KULTURNO POLITIČNO GLASILO Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt P. b. b. LETO XX / ŠTEVILKA 31 CELOVEC, DNE I. AVGUSTA 1968 CENA 2.- ŠILINGA Sveti oče o nadziranju rojstev Nobene spremembe cerkvenega nauka Ob stoletnici Marxovega „Kapitala“ Pred sto leti je v Hamburgu, v Nemčiji, izšel prvi zvezek obširnega dela „Da$ Kapital”. To delo je napisal dr. Karel Mara, in sicer ga je napisal v čitalnici britanskega muzeja v Londonu, kjer je živel kot politični emigrant. Velika večina znanstvenikov je danes mnenja, da bi to Maraovo delo verjetno ostalo popolnoma neznano, ako ne bi bilo inie Karla Maraa povezano z znanim komunističnim manifestom, ki sta ga sestavila Mara in Friedrich Engels v letu 1848 na prošnjo nemških emigrantov v Londonu. Ta manifest je izšel v najhujši dobi izkoriščanja delavstva po liberalnem kapitalizmu, je strastna obsodba tega kapitalizma in napoved njegovega propada, je poziv tlačenemu in izkoriščanemu delavstvu, da naj se združi in združeno premaga svojega sovražnika - kapitalista in da bo po tej zmagi nastopil za delavstvo raj na zemlji. Delavstvo je z veseljem in navdušenjem bralo te krepke besede. Ko je Mara dvajset let pozneje izdal prvi zvezek „Kapitala”, so socialisti, prav zaradi omenjenega manifesta, sprejeli njegovo delo kot filozofsko, gospodarsko in sociološko podlago svojega socialističnega nazora. Maraov Kapital je postal socialistično sveto pismo, njegove trditve pa dogme (t. j. verske resnice) socializma. Maraovi nauki kot socialistična ideologija so dobili ime marksizem, pri komunistih pa ime marksizem - leninizem (po Leninu, ki je mnoge Mantove nauke po svoje prikrojil in razlagal). Maraovega Kapitala ogromna večina marksistov ne pozna. Knjiga je težka, skoraj neprebavljiva. Kljub temu velja kot evangelij za marksiste. Ob stoletnici moremo mirno, brez vsake strasti ugotoviti, ali je imel Mara prav ali ne, ali so njegove trditve v ,,Kapitalu” pravilne ali ne. V Maraovem Kapitalu je poleg velikih zmot tudi nekaj resnice, zlasti v kritiki liberalnega kapitalizma. Mara je opazoval, študiral in opisal strašne razmere, v katerih je živelo angleško tekstilno delavstvo. Videl je. da take razmere vodijo v vedno večjo neenakost v družbi, v razredni boj in socialno revolucijo. Zato je tudi pravilno opozoril na veliki pomen delavskih strokovnih organizacij, s pomočjo katerih naj bi se delavstvo dvignilo iz proletarskih razmer na višjo življenjsko raven. Prav to prizadevanje za dvig delavstva je dalo marksizmu vpliv in polet. Je pa v Maraovem Kapitalu mnogo usodnih zmot, ki so v veliki oz. v odločilni meri krive, da je šel svetovni razvoj v zadnjih sto letih po poti revolucij, vojn, neprestanih trenj, svetovne napetosti, groženj in strahu. Oglejmo si na kratko glavne zmote Maraovih naukov ali marksizma. Osnovna zmota v marksizmu je njegov filozofski materializem kot svetovni nazor, ki taji Boga, dušo in sploh vso duhovno stran pri človeku ter označuje vero slej ko prej kot „opij za ljudstvo". Zmoten je tudi Maraov historični materializem, ki uči, da so se vsi dogodki v zgodovini izvršili na osnovi ekonomskih sil. Toda družbeno življenje ni samo odsev gospodarstva; nanj vplivajo poleg gospodarstva tudi zemljepisni položaj, podnebje, oblast, tehnika, zlasti pa vera. Na nastanek velikih verstev ni ekonomija prav nič vplivala. z Tudi je zmoten Maraov nauk o nujnosti raz-tednega boja. Naj omenimo, da v dobi srednje-'eških korporacij (v času od 12. do 15. stoletja) ni bilo nobenega resnega poskusa nasilno predrugačiti obstoječi socialni red. Razredni boj je dobil svoje ostre oblike šele v času liberalnega kapitalizma. To nasprotje pa ni napredovalo tako kot je predvideval Mara, da bo namreč vedno hujše m bosta končno ostala samo dva razreda: delavski m meščansko kapitalistični, ki se bosta spoprijela v veliki končni borbi in v kateri bo zmagalo delavstvo. Resnica je, da sc razredni boj v najbolj razvitih ..kapitalističnih” državah vedno bolj omi-Ijuje. življenjska raven delavstva se je v teh državah silno dvignila in je mnogo višja od ravni v komunističnih državah. Dalje je jasno videti, da nimamo opraviti samo z dvema razredoma, ampak Je teh razredov ali slojev več, in sicer imamo industrialce, delavce, samostojne kmete, obrtnike, trgovce, svobodne poklice, nameščence itd. Papež Pavel VI. je v imenu katoliške Cerkve prepovedal vsa umetna sredstva, ki preprečujejo spočetje. To prepoved vsebuje papeževa enciklika (okrožnica), ki jo je Vatikan objavil v ponedeljek; začenja pa sc z besedami: »O človeškem življenju« (»Humanae vitae«). Za Cerkev je dovoljena samo vzdržnost ali metoda, ki se poslužuje naravnega življenjskega ritma za urejanje rojstev. Enciklika je označena z datumom 25. julij 1968. Po mnenju liberalnih katoliških cerkvenih krogov bo papeževa odločitev sprožila znotraj katoliške Cerkve ostra nasprotstva. Znanstveni teolog monsignore Ferdinando Lambruschini, profesor moralne teologije (moralke) na lateranski univerzi, ki je na tiskovni konferenci v Vatikanu pojasnjeval encikliko, je nazval razglasitev kot »dejanje velikega poguma«. Enciklika predstavlja »strogo« potrditev tradicionalnega cerkvenega nauka. Monsignore Lambruschini je dejal, da ta odgovor ne bo naletel na odobravanje, in da ga »ne bodo povsod pravilno razumeli«. Znanstvenik je nadalje izjavil, da kljub tej papeževi odločitvi vprašanje urejanja rojstev ni odločeno za zmerom. »Določbe niso nespremenljive.« Naloga znanosti Enciklika vsebuje prepoved vsake oblike začasne ali stalne ojalovitve (sterilizacije) in splava iz zdravstvenih razlogov. Znanstveniki so zategadelj poklicani naravne zakone ritma plodnosti natančno raziskati. Ker pa bi mogla objavljena enciklika verjetno katoliškim zakonom povzročati težave, mora duhovščina nauk Cerkve o zakonu oznanjati brez ovinkov in poročenim dajati dobre napotke. Na tiskovni konferenci je Lambruschini izjavil, da enciklika ne prepoveduje uporabe pilul, ki služijo zdravstvenim namenom. Po njegovih besedah enciklika ne zapira vrat teologom za premišljevanje. Kritični glasovi V zvezi s stališčem liberalnih katoliških krogov, da bo papeževa odločitev pripeljala do ostrih nasprotij, je treba opozoriti, da se papež pri svoji odločitvi ni držal mno- Veliko zmoto je zagrešil Mara s svojo teorijo o vrednosti in presežni vrednoti. Mara je povzel od nekaterih gospodarskih piscev teorijo, da je delo edini vir vrednosti. Danes niti socialistični pisci tega ne trdijo več, ker je več kot jasno, da samo delo brez kapitala (zemlje, orodja, strojev, denarja) ne more ničesar ustvariti, kakor tudi kapital brez dela ne more ničesar napraviti. Vsak produkt je torej uspeh sodelovanja dela s kapitalom. Prav tako je s teorijo o presežni vrednosti. Presežna vrednost je po Marau to, kar dobi delavec premalo za svoje delo. Res je, da so delavci v klasični kapitalistični dobi (in še danes marsikje) dobili tako beraško plačo, da z njo niso mogli ne živeti ne umreti, posebno še, ako so imeli družino. Toda to nima nič opraviti z vrednostjo produciranega blaga, sicer bi moral tisti, ki koplje diamante dobiti silno visoko plačo, tisti, ki pa koplje krompir pa sorazmerno majhno. Vrednost produkcije za določitev plače ni važna niti ne more biti odločilna. Delavec mora biti pravično plačan, mora dobivati družinsko plačo, mora biti udeležen na upravi podjetja, na razdelitvi dobička in — kar bi bilo najboljše in najprimernejše — tudi na lastnini podjetja. Mara je bil mnenja, da bo koncentracija kapitala v kapitalistični družbi nujno pripeljala to družbo do zloma, ker se bo na eni strani nakopi- žičnih priporočil iz teologov in laikov sestoj eče posebne komisije, ki jo je ustanovil rajni veliki papež Janez XXIII. in ki se je bavila s problemom nadziranja rojstev. Ta komisija je leta 1966 priporočila svobodnejše določbe. V teh je med drugim rečeno: »Preprečevanje spočetja se zdi nujno za mnoge zakonce.« Miinchenski kardinal Dopfner je izjavil, da enciklika nalaga župnijam in dušnim pastirjem ,težka bremena’. Nemški škofje bodo šele po »natančnem študiju besedila preudarili,« kako bi mogli čimprej pravilno zagrabiti ta problem. 151 katoliških duhovnikov washington-ske nadškofije je poslalo že v nedeljo zvečer pismo svojemu nadpastirju, v katerem se zavzemajo za uporabo preprečevalnih sredstev. V pismu omenjajo dalje izjave evropskih škofov, med drugim kardinala Dopfnerja, ki daje zakoncem pravico, da se po lastni volji odločijo za smotrno ureditev zakonskega življenja. »Žalost in razočaranje« se zrcali v izjavah švedske Cerkve o encikliki. »Papeževa obsodba preprečevanja spočetja bo sprožila škandale, upore, ja celo zasmehovanja,« je izjavil pater Martelet, profesor jezuitskega seminarja v Fourviere pri Lyo-nu. Kot »udarec za katoličane vsega sveta« pa označuje britanska družba za družinsko načrtovanje papeževo odločitev. Humphrev za mir v Vietnamu Ameriški podpredsednik Hubert Hum-phrey je izjavil, da -bo njegova prva naloga, če bo izvoljen za predsednika, vzpostavitev miru v Vietnamu. Humphrey je zdaj na obisku v Kaliforniji, kjer skuša pridobiti 172 delegatov te države za svojo kandidaturo na zborovanju demokratske stranke v avgustu v Chicagu. Ti zastopniki so se bili izrekli za pokojnega senatorja Roberta Kennedyja. V govoru na strankinem zborovanju v Los Angelesu je Humphrey izrekel upanje, da po obnovitvi miru v Vietnamu im zmanjšanju oborožitve lahko Vzhod in Zahod sodelujeta v boju za premostitev siromaštva na južni polobli. čilo silno bogastvo, na drugi, delavski strani pa silna revščina. Res se vrši koncentracija kapitala. Ni pa res, da se zaradi tega veča revščina. Niso potrebni nobeni dokazi, da v zapadnem svetu o tistem proletariatu, ki ga je imel Mara v mislih, ne moremo več govoriti. O tem nam priča način, kako se delavstvo oblači, hrani, nam pričajo stanovanjske razmere, uživanje dopustov, socialno zavarovanje, mogočne sindikalne organizacije itd. Po Maraovem prepričanju bo po zlomu kapitalizma in zmagi socializma nastal raj na zemlji, v katerem bo obstajala popolna enakost vseh, kjer bo ,,delo polno radosti”, kjer