotane težkoče, se kmetje običajno obrrčajo do Kovačevega očeta za svčt, s prepričanjem, da samo on in nihče drugi zadene pravo. Po svojem dobrotljivem značaju je mož vedno pripravljen priskočiti svojemu bližnjemu v pomoč in pomaga, kjer je potrebno, brez oklevanja. Na svoje delo in gospodarstvo, ki ga vodi z vso dosledno energijo in veliko vnemo že preko 50 let, je mož lahko zadovoljen in ponosen. Saj zdaleka naokrog ni domačije, ki bi bila enaka Kovačevi. Gostje, ki prihajajo V" njegovo gostilno, si ne morejo zamisliti omizja brez Kovačevega očeta. Njegovi duhoviti zamisleki, razne anekdote, spomini, še posebno na pokojnega štemburja in Bojanca, kakor tudi odgovori, so čudoviti. človeka spravi mež v zadrego in samo premišlja, kje jih mož zajema. V srečnem zakonu z gospo Marijo, roj. Hrvat, se je rodilo 6 otrok, tri hčerke, ki so poročene z uglednimi okoliškimi posestniki in trije sinovi. Sin Jože vodi na domu kolar-sko obrt, žan, ki je najbolj pri moči, je kovač, Slavko pa ureja posestvo in pomaga pri delu vsem trem.
Njegova radost in veselje je njegov ljubljeni dom, marljivost otrok in zdravje njegovih številnih vnukov. V takem razpoloženju je bil tudi skrivaj »ujet« ob ča-ši peneče portugalke, kakor ga vidimo na sliki.
Ob njegovem lepem življenjskem prazniku želimo tudi mi Kovačevemu očetu, da bi zdrav in čil praznoval še več obletnic.
Knlfnnii pregled
Kafka o Salomi
Komedija Cesara Me^na »Večno mlada
Šaloma«, s katero je naša Drama začela novo sezono, je zanimiva zmes humorja in ironije. Pisatelj sodi med tiste, ki skušajo izgnati hudiča z Belcebubom. S tem, da ;ronizira legendo, ki se je razširila o lepi Salomi, ustvarja novo bajko o sa-n javem, pesniškem Neronu in njegovi želji da bi videl plesalko, ki je nekoč plesala za glavo Janeza Krstnika. Če bi ne bilo Oscara Wildea dekadentno perverzne, vi-zionarne, z vso barvitostjo impresionizma ob fin de sieclu spisane »Salome«, ki je pozneje navdahnila vrsto pesnitev o tej svetopisemski paganski grešnici in dobila tudi operno-glasbeno podobo, b; pač stežka nastala Meanova komedija. Italijanski dramatik je šel dalje. Pokazal je, da je perverzna princesa, ki je plesala pred nič manj razvratnim tetrarhom, postala v poznejšem življenju vrla soproga in dobra mati na patriarhalnem dvoru armenskega kralja Aristobula. In ko so že bili pozabljeni njeni mladostni grehi, pride iz^Rima odposlanstvo cesarja Nerona, ki hoče videti Salomo, o kateri se je širil glas, da je ostala večno mlada.
Komedija se začenja s prizori na Ari-stobulovem dvoru, kjer v prestolni dvorani suše perilo in kjer se vrla gospodinja bavi z večnimi kuhinjskim; posli, da zadovolji lenega zaspaneta, svojega kraljevskega soproga. Toda vse to so samo odrske ilustracije. Komedijski zapletljaj nastopi v trenutku, ko prispe Neronovo odposlanstvo in ponuja za £V£Čne mlgdo«
Salomo dve, odnosno štiri province. Kraljica, prizadevna gospodinja Šaloma, se odposlancem ne pokaže, iluzija o njeni mladosti torej ostaja. Zdaj se pojavi praktična stran dobrodušnega in zaspanega fi-listra Aristobula ki pač ve, da je Šaloma stara, nič več lepa matrona, a ne bi hotel izpustiti prelepe prilike, da razširi svojo oblast na štiri nove province. Kralj in prvi minister skleneta majhno zaroto: izbereta . med najzalšimi dekleti glavnega mesta lepotico, ki jo mika, da bi šla v Rim in predstavljala pred cesarjem-pesni-kom Neronom večno mlado Salomo. Ves zapletljaj se suče okrog te Aristobulove zvijače, ki jo bistra rimska odposlanca sicer razkrijeta, vendar ne marata, da bi njun visoki gospodar izgubil pesniško iluzijo o Salomi. In tako gre lepa Delila na pot v Rim kot »večno mlada Šaloma«, a stara matrona, resnična Šaloma, blagoslavlja njeno pustolovstvo, vsa srečna, da bo lahko še nadalje mirno gospodinjila na Aristobulovem dvoru.
Komedija je podpluta s pirandellovsko dramatsko filozofijo, katere osrednji živec je v vprašanju resničnosti in sanje, stvarnosti in iluzije Kaj je bajka? Izrojeni učenec modrega Senece Neron, ki postane iz sanjavega prijatelja poezije in modro-slovja eden najokrutnejših trinogov, se je vživel v iluzijo o večno mladi Salomi. Njegova odposlanca, previdni general Tulij Kasij in modri senator Gaj Lutecij, mu ne marata uničiti bajke z banalno resnico o galomi, Eostarani gospodinji grovmcialne-
ga dvora. To je kos stare življenjske resnice, ki se pojavlja vedno znova: resnice, da je iluzija lepša in učinkovitejša od stvarnosti. Svet je v svojih subjektivnih podobah mogočnejši in vabljivejši kakor v svoji sicer tako in tako nespoznatni objektivni resničnosti. Tako Cesare Meano, eden najbolj priljubljenih komediografov današnje Italije, nadaljuje pirandellovsko linijo in prenaša večni spor med resnico in iluzijo na krhko snov wildeovskega artističnega sna o bledi princes- Salomi.
V sami komediji ni ne posebno izrazitih konfliktov in ne izredno komičnih situacij. Zdi se. da je ves humor prežet z blagodejno ironijo. Ze sam dvor kralja Aristobula je s svojimi malomeščanskimi običaji prava parodija orientalskih despotij tam na začetku naše ere. Kralj Aristobul in njegova žena Šaloma sta vrla malome-ščana iz katere koli province v nedavni Evropi. Aristobul, prebrisan lisjak in špekulant, si pridobiva province tako. da špekulira z bajko, kakor si kdo drug pridobiva premoženje s> katero koli drugo sodobno špekulacijo. Njegova figura pa ima poleg tega nekaj rablejevskega. neko širino, ki ga vzlic vsem slabostim stori prikupnega.
»Večno mlado Salomo« (v izvirniku: »La nascita di Salomi«) smo dobili v prevodu K. E. in v režiji prof O Šesta. Komedija je zahtevala nekoliko nenavadno opremo: inscenacijo in kostume eksotičnega kroja in okusa, pa muziko za Salomin ples (prof. Šturm). Režiserjeva skrb je vtisnila pečat celoti in mnogim skrbno pretehtanim podrobnostim. Del uspeha je že v pisanem odrskem okviru, v prikazovanju miljeja na Aristobulovem dvoru, v razigranem poteku posameznih prizorov.
Težišče igre ga je kajpak v nekaterih
igralcih. V ospredju je troje sodelujočih: Janez Cesar je zviti Aristobulo. tiran v domači halji, dobrodušno prizanesljiv, pa tudi grob in krut. kadar je treba. Cesarju so take postave posebno blizu in je skušal dati Aristobulu kar moči neprisiljeno, naravno človeško podobo. Kraljico-gospodi-njo Salomo igra ga Nablocka s posrečenimi realistično-komičnimi poudarki. Lepa Delila, ki postane Šaloma in zapleše pred Aristobulovim dvorom in rimskim odposlanstvom legendarni Salomin ples, je ga S a r i č e v a. Njena kreacija provinci jskega dekleta, ki tam okrog L 60 po Kr. sanjari o žarišču civilizacije in o velikem Rimu in ki si želi v svet. kakor današnja dekleta k filmu, je bila prepričevalna in lepa. Izmed ostalih naj omenimo G o r i n-š k a kot ministra Marka Keja. Vlad. Skrbinška kot Abimelka. Drenov-ca kot Tulija Kasija in Pečka kot rimskega senatorja. Salomin ples je naštudi-rala ga prof. Paulinova.
Slovenska premiera Meanove igre je bila dobro sprejeta. Ga Šaričeva Je dobila za svojo Delilo več šopkov in skupaj z drugimi glavnimi igralci polno priznanje občinstva. kj je napolnilo premiersko predstavo.
Novi ljudje v Drami
Milan Košič
»Pojdite po dvorani ... korakajte proti meni, kakor da mi hočete nekaj povedati... in nec»tirajte neka-j, kar hočete ...«
Zunaj je sonce, dan, zunaj je velemesto a svojimi stotisoči prebivalcev, a svoj o strahotno gonjo za vsakdanjim kruhom, za užitkom, za novim dnom življenja ...
Aleksander Granovski, režiser, ki mu pravijo Nemci »gledališki čarovnik«, z negibnimi obrazom strmi v mladega, ternno*-poltega goepodka. Da je bil ta madi človek še pred kratkim skromen uradnik okrožnega urada za zavarovanje delavcev tam nekje na Slovenskem, tega Aleksander Granovski ne ve.
Zdaj je vse na kocki.
Tisoč misili se podi po mladi glavi. In kakor da so nekje v podzavesti že dolgo čakali tega trenutka, privro na ustnice verzi neke pesmi: »Jaz kopi jem. jaz kop-ljem skaile premoga, iskreče ko kačje luskine se, kopi jem . . Baš nad glavo od kopit mi odmeva, grof pelje skoz vas se .«
Granovski je živahno prisluhnil. Ne samo prijetnemu glasu, ki z globoko prepričanostjo izpoveduje rudarjev protest — prisluhnil je besedi te pesmi, ki jo na pol razume, na pol ne razume.
Aleksander Granovski ne govori z gojenci, ki jih preskuša. Skoraj nikdar ne ve, po kakšni pot je prišel ta in ta mladi človek v dvorano igralske šole. Zdaj pa se med njim in gojencem razvije kratek pogovor.
»Kak jezik je to?« hoče vedeti. In ko izve, d>t slovenski, pravi:
»A, to je nekje doli na Balkanu? Zelo lep jezik, dramatičen jezik.«
In preden se ta dva človeka — gledališki čarovnik Aleksander Granovski ir Milan Košič po šestmesečnem skupnem delu razideta po sivojih različnih poteh, pove režiser učencu svoje iskreno mnenje: »Za va»
ni prostora v ma jhnem gledališču ...« *
Teh pet let Študija v Berlinu mineva mlademu umetniku kakor v pravljici. Kako ni-čevmega se počuti posameznik v tem velemestu! S kakšnim glasom bi moral igpreggk
%
>JUTRO« št. 228
4
Tank, 6. X. 1M2-XX
ronika
* Pogreb letalca Marseilea v Derni. Sloveči nemški letalec stotnik Hans Joshim Marseile, ki je po nesrečnem naključju strmoglavil po svoji 158. letalski zmagi, je bil slovesno pokopan na vojnem pokopališču v Derni. Ob grobu je spregovoril genefral-feldmaršal Kesselring, ki je tudi položil vence maršala Goringa, nemškega vrhovnega poveljstva, italijanskega vrhovnega poveljstva in italijanskega ministrstva za letalstvo. Nemški listi še nadalje pišejo o padlem januaku, ki bi v kratkem dopolnil šele 23 let in je že postal stotnik in lastnik najvišjega nemškega odlikovanja. še pred štirimi leti je sedel v šolski klopi. Jeseni 1940 je prišel 201etni na za-padno fronto in je že po tretjem poletu nad Kanalom sestrelil nekega Angleža. Toda razvil se je šele, ko je prišel kot letalski poročnik v severno Afriko, kjer so se naglo vrstile njegove zmage. Letos 3. marca je sestrelil že 46. letalo in je dobil viteški križec, četrt leta nato, po 75. zmagi, je dobil hrastov list. Na pohodu proti Tobruku so se naglo vrstile nadaljnje zmage in je Marseile na posameznih poletih sestrelil kar po štiri angleška letala. Dne 27. junija je imel za seboj 101. zmago in je prejel meče v hrastovem listu. Po dveh mesecih je imel že 150 zmag. En sam dan je sestrelil osem, v dveh dneh pa 16 angleških letal. Vsega skupaj je dosegel 158 zmag v zraku. Postal je z 22 leti stotnik in je prejel briljante k viteškemu križcu, najvišje odlikovanje v Nemčiji, ki ga ima doslej samo pet častnikov. Kljub temu visokemu odlikovanju je še nadalje ostal na fronti in je nesreča hotela, da je v plamenih strmoglavil in obležal mrtev.
*	Deset sinov na fronti. Delavec Franc Goge, ki živi v Schwiegwizu v Nemčiji, je te dni praznoval 66. rojstni dan. V posebno veselje in počaščenje mu je bilo, ko je prejel čestitke od vseh svojih desetih sinov, ki služijo na fronti ali za njo. Pet sinov je višjih desetnikov, pet je odlikovanih z železnim križcem, dva pa z odlikovanjem za ranjence.
*	Delna razsvetljava Berlina obnovljena, Berl:nski policijski, ravnatelj je odredil, da so od 1. cktobra dalje glavne prometne ulice v prestolnici v zgodnjih jutranjih urah in zvečer spet nekoliko razsvetljene. Vsekakor pa še nadalje ostanejo v veljavi strogi predpisi o zatemnitvi stanovanj in lokalov.
*	Silovito neurje v Lizboni. Nedavni večer je obiskala portugalsko prestolnico silo rta nevihta. Posebno prizadeto je bilo p: istanišče. Več ladij se je odtrgalo, butalo ob pomole ali pa nasedlo na bregove. Zlasti je besnel orkan v maiem ribiškem pristanišču Kaskajisu. Mahoma je potrgal čolne in ladjice in jih vrgel na breg. škoda je seveda zelo občutna, saj je po orkanu, ki je k sreči trajal krajši čas, ležalo na bregu polno razbitin. Cela vrsta ribičev, ki je bila že odplula na nočni ribolov, pa je žal utonila.
*	Konec feredže v Albaniji. Prefekt v Tirani je odredil, da poslej muslimanke v vsej Albaniji ne nosijo več obrazov v celoti ali "delno zakritih. Naredba je bila izdana po sporazumu z mohamedanskimi verskimi oblastmi, ki so izjavila, da koran ne predpisuje zakrivanja obraza. Feredža. kakor se imenuje muslimansko žensko za-grinjalo na obrazu, je zgolj zastarela orientalska navada, ki pa je tudi v Aziji že povsod odpravljena, zato je tem manj upravičena v moderni državi.
*	Potres na Madžarskem. Na državni potresni opazovalnici v Budimpešti so prejšnji torek zvečer in nato še v sredo zgodaj zjutraj zabeležili potres v bližini. V Budimpešti se je zemlja gibala tri minute. Zavod pričakuje podrobnih poročil iz krajev potresa.
*	Jezikovni tečaji raznih modemih jezikov — dnevni in večerni — se prično v začetku cktobra. Začetni, nadaljevalni in konverzacijski tečaji. Poučujejo priznani strokovnjaki in prvovrstni praktiki. Na Zeljo pouk v trg. korespondenci. Posebni tečaji za stenografijo, knjigovodstvo, strojepisje itd. Tečaji so priznani od šolske oblasti. Učna metoda je lahko umljiva in uspešna. Učnina zmerna. Zahtevajte nove prospekte: Trgovski učni zavod, Ljubljana, Kongresni trg 2.
*	Za zaščito prirode na Madžarskem je
kmetijski minister izdal odlok, po katerem ie lov na celo vrsto ptic prepovedan. Med drugimi se ne smejo loviti sove in nekatere druge redke roparice. Za lov je treba imeti posebno dovoljenje. Ptičja jajca se lahko zbirajo samo z dovoljenjem kmetijskega ministrsva.
IZ LJUBLJANE
u— Gosta megla je davi zagrinjala Ljubljano. Kar pršilo je, vse strehe so bile vlažne, vse ulice in trgi. Ljubljančani in Ljubljančanke, ki so morali zgodaj po opravkih, so oblekli plašče, ker je vlažna megla vzbujala občutek mrazljivosti. V tesnici se pa ozračje kljub gosti nočni megli še ni ohladilo. Beležilo je davi celo 120 C. čeprav nam barometer ob visokem stanju 777 napoveduje še nekaj lepega vremena, je vendar Ljubljana vsa izpremenjena in v megleno jesen potopljena. Tako vsaj v ponedeljkovem dopoldnevu. Nedelja pa je bila še prav tako sončna kakor /es pretekli teden. Megla se je pozno dopoldne dvignila spet je sonce ogrevalo mesto in pokrajino. Od jutranjih 10.8° C se je živo srebro čez dan dvignilo na 23.7° C. Ker je bilo ozračje mirno, je sonce zlasti popoldne še pridno rjavilo kopalce in kopalke, ki se jih je v kopališčih nabralo tolikšno število kakor pač le redko kdaj ob tem letnem času.
u— S trga. Zadnje dni so se gospodinje lahko založile s česnom za zimo. Seveda je česen potreben v vsaki kuhinji, vendar ga posamezna gospodinjstva porabijo različno količino. Nekoliko teže je letos s čebulo. Vsaka gospodinja se oskrbi z njo kakor more in zna. čebula, ki je prej marsikdo ni maral razen za nujno potrebo, se je letos uveljavila v solati s papriko in paradižnikom. Imeli smo večkrat priliko čitati o zdravilnosti (zoper raka) in redilnosti čebule. Zato bo ljubljanskim družinam in gostinskim obratom zelo v prid, če se bomo za letošnjo zimo lahko vsi z njo oskrbeli. Zelo se je udomačila rdeča čebula, ki je prav okusna, samo gospodinje tožijo, da rajši gnije. Obdelovalci vrtov v Ljubljani in okolici so zato letos sadili pol rdeče in pol bele čebule. Zdravljenje s čebulo je med ljudstvom že davno doma; uporabljajo jo zlasti proti bulam, izpahnjenostim, sluzastim vnetjem itd. V ta namen stlačimo lepe in sočne čebule z nekaj soli dobro skupaj, namažemo to kašo na platneno ruto ter jo s flanelo ali ovojem privežemo na mesto, ki nas boli. Obkladek leži nekaj ur, nakar ga nadomestimo z novim. Bolečine menda zelo hitro prenehajo. Na mesta, kjer ni kože, pa obkladkov nikar ne denimo.
u— Seja vsega profesorskega zbora I. ženske realne gimnazije za določitev učnih knjig v šolskem letu 1942/43 bo v četrtek, 8. oktobra t. 1. ob 9. uri. Točna udeležba obvezna. — Ravnateljstvo.
u— Sv. maša zadušnica po pokojni Osa-
na Mariji se bo darovala v torek dne 6. okt. ob 7. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
n— Sv. maša zadušnica za pokojnima Francetom in Maro Koejančič se bo brala v sredo 7. t. m. ob 9. uri v cerkvi Marijinega oznanjenja.
u— Prvo žrtev obešanja na tramvaj, upokojenega nadstražnika Jožeta Korena, so včerajšnji ponedeljek popoldne pokopali pri Sv. Križu. Ta usodni opomin naj spametuje vse nedisciplinirano prebivalstvo, kako potrebni so predpisi za red na cestni železnici in kako upravičena je strogost tramvajskih uslužbencev pri delanju reda. Prav te dni je županstvo v dnevnikih objavilo dolgo opozorilo zaradi reda na tramvaju ter podčrtalo, da uprava električne cestne železnice nima prav nobene odgovornosti za morebitno nezgodo. Kdor se izravna po predpisih, ki jih dnevniki neprestano ponavljajo, si mora pač sam pripisati nesrečo. Poslednjič pa opominjamo nedisciplinirano občinstvo, da so vsi dosedanji ukrepi poostreni ter zato ne srne več ostati samo pri grožnji, da bodo nediscipliniranim pobrane mesečne ozovnicp in ukinjeni vsi popusti, v skrajnem primeru bo pa mestna uprava prisiljena omeiiti gnečo in preprečiti naval na električno železnico z zvišanjem tarife.
u— čuden obiskovalec umetnostne razstave. Na razstavi slikarja Tineta Gorju-pa v Jakopičevem paviljonu je bilo v nedeljo precej gostov, ki so si z zanimanjem ogledovali lepe, splošno pozornost vzbujajoče umetnine. Kar zlepa pa razstavljalec opazi, da je neka manjša slika, ki prikazuje cvetlični motiv, izginila brez sledu. Nekemu obiskovalcu je namreč slika tako ugajala, da jo je previdno snel s stene, skril pod plašč in si jo izposodil brez sli-karjevega dovoljenja, da bi se jo ogledoval še doma. To je seveda nenavaden in nedopusten način uživanja umetnin in če se ne bi našel med obiskovalci nekdo, ki je tega »prijatelja« Gorjupove umetnosti
videl in osebno spoznal, bi bila najbrž zabrisana sled za sliko. Tako pa je upati, da se bo čudni »prijatelj« umetniških slik dobro premislil in sliko vrnil, če se ne bo hotel uvrstiti med navadne tatove ln priti v kriminal.
Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2,
se vrši dnevno od 9. do 12. in od 3. do 7. ure popoldne v pisarni ravnateljstva. Sprejemni pogoji: dovršeni 4 razredi meščanske ali srednje šole. Dijaki (-inje) z nižjo predizobrazbo se sprejemajo v posebni oddelek tečaja. Redni učenei(-ke), katerih starši so državni ali samoupravni uslužbenci, prejemajo rodbinsko doklado. Pojasnila in prospekti so interesentom na ra razpolago.
u— Na II. državni mešani meščanski šoli v Zg. šiški bo naknadno vpisovanje za učence, ki niso mogli pravočasno dobiti potrdila o plačanem davku, dopoldne dne 9. oktobra (petek) v stranskem poslopju dr. Krekove gospodinjske šole v Zg. šiški.
u— Vpisovanje na univerzo podaljšano. Na podlagi čl. 194., 3. odst. Obče univerzitetne uredbe je univerzitetna uprava na svoji seji dne 2. t. m. sklenila podaljšati redni vpisni rok za tekoči zimski semester do 31. oktobra t. 1., in sicer tako za slušatelje, ki so že bili vpisani, kakor tudi za one, ki stopajo prvikrat na univerzo. Podrobna pojasnila daje Vpisni urad (Kve-stura) univerze.
u— Vsi pravoslavni učenci ln učenke, vpisani v katero koli šolo v Ljubljani, so vabljeni, da se zglase pri g. proti, šubiče-va 3/II, zaradi ureditve vprašanja šolskega verouka.
u— Zaradi slabega mleka že več tednov ni pritožb, ker je sedaj mleko res rrav
dobro in tudi snažno. Laboratorij mestnega tržnega urada namreč vsak dan jemlje vzorce mieka že pri produ?entih. nato pa tudi po mlekarnah, da pregleda kvaliteto mleka. Slabo mlaKo zato lahko računamo že za izjemo in n-e smemo več delati krivice kmetovalcem in mlekarnam. Če se mleko naglo skiso, so z vettno krive površne gospodinje same, ker ne hodijo po mleko z dosti snažnimi posodami. Posoda za mleko mora biti vsak dan pomita z vrelo vodo, priporočamo pa tudi. naj vodi dodajo nekoliko sode ter na ta način preprečijo kisanje mleka, če je v posodi tudi samo toliko kot je črnega za nohtom mleka prejšnjega dne, se razvijejo glivice ter se mleko zato mora skisati. Da se pa mleko pri kuhanju ne prismodi, je priporočljivo, če ga zlijemo v mokro posodo in v tej posodi pristavimo k ognju, u— Nesreče. Pavlo Božnarjevo, 151etno
hčerko posestnika z Iga je pritisnil voz v trebuh in ji prizadejal hude notranje poškodbe. Na stopnicah je padel in si zlomil levico 561etni posestnik Franc Grda-dolnik iz Vrzdenca pri Horjulu. V levico se je vsekala 301etna žena kurjača Marija Povšetova. Pri podkovanju konja je žival udarila v prst 201etnega kovaškega pomočnika Alojzija Babnika iz Dolnic. Z voza je padla in si zlomila levico 711etna po-sestnica Ivana Blaževa iz Tomačevega. V sobi je padla in si zlomila desnico 611etr.a zasebnica Marija Reja iz Ljubljane. Pri delu si je poškodoval desno koleno 161etni delavec Ivan Hribar iz Borovnice. S senika je padel in si zlomil desnico 161etni poljski delavec Anton Janež z Blok. Ponesrečencem so nudili zdravniško pomoč na kirurškem oddelku ljubljanske splošne bolnišnice.