bodo dobrine pravično razdeljene po potrebi slehernega človeka. Mara je očitno vse pričakoval od socialistične prevzgoje novega človeka. V sovjetski Rusiji že 50 let vzgajajo svoje državljane, pa so še vedno potrebna mogočna javna in tajna policija, prisilna delovna taborišča, cenzura ... Zdi se, da je še daleč tisti paradiž, o katerem je pisal Mara. Nočemo zmanjševati Maraovih zaslug za dvig delavstva. Gotovo je imel dobre namene. Toda zmote, ki jih je učil, so rodile strašne posledice. Z njegovim imenom so združene krvave revolucije, mučenje in smrt milijonov nedolžnih ljudi, atentati, vojske, brezsrčne diktature nad tretjino človeštva. R. S. Češkoslovaška: zgodovina v kino dvorani Blizu majhnega mesteca Čierne nad Tiso, na vzhodnem Slovaškem, nedaleč od češko-slovaško-sovjetske meje so sc začeli v ponedeljek češkoslovaško-sovjetski pogovori, ki naj bi odločili o nadaljnji usodi te slovanske države. Ker smo medtem naš list že zaključili, bomo dali našim bralcem podrobno poročilo o poteku srečanja šele v naslednji številki. KRATKE VESTI • Na izhodu iz mesta Omiš v bližini Splita v Dalmaciji se je pripetila nenavadna prometna nesreča, v kateri na srečo niti eden od 53 potnikov ni bil poškodovan. Velik avtobus agencije Kaufmann-Rei-sebiiro iz Aachena v Zahodni Nemčiji, ki ga je vozil 31-letni Fritz Brehmer, je v ostrem ovinku zavil naravnost namesto na levo proti Makarski in s prednjim delom zdrsnil v morje. Nemški turisti, večinoma študentje raznih fakultet, so imeli pri nesreči veliko sreče. Avtobus je zadržala debela jeklena vrv, s katero je bila k obali privezana ladja Vrgada. Vrv se je zapletla med zadnja kolesa avtobusa. Potniki so takoj zapustili avtobus. © Znani nemški znanstvenik Otto Hahn je v Gottingenu dne 28. julija umrl zadet od srčne kapi v 89. letu starosti. Otto Hahn je že pred tremi desetletji, 18. decembra 1938, dokazal, da se pri cepljenju atomov, če uran bombardiramo z neutroni, sprošča atomska energija. Njegova odkritja so v atomsko znanost prinesla pravo revolucijo. ® Iz Beograda v Jugoslaviji poročajo, da je bil terorist Ivan Jelič, ki je aprila in maja letos dvakrat nastavil mino na beograjski železniški postaji in s tem izvedel zločinsko dejanje, vodili pa so ga ustaško-emigrantski centri v inozemstvu, na beograjskem okrožnem sodišču obsojen na smrt. e Ameriški bombniki s treh letalonosilk v bližini obale Severnega Vietnama so v nedeljo uničili več kot 200 plovnih objektov pod 19. vzporednikom v Severnem Vietnamu. To je po poročilu ameriškega predstavnika največji uspeh ameriškega letalstva pri napadanju nasprotnikovih rečnih linij za oskrbovanje od začetka te vojne. V tej akciji je sodelovalo 200 letal. © Po krvavih neredih v Clevelandu v ameriški državi Ohio, ko so se spopadli črnci in policija in je bilo 10 mrtvih, se je položaj v ZDA spet poslabšal. V noči na 26. julij so bili rasni neredi v Seattlu, Chicagu in njegovih predmestjih, v Clevelandu, New Yorku in Nevvbur-gu. V Seattlu je kakih sto mladih črncev metalo steklenice z eksplozivom na tovornjak, ki j,e vozil skozi črnsko četrt. Policija je uporabila bombe s solzivcem, da bi jih razgnala. Črnsko prebivalstvo je pokazalo svoje nezadovoljstvo z napadi na trgovine, s požiganjem in ropanjem. V Chicagu je bilo v spopadih s policijo ranjenih kakih deset ljudi, 25 pa so jih aretirali. V rasnih nemirih, ki so izbruhnili v noči od nedelje na ponedeljek v mestu Gary-ju v državi Indiani, je bilo ranjenih šest ljudi. @ V bližini mehiškega mesta Juarez je strela ubila šest otrok (starost 2—-12 let), ki so bili s starši na izletu in so se med oddihom igrali z žogo. Njihovim staršem se ni nič zgodilo. Politični teden Po svetu... IZRAELSKI IZOBRAŽENCI ZA UMIK Z ZASEDENIH OZEMELJ Skupina osemnajstih izraelskih študentov, ki študira v tujini, je v nedeljski številki londonskega časopisa »Observer« priobčila poziv Izraelu, naj umakne svoje vojaške sile z zasedenih ozemelj, ki so jih zasedli v lanski junijski vojni. Študentje izjavljajo, da želijo s tem podpreti pismeno prošnjo, ki jo je pred nekaj dnevi podpisalo petsto študentov in docentov hebrejske univerze v Jeruzalemu. Inozemski študentje utemeljujejo svoj poziv s tem, da jih skrbi, kaj bo v prihodnosti z varnostjo Izraela in zavračajo pri-ključitvene zahteve po prilastitvi ozemelj. Ti študentje želijo dalje s svojim pozivom dokazati Arabcem, da Izrael ni nenasitna osvajalna dežela, o kateri imajo čisto po krivici napačno mnenje. Poleg tega zahtevajo študentje od izraelske vlade častno in trajno ureditev problema palestinskih beguncev. Pozivajo tudi Izrael, naj prvi napravi korak na poti miru v tem delu sveta. Izraelski vojni stroški Šestdnevna bliskovita vojna, junija leta 1967 proti Arabcem na Srednjem vzhodu, je stala Izraelce eno milijardo dolarjev (ali šestindvajset milijard avstrijskih šilingov) v trdi valuti, je izjavil izraelski finančni minister Pinhas Sapir v nedeljo skupini kanadskih Judov, ki so na obisku v deželi. Pinhas Sapir je še pristavil, da je sedanji (tekoči) obrambni proračun potolkel vse rekorde. Za prihodnjega, to je leta 1969, pa bodo morali, kakor je pričakovati, porabiti še več sredstev za obrambo. Po sklenitvi mirovne pogodbe bi se namreč izraelsko gospodarstvo z lahkoto osamosvojilo, je na koncu dejal finančni minister. Trde Dajanove besede Izraelski obrambni minister Moše Dajan je v sredo, 24. julija, izjavil, da je najnovejši Naserjev govor pokopal vse nade, da bi Izrael mogel doseči mir z umikom svojih vojaških sil za meje pred šestdnevno bliskovito vojno na Bližnjem vzhodu. Izraelski zunanji minister Aba Eban pa je dodal, da je ta govor velikega mednarodnega pomena. Daje namreč sliko surove jasnosti egiptovske politike, ki je politika vseobčega in brezizjemnega nasprotovanja do miru. Kaj je povedal Naser v svojem govoru: »Ne bomo odstopili tudi pedi svoje zemlje. Kar so nam s silo odvzeli, je možno samo s silo spet pridobiti. Nobenih pogovorov, nobenega miru, nobenega priznanja in nobenega sporazumevanja na račun palestinskega ljudstva.« Naser je nadalje dejal, da na Bližnjem vzhodu ne more priti do miru, dokler se izraelske enote ne umaknejo z arabskega ozemlja. Pozval je Egipčane, naj mobili- zirajo vse svoje sile za osvoboditev okupiranega arabskega ozemlja. Nadalje je dejal, da ni nobenih načrtov za rešitev krize na Srednjem vzhodu in da se mu zdi, da takih načrtov ne bo tudi v bodočnosti. Arabci, je dodal Naser, niso ničesar dosegli v pogovorih s posebnim odposlancem Organizacije združenih narodov na Bližnjem vzhodu Gunnarjem Jarringom. Naser na zdravljenju v Sovjetski zvezi Kot poročajo iz Kaira, je egiptovski poglavar Naser odšel na zdravljenje v Sovjetsko zvezo, potem ko so mu ruski zdravniki svetovali že tedaj, ko je bil v prvi polovici julija na uradnem obisku v Moskvi. V Sovjetski zvezi bo ostal dva do tri tedne. POGOVORI MED BIAFRO IN LAGOSOM Končno se bodo le pričela pogajanja med Lagosom in Biafro. To pa ne malo po zaslugi svetovnega javnega mnenja, ki se je zgrozilo nad poročili, ki so zadnje tedne prispela iz odpadle vzhodne pokrajine Biafre. Vojna, ki traja med obema taboroma že enajst mesecev, je najbolj prizadela Biafro (glej članke o Biairi v našem listu v številkah: 21, 24, 26 in 27), ker vlada v Lagosu neizprosno obračunava z odpadlo pokrajino, ki zahteva odcepitev in samostojnost. Za javnost te de-. žele je to vojna, v kateri je Britanija, čeprav posredno, aktivno navzoča, saj dobavlja Lagosu orožje. Zdaj, ko menijo, da je zadovoljiv in se kljub samoupravljanju bojijo narodne smrti. Marx malim narodom ni bil naklonjen. Katoliške vlade pa na žalost v manjšinski politiki često zatajijo krščanska načela. To se je pokazalo tri tedne po dr. Veiterjevem predavanju. 59. Za 4. junij je bilo napovedano vsakoletno zborovanje Federalistične Zveze evropskih manjšin v Gorici. Na njem naj bi govorili, zlasti o- slovenski manjšini v Avstriji in Italiji. Italijanska vlada se je tako hala, da bi njeno sramotno zatiranje beneških Slovencev prišlo v javnost, da je v zadnjem trenutku, ko je veliko delegatov že 'bilo, v' Gorici, zborovanje prepovedala in delegate zastrazila. Tudi zastopniki koroških Slovencev so že prispeli v Gorico. S tem evropskim škandalom Italija seve- da nii preprečila, da svet ne bi zvedel o njenem vnebovpijočem zatiranju slovenske manjšine v videmski' pokrajini, temveč je upravičenim pritožbam manjšine dala le še večji odmev in nesporno veljavo. Pokazala pa je tudi, da francoski in nemški manjšini ne daje pravic iz krščanskega prepričanja, temveč le zaradi njunih matičnih držav in svetovnega ugleda. Ker se za Beneške Slovence nihče ne potegne, so v srcu krščanske Evrope do kraja zapuščeni, ponižani in prezirani. 60. Koroški Slovenci ® iskrenosti dr. Klausovih Obljub niso dvomili, a kljub temu rok niso 'križem držali. Vedeli so, da jih čaka še veliko težav na poti do dosege svojih pravic. Na dan izvolitve za častnega predsednika Kluba slovenskih študentov na Dunaju, dne 11. 3. 1966, je dr. Tischler dejal: »Sodelovanje z obema vladnima strankama ne more škodovati, nič pa nam ni od obeh pričakovati, imeli bomo to, kar si bomo od obeh straink priborili.« V ta namen so zastopniki NSKS sodelovali pri ustanovah, ki se potegujejo za pravice manjšin. (Dalje prihodnjič) Resolucija zamejske mladine V pretekli številki našega lista smo objavili obširno poročilo o IV. taboru slovenske mladine v zamejstvu. Danes pa objavljamo resolucijo, ki jo je mladina sprejela na taboru v Gorici. Uredništvo SLOVENSKO KATOLIŠKO AKADEMSKO DRUŠTVO V GORICI, KOROŠKA DIJAŠKA ZVEZA V CELOVCU SLOVENSKI KULTURNI KLUB V TRSTU ki so priredili 4. tabor slovenske katoliške zamejske mladine, izjavljajo: Slovenska zamejska mladina pozdravlja vse rodne brate, posebej mladino na Koroškem, Goriškem, Tržaškem, v Beneški Sloveniji, v Kanalski dolini, v republiki Sloveniji in mladino, ki živi po različnih evropskih in zunaj evropskih državah, želi biti v pokoncilskem duhu odprta, zato hoče, da odpadejo predsodki preteklosti in da se ustvari demokratično in prijateljsko sožitje med mladino z različnim svetovnim nazorom in gledanjem v skrbi za slovenstvo, želi iskati z mladino v Sloveniji neposredni stik ter pričakuje, da bo našla pri njej prav isto odprtost; od slovenskih oblasti pa pričakuje, da bodo upoštevale manjšino kot celoto, izraža svojo pripravljenost navezati z večinskim narodom, predvsem z njegovo mladino, čim tesnejše stike in s tem odstraniti medsebojno nerazumevanje, nezaupanje in nestrpnost, je zaskrbljena za svojo bodočnost, ker je primorana iskati kruha daleč od rodnega okolja, zato poziva politične in gospodarske ustanove, da posvete temu vprašanju svojo veliko skrb, se čuti povezana z mladino drugih evropskih narodov, zaveda se potrebe po konstruktivni družbeni preosnovi in preobrazbi ter želi v svojem okolju odločilno sodelovati pri oblikovanju družbe. Končno poudarja, da se bo vedno zavzemala za pravice slovenske narodne manjšine in za vrednote slovenstva. 