Z
Slovo dijakov od počitniške s! -f.be. V kazinu Park hotela na Bledu je bil poslovilni večer dijakov, ki so bili v počitniški službi na Gorenjskem. Dvorana je bila okrašena, večera pa so se uleležili zastopniki stranke, vojske in policije. Vodja službujočih dijakov dr. Kiirbisch je naprosil okrožnega vodjo, naj za slovo izpregovori dijakom in dijakinjam. Dr. Hochsteiner je nato izjavil: Niste nas razočarali in želim, da po povratku v domovino pripovedujete o tej lepi deželi. Vesellio me bo tudi, če boste v bodočih počitnicah spet prišli na koristno delo. Nato jim je izročil razne spominke. Vodja SS Rosener je nato ocenil ozko povezanost mel vodstvom SS in dijaki in jim je dal knjige v zahvalo za delo na Gorenjskem.
Pri deželni kmetijski zvezi v Celovcu se postopno otvarjajo novi oddelki. S 1. oktobrom so začeli uradovati naslednji štirje oddelki: prosveta, ki jo vodi glavni urednik Herbert Jorgan, dalje živinoreja, ki jo vodi inž. Franc Korber, upravitelj živinorejskega urala v Spitalu, gozdarstvo v dveh oddelkih.
i. j*** ' <*4te. *
T	~'f~

Italijanske motorizirane kolone ▼ ozemlju Dona na poti proti prvim črtam
Prvi državljani Rajha v litiji so te dni položili prisego. Svečanost je bila v okrašeni zborovalni dvorani. Pripeljal se je okrožni vodja Pilz iz Kamnika, šolska mladina je zapela neko koroško pesem, nato je okrožni vodja nagovoril nove državljane ter je 11 ženam in možem izročil končno veljavno izkaznico Volksbunda, s čimer so pridobili državljanstvo. Zborovanje je zaključil krajevni vodja Rhon.
Gorenjsko in koroško gasilstvo. V Celovcu je bila seja koroške zavarovalnice proti požarom, ki jo upravlja komisarični volja inž. Alojz Winkler. Poslovno poročilo je zlasti navajalo naloge, ki so nastale s priključkom Mežiške doline in Gorenjskega. Poleg spremembe pravil o zavarovanju zoper vlom, tatvino, poplavne škode in škode po viharju je bilo na zavod preneseno stanje bivših jugoslovanskih zavodov ki so prej imeli zavarovana poslopja, pohištvo itd. y teh krajih.
O čebelarstvu na Gorenjskem poroča gorenjski tednik: Državna strokovna skupina čebelarjev je z veljavnostjo od 15. septembra ločila čebelarski skupini Siid-mark v deželni strokovni skupini čebelarjev za Koroško in štajersko. Za predsednika koroške skupine je bil postavljen strokovni učitelj Fritz Matititsch v Celovcu. S tem se je izvršil v koroškem čebelarstvu odločilen preokret, ker je bilo strokovno vodstvo te važne panoge preloženo spet na Koroško, čebelarstvo se je na Koroškem že zgodaj razvilo do znatne višine. Poseben pomen pa je pridobilo s priključkom Gorenjskega, ker je to ozemlje že od nekdaj spadalo k najvažnejšim pokrajinam čebeloreje in je imelo evropski sloves s svojim izvozom matic.
Iz Spodnje štajerske
Novi grobovi. V Grajski ulici v Mariboru je umrla zasebnica Jožefa Pita Urbaczek, stara 75 let. Bila je hčerka lani umrlega mariborskega zdravnika, ki je dosegel 100-letnico. V visoki starosti 90 let je umrla gospa Klotilda Škoflekova, po rodu Kranjčeva. Bila je ne samo mati, temveč tudi babica in prababica. V Mariboru je nadalje umrl Leopold Spreizthafer bivši okrožni delovni vodja v Celju. Pokopali so ga v soboto v Miirtzzuschlagu. — Na vzhodni fronti je padel prostovoljec pri oboroženem oddelku SS Alojz Gradischnig, star šele 23 let, doma iz Maribora,
Odlikovanje. Z železnim križcem prve stopnje je bil odlikovan desetnik Avgust Mertschnik iz Vuhreda, ki je bil lani odlikovan z enakim križcem druge stopnje.
Okrožni dan v Brežicah bo prirejen 17. in 18. oktobra. Zavoljo priprav je bil sklican sestanek na Dobovi, ki ga je vodil župan Stalzer. Glede na kočevsko narečje je naglasil, da želi Adolf Hitler, da se izenačijo vsa jezikovna nasprotstva. Rekel je: Mi smo samo še Nemci, nobena mešanica ni več umestna v naših vrstah. Zaključil je: Adolf Hitler mora vedeti, da tudi mi v južnovzhodnem koncu države brezpogojno izpolnjujemo svoje dolžnosti.
1000 porok v Mariboru. Pretekli četrtek sta se v Mariboru poročila Jožef Ko-lar ln Helena Večernikovoi. S tem je bflo dopolnjeno število 1000 porok, ki so bile
\
voritii, da bi te slišali vsi stotisoči — saj to željo nosiš noč in dan s seboj, grize te kakor črv, ta neugnana želja, povedati vsem ljudem, da si tu, povedati jim to tako, d« bi si zapomnili tvoje ime, si ga dan za dnem ponavljali, m da bi se ti sleherni izmed njih, ki jih sirečuješ na svojih vsakdanjih potih, zagledali v obraz in prikimai: »Poznam te... «
Saj sri le samoten, ubog filovek, ki romaš svojo žalostno pot med charlotteniburšiko in anchailtsko postajo, da bi ubil to strastno zimsko noč ko so se skoraj vsi prebivalci Berlina zaklenili v svoja topla, stanovanja, se zarili v mehke pernice. Četrti dam ki četrto -noč že je ta mladi gojenec igraflsfce šole brez strehe. Brez denarja to ne dobiš ničesar. Tu lahko dobiš vse le proti takojšnjemu plačilu — ali pogineš na cesti! Na srečo so kolodvorske čakalnice vso noč odprte. Ni sam. ki jih mora uporabljati m prenočišče. A premrzlo je mlimo sedeti na takšni trdi klopi in vsak trenutek se lahko prikažejo možje postave, da^ prebrskajo žepe gostočev — zato se mladi študent rajši pozno v noč odpravi na pot — saj z ene postaje do druge tako potrebuje več ur hoda.
Peti dam brezdomstva sedi naslonjen na svojo mizo v kolodvorski restavraciji. Kakšno življenje je to — to nemirno, krčevito begam je, ko se ti iz brezoblične mase ljudi prikazujejo obrazi kakor maske — eni lepo zadati, ustnice rdeče namazane, telesa v krznenih plaščih, drugi neobriti, majhne, krvavo podplute oči tdlo drgetajoče od mraza in 'lakote!... In noč, ki šele nastaja — te dolge, sovražne ure...
Nenadoma prisede za sosednjo mizo hrupna družba. Morali so priti iz bara, na pol vinjeni so. Mlada ženska v bogatem krznu je vrgla radoveden pogled na temnopoltega mladega moža, ki ni podoben navadnemu postopaču.
»Mladi gospod, zakaj tako žalosten?« Neprijazno so jo pogledale črne oči: »Pustite me pri mniru!«_
Milan Košič
A zala roka mu že ponuja cigareto. In že so pred njim na mizi čaj, pecivo, kruhki. Ko je družba čez pol ure odšla, je pustila na miza vse cigarete in časopis. Bolj iz dolgočasja kakor iz zanimanja seže Košič po časopisu. A ko ga je razgrnil, je padlo iz njega petdeset mark. Navsezgodaj je že na svojem bivšem stanovanju. Ko pa je čez leto dni igrali v enii izmoed berlinskih dram in je bil namenjen k vajam, se je pred gle-
dališčem ustavil avtomobil. Iz njega je skočila mlada ženska in se istočasno s Košičem znašla ob vratih. Spogledala sta se — in spoznala. A šele sedaj, namenjena k istim vajam, sta sd segla v roke in se predstavila,
S čudovito nepreračunljivostjo te tu usoda danes boža, jutri tepe. Danes ne veš ne kje ne kaj boš jedeL, za jutri ti je pripravila presenečenje, da se ti zdi življenje kakor bajne sanje. Nikdar ne moreš računati z njeno stalnostjo. Naj se ti smehlja danes še tako zapeljivo, dobiš lahko že jutri klofuto, da se ti bo delalo črno pred očmi.
Ura je pet zjutraj, ko se je vlak ustavil ▼ Neubabelsbergu. Z nemirno utripajočim srcem stoji Košič s skupino slovenskih in hrvaških študentov pred vrati filmskega kraljestva. Težko je priti vanj. Dolgo im skrbno jim pregledujejo podpise, listine, legitimacije. A ko gredo po tihih im mirnih hodnikih v razkošno opremljene garderobe, komaj verjamejo, da je to, kair jih obdaja, resničen svet. Cela vojska maskerjev je neutrudno na deflu. Majhne sirene neprestano dajejo znake im brez prestanka se prižigajo rdeče bele, rumene lučke — signali. Maski-rame utlamce vodijo nato skozi ogromno dvorano za snemamje, kjer obide človeka vrtoglavica spričo te razsežnosti, tega morja svetlobe, ki jo izžarevajo ogromne ob ločnice, »jupiter« luči, kakor jim pravijo, ki se nekje visoko v zraku premikajo, se spuščajo aili dvigajo med tisoči Statistov teka kakšnih petdeset asistentov glavnega režiserja, zdaj pa zdaj se oglasi z mostička režiserjev megafon, tu zagori rdeča luč. ki pomeni »tailcoj mir«, tam rumena — signal! za avtomobile, da začno hupati .. . Potem nastopi trenutek, ko so oči vseh obrnjene proti zvezdniku Wernerju Krausv. ki v generalski uniformi koraka k ulancem. in kamera se mu približuje...
Kako velik je svet! Kakor da se odpira pred tabo brezno in te neke čudne sile
ženejo, da bi se pognal vanj, z gfcrvo navzdol ... Berlin še spi Ni se še dobro zdanilo nad njegovimi strehami. Le tu pa ta<m se je zasvetilo okno — znamenje, da je dekla vstala m zakuriJa ogenj v kuhinji. A dolgo je še do tiste tire, ko se bo vse mesto prebudilo v svoj glasen dedovni dan. Tu, le nekaj kilometrov izvem mesta, pa ljudje ne poznajo nočnega počitka. Tu spiš, kadar ujameš sekundo časa. Tu služiš tisoče
na dam, a daješ zanje svojo kri... *
Nekega dne pa stoji ta mladi igralec 9 svojimi tovarišem ob postelji bolnega moža. Obisk ne traja več kakor pet do sedem minut, a dovolj, da se mu bo neizbrisno vtisnil v spornim. Soba, v kateri leži bolnik, je zastrta, da je njegov obraz še bolij bled. A je to isti markamtni obraz, iste značidne poteze, ki jih tako dobro pozna s stik. O čem se pogovarjajo? Običajna vljudnostma vprašanja im odgovori, ki ne pomenijo Hrasti — saj govore pogledi im stnea! Od kod da sta. gospoda, bi rad vedel bolnik.
»Aus Laibach,« pravka,
A Maksimi Gorki ve, da je to Ljubljana. Pozna Slovence in Aškerca Ve, da imamo tudi modernega pisatelja, ki mu je ime Cankar ... Govori v materinščini, kar stori navadno le tedaj, če je vesel svojih gostov. A posilil ga je kašelj, mišice na obrazu so se napele, oči so postaile kalne. Slabotna suha roka krčevito pritiska robec na usta. Prihitela je žena. Šele ko sta prijatelja na cesti, se dobro zavedata veličine pravkar minulega trenutka...
To je mesto presenečenj. Mesto, v katerem se križajo pota mnogih slavnih ljudi. Človek, fci bi rad videl vse, neprestano išče z očmi. prisluškuje. Z istim prijateljem pi-jeta v najrazkošnejšem hotelu Berlina najcenejši čaj. In še ta stane vrč kakor dva običajna obeda. Ce jima bo sreča mila, bo-
▼ teku enega leta sklenjene v Maribc-u. — V Rogaški Slatini pa sta se poročila Jožef Kamenšek in Leoni j a Modičeva.
Zahvalni praznik žetve so v nedeljo prvič praznovali tudi na Spodnjem štajerskem. Prebivalstvo je bilo povabljeno, da se pri posameznih krajevnih skupinah udeleži svečanosti, ko so krajevni kmetijski voditelji izročali krajevnim skupinskim voditeljem žitne vence. Po naredbi notranjega ministra in ministra za propagando pa letos niso smele biti izobešene zastave in tudi hiš ni bilo treba okrasiti^ kakor je sicer bila ta dan navada. Glavna svečanost je bila v Gradcu. V soboto zvečer so nekateri kmetje in kmetice izročili v deželni palači žitni venec gauleiterju, nakar so bili povabljeni v opero k »čarostrelcu«. V nedeljo je bila svečanost v štefaniiski dvorani, kjer je gauleiter izročil zaslužnim kmetom, kmeticam in dninarjem križce in kolajne.