18. mednarodni Gorenjski sejem v Kranju od 2. do 13. avgusta Vizitka »Vestnik« je objavil v številki z dne 26. julija ponoven napad na lastnika visokošolskega doma — torej Mohorjevo družbo. Iz članka, ki ga je napisal R. Vouk, nekaj stavkov: » ... lastnica nikoli ni bila pripravljena spremeniti svojega stališča napram visoko-šolcem. Vzrokov za tako zadržanje lastnice, ki jo predstavljajo v odločilni meri duhovni gospodje slovenske narodnosti, je seveda cela vrsta ... manjkanje čuta za vživi-tev v potrebe drugih ljudi, prepričanje o lastni brezhibnosti in iz tega izvirajoče avtoritetno postopanje, ki vodi v svojih izsledkih do ošabnosti in precenjevanja samega sebe ... Treba pa je enkrat pribiti tudi to: slovenski duhovniki imajo svoje zasluge za svoje ljudstvo na Koroškem, vendar pa je v preteklosti ravno tako kot danes... odbilo zadržanje posameznikov iz tega stanu dosti rojakov, in sicer tudi tako, da so postali še v narodnem oziru drugega mišljenja ... Kot socialist smem ugotoviti, da prastara lajna o tako zvani ,rdeči mački’ danes ne vleče več. Tudi, če se utemeljuje z opozorilom na neko bajeslovno poslanstvo slovenskega ,krščanstva’.« Pripomba uredništva: Tako ostrega napada na slovensko koroško duhovščino »Vestnik« že dolgo ni objavil. Ali pa namerava kdo s tem resno navaliti odgovornost za germanizacijo v deželi na ramena slovenskih duhovnikov? Na obisku v Sloveniji Člani Koroške dijaške zveze, ki so se udeležili IV. mladinskega tabora v Gorici, so se ustavili na poti v Slovenijo tudi v Ljubljani. Ob vljudnostnem obisku pri avstrijskem generalnem konzulu g. Riesenfeldu je zapel slovenski oktet graških študentov tudi nekaj lepili narodnih in umetnih pesmi. Gospod generalni konzul je izrazil ob obisku predstavnikov slovenske študirajoče mladine s Koroške veselje nad srečanjem s to mladino. Poudaril je v svojem govoru, da so koroški Slovenci most med obema narodoma, da uspešno vršijo to svojo misijo ter je hkrati izrazil željo, da naj bi prispevali koroški Slovenci tudi v bodoče svoje k čim prisrčnejšim odnosom med Avstrijo in Jugoslavijo. Delegacija Koroške dijaške zveze je bila v Ljubljani sprejeta tudi od prevzv. g. nadškofa dr. Jožeta Pogačnika. ŠMIKLAVŽ ob DRAVI Kakor kaže, bomo imeli letos v naši fari več pogrebov kakor pa rojstev. Dne 4. februarja letos je umrl najstarejši mož v fari Hoja Franc, 4. maja mu je sledil Kokošin Matija, rentnik in kajžar iz Turč. Dne 2. julija letos pa je umrla v beljaški bolnici Walluschnig Marija, pd. Koinče-jeva Mici. Rajna Mici je zadnja leta bolj bolehala. Zadnja zima jo je pa vrgla na posteljo, iz katere ni več vstala, ker so ji noge popolnoma odpovedale. Walluschnig Marija je 'bila pridna žena. Svoje verske dolžnosti je do zadnjega lepo izpolnjevala. Na smrt je bila dobra pripravljena. Pravijo, da kdor rad moli, tudi rad dela. Zato je rajna bila zelo pridna že tudi v svoji mladosti. Služila je kot gospodinjska pomočnica v svoji ožji domovini, zašla pa je celo v daljni Trst iin tako je tudi v Trstu služila nekaj let. Vleklo pa jo je zopet v njeno ljubljeno koroško domovino in si je zopet tu poiskala primerno delo. Prišla je tudi v župnišče in služila več let pri rajnem g. župniku Katniku in nekaj časa tudi pri g. župniku Janezu Sukiču na Dravi. Zadnja leta, ko rajna ni bila več sposobna za težje delo, je pa rada priskočila na pomoč, kjer je bila potreba. Veliko je pomagala tudi pri raznih cerkvah, če je bilo treba skrbeti za cvetje na oltarjih, likati cerkveno perilo ali pospravljati v cerkvi. Bila je zelo usmiljena do revežev in siromakov, katerim je do zadnjega šilinga vse razdala. Pokojna Mici je tudi zelo rada brala »Nedeljo« in Mohorjeve knjige je imela vedno naročene. Le zadnje leto je tožila, da težko bere, ker ji je vid zelo opešal. Par dni pred smrtjo so jo peljali v belja-ško bolnico. Pa tudi tam ni bilo zanjo nobene pomoči več. Že 2. julija 1968 je umrla v bolnici in bila 5. julija pokopana na šmiklavškem pokopališču. Naj se spočije v Bogu, preostalim pa naše sožalje! Kakor smo v prejšnji številki našega lista že poročali, bo otvoritev 18. mednarodnega Gorenjskega sejma 2. avgusta ob 10. uri dopoldne pred razstaviščem I, v Gregorčičevi ulici. Sejem bo odprl predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Leopold Krese. Na otvoritev sejma je povabljenih preko 300 predstavnikov oblasti iz Slovenije in ostale Jugoslavije ter več pomembnih predstavnikov iz Avstrije in Italije. Sejem bo, tako kor lani, na treh razstaviščih. Po obsegu je letošnji sejem tak kot preteklo leto, le število razstavljalcev se je povečalo od lanskih 264 na letošnjih 298, pestrejša pa je tudi izbira blaga po vrsti in kakovosti. Pregled razstavljalcev: Razstavljala Skupaj Direktni razstavljale! Indirektni razstavljala Inozemski 36 21 15 Domači 262 116 146 Skupaj 298 137 161 Posamezne veje gospodarstva so razpo- rejene po razstaviščih takole: Razstavišče I in III: Lesna industrija, elektroindustrija, prehrambena, kovinska, gradbena, keramična, plastična, kmetijski stroji z raznimi priključki, kmetijsko orodje, motorna vozila, razna galanterija in drugo. Razstavišče II: Tekstil in konfekcija, dekorativno blago, stanovanjska oprema, razna obutev in usnjena konfekcija, usnjena galanterija, šivalni iin pletilni stroji, kozmetika, pletenine, krzno, otroški vozički iin ostali predmeti široke potrošnje. Organizirana je tudi turistična razstava vseh predelov Gorenjske s svojimi motivi in značilnostmi. Na zunanjem prostoru pred razstaviščem 11 je športna oprema, motorna vozila od mopedov do tovornjakov in gradbenih strojev. Na vseh treh razstaviščih bodo obiskovalci imeli na voljo turistične spominke, gostinci pa jim bodo nudili gostinske usluge. . Na Gorenjskem sejmu sodeluje iz leta v leto več inozemskih razstavljalcev, predvsem iz Avstrije in Italije. Na letošnjem sejmu sodeluje od tujih razstavljalcev: — 19 iz Avstrije — 16 iz Italije in — 2 iz Vzhodne Nemčije in — 1 iz švedske Inozemski razstavljale! bodo imeli na sejmu predvsem kmetijske in gospodinjske stroje. Vnema, ki jo kažejo letošnji razstavljala, dokazuje, da spoznavajo resnični gospodarski pomen sejma in edinstveno možnost spraviti na trg in širjenje lastnih izdelkov in izdelkov svojih sodelujočih. Ta interes razstavljalcev izhaja iz tega, ker je Gorenjski sejem postal resnični tr-go v i n s k o-po t roš n iš k i sejem, ki kot tak prevzema vodilno gospodarsko vlogo na Gorenjskem. Ta pomen potrjuje tudi podatek o doseženem blagovnem prometu na sejmu, ki je iz leta v leto večji; v lanskem letu je promet presegel 2 milijardi starih dinarjev. Sejem je poskrbel tudi za razvedrilo obiskovalcev in je v ta namen pripravil pester zabavni program, ki obsega naslednje: Vsak elan bo za ples igral ansambel RADIO TRŽIČ od 19. ure dalje, posebej pa so organizirani še naslednji koncerti s pričetkom ob 20. uri: PETEK, 2. avgusta — Boris Frank s svojimi Kranjci; SOBOTA, 3. avgusta — ansambel Manji-fiko iz Skopja; NEDELJA, 4. avgusta — ansambel »Qui-ckies« iz Kranja; SREDA, 7. avgusta — Skupina 333 iz Kranja; SOBOTA, 10. avgusta — ansambel »Štirje kovači« iz Slovenj Gradca; NEDELJA, 11. avgusta — ansambel Mihe Dovžana z vokalnim kvintetom Gorenjci; TOREK, 13. avgusta — ansambel Lojzeta Slaka. V okviru sejma je tudi modna revija in sicer vsak dan v avli Skupščine občine Kranj ob 17., 18. in 19. uri, razen 2. in 10. avgusta, ko bo samo ob 17. uri. V času sejma so pripravili tudi dve modni reviji z zabavnim programom na Bledu, in sicer v Festivalni dvorani s pričetkom ob 20.30: — 2. avgusta z ansamblom MANJIFIKO iz Skopja in — 10. avgusta z ansamblom Mihe Dovžana z vokalnim kvintetom Gorenjci. CELOVEC V nedeljo, dne 11. avgusta, se vrši v kapeli Mohorjeve hiše celodnevno češčenje Rešnjega Telesa. Svete maše bodo: ob pol osmih, ob devetih, pol enajstih in ob šestih zvečer. Vmes bodo ure češčenja. Priložnost za sveto spoved. Obenem bo tudi stanovski dan za naše tretjerednike. Vabljeni! PLIBERK (Naš spomin plemeniti ženi) Zdaj naša mati počiva. Mati, Breznikova mama v Pliberku. Mama, gospa Breznikova, smo jo klicali. Srečavali smo jo skozi pol stoletja v gostišču, v kuhinji, na poti v božji hram, na pogrebih. Z nami je bila na prireditvah, na božjih poteh. Videli smo jo pri mizi z gosti in prijatelji, ob čita-nju naših listov in knjig. Dala je priznanje delu piscev in pisateljev naše besede, pesmi in proze, ker je bila začuda razgledana in izobražena. V lepi domači besedi nas je pozdravila, nagovorila, se pogovarjala, dala smehljaj in tolažbo, pa tudi potreben opomin. Bila je mama, dobra mama svojim v družini in nam vsem v veliki družini društva, okolice, fare in naroda. Ženice, trudne od dolge, težke poti v 1 mesto so se stisnile za mizo v njeni kuhinji k župci in kavici (v strahu pred šumenjem zanesene mladosti in kmečke razposajenosti v gostilniški sobi) — a Breznikova mama jim je dala korajžo: »Le sedite,- bo že še kaj prostora, saj naša družina že pride na vrsto.