Seznami odjemalcev po čevljamicah uvedeni tudi na Spodnjem štajerskem. Po o<i-redbi šefa civilne uprave morajo lastniki čevljairnic in drugih delavnic, ki popravljajo čevlje, do 15. oktobra predložiti sezname odjemalcev za popravila na podlagi predpisanih obrazcev. Vpisovanje v sezname se vrši na podlagi predložitve 3. državne oblačilne nakaznice. Otrok v starosti do treh let ni treba vpisovati. Vsak potrošnik se sme pr javiti v seznam odjemalcev samo enega čevljarja. Kdor ne more najti nobene čevljarske delavnice, ki bi bila v stanu, vpisati ga v svoj seznam, mu bo poprav-ljalnico dodelil pristojni okrožni rokodelski mojster. Vsak čevljar mora seznam voditi redno in vestno.
Teden štednje bo letos kakor v ?sej Nemčiji trajal tudi na Spodnjem štajerskem od 26. do 31. oktobra. Po naročilu prosvetnega ministra bodo vzgojitelji predavali učencem o pomenu štednje. Z ministrovim dovoljenjem bodo posamezni denarni zavodi propagirali štednjo po šolskih zavodih.
Komunistično delo n josrobvditev« Slo-od komunističnih teroristov isb-lfitotoo dekletce z Dafcnjatog»
sta, zdajle zagitedafa Chas&ja Chapfina ki ga lahko prosila za podpis. Imata več kakor srečo. Nenadoma se zaslišijo iz hali a glasovi, neto stopita v restavracijo dva 6!o-veka,: Chatrfo Chapfm, ki vocft pod roko Mairieno Diotoch. Nekaj aopmega je v Chariijevcm gkasu Njegov! lasje so sre-broosdvi.
Prijatelja prosita, aa pocfpese. Marlena odpira. torbico, a nima ne svinčnika ne peresa. KoHičev prijatelj se nervozno tipdje po žepih za svojim peresom — Marlena pa gna-ekuzno iztegne svojo prelepo roko k njegovemu naprsnemu žepu, iz katerega modi nadivmo pero: »Hier, junger Herr!«
Trenutek pozneje sta že odšla skozi dvorano. Dve zvezdi sta se utrnili ...
Ljubljana, Celje, Maribor so postaje, na katerih se poslej ustavlja Košič in dela. Neki nemir je v njem. ki mu ne da dolgo stipeti na enem mestu. Iz Ljubljane kjer pripravlja Silvo Medvedovo za sprejemni izpit na dunajsko akademijo, odhaja v Celje, kjer ustanavlja igralski studio. Specializira se za predstave na prostem, sai ve, kakšnega pomena so zlasti za deželo, ki mu je skoraj bolj pri srcu kakor mesto. Nemara najde tam, kjer lahko postavi oder kakor hoče, kjer ne potrebuje nič posli-kamih kulis, več razmaha več prostora svoji delotvornosti. V Središče ob Dravi se neke nedelje pripeljejo celo kmetje iz Ljutomera k njegovi predstavi na prostem. V Mariboru pa je »Sen kresne noči«, ki jo je priredil v parku, prava majhna senzacija.
Tako naglo, tako intenzivno je živel, da se mu zdi teh več ko dvajset let dela pri gledališču čudovito kratek ča«».
»Kakor da se šele zdaj začenja življenje!« pravi, im oči se mu iskrijo, kakor da glodajo v neko svetlo, prelepo podobo...
Stalponosnejša gorska žival
Kozorog
Kozorog je nedvomno najponosnejša gorska žival. Skalovje je njegov življenjski prostor in njegova zaščita. Kadar divja čez razdrapane grebene vihar ali neurje, se stisne ob kako previsno skalo, če pa žge poletna vročina nad melišči, si izbere za počivališče senčne stene. Le prav redko se odpravi od svojega pravega do-movja, od strmega, nepristopnega skalovja, in še takrat le za nekaj sto korakov. Ako mu preti nevarnost, ga reši njegova neverjetna plezalna umetnost med skalne grmade, kamor mu ne more slediti nobena človeška noga.
Kogar od vas je že zvabila krasota planin in gora v višave, je skoraj že videl, kako varno in lahko plezajo gamsi po ozkih policah in strmih previsih. Ta ali oni se je tudi na tihem vprašal, kaj usposablja koze za tako spretne plezalke. Le malokdo od vas zna odgovoriti na to vprašanje, ki vam ga z naslednjimi vrsticami pojasnim.
Koze in kozorogi so dvoparkljarji. Par-kelj obstoji v bistvu in poroženelosti dveh prstov, obe polovici parklja sta ločeni in zelo gibljivi, mnogo bolj ko pri vsakem drugem dvoparkljarju, na primer pri jelenu. Zavoljo te gibljivosti se parki j i lahko prilagode hrapotinam skal, ledu m zemlje ter se zavoljo svoje mehkobe pritisnejo ob nje. Trd je namreč le rob parklja. Ta se zaradi tega manj obrabi in moli čez ostali del parklja. Opravlja torej isto delo kakor obrobni žeblji gorskega čevlja: čuva pred spodrsnenjem in se zadira v robe ter ostrine pečin. Ker se par-klji razen tega lahko zelo močno upognejo, delujejo tudi kakor zobje derez.
Parkljarji pa imajo poleg pravih parkljev tudi neprave, ki nimajo pri večini dvoparkljarjev nobenega pomena več in so zdaj le okrnine. Pri gamsih in kozorogih pa opravljajo važno delo: če stoji gams ali kozorog na pobočju z glavo navzdol, tedaj pritisne prednji in zadnji nogi do nepravih parkljev k tlom. Ko bi mu začelo drseti, mu pomagajo pri zaustavljanju ti nepravi parklji, ki se ne dado nazaj upogniti.
Kozorog in gams imata torej v enem organu to, kar si je človek pripravil za plezanje po strminah v raznih predmetih. Mehko dno parkljev je mehki podplat plezalnih čevljev, njihovi žeblji so trdi rob parklja, gibljivost parkljev ifo nepravi parklji opravljajo delo derez. Parklji se pa dado tudi zelo razkreč'ti, kar preprečuje vdiranje v sneg kot pri planincu krplji. Vse t oelo pa omogočuje in pospešuje izredna kretljivost in moč nog.
Brez dobrega srca :n zdravih pljuč ne »ili v gore. Z obojim se ponašata gams in kozorog. Ko nam že opasno bije srce in nam sapa pohaja, ne čutita gams in kozorog še nikake utrujenosti.
Kozorog je ena od redkih živali, katerih način življenja in življenjski prostor sta ostala neizpremenjena od časov, ko je človek še živel v jamah.
Podoben je divji kozi, a je bolj kostnat 5n zatrepan ter jo po velikosti in jakosti prekaša. Dorasel, deset do štirinajst let star kozorog je dolg približno 1 in pol m ter tehta na jesen, ko je najbolj rejen, čez 100 kil. torej nekako trikrat toliko kot močen gams. Njegovi rogovi so sabljasti, močno grbasti, tehtajo 5 do 6 kil in merijo BO do 90 centimetrov. Dlaka je temnorjava Pozimi dobi fino, zelo gosto, skoro belo podlanko.
Pred dobrimi dve sto leti ni bil kozorog v Evropi, kjer živi troje vrst kozorogov, alpski, španski, kavkaški (izvenevropske vrste so azijske in afriške), redek, a je skoro nato zaradi preganjanja izumrl. Alpskega kozoroga se je posrečilo z velikimi stroški in s strogo zaščito ohraniti v vrhovih Zapadnih Alp. Za njegovo rešitev ima največ zaslug Nj. Vel. Kralj in Cesar Viktor Emanuel, ki mu je ustvaril varno zatočišče južno od Velikega sv. Bernarda. V tem Kraljevem lovišču jih živi okrog 400.
Na Gorenjskem živi naselbina kozorogov v Karavankah v okolici Ljubelja na Babi (Korošici) in_ na severnem pobočju Begunjščiee. Naselil jih je na svojem ve-leposestvu Julij Born v letih 1890. do 1896. Kupil jih je od neke trgovine z živo divjadjo v Lausanni, odrasle po 4000 do 6000, mladiče po 1200 do 1500 švicarskih frankov. Do sredi leta 1918 je naraslo njihovo število na 50 do 60. V prevratni dobi 1918-19 so jih pa neupravičeni lovci tako pobijali da jih je ostalo le 6 do 8. V poznejših letih se je naselbina zopet opomogla. Kot prijatelji prirode želimo, da bi jih sedanja vojna ne pokončala.
Ti karavanški kozorogi pa niso več čisti, ampak mešani Zato niso tako močni in divji kakor pravi kozorogi. Prihajajo na krmišča in celo v dolino k hišam, česar ne dela pravi kozorog, ki se zadržuje l^di v najhujši zimi v višinah 2300 do
3200 m in si v nasprotju z divjo kozo le
nerad poišče zavetja med alpskimi bori in
ruševjem.
Prav zato so kozorogovi največji sovražniki plazovi, dasd je kozorog kakor gams odličen vremenski poznavalec. Ob spremembi vremena se zberejo na varnem pod kako previsno steno, kjer čakajo, če zapade sneg, dneve, da mine nevarnost plazov. Naravna slutnja jim kaže s snegom nevarno napete strmce. Prek teh gredo le v sili in prav previdno, da ne sprožijo plaza. Kljub temu pa jih le doleti tu in tam smrt pod snegom.
Njihova sovražnika št. 2 in 3 sta glad in mraz. Pa tudi pred tema jih brani narava na sijajen način.
Jesen nudi kozorogu mnogo planinskega sena, da se zredi v pravega tolščaka. Od te tolšče živi — dasi ni zimavec, da bi prespal zimo v brlogu — od začetka novembra do srede ali konca aprila, ko začne tudi v gorah poganjati prvo zelenja Razen tega pa ne prinašajo zimski viharji le snega, ampak ga tudi odpihavajo na mnogih mestih, da se prikažejo šopi zamrle planinske trave, skalni lišaj in mah. kar mu prihaja pri prehrani prav.
Pred mrazom ga ne ščiti samo tolščna plast, ampak tudi prej omenjena podlanka.
Kljub temu pa jih zima dobro zdela. Proti koncu februarja so mršavi, medli in pretrgani. Tolšča je porabljena. Ko jim privablja sonce iz zemlje novo hrano in jih sili, da sd drgnejo s telesa ob skalnih robeh kuštravo zimsko dlako, jim dela nove težave prehod od suhe krme k sočnati travi, ki povzročuje kaj rad težko obo-
lenje, česar ne prenese vsaka žival Mar-sikak star kozoroški borec začne hirati in si ne opomore niti do jeseni, da ga pobere trdota nove zime.
Kozorog ne dela človeku prav nobene škode, vendar je tudi človek opasen kozorogu, če ne zna krotiti svoje lovske strasti, da mu jo umaže rdeči življenjski sok lepe in plemenite divjadi. Kozorog smatra čeri za nepremagljivo varstvo, ni tako plah kakor gams in op reza dolgo na ozki polici strmega grebena, ponavljajoč svoj kratki, ostri brlizg: čiu... čiu... čiu. Niti drevo niti grm ne zakrivata v tem trenutku njegovega ponosnega trupla nevarnemu lovčevemu očesu, da ga krogla lahko prime v živo. Na nesrečo ni kozorog trdoživ, v primeru z gamsom dokaj manj.
Orli in lisice skoraj ne prihajajo v po-štev kot neprijatelji kozoroga.
V pleme gredo kozorogi sredi decembra. Samice se okozle v začetku junija (imajo po 1—2 mladiča). Breje koze se ločijo od do tedaj jih spremljajočih letnikov in se podajo v varstvo previsnih sten in ruševja. Mladiči so takoj hodni in slede materam v nekaj dneh čez grmovje in skalovje. Samci se združijo v času kotitve v trope, jo potegnejo v svoja letna bivališča in se ne brigajo za samice do pozne jeseni.
Samo od sedanjega rodu, zlasti od dora-ščajoče mladine kot bodočega roda zavisi, • kako dolgo bo kraljeval po Alpah kozorog. Ta doba bo tem daljša, čim večja bo ljubezen do prirode in njenih živih spomenikov.	Dr. J. L.
MODA IN DOM
Krzneno okrasje
po novi modi
t
A
«
Sodobno krzneno okrasje je takšno, da ga lahko nosimo na vseh kostumih, pro-menadnih oblekah in gladkih plaščih. Tu gre za garnituro, ki je izdelana v dveh posebnih kosih in sestoji iz krznenega ovratnika in krznenega kazaka na krznenem pasu. Oboje lahko poljubno pripnemo ali snamemo. Tako pa lahko okrasimo z eno samo krzneno garnituro vse kose naše jesenske garderc
takšne temne majhne obleke. Toda temne obleke so tako mračne! menijo nekatere nevednice, tiste, ki so Izkušene, pa dobro vedo, da je ravno temna obleka najbolj elegantna. Hkratu pa ustvarja temna obleka najlepšo podlago za razne bele ovratnike, za barvaste rokavice in bleščeče ogrlice, ki so letos tako moderne. Temna barva obleke je tudi najlepši kontrast nasproti svetli zimski polti ženskih obrazov, kontrast k svetlim lasem in barvi oči. Ena sama temna obleka, ki ji spreminjamo okrasje, zaleže za več drugih oblek. Zato je prav, da se z vso ljubeznijo posvetimo izbiri njenega kroja, njene linije in okrasja, ki ga lahko menjamo. Pa ne samo pozimi — vse leto nas lahko spremlja preprosta ljubka obleka, zlasti če jo dvodelno ukrojimo, kakor je videti na naši skici. Druga obleka, ki jo prinašamo, pa je Iz motnega svilenega krepa in jo osvežimo z malim ovratnikom in pentljami iz belega pikeja.
Ljubkost preproste obleke
Kajpada, vse pametne ženske vedo že davno za skrivnost, ki vam jo nameravamo odkriti: da je ni obleke, ki bi bila bolj očarljiva in bolj nevarna kakor preprosta temna obleka. Če govorimo o tem, da je »nevarna«, potem mislimo seveda na moška srca, ki se najtežje upirajo ljubkosti
Jabolka $9 na vrsti
Jabolka z rižem. Primesi: 8 srednje velikih jabolk, pol kilograma riža, pol litra
vode, 2 žlici vina.
Olupite jabolka, štiri ohranite cela, lz-režite jim samo peščišče in jih skuhajte skoro do mehkega s kozarcem vode in prahom sladkorja, potlej jih odcedite. Ostale pa razrežite na koščke in jih na milem ognju kuhajte s primesjo sladkorja, da se razpuste v kašo. Medtem kuhajte tudi riž, ki ste mu dodale navedeno količino vode in vina, sladkorja po okusu in noževo konico soli. Ko je kuhan, mu dodajte jabolčno kašo in ko se ohladi, še rumenjak enega jajca. Vso to zmes napolnite v kožico, namazano z maslom, pustite v rižu štiri votline, v katere vstavite cela jabolka, ki naj mole nekoliko izven zmesi in potlej postavite kožico v pečico za kakih dvajset minut.
Nadevana jabolka. Srednje velikim jabolkom izrežite peščičje, ne da bi jih olupile, in jih razvrstite drugo poleg drugega v kožici, ki ste jo lahno namazale. Z belim vinom nekoliko namočite suho grozdje in napolnite z njim votlinice v jabolkah, na vsako pa dajte drobcen košček surovega masla in jih nekoliko posujte s sladkorjem. V kožico dajte še nekaj žlic belega vina, ki ste ga pomešale z vodo, in postavite vse skupaj v pečico, dokler niso jabolka pečena, a vino posušeno. Servirajte v kožici.
Jabolčna torta. Pripravite precejšnjo množino olupljenih in tanko narezanih jabolk. Ognjevarno skledo ali kožico lahno namažite z maslom, posujte jo z drobtina-mi, ki ste jim dodale nekoliko sladkorja, potlej pa polagajte na dno vrsto jabolčnih rezin, ki jih posujte z drobtinami in sladkorjem in jih poškropite tu pa tam z nekaj kapljami vina ali kakega likerja. Tako nadaljujte (prste debela vrsta jabolčnih rezin, tanka vrsta drobtin in sladkorja), dokler ne napolnite kožice, poslednjo vrsto pa potresite po vrhu še z nekaj kosmiči surovega masla ali tudi kuhanega masla. Nato postavite posodo v pečico in pecite torto ob rahlem ognju, da se jabolka počasi razpuste. To sladico lahko servi.ate gorko ali mrzlo.
Zadnja zmagovita vožnja v podmornici
Pred dnevi je nemško vojno poročilo med drugim objavilo, da se kapitan Miitzelburg s svojo podmornico ni vrnil v svoje oporišče. — V naslednjem navajamo poročilo enega izmed preživelih mornarjev o zadnji zmagoviti vožnji, odlikovan-ca, ki si je pridobil najvišje nemško odlikovanje za hrabrost.
Tik pred vhodom v Karibijsko morje stoji podmornica, nazvana »U-Mutzelburg«. Ob 12. se je izmenjala straža. Fantje imajo na sebi samo kopalne hlače in majico. Cez nekaj časa zaslišimo: »Stoj! Nekaj bo!« Velik moderen tovorni parnik se je pokazal pred nami na obzorju. Vozil je križem kražem. Takoj smo šli za njim na lov. štiri ure smo se trudili, preden je prišla podmornica do ugodne lege za strel.
Podmornica je seveda bila že davno pod vodo. Samo ozki vrat periskopa je gledal
iz nje. Poveljnik je opazoval parnik v ogle-dalcu. Ko ga je imel v sredini, je strojni pomočnik potegnil za strelno ročko. Nastal je močen šum ln sunek... Jegulja je že plavala po morji' Po zvočniku se zasliši sporočilo: »Torpedo je izstreljen.« Sekunde minevajo..., preteklo je nekaj minut Zgrešen strel. Prvi torpedo je zgrešil svoj cilj. Poveljnik je bil nejevoljen in začelo se je znova naporno zasledovanje parnika.
S precejšnjim šumom se je podmornica dvignila na morsko gladino. Tovorni parnik je bil že daleč pred njo. Z največjo hitrostjo se je začel lov za njim. Mornarji so videli, da je »stari« divji. Dve url po polnoči je podmornica že bila precej pred parnikom. Na vso nesrečo pa je mesečina bila tako svetla kakor redkokdaj. Napad nad vodo je bil popolnoma nemogoč. Opazovalci na ladji gotovo niso vsi spali. Podmornica je morala zatorej spet pod vodo. V mesečni svetlobi pa je bilo težko najti senco parnika. Končno so ga dobili na muho.
Ladja pa je tudi ponoči vozila sem ln tja kakor bd se kapitanu zmešalo. Končno se je nudila ugodna prilika za strel. Torpeda so zaplavala po vodi. Nenadno se je zaslišal tresk. Mogočna kovinska detonacija je odmevala po podmornici. Z velikim
veseljem je poveljnik opazoval uničujoč učinek torpeda. Pokazal se je ogromen ogenj, iz katerega se je dvigal visoko pod
nebo gost oblak dima Ladja se je nagnila za 40% na krmo.
»Iz vode!« se je čulo povelje. Ko je podmornica bila spet na morski gladini, so mornarji šele videli kako močno je bil oborožen nasprotnik. Toda topovi za podmornico zdaj niso bili več nevarni. Niso je mogli doseči, ker je bila ladja preveč nagnjena. Na razdaljo 1500 metrov smo opazovali parnik v srebrni svetlobi mesečine in ožarjen od požara, ki je divjal na njem. Ladja je bila lepa in šele pred letom dni spuščena v morje. Iz nje so na vseh koncih švigali plameni, da je izgledala kakor ogromna bakla. Počasi je izginila v vodi.
Podmornica je zapeljala k reševalnim čolnom. Z žarometom jih je osvetlila. Tesno drug ob drugem so sedeli Angleži v njih. Na poveljnikovo vprašanje so odgovorili, da je bil potopljen 5000 tonski parnik s tovorom na poti iz Kapskega mesta v New York. Tedaj je nenadno prekinil nočno tišino močan krik. Kapitan Miitzelburg je s podmornico takoj zaplul na kraj, odkoder se je slišal glas. V vodi so zagledali mladega Angleža, ki ni znal plavati in se je boril s smrtjo. Nekaj mož ga je potegnilo na krov, kjer je dobil cigareto, da hi se nekoliko pomiril. Se vedno ves zmešan se je vse naokoli prisrčno zahvaljeval. Ko si je nekoliko opomogel, se je cbrnil h kapitanu in dejal: »Bil je dober strel.« Dodal je še, da je srečen, ker enkrat lahko stoji na nemški podmornici. V tem se je približal eden izmed reševalnih čolnov, iz katerega je skočil starejši mornar v vodo, vzel svojega mladega tovariša na rame in zaplaval nazaj k čolnu. Razdalja med nami in njimi se je naglo večala in v nekaj minutah smo jih izgubili izpred oči.
pra-
V TRGOVINI
—	Četrt kilograma sira, prosim, vi deklica.
—	Ali želiš še kaj?
—	Da, mamica prosi, da bi zavili sir v nadaljevanje povesti, ki sta nam včeraj v njo zavili mik).
KAJ VEM? KAJ ZNAM ?
416.	Kje se je rodil pisatelj Janez Mencinger?
417.	Na Sem temelji zardevanje fiziolo-
gično?
418.	Kaj je električni vrtilni tok?
419.	Skrivnostni spomenik
Nedavno tega so našli starinski spomenik. V mramornati plošči so bile, kakor nam kaže spodnja slika, vklesane črke in razni zlogi. Po dolgem trudu so učenjaki razbrali napis, ki vsebuje obče znan pregovor. Poskusite tudi vi pravilno sestaviti zloge in črke!
420. Koliko so stari?
Oče ima dva sina. ki sta si po starosti za 4 leta narazen. Oče pravi sinovoma: Zanimiva števila so leta naših starosti. Pred šestimi leti sem bil 6-krat tako star kakor vidva skupaj, čez dve leti bom 2-krat tako star kakor vidva skupaj — prišlo pa bo leto, ko bosta vidva skupaj tako stara kakor jaz.
Koliko let ima oče in koliko vsak od sinov, a Po koliko letih bosta sinova skupaj tako stara kakor oče?
Rešitve nalog 3. t. m.:
411.	Lacrimae Christi se imenuje vrsta vina, ki ga pridelujejo ob Vezuvu.
412.	.Vseučiliškega rektorja nagovorimo (običajno le ob slavnostnih prilikah) z naslovom" »magnificenca«.
413.	Matematična funkcija vobče je količina. ki je odvisna od neodvisne količine in se z njo spreminja po določenem pravilu. Tako je n. pr. krog odvisen od polu-mera, krožnica in ploščina sta funkciji po-lumera, vsaka drugačna, toda določena.
Ce krak poljubnega kota projiciramo pravokotno na drugi krak, dobimo tri da-
lj ice, projicirani del kraka, pravokotnico in projekcijo. Iz teh treh daljic dobimo šest različnih količnikov (kvocientov). ki so za vsak kot natančno določeni Ln odvisni od velikosti kota tako. da vsakemu kotu pripadajo določeni količniki in obratno. Količniki, ki pripadajo istemu kotu, so tudi medsebojno v določeni matematični zvezi in so »kotne funkcije« z imeni sinus, ko-sinus, tangens, kotangens. sekans in ko-sekans.
Sinus je količnik med pravokotnico in projiciranim krakom. Pri ostrih kotih razlikujemo funkcije lahko s stranicami pravokotnega trikotnika in pravimo n. pr. da je sinus količnik med kotu nasproti ležečo kateto in hipotenuzo, tangens količnik med nasproti ležečo in priležno kateto i. t. d.
Za primerjanje in uporabljanje je najbolj enostavno, da položimo vrh kota v središče kroga, ki na vseh krakih odreže enake dele. Da je še manj računanja, vzamemo za polumer kroga poljubno daljico kot mersko enoto. V sliki je desni vodoravni polumer stalni krak kota, drugi krak je gibljivi polumer, ki se vrti na levo od 0 do 360 stopinj. Zaradi lahke deljivosti kroga na 12 delov, so v sliki narisani koti zaporedni mnogokratniki od 30 stopinj. Pravokotnice na stalni krak oziroma na
Drago Grigorijev:
(Iz zapiskov mlade samotarke)
Poiskala sem jo v njeni sobi. Kakor svet zase je soba moje mačehe. Skozi tančice zaves ob oknu so prodirali sončni žarki, se igrali po gladkem parketu in umetno rezljanjih stolih okoli mize, skakali od tu po stenskih slikah in velikem zrcalu: vse sama bliščava. Med nogami mize in stolov se je živahno poigraval sončni pramen, skakajoč s preproge na tla in obratno; pajče-vinaste zavese so zatrepetale v lahni sapi, ko sem vstopila.