« K Brezniku je prišla, Micka Oblak, iz gorenjskih Žirov; iz Kranjske, kot roža lepa, presajena v naša podjunska tla. Premnogi gostje so dali poklon njeni tihi lepoti. A gospa Breznikova je ostala skromna, žena, mama, ki je v srcu in duši imela obilno zalogo neminljive lepote, hranjene po vernosti, rodoljubnosti, zvestobi in zna-čajnosti. Ne trpljenje in skrbi materinstva in gospodinjstva, ne zaničevanja, sovra- j štvo in pregnanstva dveh krvavih prevratov jj v državi in deželi, ne smrti treh otrok in ' moža v koncentracijskem taborišču — niso zlomili stebra njene volje za pošteno in dobro. Po vsem hudem se je vedno zopet znašla v ljubezni, veri in upanju pod kri- , žem. V grozni bolezni raka je v vsej mirni | vdanosti pokazala veličino duše iin materinskega srca. Vedela je, za kaj in za koga trpi. V bolečino in molitev je vklepala nas vse. — Pogreb Breznikove mame je bil veličasten. Naše tri doline so dale nešteto pogrebnih gostov, prijateljev, znancev, izseljencev. Duhovščina iz štirih fara in treh dekanij jo je spremljala na zadnji poti.. Pevci iz petih fara (zbral jih je Foltej H.) so ji (Nadaljevanje na naslednji strani) PREKLOPNA GARAŽNA VRATA popolnoma pocinkana vse velikosti v zalogi Prosta dostava na dom Vam nudi Kaufhof VALENTIN in ANGELA Q>L(lŽZfr LIBUČE — PLIBERK tel. 04235-394 (noč. štev. 302) Boroveljska hranilnica in posojilnica V soboto, dne 20. julija 1968, je bila slavnostna otvoritev novih poslovnih prostorov Hranilnice in posojilnice Borovlje. V pozdravnem nagovoru, ki ga je imel predsednik tega denarnega zavoda g. Nandl Turk, je pozdravil številne častne goste, med njimi župana mesta Borovlje Thomasa Sorga, mestnega župnika msgr. Jožefa Kandutha, predsednika Zveze slovenskih zadrug Florijana Lapuša in podpredsednika dr. Mirta Zwittra. Otvoritev je olepšal moški zbor iz Hodiš pod vodstvom Foltija Pavlice. Mestni župnik msgr. Kanduth je nato blagoslovil prostore. Čestitke posojilnici im hranilnici sta izrekla žuipan Thomas Sorgo, v imenu oko- liških zadrug pa predsednik ZSZ Florijan Lapuš. V slavnostnem govoru, ki ga je imel podpredsednik ZSZ dr. Mirt Zrvitter, je orisal kratko zgodovino Hranilnice in posojilnice Borovlje. Leta 1907 je bila ustanovljena Hranilnica in posojilnica Borovlje. Težka doba je bila za boroveljsko Hranilnico in posojilnico posebno med plebiscitom; dalje v času do leta 1941 in med drugo svetovno vojno. Tedaj so bile ukinjene tudi vse slovenske zadruge. Po vojni je boroveljska Hranilnica in posojilnica spet začela delovati, a 1», s težavo. Govornik je omenil tudi, da Avstrija še do danes ni povrnila škode slovenskim zadrugam. Da je boroveljska Hranilnica in poso- ■paw To posojilnico in hranilnico je zgradilo z odličnim strokovnim delom poznano gradbeno podjetje Matevž Malle Poclsinja ves — Hundsdorf 51 Bistrica — Feistritz i. R. Tel. 221 Pleskarska dela: Pleskarstvo — talne obloge — podjetje za M Vstlantin lakiranje avtomobilov IVI. VdlcHUll BOROVLJE - FERLACH Telefon 340 TRGOVINA Z BARVAMI v novih prostorih jilnica danes v svojih lastnih prostorih, gre zasluga zadrugi v Glinjah, ki ji je prodala po knjiženi ceni svojo hišo. Največjo zaslugo in priznanje ima predsednik Nandl Turk, ki je dal hranilnici in posojilnici svojo osebno noto in s tem sledil zgledu svojega rajnega očeta Mihaela Turka, ki je bil duša tega denarnega zavoda. Zahvala in priznanje pa gre vobče celotnemu odboru zadruge -Borovlje. Hranilnici in posojilnici želimo v novih prostorih obilo uspeha in da bi pomagala vsem potrebnim brez razlike. KAMNOSEŠTVO: Helmut Gekoni - Hutter BOROVLJE - FERLACH Telefon 556 Mizarska dela (stro-p); KURASCH IGNAZ Mizarstvo za gradnje in pohištvo Gortsehach, Borovlje — Ferlach Telefon 280 Mizarski izdelki: Kegljišče — restavracija — kopališče O . i) ///# ^ ./ KOŽENTAVRA - Tel. 0 42 27 -279 SHELL - črpalka Električne inštalacije: Trgovina z električnimi izdelki Hubert Stattmann BOROVLJE - FERLACH Telefon 245 Tudi tukaji pisalni stroji firme Austro - Olivetti Biiromaschinen A G W I E N Podružnica Celovec — Klagenfurt lO.-Oktober-StraBe 15, telefon 84-6-81 Dobava stekla GERHARD EICHLER STEKLARSTVO BOROVLJE - FERLACH Telefon 296 Ključavničarska dela: Ključavničarstvo — gradnja strojev in portalov Jožef Koller BOROVLJE - FERLACH Telefon 441 Dobava modernih oklopnih blagajn in jeklene opreme za pisarne znamke lUJERTHEiml HANS WERNIQ CELOVEC - KLAGENFURT Sanitarne inštalacije in centralna kurjava: 116(116111611061 & Cl6 PODJETJE ZA INŠTALACIJE KLAGENFURT - VILLACH hž h as m Jčocašketn (Nadaljevanje s prejšnje strani) zapeli na domu, v cerkvi pri maši zaduš-tdei (skupni mešani zbor) in nato na pli-berškem -pokopališču pri odprtem grobu. Gospod dekan Srienc in gospod župnik Kuilmež sta v govorih slikala njen čisti lik. Kot od izseljenke se je od gospe Breznik Poslovil g. Lovro Kramar. V njeni zapuščini, med listi knjige »Življenje svetnikov« smo našli listek s sliko in napisom: »Materi«. Listek je bil izrezan iz Tednika. Na listku je pesnitev: »Mati, moja mati, toplo v tvojem je naročju ...« Breznikovo mamo naj zemlja blagoslovljena to-plo odeva, naj ji bo dobro v naročju -božjem! Fa naš zakasneli pozdrav naj bo venec na njen grob, venec, blag spomin, ki naj ne zvene. SELE (Obiski) „ ■Mnogo letoviščarjev iz raznih krajev Koroške prihaja na izlet v Sele, da si ogleda našo gorsko pokrajino in vas. Posebno pri-Mačna je zanje poleg stare nova moderna cerkev, kaj radi obe fotografirajo. A tudi večje skupine izletnikov prihajajo. V ponedeljek, 22. julija, je velik avto-bus pripeljal župnika in mladino iz Bohinjske Bele na Gorenjskem. Pri maši v noji cerkvi je mladina sodelovala in pela na živahen način. Par dni pozneje so Tržiča-ni z dekanom Zakrajškom na izletu po Koroški najprej obiskali Glinje, nato pa se uglasili v Selah, da si ogledajo novo cerkev 111 farni dom. Iz Sel jih je veliki avtobus odpeljal v Šmihel, kjer jih je že čakal nekdanji tržiški kaplan g. Vinko Zaletel s ski-optičnimi slikami. Obiskali so tudi Klo-Pinjsko jezero. V nedeljo, 28. julija, nas je obiskal no-'omašnik Mirko Isop, da je daroval sv. mašo za blagopokojnega dobrotnika Janka Gli-pa in nam je delil novomašniški blagoslov. ForcTs Europa -Wagen Nr. 1 Die Tatsache, daB Kraftfahrzeuge aus den EFTA-Landern (infolge des vvegfallen-den 28% Zolls) preisgunstiger zu enver-ben sind, als Autos aus den EVVG-Landern, hat gerade den Englischen Ford zu ei-nem der belie-btesten Modelle Osterrei-chs ge-rnacht. Desgleichen sind die Ersatzteile ftir diese Wagentype billiger. Das soli nattir-lich kein Argument gegen den so notigen EWG-AnschluB sein, zumal der Gemeinsa- RADIO CELOVEC SLOVENSKE ODDAJE NEDELJA, 4. 8.: 7.00 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK. 5. 8.: 14.15 Poročila, vreme, objave, pregled sporeda. Za našo vas. — 18.00 Dober večer našim malim poslušalcem. — TOREK, 6. 8.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Od tedna do tedna na Koroškem. športni mozaik. — SREDA, 7. 8.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Domače pesmi in poskočne viže. - ČETRTEK, 8. 8.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Ura pesmi (Ileana Bratuž). — Malo pomislimo (Darina Konc: Otrok se boji odraslih in tujih ljudi). - PETEK, 9. 8.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Iz ljudstva za ljudstvo. — SOBOTA, 10. 8.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 14.00 Zeleni gozd je lovčev raj. Na Kališu tudi letos tri tedne uživa počitnice gruča ruskih otrok pod vodstvom p. Podgornika, brata in nekaterih staršev otrok. V so-boto, 27. julija, je pater v stari cerkvi opravil sv. daritev po vzhodnem (slovanskem) obredu za pokojnega- gospodarja Olipa. Vsi so ob liturgiji obiskali njegov grob. Ko ta ruska skupina konec meseca odide, bo na Kališu prostor za mladino iz št. Jakoba in nato iz Pliberka, da se pod vodstvom rojaka in kaplana Petra Šti-ker-ja telesno in duševno okrepi. Bog jim nakloni boljše vreme kot Rusom, nič več dežja in mraza! me Mark-t auch tur die Ford-Produktion ei-ne groBe Chance beinhaltet. Im Herbst 1962 kam der Ford Gortina auf de-n Markt, besser gesagt — er schlug ein! Den-n dieser Wagen wurde ein Bom-benerfolg. Auch heute bestatigt uns jeder Stadtbummel, wie beliebt das attraktive Modeli ist. Der Wagen hielt, was die Wer-buing versprach! Er besitzt auch alles, was der Kunde von ihm verlangt: Scheiben-bremsen mit zwei unabhangigen Brems-trommeln, schalenformige Einzelsitze, Spannteppich tiber den gesamten Boden, Vordersitze .. . Y)er Gortina ist geraumig, bequem und formsehon und besitzt tiber-dies eirien groBen Kofferraum, in dem erstaunlich viel Gepack oder sperriges Sportgerat etc. Platz findet. Das Fruhjahr 1968 bescherte uns den Ford Escort, der den langbevvahrten Ford Angl i a a-bloste. (Der Ford Anglia, neun Ja-hre hiindurch technisch unverandert ge-blieben, gevvann unzahlige begeisterte Freunde.) Sein Nachfolger, der Escort, darf o-hne Ubertreiibung als das Europa-auto schlechthi-n angesprochen werden. Er wurde auch in diesem Sinn koinzipiert. Der Escort verdient den Namen Europa-auto in' zweifacher Hinsicht. Erstens vereinigt er alle Anspriiche des modernen europaischen Geschmacks, zwei-tens wird er nicht nur in England, son-dem auch am Kontinent gebaut — ei-n Um- stand, dessen Bedeutung nicht unterschatzt vverden soli. Denn Ford beliefert jetzt sotvohl den EFTA-Raum als auch (aus Gent in Belgien) die Mitgliedslamder des Gemeinsamen Mark-tes. Der Ford Escort ist mittlervveile so be-gehrt, daB er eine ernste Konkurrenz ftir den VW zu werden droht. In seiner uni-rersalen Ausstattu-ng spricht der Wagen alle Kauferschichten an. Bei Ford Sintschnig in Klagenfurt, Stid-bahngtirtel 8, haben Sie die Gelegenheit den Ford Escort naher kennen zu lernen. Aber nicht nur ihn. Da \varen zum Bei-spiel: Escort 1100 ccm Standard 42 PS S 37.750.— IlOOccm de Luxc 42 PS S 39.950,— 1100 ccm d/L Automatic S 45.500,— 1.300 ccm GT 64 PS S 48.250,- 1100 ccm Kombi 42 PS S 45-400,— C! o r t i n a 1300 ccm de Luxe 49 PS S 44.650.