Lahko bi na prste naštela prilike, ko sem stopila v to njeno sobo. Tudi me ni kdovekaj mikal ta prostor, kjer je bivala moja druga mamica. Toda primerilo se je nekajkrat, da sem morala nujno z njo govoriti, kako je zunaj hiše nisem našla. Tako tudi tokrat. Zadeva, zaradi katere sem storila ta korak, nikakor ni trpela odlašanja . . .
V svoji domači halji — sinje barve kakor ti sveži jesenski oblaki okoli sonca — mi je stala nasproti. Moj plahi prihod je ni niti malo iznenadil. Sončne bliščave polna odmirajoča narava onkraj okna je plaho odsevala tudi v njenih očeh, ki so se zdele zaradi tega kar bolj modre barve, te njene sicer rjave, ostre oči.
Ne da bi pred njo povesila oči sem torej izpovedala, kar mi je ležalo v srcu. Nesreča se mi je bila pač pripetila. Za seženj moje majhne pesti na široko se mi je bilo
razparalo krilo, tako da je podšiti rob neokusno visel ob nogi. Ko sem se bila neprevidno vzpela na visoki prag vrtne ute, se mi je krilo spodvilo in se strgalo. Nerodna sem bila, res, toda kar je, je.
Sledilo je oštevanje, nekaj »nerod nerodnih« in »otrok nemarnih«, vse skupaj prgišče ostrih besed, ki bi komu drugemu morda segle v dušo. Mirno sram stala pred to ženo in, kakor da se njeno razburjenje ne tiče mene, opazovala njen obraz. Kakor izklesan iz marmorja se mi je zdel. Najprej ozka, rahlo najprej štrleča bradica, ki je podrhtevala ob gibanju ustnic; precej, toda ne preveč, štrleče lične kosti, preko katerih se je napenjala tanka koža, podobna bolj rožnati svili; isto taka svila se je komaj vidno vpogibala na sencih pod loki njenih kostanjevo rjavih las, medtem ko je bil nos izrazit, le za spoznanje preveč koničast. Pod očmi se je razprezala fina mrežica modrih krvnih žilic, ki so pod tanko kožo tvorile lepo nasprotje oranžasto nadahnjeni koži lic. Ozke ustnice so kakor hladen dih ovijale asketični obraz.
Kolikorkrat sem na novo opazovala ta obraz, se mi je zdel nov, zmerom znova vreden natančnega gledanja. Ce bi ml bilo mogoče, bi ga rada gledala v vseh prilikah življenja, ko bi mirno počival v snu in ko bi se razvlekel v besnem navalu jeze. . . Potlej bi ga naslikala. . .
Ko je tistikrat videla, da so moje misn vse drugje od njenega besedovanja, se jI je naenkrat zmračilo čelo. Moder lesk v očeh se je kakor stopil v hladni rjavimi, ki ji je
zalila zenice. Ustnice so se še zožile ter potisnile kotička narazen. Tedaj sem povesila svoje drzne oči, v istem trenutku pa začutila na licu krepko zaušnico. Za trenutek sem bila vržena iz svojega duševnega miru in se v tem že odločila. Pove-šene glave sem tiho spregovorila.
»Hvala«, sem samo dejala.
Spet sem ji z mirom zrla v lice, v njene jezno sijoče oči. Zelo dolgo sva si stali nasproti oči v oči, mislim, in komaj za stis njeno pest je bilo prostora med najinima obličjema. Potlej je iztisnila med zobmi.
»Norica!« je skoraj zasikala.
Meni pa se je zdelo, da se je soba tisti trenutek pomračila; tako silno sem začutila, kolika je njena sovražnost do mene, ubogega dekleta s strganim robom krila.
270
njegov podaljšek na levi so natančne mere za sinuse. Vrednosti sinusov za navedene kote so v sliki nakazane, za vmesne kote bi jih bilo treba narisati in odmeriti, oziroma izračunati. Sinusi kotov od 0 do 180 stopinj so pozitivni (predznak +, plus), sinusi kotov od 180 do 360 stopinj so negativni (predznak —, minus).
Če na enak način kakor pri rid!>eni upodobi polnega nihaja (vpr. 408.) postavimo vse zaporedne sinuse pravokotno na poljubno premico v poljubnih, toda enakih, medsebojnih razdaljah in spojimo njih vrhove, dobimo funkcijsko tako zvano sinu-sovo črto (krivuljo). Predočuje nam lahko vse faze nihanja (harmoničnega gibanja), dalje vse faze transverzalnega valovanja, v elektrotehniki pa vse faze izmeničnega toka. Jakost induciranega toka se namreč spreminja kakor sinusova funkcija. Za upodobo istosmemega toka moramo zgornji lok postaviti dvakrat zapored. «
414.	Nekaj za računarje
Po nalogi ležijo mesta A, B in C v trikotniku in so pota AB + BC = 82, BC + CA = 97 ter CA +, AB = 89 km. Če vse tri vsote seštejemo, dobimo 268 km in je to dvakratna pot okoli in okoli, torej je enkratna pot okoli in okoli enaka polovici tega, t j. 134 km. Ce od tega števila odštejemo eno ali drugo danih vsot, dobimo vselej eno medsebojno razdaljo' dveh mest, AC = 134 — 82 = 52. AB = 134
— 97 = 37 in BC = 134 — 89 = 45 km. *
415.	Križanka
Vodoravno: 1. anatomija, 8. hi. 9. a rum, 11. kor, 13. le, 14. kuk, 16. mir, 17. orel, 19. moji, 20. čepek, 21. Irak, 23. deva, 25. zal, 27. run, 28. i, b, osa, 3L javk, 33. L r., 36. Atlantida.
Navpično: 1. aj, 2. ah. 3. tik, 4. mar, 5. ir, 6. julij, 7. Amerifc—, 10. tur. 12. on, 14. kolizija, 15. Kecal, 18. r.iokjr. 18 lek, 19, med. 22. rabat, 24. vun 2?> os, 25. Oka, 30. ali^ 32. v, 1, 34. ri, So. da.
»JUTRO« št. 228
6
Torek, 6. X. 1942-XX
ŠPORT
Prvih li gcilov
v diviziji A in še drugih več v ostalih skupinah ob otvoritvi letošnjega nogometnega prvenstva
Tri mesece in še več je minilo, odkar smo zadnjič šteli gole in pisali točke po prvenstveni tabeli za italijanska moštva m skoraj pozabili smo že, kako vroča je bila odločilna borba v zadnjih kolih lanske sezone, iz katere je nazadnje izšla kot prva Roma naslednj' dve mesti pa sta zasedla Torino in Venezia. In zdaj smo znova pri tem poslu. V nedeljo se je spet začel prvenstveni ples po nogometnih igriščih od Dolomitov do Sicilije, to tretje največje športno tekmovanje v italijanskem športu, ki se razvija kljub vojni in njenim težavam z nezmanjšano voljo ogromnega kadra aktivnih nogometašev in ob tradicionalnem navdušenju stotisočev nogometnega občinstva. Nogomet je obdržal svojo privlačnost mimo vsega in minula nedelja je po It?1'"'5 spet potekla v onem pravem športnem . azpoloženju, ki spremlja to najpopularnejšo športno panogo na vsak korak, pa naj gre samo za dragocene točke najpomembnejše enajstorice v veliki družini nogometašev, v kateri živijo in igrajo tudi danes še oficielni prvaki sveta z okroglim usnjem.
Kakor že nekaj let je tudi letos prvenstveno tekmovanje v J' \ii vazdeljeno v tri velike skupine ali div.zije (A, B in C), izmed katerih se najboljša moštva po končani sezoni po določenih pravilih izmenjavajo med seboj, število udeležencev je bilo za novo sezono nekoliko povečano, toda samo v najnižjem (C) razredu, medtem ko je ostalo kandidatov drugod za boljša in najboljša mesta enako kakor lani. in sicer 16 v diviziji A in 18 v diviziji B. Prvi prvenstveni termin je bil — z neznatnimi izjemami med tretjerazrednimi moštvi — za vse udeležence 4. oktober, če povemo še to, da sta od lanskih drugorazrednih prejla v višji razred Bari in Vicenza, obratno pot pa sta šli moštvi Modene in Napoli ter so v diviziio B prišle iz divizije C tudi enajstorice Cremonese, Anconita-na, Mater in Juventina Palermo, je na krati-" '"-oda dovolj, da se lahko posvetimo r"	om samim.
V diviziji A
zavzema čisto posebno mesto izid iz Genove, kjer je gostovala novopečena Vicenza in izgubila skoraj porazno z 1:6. Edini zgoditek so gostje spravili v mrežo iz enajstmetrovke. Pravijo, da prvi dobiček ne gre v mošnjiček, toda v nogometu štejejo goli in pike in drugega nič.. . Mnogo veselja je svojim prijateljem napravil Li-vorno, ki je na svojih tleh tesno, toda neoporečno odpravil močno Venezio. Roma je kot državni prvak odrezala razmeroma skromno proti Fiorentini, zato pa sta žela prvo pohvalo Milan in Lazio, ki sta na tujem terenu le rešila vsak svojo točko. Pri Laziu je to že stara tradicija, kadar gostuje v Triestu. Bologna e na domačem travniku odvzela obe točki Atalanti. DrugI novinec v tej ligi Bari je imel gosta iz Genove in je obračunal z njim, kakor je pričakovalo domače občinstvo. Tudi Milan-
V Zagrebu je bil v nedeljo dvoboj hrvatskih in slovaških rokoborcev. Domači atleti so se to pot revanžirali za svoj nedavni poraz v Bratislavi in zmagali nad Slovaki s 4:3. Odločilno točko je Hrvatom priboru Gerovac v težki kategoriji z zmago po točkah.
Italijanski boksarski prvak Evrope v poltežki kategoriji Luigi Musinta je bil po-vabljer, naj bi še ta mesec nastopil v Madridu. Če ne pride kaj vmes, se bo Musina dne 20. t. m. v španski prestolnici boksal z državnim prvakom Buenom. — V zvezi z njim kroži te dni še druga vest, ki ve povedati, da so zdaj v teku pogajanja, da bi se Musina še letos udaril za naslov evropskega prvaka težke kategorije z novim nemškim mojstrom VValterjem Neuselom. Ta dvoboj naj bi bil po dobrih virih na sveti večer 24. decembra t. 1. v Berlinu.
Danska svetovna rekorderka Ragnhild Hveger, o kateri smo pred kratkim pisali, da se je mislila posloviti oJ športa, je svoje izjave že -spet preklicala. Novinarjem je pripovedovala, da je ne veseli več plavanje brez prave konkurence, toda baje so se pokazale nove možnosti, da bi se lahko udejstvovala z uspehom. Hvegerjeva je slišala o nekih bližnjih velikih plavalnih prireditvah na Holandskem in tja bi šla prav rada na gostovanje. Kakor pravijo, je že spet začela trenirati.
čani so imeli svoje veselje nad porazom Torina.
Prvih 18 golov za sezono 1942-43 je v diviziji A padlo v naslednjih osmih tekmah:
v Rimu: Roma — Fiorentina 1:0 (0:0), v Genovi: Genova — Vicenza (6:1 (1:1), v Torinu: Juventus — Milan 1:1 (1:0), v Livornu: Livorno — Venezia 2:1 (0,1), v Milanu: Ambrosiana — Torino 1:0 (0:0), v Bariju: Bari — Liguria 2:0 (1:0), v Bo-logni: Bologna — Atalanta 2:0 (0:0) in v Triestu: Triestina — Lazio 0:0.
V diviziji B in niže
Kakor pri eliti tako tudi pri drugorazrednih ni minila niti prva nedelja brez presenečenj. Predvsem velja tukaj omeniti poraza Anconitane in Fanfulle na domačih tleh, pa tudi visoka zmaga Padove nad Pescaro je bila ^pe kakor po načrtih. V ostalem so bili vsi izidi zelo tesni in tudi število zgoditkov prav majhno, kar izvira pač odtod, ker se ljudje še niso spoznali med seboj in razigrali kakor je treba.
Z imeni in številkami izražena je otvoritvena nedelja v diviziji B taka-le:
Modena — Alessandria 1:1, Breseia — Novara 1:0, Pro Patria — Anconitana 1:0, Spezia — Pisa 1:1, Padova — Pesca-ra 3:0, Mater : Savona 1:1, Cremonese — Fanfulla 2:1, Palermo — Udinese 2:2, Napoli — Siena 3:2.