— 1600 ccm de Luxe 63 PS S 46.950,— 1600 ccm GT 82 PS S 56.450,- 1600 ccm Kombi 63 PS S 54.250,— Dank cincs Sonderkontingents haben Sie bei Ford Sintschnig die kiirzeste Licfer-frist und damit die Gewahr, der ab L September 1968 eingehobenen Luxussteuer zu entgehen. Vsakih 90 sekund Davica, oslovski kašelj, škrlatinka, vse te bolezni so komajda še nevarne za naše otroke. Nesreče so postale otroška bolezen številka ena. »Naša deklica je padla) skozi okno,« je zajokala Rosemarie, Mariellima triletna sestrica, in pri tem pokazala na odprto okno v otroški sobi. Toda mala Marielle je imela srečo v nesreči. Obležala je na grmiču pred vežnimi vrati, in kljub temu, da je padla iz višine dvanajstih metrov, se ji ni nič zgodilo. Mati ni mogla verjeti, da je ostala deklica res živa. »Zgodil se je čudež,« je rekla. Toda vselej se ne dogajajo čudeži. Vsakih devetdeset sekund se v Zahodni Nemčiji ponesreči kak otrok. V kuhinji ali otroški sobi, na stopnišču, dvorišču ali na cesti. 320.000 nesreč v enem letu in 3200 mrtvih otrok, 7200 otrok pa za vse življenje pohabljenih. 1962. leta je bilo v tej deželi le 183.000 nesreč, pri katerih so bili udeleženi otroci. Od takrat se je število teh nesreč povečalo za 80 odstotkov. Znanstveniki imajo tudi za ta pojav že razlago: »Naša civilizacija postavlja tudi otrokom vedno nove zahrbtne pasti.« »Spopad med človekom in tehniko je eden odločilnih vzrokov za nesreče otrok,« pravi prof. dr. Udo Undeutsch, direktor psihološkega inštituta kolnske univerze in predsednik pred nekaj meseci ustanovljenega združenja Varnost za otroka. »Otroci ne vedo, kaj je nevarno. Najpogosteje ravnajo impulzivno, ne morejo obvladati svojih nagonov.« Če otroci že ne morejo misliti, naj bi to zanje delali vsaj odrasli. In prav površnost pa malomarnost odraslih sta kriva, če se otrok zastrupi z uspavalnimi tabletami, pade v kopalno kad z vrelo vodo ali strmoglavi skozi dkno. »Očete in matere bi morali bolje poučiti, kako naj pazijo na svoje otroke,« meni prof. Roland Gadeke iz Freiburga, ki se že vrsto let ukvarja s preučevanjem vzrokov otroških nesreč. Otrokom grozi nevarnost v postelji Že v otroški posteljici preži na otroka vrsta nevarnosti. »V prvem letu starosti je .zadušitev eden najpogostejših vzrokov smrtnih nesreč pri dojenčkih,« je povedal profesor Gadeke. »Otroci se zadušijo pod debelimi posteljnimi odejami, goltajo različne predmete ali skrivajo glavice v plastične vrečke.« Živali so napadle 11.000 otrok Ko začne otrok v drugem letu spoznavati okolje, srečuje iz dneva v dan nove nevarnosti. Že nekaj prvih korakov v ku- L. Cranghofer 9 Samostanski lovec_____ V velikem prostoru brez oken je vladala črna tema. Volfrat se je začudil: tako pozno spomlad, a skedenj je bil še nabito poln sena in snopja. »Poglej!« je rekel kmet in dvignil sve-tilnico. Volfrat je osupnil; plaho je prijel za pokrivalo in se odkril. Na kupu sena je v naravni velikosti ležala izrezljana Odrešeni-kova podoba z razprostrtima rokama. Manjkal je samo križ. Podoba je bila na novo pobarvana: lasje rjavo, oči modro, udje bledo kakor sneg in iz vseh ran, izpod vsakega trna okronane glave so tekle krvave kaplje. Nemiren žar lojenke v sve-tilnici je metali drhtivo in utripajočo luč in senco, da se je zdelo, kakor bi podoba živela in se gibala. »To boš ponesel gor na mojo planino v Rdečini in pribil na križ,« je spregovoril kmet. »Jeseni sem vzel podobo domov, da se ne bi pokvarila v snegu. Toda sedaj začenja poganjati trava, sedaj mora Kristus spet nazaj, da popazi na moje stvari. Težek bo seveda, pa vidiš, dal sem ti pripraviti krošnjo, dobro se ti bo prilegla na hrbet, tako boš čutil samo pol teže. In sedaj povej, hočeš?« »Da, gospodar, v soboto ponoči,« je od- se ponesreči otrok hinji ali kopalnici je lahko usodnih. Statistični podatki so alarmantni.. H V zadnjih treh letih so v Zahodni Nemčiji prepeljali v bolnišnice 41.000 o-trok s hudimi opeklinami. B 14.000 otrok je prišlo v bolnišnico zaradi zastrupitve z raznimi tabletami, čistilnimi sredstvi, strupi zoper mrčes, alkoholom, raznimi laki in barvami, sredstvi za rast las ipd. M V treh letih si je 196.000 otrok pri raznih nezgodah zlomilo roke, noge ali rebra. Ponesrečili so se pri padcih skozi okna, z dreves ali s stopnišč. In še ena velika nevarnost preti otrokom: od domačih živali. Med 1962. in 1965. letom so psi in mačke ugriznili ali huje popraskali 11.000 otrok. Samo v Miinchnu so dnevno prepeljali v bolnišnice pet ali šest otrok, ki so jih napadli psi. In največja nevarnost: preskrbna mati V nobenem še tako hitrem avtomobilu, letalu, na strmem hribu, na ladji sredi razburkanega morja ne preži na otroke toliko nevarnosti kot prav v domači hiši. Šele ko otroci dopolnijo sedmo leto starosti, se jim zgodi več nesreč na dvoriščih, na otroških igriščih, ob ribnikih in potokih ter — na cestah. Samo leta 1965 se je na nemških cestah ponesrečilo 54.471 šolarjev, 1612 otrok je umrlo zaradi poškodb, 'ki so jih dobili pri prometnih nesrečah. Znanstveniki so ugotovili zanimivo dejstvo, za katerega mnogi starši verjetno še Sončni veter in Ko prileti komet iz globin vesolja v bližino Sonca, ga opazimo zaradi značilnega repa, ki j.e vedno usmerjen od Sonca proč. Do pred kratkim je prevladovalo mnenje, da rep nastane zaradi pritiska sončne svetlobe na redko snov, ki sestavlja komet. To je hkrati tudi veljalo kot eden od dokazov, da svetloba deluje s šibko, a zaznavno silo na delce snovi. Izkazalo se je, da so te sile le prešibke, da bi omogočile nastanek kometovega repa. Zadnje čase pa je prodrla nova razlaga tega pojava, ki se opira na najnovejše raziskave sončnega sistema, in prihaja iz Gocl-dardovega centra za vesoljske polete v Združenih državah Amerike. Znanstvenika David Beard in Paul Nakada sta v pismu reviji »Nature« objavila teorijo, po kateri nastane rep kometa pod vplivom tako imenovanega »sončnega vetra« in magnetnega polja v med,planetnem prostoru. Sončni veter sestavlja tok ioniziranega vodika, ki neprenehoma prihaja.s Sonca in so ga že pred desetimi leti napovedali ravno iz opa- govoril Volfrat. »Naložil ga bom pa kar takoj.« »Prav, prav,« je prikimal Eger. Volfrat si je pomeril krošnjo na hrbet, da bi videl, kako visoko mora privezati rez-ljiino, da bi ga ne ovirala pri hoji. Potem je raztegnil vrvi in si pripravil šope sena, ki jih je moral podložiti pod podobo, da bi se njene sveže barve ne odrgnile na robovih krošnje. »Kajne,« je spregovoril spet Eger, »doma imaš težke križe?« Volfrat je samo prikimal. »Moj Bog, moj Bog, saj tudi pri meni ni dosti boljše.« »Kako pa gre gospodinji?« Kmet je vzdihnil. »Slabo, slabo! Kaj bi dal, da bi bila spet kmalu zdrava! Strašno težka je baba in zoprna, da bi izgubil dušo pri njej!«- »Je pač bolezen, gospodar, potrpljenja je treba.« »Da, da, na mernike! Vsako njeno bolečino dobim desetkrat pod nos. In maže! In kapljice! In komedije! Moj. Bog, saj bi nič ne rekel, če bi le kaj pomagalo. In sedaj meni padar, da ne bo žene spravilo nič drugega na noge, samo srčni križec divjega kozla. Pa od koci naj ga vzamem? Sem bil danes pri samostanskem valptu, mislil sem, da mi ga bo prodal, pa me je lepo nagnal! Kaj takega da je samo za gospodo, je dejal. Kakor bi kmetica ne živela prav tako rada ko plemenita gospa. In baha mi hoče potegniti domala vso kožo s telesa. Prav res, deset šilingov bi dal za srčni križec. A od kod naj ga vzamem, kaj meniš?« Volfrat je pogledal kvišku in ujela sta ne vedo: če so otroci lačni, postajajo nemirni, utrujeni in se ne morejo več obvladati. In zato verjetno ni naključje, da se je večina nesreč, pri katerih so bili udeleženi otroci, pripetila med 17. in 18. uro zvečer, torej tik pred večerjo. Mnogi psihologi in pedagogi svarijo: matere, ki s pretirano skrbjo bedijo nad svojimi otroki, pogosto dosežejo prav nasprotni učinek, kot želijo. Pretirano skrbna in boječa mati je največja nevarnost za svojega otroka; takšen otrok bo namreč takoj storil kaj prepovedanega ali nevarnega, brž ko ne bo več pod nadzorstvom matere. Arhitekt za notranjo opremo Johanna Sitterle iz Karlsruhe predlaga naslednje: — Otroške odejice in vrečke naj bodo takšne, da bo imel otrok v njih dovolj prostora. — Razni jermenčki, na katerih bi se utegnil otrok obesiti, naj izginejo iz otroške sobe. — Rešetke na otroških posteljicah ali stajicah naj bodo tolikanj skupaj, da otrok ne more vtakniti glave ali telesa skoznje; poleg tega naj bodo tako visoke, da jih otrok ne more preplezati. — Pohištvo v otroški sobi ne sme imeti ostrih robov in vogalov. — Igrače naj bodo čiste in naj ne puščajo barve. — V kuhinji mora biti posoda z vročo vodo zunaj dosega otroških rok. — Zdravila in razne strupe je treba hraniti tako, da jih otrok ne bo našel ali dosegel. — Okna in balkonske ograje naj bodo dodatno zavarovane z mrežami. kometov rep zovanj kometov, sedaj pa so njegov obstoj potrdili tudi umetni sateliti. Omenjena znanstvenika opisujeta, kako sončni veter ionizira delce snovi, ki tvorijo komet, hkrati pa tako preoblikuje magnetno polje, da silnice zadržujejo snov v obliki dolgega repa. Sam sončni veter ne bi mogel doseči tega učinka. Ta razlaga je pomembna zlasti zato, ker kaže, ‘kako moderna neposredna opazovanja razmer v vesolju spreminjajo naše poglede na sončni sistem. Zadnja Quasimodova knjiga Te dni je prišla na knjižni trg zadnja knjiga pred kratkim umrlega pesnika Sal-vatora Quasimoda »Leonidas iz Taranta«. Delo, ki govori o grškem pesniku Leonidu (prva polovica tretjega stoletja pred Kristusom) ter o njegovem pomenu za razvoj klasične grške književnosti, so javno predstavili na komemorativni slovesnosti v Milanu. Udeležili so se je pesnikovi sorodniki in prijatelji ter številni književniki in kritiki. se z očmi. Sedaj je šolar vedel, kam kmet meri. Molče se je spravil spet na svoje delo, toda roke so se mu tresle. Deset šilingov! In z osmimi bi bila plačana gostaščina. Potem še nekaj meric rdečega tirolca za Zelo in mesa k juhi, in dobršen kos najboljše teletine, ki bi zalegla petkrat za otroka, pa še Vedno bi ostalo nekaj malega za drugi teden. O ti ljubi Bog, kako dobro, dobro srce je imel hudič, ki je prišel, da bi skušal Volf ra ta! Od hiše sem se je oglasila vesela Cen-cina popevka. »Elehehe!« se je zasmejal Eger, »dekle tudi kar ne more dočakati nedelje. Že danes čuti praznik v nogah. Boš šel tudi ti na rajanje, Polcer?« »Kakšne kvasiš, gospodar! Kadar bodo plesali na čast vsem pomočnikom v sili, takrat utegnem iti.« »Elehehe! Dekle kar nori od veselja. Naj nori! Naj si izbere fanta. Hehehe! Morda j-i bo po godu novi samostanski lovec. Tudi ta bo na rajanju. Prav prejle ko je šel tod mimo, ji je o-bljobil, da pride prav gotovo v nedeljo, navsezgodaj že!« Menda se je zdelo Eger ju posebno važno, da je njegovi Cenci baš ta plesalec zagotovljen; kajti spregovoril je vsako besedo s poudarkom, kakor bi bile šilingi, ki jih šteješ na mizo. In kakor preštejemo, da se ne bi zmotili, zadnje novce še enkrat, tako je Eger ponovil zadnje besede: »Da, navsezgodaj že!« Volfrat se je naglo vzravnal in ošinil z iskrami v očeh kmeta, ki mu je veselo po-mežikoval; nato si je obrisal s čela mrzli pot in delal dalje. Z obema rokama je privzdignil težko Kristusovo podobo, da bi jo del na krošnjo, obloženo z mehkimi šopi _= Kratke kulturne —______________ MEDNARODNA GRAFIČNA RAZSTAVA V MATREIU Kulturni referat trga Matrei na Vzhodnem Tirolskem prireja med 27. julijem in 8. septembrom 1968 mednarodno grafično razstavo z deli Picassa, Matissa, Braqua, Rouaulta, Legera, Chagalla, Miroa, Dalija, Clavea, Vedova, Friedlanderja, Zad-kina, Kokoschke, Flora in drugih. Matrei na Vzhodnem Tirolskem ob Fel-bertauernstraBe povezuje obe znani umetnostni metropoli (prestolnici) Mimchen— Benetke. NESPORAZUM MED OPERO IN KAVARNO Na tretji prireditvi letošnjega opatijskega festivala opere, baleta in koncertov je prišlo do neprijetnega »tekmovanja« med operni umetniki in kavarniško godbo, ki na značilen način odkriva odnos gostincev do kulture. Izvajali so Verdijevega »Trubadurja«. Toda operni umetniki so le težko vztrajali do konca predstave, kajti motil jih je preglasen orkester, ki se je oglašal s terase sosednjega hotela »Kvar-ner«. V takem položaju, menijo organizatorji opatijskega festivala, da je nemogoče zagotoviti reden potek predstav. UMRL JE PISATELJ KONSTANTIN FAUSTOVSKI Dne 14. julija je v 76. letu starosti umrl znani sovjetski književnik Konstantin Pau-stov-skii. Faustovskega je spoštovala tudi tujina. Leta 1965 je prišel v najožji izbor za Nobelovo nagrado -za književnost. V literarni svet je Faustovski stopil leta 1911, ko j.e objavil zbirko novel. Njegov opus je bogat in raznolik. Uveljavil se ni le kot novelist, temveč tudi kot pesnik in avtor monografij. Sporočilo, ki ga je ob njegovi smrti izdala Zveza sovjetskih pisateljev, poudarja, da je bil Faustovski iskalec liričnih odgovorov na življenjska vprašanja in da je bil izrazit predstavnik romantične smeri v ruskem modernem pripovedništvu. Konstantina Faustovskega so pokopali v Tarusi na reki Oki, v mestu, kjer je preživel zadnja leta svojega življenja. REŽISER PIETR AN GELI SE JE SMRTNO PONESREČIL V bližini Gaete, kjer je snemal film »Kako, kdaj in s kom«, se je na zadnji snemalni dan smrtno ponesrečil znani italijanski režiser Antonio Pretrangeli. Med najbolj znanimi filmskimi stvaritvami, ki jih je režiral, so npr. »Duhovi v Rimu«, »Sonce v očeh« in »Dobro sem jo poznal«. Pietrangeli je šel na kopanje, močni valovi pa so ga vrgli v skale. Trije drugi člani ekipe, ki so hoteli režiserju pomagati, so se poškodovali. sena. Toda- kako slab je bil v rokah! Skoro bi mu podoba zdrknila na tla; pri tem se mu je trn iz Kristusove krone zadrl do krvi v lice. Obrisal se je in pogledal roko. In takrat se mu je zazdelo, kakor bi mu nekdo govoril, tesno na uho in čisto tiho, ne Eger, nekdo drugi. Pa sta bila tu vendar sama! Zmajal je z glavo in segel po vrveh, toda mrzla groznica mu je šla prav do srca. »Bodi, bodi! Še Boga mi potari!« se je zasmejal Eger. »Potem ne bo pustil zrasti niti šopa trave na moji planini. Hehehe!« Volfrat ni odgovoril. Trdno je prepel vrvi okrog režiji,ne, da bi se ne mogla premikati na krošnji. Eger ni gledal na Volfratove roke, samo v njegov obraz. »Tvoji gre na boljše, kakor mi je pravila Cenca,« je dejal po premolku. »Da, da, dobra jed in pijača, potem bo že prišla spet k sebi, sedaj na spomlad, ko bo bolj toplo. Toda kaj pa počne tvoj otročiček, tvoja mala? Z njim je pa slabo, sem slišal.« Volfrat je samo prikimal, toda prsi so se mu napele, kakor bi hotele počiti. »Tako močen in zdrav otrok, kaj vse ne zadene takega reveža,« je nadaljeval Eger in kimal ,z glavo. »Kako se je -pa pričelo?« Volfram je zastajala beseda, ko je govoril o otrokovi bolezni. »Ti, Polcer, to je pa prav 'tista bolezen, za kakršno bi bil valptov najmlajši lansko zimo skoroda umrl, grobar je že čakal, zares ...« »Opravil sem, gospodar,« mu je segel Volfrat hripavo v besedo. »Prav, prav!« Eger je stopil h krošnji, potresel rezljino in povsod poskušal, kako p oo | 5 °° °° N °° O B ~ - R ~ /A °° N °° J °° E Mirko Kumer: 3. nadaljevanje Na okrevanju v toplicah Ker smo nekateri svoje zdraviliške dolžnosti, kot: kopanje, telovadba in žarčenje vse že dopoldne opravili, smo imeli popoldne prosto. Lahko smo poležavali v posteljah, posedali v senci, smeli smo se pa tudi sprehajati v območju kraja Schallerbach. Le če bi hoteli iti ali se peljati čez meje občine, bi se morali v pisarni odjaviti. Dovoljeno je bilo enkrat med zdravljenjem se te pravice poslužiti. Imel sem opravek v 6 km oddaljenem kraju GrieBkirchen. Tam je tovarna kmetijskih strojev A. Pottinger. Od nje sem kupil samonakladalnik za krmo, ki pa ni hotel prav ubogati. Zato sem hotel osebno govoriti s šefom o tej zadevi. Peljal bi se tja z vlakom. Pridružila sta se mi še dva pacienta — kmeta. Po odjavi v pisarni smo si kupili vozne karte in že je šlo v električnem vlaku proti zapadu. To je proga, ki pelje do nemške meje ob Passau-u. Komaj smo se nekoliko ozrli na pokrajino, smo bili že v GrieBkirchenu. Opazili smo, da vlada povsod velika suša. Pozno pokošeni travniki so bili vsi rjavi, da bi videl vsako miš teči. Pod drevjem se je živa trava sušila. Ni čudno, saj je že več dni vladala toplota 30 stopinj. Žito se je belilo in hitro zorelo. Kraj GrieBkirchen je bil včasih podoben trg kot Pliberk s farno cerkvijo, gostilnami in obrtniki. V novejši dobi se je pa povečal z malimi industrijami in večjo obrtjo. Šteje 4500 prebivalcev. Najpomembnejše podjetje bo pač Pottinger, ki zaposluje 650 ljudi. Od malih početkov leta 1871 sme podjetje gledati ob skorajšnji 100-letnici obstoja na mogočen razvoj. Preselilo se je iz mesta in si zgradilo v zadnjih letih res sodobno tovarno. Sprejela sta nas poslevodeči inženir in pa solastnik podjetja. Vedela sta žc o mojih težavah in sporočila, da se je že peljal njih strokovnjak na Koroško in bo kar na domu spravil stvar v red. Če bi pa tu ne bilo mogoče popraviti, bo podjetje stroj zamenjalo. Ni se treba nič bati, vse gre na garancijo. Prosili smo, če bi si smeli tovarno ogledati. Solastnik — brat Pottinger je poveril poslevodečega inženirja za našega spremljevalca. Stopili smo v ogromno halo, vso polno strojev, ljudi in železnih delov. Vse gre po načinu delitve dela. Vsak delavec oblikuje samo en del skupnega proizvoda na svojem specialnem stroju in ga daje naprej drugemu. To je tako zva.ni tekoči trak, na katerega koncu gredo potem že dokonč- je pritrjena. »Mislim, da bo, samo tule, glej, tule, ne leži še na trdnem. Stoipi tjale Po dober zgrabljaj sena in zamaši to luknjo. Da, Polcer, kar umiral je že otročiček in živ človek bi ne verjel več, da bo ubogi črviček še kdaj stopil na noge. Kaj pa je?« Volfrat je stopil do nakopičenega sena in zagrabil, kar ga je mogel objeti z rokama. Tedaj je pa začutil v roki nekaj trdega in Privlekel ven. Samostrel! V Volfratovem obrazu je zaigral bloden nasmeh. »Gospodar, kako pa pride orožje le-sem?« »Kako naj bi prišlo?« se je nasmehnil nagovorjeni. »Nog nima, ga je moral nekdo sem pač položiti. Da, Polcer, da ti povem, ko so ljudje že mislili, zdaj, zdaj bo udarila revčku zadnja ura, so mu navsezadnje dali še nekaj, in kaj deš? pomagalo je! Kakor po čudežu! In zdaj skače otročiček -vpet po svetu, živ in zdrav ko žrebiček! Bilo bi res škoda, ako bi moral zgniti.« Smrtnobled je stal Volfrat ob senu in vtiskal samostrel, kakor bi mu hotel držaj zmečkati v svojih železnih rokah. »In kaj je bilo, kmet, kar je otroku pomagalo?« »Krvavi cvet divjega kozla!« Volfrat se je obrnil proč. Mirno je -poskusil tetivo in zaklop pri samostrelu, prikimal zadovoljen, omotal orožje popolnoma s senom in ga vtaknil na krošnji v luknjo pod podobo. Potem je vstal, si otresel senene bilke z obleke in dejal: »V soboto ponoči, gospodar! Po delu pridem in naložim Boga.« »Prav, Polcer! Pomagaj meni in pomagal sebi.« »In če pridem in prineseni. ..« no izdelani proizvodi iz tovarne. Tukaj so bili ta teden prav samonakladalniki. Vsak dan jih je bilo 40 narejenih. Če enega ocenimo po 40.000 šil., je dnevna proizvodnja vredna I milijon 600.000 šilingov. Naslednji teden dajo potem spet drug proizvod v gradnjo: verižne grablje za traktorje (Kettenrechen), samovozeče verižne grablje, samovozeče nakladalnike in transporterje za gorjance, Pottingerj-ev krompirjev izruvač, črpalke za gnojhico ali vodo na traktorski pogon; gnojnični sod z vozom vred, ki brizga gnojnico do 40 metrov daleč po travniku. Proizvajajo.se rezalnike, ki sesekljajo koruzo za silos že na polju in jo spihajo v zato opremljen samonakladalnik, kateri doma sam razklada si-lažo v tekoči trak, ki jo znosi v silos. Tako potem v silosu ni sitnega vetra, ki ga rezalni puhalniki sicer proizvajajo. Ta veter je podoben viharju, ki biča tla-čilce krme in dela to delo neprijetno in zdravju nevarno. Na ta novi način bi to viharjenje odpadlo in tlačenje silosa bi postalo prijetno delo. Po ogledu delavnice nam je pokazal še možgansko centralo tovarne v prvem nadstropju. Od pisarniške mize in kartotek ima specialist do vsakega stroja in delavca zvezo. Tu se razdeli nameravana gradnja na vse stroje v delavnici. Vsak delavec dobi pismeno, kaj mora narediti in kam naprej oddati zgotovljeni del stroja. Za vodenje take centrale je treba visoko usposobljenih strokovnjakov, ki so zaklad za tovarnarja, zato se boji zanje in jih tudi dobro plačuje. VLAMMIR K-: Morska Menda ga ni med vami, ki ne bi poznal morske zvezde. Komaj kdo pa ve, s čim in kako se hrani ta čudna žival, ki ima na svojem telesu samo eno odprtino — usta. Pa si jo malo oglejmo! V raznih morjih naše Zemlje živi več vrst morskih zvezd in malone vse so mesojedci, celo zelo požrešni mesojedci. Le prav redke so, ki se zadovoljujejo z drugo hrano. Ena teh — imenuje se poranija — živi v Atlanskem oceanu in se hrani z drobnimi organskimi (rastlinskimi in živalskimi) delci, ki jiih ji prinaša voda. Na spodnji- strani trupa okoli ust ima žival skupino posebnih udov — migetalk, ki s stalnim »miganjem« (od tod ime) povzročajo kroženje vode v smeri k ustom. Iz vode použije žival potrebno hrano, vodo pa zopet izloči. Kakor rečeno, se -pa velika večina morskih .zvezd hrani z mesom predvsem živih »Kakor sem rekel. Jaz sem Eger!