Iz kopice rezultatov, ki bodo kot prvi zapisani pri moštvih iz divizije C, smo menili zabeležiti samo enega, ki se nanaša na srečanje dveh znanih enajstoric iz lanske sezone, ki letos spet hodita skupno pot — od spodaj navzgor... Pro Gorizia je gostovala v Fiumi in odnesla s seboj obe točki po najtesnejši zmagi 1:0 nad Fiuma-no.	*
Da bo vse o nogometu skupaj, zapišimo ea kratko še tole:
V Zagrebu so imeli predvčerajšnjim celo vrsto nogometnih tekem v korist hrvatskega Rdečega križa. Glavni dogodek sta tvorili seveda tekmi med štirimi vodilnimi enajstoricami Zagreba, med katerimi je najprej Hašk porazil železničarje s 3:0, potem pa je novi državni prvak Concordia še enkrat postavil v kot moštvo Gradjan-skega z 2:1 (1:1). Na igrišču je bilo nad 5000 gledalcev.
Tudi brez mednarodne tekme nismo bili zadnjo nedeljo, toda žal je bila daleč od nas, gori v nevtralnem Stockholmu. Igrali so Švedi in Danci, zmagali pa so domačini z 2:1. Prav za prav ne posebno udarno, če se pomisli, da so pred 14 dnevi z enako razliko dali lekcijo samim Nemcem sredi Berlina.
Drugo nedeljo bodo te vrste spored izpopolnili Hrvati in Rumuni z medsebojno tekmo v Bukarešti, kamor pojde z nogometaši tudi državni športni vodja Miško Zebič, ki je preteklo nedeljo zaradi poglobitve športnih stikov obiskal tudi bolgarsko prestolnico.
Naše gledališče
DRAMA
Torek, 6. oktobra, ob 17.30: Večno mlada
Šaloma. Red Torek. Sreda, 7. oktobra, ob 17. uri: Oče naš...
Krstna predstava. Red Premierski. Četrtek, 8. oktobra, ob 17. uri: Oče naš...
Red Četrtek. Petek, 9. oktobra: zaprto.
Cezar Meano: »Večno mlada Šaloma«. Komedija v treh dejanjih. Osebe: Aristo-bul, kralj armenski-Cesar, Šaloma, njegova žena-Nablocka, Delila-Saričeva, Tulij Casij-Drenovec, Mardokej-Gorinšek, Abi-melek—VI. Skrbinšek, Gaj Lutecij-Peček, Je -ubbal-Potokar, Judita-Remčeva, Lia-Sancinova, 1. služkinja-Rakarjeva, 2. služ-kinja-Starčeva. Režiser: prof. O. šest. Osnutki in realizacija scene: V. Skružny, scenska glasba; prof. F. šturm, koreografija: Marta Pavlinova.
Krstna predstava Gregorinove igre »Oče naš«, v sedmih podobah bo v sredo 7. t. m. za red Premierski. Osebe: Učenik-Grego-rin ljudje iz doline-Brezigar, Raztresen, Košič, Košuta, Podgoršek, Tomažič, oče-Raztresen, Lucija-Levarjeva, stari oče-Vl. Skrbinšek, babica-Maria Vera, izvrševalec pravice-M. Skrbinšek, pomagača: Brezi-gar, Tomažič, UbogilKošič. Znanec-Gre-gorin, Peter-P. Kovič, Gabrijela-Gabrijel-čičeva, dr. Štefan-Verdonik, delavec-Na-krst, šimen-Potokar, žena-Starčeva, An-gela-Sancinova, Anže-Plut, Urh-Bratina, Martin-Blaž, dekle-J. Boltarjeva, čevljar-Raztresen, štacunar-Podgoršek, šolski upravitelj-Lipah, naddavkar-Brezigar, go-spod-Košuta, gospa-Kraljeva, Metka-Rem-čeva, Bojan-Tomažič, Olga-Simčičeva, žena žagarja-Rakarjeva, Ana-Starčeva, To-maž-Vl. Skrbinšek, Cecilija-Rasbergerjeva, Anica-J. Boltarjeva, Matija-Košič, župnik-M. Skrbinšek, Jerač-Plut, Martina-Kralje-va, Stanko-Brezigar, Pavla-Rasbergerjeva, Hel ena«-Ukmiar-Boltarjeva, mati-MEuri|ja Vera, maškari-Raztresen, Košič, Miha-Bre-zigar, bogoslovec Janez-Verdonik, osmo-šolka Marta-Levarjeva, mož-M. Skrbinšek, Nepridiprav-Košič. uboga mati-Kra-Ijeva, igTalec-Gregorin, pastir-Podgoršek, Gospod-GIregorin. Režiiser: E. Gregorin, inscenator: inž. E. Franz, zvočne efekte je posnela tvrdka »Philips-Radio« (Zrim-ček).
OPERA
Sobota. 10. oktobra, ob 17. uri: Trav.ata. Otvoritvena operna predstava. Red Premierski.
Opera bo začela letošnjo redno sezono v soboto dne 10. oktobra z Verdijevo »Tra-
viato«. Opera je popolnoma na novo naštu-dirana in bo podana v originalni formi. Letos bo izvajan med drugimi doslej črtanimi točkami tudi ples v 3. dejanju. Novo bo muzikalno vodstvo: D. 2ebre, nova režija in zamisel scene: C. Debevec, nova koreografija: inž. P. Golovin, nova zasedba partij: Violeta-Vidalijeva. partijo Alfreda bo pel mladi tenorist Drago čuden, ki bo debutiral, Germonta-Janko, Floro-Pcličeva, Anino-Polajnarjeva, Gastona-B. Sancin, Douphola-Anžlovar,Obignyja-Dol-ničar, Grenvila-A. Petrovčič k. g. Zborovodja: R. Simoni ti.
Najpomembnejši finski športnik in metalec kopja Matti Jarvinen, ki je leta 1932. dobil zlato olimpijsko kolajno v Los An-gelesu, se je zadnji čas zelo uspešno udejstoval doma kot športni učitelj. Jarvinen, ki ni samo izboren metalec, temveč prav dober tudi v ostalih disciplinah, se namerava baje popolnoma posvetiti poklicu športnega učitelja. Po finskih vesteh je Jarvinen med drugim baje tudi iz švedske dobil ponudbo, naj bi šel tjakaj poučevat samo — met kopja.
Večkrat odgodeni in z napetostjo pričakovani boksarski dvoboj za naslov evropskega prvaka v welterski teži med Francozom Cerdanom in Špancem Ferre-rom se je končal po samo dveh minutah borbe z glalko zmago francoskega boksarja. Cerdan je položil Ferrerja skoraj mimogrede k. o. na tla in si tako spet priboril evropsko prvenstvo. Koliko zanimanja je vladalo za to boksarsko prireditev v Parizu, kaže najbolj vsota, ki so jo potegnili na blagajnah, in sicer rekordni znesek preko enega milijona in 200.0G0 frankov.
TOREK, 6. OKTOBRA 1942-XX
7.30: Slovenska glasba. 8.00: Napo-ved časa! pomočila v italijanščini. 12.20: Simfonična glasba. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Lahka glasiba. 13.00:. Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih sil v sloveti-ščini.13.20: Lahko glasbo vodi dirigent Gal-!ino. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Novi orkester vodi dirigent Fragna. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Pisana glasba. 17.30: Koncert pianistke L »reda ne France-schini. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Operetna glasba. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Narodne pesmi; Orkester vodi dirigent Zeme. 21.15: Plošče. 21.55: A. Nicotera: Pogovor s Slovenci, predavanje 22.05: Koncert violinistke Francke Rojec-Omik in pianista Bojana Adamiča. 22.45: Poročila v italijanščini-
Ii Srbije
B&nditi v valicvskl okolici. V vaseh Paune, Družetič, Dračič, Beloševac in drugje v valjevskem okrožju so že daljšo dobo opažali tatvine, rope in celo posilstva mladih deklet. Obstojala je dobro opremljena razbojniška tolpa, ki je vršila razna nasilstva nad kmečkim prebivalstvom. V avgustu se je pa vendar posrečilo ujeti osem članov te razbojniške ban-de ter odkriti njih skladišče oropanega in pokradenega blaga. Razbojniki so stali 4. septembra pred prekim sodiščem v Vaije-vu, ki je štiri obsodilo na smrt, štiri pa
je izročilo rednemu sodiSču. Smrtna obsodba je bila izvršena naslednji dan ob 5.45 v Valjevu z ustrelitvijo.
Regulacijska dela v Valjevo. V Valjevu se vršijo na večjih meatih regulacijska dela. Tako obvezniki nacionalne delovne službe tlakujejo gornji del Ulice Vojvode Mišiča in spodnji del Ulice kralja Aleksandra. Prav tako je občina pričela 15. sepi. podirati svoje hiše ob ulici Cike Ljube, kjer bo ulica Vojvode Mišiča razširjena in bo segala do Kolubare. Tja bo tudi prestavljen dosedanji leseni most »pri Vasi-ljeviču« in bo zgrajen namesto njega nov kamnit. Tudi ob pričetku Karadžičeve ulice se gradi namesto železnega, ob vojm porušenega mostu, nov kamnit most preko Kolubare.
Naredba o gnojiščih, straniščih itd. Predsednik vlade je izdal naredbo, da mora vsakdo, ki ima živino, napraviti tudi primerno gnojišče in prostor za gnojnico. Dalje predpisuje ta naredba. da mora vsaka hiša imeti svoje stranišče, bodisi zidano bodisi leseno. Na žalost naredba ne vsebuje zadostnih sankcij, da se bo res — kakor bi bilo sicer nujno potrebno — tudi izvajala.
Potujoče knjižnice je začela ustanavljati po vsej Srbiji Glavna zveza srbskih kmetijskih zadrug s sodelovanjem prosvetne zadruge za izdajanje knjig »Iproz«. Kjerkoli obstoja kakšna kmetijska zadruga, bo ustanovljena tudi knjižnica.
Ekspropriacija nepremičnin v gospodar-skovažne svrhe. Min. svet je izdal naredbo, z veljavnostjo od 25. avg.. o razlastitvi nepremičnin za potrebe podjetij, ki so za splošno gospodarstvo važna. Kot takšna se smatrajo podjetja, ki razpolagajo s kapitalom najmanj 5 milijonov din in ki imajo namen se baviti izključno z rudarskimi in plavžarskimi posli odnosno z elektrifikacijo. Glede ostalih podjetij odloča tozadevno minister za narodno gospodarstvo
Za potovanje iz Srbije v Banat je na
osnovi uredbe notranjega ministra potrebno posebno dovoljenje prefekta policije v Petrovgradu.
»Stari Beograd v sliki in risbi«. Posebne vrste razstavo so imeli pod gornjim imenom v Umetniškem paviljonu v Beogradu. Na razstavi je bilo Po kronološkem vrstnem redu 80 slik, risb. akvarelov in bakrorezov od najstarejšega dela iz petnajstega stoletja — pred prihodom Turkov — pa do današnjih dni. Posebno mesto na razstavi sta zavzemali dve odlični kopiji fresk iz zadužbine kralja Dragutina in despota Stevana Vsa ta dela bodo odslej shranjena v Občinskem domu kulture.
27 in pol milijona din je izdal doslej Srbski rdeči križ v človekoljubne svrhe: za pakete vojnim ujetnikom 18,183.525 din, za podpore rodbinam vojnih ujetnikov, v vojni padlih vojakov ter begunskim rodbinam 4,092.252 din, za pomoč siromašni deci 2,724.824 din itd. To so samo izdatki glavnega odbora. Velike vsote pa so izdali v enake in podobne svrhe tudi oblastni odbori Srb. rdečega križa.
Drobne zanimivosti
Sedem parov dvojčkov v enem samem razredu. V dekliški šoli v Stockholmu se je letos vpisalo v en sam razred nič manj kakor sedem parov dvojčic. Zaenkrat ima učiteljica, mnogo truda, da razlikuje sestre od sestric. Ker so vsak dan zmešnjave in zamenjave, si je učiteljica pomagala s tem, da je naprosila starše, naj svoje hčerkice po možnosti vsako drugače oblečejo ali pa jim dajo kakšno drugo znamenje, po katerem jih bo mogoče razlikovati.
Koliko prebivalcev ima Švica. Po dokončnih podatkih ljulskega štetja od decembra lanskega leta ima Švica 4,266.000 prebivalcev, število je v primeri z letom 1930. naraslo za 189.000. Ker odpade na vsakih 20.000 prebivalcev en poslanski mandat, bo narodni svet v bodoče štel 194 članov, namesto 187, kolikor je sedaj poslancev Prebivalstvo je najbolj naraslo v kantonih Zurich, Bern, Basel, Wallis in Waadt
Reka smrti. Kakor poročajo lz Cung-kinga, je nedavno utonilo 3000 Kitajcev, več kakor 40.000 ljudi pa je brez strehe in doma, ker je Rumena reka (Hoangho) letos prestopila bregove in se na široko razlik Ne samo, da je porušila cela naselja, pokončala je tudi letino daleč naokrog, da je nastala lakota. Celotno škodo ob letošnji povodji cenijo približno na milijardo lir.