« Iztegnil je roko in Volfrat je krepko udaril vanjo. Ko je prišel varilec domov, ga je Gitka čakala na temnih vratih. »Pojdi vendar, kako le moreš tako dolgo izostati,« se je našobila. »Zefa je že legla. Pojdi, večerjo sem ti postavila zunaj na ognjišče, v izbi bi utegnil zbuditi otroka.« Šel je v kuhinjo in sedel oh ognjišče, kjer je začenjala ugašati že zadnja žerjavica; samo- rdeč odsev je še polnil prostor. Gitka je hotela sesti obenj-, toda porinil jo je proč in rekel: »Pojdi spat, dekle!« Odkimala je, zakaj govoriti je hotela z njim o. pomoči, ki se je medtem nanjo domislila. Toda komaj je omenila gostaščino, je iže dejal: »Le lezi spat in si ne beli glave. GositaSčino že imam, Eger mi posodi denar.« Gitka je onemela od -veselja, -samo roke je sklenila, nato pa je odbrzela, smuknila v i-zbo, tipaje našla -posteljo in se oklenila Zafe okoli vratu. »Ima jo, ima jo!« Žena je takoj, spoznala, o čem Gitka govori- »Kajne, prej še ni imel denarja?« »Samo skrb sem -ti hotela prihraniti,« je šepetala Gitka. »Kje je pa dobil?« »Eger mu je posodil.« »Pa je le dober človek,« je zajokala Zefa in sklenila roke. Tako iz srca pač ni še -nikdo molil za Egerja, razen morda on sam. Gitka je dahnila poljub na čelo spečega otroka in je smuknila v svojo kamrico. Ko je legla, je jokala in se smejala, eno za drugim venomer. In pri tem je molila svojo Drugi pisarniški oddelek oskrbi potem reklamo za proizvode, tretji pa prodajo. Poleg delavnice je še posebna socialna zgradba podjetja. Tu so nameščene železne omare, kjer delavci vsak zase med delom shranjujejo svojo nedeljsko obleko. Po delu se v umivalnici s toplo vodo umijejo. Na razpolago so- tudi prhe. Poleg sanitarnih naprav je urej-eina prostorna obednica s 500 sedeži. Hrano vozijo s posebnimi avtomobili iz 20 km oddaljenega mesta Wels in jo tu razdeljujejo. Mislijo pa urediti lastno 'velekuhinjo. V o-bednici je tudi točilnica za vse pijače. Po obedu si ga delavec lahko vrček privošči. Tovarnar nam je postregel s pivom in se od nas prijazno- poslovil. Vrnili smo se nazaj na -železnico. Grede smo ogledovali občinsko otroško igrišče. Bili so tu ograjeni četverokoti z glino, v kateri so otroci gradili svoje hišice. Mnogi so gonili mali vrtiljak. Trdno- na beton je bila z vijaki pritrjena gugalnica. Najbolj, mi je pa ugajal avto. Predstavljalo -ga je leseno bruno, v katerega je bilo- pritrjeno staro volansko kolo. Otroci so sedeli na- brunu in jahali 'kot na konju ter z nogo dajali plin. Nagibali se na ovinkih navznoter, čeravno nikamor ni šlo. Poleg igrišča so imeli še nogometni prostor. Kaj, takega bi bilo primerno tudi za -naše vasi. Po 'končani večerji je bil še velik dan. Za spanje je bilo še -prezgodaj. Šlo nas je nekaj kmetov na sprehod. Dospeli smo -po cesti do table z napisom: »Zum Mostbauer« 1 Minute. Spogledamo se in zavijemo po stezi v breg, radovedni, kako čvičo kaj točijo tukaj. (Dalje prihodnjič) zvezda živali. Tekne jim pa vse: črvi, polži, školjke, tudi onemogle ribe. iKako se hrani iporanija, smo čuli. Da pa, spoznamo še druge načine hranjenja, si oglejmo kar edini dve vrsti morskih zvezd, ki živita v našem Jadranskem morju, to sta velika morska zvezda in oranžna morska zvezda. Oglejmo si najprej; oranžno morsko zvezdo! Sorazmerno z veliko morsko zvezdo ima oranžna krajše, bolj, sploščene in manj gibljive krake. Njen trup pa je razmeroma precej večji. Njen želodec je zelo obširen, saj zavzema skoro vso notranjost trupla in je dobro raztegljiv. Živi na blatnem morskem dnu, kjer lovi svoj plen in ga kra-tko-malo pogoltne. Mehke dele prebavi v želodcu, trde, neprebavljive pa zopet izloči — seveda skozi usta. Požrešna pa je neverjetno! Neki strokovnjak je opazo- navadno večerno molitev, pa še en očenaš kot dodatek. Ljubi Bog ga je zaslužil danes, zakaj samo on je ustvaril ta dva dobra, dobra človeka, Egerja in Elajma, in od o-beh je bil Hajmo prav gotovo še boljši. Da ni nič pomagal, vendar ni bila njegova krivda. Zares, nič ni hotela odščipniti Egerju od njegovih zaslug. Toda Hajmo! Ta bi bratu denarja ne posodil, ne, daroval bi mu ga! Ali bi ga pa tudi imel? Ko je prišla Gitka v svojih mislih do tega vprašanja, se je morala zasmejati. Razigrano se je zleknila, prekrižala roke pod glavico in zabrundala pesem o telohu: Strm, strm je breg, pokriva ga sneg — Ko je dospela clo besed: Na dnu srca, na dnu srca rastla je, ra,stla rožica, lepa, da lepše ni bilo — je umolknila. Kakšna je neki ta rožica? Vedno je pela kar tako brez misli. Danes se ji je prvič vsililo takšno vprašanje. Kakšna je ta rožica? Tako je ležala z odprtimi očmi in -sanjala ‘v noč ... Zunaj v kuhinji pa j.e sedel Vo-l-frat pri novem ognju in rezljal iz hruŠevine puščico za samostrel. Med delom so mu minuli časi vstajali pred očmi: ni bila to prva puščica, ki je prišla iz njegovih rok. Podobe in -dogodbe iz mladosti in vojnih let so se vrstile ena za drugo. Enkrat je dvignil glavo in počasi pogledal proti steni, za katero je spala Gitka — pri tem mu je zaigral na ustnicah čudno zasanjan nasmeh. Poleg ognjišča je zapazil nekaj kurjih Vita: (JJoooeni sonat Je roža cvet svoj k soncu obrnila, toplote, sončne luči vedno žejna, v njej želja tiha, a brezmejna: da bi življenja vreden sad razvila! To skromno rožo v vrt svoj presadila je dobra roka mladega vrtnarja, da čuvala bi slane jo, viharja — in — vonj svoj zanj samo bi ohranila. Zdaj nova pot pred Vama je odprta. Da srečno proti cilju bi hodila — z življenjsko pametjo močno podprta drug drugega bremena bi nosila! Le upajta, če bosta kdaj potrta: Ljubezen prava je — velika sila! val oranžno morsko zvezdo, ki je pogoltnila precej velikega morskega ježka in ga srečno spravila v želodec, kjer je razkrojila mehke dele -svoje žrtve. Toda izločiti trde ježkove lupine ni mogla več in je svojo požrešnost plačala z življenjem. Požrešnost je pri morskih zvezdah že dobro znana. Strokovnjaki, ki so pregledovali vsebino želodca teh živali, so našli v njem neverjetne količine raznih njihovih žrtev. Velika morska zvezda ima razmeroma krajše, okrogle in mnogo gibčnejše krake kot oranžna. Najdemo jo na skalah, na katere se prisesa s posebnimi pripravami, priseski, ki jih ima na nožicah. Trup ji je primerno manjši, enako pa tudi želodec, čeprav zavzema tudi pri njej skoro vso notranjost trupa. Ni pa velika morska zvezda nič manjši požeruh kot oranžna. Toda večjih zalogajev ne more spravili v manjši želodec. Kaj torej? če hrana ne more do želodca, tedaj mora pač želodec do hrane. Žival mora torej vreči želodec iz sebe na svoj plen. To pa ni tako enostavno, zato si ves potek hranjenja velike morske zvezde oglejmo malo pobliže! Velika morska zvezda ujame svoj plen tako, da leže s trupom nanj in ji plen pride poti ustno odprtino. Če je plen polž ali školjka, ga obrne z odprtino proti sebi. školjko mora seveda še odjireti, saj vemo, da stisne ta žival svoji pokrovki že pri najrahlejšem vznemirjenju s tako silo, da jih ne razkleneš zlepa, školjka ima namreč za to posebno močne mišice in dognali so, da bi moral človek v primeri s školjkino težo in njeno močjo dvigati ka-r 4000 kg. No, morska zvezda pa školjko le odpre! Ali s (Dalje na -naslednji strani) peres in je operil z njimi puščico. Bila so peresa, s katerimi se je igrala ,mačica’, preden je zaspala. 8 Že dva dni je sameval Hajmo spet v Rdečini. Pozno zvečer je na veliki četrtek prišel domov v lovsko kočo. Vabi, na katerega je bil naletel blizu križa, je v mraku menil, da se mu bliža divji lovec in je s samostrelom že kar pomeril vanj. Potem seveda sta se spoznala in se dovolj nasmejala. Na poti domov je fant venomer pripovedoval; zanj j c bil vsak korak dogodivščina zase. Ko sta prišla do koče, je brat Severin vlekel dreto na seneni postelji. Zbudila sta ga in frater je v prvem hipu menil, da je treba k zornicam. »O jej!« je dejal med smehom, ko si je pomel-oči. Pa se je takoj nehal smejati in se strašno razsrdil. Hajmo, je dejal, bi bil že lahko mislil na to, da bi prinesel iz samostana pletenko .dobrote božje’ ali kaj podobnega. Lovec je sprevidel, da se je res hudo pregrešil, ne sicer pred Bogom, pač pa pred njegovim .hlapcem’. In tako se je moral brat Severin na mastne žgance, ki jih je dobil za večerjo, napiti samo vode in oditi znova k počitku. Brr! Voda mu pa res ni prijala niti v čevljih, kaj šele v želodcu. Ta ,v nebo vpijoča nesreča’ ga pa vendar m motila pri spanju. Smrčal je bolj ko kdaj. Hajmo in Valti sta se spet utaborila za ognjiščem, vsak ob eni strani rdeče žerjavice. Zunaj je zamolklo bučal jug. (Dalje prihodnjič) Politični teden (Nadaljevanje z 2. strani) COUVE DE MURVILLE - NOVI PREMIER PETE FRANCOSKE REPUBLIKE njem. Niti tedaj ne, ko je osnovne de Gaul-love zamisli v zunanji politiki podrobno obdelal in jih z veliko natančnostjo izvajal, pri čemer se je podrejal naslednjim poglavitnim ciljem: 1. prvenstvu Francije v Evropi; 2. doseči neodvisnost od Združenih držav Amerike in 3. Francija naj bi postala vodilna kot tretja sila na svetu. De Murvillov govor v poslanski zbornici Ministrski svet, ki se je pred kratkim sestal pod de Gaullovim predsedstvom, je sklenil, da bodo senatorske volitve 22. septembra. Gre za delne volitve, to je za izvolitev tretjine senatorjev. Isti dan je bila tudi prva parlamentarna seja, na kateri je novi premier vlade poudaril potrebo ohranitve reda, zato da se lahko, uresničijo vladni načrti. Ti načrti se tičejo predvsem univerze. Dejal je, da bo morala univerza postati samostojna ter da bo treba ustvariti nove odnose med študenti, profesorji in javno oblastjo. Ko je premier de Murville govoril o delavcih, je dejal, da morajo ti imeti možnost •slediti delovanju podjetij ter biti dejansko povezani z razvojem delovanja. S tem v zvezi bo vlada predložila zbornici načrt zakona še pred koncem leta. Dalje je sporočil, da bodo še pred koncem leta organizirali referendum o spremembi senata. Ustvarjena bo nova zbornica, ki bo združevala predstavnike krajevnih skupnosti in pokrajinske dejavnosti z velikimi gospodarskimi in socialnimi organizmi. Zatem je ministrski predsednik govoril o gospodarskih težavah, ki jih mora Francija premagati. Napovedal je, da bo predložil zbornici davčne in druge ukrepe v korist naložb. Poudaril je nevarnost inflacije in dejal, da bo kmetijstvo dobilo letos nove kredite. Problem zunanje politike je le na kratko omenil, dejal je, da jo bo Francija v tej smeri nadaljevala. Ob zaključku diskusije je predsednik vlade de Murville dejal, da se po krizi, ki jo preživlja Francija, postavljajo novi veliki problemi: univerza, upravna in politična reforma in reforma podjetij. »Če teh vprašanj ne bomo uredili, bo to nesreča ne samo za degoliste, temveč za vso Francijo.