Mrzla vas hoče postati toplejša. Vas Polička na Ceškomoravskem višavju velja za najbolj hladen kraj v Srednji Evropi. Splošno je znano, da je živo srebro ob hudem mrazu v tem kraju vedno za nekaj stopinj nižje kakor drugod. Zlasti hudo so občutili lansko zimo. Prebivalstvo daleč naokrog pravi tej pokrajini »češka Sibirija.« 2e pred desetletji je bil stavljen predlog, da bi pogozdili bližnja severna pobočja in tako zavarovali ves kraj pred mrzlimi ve-
trovi. Dolgo bo se obotavljali, tonrtca stma
pa jih je le pripravila do trdnega, sklepa, ki so ga letos tudi začeli Izvajati. Prebivalci radovedno čakajo, kdaj jih bo po-gozditev zavarovala pred mrazom in prinesla toplejše ozračje.
Najstarejša keramika rta, sveta. Izkopavanje prastarih najdenin na Danskem je v vojni dobi zelo uspešno, ker v veliki meri pridobivajo šoto, da jim nadomesti drago kurivo. Zlasti letošnje poletje je bil plen iskalcev prav obilen. Te dni je po radiu gcvoril vodja narodnega muzeja v Koda-nju in je pripovedoval o izredno uspešnem poletju. Vsekakor je lahko poročal tudi o edinstveni, dragoceni najdbi, ki je prišla lelos na Danskem na dan. Našli so najstarejšo keramiko na svetu. Njeno starost ocenjujejo arheologi soglasno na 7500 let. Po takem je ta najdba starejša kakor pradavna, znana egiptovska keramika in tudi starejša od doslej najdenih keramičnih izdelkov v orientu.
MALI
Kdor ©če službo plača za vsako besedo
L _J30 za drž. ta prov. takso —.60, za dajanje naslova ali žlfro L 2.—. Najmanj« iznos za te oglase Je L 7.—. — Za ženi tre ln dopisovanja Je plačati m vsako besedo L _, za vse druge oglase L —.60 za besedo. ža drž. ta prov. takso —.60, za dajanje naslova aH šifro L 3.—. Najmanj« Iznos za te oglase Je L 10.—.
Agilno osebo
za prodajo razglednic v trafikah, trgovinah itd., sprejme — Fototehnika, Tyrševa cesta 15.
13426-1
Mizar, pomočnika
na stalno delo iščem. Ličen, šolska ul. 5.
13424-1
Sprejmemo takoj
več delavcev, tesarjev in zidarjev. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13422-1
					
M	#J	idt	Ti	\T\	
Brivski stol
prodam. Poljanska c. 49. Vreže.	13417-6
Prodam
ročno stiskalnico za sadje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13419-6
Boa (polarna)
ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	13431-6
Peč Zephir
prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13429-6
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen, kupim. Matelič, Miklošičeva cesta 18-11. 13385-7
Kupim
aH vzamem v najem male statve za tkanje preproge. Naslov: Erjavčeva cesta 21, pritličje, levo.	13310-7
Divji kostanj
po 65 cent. kg kupuje skladiščnik na dvorišču gostilne ..Flgovec«.
13338-7
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom ta kopalnico oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	13420-23
Opremljeno sobo
s strogo separlranim vhodom oddam boljšemu gospodu. Plorijanska ulica 31-1.	13430-23
Oddam v centru
takoj opremljeno sončno sobo s posebnim vhodom boljšemu gospodu v Cirll-Metodovl ulici 19-1., desno.
13418-23
Oddam
lepo opremljeno sobo s souporabo kopalnice dvema gospodoma ali zakoncema. Pleteršnikova ulica 12, pritličje. Bežigrad.	13421-23
r/ft
Drž. uradnik v pok.
išče za stalno opremljeno sobo v okolici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Upokojenec 56«.
13428-23a
Opremljeno sobo
z dvema posteljama. ▼ centru iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa, čista soba«.
13427-23a
Sobo
s posebnim vhodom, % vso oskrbo ali brez, v centru, išče boljši gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bolj&i«.
13434-23a
Pridelki
Pesa za krmo
večja količina, naprodaj. Poizvedbe v pisarni dr. Lokarja, Rimski trg št. 2.	13425-33
Izgubljeno
Zlato uro
sem Izgubila od gostilne pri »Kmetu«, Gosposvet-ska c. 8, do Gregorčičeve ulice 3. Prosim, da se Jo vme proti dobri nagradi v gost. »Kmet«.
13433-28
Živilske izkaznice
sem nažel. Dobijo se: Beethovnova ulica 13-11., levo.	13432-28
^ l Obrt
Gospodje, pozor!
Klobučarna »Pajk« vam strokovnjaško o £ 1 8 t L preoblikuje ta prebarva klobuke vseh vrst po nizkih cenah. Lastna delavnica. — Se priporoča Rudolf Pajk, Sv. Petra cesta 38. J-158-M-30
Razno
Masaža krepi mišice
ln dela telo odporno, Je nujno potrebna negi in zdravju telesa. Izvežba-na maserka. Izvrstna moč, Vam nudi masažo po zmernih cenah, prihaja po naročUu na dom ob vsaki url. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ».Pride na dom«.
13423-37
Obnovite naročnino!
H. de Vere Stacpoole: W
42
Roman
»Prav,« je odgovoril Cardon; »m zdaj vam povem načrt, ki mi že dva dni roji po glavi. Z 0'Connorjem, ki je očitno izginil, ni treba več računati. Toda Van Houten nama bo delal še hude preglavice. Moj načrt je kaj preprost; evo ga! Kakor hitro spustimo sidro, je skoraj gotovo, da pride na ladjo. Vaša skrb bodi, da ga sprejmete na palubi in ga povabite v veliko kajuto. Jaz bom skrit v vaši kabini. Ko prideta, stopim ven, mu nastavim cev samokresa na glavo in mu porečem: ,Roke kvišku!' Razoroženega najprej zaslišiva, nato pa ga postaviva pred sodišče. Vi boste sodnik, jaz porota. Potem ga zapreva v vašo kabino, da se pokesa svojih grehov; jaz ostanem pri njem za stražo, vi pa greste na kopno po bisere in po dekle. Oboje pripeljete semkaj, na kar odrinemo. Kakor hitro bomo zunaj klečevja, posadiva Van Houtena v čoln in mu ukaževa, naj vesla proti otoku, midva pa se vrneva v Sydney in se tam podvizava k Hakluytu, da mu vrževa v obraz 0'Connorja in vso zadevščino ter mu zaveževa jezik. Nato se vkrcava za San Francisco. Vidite, jadrnico morava spraviti nazaj v Sydney, ako nočeva, da naju obtožijo tatvine. Kakšen se vam zdi moj načrt?«
Floyd je nekaj trenutkov molčal.
»Nu,« je rekel nazadnje, »da po pravici povem: ni mi všeč.
»Sicer je izvrsten, o tem ni dvoma, a nekaj nepoštenega je v njem: nikar se ne čutite prizadetega — vsekako je to načrt, ki se mi upira.«
»In kdo je tisti, ki naju sili k nepoštenosti, kakor se izvolite izražati? če se skrijete v džungli, da morete streljati na tigra, ali je to po vaše zavrat-nost? Ne, zavratnost bi bila. ko bi imeli opravka s človekom; a nikar ne pozabite, da je Van Houten tiger, ki se bo sam zatekel k zavratnosti, kakor se je že, če ga ne prehitite.«
»Laguna bi mu vsekako ostala,« je obotavljaje se rekel Floyd.
»Da, laguno mu pustiva, ne iz obzirnosti do njega, temveč zaradi naju samih. Pretehtal sem vso stvar in izprevidel, da je bolje, če se odrečeva laguni. Da bi jo obdržala, bi jo morala iztrgati Van Hou-tenu, da o Hakluytu niti ne govorim. Če jima jo pustiva, bo to nekakšna odškodnina, ki jima bo branila, da nama ne bosta delala sitnosti. Nič drugega nočeva kakor bisere, ki so že nabrani. Ti nama zadostujejo.«
Floyd je vzdihnil. Nehote je moral priznati, da ima Cardon prav. Van Houten je po vsej pravici zaslužil kazen, zarotil se je bil s Hakluytom, a naklep mu je bil izpodletel, bodi si po naključju, bodi si, ker je 0'Connor pustil pajdaša na cedilu. Misel, da naj ravna tako, kakor mu priporoča Cardon, pa je bila mlademu človeku vzlic temu odurna.
»Nu,« je dejal, »nimam pravice, da bi oporekal vašemu načrtu, ko sam ne vem predložiti boljšega. Pustiva za zdaj to stvar in se zanesiva na usodo; če mi do jutri ne pride kaj pametnejšega na misel,
vam bom pomagal storiti tako, kot ste se namenili.«
Šel je na palubo. Mislil je na Izabelo in na nevidni otok, ki je ležal za obzorjem. Bili so trenutki, ko se mu je zdelo vse skupaj fantastičen sen: Van Houten, biseri, otok in ljubljeno dekle. Ali je bilo mogoče, da jo bo jutri videl?
XV OTOK
Drugi dan ob enajstih sta na palubi kadila in se razgovarjala, ko se je začul iz višine klic. Floyd je bil poslal stražo na jambor, in zdaj se je oglašala z jasnim, zvonkim krikom kakor morska ptica.
Naslednji hip sta tudi belca splezala v konopje in jela napenjati oči v tisto stran, kamor je kazal mornar.
»To je otok,» je rekel Floyd.
Cardon je gledal. Vse, kar je videl od kraja, je bila majcena pika na obzorju, ne večja od bucikine glavice; nato, ko so se oči nekoliko privadile solnčni bleščavi, se je pokazala poleg prve pike druga in kmalu tudi tretja. Vse te pike so se zlile druga z drugo v tanko črto. Mornar je 'imel daljnogled; Floyd mu ga je vzel in ugotovil, da vidi z njim črto le za spoznanje razločneje nego s prostim očesom. Odsev morja je zavijal otoček v bolj neprediren za-stor, kot ga je mogla stkati daljava.
Podal je daljnogled Cardonu, ki je zraven njega visel v konopju.
»Vsekako je kopna zemlja,* je rekel Cardon. »Bolje bo, da zlezeva dol in počakava na palubi, kajti ždenje tu gori nama nič ne pomaga.«
Preden je minila ura, sta skozi daljnogled razločno videla vrhove palm, in čez dve uri se je pokazalo tudi klečevje, obdano z belim pasom odbojnih valov.
Floyd je vrgel grezilo v morje. Pluli so s hitrostjo petih vozlov na uro; izračunal je, da bodo še pred zatonom solnca dosegli vrzel v klečevju.
Podali so kosilo, a Floyd in Cardon sta ga komaj pokusila. Mislila sta samo na vreme; oba ju je mučil strah, da se veter ne bi polegel.
Toda ob štirih je veter še vedno pihal, čeprav slabotno, in zemlja je bila zdaj s palube razločno vidna očem.
Floyd, ki je bil spet splezal na jambor, je mahoma poklical Cardona, ki je neutegoma prišel za njim.
»Glejae,« je dejal mladi človek, »in povejte mi. kaj vidite.« Tako govoreč mu je dal daljnogled.
Cardon je pazljivo pogledal skozenj.
»Gromska strela!« je vzkliknil. »Na laguni je ladja!«
Daljnogled je razločno kazal klečevje in gozdič na desni strani vrzeli; enako razločno pa je bilo videti tudi spet jambore ladje, ki je ležala zasidrana na laguni; bila je dvojambornica z zadrgnjenimi jadri.
Cardon je vrnil daljnogled Floydu, ki je spet dolgo časa gledal proti otoku; potem sta se vrnila na palubo.
»To je 0'Connor,« je rekel Floyd.
»Videti je tako, razen če gre za ladjo, ki jo je slučaj zanesel semkaj. Vsekako je morala odpluti prej kakor midva. Pojdiva v podpalubje, da se pogovoriva.«	_
Urejuje Davorin Ravljes - Uda ja » konsomj >Jutra« Stank, Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja: Fran Jarma. - 2» »»er«^ dci J. odga^ Ljubomir V0I616. - Vsi * LjubljaaL