« Televizija Ljubljana PETEK, 2. avgusta: 18.20 Mokedajeve pravljice — 19.05 Rezerviran čas — 19.55 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Vijavaja — 20.35 Celovečerni film — Zabavno glasbena oddaja Sarajevo — Poročila — Filmski festival v Pulju — prenos. SOBOTA, 3. avgusta: 18.30 Disneyev svet — serijski film — 19.20 Sprehod skozi čas: Graf von Spee, I. del — 19.45 Cikcak — 20.00 TV dnevnik — 20.30 Vijavaja — 20.35 Jugoslavija pleše in poje — folklorni festival v Kopru — 21.35 Karavana zapravljivčkov — zabavno glasbena oddaja — 22.00 Osvajalci — serijski film — 22.50 TV kažipot — 23.05 Poročila. NEDELJA, 4. avgusta: 9.10 Kmetijska oddaja — 9.30 Dobro nedeljo voščimo z Vandrovčki in triom Delčnjak — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Disneyev svet — serijski film — 16.00 Sinjska alka — prenos — 18.25 Osa — satirično humoristična oddaja - 18.55 TV kažipot - 19.10 Serijski film — 20.00 TV dnevnik - 20.45 Vijavaja - 20.50 Zabavno glasbena oddaja — 21.50 športni pregled — 22.20 TV dnevnik. PONEDELJEK, 5. avgusta: 18.30 Po Sloveniji -18.45 Vijavaja — 18.50 Reportaža — 19.20 Portret izumitelja Josipa Ressla — 19.40 Plošča poletja — 20.00 TV dnevnik - 20.30 Vijavaja - 20.35 Ferenc Karinthy: Bosendorfer — TV igra — 21.35 Oddaja resne glasbe — 22.10 Poročila. Podjunski trgovski center Bratje RUTAR & Co Dobrla ves-Eberndorl Ure in nakit v veliki izbiri pri Gottfried flnrather Klagenfurt, Paulitschgasse 9 Popravila izvršim takoj i« solidno, kupujem in zame njam zlato in srebro (tudi strto zlato). Cvetlice iin venci vedno od Blumen - S C H I L C H ER CELOVEC - KLAGENFURT Benediktinerplatz KraCnigstrafSc 33 St. Veiter StraJie 44 Telefon Serie 85 9 22 TOREK, 6. avgusta: 18.35 Film za otroke — 18.50 Filmska burleska — 19.05 Izobraževalna oddaja - 19.55 Cikcak - 20.00 TV dnevnik - 20.30 Vijavaja — 20.40 Celovečerni fihn — 22.10 Ponovitev — 22.40 Poročila. SREDA, 7. avgusta: 18.40 Kljukčeve dogodivščine — 19.05 TV robot — zabavno glasbena oddaja — 19.45 Cikcak - 20.00 TV dnevnik - 20.30 Vijavaja — 20.35 Ekran na ekranu — 21.35 Perry Masen — serijski film — 22.25 Poročila. ČETRTEK, 8. avgusta: 17.30 Buffalo Bill - serijski film — 18.00 Po Sloveniji — 18.15 Propagandna medigra — 18.20 Koroški akademski oktet — oddaja iz cikla Naši zbori — 18.45 Kalejdoskop — 19.05 Zabavno glasbena oddaja — 19.45 Cikcak — 20.00 TV dnevnik z dodatkom — 20.45 Vijavaja — 20.50 Dramatiziran roman — 21.50 Jazz festival v Ljubljani — 22.20 Poročila. Avstrijka tetemdia PETEK, 2. avgusta: 11.00 Program za delavce: ,,Enkrat ti — drugič oni” — 18.30 Kratka poročila — 18.35 Podoba Avstrije — 18.55 Naša lahko noč oddaja za male otroke — 19.00 Salzburško slavnostno poletje (2. nadaljevanje) — 19.27 šport in reklama — 19.45 Čas v sliki — 20.00 Oznaka aktov XY — nerešeno — 21.00 Reklama — 21.05 Danes zvečer... iz Japonske — 21.50 Čas v sliki — 22.00 Glasba pred polnočjo: Zgodovina koncerta — 22.45 Oznaka aktov XY —nerešeno; Poročila in reakcije — 22.50 Pregled programa in konec oddaje. SOBOTA, 3. avgusta: 18.30 Kratka poročila — 18.35 Od tedna do tedna — 18.55 Naša lahko noč oddaja za male otroke — 19.00 Družina Feuerstein (14. nadaljevanje) — 19.27 Šport in reklama — 19.45 čas v sliki — 20.00 Komentar dr. Huga Por-tischa — 20.09 Reklama — 20.15 Dober večer v Avstriji s Heinzem Conradsom — 21.30 Športni žurnal — 22.00 Čas v sliki — 22.10 Naš nočni program: Še danes boš visel; film iz življenja na Divjem zapadu — 23.30 Pregled programa in konec oddaje. NEDELJA, 4. avgusta: 17.00 Za otroke od 6. leta dalje: Miška in svinčnik — 17.05 Za mladino od 11. leta dalje: Daktari (18. nadaljevanje) — 17.55 Za družino: Pisano poslikana kmečka skrinja — 18.25 Naša lahko noč oddaja za male otroke — 18.30 Veselje ob glasbi — 19.00 Čas v sliki — 19.30 športni pregled — 20.10 Beseda v nedeljo zvečer — 20.15 Zamenjava — 21.55 Čas v sliki — 22.05 Pregled programa in konec oddaje. PONEDELJEK, 5. avgusta: 18.30 Kratka poročila — 18.35 Podoba Avstrije — 18.55 Naša lahko noč oddaja za male otroke — 19.00 Zaljubljen v čarovnico (15. nadaljevanje). — 19.27 Šport in reklama — 19.45 Čas v sliki — 20.09 Reklama — 29.15 Z dežnikom, čarom in polcilindrom — 21.05 Šport v ponedeljek — 22.05 Čas v sliki — 22.15 Posebno za vas: Mali potovalni ABC (1.nadaljevanje) — 23.05 Pregled programa in konec oddaje. TOREK, 6. avgusta: 18.30 Kratka poročila — 18.35 Zeleni svet: Števila, dejstva (fakti) perspektive (pogled v prihodnost) — 18.55 Naša lahko noč oddaja za male otroke — 19.00 Pustolovščine Hirama Holidava (5. nadaljevanje) — 19.27 Šport in reklama — 20.15 Ta naš svet — 21.00 Pijanec, Hladilnike, pohištvo, talne obloge in barve Bratje RUTAR in Co., Telefon 04236-281 Dobrla ves Vabljeni tudi v hotel-gostilno in v 'kopališče. televizijska igra Oliverja Storža - 22.40 Čas v sliki — 22.50 Pregled programa in konec oddaje. SREDA, 7. avgusta: 11.00 Program za delavce: Med soboto in nedeljo — 11.55 šport v ponedeljek — 17.00 Za otroke od 6. leta dalje: Listamo po slikanici — 17.20 Zlati ključ — 18.00 Za družino: Poznate Benetke? — 18.30 Kratka poročila — 18.35 Kulturne aktualnosti — 18.55 Naša lahko noč oddaja za male otroke — 19.00 Kuhinja v televiziji — 19.27 Šport in reklama — 19.45 Čas v sliki — 20.09 Relama — 20.15 Človek ne jezi se — 21.15 Pozor, sveža barva! — 21.45 Čudežni glasovi: Glas v čaši — 22.40 Čas v sliki — 22.50 Pregled programa in konec oddaje. ČETRTEK, 8. avgusta: 18.30 Kratka poročila — 18.35 športni kalejdoskop — 18.55 Naša lahko noč oddaja za male otroke — 19.00 Mate, Indijanec (4. nadaljevanje) — 19.27 To vas bo gotovo zanimalo, nato reklama — 19.45 Čas v sliki — 20.09 Reklama — 20.19 Smrt v rokah — 21.35 Čas v sliki — 21.45 Nočni studio: Mačka in miška — 23.15 Pregled programa in konec oddaje. Morska zvezda (Nadaljevanje s prejšnje strani) silo ali kako drugače, še ne vemo z gotovostjo. Školjka se seveda uipira in nateza svoji mišici z vso silo; po 10-20 minutah pa le omaga — zvezda ima prosto pot do njenega mehkega telesa. Tedaj pa pride na vrsto' želodec. Ta izstopi iz .zvezdinega telesa skozi usta in ovije svoj plen; če je ta prevelik, le del njega in — pojedina se začne. Želodec torej prebavi svojo hrano izven zvezdinega telesa, pa še prav temeljito. Školjko in polža poliže tako, da ostane le gola snežno-bela lupina. Po končani pojedini povleče morska zvezda svoj želodec zopet vase in že stika za novim plenom. Kako pridejo morske zvezde do svojega plena? Točnega odgovora še danes ne vemo. So strokovnjaki, ki trdijo, da začuti morska .zvezda svoj. plen šele tedaj, ko se ga dotakne, torej slučajno. Drugi pa trde, da ga začuti že na daljavo in se mu potem približuje. Vsi se pa strinjajo v tem, da je ta čudna in v marsikaterem pogledu popolnoma neznana žival izredno požrešna. Takoj sprejmemo gospodinjsko pomočnico z znanjem kuhanja in za pomoč v pekarni za črn kruh — Schrvarzbackerei — pod najboljšimi pogoji. Najboljša plača, stanovanje in preskrba. Prijava: VALENTIN EHART 9065 Ebenthal, Oremusstr. 6. Johan LOmSBk Strokovno podjetje Št. Lipš, Tihoja 2 P. Dobrla ves 9141 EBERNDORF Telefon 04237-246 vam nudi po zelo ugodnih cenah in plačilnih pogojih: — kolesa in mopede — pralne stroje — radioaparate — televizorje — šivalne stroje — štedilnike — betonske mešalce — motorne žage — traktorje z vsemi potrebnimi priključki kot — pluge — brane — obračalnike in grablje — Hatzenbichler-kom-binatorje in sadilce za krompir — sejalne stroje — trosilce za umetna gnojila — škropilnice ter — motorne kosilnice — silo-rezalce — parilnc kotle — molzne stroje — kotle za kuhanje žganja — sadne stiskalnice — kakor tudi še vse za vas potrebne stroje — orodja in nadomestne dele. VELIKI POSEBNI OGLED POHIŠTVA S SENZACIONALNIMI CENAMI!!! ■v Ce imate ? ^ pohištvene 8/ JE VAS V NAŠIH RAZSTAVNIH PROSTORIH: VLLLACH - BELJAK TELEFON 56-50 GERBERGASSE 6 Imamo KVALITETNO POHIŠTVO domačih in tujih pohištvenih tovarn. Upoštevajte naše cene pri vsakovrstnih posebnih izdelkih iz naših obratov! ® SVETUJEMO VAM © POSKRBIMO VAM KREDIT © NAČRTUJEMO ZA VAS [ DOSTAVLJAMO ® Naše strokovno izšolano osebje vam rado ustreže z besedo in dejanjem HANZEJ KOVAČIČ VILLACH - BELJAK, GERBERGASSE 6 f 40 % Tradicija LET J- obvezuje! Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. - Telefon uprave in oglasnega oddelka 82-6-69. - Telefon uredni- štva: 84-3-58. Naročnina znaša mesečno 7.- šil., letno 80,- šil. Za Italijo 2800.- lir, za Nemčijo 20.- DM, za Francijo 22.- ffr., za Belgijo 250.- bfr., za Švico 20,- šfr., za Anglijo 2.- f. stcrl., za U. S. A. in ostale države 6.- dolarjev na leto. - Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Ra-diše, p. Žrelec. - Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26. Haš Udnik